Oredalitvo. oprava: Ljubljana, Kopitarjsva 6. Telsion 4001 • 4004
Mesečna naročnin« 18 lit, z< lno-»smstvo 31-50 Ur.
tek. rač. t Ljubljana 10.650 ra naročnino In 10.349 u insent«
Izključna poobtaščenka za domač«
in inozemske oglase: Unlone Pubbllclta Italiana S. K. Milino
SEPTEMBER-1943
PETEK
i^onctfitsionafla e»clu»lva pei ia pubhllclU dl provtnlrnja Italiani •d estar« Unlone PubblldU Italiana S. A„ Milano
Azioni aeree e navali
Comando snpremo, bollettino di guerra Nr. 1195:
Localita della provincia di Na-poli sono state bombardate da aerei — danni di scarsa cntitu.
Navi nemiche hanno effettuato tiri nella zona di Capo Pellaro (Calabria) prontamente controbbattute dalle batterie costiere.
Generule Ambrosio.
Letalsko in pomorsko delovanje
Vrhovno poveljstvo, vojno poročilo štev. 1195:
Nasprotna letala so bombardirala kraje v pokrajini Napol i — škoda manjšega značaja.
Sovražne ladje so obstreljevale Capo Pellaro (Calabria); obalno topništvo jim je takoj odgovorilo s proti-udarci.
General Ambrosio.
Bolgarske množice kropijo kralja Borisa
Solija, 2. sept. as. Na stotine in stotine lepih in ganl.jivih prizorov kažo spoštovanje in ljubezen bolgarskega ljudstva do svojega kralja. V vseh izložbah in tudi najrevnejših hišah so izpostavljene kraljeve slike s črnini florom, pred njimi pa cvetje. Kraljira Ivana, ki je v ponedeljek ob štirih zjutraj spremljala truplo kralja Borisa, ko so ga v spremstvu kraljeve garde prepeljali iz dvorno Vapele v baziliko Sv. Aleksandra Nevskega, je snoči v spremstvu kneza Cirila in kneginje Evdozije prišla v veliko cerkev in molila. Truplo kralja Borisa so položili na katafalk sredi glavne ladje v cerkvi. — Ob njem opravljajo častno službo častniki garde Ln vseh vrst orožja. Ob krsti je stalno duhovnik ob asistenci dijakona in moli molilve za mrtve. Vse velike luči gorijo podnevi 111 ponoči in v srednji ladji so velike vrste vencev. Okrog kalafalka so postavili velike kandelabre, pri strans'kem vhodu v baziliko pa tudi kropilci polagajo majhne in velike sveče, ki jih prižigajo potejn, ko so molili pri truplu. Včeraj je deževalo. toda množica je venomer delilirala pred truplom svojega kralja in je stala tudi ponoči po ure in ure v dolgih
vrstah po ulicah in na trgu pred sobranjem. — Ta ljudska počastitev trupla njegovega kralja je dogodek, ki ni važen samo s sentimentalnega, ampak tudi s političnega vidika. Trpljenje in žalost bolgarskega ljudstva, ki sta se te žalne dni pokazala 8 lako veliko nežnostjo iu s tolikšnim razumevanjem, dokazujeta globoko navezanost Bolgarov na njihovega vladarja. Dokazujeta nadalje voljo, da hočejo Bolgari spoštovati opomin, ki ga je dal car zedinitelj svojemu ljudstvu, da naj ostane združeno za dohro domovine. Kakor je bilo že objavljeno, bodo 5. septembra zjutraj truplo kralja Borisa prepeljali in pokopali v samostanu Kila, ki se dviga osamljen med velikimi gozdovi jelk v dolini, ki jo zapirajo mogočne gore južne Bolgarije. Pokojni kralj jc zelo ljubil samostan Rila in je hodil tja večkrat molit.
Turško zastopstvo na pogrebu kralja Borisa
Carigrad, 2. sep. as. Turška vlada je sklenila poslati posebno zastopstvo na pogreb kralja Borisa.
Papeževa poslanica svetu
»Blagoslovljeni vsi, ki prisluhnejo klicu ljudstva, katero po tolikih mukah, trpljenjih in žalostih ne želi drugega za življenje kakor mir, kruh in delo«
Vatikansko m e 11 o . i. sept. s. Nj. Svetost papež Pij XII. je včeraj naslovil ob I. obletnici izbruhu svetovne vojne sledečo radijsko poslanico na vei svet. Papei je govoril na radio v italijanščini po mikrofonu, ki je bil zvezan t vatikansko ladijsko postajo.
»Dan« so minila Mir) leta od dneva, ko je izbruhnila njstrainejia, najbolj uničeval. na in rušilna vojna vseh časov, ki t strahom navdaja srca in duše vsega človeštva. Ko so se začelt kazati obrisi tega svetovnega poiara, ki je grozit vsej veliki človeški družbi, smo Hi nekaj dni pred začetkom sovražnosti, il. avgusta 1939™ naslovih na vse oblastnike in narode topel oklic in ponižno svarilo. Rekli smo, da se s mirom ne more nit izgubiti, vse pa lahko pokonča vojna. Saš glas je prišel do ušes, pa ni razsvetlil duhov i« ni ganil src. Duh nasilja Je premagal duha usmiljenja in sodelovanja: to je bila zmaga, ki je bila prav ta prav poraz. Danes, na predvečer S. obletnice voj. no. tudi tisti, ki so računali t naglimi vojnimi nastopi in cenenim zmagovitim mirom, ki so obračal i pogled« znotraj in izven svoje domovine, ne čutijo drugega kot trpljenje in ne vidijo nič drugega kakor ruševine. Mnogi, katerih uiesa so ostala gluha ta Kaše besede, so s« ob preiulostnem izkustvu tn sedanjih prizorih naučili, kako j« Kaše svarilo in Kaša slutnja uganila resničnost dogodkov, frl jih Je prinesla bodočnost. Kaše besede so privrele it nepristranske ljubezni za vse narode brez izjem« In čuječ« skrbi ta njihovo dobro. Prav ista ljubezen in Isfa skrb Kas navdajata v tej težki in tegobni uri In polagata na .Vaše ustn» besede, kl naj prineso korist vsakomur, pa nikomur škodo. Medtem pa stalno prosimo \'semouočnega Boga, da bi odprl njihova srca in jim raz-
Kemški protinapadi na vzhodu
Včeraj je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 120 tankov, v zadnjih treh dneh pa 121 letal
Hitlerjev glavni stan, 2. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na dosedanjih žariščih obrambne bitke so bile naše čete tudi včeraj v hudih bojih. Z odločnimi protinapadi so bile sovražne sile. ki so na nekaterih mestih prodrle, prestrežene in, deloma s težkimi izgubami, vržene nazaj. Strnjeni napadi bojnih letal in letal za bližnje polete so bili naperjeni predvsem na cilje sovražnikovih čet jugozapadno od .Vjazme.
Na inorju pri Ribiškem polotoku so potopila hitra nemška bojna letala en sovjetski obalni prevozni parnik in eno stražno ladjo.
Včeraj je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 120 oklepnih voz. Letalstvo je v dneh od 30. avgusta do 1. septembra uničilo 127 sovjetskih letal.
Vodja lovske skupine, nadporočnik Novotny, si je priboril včeraj 10 zmag v zraku.
Berlin, 2. sept. os. Nadaljnja poročili o uspehih protiletalskega topništva ter nočnih lovcev pri zadnjem terorističnem napadu na Berlin pravijo, da je število sestreljenih letal naraslo na 5l in je verjetno, da se bo še povečalo.
Lisbona, 2. sept. as. Po poročilih an-gloameriškega vira so osne podmornice napadlo konvoj ob urugvajski obali, potopile dva parnika, več drugih pa poškodovale,
Berlin, 2. sept. as. Nemški vojaški krogi ugotavljajo, da je bilo pri zadnjem nočnem napadu na Berlin število nemških lovcev skoro dvakrat večja od so-
četka razpršeni, tako d* je le polovica sovražnih bombnikov lahko napadla mesto. Ostali so se morali vrniti, nc da bi dosegli določene cilje.
Uspehi nemškega letalstva
Berlin, 2. sept. as. V zvezi z uspehi nemškega letalstva v bojih proti angleškim ter ameriškim trgovskim in vojnim ladjam poroča mednarodna poročevalska agencija, da je bilo avgusta samo v Sredozemlju potopljenih 44 sovražnih trg. in prevoznih ladij z 209.500 tonami, 110 nasprotnih trgovskih ladij s 522.500 to-
nami pa je bilo poškodovanih, deloma težko poškodovanih. V istem morju je letalstvo potopilo tri rušilce, eno veliko izkrcevalno ladjo ter je nadalje poškodovalo 4 rpšilce, eno križarko in eno izkrcevalno ladjo tako težko, da so se verjetno tudi potopile. Poleg tega so letala poškodovala še eno oklepnico, 6 križark in 6 rušilccv ter 5 manjših edinic, pripadajočih angleški in ameriški vojni mornarici. Nemška letala za dolge polete so v Atlantskem morju potopila 3 sovražne trgovske ladje s 25.000 tonami in
2 rušilca. poškodovala pa so 4 trgovske
parnike, 2 križarki in en rušilec.
Položaj na vzhodu v splošnem nespremenjen
Berlin, 2. sept. Sovjeti so torej prešli v napad tudi na kubanjskem odseku. Kakor poroča včerajšnje nemško vojno poročilo, so romunske postojanke vzdržale napad Nemške divizije 60 vzdržale pritisk, ki ga Sovjeti izvajajo na tisoč kilometrov dolgi fronti. Zahodno od Miu- ' sa, Harkova in Rilska in zahodno od Vjazme so Nemci izvajali uspešne protinapade ter zadali nasprotniku občutne izgube v ljudeh in vojnem gradivu.
Sovjeti in Angleži izdajajo zadnje čase pretirana propagandna poročila. Kljub sovjetskim naporom pa vendar nemške čete krepko zadržujejo velikanske sovražne množice, ki se brezuspešno zaganjajo v nemške črte. Tudi včeraj so branilci glavnih nemških postojank v zagrizenem odporu zlomili sovražne napa-
vražnih bombnikov, ki so žc spo- | de. Tu in tam pa je nemško poveljstvo
MumcMira
Komentarji k Chmhillovemu govoru
Bera, 1. sep* as. Opaža se nasprotje »ed pi»«njein časopisov to in onstran occana flede ttspcnov sestanka med tremi velikimi zavezniki. Medtem ko je »VVashington Times« rčtraj zapisal, da se n« podlagi poročil iz najzanesljivejših virov lahko trdi, da 8c ni mogoče računati s hitrim razčiščenjem položaja med Sovjeti in zaveznikoma in da je 90 odstotkov tega dela še neopravljenega, odgovarja »Times« iz Londona, d« razgovori med Edc-nom in Majskim dobro napredujejo in da vpra-vičujejo upanje, da pride do takšne Izmenjave misli, da bo mogočo prercJetnti čisto vsa evropska vpraSanja. Seveda niti v eni niti v drugi prestolulei Je ne govore o kakšnem sporazumu med poglavarji treh zavezniških držav, pač pa le o sporazumu med njihovimi tremi zunanjimi ministri.
V	Washingtonu pa Churchillov govor ni dosegel velikega uspoha, pač ps je zbudil začudenje zaradi vicga tistega, česar Churchill al povedal.
V	časnikarskih krogih upajo, da bo bližnji sestanek med Rooseveltoin in Churchillom v Waibingtonu morda prinesel kaj zelo zanimivega. V londonskih časnikarskih krogih pa imsjo r> poročilih Istih švicarskih dopisnikov Vtis. da je Churrhlll podal le približno sliko ednošsjev med zavezniki, zakaj v svojem govoru j« povedal, da sc Anglija glede vojne
Sredozemlju slalno posvetuje r. Ameriko, dočim je Fledo Rusije rekel le, da jo o teh Poivctovuujih obveščajo.
Buenos Aires. 2. sept. as. Angleški imflfstreki predsednik Churchill je s svojo sopros-o prispel v AVashington, kjer jo gost Bele hite.
Buenoa tlres, 2. septembra, as. Po svojem prihodu v Belo hišo je angleiki ministrski predsednik povedal, da bo ostal v \VajhlngtoBU veJ dri.
Visoki uradnik/ Bele hiše so Izjavili, da bosta Boosevolt in Churchill nsdaljevala z razgovori o vojaškik vprašanjih, kl So se začeli v Ouebeoku. Chtttchlllov prihod ne pomeni začetka sestanka, oač pa dokončanje tistega, s čomer so bili začeli v Kanadi. Visoki urudnlkl Iz Bele hiše so tudi pripomnili, da ta obisk ne bo Izključno poslovn obisk, zakaj predsednik ut,a, da mu bo vsaj delno dal značaj prijcteUskega obiska.
Angleškega ministrskega perdsednlka in njegovo soprogo je ob njunem prihodu sprejel Itoosevelt.
Bern, 2. sept. as. Pogovori med Churchillom in Rooseveltom, kl so se pričeli danes v Washlngtonu, naj bi ae nanašali na naslednja točke: 1. odnoAajl z Rusijo, 2 politična vprašanj«, ki jih bo prinesel razvoj vojaških dogodkov, 3, voiaška vprašanja, nanašajoča se zlasti na Evropo. Smatrajo, da bo Churchill odgovoril na papeževo poslanico in da bo ostal v .Washingtonu le dva ali tri dni.
preprečilo Sovjetom uspehe z uporabo prožne obrambe. Zato so Sovjeti dosegli nekaj uspehov zlasti na srednjem odseku, vendar pa ravno tudi zato nikjer
niso mogli v živo zadeti glavne nemške obrambe.
Kakor poroča »Volkischer Beobach-ter« se nemške divizije junaško upirajo številčno nadmočnim sovjetskim silam. Tako je 267. pehotna divizija sama zahodno od Vjazme kljubovalno zadrževala
7 sovjetskih pehotnih divizij, dve konjeniški brigadi, tri oklepne brigade in pet oklepnih polkov in sicer dva tedna, to jc od 7. do 22. avgusta. Iz tega se vidi, s kolikšno zagrizenostjo se nemški vojaki borijo na vzhodnem bojišču. (»11 Piccolo.«)
tveilll um. prosimo Boga, v čigar rokah je usoda trpečega čtoveitva. Po orjaških bitkah s« zunanje okoliščine vojne približujejo svojemu vrhuncu. Nikdar svetopisemski izrek »\auflt« se, ti zemeljski sodniki* iTS. !. X.) nI bil tako pereč in žgoč kakor ob tej url, ko vsi občutijo sedanjo žalostno stvarnost. Vsepovsod se narodi poglabljajo vase tn z očmi, uprtimi v ruševine, razmišljajo. Prava modrost je bodriti lih, naj vzdrie te preizkušnje. Ako bi jim Jemali pogum, bi se reklo, da jih usodno zaslepi jamo. V vseli deželah se ljudska duša oddaljuje od čiščenja nasilja In od strašne žetve smrti, kakor tudi od ruSenja, katero zasluženo obsoja.
V vseh narodih narašča nasprotovanje nasilnosti vojskovanja totalne vojne, ki presega sleherno častno mejo in sleherno določilo boijega in človeškega pravu Bolj kot kilaj prej pa duhove in duše norodov s vso tilo pretresa in lomi dvom. ali s« mote ie reči, da jo nadaljevanjt vojne sploh ie vojna. ki bi mogla biti v skladu t narodnimi koristmi, umestna in opravičljiva iz razlogov krščanske in človeške vesti. Po toliko kršitvah pogodb, po tolikšnem trganju koristnosti pogodb, po toliko neizpolnjenih obljubah in toliko nasprotujočih si spremembah v čustvih in dejanjih, se je zaupanje v narode tako zmanjšalo in tako globoko padlo. da jemlje pogum ia navdušenj« sleherno plemenito odločitev.
Zato se obračamo na vse tiste, ki je njihova dolžnost delati za t bližan je in ta mi. ren sporazum, z vročo molitvijo nai« duš« in užaloščenega srca, ter jim pravimo: kdor Je v resnici močan, se mu nI treba bati veliko, dušnosti. Prava moč ima zmerom sredstva, da s« lahko tavaruje pred lažnim tolmačenjem njene pripravljenosti In volj« za rtfr ter proti vsem možnim tlablm posledicam. K« vznemirjajte in ne zatirajte vroč« želj« ljudstev po miru t dejanji, ki Iti t« le bolj podžigala sovraštvo ler netila odpor, namesto da bi spodbujala zaupanje. Dajt« vsem narodom upravičeno upanje miru, ki n« bo žalilo niti njihov« pravici do življenja niti njihovega čuta časti. Pokažite v vsej luči stvarno skladnost med vašimi načeli in va iimi odločitvami z izjavami in dejanji za pravičen mir. L« tako bo mogoč« mtuarlfl mirno In vsvfieno vzdušje, t) katerem bodo manj srečni narodi v danem trenutku mogli verovati v obnovo po vojni usodi ler rasti v novem občutju pravičnosti in skupnosti med narodi. Iz te ver« bodo potem naravno črpali večje zaupanje za bodočnost, n« aa hi s« jim bilo treba bati, da zapravljajo obstoj, neodvisnost ter čast tvoje dežele.
Blagoslovljeni fjl, ki i poiteno voljo pomagajo rahljati grudo, no kateri bo čut resnicoljubnosti ter mednarodne pravičnosti vzklil, se okrepil in dozorel. Blagoslovljeni Vsi — pa naj bodo člani ta ali one vojskujoče se skupine — kl s prav tako dobro voljo ter s pogledom na resničnost roielujejo, da bi se svet premaknil t usodne mrlie točke med vojno In mirom, na kateri je da. nes zastal. Blagoslovljeni csl, ki seb« in tvoje ljudstvo branijo pred krivičnimi nazha-n!i in pred vplivom nebrzdanih straitt, pn cl neredno sebičnostjo in nezakonito željo po oblasti. Blagoslovljeni vsi, ki prisluhnejo ponižnim prošnjam mater, kl so dale življenje otrokom, da bi rasti i v veri in v dobrot-IJtvosti, ne pa. da bi ubijali ali se dali ubijati. Blagoslovljeni tudi vsi, ki prisluhnejo trpkemu roten}u družin, ki so bile po prisiljenih ločitvah ranjen« do smrti; blagoslovljeni vsi. ki prisluhnejo vedno bolj gorečemu klicu naroda, kl po tolikih žrtvah, trpljenjih in žalostih ne želi drugega za ilu-tjenje kakor mir, kruh in delo. Blagoslovlje. nt naposled Se vsi, ki razumejo, da je veliko delo novega in resničnega reda med narodi nemogoče, le na dvignemo pogleda ter se zazremo v Boga, ki vlada in urejuje vse človeške dogodke ter je najvišji vir, varuh in
Kdo je odgovoren za to vojno
Berlin, 2. sept. ss. Ob peti obletnici začetka vojne je nemški podnačelnik za tisk Sundermann zastopnikom tujega ti>ka pojasnil zgodovinsko odgovornosti za vojno, ki ja bila Nemčiji vsiljena, kor eo hoteli uil-čttl njeno obnovo in Jo do kraja pobili. »Hitlerjeva politika«, je dejal Sundermann, »Je šla za tem, da bi se ustvarila urejena in močna Evropa, kl bi ae lahko upirala smrt. til grožnji boljševizma. Vrsta zmag, kakor jih * zgodovini še nI bilo, ni napihnila nemškega naroda, kl ni nikdar sanjil o tem, da bi Iztrebil razne narodnosti ter vzpostavil pj. -.s!'«r vlado ali jvetovno g.v, jo.lm>'kj »!"■». godovinskl boj ;uoti boli5»»lzmii j<
prav 7» prav borba za obstoj in svobod I.v. roj-t »
Dotaknil se je hladnega imperializma, ki je značilen glede vojulb cilje/ so/fazne z'e-ze, ter pripomnil, da že zahteva po brezpogojni vdaji, kakršno so sklenili na sestanku v • '■n ablancl, dovolj jasno doic-uujo slepoto tistih .ki menijo, da bi z ovropskiml narodi lahko ravnali kaor z zamorskimi plemeni. Ce se je Stalin odločil, da bo po vsem svetu ustai ovll eovjetske republike, pVciu jo nem. ški narod, močen po svoji nacionalni socialistični organizaciji, odločen, branili se do skrajnost.
Nejasnost glede evropske politike
Stockholm, 2. septembra. Predvčerajšnji »Times« piše o gonji za drugo bojišče in jo naziva za »veliko psihološko zmoto«, kajti strategije ni mogoče vod'ti na osnovi ljudskih debat in gotovo ni najbolj varno sejati nesoglasja med zavezniki s primerjanjem, koliko i« kdo prispeval k borbi. List nad&ljuu, da je sporazum med zavetniki v evropski vojni še vedno nerešeno vprašanje in prav islo se da reči o sporazumu glede mirovnih načrtov. Po mnenju lista sta dve alternativi. po katerih bi bilo mogoče priti do sporazuma. Prva možnost je sporazum, po katerem naj Rusija in zahodne sile vodijo takšno politiko, kl bo združena s posvetovanji z majhnimi država-
mi, in sicer za celo Evropo. Druga alternativa je, da Anglija in Združene države odgovarjajo za varnost zahodne Evrope, Rusija pa za varnost vzhodne Evrope. Argumenti za prvo rešitev so izredno močni ter jih podpira večina tako v Angliji kakor v Ameriki. Vendar pa — nadaljuje list — so se zadnje čase pokazala stremljenja za drugo alternativo. Če bi na primer dovolili Rusiji pristop k odločitvam političnega značaja glede Italije, bi to lahko dovedlo do neke vrste upravičenja sklepov ruske politike, sprejetih brez poprejšnjega sodelovanja z zahodnimi silami. S tem bi sc odprla pot za razdelitev Evrope v dve sferi. (»II Piccolo.«)
merilec vsake pravičnosti in sleliern« pra vice.
Toda gorje tistim, kl s« v tedanjem strašnem trenutku n« zavedajo odgovornosti ta usodo narodov ter med ljudstvi netijo si., vraitvo in spore, ki zidajo svojo moč na ki l-l ici. ki stiskajo in mučijo nebogljene ln nedolžne, zakaj božja jeza bo prišla nwlnj« do konca!
Naj božji Odrcšcnik. kl so Njegovih ust privrele besede: tHlagor miroljubnim.'« razsvetli oblastnike In voditelje narodov, naj vodi njihov« misli, čustva in odločitve, nnj jim podeli notranjo in rnunjo moč, da bodo pogumno premagali vse ovire Iti nezaupanja ler nevarnosti, kl prežijo na po(l priprav in Izpolnitve pravičnega in trajnega miru/ KJi-hova modrost in zmernost, njihova moč in volja naj tlljejo žarek utehe na mrjnlk prte vojn« obletnice, oblitem s krvjo (n solzami: naj prinesejo preostalim žrtvam velikega spopada, ki so jih ukrivili stlik« In bole. čine, veselo upanje, da se to leto n« bo končalo v temi trpljenja ln razdejanja, marveč da bo v nJem zasijala žara novega življenja, bratske tprav«, složne in marljive obnov«.
V tem upanju dajemo vsem nailm dragim sinovom In hčeram po vsem katoliškem svetu ter vsem. ki s« čutijo tdruz.n« t nami 1' ljubezni In v delu za mir, nai očetovski apostolski blagoslov.t
Velika množica s« je odpravila k vati. kanskt baziliki, da bi pred tvočnikl poslu, sala poslanico svetega očeta. Ko je Iln iz cerkve, se je t brala pred apostolsko palačo ler dolgo vzklikala svetmu očetu. Pij XII. je stopil k oknu svojega zasebnega stanovanju ter hlugoslovtl množico, kl mu je znova vzklikala.
Nova veleposlanika v Berlinu in Ankari
Rim, 2. septembra, ns. Agencija Štefani objavlja, da je Nj. Vel. Kralj In Cesar Imenoval ekse. generala Alberta Parlaula za veleposlanika v Berlinu ln ekso. Ouida Ilnrea za veleposlanika v Ankari.
Filov obiskal Hitlerja
Bukarešta, 2. septembra, ns. V posebni brzojavki iz Berlina je list »Viaisa« objavil, da jo imel predsednik bolgarsko vlade Filov že drugi razgovor s Uitlcrjem.
Bolgarski parlament sklican
Sofija, 2. septembra, as. Predsednik bolgarske vlado Filov je včeraj popoldne sprejel predsednika parlamenta Kalfova in podpredsednika Kjoseivunova. Na podlagi člena 131. ustave je bil podpisan ukaz. a katerim so sklicuje na tzrodno zasedanje pnr-lamcnt, in aiccr za petek, 3. scplrmbra, ob 10 dopoldne.
Še ena turška ladja napadena
Carigrad, 2. sept. as. V Egejskem morju je pet letal neznane narodnosti napadlo s strojnicami neko turško motorno jadrnico. En mornar je bil ubit, dva pa ranjena. Motorna jadrnica se je lahko vrnila v pristanišče Kach.
Franco se je vrnil v Madrid
Madrid. 2. sept. as. To končanih poMt-nicnh jo general Franco zapustil Passo de MlelraS in ae je vrnil v Madrid, kamor je I prišel tudi tnjnik stranko in gradbeni uii-1 uisler.
Lojalnost Srbov v Bački
Budimpešta, 2. sept. as. Srbska manjšina v Bački je potrdila dobro voljo, da | hoče tesno in lojalno sodelovati z imd-! žarskim prebivalstvom. Ob navzočnosti madžarskega notranjega ministra, ki je , obiskal srbske kraje, je bila včeraj v Somboru na pobudo krajevnih srbskih j organizacij manilestacija pripadnosti madžarskemu kraljestvu. Voditelj pravo-■ slavcev Ivan Jelkič je najprej naglasil dobre odnošaje med srbsko manjšino in Madžari in je prosil notranjega ministra, naj pri madžarski vladi tolmači živo željo Srbov v tej pokrajini, da hočejo veljati za lojalne državljane madžarske domovine.
»Žalitev za Francoze«
Lizbona, 2. septembra, ns. Severnoameriški list »Wo8hington Post« piše, do je oblika, v kateri Jo bil prlznun francoski , odbor v AUlru, žalitev za Francoze iu trdo | postopaujo za zavoznlko. Združeno državo ter Anglija sta znraudill lepo priložnost, ko bi lahko naredili nov korak za politično nredltov Evrope. Prlznunjo v sedanji obliki je osebno delo Roosevelt«, ki šc vedno govori o francoskem odboru tako, knkor tla no bi zastopal Francijo. Dejstvo, da jo Anglija sprejola Iloosevoltovo razlago, knže jasno, da ao jo Churchill s kou-ferenco v Ouebocku še bolj nnveznl na svojega ameriškega zaveznika. Alžirski odbor je postal parija med begunskimi vladami.
Eisenhower povišan
Lizbona, 2, sept. Eisenhovver, zavezniški poveljnik v Sredozemlju, je bi' povišan v arroadnega generala. (»Le ultime notizie«.)
V vsako hišo »Slovenca«!
Visoki komisar na obisku v Novem mestu
Visoki komisar general Moizo je obiskal Novo mesto. Sprejeli so ({a krajevni oblastniki ter proit, ki ga jo spremljal pri nadaljnjih obiskih.
Totem ko se je poklonil pred spomenikom padlih, je Nj. ekso. obiskal ranjeno vojake v vojaški bolnišnici in v bolnišnici 1'smlljenih bratov, kjer je podaril vsoto doni'rja za potrebne. Nato se jo ustavil v stol-
DEVETDNEVNIGA
sc začno po vseli ljubljanskih cerkvah danes, na prvi petek, ln bodo trajale d0 sobote, 11. t. m.
Uevetdnevnice bodo po vseh ljubljanskih cerkvah ob običajnih večernih urah, oh katerih je navadno blagoslov (pri frančiškanih bo n. pr. začetek ilevctdnovnlee vsak dan, razen nedelje, ob IS z rožnim icucem, ob 18.15 bo govor, nato lltanlje.
Podobice Marije Pomagaj z molitvijo za spreobrnjenje grešnikov dobite po vseh hipnih uradih. Verske organizacije naj te lepe podobice oskrbe za svoje člane! Dobite Jih tudi v pisarni KA v Slomškovem domu.
Udeležimo sc tc pobožnosti v čim večjem številu!
Dr. Janko Arnejc novi šentjakobski župnik
Župnija sv. Jakoba v Ljubljani bo v nedeljo vesela sprejeln v bvo-jo serdo svojega novega župnika g. dr. Janka Arnej-ca, ki ga jo Pre-vzvišeni dne 1. septembra umestil na to župnijo. Ves mlad ln poln vedrega optimizma in idealizma gre novi župnik naproti svoji mestni župniji. Saj je optlmizom in vesela razigranost njegova bistvena lastnost. Živahna je bila vsa njegova življenjska pot. V ljubljeni zeleni Koroški mu je tekla zibelka, v Ledenicah ob Baškeui jezeru ga je dne 24. marca 1877. rodilo slovenska koroška mati. S svojim vesolim temperamentom jo bil v veselje povsod in vsem: rojakom v domači vasi, sošolcem in vzgojiteljem. To maturi ga jc celovški škof dr. Kahn poslal v Rim, kjer se .i3 vzgajal v zavodu Gormauieum, V Rimu je ldl tudi posvečen in se je leta 1902 vrnil na Koroško, ovenčan b častjo doktorja bogoslovja. Prvo službono mesto mu jo bilo v Beljaku. Od tu jo prišel za prefekta v celovško Marijanišče. kjer jo bil predstojnik našemu prevzvišenemu g. škofu, kate-icrnu ,jp pridigal na njegovi novi maši v Smihclu. L. 1906 Jo prišel na župnijo Zrelec pri Celovcu, kjer jo razvil vso svojo živahno delavnost v zveiičanje slovenskih duš. Ii Ledenic je odšel na Kranjsko. Vzljubil Je ljubljansko škofijo kakor tudi ona njega. Odlične službe je opravljal po nalogu svojih škorov v ljubljanski škofiji: bil je špiritual v ljubljanskem semenišču, župnik v Gor. Logatcu, Skofji Loki, Trsteniku in pri Žalostni Materi na Breznicl. Medtem pa smo ga tolikokrat slišali tudi na priž-nicl v ljubljanski stolnici, kjer je s svojimi originalnimi živahnimi govori vzbujal pozornost. Odslej pa bo tesno povezan s priž-nico šentjakobske župnijske cerkve, tesno 1» povezan z njenim oltarjem in spovodnico. Naj gre božji blagoslov z njim, da ho svojim novim vernikom res dober pastir, da jim bo pravi učitelj eno božje resnice, ki ,io bo nedeljo za nedeljo oznanjal raz lečo, zlasti pa. da bi bil vsem svojim ovčicam l.iubeč, tolažnik. Z vsemi šentjakobskimi fa-rani mu kličemo vsi: Bog Ti svojo milost daj, da boš zvesto duše vodil k Jezusu v nebefikl raj!
Koledar
Telek, J. kimovrn: Mati božjega Pastirja; Evfemija. devica in mnčenica.
Sobota, i. klmovca: Rozalija, devica; Irmgarda, devica; Boža Vit., devica.
Zgodovinski paberki
J. klmovca: 1. 1782. je priznala Anglija v Parizu neodvisnost svojim kolonijam v Severni Ameriki; s tem jo bila končana skoraj desetletna borba za svobodo in neodvisnost
niei, kjer je občudoval umotniška dola tor kripto.
Potem se jo Visoki komisar napotil v občinsko poslopje in k clvilnoiuu komisarju, kjor jo govoril z uradniki In dejal, da jo prepričan o njihovi vdanosti iu sodelovanju. Popoldne je prišel v stik z vojaškimi oblastmi ter se dolgo mudil iued živahnimi mladimi poljedelci v kmetijski šoli na Grmu. Zvečor se jo vrnil v Ljubljano.
angleških kolonistov, ki so so 1. 1776. povezali v novo samostojno moč — Združeno države Severne Ameriko —
1. 1883. jo umrl v Parizu Ivan Sergcjc-vlč Turgčnjev, rojen 1. 1818. v Orlu. Po krvi nri8tokrat jo študiral v Moskvi, Potrogradu in Berlinu, bil kratko v državni službi, pn so preselil na zapad, najprej v Badon-Ba-den na Nemškem, potom v Pariz, kjer jo preživel drugo polovico življenja. Bil jo »zapadnik«, po rodil Rus, po izobrazbi Nemec, po okusu Francoz«; poot noodoljivo ženske, navdušen z« holenski ideal lepote; umetnik, ki jo brez tendenco upodabljal ideje, kakor so vznemirjalo Itusijo, slikal aristokrate, »odvodne ljudi«, »Hamlotiče« jalovo, ki so izgubili tla pod nogami in oklevajo ždeli, ko so jo pod njimi svet podiral; »paladin staro kulturo«, ki jc slutil, da nova prihaja. Najpomembnejša dela so: »Zapiski obrtnika«, zbirka povesti, opokoiirič-nili črtio in slik ruskega človoka in pokrajine. Čeprav brez tondeučnoga namena, so vendar z jarko lučjo posvetili v hodno življenje tlučanov; »Itudjln,« roman »ruskega Uamiota«, noodličnegn romantika, ki je padel na pariških barikadah: »Dvorjanskojc gnjezdo«, »Nakanunje«, »Otcy | djetl«, ro-man o novi generaciji, rovolucionarni, ni-hilistični, ki ji nobena avtoriteta, noben princip ni svet in nedotakljiv; »I)ym«, roman, v katerem opisujo družbo ruskih socialnih doktrlnarcev, ljudi, ki živijo tja v en dan. Vso jim je dim, vso življenje, vso človeštvo, vsa Rusija, in »NovJ«, kritična podoba revolucionarnega gibanja.
—	Osebne Izkaznice. Poslovalnico za osebno izkaznico v Beethovnovi ulici 7, v šoli na Grabnu, v II. nadstropju mugistrat-no liiše na Mostnem trgu 2 in na Arnbro-žovem trgu so v sredo, 1. septembra, prenehale poslovati. Obvezniki, t. j. moški od 15,—50. leta, ki »o prošnjo za zamenjavo osebnih izknznio oddali tem poslovalnicam, pa dosedaj novih izkaznio še niso prevzeli, dobo to izkaznico od srede, 8. t. m., dnljo v sobi 44 nad trgovino mestno elektrarno v magistralni hiši na Mestnem trgu. Prav tam dobe novo izkaznice tudi moški, stari nad 50 let, in ženske, ki no prošnje žo vložilo ali v navedenih poslovalnicah ali Pa v centrali, in sicer z začetnicami od A—K od ponedeljka, 6. t. m. dalje, od L—Z pa od 13. t. m. dalje. Uradno uro za stranko so od 9—12 ln od 15—18.30.
—	Na državni klasični gimnaziji bodo Izpiti v tomlo redu: a) sprejemni izpiti dno 29. septembra, b) nižji tečajni Izpiti dno 21. do 29., c) višji tečajni 23.-28., 6) privatni izpiti za oBmošolce 17.—21., za vse drugo od 27. dalje, d) vsi popravni izpiti (razon za i. in 8. razred) od 27. septembra daljo. Začetek vsak dan ob 8. Natančni razpored bo v šolski veži od ponedoljka, 6. septembra dalje. Vpisovanje bo: a) za prvošolco dne
4.	oktobra v ravnateljev! pisarni, b) zn vso druge razrede dno 2. oktobra, c) za učonce s tujih zavodov in zamudniko dne
5.	oktobra v ravnateljev! pisarni. — Ravnateljstvo.
—	Šolsko leto na orglarskl golt v LJab-
ljanl se bo pričelo dno 1. oktobra. Ker bo z novim šolskim letom zopet otvorjen prvi letnik, vabimo fante, ki imajo sposobnost ln veselje za organistovsko službo, naj so čimprej pismeno ali osebno priglaso pri vodstvu šole, Dolničarjcva 1.
—	Sušite sadje In zelenjad! Sadjarsko in vrtnarsko društvo obvešča ljubljanske sadjarje in vrtnarje, da suši sadje in zelenjad na svoji novi sušilnici podružnica SVD na Viču, v Kožni dolini, C. XVII-1 (g. Gabrovšek). Društvu je dal na razpolago za sušenje sadja in zelenjadi svojo
veliko sušilnico tudi g. Grom v Pctrarkovl ulici 28. Obo sušilnici sušila vso vrsto sadja iu zelenjadi proti nizki odškodnini. Vsak dobi nazaj Biilio svoje lastno blago. Ker sadje letos zolo gnije, priporočamo vsem sadjarjem in vrtuarjom, da so poslužijo eno ali drugo od navodonih sušilnic in po-sušo kolikor lo mogočo svojih pridelkov.
— Jutra postajajo žo hladnejša. Prvi dnevi lanskega septembra so MU So Izredno topli, da vroči, kajti 8- septembra lani u. pr. je bil dosežen letni vročinski rekord, ko jo bilo +32.5 stopinjo Celzija, toda tudi lani so bila jutra žo precej hladna. Jutranja temperatura jo padla žo pod 10 stopinj iu jo bilo v četrtek, 2. t. m., zjutraj v mestu +9 stopinj. V srodo najvišja dnovna temperatura +22.5 stopinje. Barometor ae jo dvignil na 703.5 mm. V četrtek zjutraj jo bilo hladno, megleno, pozneje sončno in jasno. Vsekakor lahko računamo na lope ln sončne prvo dnevo v septembru. V deželo drugače prihaja jesen. Jesenska poljska dela so v polnem razmahu. Košnja otavo je zelo ugodna.
Ali ste se žo naročili na »Svet«T Ce ne, storite to čimprej, sat hodo »Svetove« poljudno znanstvene knjige zanimive ln poučilo ter ne bodo smele manjkati v nobeni domači knjižni zbirki. — Prva knjiga »Denar« dr. Murka ho prav t kratkem Izšla. — Naročnina le 20 llrt
—	Glasbena akademija. Kdor želi biti sprejet na Srednjo glasbeno šolo ali Glasbeno akademijo, mora predložiti v času od 1. do 10. septembra pravilno spisano in kol-koviino prijavo, ki jo dobi v pisarni (Gosposka ul. 8). Sprejemni izpiti bodo v času od 1(1. do 15. septembra. Pogoji za sprejem so na vpogled pri tajniku zavoda. Pouk obsega solopet j?, vsa glasbila in dromatsko solo. Istočasno se opozarjajo stari goienci, da bodo popravni izpiti v roku od 15. do 25. septembra ln no od le. d j 15. septembra, kakor jo bilo prvotno jnvljeno in sieer istočasno r.a SGS in O A. Prijave se sprejemajo do 1,1. sept. Kdor zamudi navedene roke, mora vložiti po obno prošnjo in plačati zamudno takso.
, i -.P™,J'I,,|1,I ♦»'■K '» T»8h »rednje-
Šolskih predmetov zn zamudnike. Poučujejo gimnazijski profesorji - Vpi. dnevno od 9 do 11. Učnina nizka. Vodstvo tečajev — Mchtrnturnov zavod. — Ambrožev trg.
—	No šolo Glasbene Matice ae vrši vpisovanje šo dunos in jutri od 9—12 in od ;;'T17 v p,s"«nl Glasbeno Matice, Vegova 7. Poleg klavirja, violino in solopetja so poučujejo vsi orkestralni instrumenti in teoretični predmeti. Poseben oddelek tvori pouk deklamacije. Polog tega iina šola svoj lasten mladinski in šolski zbor, dalje razno godalne ansamble in šolski orkester. V ponedeljek. 6. t m., bo razdelitev in dolo-čilev urnika. Rodni pouk prične v torek, 7. t. m. V interesu rednega začetka jo, da starši pobite z vpisovanjem.
—	Popravili, rurrilnl In privatni Izpiti se bodo vrSiJl predvidoma koneo meseca septembra. Zato Jo Su čaa, da so prijavijo dijaki ln dijakinje ia spocialnl pouk posameznih predmetov. — Posebna učna priprava tudi za vlSje razrede. — Ločene skupino po predmetih In razredih za vso šole. Odlična organizacija in vestno delo. Poučujejo samo profesorji strokovnjaki. Učnina jo zmerna. Vpisovanje dnevno do 5. soptembra. Podrobne Informacije dobite pri vodstvu: Specialne strokovne lnstruk-clje za srednje In meščanske šole. Kongresni trg iL 2. II. nadstropje. — Središče mesta!
—	Vpisovanje v glasbeno Solo »Sloga«
so Jo pričelo. V instrumentalnih oddelkih poučuje šola godala, pihala iu trobila ter klavir in kitaro. Pevci se morejo šolati ali v ponku za posamezniko ali v skupinskem pevskem pouku. Kdor no more obiskovati pouka solopetja za posamezniko, bo pridobil pevsko znanje v točaju akupinskega pevskega pouka; tečaj je primoren zlasti zh zborovske pevce, ki bi vsi morali obiskovati tak tečaj. Neuki pevei no morojo tvoriti dobrega sodobnega zbora, tudi če imajo odlično glasove, Vpisovanio v Slogino glasbeno šolo jo vsak dan od 9—12 in od 15.30—19 v šolski pisarni, Pružakova 19.
—	Učite ae strojepisja! Novi eno-, dvo-In trimesečni strojepisni tečaji (dnevni in večerni so prično dno 2., 8. in 4. septembra. — Desetprstna učna metoda. — Največja modoma strojepisni ca. raznovrstni pisalni stroji. — Učnina Jo zmerna. — Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po teljl obl-skovalcov. — Eno- ali dvomesečni tečaj je posebej priporočljiv tudt za dijake-inje. — Podrobne Informacijo ln nove prospekte daje ter sprejema prijave dnevno: Trgovsko učlHSče »Cliristofov učni zaTod« Domobranska 15.
—	Nesreča pri mlatllnlcl. V Starem trgu pri Ložu so jo pred dnevi primerila huda nesreča, ko je mlatilniea zmečknla desno roko v zapestju 9 letni hčerki Pepei Zahu-kovčevi. — V Krki na Dolenjskem je padla z gramozno trugo in si zlomila levo nogo i letna žagarjeva hčerka Darinka Zupane.
Vremenska napoved. S. sept., (petek):
žo v četrtek ponoči vpad deževnega
vremena, v petek nestalno, nekaj dežja, del dneva sončen (najbrž zjutraj dež nato razjasnitev).
4. septembra, (sobota): nestalno, nekaj dežja, del dneva sončen.
33. Močna rdečica je zalila Marijino lice. Sama ni vedela, ali je od strahu, ali od veselja zardela. Za hip je pomislila, nato pa je iztegnila roko in privolila: »Prav. Pojdem in lahko kar takoj!«
Prodaja mesa na odrezek 810
Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 4. septembra t. 1., potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »810« živilskih nakaznie, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani za meseo sep-temfor gr 100 govejega mesa. Delitev se bo pričela ob 7. uri.
Naznanila
Jankovo srce je bilo do kraja razklano.
Ali je Tvoja volja, o Bog, da zadušim ljubezen, ki je Tvoj dragoceni dar, in da jo nadomestim s sovraštvom, ki je satanovo delo? Če je taka Tvoja volja, jaz je ne morem izvršiti.
V sobi mu je postalo zadehlo. Stopil je v svežo vrtno senco, se naslonil na deblo stare jablane in najiel 6voje jnočne prsi. Otavice so se kopale v soncu, okoli svetlega zvonika so švigale lastovke in cvrčale, stare lipe ob pokopališču so vztrepetale v vetru, omamno dehtele v rumenem cvetju.
_Nič obupal se jc bodril. Kje je pa rečeno, da je zdaj konec? Ali ni to samo mejnik, po katerem bo ljubezen še lepše in prijetneje zacvetela? Gotovo bo tako, le priložnost bo treba prej najti in se o vsem pogovoriti z Mojco.
Teden kesneje je bila Petrn.šičeva košnja po trudu in znoju v kraju. Na akednju je dehtelo zgaženo seno — suho travniško bilje in cvetje. Črešnje hrustavke so dozorele, potovka iz sosedne vasi jih je_ vse pokupila in jih odpečala v Ljubljano, Ostalo so le še
črne drobnice, ki so črvivile, venele in se sušile v žgočem soncu prvih julijskih dni.
Medtem se je naglo bližala Markova nova ma'ša. Župnik si je zelo prizadeval, da bi slavnost, kakršna se je obhajala nazadnje pred dolgimi dvajsetimi leti, bila v čast vsej fari. V večerih in nočeh pred novomašniško nedeljo so dekleta po bližnjih vaseh pletla dolge vence iz bršljana in smrečja, delala rože iz raznobarvnega papirja, rezala pisane trakove, lepila in šivala zastavice, prepevala nabožne pesmi in živahno kramljala. Fantje pa so nasekali v gozdu vitkih in ravnih mladih smrek, jih oklestili vse do vršiča in obelili. Mlaje so potem dekleta okrasila — in v soboto so že stali na Gomili, kjer je bil Marko doma, na križišču, kjer se poljska pot združi z državno cesto, pred farno cerkvijo in pred župniščem. Mednje so pritrdili še pozdravne napise, ki
tih je napravil v dveh burvah domači aplan dovolj posrečeno in brez prevelikega truda.
V nedeljo zjutraj je odšel Janko praznično opravljen k fari. Obetal se je lep in vroč dan, hribe je zastirala
poletna čajavost, V mestu se je zbralo mnogo več ljudi kakor druge nedelje in že so se postavljali na obeh straneh ceste, koder je imel iti sprevod.
Pred župniščem mu je Markova sestra Ančica pripela 6vatovski šopek: dehteč bel nagelj z vejico roženkrav-ta in z vršičem rožmarina. Iz župni-šča je stopil s spremstvom Marko Žlebnik, lahno bled, vendar miren kakor jasen pomladen dan, in se ustavil na stopnicah. Poslušal je pozdravno pesem, medtem ko so brneli vsi zvonovi, in sc smehljal.
Sprevod se je razvrstil in krenil proti cerkvi. Množica na obeh straneh jc utihnila in gledala... gledala. Marko je stopil lahno sklonjen in naslanjal na prsi novomašniški križ. Njegovi svetli lasje so se lesketali v soncu, mir in vdanost sta mu ležala na obličju.
Kako je lep... Kako je lep... so vzdrhtevala dekliška srca. Kako lep novomašnik... se jih je polaščalo ne-čimrno obžalovanje.
Sprevod je prišel v cerkev, kjer so pod oboki v lokih viseli zeleni venci, kjer jo dišalo po smrečju in je donela s kora večno lepa slavnostna pesem orgel in cerkvenega zbora:
Novomašnik, bod' pozdravljen, od Boga si nam poslan...
Hvalnica in žalostinka — pogrebna pesem! je pomislil Janko in čutil,
kako mu solze silijo v oči.
RADIO. Petek, 3. septembra: 7.30 Pesmi in nnpovi — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.211 Plošče, 12.30 Poročila v slovonščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva v slovenščini — 13.25 Koncert orkestra Pavel Kroupa — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Orkester vodi dirigent Petralia — 14.45 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini
—	17 Nupovcd časa. poročila v italijanščini
—	17.15 Koncert Kmetskega tria — 17.45 Lahka glasba — 19 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Napevi in romance — 20 Posebna oddaja za Sicilijo — 20.30 Napoved časa, poročila v italijanščini
—	20.45 Lirična prireditev družbo EIAR: Pucclnl: Plašč — 21.30 RosBiuijevo in Scliu-bertovo glasbo' Izvajajo sopranistka Jolon-da Di Maria Petris. baritonist Mario Bor-riello in pianist Giorgio Favaretto — 22 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec, orkestralna glasba — 22.30 Orkester vodi dirigent Zeme — 23 Poročila v italijanščini — 23.10 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Dcu-Klanj-ščok. Cesta Ariello Rea 4, in mr. Bohino ded.. Coetu 29. oktobra 31.
Poizvedovanja
Najden je bil prstan. Dobi se pri vratarju, Kopitarjeva 6.
S Spod. Štajerskega
Umrl jo v Rtndoncih pri Mariboru 35-letni železostrugar Avgust Zupan, v Koreni pa 59 letni občinski naineščcueo Jurij Bručuian.
Pouk na državni gimn&zljl v Mariboru
se no bo pričel B. septembra, kakor je bilo poročano. Pravtako tudi no bo 3. septembra sprejemnih izpitov. Natančni čas za sprejemne izpite in začetek pouka bo pravočasno objavljen.
Dom krajevne skupine so te dni odprli na Veliki Pirešiei. Govoril je okrožni vodja Dorfmeister iz Celja, ki je naglašal, da je tudi še po štirih letih vojsko možnost graditi take domove.
S konjsko vprego voziti se na Izlete jc do konca vojno prepovedano. Samo ranjenci, bolniki in rekonvalescenti se smejo prevažati. V tujskoprometnih občinah, kjer ni v bližini železniško postaje, so lahko uporabljajo konjske vprego samo za prevažanje tistih, ki iščejo odpočitka, in njihovo prtljago od železnice do bivališča.
Dunajsko železniško ravnateljstvo jo objavilo v štajerskih listih proglas, nnj se prostovoljno javijo v službo upokojeni železničarji, četudi imajo starostno inejo za seboj in ko so prekoračili 65. leto. Službo bod« seveda opravljali, v kolikor telesno iu duševno ustrezajo njenim zahtevam.
Športni drobiž
Hermes — lahkoatletska sekcija. Zaradi razgovora glede eventualnih Iahkoatletskih prvenstev, ki naj bi se vršila v naslednjih dneh, se naprošajo vsi lahkoatleti (moški in ženske), da se udeleže članskega sestanka v petek, dno 3. septembra, t. 1., ob 18.30 v klubskih prostorih.
Reorganizacija športa v Italiji. V zvezi z novimi odloki je bil CONI podrejen notranjemu ministrstvu, »Club Alpino Italia no« pa ministrstvu za ljudsko vzgojo. Predsedniki nekaterih športnih zvez so bili zamenjani, tajniki pa vršijo svoje posle naprej. Namesto dosedanjega predsednika CO-Nl-ja je bil imenovan grof Bonaeossa za izrednega komisarja celokupnega športa. Njegova naloga je najprej v tem, da postavi telesno vzgojo in šport na nove temelje, Med drugim jo tudi obnovljena Zveza katoliških skavtov. Na čelo nogometno zveze je imonovan odvetnik Mnuro.
Madiari so pokazali, da so boljši lahkoatleti od Švicarjev. Sestali so se v Baselu ns meddržavnih tekmah, in Madžari so odnesli od 17 možnih kar 15 prvih mest. Edini rekord, ki je padel na tej prireditvi, je postavil Švicar Sandraeier v toku na 10.000 m s časom 32:01.2 min.
Kolesarja bo zanimalo, da se je vršila na progi Curih-Orllkon tradicionalna dirka, na kateri je zmagal nemški državni prvak W al ter Lohmann. Najprej jo prispel kot prvi na cilj na 40 km dolgi progi v času 35:00 min., potem pa je zmagal šo na 50 km progi z rezultatom 43:28.4 min. Drugo mesto je zasedel obakrat Švicar Thco Hei-mann.
Iz gospodarstva
Živilske karte v Srbiji. Po zaključku vojno v aprilu 1941 bo bilo v Bclgradu naj. prej vpeljano kot neka vrsta racioniran.ia živilsko nakupne knjižice. Vendar pa je bilo žoleti, da so ta sistem izpopolni in zaradi tega so sedaj uvedli zaenkrat v Bclgradu živilsko nakaznice, kakor jih pozna danes vsa Evropa. Glavni vzrok zo uvedbo kart je bil v dobri letini 1943, ki zagotavlja prehrano do nove letine. Na osnovi beigraj-skih izkušenj bodo sedaj karto vpeljali postopno tudi v ostalih okrajih v Srbiji. Predvsem bodo v vseh občinah ustanovljo-nl občinski preliranjovnlni nradi, ki bodo podrejeni kmetijskemu ministru. Pooblaščeni prodajalci bodo vodili posebne sezname kupcev. Za nokatere vrsto dolavcov bodo vpeljano dodalne karte.
Razdeljevanje maščob za september
Prehranjevalni zavod Visokega komisa-riatu za Ljubljansko pokrajino sporoža:
Potrošniki, ki Bo prejeli navadno živilsko nakaznico modre burve, ki jo je izdal mestni preskrbovalni urad v Ljubljani, si laliko nabavijo proti oddaji odrozkov za maščobe pri svojem stalnem trgovcu pripadajoče maščobo za meseo september, in sicer: 1.4 del olja, <0 gr uiustl ln 2K0 gr masla.
PotroSniki, ki so klali prašiča, si lahko nabavijo samo 1 del olja, kolikor znaša količina maščob, ki jim pripada za ves meseo.
,eL KINO UNION
Ljubosumnost vidi vse narobol
»PLANINCI«
V glavnih vlogah: Amcdeo Nazzarl ln Marlella Lottl. PREDSTAVE ob 15.10, 17.50 In cb 19.SO.
,tl KINO MATICA nw
DNEVNO DVOJNI SPOREDI
Razkošna filmska veseloigra n sijajnimi pevskimi vložki ln plesnimi revijami.
»SAMO TI...«
V glavnih vlogali: Johannes Ileesters, Dora Komar, Paul Kemp. PREDSTAVE DNEVNO ob 17 In 1». ——MATINEJA —
GIUSEPPE LUGO v filmu največjega uspeha
»BOGASTVO NI SREČA«
PREDSTAVE ob H.
IEL
KINO STROGA
V-ll
OTVORITEV PREDSEZONE
b vrsto dobrih in lepih (Umov I Nezvestoba žene ln nje posledice v prelepem filmu
»MASKA IN OBRAZ«
V glavnih vlogah: Laura Solarl, Nino Besozzl. Režija: C. MastrocInque. PREDSTAVE ob 14, 16 In II.
MALI OGLASI
KUHARICO perfektno, Iščem za gostilno. Nastop takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6014. (b
VAJENCA vrtnarskega sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Šimenc Pavel, Sv. Križ, Ljubljana.	(v
VAJENKO modistko sprejme Franja Kogovšek, FrančiškansKl prehod.	(v
SOBO V MESTU opremljeno in s separatnim vhodom, išče gospod. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Uradnik« št. 6080.
STARO ŽIMO kupimo. Plačamo po kvaliteti od 30 do 50 lir za kg. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). (k
Snažno
POHIŠTVO kauče, otomane, preproge in stroje I vseh vrst stalno kupuje trgovina ! »Ogled«, Mestni trg I št. 3 (vhod skozi vežo).
!
1 MANJŠO PEO dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« | pod »Peč« 5653. (k
Otroške ! POSTI3LJCE s predali, skoraj nove in več posameznih komadov ugodno naprodaj v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).
i ŠIVALNI STROJ ! Jax, v dobrem sta-i liju poceni prodam. Lotrič, Gosposvet-ska c. 61-1.
RADIO APARAT znamke Philips in šivalni stroj »Jax«, prodam. Kamniška ulica 13.	(1
ZABOJE razne velikosti ln vinske sode, zdrave, po 700 lltr. in male po 30 litrov, uporabno za zelje, smolo, klej Itd. — proda po ugodni cent skladišče Gc-rovac, Kolodvorska ulica št. 8.
Ponovno na zalogi vsaka količina najboljših
JUTA VRE6 Bregar & Krek, Miklošičeva c. 19.
NAPRODAJ: obednlca, lestenci* omara s predali,, mizice, stolcl, ura,, lestva, zavesa, jedilni pribor, odeji,, ženski zimski plašč in drugo. Hrašovec Skrabčeva ul, 4-1, od 15—18.	(1
NAPRODAJ: HIŠA dvonadstropna, nova 7 stanovanjska na zahodni strani. HIŠA enonadstrop-na, nova, v hisl je pekarna. HIŠA visokoprit-lična, dva trisobna ln 1 enosobno stanovanje. HIŠA enonadstrop-na v bližini Sv. Petra. HIŠA cnonadstrop-na z dvoriščno gospodarskim poslopjem z večjim vrtom, zamenjam za »vilo«. Realltetna pisarna ZAJEC ANDREJ. Tavčarjeva ul. 10.
Telefon 34-86
PRODAM: Parcele : 1100m\ dve tretjini zazidljivi za strnjeni sistem v bližini Sv. Krištofa, 800 m» za vilni sistem za Bežigradom, 600 ln 700 m» v šlškj za odprt sistem, 600 m> na Prulah za strnjeni sistem, 620 m« v Kolezljl za vllnl sistem, na vzhodni strani za strnjeni sistem 480 ln 600 m» ter odprt sistem 500, 600 ln 800 m'. Nekaj parcel se dobi že za 34.000 lir v notranjosti bloka. Zemljišče za Industrijo v šlškl 5000 ln 10.000 m« ln za parcelacijo 15.000 in 20.000 m». Zemljišče za parcelacijo pri carinarnici. — Brezplačna pojasnila: Realltetna pisarna ZAJEC ANDREJ, Tavčarjeva ul. 16.
Telefon 84-86
Prodam nekaj SODOV od 30—50 litrov,-primernih za kislo zeljo, po zmerni ceni. — B. Gnstlnj Vodnikov trg 2.