NO. 186 ; nrm m■ . fmt m*n - r/wiww E Bm I v/w Iw ?0j gJ3 ^V];n » 60th / ^<9 , ^Okf^OorJ ^Hq 6'^ SPIRIT KJyn, yy7 C ,AHGUAG€ ONIY HUM! Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 29, 1971 STEV. LXX1T — VOL. LXXII Izrael spel prosi za moderno orožje v ZDA Izraelska vlada je zopet zaprosila ZDA v posebni poslanici za moderno orožje, zlasti za nova letala F-4. WASHINGTON, D.C. — Zadnje streljanje ob Sueškem prekopu je dalo Izraelu povod za ponovno prošnjo ZDA za moderno orožje v prvi vrsti za Phantom F-4 bojna letala. ZDA so Izraelu pošiljale ta letala po nekaj na mesec in obljubile kriti izgube, niso pa se še odločile za dobavo večjega števila teh letal za okrepitev izraelskih letalskih sil, ko dobiva Egipt vedno nove pošiljke sovjetskih modernih letal. Izrael trdi v svoji poslanici, da dobivajo Egipčani vedno nova letala iz Sovjetske zveze ter po številu modernih vojaških letal Izrael že davno prekašajo. Pa bi se razmerje vsaj nekaj izenačilo, prosi Izrael za nekaj ducatov Phantom F-4 jet letal, ki so se v bojih dobro izkazala. Izrael je za večje število novih Phantom jet letal zaprosil ZDA že v preteklem maju, pa njegova prošnja še ni rešena. Med tem se je oglasil znani sen. H. Jackson in pozval vlado ZDA, naj ustreže Izraelu in mu da modernega orožja za zaprošenih 500 milijonov dolarjev. Podpresednik Agnew je pretekli petek trdil, da je ZSSR poslala v Egipt svoja najnovejša boj-fta letala MIG 23. Ta naj bi bila boljša od ameriških Phantomov. Izrael ve, da so taka sovjetska letala v Egiptu, pa sodi, da jih hodijo sovjetski piloti, ki upo-rabljajo egiptska letališča. 21 naj &s¥8f|a¥i|© sklep © J&Bgszaft(ščy lirik! ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Predsednik Mavretanije Moktar Ould Daddah, ki je zdaj tudi predsednik Organizacije afriške edinosti, je pred glavno skupščino ZN zahteval, da Varnostni svet uveljavi sklepe o neodvisnosti Jugozahodne Afrike, nemške kolonije, ki jo je Društvo narodov po prvi svetovni vojni izročilo v upravo Južno-afriški uniji, glavna skupščina ZN pa jo je leta 1966 tej odvzela in jo proglasila za neodvisno državo Namibio. V Johannesburghu v Južni Afriki so izjavili, da glavna skupščina nima pravice do takega sklepa in ga zato niso vpo-števali. Vsi poskusi skupine a-zijsko-afriških držav, da bi ta sklep izvedli, so ostali brez u-speha. Južno-afriška unija je namreč vojaško močnejša kot katerakoli država črne Afrike in tudi zveza vseh teh. Debata o Koreji v ZN odložena do L 1972 ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Članice ZN, ki spadajo v komu- [fidijec opisoval v IM lasfija vojaške vlade v Pakistanu Zastopnik Indije je pred glavno skupščino ZN razlagal položaj v Vzihodnem Pakistanu, kjer še vedno ‘Vlada nasilje”. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— V ponedeljek se je začela splošna razprava pred glavno skupščino Združenih narodov. Zastopnik Indije Swaraa Singh je kljub protestom zastopnika Pakistana r a z 1 a g al položaj v Vzhodnem Pakistanu, kjer da vlada nasilje. Indijec je trdil da je uvedba “takozvane” civilne uprave le “pranje oči”, dejansko se položaj ni nič spremenil, šejk Mujibur Rahman in drugi izvoljeni ljudski zastopniki so še zmeraj v zaporu in toženi, zaradi izdajstva. Zastopnik Pakistana Aga Sha-hi je med samim govorom indijskega zunanjega ministra odločno protestiral, da je njegov govor vmešavanje v notranje, zadeve Pakistana in zahteval od predsednika skupščine Indone- nistični blok, so stavile predlog, naj generalna skupščina postavi 2ijca Adama Malika, da Indijcu Nekateri vojaki gredo kar radi v Vietnam LIEN HOA, j. Viet. — Vsak ftiesec pripeljejo letala v Južni Vietnam okoli 13,000 ameriških vojakov, med tem ko jih okoli 2ž,000 do 27,000 odpeljejo do-fttov. Postopno se število ameriškega vojaštva v Vietnamu zmanjšuje, sedaj ga je tam le še 213,900. Zanimivo je, da je med tisti-^i, ki prihajajo v Vietnam, ne-°bičajno veliko prostovoljcev. službovanje v Vietnamu dobi navaden vojak $100 mesečne boklade in to je postala- posebna Vaba, ko je ameriški delež v voj-skovanju skoraj končan. Trdijo, je veliko vojakov, ki gredo rajše v Vietnam, kot pa bi bili doma v ZDA ali v Nemčiji. žav: ^ojna mornarica ZDA ni za odprtje Sueškega prekopa Washington, d.c. — Dr- Vjio tajništvo se zavzema za ^Prtje Sueškega prekopa, ki je Zsprt od junija 1967, v zvezi z rešitvij0 sporov na Srednjem vzhodu. Vojna mornarica oporja pri tem na težave, ki jih Sovjetska zveza lahko po-zročala v Indijskem oceanu, ko 0 dobila tja lahek dostop skozi Prekop. Vremenski prerok f^3%i prayi: "Večinoma sončno in toplo, na no5 verjetnost neviht. Najvišja Wmperatura okoli 85. debato o Koreji že na letošnje zasedanje. Predlogu je ugovarjala Anglija, podpirala jo je naša dežela. Predlog je propadel, 68 glasov je podprlo angleško stališče, le 28 pa sovjetsko; 22 članic ZN se je pa glasovanja vzdržalo. Kot se vidi, ima anglosaksonski blok še zmeraj večino, ako azijske in afriške države, ki jih je 70 medjbiona ljudi 130 ZN članicami, ne potegnejo življenje, skupaj. vzame besedo, oziroma ga posvari. Ta je molčal in pustil Indijca govoriti dalje. Swaran Singh je dejal, da Pakistan krši ustavno listino ZN in zato postopanje pakistanskih oblasti v Vzhodnem Pakistanu ni in ne sme biti notranja zadeva Pakistana.-(M'"tam je doslej pribežalo v Indijo okoli 8.5 mi-v strahu za. svoje Glavni Mujib bo pomiloščen? KARAČI, Pak. — Tukajšnje'Indije časopisje napoveduje, da bo' upora Mujibur Rahman, vodnik prepovedane Avami lige, verjetno obsoje na smrt, pa nato od predsednika Yahye-Pihana pomilo-'čen in izpuščen. Njegova izpustitev naj bi bila del političnega sporazuma za pomiritev Vzhodnega Pakistana. Brez Mujiburove izpustitve pomiritev po splošni sodbi ni namreč možna. . ------ zastopnik Pakistana Mahmud Ali je odgovoril Indijcu ob koncu njegovega govora pred skupščino z obdolžitvijo snovanja in podpiranja v Vzhodnem Pakistanu “z dobro premišljenim vojaškim načrtom” za razbitje Pakistana. -----------------o------- Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je včeraj obiskal nepričakovano zborovanje Narodne zveze družin ameriških vojnih ujetnikov in pogrešam cev v jugovzhodni Aziji ter obljubi!, da bo storil vse, da bodo ujetniki čiru preje puščeni na svobodo. VATIKAN. — Včeraj je priletel sem preko Dunaja madžarski prmias kardinal Mmdszenty, ki je živel zadnjih 15 let v ameriškem poslaništvu v Budimpešti. Tja se je zatekel ko so sovjetski tanki drobili madžarski upor jeseni 1956. Na prošnjo sv. očeta je zapustil svojo domovino in si tem naložil v ljubezni in pokorščini do Cerkve svoj najtežji križ. Obljubil jc namreč, da se ne bo več vrnil na Madžarsko. SAIGON, J. Viet. — Protesti proti predsedniškim volitvam z enim kandidatom v nedeljo se nadaljujejo. Sinoči je eksplodirala bomba v Saigonu in ranila preko 20 ljudi. Predsednik Van Thieu je nato izdal vojaštvu in policiji ukaz, naj strelja na tiste, ki vrše nasilje, “da jih ubije”. TOKIO, Jap. — Japonska je poslala v vesolje včeraj 143 funtov težko umetno luno. To je tretja umetna luna, ki je v celoti japonski izdelek in ki je bila poslana v vesolje z japonsko raketo. RIO DE JANEIRO, Braz. —Včeraj se je ponesrečilo nad porečjem Amazonke potniško letala, pri čemer so bili mrtvi vsi potniki in moštvo, skupaj 28 oseb, samih domačinov. CARNEY IN FERK ZMAGALA Pri včerajšnjih primarnih volitvah sta zmagala demokrat James Carney in republikanec R. S: Perk. Carney-jeva zmaga je bila pravo presenečenje, pos'abno še za A. Garofolija in njegove podpornike. Zmago je odločila množična udeležitev črnih volivcev, ki so oddali 86.8% svojih glasov za Camevja, ko napovedujejo da bodo novembra volili svojega A. Pinknevja. Perko vo zmago so vsi napovedovali in pričakovali. CLEVELAND, O. — Udelež- vardah. Med belimi volivci je ba pri včerajšnjih volitvah je dobil Garofoli nekako 67%- vseh bila na splošno majhna, celo glasov, med črnimi niti 4'<, med manjša, kot so jo prvotno napo- tem ko je dobil Carney med čr-vedovali. Izjema so bile črne nimi nekako 87%, med belimi rarde, kjer je bila udeležba pri pa nekako 26'-. volitvah veliko večja, kot so jo, J. M. Carneyja je prvotno predvidevali. Odločitev pri de- podpirala večina izvršnega od-mokratskih primarnih volitvah bora okrajne demokratske Stranje prinesel poziv župana C. Sto-ike s predsednikom J. Bartune kesa črnim volivcem, naj gredo kom na čelu, toda na širši okraj-volit kot demokratje in glasu- ni seji je stranka s večino imenovala A. Garofolija za uradnega kandidata. Pri tem glasovanju demokratje 21. kongresnega volivnega okrožja niso bili zastopani, ker so z uradno demokratsko stranko sprti. Da so črni demokratje 21. volivnega okrožja stali ob strani tudi pri volitvah, bi bil Garofoli zmagal z lahkoto v razmerju vsaj 2:1. Toda župan C. Stokes je hotel na vsak način A. Garofolija podreti, zato je pozval črne volivce zadnje dni, naj gredo volit jejo za J. Camevja. Carney je poskrbel, da je to Stokesov poziv dosegel v soboto, nedeljo in ponedeljek vsakega črnega vo-ivca v mestu. Poziv je pokazal vpliv, ki ga ima C. Stokes na črne volivce. Zmaga J. Carney-ja je dejansko zmaga C. Stoke-sa, ki se je zavzel, da pri primarnih volitvah potolče A. Garofolija, predsednika mestnega sveta, s katerim je ves čas Garofoli j evega predsedovanja mestnemu odboru v sporu. Caritas Internacionalis prosi ZN za pomoč RIM, It. — Mednarodna katoliška organizacija “Caritas In-ternationalis” je naslovila na Združene narode nujen poziv, naj takoj organizirajo pomoč v hrani za prebivalce v Vzhodnem Pakistanu. Pomoč bo po-že v prihodnjih par me- Vladne čete zavzele letališče v Laosu VIENTIANE, Laos. — Vladne'trebna čete, ki so jih pripeljali ameri- secih. Ako je ne bo, bo zavlada-ški helikopterji, so brez odpora la lakota in zopet bodo milijoni zasedle Muong Soui in njegovo bengalskih beguncev drli v In-letališče, ki leži 10 milj severo- dijo, da se obvarujejo smrti od zahodno od Planote vrčev. ‘lakote. JAMES M. CARNEY James M. Carney je dobil skupno 74,031 glasov, Anthony J. Garofoli 60,141 in Patrick L. Gerity 6,149. Carney je dobil nekaj več glasov, kot so pričakovali, tudi na zahodni strani mesta, vendar je bila odločitev rmage pri veliki podpori v črnih Iz Clevelanda in okolice z rcdaja peciva— Materinski klub fare sv. Vida priredi to soboto in nedeljo vsakoletno prodajo peciva, v soboto od 2. popoldne do 7. zvečer, v nedeljo od 7. zjutraj do 1. popoldne. Članice prosi, da nekaj spečejo in pecivo oddajo v Družabni sobi v soboto ali nedeljo. Ves čisti dobiček gre v korist ole sv. Vida. Občni zbor— V nedeljo, 3. oktobra ob treh popoldne bo občni zbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu. \7odstvo šole naproša vse starše, da se občnega zbora gotovo udeleže. Vietnamski komunisti pripravljajo novo ofenzivo SAIGON, J. Viet. — ge poleti so politični opazovalci v Južnem Vietnamu r a č unali vsaj z možnostjo, ako že ne verjetnostjo, da bodo vietnamski komunisti skušali izrabiti vojaške operacije, da podirajo politične načrte svojih nasprotnikov. S to možnostjo je računal tudi sedanji saigonski režim. Politični načrti saigonskega režima so se takrat vrstili okoli dveh ciljev: primemo pripraviti jesenske volitve in pospešiti pa-cifikacijo, ki naj bi vsaj podprla volivno propagando. Prevladovalo je takrat mnenje, da bodo imeli komunisti vse pripravljeno v trenutku, ko bo nastopil konec deževne dobe in bo nastopila suha doba, ta prehodna doba pa pade v mesec oktober. Že nekaj tednov se kaže, da komunisti ne hitijo z izvajanjem tega načrta. Prehitelo jih je namreč nekaj vojaških in nekaj političnih pojavov, nekaj pojavov je pa takih, ki se ne dajo predvideti in tudi ne krotiti. Mednje spada vreme. Severni Vietnam je imel letos tako hudo deževno dobo, kot jo ne pomni. Poplave so spremenile Severni Vietnam v veliko jezero, ki je najpreje razdrlo precejšen del prometne mreže, zamočvirilo orno zemljo, zavrlo promet, kar se je hitro čutilo na težavah, ki sta nanje naletela prevoz vojnega materiala in orožja, pa tud prevoz blaga za proizvodnjo in za trg. Stiska je bila tako huda, da se je režim v Hanoiu moral poslužiti celo radija, da je hitro dajal potrebna navodila, kako omejiti zle posledice izredne povodnji. Po tej poti je tudi tuji svet zvedel, kakšne težave ima Severni Vietnam. Posledice povodnji so bile številne. Zastal ni samo ves promet, zastala je tudi proizvodnja, nastale so pa velike poškodbe na cestah in železnicah, pa tudi stavbe vseh vrst so postale neuporabne. Vlada je morala skrbeti za prehrano, ki je začela šepati, za obnovo dežele, posebno v prometu in v mestih, pa tudi za obnovo gospodarstva. To jo je prisililo, da je odložila marsikateri korak, ki ga je določal načrt za vojskovanje. Za vse to vesta seveda tudi vodstvi ameriških in saigon-skih čet. Saigonski generali tega za komuniste neugodnega položaja niso ravno izrabili s primerno hitrico. Pač pa sta ameriško vojno letalstvo in topništvo skušala še povečati razdejanje, ki so ga napravile povodnji. Vse to je bilo vzrok, da se komunisti niso mogli tako pripraviti na oba nastopa, kot so mislili: na sabotiranje sai-gonske volivne propagande in na boj proti pacifikaciji. Iz-vidniška poročila trdijo, da Hanoi šele sedaj obnavlja s polno paro vse poškodbe na znani Hočiminhovi cestni mreži in na zaledju, ki leži neposredno severno od Demilitarizirane cone. Tam nastajajo nova rdeča skladišča hrane, municije in orožja, kar bi komunisti nujno potrebovali pri pomladanski ofenzivi v gornjem delu Južnega Vietnama. Ameriška vojna letala in ameriško topništvo se naravno trudijo, da podirajo če le mogoče sproti vse, kar rdeči ustvarjajo. Zato ni videti nobenih posebnih priprav, da bi se komunisti vrgli na politične akcije v sedanji volivni borbi. Žrtve se jim verjetno ne zdijo potrebne, saj je Amerika že sama odpisala predsedniške volitve kot igračkanje, ki naj slepi volivce v Vietnamu, ne pa politične javnosti v A-meriki. Počemu torej tratiti civilne in vojaške sile za uničevanje saigonskih političnih namenov. Odpade komunistom tudi vsak boj proti pacifikaciji. V Južnem Vietnamu ni namreč nobena tajnost, da delo na pacifikaciji počiva že nekaj mesecev. Ideja o pacifikaciji je porinjena v kot, kdo ve, ali bo še prišla v rabo? Komunisti imajo še zmeraj namen stisniti saigonski režim takoj po umiku ameriških divizij. Ta misel prevladuje v Južnem Vietnamu. To svojo misel pridno prodajajo rdeči med delovnimi ljudmi v Južnem Vietnamu. Pravijo da imajo pri tem kar dosti uspeha. Prihodnja suha doba, ki se bo začela v oktobru, bo pokazala, ali imajo prav. Ralph Perk in glasujejo za J. M. Carneyja. Tako je dejansko 21. kongresni ckraj, kjer imata prvo in zadnjo besedo brata Stokes izbral demokratom županskega kandidata. Prav ta izbira utegne biti usodna za demokrate. Današnji Plain Dealer pripominja, da je James M. Carney dobil sicer včeraj bitko, zato pa je spravil v nevarnost demokratsko zmago v boju za mestnega župana. Republikanec R. Perk ima pri novem položaju boljše izglede za zmago, kot bi jih imel, če bi bil demokratski županski kandidat A. Garofoli. Ta je po včerajšnjem porazu odšel v glavni stan Carneyja in tam temu čestital. Izjavil je, da bo podpiral pri glavnih volitvah demokratskega kandidata. Od mestnih odbornikov bodo vsi trije Slovenci, E. J. Turk v 23. vardi, J. Cimperman v 22. vafdi in J. Prince v 32. vardi, ostali v mestnem odboru. J. Cimperman ni imel nobenega tekmeca, Turk in Prince pa sta včeraj bila izvoljena, ker sta dobila vsak na 50% glasov. E. J. Turk 2,391 glasov, J. LaMont 1,012, D. F. Carey pa 299. J. Prince je dobil 4,379 glasov, njegova tekmeca pa, DeVito 1,527, D. L. Devlin 381. V 26. vardi, ki zavzema del Collimvooda, je zmagal odločno dosedanji mestni odbornik L. W. Duggan. V bodoče pri glavnih volitvah le dva kandidata! Volivci so včeraj odobrili Šen, iimsflšld spei prediež!!! naga! umik vojaštva h Indokins WASHINGTON, D.C. — Vodnik demokratske večine v Senatu Mike Mansfield je obnovil v Senatu razpravo o vojskovanju v Indckini in predložil, naj ZDA umaknejo svoje oborožene sile cd tam v 6 mesecih, če bodo rdeči izpustili ameriške vojne ujetnike. Svoj predlog je obesil na zakonski predlog za prora-čun narodne obrambe. Novi predlog je sličen onemu, ki ga je stavil v preteklem juniju in ga obesil na zakonski predlog o podaljšanju vojaške obvez-Inosti za dve leti. Mansfieldovo | dopolnilo je nato zavleklo odobritev podaljšanja vojaške ob-jvcznosti do tega meseca, ko je Senat predhodno Mansfieldovo dopolnilo odklonil. Že tedaj je senator izjavil, da bo predlog ob prvi priložnosti obnovil. Zdi. se, da sen. Mansfield upa na večjo podporo svojega pred-jlcga v Predstavniškem domu, ko | je Kongres na splošno nezado-! voljen s predsedniškimi volitvami v Južnem Vietnamu z enim samim kandidatom. skih primernih volitev za mestnega župana. V bodoče bodo morali vsi županski kandidati na primarne volitve in dva, ki bosta dobila največ glasov, bosta nastopila pri glavnih volitvah. Letos bomo imeli tri kandidate: republikanca R. Perka, uradnega demokrata J. M. Carneyja in “neodvisnega” A. Fink-nevja. Črnski volivni strategi računajo, da se bodo beli volivci razdelili med Perka in Carneyja, njihov kandidat pa bo zmagal, ker bodo vsi črni volivci glasovali zanj. Z. ozirom na to, da predstavljajo črni volivci nekako eno tretjino vseh, lahko torej računajo s takim izhodom volitev. Republikanec R. Perk upa, da mu bo uspelo potegniti za seboj večino volivcev A. Garofolija in a tem doseči zmaga Premagani Garofoli je sinoči preko televizije pozval vse svoje volivce, naj podprejo demokratskega kandidata J. M. Carnevja, toda -le malo jih je, ki so prepričani, da bodo ti Garofolijev poziv poslušali! Vsekakor bodo november-ske županske volitve v Clevelandu zanimive in morda tudi razburljive. Drugi predlog, ki so ga volivci včeraj odobrili, določa, naj mestna uprava obvešča volivce o predlogih za ustavne spremembe potom časospisja in drugih javnih občil ter ne več s pismi preko pošte vsem voliv- predlog za uvedbo nestrankar- cem. /tHEftlŠM Ponovim ■ ■»./ I <-i\ V— 11 < » %11 Cxl7 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July- Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ga Združene države: i $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: ^ $38.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.09 tor ? months Canada and Foreign Countries: i_ $18/11 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months i Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 3 No^186-Wed;M Sept 2971971 ~ Boj proti žrtvam za stabilizacijo Usoda je tako čudno zagodla Nixonu in Titu, da se oba nahajata v podobni krizi: oba se borita, odnosno bi se rada borila, za stabilizacijo denarja. Stabilne vrednosti nimata namreč ne dolar ne dinar, potrebna je pa tako Ameriki kot Jugoslaviji. V obeh slučajih je precej sličnih značilnosti. Na primer. Recepti za saniranje pomanjkanja stabilnosti so znani tako v Ameriki kot v Jugoslaviji, so pa seveda različni, ker se ravnajo po različnih gospodarskih sistemih. V obeh deželah so recepti znani, toda tako Nixon kot Tito jih ne rabita. Razlogi so različni: v Ameriki bi Nixon rad kandidiral pri prihodnjih predsedniških volitvah in zato ne misli na potrebo, da nalaga žrtve za stabilizacijo, ker bi ga pri volitvah verjetno pokopale. V Jugoslaviji vlada diktatura, zato bi Tito lahko naložil svojemu gospodarstvu vsako žrtev, ki bi se mu zdela potrebna, pa tega ne dela. Njegov režim je namreč politično preslab in ne bi prenesel brez Bog ve kakšnega ugovora vsako žrtev, ki bi se zdela prehuda za jugoslovansko gospodarstvo. Tako razgraja v obeh državah ista gospodarska bolezen, toda v obeh državah bi radi rabili različna zdravila in različne načine zdravljenja. Ne bi mogli reči, da ima Nixon že izbran način, kako bi spravil dolar na zdravo pot. Če ga ima, ga še ni povedal. Zato še zmeraj tipa, kam naj bi svoje reforme usmeril. Naj-prvo je poskusil z blokiranjem cen in plač ter mezd. V začetku je kazalo dobro. Proti izbrani poti ni bilo resnejših ugovorov. Ko se je pokazalo, da bodo tudi po tej poti potrebne žrtve, je bil brž ogenj v strehi, ki še danes ni poga-šen. Zgodilo se je namreč to, kar smo vsi pričakovali: vse bo vneto za postavljeni cilj, vsak se bo pa po svoje branil proti žrtvam, ki bi jih moral v boju proti inflaciji prevzeti na.svoja pleča. Najbolj jasno so to povedali zastopniki naših farmarjev. Seveda so vneti za stabilnost cen, toda cene za deželne pridelke so že sedaj prenizke in ne dajo poljedelstvu takih dohodkov, kot jih imajo na primer industrija, trgovina, turizem itd. Treba je najpreje to odpraviti in povečati dohodke za kmetijstvo, potem šele naj bodo tudi cene za deželne pridelke blokirane. To se da doseči na dva načina: ali zvišati sedanjo raven cen deželnim pridelkom in industrijskim surovinam agrarnega značaja. Če bi ostale te cene na sedanji ravni, bi bilo treba znižati davke za farme, obenem pa zvišati podpore, ki jih federacija daje farmarjem. To bi dvignilo dohodek poljedelstvu in farmarji bi blokiranje lažje prenesli. Cilj farmarskega stališča je več kot jasen: farmarji nočejo ničesar prispevati k stabilizaciji, bi rajše imeli od sedanje Nixonove borbe proti draginji še korist. Farmarji so na drugi strani za idejo, da pridejo cene za industrijsko blago pod zvezni nadzor, ki naj prepreči vsako dviganje cen, ki ne bi temeljilo na povečani delovni storilnosti. Zastopniki industrije so seveda za Nixonov načrt, ker že načrt sam po sebi dosti upošteva industrijske interese. Ne ugovarjamo naravno vsem davčnim olajšavam, ki jih Nixonov program predvideva v njihovo korist. V sistem nadzora cen bi radi vrinili čim več “lukenj”, da bi vpliv nadzora padel dejansko na ničlo. Posebno se borijo proti takemu nadzoru, pri katerem bi bili udeleženi tudi zastopniki potrošnikov. Držijo se torej preskušene poti za ohromitev nadzora. Svoje Domisleke proti Nixonovi poti do stabilizacije imajo seveda tudi unije. Najpreje zahtevajo, da naj pridejo pod nadzor ne samo cene in mezde, ampak tudi vsi gospodarski dobički kot obresti, dividende, bilančni dobički itd, čemur naravno podjetja živahno ugovarjajo. Uniie zahtevajo dalje, da naj povišanja mezd, ki izvirajo iz dolgoročnih mezdnih pogodb ostanejo prosta, to je: naj stopijo v .veljavo, kot so bila dogovorjena. Tako bi na primer morali federalni uradniki in uslužbenci dobiti 1. januarja dogovorjena povišanja. Nixon je rekel, da jih ne bo dal izplačati. Spor je torej tu. Zagovorniki uradništva so že organizirali v Kongresu skupino kongresnikov, ki naj tam spodbija pravno podlago Nixonovega stališča. Vse kaže, da bo Kongres drugih misli kot Nixon. Ako bodo zvezni u-radniki dobili 1. januarja višje plače, potem bo vsa blokada plač in mezd postala kos papirja in bomo kmalu tam, kjer smo bili pred 15. avgustom, ko je Nixon oklical svojo uredbo o zamrznitvi cen in plač. To še niso vse ovire za učinkovit sistem, ki naj vodi do stabilizacije cen in plač. Napovedana so že stališča zastopnikov potrošnikov, ki bodo naravno zahtevala še več nadzora kot Nixonov načrt. Vnel se bo tudi boj okoli vprašanja, kaj je treba razu-' meti pod posameznimi pojmi, na primer pod delovno sto-! rilnostjo. Delovna storilnost se dejansko ne da na splošno ; ugotoviti, jc v vsakem podjetju drugačna, ker je odvisna ! od organizacijske sposobnosti tovarniškega vodstva. Da se izračunati le povpreček, toda kako? O tem še ni splošno priznanega načela. Posebno poglavje je vprašanje, kakšne naj bodo davčne olajšave in kam naj ciljajo. Nixonovo stališče je dalo velike ugodnosti podjetjem. Temu se upirajo vse unije, sedaj so se jim pridružili še vodilni kongresniki, kot sta demokrat Mills in republikanec Byrnes. To pomeni, da Nixonov načrt ne bo preživel kongresne rRWe. Mills in Bur-nes nista proti davčnim olajšavam, mislita pa, naj jih dobijo revni potrošniki, ne pa podjetja. Potrošniki so namreč v Millsovih in Byrnesovih očeh tista gospodarska sila, ki bo pognala gospodarstvo v zagon in pomagala dolarju na noge. Da bi Nikonova administracija mogla hitro najti primerne rešitve za vsa ta vprašanja, je zmeraj manj upanja. Zato mislijo Nixonovi nasprotniki, da so predsednikova postavljanja terminov, do kdaj mora biti rešeno to in ono, navadno igračkanje s številkami. Morda imajo prav. BESEDA IZ NARODA 1 vmmmmmmmmmmmsmimmmmmmmmmMmmzm iriižalmi vešer BSF! Tabor, Obveland CLEVELAND, O. — Krajevno clevelandsko društvo naše organizacije mas vabi, da se u-deležimo večerje in družabnega večera, ki ga prireja to soboto, 2. oktobra, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Naj omenim, da je socialni referent pri glavnem odboru s pomočjo krajevnih društev razposlal do zdaj vsako leto preko $2,500 podpore našim invalidom in pozabljenim v domovino, v rajo po pojmih ' in predstavah pristašev novega gibanja rasti v zemlji, v kateri ni ničesar drugega kot preležani hlevski gnoj. Amerika hoče nazaj k naravi, pravijo tukajšnji predelave!, ki hkrati izjavljajo, da je po njihovih pridelkih veliko povpraševanje. Izjava washingtonske gospodinje Alme Hawkins: “Čedalje več nas je, ki raje najdemo črva v jabolku, kakor pa ostanke praška DDT v skodelici.” Prejšnja leta so kupovali tako imenovano reformirano hrano, na pr. kozji jogurt, med, sonč- razne države Evrope, Argenti-!nično seme, rjavi riž in kruh z no. Kanado in seveda tudi' po; moko in otrobi vred predvsem ZDA. To delo namerava nada-! 0krevalci in najvestnejši varuhi ijevati v naprej, v kolikor bodo lastnega zdravja; zdaj kupujejo finančne možnosti dopuščale. To je bil in je vsaj po mojem takšna živila mnogi ljudje, tako gospodinje kakor študentje in mnenju še danes glavni namen1 miacioletni otroci. V Floridi od-organizacije, drugi je zbiranje‘pro malone vsak dan po eno no gradiva, ki bo morda enkrat j Vo prodajalno te vrste; v vseh objektivnim zgodovinarjem mo- ZDA je takšnih trgovin že 2,500. gel služiti za pravilno gledanje j Izvedenka za prehrano in av-na čas in odločitve, zbiranje torica knjige “Jejmo pravilno” imen žrtev, ki so po komunistih! Andelle Davis, napoveduje, da bili ubiti. Tretji namen organi- se bodo ZDA v bližnji prihod-zacije je povezava starih prija-'nosti spremenile v deželo vrtič-teijev: ljudi, ki so v dneh, ko je'karjev, katerih vsak bo imel na- prav včasih malo zmešano, ker se mu umske moči niso vrnile popolnoma. Bil je v oskrbi sester frančiškan k v Frances Schervier Home & Hospital v Bronxu. Pred dvema tednoma mu je na desni nogi začela rasti nabreklina, ki je povzročala, da se mu je kri vedno slabše pretakala. Brž so ga odpeljali v Albert Einstein Hospital v Bronxu, kjer imajo izvedence za take bolezni. Odrezali so mu tisti izrastek, pa se pretok krvi ni hotel zboljšati, zato sp se odločili, da mu odrežejo desno nogo pod kolenom, kar so v sredo, 22. sept., tudi storili. Gospod ni več mlad, decembra bi bil 78, in zadnje dni je precej oslabel, zato ga vsem rojakom toplo priporočam v molitev. Albert Einstein bolnica je v Westchester Heights v Bronxu, na križišču Eastchester Road in Morris Park Ave. Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. Frljama sialdoši|@iost -doki ijiidji! po slovenski zemlji takratni Stalinov hlapec Tito s pomočjo slovenskih komunistov in koristnih budal Kocbekove vrste, pravočasno spoznali, za kaj gre, da ne gre za narodno osvoboditev, temveč za nov družabni red, ki mesto trate pred hišo skrbno negovane gredice s paradižnikom, peteršiljem in vso drugo zelenjavo. “Nobenega razloga ni, da bi pri nas ne moglo biti na milijone vrtov.” Nedaleč od avtomobilskih cest mora nadomestiti starega (Isto hipijevske druščine same pride- pesem slišimo sedaj tu) in se temu poizkusu uprli pač na način, kot je bilo takrat mogoče. Zato zaboli človeka, ko zasledi na vabilih na praznovanje Titovega državnega praznika na lujejo krompir, repo, solato in druge vrtnine. V Madisonu, Wis., si lahko ljubitelji zelenjavnih vrtov proti plačilu par dolarjev uredijo gredice na mestni zemlji. Ti ljudje se ho- znani farmi “Beograd” zdaj žejčejo izogniti telesni in duševni pokojnega britanskega zveznega oficirja pri slovenskih partizanih Johnsa v bližini Niagare — med sodelavci ime ansambla slovenskih priseljencev iz Toronta. Nehote se zbudi misel: morda je imel kdo od teh, ki pri orkestru sodelujejo, očeta, brata, sorodnika, ki poživa v nepo- umazanosti, pravijo zagovorniki tistih živil, ki zagotavljajo zdravo in dolgo življenje. Kakor že iz marsičesa v ZDA, so se tudi iz želje po zdravi hrani rodile najrazličnejše ločine. V Sausalitu, predmestju San Francisca, živijo branjevci s tedenskim zaslužkom 20 dolarjev sobicah za svojimi prodajal- svečeni zemlji slovenskih goz- v dcv? Včasih so nas učili, da je!nami živil, v katerih ni kemič-težko služiti dvema gospodoma, jniil sredstev iz dodatkov. Več si toda “greh” danes to ni več...;116 morejo privoščiti, ker zastonj V soboto je večer tistih, ki šejdajej° sončnična in druga se-niso pozabili nesreče in sadov |mena revnim ljubiteljem zdra-komumistiene revolucije, ki s<= ve hrane. spominjajo onih, ki so dali v tem strašnem boju svoje življe- V New Yorku njavna dekleta” imajo “zele-tudi posredno nje, dobro ime, mnogi zdravje Jcorist od svojega navdušenja za in vse, kar so imeli. M.J. Težnje k zdravi hran! zdravo hrano. Manekinka Mar-git Ramme pravi: “Namesto cvetja mi oboževalci zdaj pošiljajo kumare in zeleno solato.” Zagovorniki novega načina predelave zdrave hrane ne želijo umetnega gnojila, ker smatrajo, da je škodljivo rastlinstvu Valentin Potočnik ----o------- CLEVELAND, O. — Iz strahu pred strupenimi snovmi v hrani žvečijo mnogi Amerikan- in človekovemu zdravju, ci lešnike in orehe. Število pre-1 delovalcev paradižnika in druge' zelenjave za lastno rabo se je v' nekaj letih povzpelo v milijo-j ne. Zagrizeni ljubitelji surovih! živil so predstavniki novega va-' lev, dr. liiifl&ii so edrezaH nag® CHICAGO, 111. — Te-le vrste so v zahvalo vsem, ki sem vas srečala in spoznala potom obiska v lepi Kanadi, pred vsem pa dr. Lojzetu in Kristi Arko, katera sta mi to lepo pot omogočila ter storila dobro delo. Ta pot mi bo ostala v najlepšem spominu! Priložnost sem imela spoznati, iz kako prijazne, gostoljubne družine prihaja gospa Krista. Pravi slovenski dom! Čeprav nam je pot motil močan dež z nevihtami vse do Toronta, da je vožnja bila zelo nevarna, je prijazen sprejem bil poln dobre volje, veselja. Dobre živce ima dr. Lojze, kar iz službe na tako dolgo pot! Naslednji dan zjutraj se je moja pot v Montreal z vlakom nadaljevala v lepem vremenu. Pet ur vožnje skozi lepe, skoraj Sloveniji podobne pokrajine je hitro minulo. Moj obisk se je u-resničil po dolgih obljubah. 26 let je poteklo, odkar se je moj sošolec Ivan Rebernak poslovil od svojih mirnih staršev, odšel kot mlad, izučen krojač na tuje, kjer si je našel prisrčno, veselo ženko Maro. Ustvarila sta si lep in prijeten dom, krojaška obrt, družina, njuni trije otroci jima so v veliko veselje. Čedna in praktična Metka pomaga svoji mami v gospodinjstvu. Daj Bog, da bi njima ostala taka ter dobre vzglede dajal bratcema, kako spoštovati, ljubiti, biti dober do staršev, jim hvaležno vračati trud za njih lepi dom. Spoznala sem se tudi z gospodom in gospo Vili Petkovšek. Praznovali so rojstni dan svoje hčerke edinke, zato je bila vsa hiša praznična otroškega veselja. Po naključju sem bila gost tudi jaz z vabljenim botrom družine Rebernak. Njih lepi dom je kot majhen grad, v katerem je delo umetnika g. Petkovška samega. Najlepši okras je seveda mama gospe Petkovšek, kot stara mama je izraz sreče in miru v družini, hiša zadovoljstva, le malo je danes tako srečnih, ki bi to srečo imeli za stare starše. Pogovori z g. Petkovškom so bili o Mednarodni! razstavi v Montrealu pred par; leti. Bogato zbrane starinske u-1 nas, kazni pa ni. Tudi hiša in dom, katerega imajo, ne bo zgubil cene zaradi neljubega soseda. Zahvalim se g. Petkovšku tudi za lep film z izletov po Alberti, Calgary, British Kolumbiji, vse od Rocky Montains. Ne mogla bi verjeti, da je še kje na svetu tako lepa dežela kot naša Slovenija, ako bi ne videla tega filma. Obiskala sem tudi slovensko cerkev, ker je bila nedelja. Ni nič večja kot pri Sv. Štefanu v Chicagu, problemi pa prav isti — kor in slabo obiskana cerkev v poletni dobi, čeprav je mnogo Prekmurcev v Montrealu. Pri nas bomo videli, kako se bo obrnilo na zimo? Da ne bomo zgubili, kar je našega, predvsem slovenske sv. maše ob deseti uri. Res, da nas naš pater Alojzij že preveč “pegla”, poslušati pa moramo le vedno eni in isti, tisti, ki prihajamo redno, ter družine, katerim ni namenjeno. Malo bi nas včasih lahko tudi pohvalil. Ali ne? Po štrih dneh obiska sem se morala posloviti. Na vlaku za Toronto je prisedlo največ študentov, kateri so se vračali s počitnic. Mladi profesor z Loyola univerze je prisedel in čez nekaj časa sprožil pogovor. Zanimiv pogovor o študentih, njih idejah, ugodnosti študij, katere Kanada nudi. Neobljudene pokrajine, med gozdovi, izumiranje dreves, so vezale vprašanja in odgovore, da je pet ur vožnje naglo minulo. .. * j Na vprašanje “Kaj mislite, bi ne bilo dobro vtisniti mladim študentom več smisla, zanimanja do agronomije, ljubezen do prirode in dežele, delo na farmi?” je odgovoril, da prav mnogo mladine se vrača tja. Upajmo, da bo mlajši rod spoznal, kako so človeško dušo industrija, temne tovarne, stroji in temna mesta z nečistim zrakom utopila. Izumiranje dreves, celi gozdovi trpjo danes radi tega, ker je um človeka prodiral samo v industrijo tovarn. Prispeli smo v Toronto, kjer sta me že pričakala dr. Lojze z družino in pot smo takoj nadaljevali v Chicago. Lepo vreme, dnevna vožnja sta omogočila spoznati še ta del Kanade. Krasne, velike farme, polja paradižnikov, kot bi bili nageljni. Mimo sem opazovala velike parke novo posajenih gostih, mladih smrek. Trebljenje gozdov suhega drevja kaže na skrb, zaščito pred izumiranjem narave. Spomnila sem se na našo sveto-štefansko cekrev, katera je že leto skoraj oropana lepih dreves, njih sence, ki je varovala stene in okna cerkve pred pripekajočim soncem ves dan. Verjamem, da farani, ki so vso poletje navezani le na dom, so prav pogrešali v vročih dneh senco teh dreves, katera so padla radi površnosti uslužbencev mesta. Že tako dolgo je, pa nihče ne zahteva poravnavo škode, nasaditve novih dreves. Vso pot skozi Michigan je videti novo nasajene gozdove smrek, pri nas pa se še to ne more poravnati. Uboga cerkev čaka in čaka. Velik plavalni bazen so odprli v bližini, da bi pa posadili drevesa, katera izhlapevajo kisik, čistijo zrak, potreben zdravju prav tako kot kopanje, to pa žal | zaspi. Naj omenim misel gospe Kri- Radijski klub se je odločil imeti v sredi jeseni zabavo s plesom, katera se bo imenovala po izdelovalcih dobrih domačih vin. Pripravite torej vina in dobro voljo za pristno vinogradniški običaj, za prijetni večer, kateri bo zopet pri Sv. Štefanu v Chicagu! Lep je svet, katerega nam je poklonil Bog, to vidimo šele takrat, ko gremo daleč izven mesta. Bodimo Bogu hvaležni! Vsem pozdrav, Minka Grašičeva Spominska knjiga o posvetitvi slovensko kapele Spominska knjiga vsebuje pozdravne izjave treh slovenskih poslancev, Senatorja Lauscheta, papeževega delegata, washing-tonskega škofa Kardinala O’-Boyla, vseh slovenskih naslovnih škofov, škofov Salatka in Grady-ja ter številnih drugih dostojanstvenikov in ustanov. V knjigi so vključene številne fotografije o kapeli, o Narodnem Svetišču v Washingtonu, ter mnogih krajih iz Slovenije. Knjiga opiše zunanjost Slovenske kapele in njen pomen ter v grobi obliki prikaže zgodovino Slovencev v Sloveniji in Ameriki. Spominska knjiga je na razpolago in jo je mogoče naročiti za $3.50 od Posvetilnega Odbora za Slovensko Kapelo v Wash-ingtonu. , Slovenian Chapel Dedication Committee P.O. Box 6295 Washington, D.C. 20015 Naročite lahko tudi razglednice Slovenske Kapele, ki je prav tako na razpolago pri Po-svetilnem Odboru. KOtatf**. PATERSON, N.J. — Salezi-la v splošni skrbi za zdravo pre-!janski duhovnik dr. Franc Kni-hrano. Uživajo samo živila, kijfic, ki je Novega leta dan 1962 v New Rochelleju tako nesreč-jvsi tako ljubijo svojo Kanado, no padel, očividno zadet od ka- ker so tako srečni, kar se ni curb, da si je prebil lobanjo, si jejditi. Nobenega strahu na cesti, cev, v katerih ni niti barvil niti I polagoma toliko opomogel, da j kot je to pri nas na dnevnem re-konserviranih sredstev. j je s palico že kar dobro hodil du! Zato tudi v službah ni teh nimajo nikakršne zveze z umetnimi gnojili in s kemičnimi sredstvi za zatiranje škodljiv- rnetnosti za slovenski paviljon. |s‘'e> da bilo lepo, ako bi orga-katera skrb je bila največ v nje-!nizirali skupni ali posamezni iz-govih rokah. Ko jih je našteval, ret v Baragovo deželo, to seveda sem se čudila, kako je mogoče T0t0rri Lemonta in Baragovih to spraviti skupaj? Kaj takega ljubiteljev g. G. Hozianove in bi rabili tudi v našem Chicagu! Gregoričevih in s severne stra-na vsakoletni mednarodni raz- Chicaga. Lepo bi bilo ob kon-stavi. Predvsem pa, kar g. Pet- cu tedna, da bi bilo lahko več kovsek izdeluje sam. Za takšna udeležencev, dela imamo pri nas le samo eno Srečno smo se vrnili, prav ta-gespo, ki sama izdeluje predme- ko naj bi bila vsaka pot v služ-te za razstavo. Kako naj bi z g. J bo ali v nedeljo od daleč zvesto Petkovškom bili povezani, ker prihajajočemu dr. Lojzetu 2 družino k sv. maši k nam v Chi- cago obvarovana pred vsako nesrečo. Pogrešan bi bil kot lektor in kot pevec v zboru. Sedaj je poletje pri kraju, od- IIAMŠ//I VRST Cleveland, O. — Spoštovani! Hvala Vam za obvestilo, da mi poteče naročnina. Takoj obnavljam naročnino za eno leto in prilagam dva dolarja za tiskovni sklad. Ameriška Domovina mi zelo ugaja, ker tako točno in vestno poroča svetovne novice, kakor tudi krajevne clevelandske aktivnosti. Res zasluži vso podporo in priznanje. Želeti je, da bi še dolgo izhajala, da bi bila še dolgo med nami. Želeč Vam obilo uspeha pri Vašem časnikarskem delu Vas najlepše pozdravlja Karolina Kess * Toronto, Ont. — Spoštovana uprava! Ravno danes sem v banki kupil denarno nakaznico za obnovo naročnine na Ameriško Domovino, ko pa pridem domov, me je med pošto čakalo Vaše obvestilo, da mi bo naročnina potekla. Zato Vam takoj pošiljam money order za enoletno naročnino in prilagam dva dolarja za tiskovni sklad. S tem je poravnana naročnina zopet za eno leto. Narajši beremo novice iz Slovenije, potem povesti in pa splošne svetovne novicev Torej, prav lepa hvala za obvestilo in za pošiljanje lista. Vas vse skupaj prav lepo pozdravljam, Vaš naročnik Joseph Hace o Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Tukaj Vam pošiljam denarno nakaznico za na-daljno enoletno naročnino, katera mi bo potekla 2. oktobra. Z Ameriško Domovino sem zadovoljen, dostava pa je tako slaba, da včasih prejmem kako številko šele po 14 dneh. Vas vse pri listu najlepše pozdravljam in ostajam Vaš na-daljni naročnik. Franc Brence V ZDA je preko 400 jek- Rastbne, ki so vir hrane, mo-1 in tudi dokaj lepo govoril, če- nesrečnih problemov kot pri P^o se bo delo v društvih. Tudi larn v okoli 250 mestih. ^REL MAUSER: VELIKA RBDA “S hejžvo bi ga moral, če je fte bo videl, nje in njene Ijubez-S hejžvo, s hejžvo,” je pritr-3eval srcu. In je sedel v temi, dokler ni Prišla strina in užgala luči. * * * Starega Smrečnika je konec Vojne zmedel. Ves je bil pogreznjen v strupeno bridkost proti Agati, ki se je spremenila in Pokazala nov obraz. Ko je na-jela dve novi dekli, se je stari uprl: “Grunt s samimi posli ne bo rasel.” “Jaz sem gospodar, ne vi.” Ni hotel odnehati: “Dokler je jul Foltej živ, si garala, da sem ^injal, da se boš pretrgala. Zdaj v ledini sediš in posli ter taber-karji delajo na gruntu.” “Foltej je zemljo odnašal, po-sli je ne,” ga je usekala nazaj. Potlej mu je strupeno, skoraj Prav na uho, rekla: “Če žinjate kuntrati, tudi pro-dam lahko.” Kakor da je bila beseda čij, lako ga je zaneslo k mizi. Agata ie odšla. Zbiral je misli in strmolel v 2aprta vrata. Kako je rekla? 'Udi prodam lahko. Da, tudi Proda lahko. Vse od kraja. Les, Avino, njive, vse do bezovca in '1° zadnjega ledrarja v kolšču. ^se lahko proda. Nič ji ne more. ■ ri tujcu mu izgovori kot in ^Uide. V Beljak ali kamorkoli. ^0spa bo, on pa v svojem kotu svojem gruntu berač. Vsak ^un sproti bo gledal, ko,bo tuj človek opravljal njegovo zem-^°- Nič ne bo njegovega, nobe-116 besede ne bo mogel reči. Do 2£>dnje ure tako. V tem hipu se Smrečniku zdi, je Agata s to mislijo že prišla 115 grunt. Ni ji bilo za Foltej a, za zemljo ne. V srcu je Iftiela Račnikovega in sovražila Vse, kar je bilo Smrečnikove-^a- Da je zagrabila za vajeti, je ilo samo zavoljo tega, da ohra-^ zase vsaj toliko, da bo živela. r.ama ali z njim, z Račnikovim. A° je ubilo Foltej a, je zadihala Prvibart; ko je ugasnila Mojca, Se ji je cesta odprla. Zdaj je Saina na njej. Pa je takrat žinjal, da bo ona Iešila grunt. Le kako je mogel? Pri Smrečniku je bilo kot v Peklu. Agata se je razkošatila 111 Smrečnik je videl, da ji ne Pride več do živega. Sicer je še barti poskušal zlepa, toda gata ga ni niti poslušala. Samo ^ roko je zamahnila, kakor da je .repasto vse, kar reče. Stari se I® Potegnil vase in se je od same lhte tresel. Pa ravno zdaj je taka, ko vse ^Vete_ Trave se narejajo, ne bo °igo, ko bo zaklasilo žito. Vsa rnrečnikova zemlja diha vanj rau dopoveduje, da je čas, ko y Smrečnikova beseda kaj ve-Jala> že mimo. Vse je mimo. ^daj Agata žobari, ona odkazuje ^eJ°> ona ukazuje. Včasih Sm-ecriik po dva dni čepi v svoji arnri, leži na postelji in se z ° ema rokama oklepe stranic, akor da mu krč vije celo telo. p otlej se spet zažene iz kam-^ ttr divja po polju, kjer ve, da gate ne bo srenčal. Stoji na ^ arah in meri z očmi vsevprek. vatla je sirek, tam žita, tam Cotnpe. je^rvibart v življenju čuti, kako a mbralo biti Sovniku. Kako pe nazaj in gledal tisto k vlsče zemlje, kjer je imel ne-°5. lačo in vrtič. Vr a^or spodsekan se Smrečnik steaca 2 njiv. Zdi se mu, da vse ^..^jo roke za njim, toda med je tudi Sovnikova pest. ^ 0 stisnjena. In za pestjo je ° ni Sovnikov obraz, ki se av na drobno hiheta. AfDa iN ŽALOST cvetita I'd acn^ In Barbara sta šekla ec° deteljo. Tako lepa kakor ^ leto ze dolgo ni bila. S trden vonj je prihajal od nje in Barbari je bilo kar hudo, ko je gledala, kako so glavice padale v redi. Sicer je strina žinjala, da bo šla s starim, pa jo je že nekaj dni tako trgalo v križu, da ni mogla. Barbara je pa tako rada bila v seči. Posebno zjutraj, ko na vsaki deteljni glavici še spe rose. Na vse kraje se iskri in trepeta. Nad vodo so še megle, po bre-geh pa že prvo sonce. Po kol-ščih za vasjo se kosajo ptiči, še v nizkem prosu se oglašajo in odgovarjajo tem, ki cvrče po drevju. Neznansko lepo se zdi Barbari in kosa v rokah se ji zdi lahka kakor pero. Kar sama leti. Tudi Račnik je dobre volje. Ne samo zavoljo lepe detelje, ki je tako rezna. Bolj zavoljo tega, ker je z Barbaro sam. Od strani pogleduje dečvo, ki reže za njim in srce se mu smeje. Mišela sta jo sicer na moč zdelala, toda je še zala. Račniku se zdi, da celo bolj kot takrat, ko jo je Nantej pripeljal k hiši. Otroka sta ji vtisnila v obraz nekaj, česar takrat ni imela. Čudno tople oči ima, svetle, kakor da so vedno rosne. Prava mati, čeprav svojih otrok še ni zibala. “Lahko bi šekli v troje,” je nenadoma rekel Račnik, s koso vzdignil šop detelje in obrisal ostrino. Potlej je s kratkimi zamahi pričel brusiti. Barbara se je ustavila in tudi pričela brusiti. Račnikove besede so jo zmedle. Kakor da jo je ujel v mislih. “Lahko,” je rekla tiho. “Ne samo lahko — gotovo,” je skoraj zarunkal stari. “Treba je bilo vsega tega! In zdaj se naš klati tam po svetu, domov bi šel rad in še tisto ne more. . Grunt ga čaka in otroka, ta, dva mišela, ki si jih ti zredila.” Barbara je vsa črnjeva zamahnila s koso, pa se je morala ustaviti, ker se Račnik ni spustil naprej v red. “Se nama prav nič ne mudi, Barbara. Tako malo barti sva sama, da je prav, če te kar naravnost baram, če kaj žinjaš, kako bo, ko se bo Nantej vrnil.” Zdaj je Barbara prosila: “Atej, ne žobariva o tem. On bo že naredil, da bo vse prav.” Račnik se je oprl na kosišče in s priprtimi očmi bodel naravnost v Barbaro: “Figo bo naredil prav. Kar povem ti, kako bo. Ko bo skoz duri stopil, bo zave-kal, ker Mojce ne bo. Potlej bo Nantej a vesel in srce ga bo bolelo, ko bo gledal Mojciko, tega pukeljčka ubogega, ki se meni tako smili, da bi ga kar naprej na rokah nosil. V nekaj dneh bo polje obredel, se doma navadil in potlej.. Za korak je Račnik stopil naprej in se opiral na koso kakor ob palico. “Potlej bo na dvoru stal in tja čez gledal. Ko se bo hudo v srcu poleglo, bo našel pot.” Vedela je, kaj žinja, pa je v zadregi le barala: “Kam, atej?” “Kam?” je zasihal stari. “K Agati, telpa.” — Potlej se je obrnil in tako zamahnil s koso, da je brizgnila prst. Zadel je ob krtno. Barbara je tiho šekla za njim, toda roke so se ji tako tre-, sle, da je bilo nekaj redi za njo, kakor bi jih odkašal pijanec! Dolgo sta molčala. Račnik je grizel zadrego in jezo, Barbara pa je pehala nazaj misli, ki so se utrinjale v srcu. Pa resen, kako bo, ko bo skoz duri stopil Nantej in bo spet doma...? Račnikova kosa je švistala kakor gad, tako da ga je Barbara komaj dohajala. Nič več ni videla detelj nih glavic, ki so mrtvo legale v redi. Še sladkega vonja, ki ga je sonce izvabilo iz prvih sparjenih redi, ni čutila. SPOMIN NA WASHINGTONS! SLOVESNOSTI Trije izmed najlepših dnevov poletja: jasno nebo, prijetno ozračje — ne prevroče, ne prehladno. Prvi prihodi v četrtek, vsi veseli in v slovesnem pričakovanju. V teku so zadnje priprave za svečanosti, washington-ski Slovenci nizajo svoje napore. V petek pride letalo iz Slovenije; napovedano je bilo ob šestih, a pristane ob treh popoldne. Kdor le more, gre na Dulles, kjer je srečanje z romarji ganljivo. Ameriški cariniki se seznanijo s slovenskimi zdravili vseh vrst. Zvečer se Sheraton Park napolni s Slovenci. Za romarje iz Slovenije je večerja v Kennedy Center for the Performing Arts. Vsi se vrnejo v Sheraton Park. Richard Terselich je miren za prijavno mizo, vse teče v redu. Maryland Room se hitro napolni. Srečajo se stari znanci in najdejo se novi. Joanne Birsa se sprehaja s svojo harmoniko. V soboto zjutraj stoji množica avtobusov pred hotelom in ljudje jih hitro napolnijo. “Ljubljančani si ogledujejo ameriško prestolnico. Njim sledijo domačini. Samo štiri ure časa za ogled. Obiskovalci so žejni novih vtisov in k^r vise na vsaki besedi. Za osebni stik so hvaležni in predvsem oni iz Slovenije so nekoliko prevzeti od velikosti vsega, pri svojih odzivih pa zelo naravni — tudi gospod, ki ni zgrešil nobenega prodajalca sladoleda. Mnogi so prevzeti v tišini pred Lincolnovim spomenikom in vse gospodične bi se rade pobliže spoznale z lepim stražnikom v Beli Hiši. Tam je spet vprašanje, če ne bo led škodil, ko so ljudje vroči in pa, od kod so kranjske klobase v kletni dvorani cerkve Sv. Tomaža. Končno kratek oddih. Ob petih začne akademija v dvorani, ki je takoj prenapolnjena. Korotanci zvene bolje kot kdaj koli poprej. Ženski zbor v elegantnih modrih haljah slovesno poda “Krasen pogled je na slovenski svet”. Mrtva tihota spremlja podajanje Krsta pri Savici, Slomškov prizor pa sproščeno veselje. Ali je Baraga sam bral katekizen in pastirska pisma v Chipewščini? Ali ste Vi gospod Cankar?, je nekdo vprašal g. Kralja. Prijateljeva žena, ki ne razume slovenski, je bila do solz ganjena pri Cankarjevi večerni molitvi pred razpelom in slovenskim znamenjem. Nepričakovan, a tako prisrčen odgovor mlade romarke iz Slovenije in njen poklon Bogomili, ki tamkaj ostane nepoznana. Ves spored nas je dvignil in nanovo prebudil v slovenstvo -v minutah po akademiji, še pre-dno so se odprla vrata v banketno dvorano, se je zdelo kakor, da je na hodniku vsaj dvajset tisoč Slovencev. Globoki vtisi, slovesno ozračje, slovesen dan. Slovesna večerja v naj večji dvorani hotela. Slovesni govori. Predolgi bi bili, da ne bi govorniki res verjeli v vsako besedo, ki so jo izrekli. Mogočen manifest slovenstva g. Lovšeta, ki jo je zaključil s predlogom, da bo v imenu prisotne množice na pravem mestu poudaril in zahte- val ustanovitev ameriškega konzulata v prestolnici Slovenije. Prijetno razpoloženje se nadaljuje s plesom, zabavo, novimi srečanji in - obžalovanjem za one, ki jih tam ni. Praznik Marije Vnebovzete, nedelja 15. avgusta. Veliki dan. Slovenski glas po vsej mogočni cerkvi in v Slovenski kapeli pod njo. Kapela je bila posvečena dvakrat: enkrat za fotografe, drugič zares. Sprevod v gornjo cerkev veličasten: šest škofov, nad štirideset duhovnikov, narodne noše s križem, narodne noše z zastavami, narodne noše okrog oltarja, narodne noše z darili. Iz kora zadoni pozdrav škofom, himna Brezjanski Mariji. Gorenškov glas napolni cerkev med obhajilom, ko prosi naj Marija, Morska Zvezda, varuje in vodi nas vse. Vsi pojo pete Marijine litanije, Povsod Boga in po škofovem blagoslovu še bolj mogočno zapoj o “Marija, skoz življenje”, Ti krmi čolnič nas. Zunaj močno sonce. Stotine fotografov na stopnicah, začetek poslavljanja, v zmedi še zadnje slike. Še je za nekatere čas obiskati kapelo, na tihem. Marija Pomagaj je domača, pa vendar spet nova, obdana od rožnega marmorja, ki je veliko bolj topel kot na vseh slikah. Njena podoba nad oltarjem, ki je preprost in vzvišen, pri katerem Slovenija moli in je počaščena: Baraga in Slomšek, Gorazd in izseljenci, po mojstru oživljeni, nemi in večno govoreči, vzpodbujajoči ... nad vsem pa modro nebo in rdeči nageljni. Odhod. Domov k prijateljem, po vsej Ameriki in vse do Slo-venije, kjerkoli je. DrR UPOR ¥ KAZNILNICI ¥ SREMSKI MITROVIČI Koncem avgusta je prišlo v jetnišnici v Sremski Mitroviči do upora političnih jetnikov. Zahtevali so “človeške pravice”, manj batin in več hrane. CLEVELAND, O. — Šele zdaj so prišla podrobnejša poročila o uporu političnih jetnikov, največ mladih srbskih študentov, ki so sodelovali pri demonstracijah in izgredih študentov junija 1968 v Beogradu. Te študente so imeli zaprte najprej na Golem otoku, kjer je bilo znano koncentracijsko taborišče, naj-hujše v rdeči Jugoslaviji. Ko so pod pritiskom domačega in tujega javnega mnenja to koncentracijsko taborišče ukinili, so študente poslali na “prevzgojo” v znano državno jetnišnico v Sremski Mitroviči. Ta jetnišnica je znana starejšemu rodu jugoslovanskih komunistov, ki so se večkrat in za dalj časa znašli za njenimi zidovi Tam je bil zaprt Milovan Djilas in kasneje tudi Mihajlo Mihajlov. Najprej se je 27. avgusta uprla skupina kakih 30 jetnikov in se zabarikadirala v svoji dve sobi. Tej se je nato pridružilo še okoli 20 drugih jetnikov, tako da je bilo vseh skupaj okoli 50. Uporniki so zahtevali “več kruha, manj batin!” Človečanske pravice! in. izjavljali “Ljudje smo, ne številke!” To je bil prvi upor jetnikov v ječah Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Ječarji in policijske oblasti so bili hudo iznenadeni. Upor je bil končan šele, ko so oblasti obljubile izboljšati razmere v ječi, preiskati pritožbe in izjavile, da ne bodo upornikov kaznovale zaradi upora. Jugoslovanski časopisi so poročali o tem uporu in pri tem iznesli nekaj podrobnosti. Tako je NIN zapisal, da v “ k a zensko-pobolj sevalnem domu v Sremski Mitroviči ne skrivajo, da stražarji tepejo jetnike s palicami”. Upravnik “doma” nagrajuje one ječarje, ki so pri tem posebno surovi, z denarnimi dodatki. “Politika” piše, da je upor povzročil posebno pozornost, ker je bilo “ponovno slišati” pritožbe nad načinom prestajanja kazni v jugoslovanskih kaznilnicah, zagrebški “Vestnik” pa je poročal, kako so jetniki razobesili skozi okna, ki so gledala na cesto, rjuhe, na katere so s krvjo napisali: “Več razumevanja — Zahtevamo človeške pravice!” Trdijo, da je v Jugoslaviji 164 jetnišnic in 20 “kazenskih-po-boljševalnih domov”. V njih naj bi bilo okoli 12,000 političnih jetnikov, večinoma mladih ljudi, ki so se s svojimi nastopi zamerili režimu “humanega” komunizma. Vesfi iz Slovenije Nov hotel v Postojni V Postojni so pred vhodom v jamo odprli nov hotel B kategorije. Denar zanj je dala upra: va Postojnske jame. S hotelom, ki se imenuje “Jama”, je poleg drugih zgradb, ki so jih sezidali že lani, nastal zaključen turistični center pred jamo. * V Puconcih sami asfaltirali cesto Odprli so novo asfaltirano cesto skozi vas. Vaščani so jo sami asfaltirali in tudi sami prispevali denar zanjo. Isto so storili vaščani sosednje Gorice. * Slabi plačniki Ribniška lesna industrija “Inles” bi lahko dvakrat toliko prodala, kot izdela. Kljub temu pa je v težavah zaradi gospodarskega kriminala, ki jo spravlja v nelikvidnost. Razni dolžniki so ji dolžni osem milijonov dinarjev. Proti upnikom teče v raznih krajih Jugoslavije 250 tožb. * Kdo naj plača V hrvatski Istri je 159 km železniške proge. Čeprav teče proga po ozemlju Hrvatske, jo o- skrbu j e ž e 1 e z n i ško pod j etj e Ljubljana. V zadnjih letih so imele istrske železnice 35 milijonov dinarjev izgube. Sedaj teče prepir med Ljubljano in Zagrebom, kdo bo izgubo plačal. Ljubljanska železniška direkcija je pripravljena izročiti železnice v Istri Zagrebu, česar si pa železničarji ne žele. Zagreb pravi, naj v Istri promet ukinejo, če ni rentabilen. * Zbiralno jezero za štore Železarna Štore potrebuje za svoje razširjene obrate vedno več hladilne vode. V letnem času, ko je pretok Voglajne majhen, je že stiska za hladilno vodo, zato je železarna izdelala načrt za zbirno jezero v Tratni pri Slivnici. Površina bodočega jezera bo znašala približno 99 hektarov, s tem pa bi bila dana možnost za razvoj novega turistično rekreacijskega središča. # Betonsko železo v Štorah pri Celju Pomanjkanje betonskega železa v Sloveniji je vedno večje. Monopolni proizvajalec tega železa je bila doslej železarna v Zenici, ki bi morala slovenskemu gradbeništvu dobaviti v prvem četrtletju 15,000 ton betonskega železa, dobavila ga je pa manj kot 4,000 ton. Slovenska gradbena podjetja mali oglasi Varovanje otrok Otroke v starosti nad 2 let sprejmemo v dnevno varstvo. Kličite po 4. uri 881-6870 ali se oglasite na 996 E. 77 St. -(187) Grozdje naprodaj Piavo in belo, v košarah in škatljah na 22901 Ivan Ave. Kličite 732-8598 ' (187) Izredna ponudba Naprodaj je rezidenčna zidana hiša dr. Ukmarja, na 15107 Shore Acres Dr., ob jezeru. Uradno ocenjena na $40.000, se proda za $39.000. Za pojasnila in ogled kličite 881-9077 od 10-12 in od 6-7 zvečer, ob drugem času pa 451-8166. (188) V najem Odda se štiri sobe z garažo, zgoraj, na 1234 E. 172 St. Kličite 486-4858 (188) V najem Oddamo dve lepi opremljeni sobi dvema samcema, po želji s hrano. Oglasite se osebno na 1128 E. 67 St. —(189) Sladko grozdje naprodaj Za prešanje ali za konserve. Prinesite svoje košare in Vam mi natrgamo. Pridite na 28758 Chardon Rd. (188) Lastnik prodaja 5-stanovanjsko poslopje v fari sv. Vida. Za pojasnila kličite 467-8703 ali 481-8328 od 2. do 7. ure. (188) V najem 4-sobno stanovanje s kopalnico blizu Sv. Vida. Si ga lahko ogledate na 5516 Carry Avenue. —(29,1,4 okt) -----.... Slika kaže havbico 105 mm ameriške armade na nove vrste vozilu, ki je sposobno za premike tudi na vseh vrst mehkem ozemlju. se sedaj dogovarjajo z železarno v Štorah, da bi začela ona proizvajati betonsko železo. Letno bi mogla proizvesti 130,000 ton, kar bi zadostovalo za slovenske potrebe in za sosednje republike, pa še za izvoz bi ga bilo. Ker imajo že novo proizvodno dvorano in nekaj strojev, bi bilo potrebno investirati le še okrog 90 milijonov dinarjev. Ženske dobijo delo Šivilja Iščemo žensko za splošno šivanje v čistilnici. Kličite 731-7060 J. D. CLEANERS 878 E. 222 St. (190) Ženska dobi delo Zaposlimo strežnico gostov in kuhinjsko pomočnico. Pogoji po dogovoru. Oglasite se v gostilni na 6802 St. Clair Ave. ali kličite 361-9373 —(29,1 okt) MALI OGLASI Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje oddajo v bližini Grovewood Avenue po ugodni ceni. Kličite zvečer tel. 531-1534 -(187) Hiša naprodaj Enodružinska, -5 sob, garaža, aluminijasta obloga, na 7412 Lockyear. Kličite 361-6952 po 4. uri. __________ -(186) V najem Oddamo 4 sobe med St. Clair Ave., in Superior. Kličite 261-4506 po 6. uri pop. (188) Hiša naprodaj 5 spalnic," družinska soba, ognjišče, katedralski strop, velike sobe, klimatska naprava. V srednjih 40th. 481-3088. -(188) V najem Oddamo 4 sobe, 2 spalnici, zgoraj, na E. 77 St., blizu St. Clair Ave. $60.00. Kličite 531-2053 (188) Hiša naprodaj Euclid — bungalow, blizu Slov. doma in cerkve sv. Kristine, 3 spalnice, klet, razvedrilna soba, garaža, 50 x 150 lot. Cena $24,500. Lastnik 481-6859. (188) Kadar kupujete ali prodajate hišo, farmo ali lot, kličite nas, staro zanesljivo agencijo. Dajemo tudi brezplačne nasvete in posredujemo solidne stanovalce! KNIFIC REALTY 481-9980 820 E. 185 St. (xw) V najem Oddamo odraslim 5 sob spodaj, 2 spalnici, svojo klet, garaža, pri E. 71 St., blizu St. Clair Ave. Kličite 361-4635. 24,29, 1 okt) V najem Tri neopremljene sobe, na novo dekorirane za eno ali dve ženski. Vprašajte na 1176 E. 61 St. Apt. 3 po 5. uri. (22,24,27,29, 1 okt) ZA VSAKO OZEMLJE ODLIČNA TRGOVSKA mmu Takoj zaposlimo moške in ženske, starost nad 21 let. Bodite sam svoj gospodar. Zaslužite od $500 do $1.000 na mesec z delno zaposlitvijo po dva večera na teden. S polno zaposlitvijo ne morete dosti več zaslužiti. Najmanjša investicija $300.00. Podjetje preskrbi financiranje, če potrebno. Obrnite se na Mr. Josepha v sejni sobi št. 1 v Parkbrook motelu, 14011 Brookpark Rd., od 7.30 do 8.00 zvečer v ponedeljek, 27. septembra, ali od 7.30 do 8.00 zvečer‘v četrtek, 30. septembra. MIDWEST SAFETY & RESEARCH CENTER ALEXANDRE DUMASj Grof Motile Crklo “Toda od kod pride, da ni podlegel tudi moj oče?” “Ali vam nisem že oni večer po smrti gospe de Saint-Meran, ko sva bila na vrtu, povedal, da se je njegovo telo tega strupa privadilo, da množina, ki njemu sploh ne škoduje, vsakega drugega usmrti. Ker nihče, niti morilec ne ve, da gospodu Noir-tierju že tekom enega leta dajem brucin, dcčim ve morilec le predobro, da je brucin silen strup, le zato je vaš oče ostal živ.” “Moj Bog, o moj Bog!” vzdihne prokurator, vije si roke. “Zasledujte razvoj zločina: najprej je prišel na vrsto gospod de Saint-Meran.” “O... doktor!” “Prisežem lahko, da je bil, kolikor se more sklepati po simptomih, zastrupljen tudi on.” Villefort težko vzdihne. “Nato je sledila gospa de Saint-Meran,” nadaljuje doktor;. .. “dvojna dediščina! ...” Villefort si obriše pot, ki mu je lil po čelu. “Ali slišite?” “Ah, žalibog le predobro.” “Vaš oče,” nadaljuje neusmiljeni Avrigny, “je napravil pred nekaj časom oporoko, in sicer-v vašo in vaše rodbine škodo ter v korist ubožcev. Zdaj je napravil drugo oporoko, ki je čisto drugačna; morda je nastal strah, da bi ne izpremenil še te oporoke, in iz tega je sledil poskus umoriti ga. Vidite, šlo je hitro!” “O, milost, usmiljenje, d’Av-rigny!” “Nikake milosti, gospod! Zdravnik ima na zemlji svojo sveto nalogo, in da jo izvrši, mora stopiti celo med temne skrivnosti smrti. Če se zločin prične, in Bog obrne svoj pogled od zločinca, je zdravnikova dolžnost, da reče: ‘Tukaj je!’ ” “Milost za mojo hčerko!” vzdihne Villefort. “Imenovali ste jo vi, njen oče.” “Milost za Valentino! O, to je nemogoče! Raje bi obdolžil samega sebe! Valentina... to čisto srce, ta angelj nedolžnosti!” “Nikake milosti, gospod kraljev prokurator! Zločin je jasno dokazan. Gospica Villefort je^ sama zavijala zdravila, ki smo jih pošiljali gospodu de Saint-Meran, in gospej de Saint-Meran je stregla ona, ko je umrla. In tudi tisano, ki jo je pila ona, je pripravljala Valentina. “Gospica Villefort je prinesla danes svojemu dedu limonado, in gospod Noirtier se je rešil na čudežen način. “Gospica Villefort je zločinka, ona je pripravljala strup! Gospod kraljev prokurator, jaz tožim gospico Villefort, storite svojo dolžnost.” “Doktor, več se vam ne ustavljam, več se ne branim, verujem vam, toda iz usmiljenja prizanašajte mojemu življenju, moji časti!” “Gospod Villefort,” vsklikne doktor, oživljajo bolj in bolj, “so okoliščine, v katerih sem do vseh človeških neumnostij popolnoma brezobziren, če bi bila vaša hčerka zakrivila j eden zločin in bi opazil, da misli na drugega, bi rekel: Kaznujte jo, grešnico, dajte jo v samostan, kjer naj se s solzami in molitvijo pokori za svoj greh. Da je zakrivila drugi zločin, bi rekel: Glejte, gospod Villefort, tu je strup, katerega zločinka ne pozna, proti kateremu ni znan noben protistrup, hiter kakor misel ali blisk, smrtonosen kakor strela, — vzemite ga, dajte ga mladi grešnici, priporočivši njeno dušo Bogu, ter rešite na ta način svoje lastno življenje in srečo. Toda ona je trikrat neusmiljeno morila, zato — rablju morilko! . O svoji časti govorite, toda storite, kakor sem vam rekel, in čaka vas nesmrtnost!” Villefort pade na kolena. “Čujte,” vsklikne, “jaz nimam vaše moči, katere bi tudi vi ne imeli, če bi se mesto o moji hčeri Valentini govorilo tu o vaši hčeri Magdaleni.” Zdaj prebledi doktor. “Doktor, vsak človek, ki ga je rodila ženska, je rojen, da trpi in umrje. Tudi jaz bom v trpljenju pričakoval smrti.” “Ah, smrt se vam bode bližala počasi; videli bodete, kako zagrne grob pred vami vašega očeta, vašo ženo in morda tudi vašega sina.’ Villefort krčevito stisne doktorjevo roko. “Čujte,” vsklikne, “pomilujte me... Ne, moja hčerka je nedolžna . .. Vlecite naju pred tribunal, in tudi tam še porečem: ‘Ne, moja hčerka je nedolžna ... v moji hiši ni zločincev’. Kaj ovira vas, če umrem jaz potom umora?... Ali ste moj prijatelj... človek... ali mimate srce? Ne, vi ste zdravnik! ... Torej pravim vam. Ne, ne, moja hčerka se ne sme izročiti rokam ra- raK&MBaBflHsannsa 'mmmmzmmmmm _____ mwmM$ AMERIŠKA DOMOVINA P mm ! bi morala biti vsaki slovenski hiši bljevim! Ah strašna, moreča, blazna misel! In če bi se vi motili, če bi to ne bila moja hčerka, če bi jaz stopil nekoč pred vas bled kakor pošast in vam rekel: Morilec... ti si umoril mojega nedolžnega otroka ... Gospod, kristjan sem, toda potem .. . potem ... bi tudi umoril samega sebe!...” “Prav,” pravi doktor resno, “čakati hočem.” Villefort ga trepetaje pogleda, kakor da tem besedam ne veruje. “Toda,” nadaljuje zelo počasi in resno, “če kak član vaše rodbine zboli, me ne kličite, kajti jaz ne pridem. Sicer hočem deliti z vami to skrivnost, a svoje vesti si nočem obteževati se bol;j.” “Torej rne hočete zapustiti, doktor?” “Da, kajti če bi hodil za vami, ki se moja noga naenkrat ustavila pred krvnikovim odrom. Z Bogom...” “O, rotim vas.” “Strašni dogodki, ki so omadeževali moje misli, mi delajo vašo hišo plašno in sovražno. Zdravstvu j te!” “Še jedno, samo še jedno besedo, doktor! Vi se umikate, prepuščajo me samega strahu tega groznega položaja, strahu, katerega ste vi s svojim strahom še pomnožili. Toda kaj naj se NOVI POVELJNIK — Za novega poveljnika veteranov tujih vojn je bil na konvenciji v Dallasu nedavno izvoljen Joseph L. Vicites iz Uniontowna, Pa. Dejal je, da bo ena njegovih glavnih nalog razviti načrte za zaposlitev veteranov, ki prihajajo zdaj iz Vietnama. reče o tako hitri smrti starega Barroisa?”. “Peljite me vun,” pravi zdravnik in zmaje z ramami. Gospoda zapustita sobo. Na hodnikih in stopnicah so stali nemirni, preplašeni služabniki. “Gospod prokurator,” pravi zdravnik tako glasno, da ga lahko slišijo vsi, “ubogi Barrois je že tako dolgo časa samo sedel; če človek pomisli, kako delavno je bilo njegovo prejšnjo življenje, se mu mora zdeti čisto naravno, da več ni mogel živeti. Njegova kri je postala pretežka. Kakor kaže že njegov kratki vrat, je bil kakor ustvarjen za mrtvoud — in jaz sem bil poklican prepozno.” Nato pravi tiho: “Izlijte pač skrbno iz posode vse, kar je v nji.” In ne da bi se dotaknil Ville-fortove roke, zapusti doktor hišo nesreče med solzami in ihtenjem vsega služabništva. Za nekaj ur so prišli po večurnem posvetovanju vsi v kuhinjo h gospej Villefort in prosili, naj jih odpusti iz službe. Niti prigovarjanje, niti obljubljanje večje plače jih ne moreta pripraviti do tega, da bi predrugačili svoj sklep. “Gremo, ker je to hiša smrti.” Samo te besede so bile njihov odgovor. Jokaje so zapustili dobro službo in pred vsem ljubeznivo, dobrotljivo, od vseh ljubljeno Valentino. Villefort pogleda svojo hčerko. Jokala je. Čudno! Te solze ga ganejo. Nato pogleda svojo soprogo in zazdi se mu, da njene fine ust-nice bliskovito vstrepečejo, na-lik meteorom na temnem nebu, na katerem se pripravlja nevihta. IV. Soba peka, živečega v samoti. Zvečer istega dne, ko je grof Morcerf zapustil bankirja, ves iz sebe vsled jeze in sramote zaradi njegovega odklanjajočega odgovora, je prišel k Danglar-su gospod Andrea Cavalcanti v najfinejši toaleti, s krasno navihanimi brki in blesteče belimi ! rokavicami, kratko kot popoln 1 modni gospod. Po pozdravu v salonu je pomignil bankirju k oknu ter mu : po primernem uvodu razkril bo-! ločine svojega srca izza odhoda svojega dragega očeta. Govoril je o prijaznem sprejemu, ki ga je doživel v tej visoki hiši in o temi, kako je prišel do trdnega prepričanja, da more postati resnično srečen le tedaj, če dobi v zakon gospico Danglarsovo. Bankir je že več dnij pričakoval te izjave in zdaj poslušal z največjo pazljivostjo; njegov pogled je žarel, in njegovo obličje se je zjasnilo v isto meri, v kateri se je pooblačilo pri Mor-cerfovih besedah. Vendar ni smel dati povoljne-ga odgovora kar tako, ne da bi stavil mlademu možu nekaj resnih vprašanj. “Gospod Andrea,” prične, “ali niste še nekoliko premladi, da bi že zdaj mislili na ženitev?” “Ah, ne, moj ljubi baron,” odvrne Cavalcanti, “tega ne mislim. Odlični Italijani se ženijo običajno zelo mladi; ah, življenje je polno slučajev, in zato moramo srečo pograbiti, predno nam ubeži.” “Prav,” pravi Danglars. “Če bi bila vaša ponudba, s katero ste me počastili, prav tako pri- V ZNAMENJU ENAKOSTI — Japonke so bile nekdaj večinoma doma, zdaj so začele tudi one prevzemati najrazličnejše službe in položaje v javnosti. Tale na sliki ureja promet na važnem križišču v Tokiu. DOMOVI BODOČNOSTI — Slika kaže nova bivališča, zgrajena s posebno tehniko pršenja tekočega uretana na tkanino, ki postane s tem trdna in sposobna za izdelavo raznih oblik, kot jih kaže slika. Napovedujejo, da bo mogoče na ta način graditi bodoče domove po željah posameznikov z lahkoto in brez posebnih večjih stroškov. Novo obliko in sredstva za njo je razvil West Point Pepperell. jetna moji soprogi in hčerki, s kom se pomenimo potem o vsem drugem? Uvideti morate, da denarnih zadev ne smemo zanemarjati, in pravzaprav le očetje lahko zadostno zagotovijo stališče svojih otrok.” “Moj oče je bil vedno dobrotljiv in poln resne skrbnosti za me. Vide že naprej, da se lahko zgodi, da bi jaz rad ostal na Francoskem, mi je zapustil pri svojem odhodu vse listine, ki jih potrebujem, da se legitimi-j ram, in papir, ki mi za slučaj, da se oženim po njegovi volji, zagotavlja stoinpetdeset tisoč liber rent, pričenši z dnevom moje poroke. To je po mojem mnenju približno četrtina očetovih dohodkov.” (Dalje prihodnjič) ^^ndre cdbuvcii Naj bo Vaš izgled čim ljubkejši Začnite z eno naših čudovitih splošno znanih TRAJNIH ONDULACIJ Potrebna popolna osnova za vse današnje privlačne pričeske Vključno krasno STRIŽENJE UMIVANJE i POLAGANJE sve&ih6 poUefcfifčin Napravili bomo, da bodo celo tanki, suhi,'sivi'in težavni lasje ohranili naj-spretnejšp pričesko. Kodranje z L’OREAL, HELENE CURTIS, ZOTOS, HIBNER, BRECK, RAYETTE, WELL A in s 30 let naše skušnje jamči odličnost. Kličite za pojasnila ali za Vaš obisk za enega naših naj večjih kodranj (če ni, ne bo treba nič plačati). UMIVANJE in POLAGANJE Vse v tej dobi najbolj občudovane pričeske, spretno zamišljene ali sproščene in slučaj- 2 45 redno $3.50 do $5 v večini salonov Striženje 1.95 • Barvanje in polaganje 5.95 • Urejanje lasulj $3 SLOVITA $20 VITA-CREME TRAJNA ......................... $7.95 Na vse gornje cene samo 50c več v petek, soboto in pred prazniki HELENE CURTIS NENAVITA TRAJNA NOBENIH NAVIJAČEV, NOBENEGA TOPIRANJA, NOBENIH VLASNIC. Osvežljiva s potegljajem vlažnega glavnika Videli ste jo oglaševano v Glamour in v Cosmopolitan. Zdaj jo imejte.__ NA VZHODU NA ZAHODU • 406 Euclid Ave. 2nd fl. 781-3161 4> Opposite Southland, 845-3400 • Southgate 5399 Warrensville 663-6346 • Opposite Westgate, 333-6646 • Opposite Eastgate, 449-3435 • North Olmsted, 777-8686 • Severance Center 382-2600, 382.2569 • Parmatown, 884-6300 • Shoregate, 944-6700, Lake Shore Blvd • Elyria Midway Mall, Elyria • Mentor, 255-9115, Next to Zayre’s ,324-5742, Lorain 233-8020 VEČERNA NAROČILA ŽENIM IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K N AM,IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEndernon 1-0628 % o'ft » l im »-m. PISEC-PRODUCENT — Hal Kanter (na levi) v družbi z Jimmijem Stewartom, ki ga pripravlja za prvi od vrste nastopov na televiziji.