Leto LXVI A>9tn!na plačana v gotovi nT. 1 L]uN]anl, v rieileTfr; dne 12. }unf]a 1938 flev. 133 a Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništva je v Kopitarjevi uL 6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva ta oprave: 48-01, 40-02, 40-08, 40-04, 40-08 — Uhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Cek. račnn: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 ——> Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Boljševizem kot svetovni nazor Mnogokrat je bilo že povedano, da je boljševizem totalitaren, celotnosten, ki podobno kakor krščanstvo zahteva za sebe celega človeka. Praktično pa se med obema pokaže ta razlika, da komunizem tudi s skrajno silo uveljavlja svoje zahteve do človeka, medtem ko krščanstvo pridobiva človeka le z raznimi dokazi in moralnimi sredstvi. Ravno zato, ker je boljševizem totalitaren, je sicer mogoče, da ga motrimo iz kulturnega, socialno - gospodarskega ali svetovno - nazornega vidika, vendar pa so to le razni načini opazovanja enega in istega predmeta. Gospodarstvo je namreč v boljševizmu tako tesno združeno s svetovnim nazorom, kulturno gledanje in socialna plat sta tako neločljiva, da bi bilo vsako presojanje enega brez drugega nepopolno. Le ako boljševizem pojmujemo kot strnjeno, iz ene oblike in duha izraslo gibanje, ki zahteva popolno oblast na vseh življenjskih področjih, smo ga pojmovali pravilno in moremo tudi približno presoditi nevarnost, ki od tega materialističnega gibanja krščanstvu preti. Ta nevarnost je tem večja, ker podobno kakor narodni socializem tudi boljševizem dandanes že povsem zavestno poudarja svoj lastni svetovni nazor, si torej lasti totalitarnost, to je izključno telesno in duhovno gospodstvo nad človekom. Celega človeka je zase zahteval tudi materialistični socializem, ki je svojski svetovni nazor, vendar pa ga ni uveljavljal s tisto intenzivnostjo in tudi ne s takim uspehom, kakor to dela boljševizem. Boljševizem je materialistični socializem, dobil pa je v Rusiji še neko primes, ki ga kar moč usposablja za svetovno nazorno gibanje. Ta dodatek poteka iz ruske duše, ki je bila vajena dojemati človeka v vsej globini, torej versko. Čim pa se to nagnjenje po celotnem vrednotenju človeka ne more izživljati v pravi religiji in ne dobi v njej odgovora na zadnja vprašanja in pomirje-nje duše, — se kaj lahko zgodi, da dobe socialne ln politične vrednote (ali v narodnem socializmu plemenske oznake) značaj nečesa absolutnega in delo za te vrednote pomen verske službe, religije same. Pri ruskem narodu, ki ima izredno močno razvito nagnjenje za religioznost, se je kaj lahko dogodilo, da je v množini, ki v verskem pogledu ni bila dovolj trdno zgrajena, moglo komunistično prevrednotenje stvari, delo in 6lužba za bolj-ševiške ideale ustvariti nekako nadomestilo za pravo religijo. Ta razvoj je usodno pospešil tudi znani mesianizem ruskega človeka, ki je v boljševizmu odkril sorodne poteze, saj hoče komunizem novo družbo popolnoma srečnih ljudi tukaj na zemlji. Ze Sombart je obširno dokazoval, da je židovstvo vneslo v socializem mesijanski značaj, — ki pa je na ruski zemlji dobil ugodna tla in se je mogel kot boljševizem razviti v lažno religijo. V boljševizmu ni ostal marksizem socialni nauk, ampak se je izprevrgel v nov odrešilni nauk zgolj tostranskega človeka, torej v nekakšno nadomestilo za pravo vero. Boljševizem ima res tudi namen nadomestiti pravo vero. Vidimo to iz tega, da hoče v svoji totalitarnosti ustvariti za svojega črednega človeka poseben verski, ali bolje protiverski kult. Tu gre vsekakor za najgloblji odpad človeka od Boga. V zgodovinskih zablodah človekovega odnosa do Boga smo do sedaj vedno opazovali, da je človek grešil s tem, da je na podlagi svojega razuma in proste volje odrekal Bogu gospodstvo nad seboj in hotel 6am postati Bog. S to vabo se je zli duh laskal že prvemu človeku v raju. Toda boljševizem oropa človeka njegove človeške podobe in ne stremi za tem, da bi ga dvignil med »bogove« baš zaradi njegovega uma in svobodne volje, ampak mu kot najvišjo vrednoto stavlja za cilj brezvoljno, izmehanizirano maso, kolektivnega človeka. Pred tem nestvorom naj malikuje, ta naj predstavlja zanj najvišje božanstvo. V smislu svoje celotnosti hoče boljševizem ustvariti novega brezosebnega, črednega človeka. S tem je postavil sekiro na korenino duhovne, in na ta način vse človeške .kulture. V ta namen naj Služi vzgoja, znanost, tehnika, umetnost, literatura, gledališče, družinska zakonodaja, delavski klubi in ves način življenja. Podlaga za gledanje v svet je boljševizmu materializem. Materializem kot osnovni temelj življenja označuje vedno najnižje stanje filozofskega mišljenja pri narodih. Nravstven cilj boljševiškega svetovnega nazora je samoodrešenje človeka ali bolje: odrešenje mase po samogibno delujoči človeški masi. Da pa more priti do kot čreda poslušne človeške mase, mu je za vodstvo potrebna stranka. Seveda ne stranka, ki bi nastala na demokratični podlagi, temveč edina in nad vsemi z absolutistično močjo vladajoča stranka, ki vodi državo, — kakor pravi, — v interesu delavskega razreda. Ker stranka tudi v svoji notranji zgradbi ni demokratična, odloča o vsem njen voditelj. Volja strankinega voditelja je torej najvišja norma boljševiške etike. Kar služi stranki, oz. njenim ciljem, to je za boljševizem etično, je nravno dobro, kar ji škoduje, je nravno slabo. To nemoralno, koristnostno pojmovanje morale je v boljševizmu izvedeno do zadnjih posledic. Globja utemeljitev tega nazora je v materializmu, ki zametava objektivno, povsod in vedno veljavno resnico in ki zanika počelo večno veljavne Resnice. Na tem materialističnem temelju se seveda Spremene tudi vsi drugi moralni pojmi Ne more ae torei reči, da boljševizem laže: kajti ]>o njegovi morali je resnično in dobro vse, kar boljševizmu, ©z. stranki koristi. Gre torej za prevrednotenje Socialni obraz Jugoslavije v Velik govor socialnega ministra Cvethoviča v Ženevi o socialnem napredku naše države Ženeva, 11. junija. AA. Danes dopoldne je ▼ polni dvorani odposlancev V6eh držav v palači Zveze narodov, kjer zaseda mednarodna konferenca za delo, podal minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Diragiša Cvetkovič, šef jugoslovanskega odposlanstva, poročilo v razpravi o letnem poročilu ravnatelja mednarodnega urada za delo. Ekspoze je napravil zelo globok vtis. Minister Cvetkovič je govoril o potrebi po ohranitvi miru in o delu jugoslovanske vlade v tej smeri. Želel bi izreči priznanje ravnatelju za njegovo poročilo, je dejal Cvetkovič, s katerim je tudi to pot orisal dejansko stanje in izglede za bodočnost v zvezi z najvažnejšimi dogoditi na svetu. Mir je prvi pogoj za tak napredek. Mir je pa možen edino tedaj, če ima vsakdo ne samo željo do miru, ampak si tudi prizadeva, da ostane nedotaknjen. Mir izključuje sovraštvo in zaprtost vase in za svoje interese, Dobra volja, razumevanje za tuje interese in pripravljenost za sodelovanje so edino prava pota do miru. Kraljevina Jugoslavija je stopala po tej poti. Jugoslavija je ne samo stopila v zvezo z vsemi svojimi sosedi in pokazala razumevanje za njihove interese, temveč je tudi priznala upravičene interese in pravico do življenja vsem ter je našla način, kako se dajo z mnogimi utrditi zveze trajnega prijateljstva. Ko smo delali za ohranitev in ureditev miru, smo bili zmerom prepričani, da varujemo najvišje interese človeštva in da tako najbolje prispevamo k razvoju gospodarskega in socialnega napredka na svetu. Mi, zastopniki kmetijskih držav južnovzhodne Evrope, katerih zunanja trgovina je glavni in skoraj edini vir kupne moči, pozdravljamo posebno tista mnogoštevilna mesta v poročilu, ki podčrta-vajo solidarnost interesov vseh držav glede zvišanja mednarodne trgovine in ki obsojajo avtarkisti-čne tendence. Velikanska prizadevanja vlade dr. Stojadinoviča so pripomogla, da smo imeli vso korist od svetovne konjunkture. Gospodarski položaj Jugosiavi e Glede gospodarskega položaja moje domovine, je nadaljeval minister Cvetkovič, lahko potrdim, da sta bili zadnji dve leti, posebno pa lansko, prav dobri v gospodarskem pogledu. Silna prizadevanja vlade, da z notranjimi posojili, ki so se povzpela na več milijard din, zagotovi izvedbo velikih javnih del za splošno povzdigo države; da z raznimi gospodarskimi ukrepi zniža dolgove kmetov in da z dvigom cen njihovih pridelkov dvigne tudi kupno moč najširših konsumentnih slojev; veliko prizadevanje na polju zunanje trgovine, katere obseg se je lani povečal za 36% v primeri s predlanskim letom; in nazadnje daljnosežne socialne reforme, ki so omogočile izrabo blagostanja tudi najširšim slojem prebivalstva, zlasti pa delavstvu, da je dobilo večji in pravičnejši zaslužek in tako kot gospodarsko najslabši sloj v popolni meri izrabilo posledice gospodarskega blagostanja — vse to je pripomoglo, da se je gospodarski napredek pri nas v teku lanskega leta občutno opazil v vseh strokah našega udejstvovanja. V ilustracijo gospodarskega položaja Jugoslavije bod navedel samo to, da je zaposlitev delavstva lani poskočila za več ko 20% v primeri z letom 1929, ki more tudi pri nas veljati za najuglednejše povojno gospodarsko leto. Naše gospodarsko blagostanje je imelo lani bistveno socialno obeležje zadnjih let, ki se sme v gospodarskem pogledu za mojo domovino označiti kot zelo ugodno. Najgloblje prepričanje vlade dr. Stojadinoviča je bilo, da bi vsak gospodarski napredek brez socialne vsebine zgrešil svoj cilj. V teku leta smo uvedli zavarovanje za onemoglost, starost in smrt za vse delavstvo, in posebno pokojninsko zavarovanje za zasebne nameščence. To je nedvomno velik dobiček za delavstvo moje domovine in prepričan sem, da bo ta ustanova zavarovanja prestala vse krize in ostala trajen uspeh današnjega časa. Ta narodni kapital, ki bo v nekaj letih narastel v ogromne zneske, bo pa po drugi strani služil izboljšanju stanovanjskega in higienskega standarda najširših delavskih slojev in bo tako rodil svojo korist. Socialno skrbstvo Svojo drugo socialno skrb je kr. vlada posvetila temu, da zviša delavske mezde sorazmerno po vsej državi in v skladu s skokom živežnih cen, ki jih je povzročila ta konjunktura. S tem namenom je kr. vlada lani izdala določbe o minimalnih mezdah za vse delavstvo na temelju minimalnih življenjskih stroškov, tako da je z zakonom zagotovila minimalno eksistenco tudi najnižjim delavskim slojem. V naši državi je strokovno delavsko gibanje služilo v preteklosti raznim političnim režimom in ga tako temeljito kompromitiralo. To, kar se je zadnji dve leti doseglo pri nas glede ureditve socialnih reform in uresničenja zahtev osnovnih delavskih interesov, je dokaz, da imamo razumevanje in občutje za delavstvo. To najbolje kaže, koliko imamo pri nas socialnega smisla in socialne pravičnosti. Prepričani smo, da v tem pogleda prednjačimo in da stopamo po poti, ki omogoča utrditev notranjih razmer in utrditev temeljnih življenjskih interesov naroda in države. Mednarodna organizacija za delo ima ostati moralna socialna gospodarska ustanova za zagotovitev socialnega napredka na svetu. Glede mednarodne organizacije za delo me veseli trezni optimizem ravnatelja mednarodnega urada za delo. Posebno mi je do tega, da pozdravim akcijo mednarodnega urada za delo, ki je po dolgem zastoju prišel do proučevanja položaja poljskih de-* lavcev. Prav tako želim, da bi njegova akcija za mednarodno sodelovanje v politiki javnih del rodila koristne uspehe. Tudi je v velikem interesu moje domovine, da bi delovanje mednarodnega urada za delo na polju izseljevanja obrodilo sadove. Vse to so veliki in težki problemi splošnega značaja, in za njihovo ureditev je potrebna dobra volja in sodelovanje vseh držav. Vprašanje delovnega časa je prvovrstnega pomena za vse države, zastopane v tej ustanovi. Blagostanje, ki nastopa zadnja leta kot eden izmed osnovnih pogojev za uvedbo skrajšanega delovnega časa na podlagi ugotovitve mednarodnega urada za delo, že popušča. Omenil bom zgled svoje domovine, kjer šc nismo pri produkciji prenasičeni, kjer imamo še široko polje udejstvovanja in kjer bi skrajšani delovni čas, če bi ga posplošili za vso produkcijo, pomenil nekaj nemogočega. Toda, če bi ga postopno skrajšali, bi morda dosegli kakšne uspehe in delno ureditev tega vprašanja. Zato priporočamo mednarodnemu uradu za delo pri reševanju teh problemov vso opreznost in mu želimo obenem mnogo uspeha. Govor ministra Cvetkoviča je napravil globok vtis na vse prisotne. Mnogo voditeljev tujih delegacij je prišlo k njemu in mu čestitalo. Med njimi sta bila zlasti francoski delegat GodaTd in angleški delegat Leget. Francoski poslanik M. Brugere o prijateljstvu med Francijo in Jugoslavijo Ljubljana, 11. junija 1938. Francoski poslanik M. Brugere je imel na kosilu, ki je bilo ob priliki njegovega obiska na velesejmu, prirejeno njemu na čast v hotelu Union, naslednji zelo pomembni govor: »Zelo sem Vam hvaležen, da ste se odzvali povabilu gg. Remeranda, Zupančiča in Lacroixa. Dali ste mi s tem prijetno priložnost, da vas še bolj spoznam. Vaša prisotnost okrog te mize mi nudi tudi priliko, ki sem jo že davno iskal, da bi vam mogel skupno izraziti svojo hvaležnost za veliko in razumno gostoljubnost, ki jo v tem trenutku Ljubljana izkazuje francoski misli. Anglija in Francija pozorno zasledujeta dogodke v ČSR London, 11. junija, b. »Excelsior< poroča iz Prage, da pričakujejo jutri na Češkoslovaškem mirne volitve Navzlic temu sta Anglija in Francija v velikih skrbeli zaradi bodočih zapletljajev v Srednji Evropi ter ne zamudita niti trenutka v zasledovanju najnovejših dogodkov. Obe vladi sta v neprestani medsebojni zvezi ter sposobni, da preprečita vse nevarnosti. V okolici francoskega zunanjega ministrstva izjavljajo, da bo Bonnet ostal jutri v Parizu ravuo zaradi volitev na Češkoslovaškem. Praga, 11. junija, b. O vprašanju tako imenovanih mednarodnih opazovalcev, ki bodo opravljali službo v obmejnem področju na Češkoslovaškem, ugotavljajo jutranji češkoslovaški listi, da je bilo z vsega začetka jasno, da češkoslovaška vlada no bo dopustila nobenih ukrepov, ki se nc strinjajo s suverenostjo države. Danes pa poluradno potrjujejo, da jc Češkoslovaška vlada le pristala na britanski predlog, da s svoje strani imenuje opazovalce, in siccr konzula v Rajhcn-burgu in angleškega vojnega atašeja s sedežem v Pragi. Oba opazovalca bosta informirala angleško vlado o dogodkih v obmejnem področju. »Excelsior< (Pariz) poroča iz Prage, da sta tja prispela dva angleška opazovalca, eden med njimi je vojaški strokovnjak. Češkoslovaška vlada ju je prijavila pri vseh krajevnih oblastvih. Včeraj je angleški poslanik v Pragi predstavil oba angleška opazovalca zunanjemu ministru dr. Krolti. Spomenica sudetskih Nemcev - osnova nadalinih razgovorov Praga, 11. junija. AA. (Reuter) Češkoslovaška vlada meni, da spomenica, v kateri so zastopniki stranke sudetskih Nemcev sporočili svoje zahteve, lahko služi v načelu za osnovo razgovorov. moralnih pojmov o resnici in laži. Lenin sam je v tem smislu vzgajal boljševike. Po boljševiško tudi najhujši teror ni krivičen in nečloveški, kor se mu zdi celo človekoljubno, da zatre vse »sovražnike države in stranke«. V tem smislu lahko boljševiki trdijo, da je sovjetija edina dežela popolne svobode. Kajti pod svobodo boljševizem ne razumeva možnosti svobodnega odločanja vsakega poedinca, ampak nasprotno: popolno gospodstvo in samovoljo stranke nad poedincem in pod tem pritiskom pristanek vseh na sklepe vsemogočne stranke. Ker le takšna »svoboda« vodi do komunistične »enakosti«. Eden najglobljih poznavalcev boljševizma, Nikolaj Berdijajev, se o odnosu med moralo in boljševiškim svetovnim nazorom tako-le izraža: Tajenje živega Boga se je sprevrglo v družabno malikovanje. Komunizem malikuje pred kolektivom. To strastveno nagnjenje boljševizma se opaža tudi tam, kjer izven Rusije pride do moči. Družabni kolektiv mu nadomešča Boga in človeka. Pri tem izgine osebna vest, osebna pamet in osebna svoboda. Na njeno mesto pa stopi vest. pamet in svoboda kolektiva.« Boljševiško prevrednotenje vseh svetovnona-zornih in moralnih vrednot ima posebno pri mladini velik odmev. Mladina je vedno radikalna in je nič bolj ne vžge kakor poziv: Poderimo vse jezove! Seveda se potem tudi pri mladini najprej in najhuje pokažejo zle posledice materialističnega libertinizma. Sovjetska komunistična stranka, ki združuje vendar cvet vsega komunizma, je mesec za mesecem prizorišče novih »čistk«, a ne le zaradi politične nezanesljivosti, temveč tudi zaradi kraje strankinega denarja podkupljivosti, nemorale, v kolikor vpliva družabno škodljivo. Poglavitna boljševiška nevarnost je v njegovem brezbožnem materializmu. v vsaki versko oslabljeni družbi najde že sedaj in bo v bodoče našel še več odmeva. Najuspešnejša brnmba proti boljševizmu pa je resnično krščansko življenje in pa temeljit pouk o pretkanih potvorbah, pod katerimi ta najhujši sovražnik krščanstva in človeka 6kriva svoj pravi obraz. drin. ,,Francoska knjiga" na veleseimu Naša uradna udeležba na vašem velesejmu bt se bila organizirala na različne načine. Ko sem zadnjič januarja meseca bil prvič v Ljubljani in sem vam obljubil, da bom storil vse, kar bo v mojih močeh, da bo Francija prisotna na vašem mednarodnem velesejmu, še nisem vedel, kakšen naj bo način naše udeležbe. Ali naj pošljemo iz Pariza posebne vrste orodja ali specialitete kuhinje ali posebnosti lepotičenja. Ali vam bodo poslali naša vina, naše blago, naše pohištvo, ali, kakor to delajo drugi, razne mehanične stroje. Ničesar si nisem mogel predstaviti. Vedel pa sem, da bo v Ljubljani, ki je znano zgodovinsko središče razumniškega delovanja, dobro postreženo. Knjige, ki so razstavljene na tako lepem prostoru, predstavlja na stisnjen način vse ono, kar sta naša zemlja in naš rod ustvarila najlepšega in najbolj plemenitega v 10. stoletjih našega narodnega življenja. Tujcu in še bolj prijatelju, ki bo šel mimo, lahko Francija mirno pove spričo teh knjig: »Moje brazde, poglej jih; moje klasje, — tu je!« Z ljubeznijo, s katero ste sprejeli to pošiljko, s pozorno skrbjo, s katero ste ji doli možnost, da je prišla do veljave, z obiski, s katerimi so zadnje dni počastili našo razstavo Nj. Vis. knez namestnik in predsednik vlade dr. Stojadinovič, ste me prepričali, v koliki meri je reprezentativna, ali še boljše rečeno simbolična vrednost naše udeležbe tukaj prišla do popolne veljave. To je zopet nov in častivreden izraz spoštovanja, ki ga je Jugoslavija izkazala Franciji in za katerega smo mi vsi, moji rojaki in jaz sam, zelo hvaležni. Vem, da se neka zahrbtna propaganda trudi, da bi francoski idealizem prikazala v odbijajoči luči in da bi našo potrebo po svobodi označila za brezbožje in za nered. Na srečo pa obstoja izven in nad propagando besed še propaganda dejstev samih. Katoliška cerkev v francoski svobodi Ali je kaj bolj značilnega — v prvi vrsti za katoličane — da moramo ugotoviti, da cerkev v Franciji ni še nikoli v nobenem razdobju svojo zgodovine v tako kratkem času z večjim pridom uživala sadov svobode, ki ji je bila zajamčena. Ali ni nekaj izrednega — in za propagando, katero sem omenil, bolj poraznega — kakor dejstvo, da jc bilo mogoče zgraditi 100 cerkva v najbolj rdečem okolju Pariza, zgraditi jih in odpreti za boijo službo, in to v manj kakor 10 letih. Kje, v kateri drugi državi in v katerem razdobju zgodovine najdemo podoben zgled in bolj udarno opravičilo ia dobrine, ki jih rodi svoboda? Čast, da je bilo mo- Nadalievanie na 2. strani Zcmunska vremenska napoved. Oblačnost se bo povečala v vsej državi, posebno pa na severu. Ohladitev, nevihte in plohe, Zagrebška vremenska napoved. Pooblačenje, Dunajska vremenska napoved. Spremenljivo, oblačno, temperatura se ne bo bistveno spremenila. Na vzhodnem robu Alp sc bo pooblačilo. Od nedelje do nedelje Zunanji pregled Teden od 5. do 12." junija se ni odlikoval po izrednih zunanjepolitičnih dogodkih. V glavnem je Ijil posvečen prizadevanjem, da bi se odstranile napetosti, ki 60 se pojavile na treh različnih prostorih, to je na Češkoslovaškem, v Španiji in v Aleksandreti na meji med Turčijo in Francijo. Na vseh treh prostorih je bilo opaziti, da je na delu neka skrivnostna politična roka, ki se na vso moč trudi, da bi preprečila pomirjenje in celo zdražila še večje napetosti, ki naj bi čim prej dovedle do vojnih zapletlja-jev. Prizadevanje miroljubnih držav pa so imela namen to podtalno spletkarjenje razgaliti in ga onemogočiti. Tako se je zgodilo, da so v Španiji neka neznana letala bombardirala francoska mesta ter nekatere angleške ladje in jih poškodovala. Rdeči španski in rdeči Španiji prijazni tisk je takoj raznesel, da so to storili nacionalisti, da bi na ta način dvignil Francijo proti Italiji in onemogočil pogajanja za sporazum, ki so bila . 3 v dobrem razvoju, Anglijo pa da bi odtrgal od Italije in onemogočil, da bi sporazum, ki ga je že sklenila z Italijo, stopil v veljavo. Preiskava, ki jo je vodil osebno francoski predsednik vlade Daladier na španski meji, je dokazala, da tista zločinska letala niso bila nacionalistična, marveč — rdeča in da so torej rdeči Španci, nahujskani od sovjetske Rusije, sami bombardirali francoska mesta in angleške ladje, da bi krivdo vrgli na nasprotnika, istočasno pa le dosegli, da bi zasejali nove razprtije med velesile ter preprečili vsak sporazum. Na češkoslovaškem se položaj razvija ugodno po zaslugi trezne, preudarne in hladnokrvne politike vlade in rodoljubnega zanosa češkoslovaškega naroda. V Bratislavi je bil na binkoštno nedeljo velik shod Slovakov, kjer so izpovedali svojo brezpogojno vdanost skupni državi, a našteli tudi svoje zahteve glede samoupravnih pravic za slovaški narod. Tudi tukaj se je opazila ista tajinstvena roka, ki seje neslogo in organizira nemir. Ker so Slovaki stavili te 6amo po sebi razumljive, od globokega rodoljubja do skupne države prežete zahteve, ki služijo samo notranji utrditvi državne skupnosti, se je dvignila boljševiška agitacija, ki psuje Slovake, jih kleveta za izdajalce, haj-ska Čehe proti njim in Slovake proti Čehom, da bi na vsak način izkopala prepad med njima in tako oslabila odpornost države in pomnožila apetit nasprotnikov, ki komaj čakajo ugodne prilike. Boljševiška agitacija je trosila tudi zelo nespametne nasvete, ki pa jih praška vlada ni poslušala, fd se je rajši držala nasvetov za-padnih prijateljev, Francije in Anglije, ki sta praško vlado tako močno podprli, a sta ji odsvetovali, da bi 6egla po izrednih vojaških ukrepih, na primer po uvedbi triletne vojaške službe, ki bi imela za posledico samo še večje razjarjenje sosedov in zaostritev napetosti do skrajne meje. Ker praška vlada, tako podprta od pravih prijateljev, postopa modro in preudarno, se je položaj tudi znatno izboljšal. Boljševiški agitatorji so hoteli nasprotja med Turčijo in Francijo v pokrajini Aleksandreti (košček Sirije, ki leži ob turški meji) izrabiti v svoje namene, da bi zanetili požar. Položaj je bil že zelo napet Turčia je imela na meji že 4 divizije. Končno pa je dala francoska oblast v Aleksandreti zapreti agitatorje in je Francija ponudila Turčiji roko v spravo Ua ta način, da bodo turške želje glede te pokrajine uva-ževane, obe državi pa bosta med seboj sklenili vojaško zvezno pogodbo. Tako je bil tudi tukaj mir utrjen in podtalnemu rovarjenju napravljen konec. Na Daljnem vzhoda traja vojna dalje. Japonci zopet prodirajo. Kitajska vlada se je umaknila še globlje v notranjost države v Junanfu. Vojna bo tamkaj trajala še dolgo, je dejal kitajski maršal Čankaj-šekr in čim globlje bodo Japonci prodirali na Kitajsko, tem slabše bo zanje. V bivši Avstriji so razpušfena vsa katoliška dijaška društva in vse njihovo premoženje, ki dosega okroglo 55 milijonov dinarjev, je bilo zaplenjena Notranji pregled Največji dogodek preteklega tedna bo pač kongres za ccstc, ki je bil v Ljubljani in katerega sta se poleg mnogih drugih odličnikov in zastopnikov oblasti udeleževala tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič in gradbeni m;nister Stošovič. Kongres je poudaril potrebo po boljših cestah, gradbeni minister pa je razložil tozadevni program države, ki nas navdaja z najboljšim upanjem, da bomo s časom le dobili vsaj nekaj takih cest, ki jih življenje nujno terja. V Ljubljani je velesejem, vsakoletna prireditev, ki podaja sliko našega zlasti gospodarskega življenja. Tudi ta je z vsem oddelkom posvečen vprašanju cest. Ob tej priliki sta prišla v Ljubljano tudi prometni minister dr. Spaho in minister dr. Krek, da je bila Ljubljana ta teden od visokih obiskov res bogata. Najlepši pa je bil pač obisk Nj. Vel. kneza-namestnika, ki je prišel pogledat velesejem. Ko si ga je vsega ogledal, se je zelo pohvalno izrazil o njem. Seveda smo Slovenci veseli te pozornosti. V četrtek pa so skozi Ljubljano peljali na Poljsko nestrohnjeno telo poljskega mučenca sv. Andreja Bobole iz reda 00. jezuitov, ki je v strašnih mukah umrl pod rokami kozakov v Janovu na Poljskem 1. 1657 in jc bil letos o Veliki noči proglašen za svetnika. Na Poljskem ga časte kot zaveznika katoliške Poljske, ker je umrl prav za tisto cerkev, ki se edina naslanja na Kristusovo ustanovitev. V Ljubljani so ga v velikem sprevodu prenesli s kolodvora v cerkev sv. Jožefa, kjer je bil čez popoldne izpostavljen javnemu češčenju, zvečer pa spet v sprevodu, katerega so se udeležili samo moški, nazaj na kolodvor v salonski voz, ki ga je za to priliko odstopil predsednik poljske republike Mosciski in je bil izpre-menjen v kapelo. Vse slovesnosti so bile silno lepe, da so se zlasti Poljaki, ki so svete telesne ostanke spremljali iz Rima, z najlepšimi besedami izražali o njih., V Š t 11 j n na naši severni meji so slovesno proslavili stoletnico ondotne šole. Ob tej priliki je bil ne enkrat poudarjen pomen šole, ki ga ima v našem narodnem boju in ga je imela zlasti ta, ki je morala v tej dolgi dobi braniti mladino pred zalezovanjem »Schulvereina«, ki je skušal naš najmlajši rod narodu odtujiti. Ta nevarnost še vedno ni minula, zato proslava ni bila zgolj zgodovinska, ampak obenem bridko sodobna. Gasilske organizacije v savski banovini, ki so se ločile iz Glavne gasilske zajednice, so izprevidele, da zaradi te ločitve njihovo delo samo trpi in so se obrnile na hrvatsko politično vodstvo, naj jim dovoli spet stopiti v zvezo z vrhovno organizacijo vsega gasilstva v državi. To jim je želji ustreglo s pogojem, da morajo gasilci iz savske banovine v gasilski zajednici izposlovati narodnostno organizacijo gasilstva, za Slovence, Hrvate in Srbe posebej, v mešanih krajih naj bi pa gasilci glasovali, v katero narodnostno organizacijo se hočejo včleniti. Gasilci v savski banovini pa s tem niso zadovoljni, ker tako »samostojnost« po ločitvi od Glavne gasilske zajednice že imajo in bi novo stanje ne bilo drugega kot pismeno potrdilo sedanjega, ki bi se ga ravno radi otresli. V Sarajevu so slovesno ustoličili novega verskega poglavarja muslimanov, reis ul ulema dr. Fehima Spaha. Pri slovesnosti je pravosodni minister dr. Simonovič prebral kraljevi ukaz, s katerim je bil dr. Fehim Spaho imenovan na to mesto, na kar so se mu poklonila zastopstva muslimanov. Ob tej priliki se je zbralo v Sarajevu do 25.000 ljudi iz vse Bosne in Hercegovine. Poleg svojega -brata prometnega ministra dr. Mehmeda Spaha je i&is nI ulema dr. Fehim Spaho najvažnejša vodilna osebnost med našimi muslimani, ...... Belgrad, 11. junija. AA. Drevi se odpelje v Atene delegacija, ki se bo tam pogajala za revizijo trgovinsko-kompenzacijskega dogovora z dne 1 22. avgusta 1936. Razgovori s bodo začeli 14. t. m. Japonci iščejo kitajskega odpora navzgor ob reki Jangce Čanjkajšek pred usodno odločitvijo Šanghaj, 11. junija, b. Japonci davi poročajo, da so pričeli ofenzivo na Hankav po reki Jangce. V ofenzivi sodeluje nad 10 japonskih velikih monitorjev, veliko število oklopnih ladij ter manjši borbeni čolni. Njim sledi 10 velikih transportnih ladij z vojaštvom. Vojaštvo bo izkrcano tam, kjer se bo pojavil prvi odpor Kitajcev. Razvoj vojnih operacij na reki Jangce zasledujejo tudi tuji opazovalci z največjim zanimanjem. Japonci so se odločili za to ofenzivo zaradi tega, ker nc pričakujejo, da bi prišle kmalu okrepitve iz severne Kitajske. Poleg tega hočejo Japonci s tem manevrom onemogočiti zgraditev nove obrambne črte na severu, ker hočejo pravočasno udariti Kitajcem v hrbet. Tokio, 11. junija. TG. Kakih 7000 kitajskih mož se je zbiralo pri Čangčovu v južni pokrajini Fukijen, ki leži kakih 40 km vzhodno od Emoja. Te čete so od časa do časa vznemirjale japonsko mornarico. Japonci so zvedeli za njih glavne sile ter so jih uničile s težkim topništvom. V Hankovu je zavladala vefflta zmeda ta mnoHce Kitajcev bežijo iz mesta v pokrajina Na drugi strani pa pošiljajo tuje sile večje posadke svojega vojaštva v Hankov. Do sedaj je prišlo kakih 1200 mož, od katerih je Velika Britanija poslala 300, Zedinjene države 200, Nemčija 180, ostale pa Francija in Sovjetska Rusija. Te čete imajo nalogo, da zavarujejo premoženje svojih državljanov pred kitajskimi roparskimi napadi. Iz Šanghaja in Honkonga prihajajo pesimistična poročila, čankajšek je postavljen pred težko nalogo in bo moral ali s svojo osrednjo armado sprejeti japonski napad, ali pa bodo Japonci južne pokrajine s Sečua-nom, Kvantungom in Kvangsijcm odtrgali od njega. Kitajski vojni minister je izjavil, da bo splošno vojaško obveznost razširil tudi na vse tuje kitajske državljane, ne glede na njihov socialni položaj in na razne rodbinske vplive. Pod vojaško obveznost bodo spadali tudi sinovi bogatih staršev. To načelo je v kitajski zgodovini popolnoma novo. (Nadatfevnnše s t. strani) gofe to delo opraviti, pripada dvem činiteljem: prvič vernikom, ki so ga dogotovili, a tudi nover-nikom. ki so — s klobukom spoštljivo v roki — bili ponosni, da se je opravilo prav v njihovi deželi. Predvsem bo ono veliko ime vedno povezano s tem ogromnim dolom, ime častivrednega kardinala V e r d i e r a. Dovolite mi, da porabim to priložnost, da se vam zahvalim za spoštovanje, ki ste ga pred nekaj dnevi, ko se je peljal skozi Ljubljano, izkazali temu velikemu preiatu, katoroga osebnost v pravom pomenu besede predstavlja francosko miselnost. Gospodarsko sodelovanje Ne boste nevoljni, če sedaj zapustim duhovno področje in preidem na poslovno, da s tem odgovorim na nekatere nujne potrebe. Tudi na tem področju se dogaja, da je obraz Francije pogostokrat in hote i>otiarejen. Tudi tukaj propaganda dejstev odgovarja propagandi besed. Ali je zares številčni račun o uvozu edino morilo ia interes, ki ga imajo različne države napram vašemu gospodarskemu življenju? Zakaj se pa hoče načrtno zamolčali tista ohlika sodelovanja, ki ni nastala včeraj in ki bolj kot vsako drugo sodelovanje nosi značaj tvornosti. Makiavelistični način mednarodnega obračunavanja s »clearingi« je vrgel gosto meglo nad vsem tistim sodelovanjem na gospodarskem polju, ki se tiče investicij, kapitala in tehničnega sotrudništva. Ta donos Francije vam je dovolil, da ste lahko spravili v vrednost svoja rudniška bogastva, in vam je pomagal v razvoju vaše industrijske in narodno-gospodarske opreme. Koliko novih možnosti na tein področju je še odprtih I S tem pa ni rečeno, da drže na polju medsebojne blagovne izmenjave odgovorne oblasti roke križem. Te dni je bila v Belgradu seja prve mešane francosko-jugoslovanske komisije, ki jo predpisuje trgovska pogodba z dne 14. decembra 1937 in ki je bila ustanovljena prav za to, da premaga vse težave, ki bi se zoperstavljale razvoju medsebojne zunanje trgovine. Že sedaj je Jugoslavija dobila nove dopolnilne kontingente za ies, sočivje, sadje in živinorejske izdelke. Komisija pa je vzela v pretres še nove korake, ki naj omogočijo, da se 1)0 francosko-jugoslovanska trgovina še bolj okrepila. Sklonjena je bila ustanovitev mešane kmetijske zbornice, v kateri bodo predvsem zastopani lesni interesi Jugoslavije, v prvi vrsti Slovenije, in ki bo omogočila, da bodo mogli bolj spoznati in bolj izkoristiti vse vir«, ki jih nudi gospodarska struktura obeh dežel. Ii tega bežnega razmišljanja izhaja, da se moja država holj kot kdaj zanima za svobodni gospodarski in knlturni razvoj Jugoslavije. Kot prijateljica, ki ji icli biti koristna. Srečen sem, da vam je naša udeležba pri ljubljanskem velesejmu doprinesla dokaz v tem praven. Rad bi, da bi v tej naši udeležbi spoznali še posebno povezanost s to vašo ilirsko pokrajino, s katero nas vežejo, kakor veste, veliki in slavni 9kupni spomini. Iz glohočine svojega srca dvigam, kot predstavnik Francije, svoj kozarec in napijem prij*-telfstvu med Francijo in Jugoslavijo, napijem napredka Slovenije in ljubljanskega mesta.« Vsesfoeansfici resnicoljubnost in kultura Likvidirana politična družba JNS se zadnje dni kar vije v krčih ogorčenja, ker se je »Slovenec« upal poročati o veličastnem zborovanju slovaškega naroda v Bratislavi. Ti patentirani vseslovani stoje namreč na stališču, da Slovaki niso noben narod, ker zanje obstojijo samo veliki in gosposki narodi, ki govorijo slovanski jezik in imajo slovansko kulturo, mali slovanski narodi, kakor so na primer Slovaki, Slovenci, Hrvati, Belorusi itd., pa za naše liberalce sploh ne eksistirajo — pa tudi nekaterih velikih slovanskih narodov nočejo priznati kot prave Slovane, na primer Poljake in svoj čas eo tudi Bolgare šteli med Mongole. Kdor namreč hoče biti Slovan, mora biti obenem svobodomiseln in gosposke narave teT mogočen — le slovanski »her-renvolki« so za jutrovce vredni upoštevanja in časti, dočim tako ubogo kmetsko ljudstvo, kakor so Slovaki ali pa Ukrajinci, smejo kvečjemu drugim Slovanom ponižno služiti za hlapce in dekle. Slovaki so se torej okoli svojega voditelja, katoliškega duhovnika Hlinke, ki je pod Madžari za svoj narod tako trpel kakor malokdo drugi — bil je namreč dvakrat obsojen na dolgo robijo in zapet, njegove starše pa so madžarski orožniki ubili — na binkoštni ponedeljek zbrali v Bratislavi v im-pozantnem številu okoli 100.000 duš, kakor so poročali tudi poročevalci inozemskih listov, ki jih je bilo na tem zborovanju 50 po številu, dočim je bilo udeležencev na istočasno sklicanem shodu vladi-novcev po pričevanju istih inozemskih poročevalcev, med katerimi je bil tudi zastopnik ameriške United Press, precej manj, dasi so imeli ti na razpolago prosto in znižano vožnjo in so bili zbrani, kakor pravijo Srbi, eni milom, drugi šilom. Slovakov je bilo na tej manifestaciji prav malo, ker večina so bili češki agrarci in marksisti pa državni uslužbenci in drugi odvisni ljudje. »Jutro« pa je triumfalno poročalo, da se je v Bratislavi na avtono-mistični manifestaciji zbralo komaj 18.000 ljudi, na zborovanju »nacionalnega tabora« pa da jih je bilo nad 100.0001 Naša dolžnost kot slovenskega in slovanskega glasila, ki s.o nam vsi slovanski narodi enakopravni, naj bodo veiliki ali mali, mogočni ali skromni, je bila, da poročamo o teh dveh prireditvah, na katerih je »Jutro« Hlinkovo popolnoma ignoriralo, po pravici in resnici, in da navedemo dejanske številke, kakor so jih prinesli nepristranski inozemski časnikarji in opazovalci, med njimi Ame-rikanci in Angleži teT tudi mnogi Francozi. S kakšno slabo vestjo je »Jutro« prineslo v torek svoje številke, to dokazuje samo v svoji številki od petka, 10. t. m., ko 6e srdito zaganja v »Slovenca«. V tej svoji polemiki je namreč čisto pozabilo, da je v torek shodu »nacionalnega tabora« dalo 100.000 udeležencev, in piše, da jih je bilo po poročilu nekega belgrajskega lista 40.000, torej že dvakrat manj, nego jih je bilo po pisanju naših centralistov in unitaristov v ponedeljek, dočim je, kakor na- daljuje »Jutro«, prišlo na Hodžev zbor »mnogo vefi naroda«, v ponedeljek je pa vedelo čisto natančno, da jih je bilo 100.0001 Vidi ee torej, kakšno akrobatiko so nasprotniki slovaškega naroda uganjali s številkami, ko danes ne vedo več, kaj «0 pisali v ponedeljek. Mogoče jih je v njihovo slovansdco dušo vendarle nekoliko sram, da so se tako kolo-ealno zlagali. Kako pa je prišlo »Jutro« z drugimi v centralizem zaljubljenimi listi Jugoslavije do teh Številk, to je danes že dognano. »Slovak« namreč odkriva, da 6ta češkoslovaški tiskovni urad in praški radio enostavno zamenjala številke: »Nacionalnemu zboru« sta kar dala vse Hlinkove zborovalce, dočim sta zboru slovaških rodoljubov pustila samo toliko, kolikor se jih je bilo zbralo na nasprotnem. Čisto enostavno je torejl,. ■ Kako si je pa, tako vprašamo vse te aritmetike, ki v čudoviti slogi Slovake tako zelo potiskajo na najnižji nov6, tolmačili dejstvo, da jih je bilo na Hlinkovem taboru tako »neznatno« število, na občinskih volitvah pa so odnesli zmago v dveh pokrajinah vseh slovaških občin, kakor so poročali listi »ljudske fronte« eami? Za jutrovsko inteligenco je tudi značilno, da se zaganja v nas, ker smo prinesli vsebino Hlinkovega govora ter govorov drugih zastopnikov slovaškega naroda. Kar mirno so ti pristaši nekdanjega ministrskega predsednika Uzunoviča, ki je tudi sklicevali take shode, kakor je bil pTotislovaški shod v Bratislavi, prešli preko raznih nepobitnih dejstev, ki jih je navajal sivolasi vodja slovaškega naroda, ki ga skušajo 6edaj naslikati kot nekakega bebca, in so napisali članek, v katerem eo kar enostavno iz Ljubljane likvidirali slovaško vprašanje. Na enak način so tudi gg. Živkovič, Srskič, Uzunovič in Jev-tič svoj čas likvidirali Slovence in sploh vsa vprašanja, ki niso šla v račun njihovemu lažijugoslo-venstvu, V svoji unitaristični zagrizenosti pa gredo danes cclo tako daleč, da Slovakom ne privoščijo niti tistih pravic, katere jim je rajni predsednik Masaryk slovesno 6 svojim podpisom garantiral v pittsburški pogodbi, ter uboge Slovake po svojem časopisju slikajo kot neko uporno in izdajalsko rajo, dočim o sudetskih Nemcih nismo v »Jutru« brali ene same žal besede, ampak je različne izjave gg. Henleina, Kundta, Wollnerja itd. prinašalo in prinaša brez vsake polemike, in tudi o zahtevah madžarske narodne manjšine piše »Jutro« veliko bolj lojalno nego o Slovakih, ki so mu daleč pod drugimi ostalimi narodi češkoslovaške države. O&i-vidno so povzeli svoj pamflet zoper p. Hlinko iu zavedni slovaški narod iz znanega trobila čeških komunistov »Rude pravo«, ki hoče zdaj kar vse Slovake utopiti v žlici vode, ker so v Moskvi tako ukazali židovski fuhrerji sovjetske zunanje politike. Taki so viri, iz katerih naši »vseslavjani« in trikrat žigosani Jugosloveni črpajo podatke, da lahko »likvidirajo« slovaški narod. Le brez miru tako naprej! NE ZAMUDITE! Prodaja blaga po zelo nizkih cenah. Podružnica Stermecki, preje Urchova trgovina Celje, Glavni trg št. 17 Letalska razstava v Belgradu poučuje obiskovalce o obrambi pred letalskimi napadi Belgrad, 11. jun. AA. Na mednarodni letalski razstavi, ki se je začela 28. maja v Belgradu, je v osrednjem paviljonu na sejmišču prirejena razstava zaščitnih sredstev pred napadi iz zraka. Ta zaščitna razstava je prirejena v ustrezajočem razmerju ter je velikega pomena za naše prebivalstvo in za ves naš narod, ker si lahko vsi obiskovalci tam ogledajo: 1) rane, ki jih povzročajo na človeškem organizmu vojni plini; 2) razne vrste zaščitnih maek proti tem plinom, in sicer eo maske tako iz naše kakor tudi iz drugih držav; 3) civilna varnostna sredstva, zavetišča v zasebnih hišah in javna zavetišča, ki naj se zgrade po mestih in vaseh; 4) aparate in sredstva za prvo pomoč proti strupenim plinom, prizadetim osebam (sem spadajo tudi aparati za umetno dihanje itd.); 5) aparate za izaliranje; 6) varnoetno obleko proti strupenim plinom; 7) slike o eovražnih letalskih napadih in kako naj se v vsakem primeru postopa in kako naj se obnaša civilno prebivalstvo; 8) naprave in material za gašenje požarov, ki spremljajo V6ak letalski napad. Na tej razstavi bodo obiskovalci lahlco kupovali naše civilne maske proti strupenim plinom po lastni nabavni ceni in varnostno obleko. Prav tako si bodo lahko nabavili razna navodila in knjige o varstvu pred letalskimi napadi. Posebno važno je, da si to razstavo ogledajo člani odborov za varstvo prebivalstva pred letalskimi napadi, uradniki upravnih in samoupravnih oblasti, profesorji in učitelji ter šolarji in dijaki vseh šol in vsi, ki resno pojmujejo nevarnosti letalskih napadov. Osebne vesti Belgrad, 11. jun. b. Pri direkciji državnih že-leznie v Ljubljani je imenovan za kontrolorja v 7. skup. na postaji Maribor gl. kol. Tikvič Alojzij, do sedaj kontrolor v Ptuju; za kontrolorja na postaji Štore Zeilhofer Oton, do sedaj v Poljčanah, in za viš. prometnika v prometno-komercialnem oddelku železn. ravnateljstva Podbregar Karel, do sedaj na postaji Ljubljana gl. koL Hitler pride na Dunaj Berlin, 11. junija, b. Nemški državni kancler Hitler bo jutri verjetno odpotoval na Dunaj. Ker je bil kancler Hitler le kratek čas v Berlinu, so tukajšnji politični krogi mnenja, da Hitlerja trenutno no zanimajo zunanja politična vprašanja, ker vsaj za sedaj ni problemov večjega obsega. Splošno dobivajo v diplomatskih krogih vtis, da je napetost precej popustila in da bo počasi izginil« tudi borbenost nemškega tiska proti Češkoslovaški. Po španskih bojiščih Salamanca, 11. junija. AA. (DNB) Po poročila nacionalističnega vrhovnega poveljstva traja prodiranje nacionalistov še nadalje. Poročilo pravi, da so nacionalisti zavzeli Mastabal ln Labaron. Tudi so osvojili vrh Laboleto in več drugih pomembnih postojank. Nacionalisti se zdaj bližajo Lafoji. Zahodno od Lucene del Cid so nacionalisti pretrgali cesto iz Castellona v Albentoso. Rdeči so izgubili več ko 700 mož. Nacionalisti so našli 190 trupel in ujeli 542 miličnikov. Na katalonski fronti so v odseku Trempa zavzeli vasi Ortonedo in ClaveroL Tudi na pirenejskem bojišču se nadaljuje prodiranje nacionalistov. Njihove čete so zavzele San Juan de Plan. Na andaluzijskem bojišču so v cordobskem odseku skušali republikanci naskočiti postojanke prl Penaroji, a so jih nacionalisti odbili in so imeli republikanci velike izgube. Nacionalisti so sestrelili 7 sovražnih letaL . Amerikanec Budge — svetovni prvak v tenisu Pariz, 11, junija. AA. Danes so bile odigrane finalne tekme za mednarodno prvenstvo Francije v tenisu. Prvenstvo si je osvojil ameriški teniški igralec Budge, ki je igral s Čehom Menzlom 6:3, 6:2 in 6:4. Svetovni prvak v tenisu, Brudge, je bil ves čas igre v premoči. Belgrajske vesti Belgrad, 11. jun. m. Nj. kr. Vis. princesa Elizabeta, hčerka kneza namestnika Pavla in knegi-nje Olge, je danes v spremstvu dveh vzgojiteljic prišla v živalski vrt, kjer je ostala dalj časa. Z ostalo dcoo se jo zabavala na otroškem igrišču. Odkritje spomenika Adamiču Ljubljana, 11. junija. Noto,j ob 18.45 je bilo v parku pred poslopjem Glasbene Matice slovesno odkritje spomenika pokojnemu skladatelju Emilu Adamiču. (Podrobnejše poročilo objavimo v torkovi številki.) Kozarec dobrega vina a prigrizkom dobiš poceui pri GospotiarsHt zvezi na velesejmu. Odhritje spomenika prvemu srbskemu časnikar:u Letos 25. marca je minilo 100 let, kar je umrl prvi srbski časnikar Dimitrije Davidov i č. Srbska javnost, enako kakor vsa jugoslovanska, se je ob stoletnici smrti spominjala zaslug tega pionirja javnege mnenja. Danes pa bo v Smederevu svečano odkritje Davidovičevega spomenika. Spomenik je izdelal slovenski kipar Lojze Dolinar. Najprej bodo cerkveni obredi na grobu Dcvidoviča, nato pa bo pred smederevsko gimnazijo svečano odkritje spomenika, kjer bo o Dimitriju Davidoviču govoril publicist g. Svetislav Sumarevič. Predsednik odbora za proslavo je senator dr. Zivadin Štefanovič, pokroviteljstvo nad proslavo pa so prevzeli ministrski predsednik in minister zunanjih zadev dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec in prosvetni minister Dimitrije Magaroševič. ISTv^E PARKETE BOKAL A.kV S L J EVAc23 poslanik v Ljubliani Francoski poslanik Dc Brugerc (na desni) po prihoda na ljubljanski glavni kolodvor. Spremlja ga francoski konzul v Ljubljani g. Remerand. Ljubljana, 11. junija. Davi je dospel v Ljubljano francoski poslanik v Belgradu g. De Brugere. V njegovem spremstvu sta trgovski ataše francoskega poslaništva de Com-mines in direktor lista »Echo de Belgrade« g. Bo-rugoin. Poslanik je dospel z brzovlakom ob 7.26. Na kolodvoru so ga pozdravili: ban dr. Natlačen, mestni podžupan dr. Ravnihar, francoski konzul Remerand, češkoslovaški konzul Minovsky, belgijski konzul in ravnatelj velesejma dr. Dular, zastopnik tukajšnje francoske kolonije ravnatelj Julliard, lektor Lacroix, prof. Detela in prof. Jaklič za tukajšnji francoski institut ter drugi odličniki. Gosp. poslanik si je ob 10. v spremstvu francoskega konzula in domačih odličnikov ogledal razstavo francoske knjige na velesejmu ter sploh ves velesejem. Popoldne se je gospod poslanik odpeljal na Bled, zvečer pa se je z brzovlakom vrnil v Belgrad. Z istim brzovlakom kakor francoski poslanik je davi dospel v Ljubljano tudi minister dr. Miha Krek, ki bo govoril na prosvetnem taboru na Viču. 40 tet hat. prosvete med Slovenci Minulo je 40 let, odkar je nepozabni dr. J. E. Krek zasadil v slovensko grudo prosvetno organizacijo, ki je zajela ves slovenski narod. Iz skromnih početkov je zrasla Slovenska krščanska socialna zveza, ki je začela zbirati pod svoje okrilje izobraževalna in prosvetna društva. Njen delokrog je obsegal vso Slovenijo. Zajela je vse plasti naroda, zlasti našega kmeta, delavca in malega obrtnika. Njeno prosvetno delo je raslo in se sirilo ter končno zajelo tudi mladinsko gibanje. Po svetovni vojni se je njen delokrog začel krčiti, kakor so se krčile meje slovenske samobitnosti. Njena zasiluga je, da je pripeljala v svobodo navdušeno mladino, moško in žensko, da je zbrala na stotisoče podpisov med našimi dekleti in ženami za majsko deklaracijo. Pod svobodnim soncem je pognala svoje korenine še bolj na globoko in razpela svoje veje preko slovenske zemlje. Po 40 letnem intenzivnem delu stoji pred nami največja, najmočnejša pa tudi najbolj žilava prosvetna organizacija. Kakor ee pripravlja vsa mladina, ki je našla pod njenim okriljem vedno pomoč in varstvo, za svoj mladinski tabor, tako se pripravlja Prosvetna zveza na svoj prosvetni jubilej, ki ga hoče praznovati skupno s slovensko mladino in v okviru mladinskega tabora. V ta namen prireja prosvetno razstavo ki bo pokazala vse panoge njenega udejstvovanja od prvih početkov do današnjih dni. Razstava bo odprta 26. junija ob 11 dopoldne v dvorani Serafin-ekega doma ter v dveh stranskih dvoranah. Kot v zrcalu bomo videli, kako je prosvetna matica e svojimi društvi sejala izobrazbo erca, bogastvo duha po širni slovenski zemlji. Ogromen zemljevid, ki bo zavzemal celo steno, bo nazorno pokazal vse one župnije, kjer deluje naša prosvetna organizacija. Na orugi strani pa bo ogromen grafikon nazorno pokazal, kakšno delo je Prosvetna zveza izvršila vsako leto v teku 40 letnega obstoja. Na tem grafikonu bomo zapazili tudi, kakšno kulturno škodo so zasekali narodu mogočneži, ki so vladali 1933 do 1935, ko je bilo vsako prosvetno delo prepovedano. Nad vsem tem mogočnim delom pa bodo plavale besede Krekove oporoke: »Vi vsi, ki ete seme izkrvavelega naroda .. .« Drugi grafikon nas bo opozoril na delo, ki ga je opravila Prosvetna zveza s svojimi 213 prosvetnimi večeri v Ljubljani, katerih se je udeležilo 50.000 Ljubljančanov. V tem prostoru ne bo manjkalo tudi slik naših ustanoviteljev in pokroviteljev. Krasni modeli naših največjih prosvetnih domov v velikosti 1:100 l>odo krasili vhodno dvorano. Kdorkoli je imel priliko pogledati v delavnico, kjer se ta obširna tva-rina oblikuje, ne more prehvaliti preciznosti izdelave razstavljenih prosvetnih domov, kot n. pr. •Jesenice, Šmartno pri Kranju, Tržič, Št. Vid nad Ljubljano, Domžale, Mengeš, Komenda itd. Naslednji prostor bo posvečen delu Zveze fantovskih odsekov. Krasna darila, pregled tekem, publikacije in slično bo krasilo ta prostor. Tretji oddelek bo nazorno pokazal vestno delo Dekliških krožkov. Veliko število gospodinjskih tečajev in dekliških sestankov priča o pridnosti dekliške organizacije. Radio oddelek bo nameščen v četrtem oddelku. Kdor je pregledal statistiko koncertov, pevskih, glasbenih ter solističnih nastopov, dalje predavanj, tečajev, dram in oper, ki jih je ta moderna naprava posredovala med najbolj oddaljene na-naročnike, bo Jahko spoznal, kako ogromno kulturno delo opravlja Radio oddajna postaja v Ljubljani pod vodstvom Prosvetne zveze. Ogromen bo niodel oddajne postaje iz Domžal. Na odru bo razstavil Ljudski oder lutkovo gledališče, razne proecenije odrov, svojo statistiko in ' ' e potrebščine. "niča bo nameščena v posebni sobi. Troje nal jiževnih podjetij bo razstavilo tu v originalnih omarah potujoče knjižnice. Tu bo razstavljena ludi statistika društvenih knjižnic in centralne knjižnice v Ljubljani. Poseben oddelek po posvečen tehničnim pripomočkom pri prosvetnem delu. Ogromna zbirka diapozitivov, filmov, aparatov, ekioplikonov in kinoaparatov bo spopolnjevala la oddelek. Tudi originali razglednic, taborov, tečajev in prireditev bodo krasili stene propagandnega oddelka. Popolnoma svojevrstno bo podano delo izletniškega odseka. Velikanski zemljevid, sestavljen iz vseh evropskih držav, izdelan iz lesa, bo nazorno pokazali, kam je vodila Prosvetna zveza v zadnjih 15 letih svoja potovanja, romanja in znanstvene ekskurzije. Ni je skoro države v Evropi, ne znamenitosti, kamor ne bi vodila njena pot. Večkrat je dosegla točke in kraje, kamor še ni privozil slovenski in ne jugoslovanski avtobus. Tudi na tem polju je Prosvetna zveza prva orala ledino. V posebnih dvoranah bo prosvetno okrožje iz Kranja pokazalo delo prosvetnega okrožja. Zastopana bodo tukaj vsa društva kranjske dekamje. Kot enota pa bo Prosvetno društvo iz Tržiča razstavilo svoje delovanje. Slovenska krščanska ženska zveza bo imela svojo dvorano s popolno razstavo gospodinjskega tečaja. V razstavi bo zastopan ves tisk in zastave prosvetnih društev. Za vsakega obiskovalca bo to lepa prosvetna šola. Prosvetni zbor Ko se bodo na Vidov dan zgrinjale na^e vrste na svoj praznik v Ljubljano, bo zvečer ob 6 prosvetni zbor v veliki dvorani Uniona v znamenju 40 letnice Prosvetne zveze. Društva so večinoma ze imenovala evoje delegate za to izredno slovesnost, katerim se bodo sedeži rezervirali. Na sporedu je: slavnostna fanfara, državna himna, nato se vrstijo simbolični nastopi, kakor tudi glasbene točke. Slavnostni govor bo imel predsednik Prosvetne zveze g. univ. prof. dr. Fr. Lukman, nakar bo prvič zadonela društvena himna, ki jo je uglasbil kanonik dr. Fr. Kimovec in za godbo priredil dr. K. Čerin. Z glasbenimi točkami sodeluje pevsko društvo »Ljubljana«. Slavnostni sprevod Ta sprevod se bo pomikal v okviru mladinskega sprevoda in bo tvoril njegovo predzadnjo skupino. Na čelu gre fanfara Prosvetne zveze v narodnih nošah, nato sledi zastava s predsedstvom. Štiri simbolične skupine bodo ponazorovale delo Prosvetne zveze na raznih področjih, verskem, narodnem, državnem in socialnem. Tem skupinam slede zastave gorenjskih prosvetnih društev. Neto se vrsti zanimiva skupina Bohinjcev, ki bodo nosili pravljičnega »zlatoroga«. Izpod Stola pa bodo dru-šlveniki in društvenice stvorili živo skupino »Divjega lovca«. Sorško polje s Škofjo Loko bo podalo nazorno kmečko svatbo. Nato slede zastave prosvetnih društev iz Ljubljane, okolice in kamniške dekanije ter Moravče. Nato »ledi godba, zatem pa skupina krakovskih ribičev, obdana z ljubljanskimi in okoliškimi narodnimi nošami. Na čelu tretje skupne gredo društvene zastave z Notranjske in Dolenjske z godbo Prosvetnega društva lz Logatca na čelu. V tem oddelku bodo zanimive skupine ribniška, metliška, ki bo podala belokranjsko svatbo, in črnomaljska z »zelenim Jurijem«. Nato slede štehvanjci in štehvanjske dečve. Skupine na vozovih bodo zaključile ta oddelek. Opozarjamo, da se bo ves sprevod filmal, zato naj bodo temu primerno urejene skupine, narodne noše naj bodo pristne, sodelujoči naj nastopajo doetojno, da ne pokvarijo slovesa, ki ga uživajo res pristne slovenske noše, ki so del našega narodnega blaga in dediščina naših prednikov. Vsaka ekupina mora biti preje prijavljena, preden se dopusti v sprevod. ■ zaradi njega -> bi morali biti vedno Danes tabor na Viča Spored: Do pol 8 zjutraj zbirališče udeležencev tabora iz Ljubljane in okolice na dvorišču Vzajemne zavarovalnice, odkoder krene potem eprevod po Miklošičevi cesti, čez Marijin trg, skozi Wolfovo ulico na Tržaško cesto, kjer bo pred poslopjem bivše milarne kratek sprejem in se sprevodu priključijo Vičani ter udeleženci iz Brezovice, Horjula, Polhovega Gradca in Dobrove. Ob en četrt na 10 bo sprejem prevzvišenega g. škofa dr. Rožmana in g. ministra dr. Kreka pred farno cerkvijo, nato ob pol 10 sv. maša g. škofa. Po sv maši bo na dvorišču Društvenega doma tabor, na katerem govorita pokrovitelj g. minister Krek in domači župnik g. p. Tavčar. Popoldne ob pol 3 pete litanije, ob 3 telovadni nastop, na katerem nastopi celotno barjansko okrožje in dekliški krožki. Vsem posetnikom tabora toplo priporočamo, da obiščejo prosvetno razstavo. PREZIDAVE PRODAIA ŠE CENEJŠE mnnccki Nova cerkev sv. R. T. v Mariboru Maribor, 11. junija. Pri zaključku majniških pobožnosti, ki so ee ves maj vršile v kletnih hodnikih nove magdalen-ske šole, je vernikom magdalenske predmestne duhovnije g. Drago Oberžan v svojem govoru sporočil veselo vest, da je pripravljalni odbor za zidanje nove cerkve v magdalenskem predmestju sklenil, da takoj prične z zidanjem nove cerkve in da sa bo kmalu vršila blagoslovitev temeljnega kamna tega novega svetišča. Tako bo verska družina, ki se je doslej zbirala v katakombah magdalenske šole, mogla prihodnje majske pobožnosti že opravljati v novi cerkvi. Zgodovina požrtvovalne verske družine v magdalenskem predmestju sega v leto 1935, ko je v tem mestnem predelu prevzel dušno pastirstvo g. Drago Oberžan, ki je pozimi pričel ob nedeljah maševati v sobi magdalenskega otroškega zavetišča. Ki>r je število vernikov, ki so posečali te nedeljske maše, postajalo vedno večje in soba pretesna, sta ob nedeljah v teh prvih prostorih novega verskega občestva bili dve maši, sponuladi pa so bile maše na prostem na dvorišču tega zavetišča. V tem času je g. Oberžan že dobil svojega pomočnika v osebi g. Žličarja, ki sedaj opravlja dušno pastirsko delo v Radvanju, in tako je bilo mogoče, da so bile na tem kraju že tri maše, s čimer ji bilo zadoščeno potrebi vedno večjega šte-vi a vernikov. Ko je bila 1. decembra odprta nova magda-lenska šola, je vodstvo šole dalo na razpolago šolsko obednico, katero so preuredili v Učno kapelico, šolsko kuhinjo, iz katere so napravili zakristijo, in kletna hodnika v dolžini 40 oz. 20 m, na katerih stiku so za nedeljske in druge večje pobožnosti postavili oltarček, pri katerem so bile ob nedeljah tri sv. maše, v letošnjem maju pa prve večerne majske pobožnosti, ki jih je večer za večerom obiskovalo na stotine Marijinih častilcev. V improvizirani kapelici pa je bila po ena sv. maša vsak delavnik. Udje tega predmestnega verskega občestva so si že leta 1936 ustanovili svoj odbor za zidanje nove cerkve, ki je takoj pričel s pripravami, da bi bilo mogoče njihov načrt čimprej izvesti. Odbor so tvorili: g. Drago Oberžan, predsednik, I. VVur-zinger, podpredsednik, tajnik zasebni uradnik St. Habjanič. blagajnik pek. mojster A. Feiertag, odbornika I. Voršič in železniški delavec Dobrodel. V širšem odboru so: radvanjski župan g. Pristov-nik, posestnik Korošec, stavec Bende, upok. poročnik Čeh, železniški delavec Šprah, mag. uradnik Vizovišek, trgovec Preac in žel. delovodja Vero-nek. Odbor je šel takoj na delo in more sedaj po svojem dveletnem delu že pokazati uspeh, do katerega je pripomogla brezprimerna delavnost g. Dr. Oberžana in njegovega vnetega pomočnika g. kaplana L. Duha, vseh članov odbora in vzgledna požrtvovalnost vernikov, ki so v kratkem času za cerkvene potrebe žrtvovali ne mnogo manj ko sto tisoč dinarjev, s katerimi je bil omogočen nakup cerkvene posode in drugo. Poleg tega denarja so žrtvovali še mnogi zlatnine in srebrnine, Id so jo porabili za cerkveno posodo. Zemljišče za novo cerkev sv. Rešnjega Telesa je dala na razpolago mariborska mestna občina nasproti otroškemu zavetišču in je v svrho zaokrožitve vsega gradbenega prostora odkupila od magistralnega ravnatelja Rodoška eno parcelo. Na tem prostoru so sedaj 3 parcele, od katerih sta dve namenjeni za cerkev in cerkveno hišo, tretja pa je rezervirana za potrebe občine. Da bi bila omogočena arhitektonsko enotna zazidava vseh treh parcel, je občina zahtevala, da se napravi načrt za vse tri parcele skupaj. Tak načrt je brezplačno napravil mariborski arhitekt g. I. Herbert Drofenik. Po tem načrtu, ki je že odobren, bo na desni strani zgrajena cerkvena hiša, v sredini cerkev, na levi pa hiša, ki jo bo gradila občina odnosno privatnik, kateremu 1k> občina prodala to parcelo, vendar bo ta vezana na napravljeni načrt. Cerkveni portal bo 22 m širok, pred njim pa bo 15 m globok trg, zasajen z majhnim drevoredom in z lepo fontano. Cerkev bo brez prezbiterija dolga 28 m, v notranjščini visoka 7 m. 1'rezbiterij bo podkle-ten, ves strop bo lesen, kasetiran, in vsa cerkev bo kurjena s toplim zrakom. Za instalacijo takih kurilnih naprav je pripravljalni odbor že v pogajanjih z neko tvrdko. Cerkveni oltar bo postavljen v posebni apeidi. Cerkvena ladja pa bo prirejena tako, da bo mogoče prezbiterij s posebnimi vrali zapreti in bo tako mogoče cerkev uporabiti tudi v prosvetne namene. Vsa stavba torej ne bo le cerkev, marveč prava farna hiša, ki bo v svoje okrilje vabila vernike k bogoslužju in prosvetnim prireditvam. Pripravljalni odbor je zidarska dela že oddal zidarskemu podjetju Vrabl, dela pa bo vodil arhitekt inž. Drofenik. Tesarska dela bo opravila tvrdka inž. Šlajmer in Jelene. Zaenkrat se bo zgradila le cerkev ter so stroški zanjo preračunani na 300 tisoč dinarjev. Dela so se že začela, tako da bo biagoslovitev temeljnega kamna že na praznik Sv. Rešnjega Telesa, dne 10. junija. Dela bodo predvi doma končana do meseca oktobra. Dosedanja požrtvovalnost in radodarnoet vernikov na desnem dravskem bregu mariborskega mesta in okolice, ki so do zdaj, kakor smo že omenili, za potrebe svoje duhovnije žrtvovali že skoraj 100 tisoč dinarjev in mnogo drugih dragocenih darov v zlatu in srebru, jamči, da bo pripravljalni odbor v doglednem času mogel zbrati vsa sredstva, ki so potrebna za novo cerkev. TIIEF. 2580 TEHN Prosvetni tabor belgrajskih in smederevskih Slovencev Belgrad, 10. junija. Že nekaj let sem sc belgrajsko Prosvetno društvo trudi, da bi navezalo tesnejše stike z vsemi Slovenci, ki so prišli iskat zaslužka in kruha v razne kraje na jugu naše domovine. S to nalogo je deloma že uspelo. V notranjosti Srbije deluje že več prosvetnih društev Ljudje sc oklepajo organizacije z vso ljubeznijo. Z večjo, kakor so se je pa doma. Saj so jim tudi pravi slovenski domovi. V njih imajo na razpolago knjige in časopisje. Vse to, česar morda prej leta in leta niso imeli. Tako laže prenašajo vse težave in siromaštvo, a katerim se s številno družino prerivajo iz dneva v dan. In če nanese prilika in obišče kdo te ljudi, je zanje tak dan kakor praznik. Takih praznikov je bilo že več. Pred leti v Paren činu med tamošnjimi steklarji, lansko leto v Kovina med fanti, ki so zaposleni v tamošnji bolnišnici ali so pa v privatnih službah in poklicih, zadnjo binkoštno nedeljo pa v Smederevu. Tudi v Smederevu žive Slovenci. Pravijo, da ph je do 150. Pred kratkim so si smederevski Slovenci a pomočjo belgrajskega Prosvetnega društva ustanorvili slično organizacijo. Za binkoštno nedeljo je bil dogovorjen sestanek članstva obeh društev na prosvetnem zboru v Smederevu. Iz Belgrada se ga je udeležila nad 60 članov z g. senatorjem Smodejem ter odboin niki Prosvetnega društva. Fantovskega odseka. Kluba kat. akademikov in Julijske Krajine na čelu. Smedei revčani so Belgrajčanom pripravili prav topel sprejem na pristanišču. Po ogledu mesta, razvalin gradu, raznih zadružnik ustanov ter skupnem kosilu, so se belgrajski in sme-< derevski Slovenci podali na zborovalno mesto, na pol ure oddaljeni grič nad tovarno Sartid. Precej lepa število se jih je zbralo. Vsi kakor bratje in sestre. Nobene razlike med njimi Razpoloženje je bilo veselo in praznično. Vse je prišlo na zbor, kar je le moglo. Žene z otroki, možje in fantje s krepkimi in žuljavimi rokami in dekleta. Začel ga je agilni predsednik smederevskega Prosvetnega društva g. Viktor Adamič. Za njim j« pa takoj povzel besedo g. senator Smodej« kije govoril o dolžnostih Slovencev zunaj svoje ožje domovine. O pomenu in važnosti organizacije, našega časopisja, ki mora priti v sleherno slovensko družino. Nadalje je poudarjal, da ne smejo nikdar pozabiti, da so Slovenci, Srbi in Hrvati bratje in da imamo skupno domovino, državo, ki nam mora biti vsem enako draga, ker je naša. Naj bo ta domovina kakršnakoli že, naša jel S pozivom, da naj ostanejo zvesti vsem svetim in lepim idealom, ki so ogrevali srca naših največjih in naj-plemenitejših mož, vsem svetlim vzorom naših staršev, vsem šegam in navadam in lepim lastnostim svojega naroda, zvesti ljudstvu, med katerim so se rodili, zvesti cerkvicam po hribčkih in dolinah, domačim zvonovom, ki neslišno brne iz daljave in prinašajo pozdrave domače vasi, zvesti krepki volji slovenskih fantov, zvesti tihi in skrivnostni ljubezni slovenskih deklet, čednost-* nemu življenju slovenskih mater, ki v vsem svojem trpljenju in skrbeh in trdem delu nikdar ne omagajo, zvesti duhu, ki veje preko naših poljan in gozdov m odseva iz sleherne slovenske družine, je g. senator Smodej zaključil svoj govor, burno pozdravljen od vseh navzočih. V istem smislu jc zatem še govoril predsednik bel-i grajskega Prosvetnega društva g. dr. Bizjak, zastopnik kat. akademikov iz Belgrada, in drugi, nakar je bil prosvetni zbor zaključen z željo in prošnjo, da bi se taki sestanki še večkrat vršili. Preostali čas do odhoda ladje so belgrajski in smederevski Slovenci prebili ob slovenski pesmi, tambn-i ricah, harmoniki in narodnih igrah. Fotoamaterii!Vse kar f°<°ri zajtrku, hkrati pa je gospodinja pekla kruh. Najbrž je bila peč preveč naložena, tako da dim ni imel pravega izhoda, nakar se je vnela slamnata streha. Družina, ki jo še sedela pri mizi, spvva niti slutila ni, da gori nad njo streha ter so jo šele ljudje s ceste opozorili na nevarnost. Prihiteli so gasilci iz Stično in St. Vida, ki pa so imeli težavo z gašenjem, ker daleč naokoli ni nobene vode ter so morali ljudje dovažati vodo z vozovi. Vendar se je gasilcem posrečilo rešiti vsaj bližnje gospodarsko poslopje. Posestnik Kralj trpi občutno škodo, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Slovenci v Italiji pozor! Kdor želi v Italiji prejemati »Slovenca« po pošti na svoj dom, naj sporoči tvrdki Giovanni Parovel, Trieste, Via fr. Denza il. Mesečna naročnina za Italijo znaša lit. lfi.50 in naj ee nakažo vnaprej na čekovni račun g. Giovanni Parovela štev. il 1649. S tem se prihranijo stroški, naročniku pa takoj lahko postrežejo z listom. Seveda se mora pripomnili, dn je poslani denar namenjen za naročnino »Slovenca«. Kaj pravile? Imamo razne nacionalne, borbene in viteške organizacije, ki imajo patent na nacionalizem in vse slovanstvo. Vedno poudarjajo, da so nad strankami in da spoštujejo vse vere. Da ne bi kdorkoli dvomil v pristnost in borbenost njihovega nacionalizma, ne zamude nobene prilike, da ne bi javno in pompozno pokazali tega svojega nacionalizma, celd (e pride kak upokojeni general inspicirat svojo razbito politično barko, Ako stičnih priložnosti ni in se zakupniki patriotizma boje, da ne bi svet pozabil na njih junaški in borbeni nacionalizem, potem improvizirajo »obrambne zbore* (proti komu neki?), da v »veličastnih povorkah in nezlomljivih falangah* manifestirajo svoje jugo-slovenstvo. In vse to sedaj, dvajset let po ustvaritvi Jugoslavije, ki ni bila še nikoli tako konsolidirana. Sedaj pa vprašanje, gospod urednik: kaj pravite, zakaj neki ni bilo ob slovesnem sprejemu trupla velikega mučenika za slovanski narod in njegovo vero, vzornika in zaščitnika nacionalne bratske Poljske, nobene izmed hipernacionalnih, vseslovan-tkih viteških in obrambnih organizacij? Menda vendar ne iz verske nestrpnosti. Saj vendar proslavljajo tudi sv. Savo in Jana Husa. Kaj pravite, gospod urednik? I Velesejem samo še danes in jutri — Koledar Nedelja, 12. junija: Prva pobinkoštna nedelja. — Presveta Trojica. Janez Fakund, spoznavalec; Leoo III., papež. Ponedeljek, 13. junija: Anton Padovansla, »poznavalca. Akvilina, devica. Ščip ob 0.47. Herschel napoveduje lepo vreme. Torek, 14. junija: Bazilij, cerkveni učenik; Elizej, prerok. Novi grobovi ■f" V Marijaniščn v Ljubljani je umrla s. Lucija fflebinger, stara 72 let. V Marijanišču je delovala 44 let, prav od začetka zavoda, za katerega je zadnja leta, ko je že bolehala, mnogo molila. N. v m. p.l Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne. Osebne vesti — Dovoljena praksa. Izvrševanje javne inženirske prakse v vsej kraljevini in sicer specialno b stroke tehnične kemije in tehnologije je dovoljeno inženirjem Ivanu Kruleu iz Celja, Oskarju Pečaku iz Ljubljane, Francu Uršiču iz Žerjava, Ivami Bartlu iz Ljubljane, Beli Stuhcu iz Celja, dr. phU. Schadingerju iz Ruš, dr. phil. Reinholdu Wittu is Domžal, dr. ing. Vinku Kramaršiču iz Ljubljane, Ivanu Klopčiču iz Šoštanja in Albertu Btrani specialno iz strojne stroke. — Mojstrski izpit za mizarstvo eo opraviti Ci-fcnfick Jožef H Komende, Gobec Anton iz Ljubljane in Tomažič Martin, mizar v bolnišnici za du-Bevne bodezni, Ljubljana. TOMBOLA gasil, čete Predoslje pri Kranja 19. junija DOBITKIl šivalni štroj, 10 dvokoles, spalna •prava L L d. Kupite tablice po Din 3 — v predprodaji, — na dan tombole Din 4"—. <—i TolaSba, ki ja »Slovenec« nima... V jJitnK z dne 9. junija beremo na četrti strani na želu domačih vesti: »Naši naročniki iz bivše 'Avstrije stalno reklamirajo, da jim »Jutro« prihaja zelo neredno in zakasnelo. Naše uprave ne zadene nobena krivda. »Jutro« se redno pošilja. Prosimo cenjene naročnike za potrpljenje. Velik prelom, ki je nastal zaradi priključitve Avstrije ima seveda tudi v poštnem prometu svoje posledice in morda povzroča ponekod še zastoj. Prepričani pa smo, da bodo ti nedostatki čimpreje odpravljeni in da bo poštna dostava našega lista tudi v bivših avstrijskih krajih poslovala z isto točnostjo in brzino, kakor povsod drugod v Nem-žiji, kjer dobivajo naši naročniki »Jutro« v najkrajšem času in z dosledno točnostjo« I y > " w - / v- ** • t - <" v 'a ■> ■ -mS Xr . J- I _ v ~ _ r - . KINO MATICA tel. 21-24 GARY COOPER in JEAN ART1I1IR v milijonskem velelilmu divjega zapada Buffialo Bili Znižane cene I R 6 ž i j ft * CECIL B. de MILLE Ob 11. uri dopoldne matinejska predstava: Buflalo BIH — Svetovna obrtniška razstava v Berlinu. Zveza slovenskih obrtnikov sporoča vsem obrtnikom, da bo priredila avtobusni izlet na to razstavo v dneh od 25. junija do 2. julija t. 1. Prijave sprejema še do inkl. 15. t. m. Vožnja, skupni vizum, prenočišča z zajtrkom, prehrana za 7 dni in vstopnina bo veljala od 1500 do 1600 din. Po možnosti se bo vožnja še znižala, ker je upati na primerno podporo za to potovanje. Vsak, kdor se prijavi, naj od svojega okraja preskrbi potrdilo, da mu oblast ne zabranjuje prekoračiti državno mejo, ter pošlje svoje podatke S prijavo naj pošlje tudi 2 svoji sliki; potrebujemo jih za vizum. Izlet se bo vršil z najudobnejšim avtobusom, v katerem je za 35 oseb prostora. Na tej svetovni razstavi razstavlja 36 držav in med njimi tudi naša. Med potjo si bomo ogledali tudi druge kraje in tovarne, kakor Miin-hen, Dresden, Prago, Dunaj ild. — Obrtniki, ne zamudite prilike in pohitite e prijavo. Točen spored potovanja dobi vsak interesent v pisarni ZSO, Ljubljana, Kolodvorska ul. 25. — Na orglarski šoli Cccilijinega društva v Ljubljani 1m> sprejemanje novih učencev 30. junija dopoldne od 9 dalje. Sprejeti bo mogoče samo io učencev. Tisti, ki so že lani prosili za sprejem in ki imajo potrebno glasbeno nadarjenost ter zalite- I oglejte si ga — sreča Vam ponuja nad J vano glasbeno in splošno predizobrazbo, bodo imeli prednost. K sprejemnemu izpitu naj vsak prinese krstni list in zadnje šolsko odnosno glasbeno spričevalo in izjavo župnega urada o verskem in moralnem življenju prosilca. — Ravnateljstvo. — Cenena potovanja v sknpinah priredi za Vidov dan in Petrovo »Putuik«. Zahtevajte sporede. — Blago za kroje fantovskih odsekov, kakor tudi srajce, klobuke in pasove v predpisanih barvah, po konkurenčnih cenah, vedno na zalogi. Stermecki — Celje. Autobus na progi: Bled—Ljubljana začne voziti ob delavnikih zopet redno s 15 junijem. Odhod z Bleda — hotel Petran ob 6"45; iz Ljubljane — hotel Metropol ob 16"30. Priporoča se autobusno podjetje HOJAK- — Izlet k Sv. Ahaciju pri Turjaku. Na dan sv. Ahacija, 26. junija 1593, so krščanski vojaki, med katerimi je bila večina Slovencev, v krvavi bitki pri Sisku porazili ogromno turško vojsko ter s lem preprečili prodiranje Turkov v hrvatske in slovenske kraje, pa tudi v Srednjo Evropo. V tej bitki so Slovenci zaplenili mnogo od Turkov naropanega blaga, poleg lega pa še plašč turškega poveljnika Hasan paše. Iz tega plašča je bil pozneje narejen cerkven plašč, v katerem so na dan sv. Ahaca brali sv. mašo v stolnici, iz drugega dela plašča pa cerkven plašč za cerkvico sv. Ahacija, ki so jo dali turjaški grofi v spomin na slavno zmago sezidati na prijaznem griču blizu Turjaka. Sleherno leto so Slovenci na dan sv. Ahacija slavili pri tej cerkvici spomin na to zmago in ta tradicija še traja. Zadnja leta vodi izlete na dan sv. Ahacija znani g. Pritekelj. Lelos gredo izletniki k Sv. Ahaciju z jutranjim dolenjskim vlakom do Škofljice, od tam pa dve uri in pol peš do cerkvice. Komur je inar slavnih slovenskih tradicij in hkrati še lepega izleta, je vabljen, da se udeleži letošnje slavnosti pri Sv. Ahaciju! 26.-29. VI.: Trst. Prijave do 20. t. m. »Okorn« Ceneno bivanje na Jadranu CTD||(|II1IMA Penilo" Santo Solrlto Krasna mirna lega brez prahu ob morju ♦ (PI*ANO-TWESTE( — Sprejem v Dijaški dom v Ptuju. V Dijaški dom v Ptuju se sprejmejo telesno zdravi in nravno nepokvarjeni sinovi dobrih krščanskih družin, ki želijo obiskovati tukajšnjo državno realno gimnazijo ali meščansko šolo. Kdor hoče biti sprejet v I. razred gimnazije, mora napraviti prej sprejemni izpit na katerikoli državni gimnaziji. Starši, ki ne veste, komu bi poverili z novim šolskim letom svoje sinove, ki jih pošiljate v mestne šole, zahtevajte brezplačno prospekt Dijaškega doma v Ptuju, ki ga vodijo očetje minoriti. Tu se sprejemajo za zmerno ceno v ]>opolno oskrbo dijaki, brez ozira na poklic, kateremu se žele gojenci posvetiti. — I.Mraussoifa opereta NETOPIR LIDA BAAROVA, H. S0HNKER, in HANS MOSER Muzika, petje in humorl Telefon 22-21 Predstave danes ob 17., 19. in 21. uri. Predstava ob 15. uri odpade zaradi kongresa trgovcev! — Občni zbor Škofijskega društva za varstvo sirot v Ljubljani bo v četrtek, dne 30. junija 1938. ob 4 popoldne v Karitativni pisarni v Ljubljani (Marijanišče, Poljanska cesta 28) s sledečim dnevnim redom: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Tajniško poročilo. 3. Blagajniško poročilo. 4. Slučajnosti — Va-ljeni 90 vsi člani društva. — Preskrbite si sporede Pulnikovih izletov za junij. — Sprejem v kn.-šk. dijaško semenišče v Maribora. Na razna vprašanja glede sprejema v ta zavod daje ravnateljstvo sledeča pojasnila: V zavod se sprejemajo redni učenci drž. klasične gimnazije v Mari-bonj, ki »o dovršili v preteklem šolskem letu katerikoli razred vsaj z dobrim uspehom in imajo namen po dokončanih gimnazijskih študijah posvetiti se duhovniškemu poklicu. Sprejemajo se tudi začetniki, ki pa morajo poprej opraviti sprejemni izpit za srednjo šolo, preden vložijo prošnjo za sprejem v naš zavod. Sprejemni izpiti se vršijo na drž. klasični gimnaziji v Mariboru dne 25. junija t. 1. Po opravljenem sprejemnem izpitu naj »e starši s prošnjo javijo pri ravnateljstvu dijaškega semenišča, Koroščeva ulica 12, kjer bodo dobili nadaljnja navodila za sprejem. Vse prošnje za sprejem «« morajo najpozneje do 31. julija poslati po domačem župnem uradu kn šk. ordinariatu v Maribora. Priložiti je treba krstili list, šolsko spričevalo, premoženjski izkaz in zdravniško spričevalo. Sprejemajo p« se samo telesno zdravi, nravno nepokvarjeni dijaki, ki ao doma iz lavantinske škofij«. Vzgoja sloni nn versko-moralni podlagi. Vsa potrebna pojasnila dobite pri vodstvu ali v poslanem prospektu. — Potujte na izlete s Putnikom. — Zveza za tujski promet v Ljubljani sporoča, da se danes, 12. junija, odpre kopališče Tujsko-prometnega kopališča v Višnji gori. Kopališče ima lepo lego, čisto vodo in udobno urejene kabine. PREIZKUSITE I CIMEAN OHIČNO ZOBNO KPEMO' — Sprejemni izpit za I. razred na drž. realni gimnaziji v Novem mestu. Z 10 din kolkovane prošnje l>o ravnateljstvo sprejemalo od 20. do 23. junija Prošnji je treba priložiti rojstni list in izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. K izpitu bodo pripuščeni učenci, rojeni v letih 1925, 1926, 1927 in 1928. Izpiti se bodo vršili 24. junija. — Ravnateljstvo. — Na Doberdob, Kalvarijo, Oslavlje. Na številna vprašanja ponavljamo: Odhod iz Ljubljane ob 5. zjutraj dne 9. julija 1938 čez Rakek v Trst. Ogled Trsta, kosilo. Iz Trsta (Centrale) 12.30 v Sredipolje, kamor pridemo ob 14. Spominska slovesnost na pokopališču in ogled Doberdobske planote. Odhod ob 17. v Gorico in takoj z avtobusi na Sveto goro, kjer bo cerkveno opravilo, večerja in prenočišče. — Budnica ob 5., sv. maša, zajtrk in okoli 7. odhod z avtobusi v Podgoro, Kalvarijo in Oslavlje, kjer bo spominska slovesnost in nato kosilo. Odhod iz Oslavlja v Gorico okoli 12., tako da dospemo v Gorico točno ob 13.30 na kolodvor k odhodu vlaka. Nato potujemo po soški dolini čez PodbrJo, Boh. Bistrico, Jesenice v Ljubljano, kamor bomo dospeli nekako pred 18. — Za skupni potni list so potrebni naslednji podatki: 1. Ime in priimek. 2. Očetovo ime. 3. Materino dekliško ime in priimek. 4. Rojstni kraj, dan, mesec in leto. 5. Poklic, bivališče (točen naslov). 6. Pristojen v občino. — K prijavi je potrebna slika v velikosti 6X9 cm z lastnoročnim podpisom na prednji strani. — Za izvenljubljanske udeležence bodo na razpolago brezplačna prenočišča od 8. na 9. julij. — Za te udeležence smo zaprosili tudi K voznino od vstopne postaje do Ljubljane in nazaj. Za državne in samoupravne udeležence so vložene za dovoljenje potovanja v inozemstvo tozadevne prošnje. Prijave pošljite na Zvezo bojevnikov, Ljubljana, Kolodvorska ulica 25. 26.-29.: V Idrijo. Prijave do 20. t. m. Okorn. 75.000*- Din daril nagradno žrebanje — Šolska kuhinja Nj, Vel. kraljice Marije pri državni šolski polikliniki v Ljubljani javlja, da se vlagajo prošnje za prehrano siromašne srednješolske mladine za bodoče šolsko leto 1938-39 do 30. julija t. 1. Prošnji je treba priložiti: 1. Imovinski list s točnimi podatki o zaslužku očeta oziroma matere, velikost posestva, število nepreskrbljenih in preskrbljenih otrok itd. 2. Prepis šolskega letnega izkaza. 3. Navesti je treba, da li je že dobival hrano v šolski kuhinji, koliko časa in po kakšni ceni. 4. Ali se vozi v šolo, ali stanuje v Ljubljani. Prošnjo mora dijak sam osebno predložiti. — Nedvignjeni dobitki loterije Katoliškega prosv. društva »Zarja* v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah dne 6. VI. (binkoštni ponedeljek) 1938: štev. 104, 122, 305, 527, 758, 866, 924, 1013, 1021, 1473, 1542, 1656. 1671, 1802, 1959, 2002, 2129, 2137, 2424, 2809, 2933, 2982. 3194, 3253, 3297, 3341, 3351, 3356, 3385, 3393, 3441, 3483 3506, 3632, 3898, 4306, 4512, 4883, — Nedvignjene dobitke je treba dvigniti v roku 60 dni po žrebanju, to je do 6. avgusta 1938. Po poteku tega roka zapadejo dobitki društvu. — Kat. prosv. društvo »Zarja«. — Sporedi za Pntnikove izlete so na razpolago v vseh biljetarnicah »Putnika« v Sloveniji. — Opozorilo gg. zdravnikom! Izredna skupščina Zdravniške zbornice v Ljubljani bo 19. junija t. 1. v verandni dvorani hotela Union ob 9 dopoldne. Dnevni red: Poročilo začasnega odbora. Volitve. Slovenke perejo svoje perilo z domačim milom. To je HUBERTUS milo, ki lepše pere in dalj trajal — Društvenim godbam, ki bodo sodelovale pri procesiji na praznik presv. R. T., priporočamo naslednje skladbe za godbo na trobila: TramteA.: 8 evharističnih pesmi, 60 din. Zbirka obsega sledeče pesmi: 1. Savinšek Jakob: Rešnje molimo Telo; 2. Illadnik Ig.: Krasota Jezus angelska; 3. Mav Al.: Moli zemlja; 4. P. Angelik Hribar: Jezusa ljubim; 5. Poločnik Blaž: O, kam, Gospod; 6. Adamič K.: Knezi rajski; 7. Foerster Ant.: Ti, 0 Jezus srečno mili; 8. P. II. Sattner: Povzdigni se srce. Dalje pri|>oročamo: Premrl Stanko: Cerkvena koračnica, ki bo tudi izborno služila svojemu namenu in velja 36 din. Opozarjamo, da se posvetne koračnice pri procesijah ne smejo izvajati. Navedene zbirke se dobijo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne >r ranz- |o*ef crenčire« — ŠVICARSKE URE, zlat nakit in briljanti pri Čuden, Prešernova ulica 1. — Razstava malih živalic, katero je priredilo dne 5. t. m. društvo »ŽIVALCA« v Zadobravi, je prav lepo uspela. Prireditev je obiskalo do 400 ljudi. Z največjim zanimanjem so sledili predavanju g. učitelja Paljka o umni reji in gospodarski koristi malih živalic. Praktično kapunjene je opravljal g. Kosmatin »Niko« iz Št. Vida in dajal številnim zaniniancem navodila o vzreji kapunov. Od razstavljene perutnine je prevladovala štajerska. Od kuncev je bilo posebno zanimanje za 3 mesece starega angorca z 12 oni dolgo dlako, last g. Kampuša. V splošnem so bile razstavljene samo lepe živali, kar je zelo pohvalno za naše rejce malih živalic. Prireditev so obiskali številni prijatelji od blizu in daleč. Ob tej priliki je društvo razdelilo med svoje člane tudi 8 koz na daljnjo rejo. Po predavanju je bila prav lepa prosta zabava. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežo«! — Tudi najmlajši naj bodo deležni pravilne nege zob! CIMEAN zobna krema Vas ne 1k> varala 1 25.—29.: V Dolomite. Prijave do 20. t. m. Okorn — Novosti pri pranju. Na velesejmu vzbuja največje zanimanje razstava tt. Gustav P u c s Tržaške ceste, katera razstavlja celo vrsto najmodernejših holandskih pralnih strojev znamke »VIKTOHIJA«. Gospodinje, restavraterji, hotelirji in ostalo občinstvo z zanimanjem sledi razlagi, kako malo napora je potrebno pri pranju perila s temi stroji Perilo se da v stroj, doda malo mila in spusti električni tok. vse ostalo delo pa opravi stroj sam: Perilo je tako snažno in čisto, kakor Vam ga ne osnaži nobena perica. Poraba elektr. toka je tako majhna, da ne stane na uro več nego 1 din. Zaradi solidne konstrukcije zdrži stroj desetletja. Ne pozabite tudi Vi ogledali si la najboljši pralni slroj v paviljonu »G« na velesejmu. — Našla se je črna denarnica z manjšo vsoto denarja nasproti stolnice. Dobi se v trgovini Štern P„ Tržaška cesta 13. — V jSlnibenem listu« kralj, banske uprave dravske banovine od 8. t. m. je objavljen »Pravilnik o kontroli cvetličnega in travnega semenja za izvoz«, dalje »Navodilo o vračanju in obračunavanju nadava (are) iz bombažnega sklada«, »Navodilo o izplačevanju razlike v ceni in prevoznih stroških kupcem domačega bombaža in bombaževega sklada pri Drž. hip. banki«, »Navodilo za dajanje podpor iz sklada za oljnato se-menje«, »Avtentično tolmačenje uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov«, »Odločba glede izločitve avstrijskega šilinga«. Mogočna zdravilna mol narave se še posebno izraža v ROGAŠKI SLATINI naravn — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 47 je objavljena »Uredba z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev«, dalje »Avtentično tolmačenje 1 odst. čl, 15 in odst. 2. čl. 48. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov«, »Dopolnitev odločbe o carinskih olajšavah tujskega prometa«, »Odločba o razširitvi področja carinarnice I. reda na Rakeku glede carinjenja avtomobilov in »Dopolnitev občnega pravilnika o voznih in prevoznih ugodnostih«. 19. junija: Trst. Prijave do 13. t. m. »Okorn«. — Važno za sladoledarje, hotelirje in slaščičarje. Na velesejmu boste imeli priliki spoznati proizvod Nordpol za hitro pripravo vsakovrstnega sladoleda. Nordpol je naravni proizvod, sestavljen iz Pektina. Nordpol ni nikaka kemična mešanica. Nordpol je uradno potrjen od Higienskega zavoda v Zagrebu, ter je ugotovljeno, da ne vsebuje ni-kakih zdravju škodljivih primesi. Za vsa pojas- f ponedeljek ob pol 18 pred paviljonom „K" nila smo Vam na razpolago v našem paviljonu na velesejmu. Za pet tihih minut V četrtek je Ljubljana doživela slavje svoje vrste. Poslanstvo, ki j t spremljalo truplo poljskega mučenca sv. Andreja Bobdla iz liima na Poljsko, se jc ustavilo v Ljubljani. V triumfalnem sprevodu se je sveto truplo opoldne prepeljalo s postaje v cerkev sv. Jožefa in zvečer nazaj na postajo. Med ogromno, spoštljivo molčečo množico se je pomikal sprevod v pekočem junijskem soncu in v prijetno hladnem poletnem mraku. Kdo je bil sv. Andrej Bobdla? Preprost redovnik Družbe Jezusove, dušni pastir in misijonar pred 300 leti (roj. lela 1592 v sandomirskem pala-tinatu, kruto umorjen 16. maja 16">7 v Janowu). Najprej je v Wilni pridigal in vodil kongregacije, potem je nad dvajset let kot misijonar potoval po deželi okoli Pinska, iskal in reševal duše tako pogumno in goreče, da so ga protivniki imenovali divjega lovca duš (duszochiral). Mučeniška smrt, nedopovedno krvava in grozna, je končala njegovo apostolsko delo. Ko se je voz s svetimi ostanki, ves opleten s cvetjem, med molitvami in petjem zibal po ljubljanskih cestah, ko so množice prihajale v cerkev sv. Jožefa častit apostolskega mučenca, ko so ga zvečer možje in fantje s gorečimi baklami spremljali nazaj na železniško postajo, — ali ni bilo vse to tolažljiva izpoved vere in tiho zgovoren odpor proti materialističnemu valu in brezbrižnosti za duhovne, nadnaravne dobrine? Kaj je vse današnje rekorderstvo, če ga merimo ob zmagah božjega Duha? Današnji evangelij nam ponavlja Gospodove besede: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in učile vse narode; krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega Duha in učile jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal; in glejte, jaz sem z vami do konca sveta.« Poučeni v Jezusovi veri, krščeni z Jezusovim krstom v imenu troedinega Boga, stojmo trdno v veri, živimo po Jezusovi resnici, da bo tudi v nas zmagoval in zmagal Duh božji! Sprejem v škof. zavod sv. Stanislava v Št Vida V zavod sv. Stanislava se sprejemajo telesno zdravi in naravno nepokvarjeni sinovi dobrih kršč. družin, o katerih je upati, da se bodo po končanih gimnazijskih študijah posvetili duhovskemu stanu. Prvi in poglavitni namen zavoda je namreč vzgoja duhovskega naraščaja. Zato je vsa vzgoja usmerjena k temu namenu. Kdor hoče biti sprejet v I. gimn. razred, mora napraviti prej sprejemni izpit ali na zavodski ali na katerikoli drugi drž. gimnaziji. Na zavodski gimnaziji bodo sprejemni izpiti dne 23. in 24. junija. Pripuste se srčno oni, ki so se rodili v letih 1925 do 1928, in ki nameravajo potem prositi za sprejem na zavod. Za sprejemni izpit je treba do 20. junija poslati prijavo, kolkovano z 10 din, na ravnateljstvo škofijske klasične gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano. Prijavi se priloži: 1. izpričevalo o dovršeni ljudski šoli, 2. rojstni in krstni list, 3. dopisnica z natančnim naslovom prosilca, da bo moglo ravnateljstvo pravočasno sporočili, kateri dan pride dotični k izpitu. Oni, ki bodo izpit naredili, s tem še niso sprejeti v zavod, ampak se morajo po izpitu predstaviti vodstvu zavoda in mu oddati še posebno pismeno (nekol-kovano) prošnjo za sprejem v zavod. Oni učenci, ki bodo prebili sprejemni izpit na kaki drž. gimnaziji, lahko prosijo za sprejem v zavod v mesecu juliju. Prošnji za sprejem prilože spričevalo s potrdilom o opravljenem sprejemnem izpitu ter rojstni in krstni list. Najbolje je, da prineso te listine osebno v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov k vodstvu zavoda. Isto tako lahko prosijo v mesecu juliju za sprejem v II., III. in IV. razred dijaki z drugih klasičnih gimnazij. Prinesti morajo osebno vodstvu zavoda pismeao prošnjo s prilogami: zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. V te razrede pa se sprejemajo samo dobri, nepikvar-jeni dijaki z odličnimi in prav dobrimi izpričevali, pod nobenim pogojem pa ne ponavljalci. Letno plačilo se določi po dogovoru z ozirom na gmotne razmere dotične družine in dečkovo izpričevalo. Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig šo's! ih potrehščin itd., se dobe ob priliki zglasitve v /avodu. Vodstvo zav-la sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. Ob 100 letnici rojstva pesnika Umka-Okiškega Danes, dne 12. junija, je preteklo sto let, odkar se je na Okiču pri Boštanju ob Savi rodil pesnik in pisatelj Anton U m e k , poznan pod pesniškim imenom O k i š k i. Ne spada med naše največje pesnike, komaj med drugovrstne, ne med naše najboljše pisatelje in ne med največje kulturne delavce, toda po svoji požrtvovalnosti, plemenitem delu za narodno prosveto v času, ko je bilo treba rezati prve brazde, po svoji goreči ljubezni do domovine, do vsega, kar je slovenskega ter še posebej po svoji globoki veri in plemenitem srcu je vreden, da se ga ob stoletnici spominjajo ne samo njegovi najožji rojaki iz Okiča in Boštanja, ki mu prirejajo letos slavnostno proslavo, temveč tudi drugi Slovenci, ki so na njega že davno pozabili. Toda Umek Okiški je svoj čas pomenil živo ime, je bil deležen velike slave ter je spadal med najvidnejše kulturne delavce svojega časa — časa Novic in Zgodnje danice in Glasnika —, ki je ob njegovi zgodnji smrti 1. 1871., ko mu je bilo komaj 33 let, resnično žaloval za izgubo, kakor je pel v Osmrtnici Cimperman: Narod ves čuti z menoj veliko tvojo izgubo, ve, kdo si bil mu ti, kaj si mu stvoril in dal. Danes ob stoletnici rojstva smo večinoma pozabili tudi to, posebno mlajši rod, katerega razgled v preteklost gre le po naših najvišjih vrhovih, ne pa tudi po nižjih grebenih, ki polnijo praznine med njimi in po svoje oblikujejo panoramo našega narodnega razvoja. Letos smo že praznovali stoletnico Mencingerja, in prav iz istega duha kot ta pripovednik zdrave kmečke modrosti, iz Bohinja, je v pesništvu Anton Umek: do dna prepojen z vero domačega kmečkega ognjišča presoja vsa dogajanja v svetu s stališča verske in domovinske ljubezni. Prof. Marn, ki je svojemu učencu napisal topel spomenik v svojih literarnih pregledih, je narisal Umka kot izredno nadarjenega in pobožnega dijaka in kot tak se kaže v pismih iz vseučiliških let in v člankih in pesmih iz profesorskega službovanja v Celovcu, ki je bilo njegovo prvo in zadnje službeno mesto. Kot dijak, ki so ga podpirali in spravili v šole tudi duhovniki, je bil ministrant v stolnici in pri nunah ter je že kot četrtošolec stopil v javnost s pesmijo »v spomin nove farne cerkve v Boštanji, posvečene 5. maL srpana 1857 leta«. Ze ta začetek je tako značilen za pesniško sposobnost in način Umka Okiškega: največ svojih pesmi je napisal ob priložnostne motive, kar znači, da njegov pesniški navdih ni bil notranja srčna nujnost, temveč je potreboval zunanjega dogodka za sproščenost, ob katerem se je razgovoril in v rime uredil obilnost svojih misli. Tako je njegova pesem bila razumskega značaja, prigodniška in retorična, tudi ten-denčna in izrazito vzgojna, kar označuje vso tedanjo poezijo Novic in še zlasti Zgodnje Danice ter tudi vmesne generacije med Prešernom in nastopnimi »modernimi« Mladoslovenci. In Okiški je bil ljubljenec tega kroga, ki je v najširših plasteh budil smisel za narod, za jezik in za vero. Kot dijak si je Umek Okiški že stekel sloves dobrega pesnika in je bil morda med prvimi Slovenci, ki je ob sklepu šolskega leta nastopil s slovenskim govorom pri slavnosti in še celo s pesmijo kot šestošolec. Tedaj je tudi spesnil že sonetni venec »Pozdrav zvezdi na morju«, ki se konča z magistratom »Ave maris stella«. ln tako je pesnil pozdravne pesmi na smrti odličnih slovenskih mož, na slovo s prijatelji, na domovinske proslave, na zvonove, pel zdravice itd., pa tudi ši-lerjanske retorične apostrofe na pesnika, na Boga, na sanje itd. Ko je kot osmošolec — vso gimnazijo je bil večinoma prvi v šoli I — je že začel z 9bširno pesmijo o tedaj umrlem slovenskem misijonarju dr. Knobleharju »A b u n a S o 1 i m a n«, ki jo je poslal potem kot visokošolec z Dunaja ter je imela velik odmev v občinstvu. Ta pesnitev, ki je ena najobširnejših slovenskih pesniških ustvaritev — 170 strani — je epsko lirični spev o delovanju in čustvovanju slovenskega misijonarja in je veljal za najboljše Umkovo delo. Danes vpliva preveč opisno, dasi so nekateri deseterci o misi-jonarjevem delovanju v Egiptu močni in naravnost predhodnik Aškerčevim epičnim pesnitvam. Umek je tudi opeval življenje in delo svetih apostolov sv. Cirila in Metoda pod naslovom »Slovanska blagovestnika«. Ko je prišel kot profesor latinščine, grščine in slovenščine v Celovec, se je tesno sprijateljil z Antonom Janežičem ter je sodeloval tudi pri Glasniku in ga zamenjal ludi pri Besedniku, katerega urednik je bil po smrti Janežičevi. Zavzemal se je zelo za Družbo sv. Mohorja ter je pisal zlasti za Večernice in Koledar, tudi prozo in poljudno znanstvo (Devica Orleanska). Za časa službovanja v Celovcu mu je Janežič v Cvetju izdal tudi pesniško zbirko »Pesni i« 1865, kjer je zbral Umek svoje najboljše pesmi, tudi one iz dijaških let. Po smrti je izšel pri Slovenski Matici tudi njegov prevod »Pavla in Verginije« francoskega pesnika Sant Pierra; prevajal pa je tudi iz češčine. V zadnjem času, ko se je z nastopom Stritarjeve Mladike jn pod vodstvom Levstika začelo tudi med Slovenci liberalno kulturno gibanje, se je ves pridružil tako imenovanim »Staroslovencem«, Novicam in Zgodnji Danici ter se je v svojem Besedniku za- vzemal za dobre b r a 1 n i c e po deželi ter sodeloval tudi pri politični 'organizaciji katoliških Slovencev, pišoč 1. 1870 med drugimi: »Nam Slovencem je posebno živa potreba, da delamo z združenimi močmi, tem bolj, ker smo, dasi nas je le malo, razcepljeni v razne dežele. Dve svetinji pa s ta , k i nam morate biti nad vse dragi: vera in narodnost... Ker pa ima tir sedanjega časa toliko jakih hudih nasprotnih življev, ki so enako nevarni verstvu in narodnosti, ker se taki življi prikazujejo posebno v političnem gibanji, treba je, da se po enakem poti temu v okom hodi, in zato posebno pripravna so — katoliška politična društva... Torej na noge Slovenci, časi so važni, delajmo z združenimi močmi!« To so besede današnjega stoletnika, ki tudi danes niso brez smisla. U me k Okiški je svoj talent in delo posvečal tem n a d o s e b n i m dobrinam: Bogu in narodu. Temu cilju je služila tudi njegova pesem, glasnica idealov, ki dobe svoje doi>olnjeuje šele v onostranstvu. Njegova pesem je šla iz Koseškega ob Prešernu k Cimpermanu in odtod ob Danici v stari Dom in svet: to je genea-logija te vrste pesništva, ki vsebinsko dviga človeka k vzorom in idealom najpopolnejšega življenja, ki pa ima to napako, da je bolj hotena poezija, znasiljena, kakor pa izraz srca, ki ves drhti v samem sebi in odkriva lepoto iz polnosti svojih čutov. Tako Umek Okiški ne spada med velike umetnike, pač pa med izjemno dobre ljudi plemenitega srca in duše, polne najvišjih idealov, tako potrebnih tudi naši mladini in našemu času, ter bo živel kot človek, ki je v težkih časih slovenstva dvigal visoko potrebo krščanske izobrazbe, delal neutrudno za kulturno rast slovenskega naroda, za tisto organsko rast, ki gre iz tradicije, polne vere v Boga. »Vse za vero in domovino« je bilo njegovo geslo, zato ga gotovo ni pozabil Bog, še manj pa ga sme narod, kateremu je bil »... vodnik k prosveti in pravi svobodi... Ljubil si ga od srca, njemu si vse daroval.« Ko je umrl, so na njegovem grobu, ki leži zraven groba najmarljivejšega slovenskega literarnega organizatorja Antona Janežiča v Celovcu, kateremu najzvestejši sotrudnik je bil, vklesali besede: »Kerščanskemu pesniku in marljivemu pisatelju v hvaležni spomin postavili rodoljubi«. In kot takega se ga ob stoletnici rojstva spominja tudi narod, ki mu letos odkriva tudi na rojstni hiši spominsko ploščo z vsenarodno slavnostjo. Za prireditev proslave pesnikove stoletnice se je osnoval v Boštanju krajevni odbor, ki mu na-čeljuje boštanjski župan g. Franc Dobovšek, člani pa so gg. Alojzij in Franc Drmelj, župnik Rako- Kalodont-ova ustna voda čudovito osvežuje Ali morda ludi Vr Je vedno ničesar ne ukrenete proti nevarnemu zobnemu kamnu? Ne čakajte, da se Vam bodo začeli zobje majati, uporabljajte rajši takoj Sargov Kalodortt! To je v Jugoslaviji edina zobna krema, ki vsebuje sulforicinoleat, ki odstrani polagoma zobni kamen in prepreči, da se ne napravi na novo. SARGOV KALODONT Proti zobnemu kamna Petinštirideseti so praznovali v četrtek, 9. t m., maturanti ljubljanske in novomeške gimnazije iz leta 1893. Že na predvečer so se zbrali v lepem številu v kolodvorski restavraciji, kjer so obujali v prijetnem pogovoru spomine lz dijaških let. Naslednje jutro so se udeležili v križanski cerkvi sv. maše, katero je daroval prof. Janko Mlakar za žive in mrtve tovariše. Po sv. obhajilu so pevci, ki so tvorili jedro pevskega zbora nekdanje osme, zapeli tisto prisrčno »O Marija, pomočnica« tako lepo in občuteno, da so marsikateremu zaigrale solze v očeh. Vsem pa so ostale v spominu nedelje v gimnazijskih letih, ob katerih je naš pevski zbor pel to pesem, ki smo jo vsi s profesorjem Avguštinom Westrom vred tako radi slišali. Skupno kosilo smo imeli pri Jelačinu na Dolenjski cesti. Tu smo prešteli svoje vrste. Od 47 še živečih tovarišev se nas je udeležilo sestanka 28, E9 Na Jesenicah se zbirajo Gorenjci Dnevi Slovenskega tedna gradi o veličasten spomenik kulturi klenega naroda danjo poezijo Novic in še zlasti Zgodnje Danice ter tudi vmesne generacije med Prešernom in nastopnimi »modernimi« Mladoslovenci. In Okiški je bil ljubljenec tega kroga, ki je v najširših plasteh budil smisel za narod, za jezik in za vero. Kot dijak si je Umek Okiški že stekel sloves dobrega pesnika in je bil morda med prvimi Slovenci, ki je ob sklepu šolskega leta nastopil s slovenskim govorom pri slavnosti in še celo s pesmijo kot šestošolec. Tedaj je tudi spesnil že sonetni venec »Pozdrav zvezdi na morju«, ki se konča z magistratom »Ave maris stella«. ln tako je pesnil pozdravne pesmi na smrti odličnih slovenskih mož, na slovo s prijatelji, na domovinske proslave, na zvonove, pel zdravice itd., pa tudi ši-lerjanske retorične apostrofe na pesnika, na Boga, na sanje itd. Ko je kot osmošolec — vso gimnazijo je bil večinoma prvi v šoli! — je že začel z 9bširno pesmijo o tedaj umrlem slovenskem misijonarju dr. Knobleharju »A b u n a S o 1 i m a n«, ki jo je poslal potem kot visokošolec z Dunaja ter je imela velik odmev v občinstvu. Ta pesnitev, ki je ena najobširnejših slovenskih pesniških ustvaritev — 170 strani — je epsko lirični spev o delovanju in čustvovanju slovenskega misijonarja in je veljal za najboljše Umkovo delo. Danes vpliva preveč opisno, dasi so nekateri deseterci o misi-jonarjevem delovanju v Egiptu močni in naravnost predhodnik Aškerčevim epičnim pesnitvam. Umek je tudi opeval življenje in delo svetih apostolov sv. Cirila in Metoda pod naslovom »Slovanska blagovestnika«. Ko je prišel kot profesor latinščine, grščine in slovenščine v Celovec, se je tesno sprijateljil z Antonom Janežičem ter je sodeloval tudi pri Glasniku in ga zamenjal ludi pri Besedniku, katerega urednik je bil po smrti Janežičevi. Zavzemal se je zelo Petinštiridesetletnico mature so praznovali v četrtek, 9. t m., maturanti ljubljanske in novomeške gimnazije iz leta 1893. Že na predvečer so se zbrali v lepem številu v kolodvorski restavraciji, kjer so obujali v prijetnem in sicer: Franc Cvek, žel. inšpektor v p.; dr. Metod Dolenec, univ. prof.; Ivan Frole, žel. insp. v p.; Anton Golf, župnik; dr. Mirko Grasselli, višji drž. tož. v p.: Anton Jare. zav. ravnatelj; dr. Adolf Ko zatone sonce in so vrhovi gorenjskih skalnatih vrhov v škrlatu božje luči, zablesti jeseniško prosvetno gradišče — Krekov dom — v slapovih žarničnih vencev; sivo zidovje mogočne stavbe •stoji nemo in nepremično, kakor je nem ponos in nepremičen značaj Gorenjca. Za temi zidovi pa vre življenje in v zasoplem vzdušju se giblje množica, segreta od silnih vtisov in mogočne manifestacije katoliškega in slovenskega duha, ki v pestrih prizorih in v klenih besedah valovi raz oder v veliko dvorano. Iz večera v večer se zgrinja ljudstvo vanjo, od dneva do dne je množica silnejša in z njo raste zavest, da so na svoje kulturno bogastvo lahko ponosni, da se lahko z vso 'vero in trdnim upanjem naslanjajo na sadove, ki i.jih je iz skromnih zrn ustvaril neumorni duh na-£ih kulturnih in prosvetnih delavcev. Vse večere je bila prikazana verska in gospodarska zgradba naroda, je razgrnil nadaljnji program obraze naših socialnih in narodnih vrednot v izčrpnih prikazih, v pesmi, simboliki, v vezanih in prostih citatih. Dinamika, s katero je vrela pestrost iz teh večerov, je razgibala osrčje slehernemu gledalcu do največjih čustvenih izlivov in do najmehkejšega ganoija. »Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali.« Tako je donelo na večer, ki je bil posvečen delavcu, ln posegli smo dalje, med korenine delavske družine, kjer se pretaka pelin in oslajeni sokovi in kjer se porajajo za-plodki krivičnih deležev, ki ustvarjajo proletari-at in oblikujejo njegovo življenje. Govornik g. Zbontar je v jasnih potezah pokazal na vse hibe socialnega življenja in na možnosti, ki so dane človeku, da se jih otrese. V petek je zagorelo v sto obrazih hrepenenje Slovenca, ko se je ozrl po svojih poljih in senože-tih in hribih ter je s ponosno dvignjeno glavo zapel himno narodu in domovini in razpel svoje peroti nad lepo Slovenijo ter pripovedoval o boleči in sladki resnici. Po dvorani se je lovil pridušen molk, ki je spet planil v navdušenje razgretih src in se prelil v manifestacijo narodnega, pristnega gorenjskega razpoloženja. V soboto zvečer smo se preselili iz prijetne dvorane na krasno ovenčani stadion. Na ogromnem odru je bil uprizorjen »Gorenjski punt« od Franca Klinar,ja, ki je žel frenetičen aplavz in s pestrostjo narodne folklore navdušil gledalce do viška. Danes pa je zadnji dan gorenjskih praznikov, ki bo tako po udeležbi in sijaju prekosil vse dosedanje prireditve na Gorenjskem. Zgodovinski sprevod in mladinski tabor bosta pokazala vse, kako Gorenjci živijo, delajo in se žrtvujejo v blagor naroda in domovine. vee, šol. upravitelj Fakin, iz Ljubljane pa gg. ravnatelj Božo Račič in prosv. inšpektor v p. Josip Wester. Proslava, s katero bo združeno odkritje spominske plošče na domači hiši na Okiču, bo v nedeljo, dne 31. julija t. 1., ko bo obenem cerkveno proščenje pri Sv. Ani na Okiču. td. Kaiser, višji sodni svetnik v p.; Ivan Komljanec, gimn. direktor v p.; Ivan Košnik, gimn. direktor v p.; Valentin Levičnik, višji sodni svetnik v p.; Janko Mlakar, prof. v p.; Valentin Oblak, župnik; dr. Ivan Orel, gimn. direktor v p.; Ivan Poženel, višji žel. insp. v p.; dr. Alojzij Rant, fin. svetnik v p.; Josip Reisner, direktor obrtne šole v p.; Rudolf Ro-ger, sodni senatni predsednik v p. v Gradcu; dr. Walter Schinid, univ. prof. v Gradcu; Franc Šemrov, poštni tajnik v p.; dr. Milan Škerlj, univ. prof.; Karel Tavčar, višji šumski svetnik v p.; Ivan Va-lenčič, ravn. mest. hranilnice; dr. Franc Vidic, vlad. svetnik v p. (celjski maturant); Josip \Vester, prosv. inšpektor v p.; dr. Orest R. v \Volff, zdravnik na Dunaju; Hubert Završnik, notar; Anton Zore, župnik; Ivan Žavbi, župnik. '•VPri kosilu smo se najprej spomnili umrlih tovarišev. Leta 1893 je bilo v 8. a razr. 29 maturantov, od katerih jih živi še 24. Huje je kosila smrt v b-oddelku, v katerem jih je od 34 umrlo 18. Tudi od novomeških maturantov jih ni veliko ostalo. Od 17 jih živi le še 6, ki so se (čast jim) vsi udeležili sestanka. Ods'otni tovariši so se do malega vsi opravičili pismeno ter se vsaj v duhu z nami združili. Najlepši pozdrav nam je poslal tovariš Franc Neubauer, kalehet v p., ki je zadnje čase oslepel. Takole nam je zapel: Tovariši dragi, prišel bi med vas, da zopet obujal spominov bi čas, mladosti in zdravja in sreče, kot solnce pomladno blesteče. Ogreva me solnce, a skrit mi je svit, pač vem, da čez dol je in goro razlit, a v mojih pogledov temine nobeno več solnce ne sine Pa priti mogoče med vas mi ni več, ugasnil pogled mi oči je žareč, utihnila pesem vesela, srce mi je žalost objela. Pa dasi brez drugov živim in trpini, med vami se vendar še danes mudim m gledam tovariše zbrane, poslušam pogovore znane. Naj dolgo brez težkih nesreč in nadlog ohrani v veselju in zdravju vas Bog! Iz moje samotne daljave prisrčne prejmite pozdrave! Ko nam je direktor Reisner prebral ta pozdrav, nam je postalo nekam tesno pri srcu ... Razšli smo se šele pozno popoldne s trdnim sklepom, da se snidemo, če Bog da, zopet čez 5 let. Mladinski tabor v Št. Juriju ob juž, žel. Celje, 11. junija. Z veliko vnemo in ljubeznijo so se Šentjurčani pripravljali na prvi mladinski tabor. Fantovski od-ssk v št. Juriju je pripravi! na itupnijskem travniku krasen prostor. Ze v soboto in na binkoštno nedeljo se je trg zavil v praznično razpoloženje, z vseh hiš so plapolale državne trobojnice, zvečer v soboto in v nedeljo ob 4. popoldne pa je Fantovski odsek priredil v Katoliškem domu slavnostno akademijo, katere 6e je udeležilo veliko število Šentjurčanov in sosedov. Na binkoštni ponedeljek je prihitela v Št. Jurij tisočera množica, da je prisostvovala velikemu mladinskemu zborovanju in telovadnemu nastopu celjskega okrožja fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Zjutraj ob 8. je bil na kolodvoru sprejem gostov, odkoder je krenil proti trgu veličasten sprevod članov, članic, mladcev, mladenk in drugega ljudstva. Na zborovalnem prostoru se je zbralo okoli 4000 ljudi. Tabor je počastil tudi g. ban dr. Marko Nallaten, kateremu so domačini priredili lep sprejem. Med udarjanjem topičev ga je pozdravil gosp. župan Gologranc in predsednik pripravljalnega odbora za tabor gosp. Zdolšek, nakar je g. banu raportirala častna četa članov Fantovskega odseka v Št. Juriju. Dve deklici v narodnih nošah in fantek st) izročili gospodu banu šopek, nakar se je g. ban podal v spremstvu celjskega župana g. A. Mihelčiča in okrajnega načelnika g. dr. Ivana Zobca na častno tribuno. Med sveto mašo je ljudstvo prepevalo cerkvene ljudske pesmi, kaplan g. Zličar pa je govoril mladini o idealih katoliške mladine. Po službi božji je gosp. Zdolšek otvoril tabor. Poslane so bile vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču in ministru dr. Korošcu. Nato je izrekel pozdrave kr. vlade g. ban z željo, da bi tabor navdušil vse prisotne in da bi plamen navdušenja ponesli naprej v življenje. G. prof. Bitenc je govoril o ciljih naše mladinske organizacije. Domačinka Stanka Kidričeva je v lepem govoru pozivala tudi žensko mladino, da se pridno loti dela. — Dr. llumer je izpregovoril o težki zgodovini našega naroda, kjer pa slovenski človek ni omagal, ampak zmagoval. Popoldne ob 4. je bil na istem prostoru telovadni nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov celjskega okrožja. Nastopilo je okoli 450 članov, članic, mladcev in mladenk, ki so izvajali vse vaje, orodne, simultane in proste, zelo precizno ter so želi burne aplavze. Pri telovadnem nastopu sta izpregovorila z ognjevito besedo podpredsednik celjskega okrožja Vrabl Vanči in g. prof. dr. Han-želič. Dr. Korošec je poslal zborovalcem na šentjurskem taboru posebne pozdrave in čestitke z željo, da bi tabor najveličastneje uspel Novo mesto Dolenjska metropola si šteje v veliko čast, da more sprejemati danes cvet dolenjske mladine: članstvo fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Novomeško okrožje ima danes svoj veliki mladin-skki tabor, na katerega je povabilo tudi sosednja okrožja. Uvod v praznik je tvorila stnočnja slavnostna akademija, ki je v vsakem oziru sijajno uspela. (Podrobno poročilo sledi!) Danes dopoldne je ob pol 9 sprevod iz Kandije v kapiteljsko cerkev, kjer je sv. maša z ljudskim petjem in govorom g. prošta. Po maši je zborovanje pred Prosvetnim domom. Govorila bosta: gg. urednik dr. A. Kuhar in R. Smrsu. — Popoldne ob 15 pa ima naša mladina velik telovadni nastop na starem sejmišču v Kandiji. Vstopnina: sedeži po 5 din, stojišča po 2 din. — Vabimo prebivalstvo dolenjske metropole, da dostojno sprejme dolenjsko mladino in se vseh njenih svečanosti tudi aktivno udeleži. i ^ ^ St€VO D'V'ah j Ljubljana, 11. junija. Danes nas je presenetila žalostna vest, da je v Holzapflovi ulici 15 umrl plemenit mož in strokovnjak v svojem poklicu, doktor Stevo Divjak, bivši ravnatelj zavoda za duševne bolnike na Studencu. Letos, dne 18. marca, je praznoval, obdan od kroga svojih domačih, 70 letnico svojega plodovi-tega življenja. Danes počiva na mrtvaškem odru, pripravljen za zadnjo pot na počivališče. Pokojnik je bil vseskozi kremenit značaj, delaven in strog do 6amega sebe, zato je tudi v svojem poklicu kot zdravnik za duševne bolezni dosegel zavidanja vredne uspehe. Rodil se je leta 1868 v Šišniču na Hrvatskem, gimnazijo je Študiral v Zagrebu, medicinsko fakulteto v Gradcu, služboval pa je edino med Slovenci in ee tako navzel našega duha, da je bil popolnoma naš in da so ga tudi slovenski krogi z veseljem sprejeli v svojo sredo. Najbolj se je odlikoval kot specialist za duševne bolezni, saj je pri nas uvedel Wagner-Jaureggov način cepljenja duševnih bolnikov z malarijo, kar je še do danes priznano uspešno sredstvo. Leta 1908 je postal ravnatelj zavoda za duševne bolnike na Studencu in je z vsem 6vojim značajem spremljal razvoj zavoda in skrbel zanj, kot da je ves zrastel z njim. Ves svoj čas je posvečal le bolnikom, v teku svojega službovanja jih je prciskal nad 22.000, mladih zdravnikov pa je vpeljal v svojo stroko 112. Kljub svoji visoki starosti je budno zasledoval vsak napredek v svoji znanosti in ga takoj skušal obrniti v prid njemu izročenih bolnikov. Ko je radio prišel k nam, je bil on eden izmed prvih, ki ga je da! postaviti v zavodu na Studencu, samo da bi olajšal pot pomilovanja vrednim bolnikom k ozdravitvi. Po njegovem dolgoletnem prizadevanju 6e je zavod širil in izpopolnjeval in tudi huda vojna leta mu niso prizadejala večjih škod. On je bedel nad njim in ga varoval, da je bil vedno na razpolago samo tistim, ki ga potrebujejo, duševnim bolnikom. Bil je vseskozi dober katoličan in vnet narodnjak, ki je toplo čutil z ljudstvom, sredi katerega je živel. V zakonu z go. Apolonijo se mu je rodilo šest hčera in temu družinskemu krogu je bil posvečen drugi del njegovega življenja. Tako so mu bili vsi dnevi izpolnjeni z neprestanim delom, skrbmi in trudom, vse pa je pokojnik opravljal 6 čudovito tiho vztrajnostjo, da je spoštovanje do njega rastlo tem bolj, čim bolj so rastla njegova leta. Zaslužnemu pokojniku želimo večnega plačila pri Bogu za vse, kar je storil dobrega med nami, žalujočim ostalim pa iskrene izraze sožaljal Ljubljana V nedeljo, dne 12. junija 1938. jiedališ&e Drama: Nedelja, f2. junija: »Rdeče rože«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 13. junija: Zaprto. — Opera: Nedelja, 12. junija: »Gorenjski slavček«. Izven. Predstava na čast udeležencem trgovskega kongresa. Gostuje Josip Gostič. — Ponedeljek, 13. junija: Operna produkcija gojencev državnega konservatorija. Izven. Cene od 16 do 2 din. Prireditve in zabave Cerkven koncert bo jutri v ponedeljek ob 20 v ljubljanski frančiškanski cerkvi. Koncert se vrši pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Opozarjamo na jutrišnji dve produkciji našega drž. konservatorija. Ob na 7 bo v veliki filharmonični dvorani produkcija komorne šole. Ob 149 zvečer pa bo v operi operna produkcija. Sporedi za komorno produkcijo se dobe v knjigarni Glasbene Matice, za operno produkcijo, ki bo v opernem gledališču, je prodaja pri dnevni blagajni v operi. Vez med Ameriko in Jugoslavijo Dne 18. majnika je »Ameriška domovina« dobesedno objavila ves slavnostni govor ljubljanskega župana dr. Jura Adlešiča, ki ga je govoril, ko je odprl Jugoslovanski kulturni vrt. Med drugim je dejal: »Z veseljem sem se podal na pot čez morje, da v imenu slovenskega mesta Ljubljane in vseh Slovencev v stari domovini izročim najtoplejše pozdrave gostoljubnim Združenim državam ameriškim, posebej pa še državi Ohio ter mestu Clevelandu, ki so s svojim velikodušnim darilom — tem prelepim vrtom počastili in osrečili vse Jugoslovane to in onkraj morja. Gospodje zastopniki mogočne vlade Zedinjenih držav ameriških, države Ohio in cvetočega mesta Clevelanda, ko Vam imam čast sporočati pozdrave in najtoplejšo zahvalo svoje domovine za Jugoslovanski kulturni vrt, ki ga danes otvarjamo, Vas prosim, da ne omalovažujete srčnih izrazov male Slovenije in upoštevate, da ta deželica sredi Evrope na križišču od nekdaj važnih cest med severom in jugom, izhodom in zahodom zaradi raznoterosti svojih krasot, zbranih na najmanjšem prostoru, slovi za prstan Evrope in da v tem evropskem paradižu živi jugoslovanski narod Slovencev, ki s tukajšnjimi našimi rojaki vred ne šteje niti dveh milijonov duš, pa je s svojimi hrvatskimi in srbskimi brati stoletja in stoletja branil zahodno Evropo pred navali Turkov in tako s svojimi trupli obvaroval evropsko kulturo vsemu človeštvu. Letos mine šele 20 let, odkar smo se tudi z Vašo požrtvovalno pomočjo, ko so tudi ameriški junaki prelivali v svetovni vojni svojo kri za našo svobodo, in z modrostjo prezidenta Wilsona osvobodili tisočletnega jarma in si z združitvijo z brati Hrvati in Srbi ustanovili svojo državo Jugoslavijo.« Župan dr. Adlešič je nadalje poudarjal, da je jugoslovanski narod navzlic večstoletnim bojem vendar miroljuben, kar najlepše dokazuje Jugoslovanski kulturni vrt, kamor niso postavili spomenikov svojih junakov, temveč pesnikov in pisateljev. Najbolj se pa mali kulturni narod Slovencev, ki nima več analfabetov in tiska ogromno knjig, ponaša s tem, da je s svojimi skromnimi močmi uspešno sodeloval pri civilizaciji velike Amerike in ji pomagal zidati tudi temelje današnjega njenega blagostanja. Ko je govornik s kratkim stavkom omenil zasluge Barage, je pa opozoril na njegovega pomočnika Pirca, ki je učil Indijance orati zemljo, sejati in žeti žito, zlasti pa požlaht-njevati drevesa, s plugom, semenom in cepiči, ki mu jih je darovala Ljubljana za civilizacijo Amerike. »Zato ste Američani po tem slavnem slovenskem sadjarju imenovali štiri kraje z njegovim imenom »Pierz« iz hvaležnosti, ker je požlahtnjeval tako srca nemirnih Indijancev, kakor tudi divje jablanice, da Amerika šo dandanes uživa bogate žlahtne plodove njegovega miroljubnega kulturno-pionirskega dela. Tudi naši možje so sejali v teh 1 Pastoralna konferenca duhovščine mesta Ljubljane bo v torek dne 14. t. m. ob pol 4 popoldne v duhovskem semenišču. 1 Rožnik. V ponedeljek, 13. junija, na god sv. Antona Padovanskega, bo ob 6. zjutraj na Rožniku letno cerkveno opravilo v namen I. del. konzumnega društva, katero bo opravil g. Anton Komljanec. Vsi člani in prijatelji vljudno vabljeni. Ali ste že mislili... na pomladilo obleko ali plašč? Tvrdka DRAGO $CHWAB - Ljubljana Vam je pripravila krasne pomladne vzorce. Radevolje Vam poslužimo samo z blagom, na željo pa izgotovimo oblačilo po meri. Precizna izdelava — moderen kroj! 1 Izredno celonočno češčenje presv. Zakramenta bo v ljublj. stolnici na predvečer praznika sv. Resnega Telesa v sredo zvečer od 9 dalje. Nočni častilci bodo vsako uro opravljali molitve 28. ure: Za praznik sv. Resnega Telesa vljudno vabljeni! 1 Marijina družba žena in mater pri Sv. Petru poroma danes k Žalostni Materi božji na Žalostno goro pri Preserju. Vlak odhaja z glavnega kolodvora ob 13.40. Gremo ob vsakem vremenu. Pridite v polnem številu in povabite s seboj tudi svoje domače. — Voditelj. 1 Mestni domovinski oddelek zaradi snaženja uradnih prostorov v dnev 17. in 18. junija ne bo posloval. Popolnoma nov avlo „OPEL KADET'" dobite na TOMBOLI v Slovenj Gradcu, 19. junija 1938. za Din 4- 700 dobitkov. I Sestanki Izredni občni zbor Društva slovenskih likovnih umetnikov bo v soboto, dne 25. junija ob pol 6 popoldne v restavraciji Slamič v Ljubljani. Poizvedovanja. Izgubila se je na Limbarski gori železniška legitimacija, kolesarska knjižica in koledar. Oddati proti nagradi Stožice 87, pri Ljubljani. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Bakar-čič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmajer, Sv. Petra c. 78; v ponedeljek: mr. Suš-nik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr, Bohinc ded., Rimska cesta 31. KI*SOKODELJEVO Xs!±5«n« Danes ob 4., pol 6. in pol 9. ter jutri ob pol 9. uri ICaffe Metropol Dodatek: pete|> |bet$on najlepši ljubezenski roman na platnu. 1 Vse člane JRZ v Ljubljani vabimo, da se udeležijo sprejema ljubljanskega župana in poslo- vodečega podpredsednika mestnega odbora JRZ v Ljubljani g. dr. J. Adlešiča. Gospod župan dospe v Ljubljano z vlakom drevi ob sedmih. — Mestno tajništvo. 1 Ne pozabite obiskati II. umetnostno razstavo kluba »Neodvisnih« v Jakopičevem paviljonu. — Danes, 12. VI., je ob 11 vodstvo po razstavi. Vod- stvo bo imel priznani naš slikar in predsednik Društva slov. lik. umetnikov Ivan Vavpotič. — Podprite vsaj s svojim obiskom mlado slovensko likovno umetnost. Razstava je odprta dnevno od 9 do 19. I Lepe in dobre moške obleke lastnega iz delka priporoča po zelo zmernih cenah A Kune Ljubljana, Gosposka ul. 7. 1 Sprejemni izpiti za I. razred na I. državni realni gimnaziji (Vegova ulica). Prijave, naslovljene na ravnateljstvo in opremljene z 10-dinar-skim kolkom, se bodo sprejemale v ravnateljev! pisarni od 20.—23 junija dopoldne. Priložiti je treba krstni list in izpričevalo osnovne šole. Pri-puščeni bodo učenci, rojeni v letih 1925—1928. Izpiti bodo 24. junija. — Ravnateljstvo. Idealno vodno in trajno ondulatijo dobi vsaka dama po /.nižam ceni v salonu H. Ivanuša, Ljubljana. Aleksandrova c. 4 i Pasaža) 1 Mednarodni mladinski tabor v Ljubljani. Stanovanjski odsek pripravljalnega odbora se vljudno obrača do vseh ljubljanskih prebivalcev s prošnjo, da čimprjj prijavijo sobe, ki bi jih mogli odstopiti domačim ali tujim gostom,- Ne odlašajte s prijavami, da bo mogel stanovanjski odsek pravočasno sestaviti seznam prijavljenih sob in delegirati goste po vaši želji Prijave je poslati na: Stanovanjski odsek za mladinski tabor Ljubljana, Miklošičeva c. 7, kjer se sprejemajo prijave tudi osebno in dobe potrebna pojasnila. Rokavico, nogavice, Karničnik. Nebotičnik 1 Promenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi danes od 11—12 promenadni koncert v »Zvezdi«. Igrala bo godba Nar. žel. glas. društva »Sloga«. 1 Lep prosvetni večer. Akademija Obl odbora Združenja vojnih invalidov, ki bo v sredo, dne 22. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice, obeta biti lep umetniški večer. Priprave za ta prosvetni večer-akademijo so v polnem teku. Pel bo priznani pevski zbor, solistke in solisti, igral bo orkester vojaške godbe. Recitacije zanimivih pesmi IkkIo uprizorjene kol slike. Za gospode obleke iz blaua angleških ivornic Letošnn vzorci že priznanih kvalitt-t v manufaklurit BRATA VLAJ, Woitov? ulica 5 krajih seme strpnosti med narodi, ki se je raz-rastlo tako mogočno, da so danes Združene države najmočnejši varuh miru na svetu.« Po tej zahvali Združenim državam in po opisu naše domovine, najbrž v angleščini, je pa župan dr. Adlešič govoril našim rojakom o vedno živem hrepenenju izseljencev po domovini in o hrepenenju domovine po svojih sinovih. »To hrepenenje je vedno živa vez med nami onkraj morja in med vami tostran Oceana, 6aj je to hrepenenje porojeno iz iste krvi in gnano od enakih utripov srca. Zato bo to naše hrepenenje nepretrgana vez, dokler bo po naših žilah tekla kri, ki je v neprestanih bojih za naše meje v tisoč in štiristo letih našo zemljo od Triglava do valov Jadrana in do Vardarja posvetila za našo domovino.« Iz tega svetega hrepenenja, porojenega iz ljubezni do svojega rodu in domovine, je zrasel ta vaš prekrasni vrt... da v njem natrgamo cvetja in z njim ovenčamo našo mater domovino za praznik 20 letnice, ko je to večno hrepenenje združilo njene sinove v svobodni kraljevini Jugoslaviji.« Govornik je nadaljeval, da so ameriški Jugoslovani prvi, ki obhajajo jubilej Jugoslavije, kakor so ji pred 20 leti prvi poslali na pomoč svoje prostovoljce in vsega, kar je potrebovala v najhujši sili. Tudi slavljenka Jugoslavija se globoko zaveda odločilnih zaslug Unije in Wilsona za ustanovitev, zato je pa ta dan tudi jugoslovanski zahvalni dan Združenih držav v Ameriki.« Globoko se priklanjamo pred zvezdnatim praporom Unije in pred njeno srčno plemenitostjo, ki je ob 20 letnici svojih žrtev za našo domovino počastila naš narod s poklonitvijo tega veličastnega parka.« Po teh besedah je ljubljanski župan sporočil predstavnikom Združenih držav in mesta Clevelanda, da tudi v Ljubljani visi zvezdnati prapor, ki so ga izseljenci prinesli iz Amerike že leta 1919 Nadalje je župan dr. Adlešič obširno popisal zasluge izseljencev za staro domovino ter jih opozoril, da se tudi doma časi naglo boljšajo predvsem na gospodarskem in socialnem polju, mogočno smo se pa razmahnili na kulturnem polju in že dobili tudi Akademijo znanosti in umetnosti. Pri orisu sinovske ljubezni izseljencev do stare domovine je govornik posebno podčrtal darilo ameriških izseljencev slepcem v domovini, ko so poslali v Ljubljano 600.000 din. Po opisu del in duha mož, bi imajo spomenike v Jugoslovanskem kulturnem vrtu, Njegoša, Cankarja, Gregorčiča in Barage, je župan v imenu mesta Ljubljane zaklical: »V tem vrtu naj vedno rasto drevesa jugoslovanske kulture, na sredi med njimi pa na veke neusahljivo drevo ljubezni do domovine! Ta vrt naj bo sveti gaj bratstva med narodi v srečo in blagor mesto Clevelanda ter naj-častitljivejši hram prizadevanja vseh narodov Združenih držav ameriških za svetovni mir!« Ljubljana Komenskega uL4 Telefon «t. 8621 Dr. Prane Dergane fcf-)riauij kinig.iM.Tf. Ordlnira: 11.-1. .SLOVENEC' Vam poklanja šivalne sirote! it ft 1 Kemično čisti obleke. Parno likanje. — Šimenc, Ljubljana, Kolodvorska ulica 8. 1 Ljubljančani ne morejo dovolj prehvaliti izborne postrežbe z izbranimi vini, ki so jih deležni o binkoštih v gostilni »Pri Makselnu« v Sp. Šiški, Jemejeva cesta 24, na senčnatem vrtu in ob krasno urejenem balinišču. Maks Klančar, bivši dolgoletni prijazni plačilni od »Slona« pač pozna Ljubljančane po njihovih željah. Cenjeni bivši gostje naj ga obiščejo, saj bodo nadvse prijazno sprejeti. Procesija sv. R. T. v stolnici Ob osmih slovesna pontifikalna sv. maša. Ob 8.15 gre ob lepem vremenu procesija takole: Pred škofijo, Stritarjova ulica, pred frančiškansko cerkvijo I. blagoslov. — Wolfova ulica, Kongresni trg, pred spomenikom presv. Trojice II. blagoslov, ki se ga udeleži tudi že tam zbrana šolska mladina. — Vegova ulica, Emoilska cesta, Cojzov1 cesta, pred šentjakobskim znamenjem III. blagoslov. — Stari trg, Mestni trg, pred mostno hišo IV; blagoslov. Razvrstitev: I. Društva. — 1. Prosvetna zveza z zastavo. 2. Ženska zvoza. 3. Prosveta Ljubljana - mesto s praporom. 4. Katol. društvo rokodelskih pomočnikov. 5. Privatni nameščenci. 6. Zastopstvo akad. zveze in katol. akad. društev, starešinstvo. II. Ženske Marijine družbe. — 1. Dekliška Marijina družba iz Lichtenthurna. 2. Dekliška Marijina družba iz Križank. 3. Uršultnska tretja Marijina družba. 4. Ur-šultnska dijaška Marijina družba. 5. Stolne kongrega-cije. G. Knngregneijn gospodičen in gospa pri jezuitih. III. Ilandero Naše Ljube Gospe. — Uojenlke čč. šol. sester. Posetska zveza s praporom. 2e.nske svetilke. Narodne noše. IV. Ilandero presv. Rešnjega Telesa. — Mnšni strežniki z Rakovnika. Moški svetilci. Dijaška kongregacija pri oo. jezuitih. Stolne dijnške kongregacije. Kongregacija Zgodnja Danica. Moške Marijine družbe. Stolna Vlneeneijeva konferenca. V. Dečki in deklice r cvetjem. (Po štirje v eni vneti.) VI. Prvn četa vojske z godbo. VII. Mestni nnfelnik aH njegov zastopnik z občin-«kim svetom. Zastopstva stanovskih zbornic, tn drugih javnih korporacij. Ravnatelji in na.stavniki srednjih, meščanskih in strokovnih Sol ter šolski upravitelji, v kolikor se ne udeleže procesije 7, zavodi. Dravska direkcija pošte in telegrafa ter podružnica poštne hra.nilnlce. Direkcija državnih želoznic. Dravska finančna direkcija in zastopstvo mestne kontrolo. Državno tožilstvo. Okrožno sodišče. Višje držnvno tožilstvo. Apelncljsko sodišče. Akndnm sennt in profesorji.univerze. VIII. Oo. frančiškani, duhovščina, Prevzvdšeni z Najsvetejšim. IX. Ran s komandantom divizije. Pomočnik bana z načelnikom upravnega tn občega oddelka. Konzularni zbor. Načelniki oddelkov in šefi samostojnih odsekov kr. banske uprave. Ostalo uradništvo kr. banske uprave, Ostalo državno in samoupravno nradništvo. Oficirski zbor. X. Druga četa vojske. Vse organizacije korakajo v šliristopih! P»ocPSt'»a s»>. R. T. ari sv. Petru Pred procesijo bo prvn sv. mnšn ob 5. Med sv. mašo obhajilo vernikov Ob pol (1 bo slovesna pet sv. mnša. Po povzdigovanju obhajilo vernikov. Ob G ho pri strnn-skem oltnrju tiha sveta maša. _ Slovosna procesija se 7.nčne ob pol 7 in gre po Sv. Potrn cesti v Fitgnerjevo ulico, čez most na Poljansko cesto, k.ier ie pri .Tožefišču T blagoslov Na Krekovem trgu pred Pordnnovo lilšo je TT. blagoslov Od tu gre nrneesi.ln čez Zmnj=ki most nn Resljevo cesto po Koinenskogn ulici nn Vidovdnn-sko cesto, klor je pred Zavetiščem sv. .ložefn TTT. blagoslov Od Zavetišča gre prooosljn mimo cerkve Srcn Jezusovega in vojašnico v Prisojno ulico in nn .Tegli čevo cesto Nn križišču .legličeve in fimnrtlnsko ceste je TV. blagoslov. Po .Togličovl cesti se procesi ln vrne r župno cerkev. — Ko se proeesijn vrne v cerkev, se bore tihn sv mnša pri strnnskem nltnrin Mrvi to sveto mašo je darovanje sveč. Po končnnem dnrovanju Jo sv. mnša z blagoslovom Med procesijo hniln vvete innšo oh 7 In S. Zndnin sveta mnšn bo oh nol 11. Vse žuoljnne le.io vabimo, dn se proeosilo udeležilo Str.novnlee v ullenh 'n nn co^nh. po katerih pojdi procesija, topo prosimo dn bi oknn svojih stnnovnnj zn mimohod Kri-stusn Krnljn okrnslll tn rnrsvetlili. Vrstni red procesije bo Isti knkor druga letn V slučnlu slnhegn vreinenn ho procesija v nedeljo 1!). junija oh istem času ln po istem red 11. Vse obleke in okraske na njih lahko uareune na visokovrednem »DUR KO P P« šivalnem stroju. En tak stroj za nagrado naročnikom »Slovenca« bo dobavila tvrdka Baraga L. v Ljubljani, Tyr-ševa cesta (nebotičnik). Tam si to bogato nagrado — pa tudi druge šivalne stroje, ki jih ima ta tvrdka na izbiro — lahko ogledate I * Poleg gornje nagrade vam »Slovenec« nudi še« popolno opremo stanovanja (spalnice, kuhinje in predsobe s pohištvom ter ostalo opremo za spalnico, posodo za kuhinjo itd.) 2 nevestini opremi, 5 radijskih aparatov, 2 šivalna stroja, 2 pisalna stroja, 2 harmoniki, 1 kuhinjsko opremo (več kot 40 raznih kosov), 10 dvokoles (moških ali ženskih), 1 prašiča, 1 zaboj sladkorja, 5 krat po 500 kg fosfatne žlindre, 5 gnojničnih črpalk, 5 plugov osipalnikov, 5 izruvačev za krompir, 4 dvodelne brane, 4 vreče fine bele moke, 5 moških oblek, 5 ženskih oblek, 4 moške ure, 4 ženske ure, 6 fotoaparatov, 2 knjižni zbirki, 5 reporeznic — in druge vredne nagrade (razne servise, nalivna peresa, čevlje, platno, brzoparilne lonce itd.) — in povrhu še lepo, osem dni tragajoče potovan e z vso oskrbo (za srečnega izžrebanca torej brez stroškov), ki ga organizira izletniška pisarna Okorn v Ljubljani. Pot bo šla iz Ljubljane na Trbiž, Cortino d'Ampez-zo, Bolzano, Innsbruck, Garmisch - Partenkirchen, Berchtesgaden, Konigssee, Zeli am See, Glockner-strasse, Heiligenblut, Spittal in nazaj v Ljubljano. 152 nagrad, ki so vredne nad 100.000 dinariev bo sreča dne 15. julija 1938 popoldne razdelila med vse nove naročnike »Slovenca«, ki se nanj naroče najmanj za tri mesece in plačajo do dne 12. julija 1938 trimesečno naročnino; vse sedanje naročnike, ki so naročeni na dnevnega »Slovenca« že najmanj tri mesece in ki bodo imeli naročnino plačano tudi za mesec julij; vse, ki nam bodo poslali do dne 12. julija 1938 50 izrezkov z rdečim žigom iz »Slovenca«, oziroma tiskanih odrezkov iz nedeljske priloge »Slovenca«. Sreča vas bo lahko obiskala le z bogatimi darili! Ne odlašajte niti dneya, ampak postanite čimprej reden naročnik najboljšega slovenskega dnevnika! Lastništvo „S0 13.502 + 256 13.758 + 199 15.957 + 520 14.247 + 209 14.464 — 24 14.456 — 152 14.504 + 125 14.393 + 12 14.405 — 76 15.962 — 1.350 12.652 — 1.375 11.259 _ 976 10.283 — 383 9.900 -f 154 10.054 + 57 10.091 1918 — — 1922 — — 1923 3.081 1.551 1924 1.816 1.580 1925 1.626 1.427 1926 1.590 1.070 1927 1.456 1.227 1928 1.528 1.552 1929 1.477 1.609 1930 1.287 1.162 1931 1.090 1.078 1932 1.000 1.076 1955 777 2.107 1954 670 2.045 1955 640 1.616 1936 767 1.150 1937 832 678 1958 I-TII 225 188 Ta statistika, sestavljena na osnovi izvestij Zbornice za trgovino, obrt in industrijo (Gradivo za statistiko, trgovino obrta in industrije v Sloveniji, Ljubljana 1929. Na gospodarskih ogledih po Sloveniji, Ljubljana. 1930 in Gradivo zu gospodarsko statistiko v Sloveniji, Ljubljana 1. 1931) strokovnih razprav (Gibanje trgovinskih obratov v petletju 1951 — 1956, Trgovski tovariš 1936 št. 8—9) in drugih virov nam kaze: Število trgovin raste 1. Inflacijska doba po vojni je izredno povečala število obratov. Povpraševanje za naj-raznovrstnejšimi predmeti, katere jc bilo delno težko dobiti, je privabila v trgovino mnogo ljudi, ki se prej niso nikdar bavili s trgovino in ki so stremeli za čim prejšn jim, čim lažjim in večjim zaslužkom. Tako vidimo, da je od 1918 do 1923 število trgovskih obrtov v Sloveni ji naraslo za 4.638, torei povrečno letno za 928 obrtov. Najvišje število prijav, ozir. prirastka je bilo leta 1923. kar pomeni, da sc je v prejšnjih 4 letih povečalo število trgovin za 3.108 ali letno za 777. Višek ustanovitvenega gibanja za nove trgovine je bil, kot je razvidno iz. statistike, leta 1923, ko je število obratov naraslo za t.550 ali za skoro 9% v enem samem letu. Skupno je prvih 5 let po vojni naraslo število trgovskih obratov v Sloveniji za 52.52%. Ko so nastopile normalnejse razmere na valutnem polju, ko smo začeli s politiko krepitve dinarja, sc je pojavila v našem gospodarstvu deflacijska kriza, ki je povzročila, da je veh ki prirastek trgovskih obratov skoro popolnoma prenehal Tako vidimo v letih 1924 do 1927, da se je število trgovskih obratov povečalo le za 962 ali komaj za 240 letno. 2. Najvišje število trgovskih obratov |»o vojni imamo zabeležiti v letu 1927, tedaj je znašalo število obratov (na koncu leta) 14.464. kar pomeni, da se je od 1919 do 1927 število trgovin povečalo za 65.2% in je od tega prirastka bilo 5252% v inflacijski dobi, dobrih 10% pa v naslednjih 4 letih defluciifi. oz. kremtve dinaria. 3090 v —r i 1 1 \ oa/i Tvr 2000 »eo —^ » \ / N Sr- i f t sl V- Š * s 1 n i « « ! t ' 4 iS M » 3. V naslednjih letih do krize leta 1932 jc bilo število obratov le malo izpremenjeno. V letih 1928, 1929 in 1952 je bilo število odjav večje kot število prijav, vendar razlike niso bile znatne. Število prijav je prekašalo odjave v letih 1950 in 1931 v tem letu le za borih 12 obratov, kar je že kazalo na krizo. Ob vstopu v krizo leta 1932 je znašalo število obratov okoli 14.400. V letih hrize V teli letih se je začelo veliko umiranje obratov. Pri tem je še treba upoštevati, da smo leta 1931, ozir. 1952 dobili novi obrtni zakon, ki je tudi za trgovino pomenil znatne novosti. V letih 1935, in 1934 in 1955 se je število obratov izredno zmanjšalo, to pa predvsem zaradi velikega števila odjav, ki so znašale v letih 1955 in 1954 čez 2000 letno, kar je pomenilo veliko pri tedanjem številu obratov okoli 14.000 (saj je odpadel skoraj vsak 7. obrat v dveh letih). V petletju 1952—1956 se je število obratov zmanjšalo za skupno 4.500 od 14.405 na 9.900 ali za 45.5%. Lahko rečemo, da se je tedaj število trgovskih obratov zmanjšalo na skoraj polovico. Izboljšanje Število novoprijavljenih obratov je padlo leta 1955 na minimum: 640 in je od tedaj naprej začelo zopet rasti. Istočasno pa je začelo padati tudi število odjav, tako da je bilanca postajala vedno manj pasivna in dokler ni izkazala presežka novoprijavljenih obratov nad odjavami. To je nastopilo že v tretjem četrtletju leta 1956. kakor kažejo zbornični četrtletni izkazi. Vendar je bila letna bilanca prijav in odjav z ozirom na neugodne rezultate prve polovice leta še pasivna, to se pravi, da je bilo skupno število odjav večje kot število prijav. Izboljšanje izkazuje šele letna statistika za 1937 in kot kaže, je tudi v letu 1958 število prijav večje kot število odjav, tako da moremo iz tega sklepati na izboljšanje gosjiodar. položaja. ki onemogoča formiranje novih trgovin. Če vzamemo najznačilnejša leta po vojni, in pri tem za podlago število obratov v letu 1918 kot 100. dobimo naslednji pregled števila trgovskih obratov: 1918 100.0 1925 152.5 1927 165.2 1951 162.5 1956 1U.7 marec 1958 113.8 Ta indeks nam ponovno dokazuje trditve, ki smo jih prej postavili. Do konca 1927 je število obratov naraslo za 63.2%, nato je število obratov ostalo razmeroma stalno. V krizi pa je padlo število obratov tako. da je bilo le za nekaj nad 10% višje, kot je bilo leta 1918. V 20 letih od 1918 dalje je število obratov naraslo za okoli 14%, bilo pa je še za 65% višje kot v začetku, nato pa se je v letih krize znatno zmanjšalo, tako da znaša per saldo prirastek približno 14%. Zanimivo je primerjati razvoj števila prebivalstva in trgovin v teh letih. Pri tem žal podlage za primerjavo niso dane v celoti in se moramo poslužiti cenitev. Za prvo leto smo morali vzeti podatke prvega ljudskega štetja, ki je bilo v naši državi dne 51 januarja 1921 in je lahko ceniti, na je to prav za prav številka za konec leta 1920. Tako dobimo pri povprečnem letnem prirastku okoli 10.000 za konec leta 1918 število 1.040.000. katerega pn bi bilo še zmanjšati, saj je bila tedaj prnvknr končana svetovna vojna, na približno 1.025.000 l judi. Nadalje imamo na razpolago podatke ljudskega štetja za t95t (dne 5t. marca) in za naslednja leta do 1955 cenitve Higienskega zavoda. V svrho lažje primerjave smo zaokrožili vse razpoložljive številke in naše cenitve ter jih ocenili zn one datume, ko je primerjava s številom olu-ntov mogoča: 1918 1.025.000 1951 1.150.000 1956 1.190.000 mnrec 1938 1.205.000 Od 1918 do 1951 je število prebivalstva v Sloveniji naraslo za približno 125 (X)0 ali za 12%, do inarcn 1938 za približno 180.000 ali 17.5%. Če vzamemo pri prebivalstvu in številu trgovin za izhodišče leto 1918 (konec leta) s 100. dobimo naslednjo sliko gibanja prebivalstva in trgovin-prebiv. štev. trg. 19(8 100 100 1951 112 162 marec 1958 117 114 Iz te tabele je razvidno, da je do leta 1931 bil razvoj trgovine znatno večji kot povečanje števila prebivalstvu, leta krize pu so povzročila, da je trgovina nazadovala in du je prirastek od 1918 do 1938 bil pri trgovini manjši kot pri prebivalstvu. Zaradi eventualnih netočnosti cenitve pri številu prebivalstva lahko danes mirno ugotovimo, da je prirastek trgovin odgovarjal prirastku števila prebivalstva, kar smatramo za zdravo razmerje. D. P. Me H 10 U ti H U IS 1» IT ta JO JI U 33 M U M JJ Trgovinski register Ob prevratu, odn. dne 1. junija 1919 je bilo na bivšem Kranjskem protokoliranih 895 tvrdk, toda od teh jih je bilo na italijanskem ozemlju 61, tako da je ostalo v naši državi samo 854 protokoliranih tvrdk. Z bivše Štajerske se je priključilo 687 protokoliranih tvrdk, da je bilo skupno protokoliranih 1.521 tvrdk. V desetletju do konca 1928 se je število protokoliranih tvrdk več kot podvojilo: na 5.628, v naslednjih letih krize se je število protokol, tvrdk zmanjšalo, tako da je znašalo na koncu 1957 samo še 5.397. Pri tem je še pripomniti, da je število protokol, tvrdk na območju Ijubljunske Zl>ornice za trgovino, obrt in industrijo naraslo do konca leta 1952 na 4.235, v naslednjih pa se je šele začelo zmanjševati. Največje je bilo zmanjšanje v letu 1935, ko je število protokol, tvrdk padlo od 4.053 na 3.642. število protokoliranih tvrdk je bilo v najvažnejših letih naslednje: 51. XII 1918 51. XII. 1928 51. XII. 1957 posamez. tvrd. 1.297 2.566 2.097 jav. trg. družbe 170 415 541 komand družbe 12 20 51 dr. z om. zav. 21 475 765 delniške družbe 21 154 163 skupno število 1.521 3.628 3.397 Najbolj stalen razvoj izkazujejo komandit-ne družbe, katerih število še vedno narašča, vendar so te družbe kot organizacijske forme gospodarskega udejstvovanja manj pomembne. Največji razmah pn beležijo družbe z omejeno zavezo, katerih je bilo leta 1918 enako število kot delniških družb, šole v zadnjem času opažamo, da se je ustanavljanje novih družb z omejeno zavezo zaradi poostrenih predpisov pri ustanavljanju teh tvrdk in vpisovanju v trgovinski register zmanjšalo. Naslednja tabela nam kaže gibanje ustanovitev in izbrisov družb a omejeno zavezo v zadnjih devetih letih: vpisi izbrisi 1929 94 10 1930 102 24 1931 75 11 1952 59 15 1955 46 8 1954 27 21 1955 16 35 1956 26 12 1957 18 55 1 ^^^ 0 postaja vedno bolj priljubljena l Dečva je zelo prikupno oblačilo najsi bo za na morje ali pa za v gore! Zelo je pripravna in pri tem tudi vsal 42.304.6 2.748.9 6.5 1957 44.221.1 3.447.0 7.8 T oh što v i 1 k so v celoti ne da primerjati mod ->i-i>, i p. m-i |i- |>iiiiiDobro jutro, stari dedi Hej, prilli smo ti aa sled: novo zgodbo ed napisal, slišali smo, in narisal; pa smo stolčke t roko rzeli — hoplal k tebi prihiteli Tih« rsedemo ae t kot, prej ne poidemo odtod, dokler zgodbe ne poveš nam do konca —. in še čez!« Drvar in njegova žena (Ruska pripovedka.) Nekoč zdavnaj je v revni koči živel drvar » svojo ženo. Nekega dne sta se oba bridko pritoževala nad svojo usodo in naprtila vso krivdo na rame Adamu in Evi, ki sta s svojo neposlušnostjo razsrdila Boga, da ju je izgnal iz raja in s tem kaznoval vse ljudi. »Če bi bila midva Adam in Eva, ne bi bila tako radovedna in neposlušna!« je rekla žena. Prav v tem času se je približal drvarjevi koči kralj tiste dežele. Slišal je tarnanje moža in žene, stopil je čez prag in rekel: »Smilita se mi. Pojdita v mojo palačol Tam bosta živela lepo in brez skrbi kot jaz. Jedla bosta lahko vsako jed, ki jo bodo služabniki prinesli na mizo, samo jedi, ki bo v lončeni posodi, se ne bosta smela niti dotakniti. Če se ne bosta ravnala po mojih besedah, vaju bom zapodil iz palače.« Drvar in njegova žena sta se vsa srečna zahvalila dobremu kralju in odšla z njim V palači so jima kraljevi služabniki prinesli dragocena oblačila in dobro hrano. Nekega dne je žena vprašala drvarja: »Bogve, kaj je v tej posodi?« »To naju nič ne briga!« je odgovoril mož. »To je res,« pritrdi žena. »Saj nisem tako Strašno radovedna, a vendarle bi rada vedela, kaj tiči v posodi Gotovo je v njej kakšna posebno imenitna jed < »Morda,« reče drvar in skomigne z ramo. »Ali ne vidiš, da je pokrov privezan k posodi? Če ga dvigneš, se bo vrvica pretrgala im takoj bodo opazili, kaj si storila.« »Bog varuj!« je prestrašeno vzkliknila žena. Ponoči je imela drvarjeva žena čudovito lepe sanje. Sanjalo se ji je, da se je pokrov' kar sam dvignil s posode in iz nje je zadišala neznansko dobra jed. Na notranji strani pokrova pa je bilo zapisano: KDOR POUŽTJE TO JED, POSTANE STOKRAT BOGATEJŠI KOT KRALJ! Ko se je žena prebudila, je hitro povedala možu, kaj se ji je sanjalo. Mož jo je posvaril: »Preveeč misliš na to posodo, zato se ti pa le ponoči sanja o njej!« Ko sta zajtrkovala. je ženo obšla skušnjava 5n rekla je: »Kaj, če bi vendarle dvignila pokrov?« »Če že na noben način ne moreš krotiti svoje radovednosti, pa ga dvigni, no. ampak samo malo!« ji je nejevoljno odgovoril mož.^ In žena je res dvlirnH«' pokrov A kaj se je tedaj zgodilo? Iz posode sta skočili dve miški in jo ucvrli skozi okno Takoj nato je v dvorano stopil kralj, ki je drvarja in njegovo ženo naskrivaj opazoval Ves je/en je vzkliknil: »Obsojala sta Adama in Evo zaradi neposlušnosti in radovednosti, sama sta pa še stokrat slabša' Niti en dan nista mogla živeti po moji zapovedi Pri priči mi izginita izpred oči!« Drvar in njegova žena sta se vrnila v svojo kočo in živela tam v pomanjkanju in revščini do svoje smrti. Učitelj v prirodoslovni uri: »Lev je kralj vseh Živali.« Učenec: »Gospod učitelj, kaj bi bilo pa z njim, Če bi živali proglasile republiko?« M za naročnike in knpovalce ,Slovenca' Izrežite in spravite! 50 izrezkov Vam daje pravico, da se udeležite nagradnega žrebanja! Pravljica o Slabiča Svoje čase so ljudje pili le za potrebo, ker so bili mnenja, da je Bog vino ustvaril zato, da se človek lahko pokrepča z boljšo pijačo kakor živali. Toda časi so se izpremenili, dandanes je vse polno ljudi, ki pijejo več kakor potrebujejo, pijejo kozarček, dva. tri in potem vase ulivajo pijačo brez premisleka, nazadnje pa jim postanejo oči motne, in če so prej molčali, zdaj govore na vse kripljc, in če so prej bili boječi, postanejo pogumni, vpijejo, zmerjajo in silijo v druge ljudi, kot bi bili najmočnejši na vsem božjem svetu. Da je do tega prišlo, je pa kriv sam Satan. V Sabočevem je živel namreč človek Slabič po imenu, ki je imel silno čuden značaj Vsakogar se je bal, nikomur ni upal pogledali v oči, karkoli je sklenil, ni mogel storiti, kajti Tiikakšnega poguma ni imel. In če se mu je zgodila kakšna nesreča, ie jokal sam nad seboj, namesto da bi jo moško prenašal in poizkušal storiti vse, da jo drugič odvrne od sebe — zraven tega pa je bil seveda silno hinavskega srca, nikomur ni upal ničesar povedati v obraz, vse je govoril za hrbtom, opravljal je ljudi in sejni zlo, kajti bojazljivi ljudje so po navadi hinavski, da bi s tem odvrnili s sebe prepir Tak je bil in je že prekoračil svoje štirideseto leto, nekoliko droben in sključen z drobnimi me-žikajočimi očrni — in tak bi bil do smrti, dn se mu ni pripetilo, kar se ni ne prej ne pozneje nikomur več. Salan namreč je tiste dni v peklu sklical vse hudobe v svojo glavno dvorano. Iz tal in od Stropa so švigali ogromni plameni. Satan pa je Razburljiva vožnja Ve« utrujen od dolge vožnje s avtomobilom, sem smuknil pod odejo in zadremal. Nenadoma sem planil pokonci, kajti opazil sem, da postelja, v kateri sem ležal, ni bila več postelja I Spremenila »e je v avtomobil in spredaj je žarel napis: Rokus-pokus. Aha, tako se imenuje ta avtomobili sem pomislil in se vzradostil. Pa preizkusimo še tega, da vidimo, če je kaj vredeu! Pritisnil sem z nogo in avtomobil je hušnil skozi okno s hitrostjo 90 kilometrov. Pa ni drvel po eesti, kot se spodobi za navaden avtomobil, nego je Bfrčal naravnost v zrak. Obšel me je strah in že eem se oziral naokrog, kje bi našel pomoč. Tedaj sem zagledal pred seboj nekakšno zavoro z napisom: «Zavrtil« Zavrtel sem jo in bil sera prepričan, da sem rešen. Na mojo grozo pa se je avtomobil vzpel še višje v zrak. Zavrtel sem zavoro na drugo stran in tedaj se je avtomobil res začel počasi spuščati na zemljo. Kmalu sem bil na varnih tleh. Hotel sem avtomobil ustaviti, pa sem zagledal ne daleč pred seboj dva orožnika na motornih kolesih, ki sta že čakala name. Prečudni »avtomobil« se jima je zdel sumljiv. Kaj zdaj? Najbrž me bosta aretirala in ne bom se mogel vrniti domov. Pritisnil eem spet z nogo ob tla in avtomobil je zdrvel po cesti Uot pobesnela zver. Kazalo na kilometrskem Števcu se je hitro pomikalo naprej. 90, 100, 120, 150, 200 kilometrov — to vam je avtomobili Med vožnjo sem iztaknil nekakšno kljuko, na kateri je bilo napisano: »Skoki.« Če sem prjtisnil na kljuko, je avtomobil kar preskočil vse druge avtomobile pred seboj. In še neko čudovito lastnost je imel moj avtomobil: spreminjal je barvo. Zdaj je bil siv, zdaj rdeč, zdaj zelen... Poskusil 6em celo prebresti široko reko — in glej, šlo je! Na drugo stran reke sem pridrvel čisio suh. Orožniki so me že zdavnaj izgubili izpred oči, zato mi ui bilo treba več tako hiteti. Postal sem lačen in zavil sem na stransko pot, da bi si malo privezal dušo Pa eem se spomnil, da nimam ničesar s seboj. Nemara je pa v avtomobilu kakšen dober zalogaj zame? Komaj sem na to pomislil, že se je krmilo pred menoj spremenilo v majhno mizo. Na njej je ležala ocvrta piška in še vse polno drugih reči Ko sem se najedel do sitega, je mizica spet izginila in imel sem spet krmilo v rokah. Tako okrepčan sem se vozil dalje in se pripeljal v neko mesto. Preskakoval sem avtomobile in električne vozove, menjal barvo vsak hip in puhal ljudem prah v obraz. Vsi so začeli divje kričati, kazati in drveti za menoj, da bi me pridržali. Poklicali so ognjegasce in policijo, nazadnje pa celo vojake. Ko je bila nevarnost največja, sem napravil z avtomobilom spet velikanski, skok — in kmalu sem bil zunaj mesta. Razburjenje v mestu pa se še dolgo ni poleglo. Jaz pa se nisem več brigal za to. Drvel sem po cesti dalje Vožnja je postajala dolgočasna. K sreči sem odkril v avtomobilu radijski aparat Zavrtel sem ga in iz njega je zadonela kakor nalašč— žalna koračnica. Ob tej bliskoviti vožnji! Turobni glasovi so me uspavali. Postal sem truden do smrti. Komaj sem še zmogel paziti na cesto pred seboj. Nenadoma sem planil pokonci: nekaj metrov pred menoj je stalo drevo. Avtomobil je z grozovito naglico drvel proti njemu. Nesreče nisem mogel več preprečiti . .. Zaslišal sem preglušujoč hrušč in žvenket »Zdaj je vsega konec!« sem pomislil in zaprl oči. Toda žvenketanja ni hotelo biti konec. Le kaj to pomeni? sem se zgrozil — tedaj pa sem opazil, da ležim doma v svoji postelji. Žvenket je odmeval iz ure budilke na nočni omarici. Zunaj je bil beli dan in treba je bilo vstati... Slričkov kotiček Dragi Kotičkov striček! — Gotovo se Ti bo dobro zdelo, da Ti pišem jaz. Saj veš, kdo sem? Ali veš, kje ležijo Dovje, kraj, odkoder je najbližja pot na luno? A nikar ne misli, da boš tudi Ti kar tako na lepem splezal gor. Tu Ti ne bo prav nič pomagala Tvoja coprnija: rokus-pokus, holadrija .. Brala sem v Tvojem kotičku, da si v bolnišnici. Pridi, pridi v naš prelepi kraj! Boš videl, kako boš zadovoljen in vesel. Prepeval boš kot škrjanče-k na drevesu. Zanima Te, kaj delam. Veš, Janezka pe-stujem — oj, to ti je hrust, prav takšen kot boter Debeluhar Če se pripelješ sem. mi piši, da Te prideva z našim Janezkom počakat z vozičkom in Ti pripravim zvrhano skledo gorenjskih krapov. Še nekaj Te prosim, striček. Če moreš, mi pošlji kakšno lepo mladinsko igro. Veš, tudi jaz že igram in imam zmerom kakšno dolgo vlogo. Sprejmi mnogo pozdravov od Janezka in vseh, ki Te poznamo! — Zin'kla Kovač, učenka III. razreda na Dovjem. /„. Draga Zinka! — Kje leži prelepa planinska vasica Dovje, dobro vem že toliko let, kolikor jih imam na grbi, ampak tega pa doslej še nisem vedel, da je z Dovjega najbližja pot na luno. Če. je to živa resnica, jo bo treba obesiti na veliki zvon — in ljudje bodo od vseh strani začeli gomazeti tja kot mravlje. Saj veš, da si marsikdo želi odfrčati na luno, ko je pa življenje na tej revni slovenski zemlji postalo tako težko. Sem zadnjič srečal starega moža, obutega v raztrgane škornje, k' je žalostno štorklja! po cesti in turobno pel predse nagrobno pesem: »Vigred se povrne, moj denar nič več ..« V dno srca se mi je zasmilil ubogi mož. Stopil sem k njemu in ga povprašal: »Oče, zakaj ste pa tako žalostni? Ali vam je kdo umrl?« Mož me je najprej presunljivo pogledal, potem pa je potegnil iz žepa pet lepih, še skoraj čisto novih stotakov, pokazal z roko sivo hišo na nasprotni strani ceste in vzdihnil: »Da. da, gospod, teh pet stotakov mi je umrlo. Glejte, v onole mrtvašnico jih nesem!« Sprva sem bil prepričan, da se je ubogemu možu zmešalo, ko pa sem prebral napis na oni sivi hiši, sem razumel njegovo tugo in mu sočutno stisnil roko. Na vhodu one hiše se je namreč lesketal napis: DAVKARIJA. Če ie ne veš, kaj ta beseda pomeni, povprašaj očeta in on ti bo že pojasnil! V hiši s tem napisom je izginilo že na milijone slovenskega denarja m ga bo še, tužna nam majka .. Oni žalostni možakar in še marsikdo bi z veseljem odfrčal na luno, če bi vedel, odkod je najbližja pot. Zdaj, ko je ta skrivnost odkrita, se bo gotovo začel vesoljni svet zanimati za tamkajšnji čudoviti kraj. Tudi mene vabiš tja — pa ne zato, da bi na luno odjadral, ampak zato, da bi kot škrjanček na veji prepeval. Le kako Ti more kaj takega priti na misel?! Star sem že in betežen — prav nič se mi ne ljubi po drevju plezati in posnemati škrjančkovo miloglasno petje Posnemati glas starega, hreščečega gramofona bi že še znal, ampak tega si gotovo nihče izmed vas ne želi. Zato bo najboljše, da bom imel usta zmerom lepo zaprta — razen takrat, kadar bom polno žlico ajdovih žgancev noter stresal io kadar bom s Teboj in Lidijo zgovorno kramljal. Janezka pestuješ — oj, to Ti ie lepo! Tudi jaz bi stokrat raje pestoval Janezka kot pa to grdo botro Žalost ni še gršo botro Bolezen, ki mi ne dasta spati vse dni in noči. Blagor Tebi, ki pestuješ Janezka! Na koncu svojega drobnega pisemca mi Se skrbno svetuješ, naj Ti pišem, kdaj se pripeljem z vlakom, da me prideš čakat z vozičkom. Lej jo no, zaradi tega, ker sem Kotičkov striček in ne Kotov stric, pa vendar še ni treba misliti, da sem droben in majhen kot palček! Takle častitljiv možakar se pa že ne bo vozil v vozičku, nak, tisto pa nel Takile častitljivi možakarji se vozijo z avtomobilom ali pa celo z aeroplanom, če imajo kaj cvenka v žepu, navadno pa hodijo kar — peš. To je še najbolj varno, ker se peš še nihče ni zaletel ob kilo-meterski kamen, ali pa treščil iz zraka na trda tla... Če me hočeš na vsak način čakati na postaji. me čakaj brez vsega: brez vozička, brez avtomobila in brez aeroplana. Ampak to Ti moram povedati že vnaprej: čakala me boš zastonj,ker sem že tukaj! Če ne verjameš, pa skozi okno Janšove hiše v mojo sobico pokukaj. Videla boš, kako zadovoljno na stolu sedim, svojo ljubo pipico kadim in v prekrasni gorski svet, s sivim očakom Triglavom v ozadju, strmim .. Pozdravljena! — Kotičkov striček. MLADA NJIVA Ob groba Ob grobu tam kleči ubega deklica, oko se ji solzi, vzdihuje žalostna: »Oj, dolgo je, odkar si hčerko zapustila! Zakaj Bi proč odšla, ti moja mati mila? Nikoli ve? ne bo zdaj tvoja mehka roka pobožala sladko me, svojega otroka. Odšla si v daljne kraje, kjei sreča večna biva, Tvoj duh naj nad menoj na veke mirno sniva.« Frančiška Pintari, Pavlovci pri Ormožu. Stri c Debeluhar bi rad shujšal Striček Debeluhar zadovoljen ni, ker trebušček raste mu vse dni, noči. Tehtnica številko mu visoko kaže: dvajset kil manj dvesto nič ee mu ne lažel Strašno rad bi shujšal striček naš debeli, vsi njegovi vnuki bili bi veseli... Telovadba tolščo — pravijo — odpravi Striček telovadi dan na dan ob Savi. Mine mesec, striček spet se tehta, gleda: za sto kil se zredil je — ha, ha, 6eveda, ker pozabil ročke stric je odložiti. Več ne telovadi zdaj naš striček 6iti.. Razne drobtine Najstarejša zastava. Državna zastava Danske, ki je v rabi že od leta 1219, je torej nastarejša poznana zastava na »vetu. Ista je rdeče barve z belim križem. Največji zvočnik imajo v Ameriki. Opna meri v premeru en meter. V kitajski porcelan mešajo tudi zmlete kosti goveje živine; najboljši kitajski porcelan pa se prideluje iz posebne ilovice, katero se na umeten način stara do 50 let. Največji predor so izkopali v Virginiji v Združenih državah. Dolg je 20 km. Torej približno 10 km daljši kot evropski Simplonski predor. V šoli. Učitelj: »Francek, kdaj je najboljši čas za trganje jabolk?« — »Takrat, kadar ni gospodarja blizu.« sedel na ognjenem prestolu, si zamišljeno pod: piral svoj zaraščeni obraz, in ko so se vsi vragi zbrali okrog njega, je povedal: »Sklical sem vas, dn vas okregam, obenem pa vas seznanim s svojo novo zapovedjo. Že nekaj mesecev namreč opažam, da prihaja čim dalje manj ljudi v pekel, kar je dokaz, da zelo slabo opravljate svoje posle. Ali ne veste, da smo ustvarjeni zato, da silimo ljudi v greli in hudobijo? Ali ste pozabili, da je naša naloga, zapeljevati ljudi in jih odvračati od dobrega? Ali ste morda napačnega mnenja da je vaše poslanstvo prenehalo in boste zdaj počivali? Jazen sem na vas in najrajši bi vas skuhal v žegnani vodi — toda, naj bo, za enkrat vam oprostim — izpolniti pn morate mojo zapoved, ki se glasi: pojdite takoj na svet in izumite nekaj, kar bo med ljudmi dvignilo smisel za greh, zbudilo sovraštvo, prepire in tako pripeljalo človeštvo v naše črno kraljestvo.« Tako je dejal in zamahnil « svojimi kremplji, hudobci pa so privzeli človeško podobo in smuknili na svet. Kden od teh, Kapiir se je pisal in je bil še mlad, poln načrtov za svojo bodočnost, pa je prišel na Sabocevo. Lep dan je bil, ko je mahal po vasi in se ogledoval ljudi, da bi našel nekoga, ki bi bil najbolj primeren za njegovo nalogo Hodil je on hiše do hiše, po travnikih in njivah in nič koj ni bil zadovoljen. Vsi ljudje namreč so imeli poštene obraze, oči so jim .bile iskrene, pridno so delali ., kako bi ga mogel vrag Kapiir knr tako najti. Ves obupan je že bil. ko je spet šel proti večeru v vas. Tedaj pa jc srečal Slabiča, ki je stopal mimo cerkve in «e globoko priklonil, zraven pa zagodrnjal: »Bog ve, če me je videl /.upnik!« Aha, si je mislil vrag Kapiir, ta je pa kakor ustvarjen zame Poinel si je roke in je šel za njim, dokler ni Slabič prišel do svoje hiše, tam pa je stopil brž nekaj korakov naprej in pozdravil: »Dober večeri« Slabič se je kar stresnil in se prestrašeno obrnil, hudobec Kapiir pa je nadaljeval: »Nič se ne bojte, oče. Popotnik sem. zdravnik, ki hodim iz kraja v kraj, noč me je, kot vidite, zalotila, prenočil bi rad in dobro vam plačam, če me vzamete pod streho.« Slabič se je sprva premišljal, ko pa je zaslišal žvenket denarja, je pokimol in sprejel tujca. V' hiši sta sedela za mizo. beseda je dala besedo, vrag Kapiir se je hvalil na vse kriplje, dopovedoval je Slabiču, da ne zna zdraviti samo telesnih bolečin, temveč tudi človeške lastnosti, in tako se je zgodilo, da je Slabič dejal: »Veste, oprostite, tujec ste, zato si upam povedati, da sem strašno boječ Vsnkogar se hojim . ., ničesar si ne upam. Slabič so mi dali ime. Ali je kakšno zdravilo proti temu?« »Seveda je « je zadovoljno pokimnl hudobec Kapiir, »seveda je. Prinesite vina Pa ne kozarec. en bokal, dva ali pa iri in takoj vas ozdravim.« Slabič je vstal in prinesel vino kar v škafu. »Vzemite korec'« je ukazal Kapiir, in ko se je Slabič vrnil, je spet dejal: »Pijte!« Slabič je izpil korec do dna »Se enega!« je ukazal Kapiir Slabič je spet izpil do dna »Še enega!« ... Jn k° ie Slabič izpil še tega, se mu je po žilah razlila neznanska korajža, jel je vpiti in mahati z rokami, poskakoval je in se režal, čez cas pa je ze tolkel s pestmi po mizi in klical ves svet na korajžo. »Vidite,« je dejal hudobec Knpur, »to je zdravilo!« in že ga ni bilo več. Od takrat pa so se začele goditi po Sabočevem čudne stvari. Slabič, ki je hodil prej ko senca okrog, je zdaj rogovilil po vasi, vpil in zmerjal ljudi, nikogar se ni bal napadel je celo biriče in rubežnike - ljudje pn -o skima-vali z glavo In glas o tem se je razširil povsod in ze so prihajali bojazljivi «1 vseh strani in lzpraševali Slabiča, kakšno zdravilo je vzel, da je Ink. in on ga je vsakomur povedal. In kdor je bil tako slab in tako malo močan da niti svojili težav ni mogel prenašati, je začel piti, ko pa se je streznil je bil tak ko prej, zato je začel piti znova, zaradi česar «o povsod nastajali prepiri, pretepi, umori, družine so začele propadati, kajti vina je kmalu zmanjkalo in treba ga je bilo kupovati, pijani ljudje pn niso bili za nobeno delo, zato so posestva propadala, širilo se je sovraštvo, hi-navščina, tatvine — —, vse svet je zapadel grehu na debelo. In to je šlo iz dneva v dan, iz leta v leto — in še danes nezmerno pijo ljudje, ki nimajo moči, da bi vladali sami nad seboj, slabiči in bojazljivci, ki zarad' svoje pijanosti trosijo okrog sebe nesrečo za nesrečo. Hudobec Kapiir pa je bil v peklu pohvaljen in je bil od Satana zn svoje plodovito delo odlikovan s tem. da je bil imenovan /n načelnika v oddelku pijancev, ki je v peklu največji. S Borov l n v ž i n a Tih pred poletjem Zdi s«, ko da je tudi priroda pripravljena, Ha sprejme prihod svojega najvišjega Gospodarja, Stvarnika, ki pojde v četrtek na dan sv. Rešnje-ga Telesa v procesiji tod mimo, da blagoslovi sad zemlje in trud človeških rok. (Lepo in zbrano se pridružimo proseciji!) Kar osupnili smo: saj je žito že kar visoko in se bilke pozibavajo v vetru ko valovi. Torej smo že tik na pragu poletja. Melodija barv zveni vsa v zeleni pesmi. Koliko odtenkov teh zelenih melodij valovi od njive do njive, od travnika do travnika in od drevesa do drevesa tja do daljnega obzorja! Zraven se oglašajo spremljajoči glasovi pisanih poljskih in vrtnih cvetic, da se zlije vse v čaroben koncert. Kako naglo stopa leto naprej! Že se je osulo nežno pomladansko cvetje, razblinili so se lahni dimasti oblaki, ki so radostno jadrali nad klijočimi vrtovi in nad plahim zelenjem dreves in grmičja. Poletje stoji na pragu. Skoraj že okušaš njegov vonj po rdečih jagodah. Trate in loke se ljubko nasmihajo v svoji jas-nini. Poprh iz same svežosti je posut po vsej prirodi. Zelena zemlja sope z globokimi vzdihi. Ozračje dehti po medu. Travnik je en sam raj iz visokih bilk, cvetočih zvezd in zelenega zraka. Lilaste zvončnice ljubko pokimavajo belim marjetam. Tam nekje se oglaša klepanje kose. Čas košnje je že skoraj tu. Ubogi travniki! Na obronku gozda cvete že šipek in kvišku stremeči trnji varujejo to bledo, prisrčno cvetenje, ki se je tako globoko zasidralo v romantiko narodnih pesmi Naglo uvene življenje teh prirodnih otročičev, čim jih utrgajo roke in hočejo narediti šopek. Zadaj za grmičjem se dviga gozd v vsej svoji zeleni mogočnosti. Lep je pogled na širno, zeleno pokrajino. Žitne njive valovijo v vetru ko morje Valovi se peneče pretakajo skozi klasje, venomer se E rožne bilke pripogibajo in vstajajo, venomer olj čutiš kot slišiš pritajeno šustenje. Na okrajku vzplamteva rdeči makov cvet in šviga ko goreč zubelj iznad trav. Sredi ravni pa miglja samotni topol ko srebro v nebo. Po kroju spletena jopica Po kroju spletena, moderna jopica Že pričujoča slika ti pove, da je ta spletena jopica jako prijetna in pripravna. Brez dvoma si jo spleteš, če le malo utegneš! Potrebuješ 9 štren temnomodre volne (ali kake druge prejice), štreno rumene volne, štiri pletilke, dve št. 3'A in dve št. 2'A, dva kosa traku, moder usnjat pas, 2 velika gumba in 6 majhnih gumbov. Najprej spleteš hrbet Nasnuješ na pletilko 3'A — 102 pentlji modre volne in pleteš 4 vrste 1 levo, 1 desno. Pri 5. vrsti vzameš v začetku in na koncu po dve pentlji skupaj. Po 6. vrsti pleteš samo 24 srednjih pentelj po 1 levo, 1 desno, druge pa vse desno. V vsaki 6. vrsti vzameš na obeh straneh po dve pentlji skupaj, dokler ni 20 pentelj posnetih. Pleteš, da je delo 18 cm visoko, nato dojemaš v začetku in na koncu po eno pentljo in ponavljaš dojemanj v vsaki 6. vrsti, dokler nimaš spet 102 pentlji. — Odprtino za rokav narediš: Čim meri pietivo 37 cm, posnameš v začetku obeh naslednjih vrst po 6 pentelj, v vsaki naslednji vrsti pa po eno pentljo, dokler nimaš 92 pentelj. Potem pleteš dalje po t levo, 1 desno in snemaš, dokler nimaš le 72 pentelj. Nato ne snemaš nič več in pleteš dalje, dokler me merita odprtini za rokav, če ravno meriš, po 18 c.m. Potem daš srednjih 24 pentelj na nitko in skleneš 24 pentelj na vsaki strani v treh oddelkih, ker je črta na ramah poševna. Levi prednji del Nasnuješ na pletilko št. 3'A iz modre volne 72 pentelj. Pet vrst pleteš po 1 levo, 1 desno in v 5. vrsti posnameš koj v začetku 2 pentlji. Po 6. vrsti pleteš samo 12 pentelj v sredi t levo, 1 desno, sicer na desno. V začetku vsake 6. vrste pleteš 2 pentlji skupaj. Čim je plctivo dolgo 12 cm, spleteš rob žepa po 1 levo, 1 desno ta- kole: Pleteš z desno pletilko, dokler ne prideš do zadnjih 44 pentelj. Potem 24 pentelj po 1 desno, 1 levo (to je prav rob žepa), nato 8 p. gladko, spet 12 p. po 1 desno, 1 levo. Tako spleteš 6 vrst, nakar skleneš 24 p., ki so za rob žepa. — Potem nasnuješ na posebno pletilko 24 p. za spodn ji del žepa, in pleteš 10 cm desno, nakar spleteš še del žepa vprav nad sklenjenimi pentljami. — Nato pleteš gladko in v sredi 12 p. po 1 desno, '1 levo, dokler ni kos 18 cm dolg, nakar v začetku vsake 6. vrste po 1 p. dojameš, tako da dobiš 71 pentelj. Odprtino za rokav začneš, ko meri pietivo 37 cm, ko 6 pentel j v začetku desne pletilke skleneš in dalje po 1 p. v začetku vsake naslednje desne vrste. Gubo na prsih začneš delati, ko je 8 p. posnetih, medtem ko z desno pletilko takole pleteš: Skleneš 1 p., pleteš 22-krat po 2 p. desno skupaj, napleteš 5 p. desno in spleteš še 12 p. po 1 d. 1 1. Z naslednjo desno pletilko pleteš vse pentlje po 1 d. 1 1., a ne pozabi v začetku teh in sledečih 2 desnih vrst po 1 p. posneti, nakar odprtino nič več ne manjšaš. Z levo pletilko dojemaš proti reverju tako, da spleteš 2 p. v 2 pentljah. Tako dojemaš na vsaki levi ple-tilki, dokler ne pridobiš 9 pentelj. Čim meri odprtina 15 cm, skleneš prvih 18 pentelj na levi pletilki proti reverju, potem spleteš t p., potem pa 2 p. skupaj. Na naslednjih obeh levih ple-tilkah prav tako spletaš po 2 p. po prvi pentlji skupaj. Ostane naj še 24 p. S temi pleteš dal je, dokler ni odprtina 18 cm velika, nakar skleneš ravno v treh oddelkih. Desni prednji del pleteš kakor levega, le vse nn nasprotni način. Razen tega vpleteš 2 gumbnici. Prvo vpletcš, ko je pietivo dolgo 20 cm. Za to skleneš s pletenjem po 1 d. 1 1. — 8 srednjih pentelj in nasnuješ na sledeče pletilke isto število pentelj. — \ m - ^ fi .....27--- ^ 1 / !......J si _ izr J K j - 27—M rr. r: i \ <— -•■33......> ... _________+ Davne rastline po naših vrtovih Zdaj se leskeče naš vrt v najlepših barvah, saj smo že jeseni dali v zemljo čebulice hija-cint, tulp, anemon. Majniee (ali španski bezeg) so že v cvetju; bogat, pester poletni izbor barv je že skoraj stopil na mesto pomladnega cvetja in še bolj goreče nam jesen pobarva vrt. Ali je bilo po naših vrtovih zmeraj tako? Stare knjige in bakrorezi nam povedo, da so bili v 15. stoletju naši mestni in kmečki vrtovi prav skromnih in nežnih barv. Bledih barv je tulipani, anemone, goreča ljubezen, zlatice in podlesek. Kako pa je s poletnimi cvetlicami? Tudi te so po večini priromale iz tujih krajev, in če mislimo, da so bila naša okna in naši vrtovi že od nekdaj okrašeni z nageljni, pelurgonijami, sončnicami, dalijami in fuksijami, se jako motimo. Strokovnjaki pišejo: Niti 200 let še ni preteklo, odkar so prišle geranije iz Kaplandske k nam; nageljne smo dobili iz Bizanca in sončnice omenjajo šele leta 1582 in so iz severne Mehike doma. Tudi dobrovoljni. pisani poletni drobljanci so priromali iz daljnih krajev. Tako smo dobili rezedo iz Kirenajke, in sicer šele leta 1737; kapucinčki pa, ki veselo plezajo po hišnih brajdah in balkonih, so se priselili okrog leta 1502 iz Peruja. Cinije, lobelije, verbene in petunije so prišle iz Mehike in pasijonska roža (1582) je priromala z daljnih Kanarskih otokov. Tudi na videz tako domači španski bezeg je orientalec, doma je v Turčiji, in hortenzijo smo šele leta 1767 sprejeli iz orienta Južna Amerika nam je dala fuksijo, ki je dandanes skoraj na vsakem oknu in vrtu. Tudi Japonska nas je obogatila z dragocenimi cvetlicami. Dala nam je kri/.anteme, srčke, astre in rdeče vrtnice-ovijalke. Ker smo že pri vrtnicah, se spomnimo »sto-listmate« ali centifolije, ki jo že Rimljani imenujejo v spisih. Vrtnice so se zatem na vse načine poplemenitile, raznežile, razmnožile in imajo neštevilna in raznovrstna imena. Mimo vseh teh rož pa je bilo na naših vrtovih mnogo raznih zelišč, ki smo jih že pozabili, ki so v narodnih pesmih in narodnih nošah spet prišla do svojih pravic Že v zgodnjem srednjem veku smo imeli: peteršilj, zeleno, žaj-belj, rožmarin, meto. kamelice, pelin, kislico. Ali ni čudovito, koliko teh zdravilnih dišečih rastlinic nam daje naša domača zemlja? Žal mi je tebe .. • bilo največ, preden smo dobili iz orienta in iz drugih dežel bujnobarvne rastline. Skoraj nič nam ni znano, kako malo rož iz naših vrtov je pri nas doma. Začudili se bomo, ko zvemo, da so vseh vrst lilije iz Turčije. Konec 16. stoletja so jih odposlanci iz Carigrada prinesli na Dunaj, od tod pa so se razširile povsod, posebno pa po Nizozemskem. Takrat so se na naše vrtove preselile: hijacinte, < i' > Potem pleteš mirno 8 cm naprej in spleteš naslednjo gumbnico prav tako. Levi rokav pleteš — kakor tudi desnega po 1 d. 1 1. in sicer v dveh polovicah — Za prvo polovico nasnuješ na pletilko št. 334 — 24 pentelj modre prejice in pleteš 2 cm dolgo. Naslednjo desno pletilko pleteš takole: Spleteš 2 p., skončaš 4 p. in dopleteš vrsto. Na levi pletilki spet nasnuješ 4 p. Pleteš 3 cm dolgo in napraviš gumbnico, nakar začneš dojemati in sicer dojemaš v začetku vsake 6. vrste po 1 p. Ko spet napleteš 3 cm, pe spet narediš gumbnico, nakar pleteš še 2 cm dolgo. Drugo polovico rokava spleteš iz 24 p. in še iz 8 p. Začneš dojemati, ko meri pietivo 5 cm. Ko je pietivo 11 cm dolgo, skončaš onih 8 p. in pleteš oba kosa na eni pletilki. Zdaj dojemaš v vsaki 6. vrsti na obeh straneh, dokler nimaš 70 p. Čim je rokav 41 cm dolg, skončaš na vsaki strani 6 p., nakar v vsaki 4. vrsti snameš na vsaki strani po 1 p., da prideš do 40 p. Nato na vsnki strani skončaš po 8 p. in pleteš 24 srednjih pentelj šc 3 cm dalje. Desni rokav pleteš prav tako kot levega, samo da pleteš obe polovici v nasprotnem vrstnem redu. Ovratnik začneš spodaj pri reverju, pri čemer vzameš rumeno volno in nasnuješ na pletilko št. 2'A — 12 pentelj. Pleteš 8 p. gladko, a tiste štiri, ki tvorijo rob, pleteš 1 d. 1 1. Tako pleteš 8 cm dolgo, nakar na desni v vsaki 4. vrsti dojemaš, dokler ne dojameš 9 pentelj. Pleteš dalje, da je rever dolg 21 cm. nakar spleteš drugi rever prav tako. Nato nasnuješ med obema reverjema 37 p., tako dn imaš skupaj 79 pentelj. Te^ pleteš v dolžini 2 centimentrov, pri čemer začneš s 4p. po 1 d. in 1 1. in tako tudi skončaš. Nato spleteš 5 vrst po t d. 1 1. in skončaš. Gumbe spleteš, če nasnuješ iz modre volne 12 p. na pletilko št. 2'A in gladko spleteš progo. Iz te proge ti v kaki trgovini naredijo gumbe. Preden vse dele sešiješ, jih po vlažni krpi polikaš. Nato sešiješ hrbet in sprednja dela skupaj, nabereš pentlje krog vratu nn pletilko in pleteš z modro volno, pri čemer na koncu vsake vrste dojameš po 1 p., dokler ne dosežeš šiva na rnmi, nakar skončaš. Potem nabiraš pentlje na pletilko št. 2'A tako, da začneš nn konici enega rtverjn, nabiraš ob reverju dalje, nato ob izrezu krog vrntu in potem še ob drugem reverju. Od tu pleteš pokončni ovratnik s pletilko št. ~'A po 1 d i 1. Ko je ovratnik 4 cm visok, pn skončaš. Rokava sešiješ. pri čemer sc ravnaš po risbi in položiš točko - a - na točko - c -. in šivaš proti - b - Druso stran rokava prnv tako seši ješ. Vse šive zalikaš po vlažni krpi Pod ramena prišiješ trak: ovratnik nabereš, gumbe prišiješ na prsih in n» rokavih Narejena jopica naj ima v pasu moder pas iz usnja. CV I • w PSr»'Ci> rtz Vzamrš 125 g poparjenega ri/n ki mu do-dnš malo .irrsnegn maslo, ščepec snli. 10 g sladkorja. zavojček vanilijevega sladkornega po-prlm in t I mleku — in vse tn skuhaš, n tnko. dii je ri/ še zrnnt Medtem odstraniš koščice češn'nm. iih notrrseC s slndkoriem nn. liie; = '<1 bnir?a vmn in pustil nekni časa stnti Ko In rS? nnpol ohlajen, primešaš češnje in dnš nn mizo. Bister studenček v gozdu izvira in po skalovju lahno šumlja. Čez korenine hrastov mogočnih, bukev stoletnih tiho vrvra. V mirnem zavetju gozdnih orjakov v suši nobeni usahnil še ni. Rdeče ciklamne, praprot zeleno, gosto mahovje z vodo poji. V tihi samoti, v gostem grmovju temni tolmunček varno je skrit. Ptičice drobne, srnice vitke vodo studeno hodijo pit. Včasih še meni — kadar me vodi pot mimo njega — žejo gasi. Uren kot dnevi srečne mladosti moje — brezskrbno v daljo beži. Ko prisluškujem pesmi veselih v bistrem studenčku skritih glasov — moja nemirna misel polaplja se v šepetanje brzih valov: »Virček, ne moreš vedno ostati v varstvu zelenib hrastovih vej. Kamor ti kaže struga potoka v temno daljavo moraš naprej 1 Žal mi je tebe bistri moj virček! Tožna ti v svetle valčke strmim. Kam te ponese struga neznana? Zate in zase, vir, se bojim--< (Marija Brenčičcva.) Češnji Zdaj so češnje na vrsti, saj je 15. t. m. sveti Vid, ko pravimo pri nas, da je »sveti Vid češenj sit.c Poglejmo nekaj navodil za jedila s češnjami! Češnjevi cmoki Imaš 'A kg češenj, ki jim odstraniš koščice, jih osladiš in potreseš s cimetom in nastrgano Iimonovo lupino. Potem vtepeš v češnje tri rumenjake in še ščepec soli. To noj se malo tileže, nakar dodaš toliko drobtin. da nastane testo, ki mu primešaš še sneg treh beljakov. Z žlico zajemaš iz testa cmoke, jih kuhaš v slani vodi 10 minut. — Na masti opraženc drobtini pomešaš s sladkorjem in cimetom in jih potreseš po cmokih, preden jih 'aš ua mizo. Češnjeva torta Iz ostankov kruha Razmehčaš v mleku 100 g prepečenca in dvo žemlji. Dodaš 175 g naribaneca črnega kruha, 100 g sladkorja, 4 žlice sesekljanih lešnikov in 50 g raztopljene masti. Nato potreseš s sladkorjem pol kilograma češenj brez koščic in še z 2 žlicama sesekljanih orehov. Vse zmešaš skupaj in pustiš, da počiva. Nato daješ v namazano posodo plast kruha in plast češenj; vrhnja plast naj bo kruh Dobro stisneš, da je torta bolj trda in pečeš 45 minut v srednje vroči pečici. Ko se torta sliladi, jo pomaži s tenko sladkorno glazuro, in preden se ta strdi, potresi na vrh še čokoladne kosmiče. Ona: »Prinesl no, ko boš šel domov, lz prodajalne mišnico.t On: >Saj vendar imamo mlšnico.« Ona: »Vem, ampak v tej je miška.« Povračil' Naš domači zdravnik M. D. Lj.: Kako bi odpravili pege, oziroma madeže iz kože, ki je bila razpraskana radi srbenja po injekcijah. — Nič ne poveste, zakaj in kakšne injekcije ste dobivali. Če ste dobili po injekcijah izpuščaje, kakor bi vas koprive opekle in ki eo vas močno srbeli, kar se večkrat dogaja, niso potrebna zdravila, prešla bo nadloga sama po sebi. Nekateri ljudje so namreč že od rojstva preobčutljivi za tuje beljakovine, ki jih sprejmejo vase. Drugi pa postanejo preobčutljivi šele potem, ko so dobili ponovno tuje beljakovine vase, nove množine pa ne prenesejo več. V obeh primerih reagira telo s tem, da se pojavi koprivka, ki povzroča močno srbenje. Mnoga zdravila, ki jih vbrizgavamo, obstoje iz samih beljakovin ali pa so beljakovine primešane drugim snovem v zdravilu. M. Z. S.: Pred dvema letoma ste izgubili čiščo. Po zdravnikovem nasvetu ste jemali tablete iz jajčnikov, kar vam je pomagalo. Izčrpalo pa vas je zelo, da ste morali prenehati. Stari ste 33 let, brez otrok. Vaš mož pa si otrok želi. Rojite se pa, d« ne boste mogli izpolniti njegove želje, da bi postala mati. Po izjavi zdravnika, ki vas je pre-iskal, so jajčniki in maternica popolnoma zdravi. Povedali ste vse premalo, da bi vam mogel pokazati, kje tiči vzrok. Nič niste navedli, v kakšni okoliščinah ali v kakšni zvezi ste izgubili čiščo. Tudi ne omenjate, če ste drugače zdravi. Ste se zredili ali shujšali? Napisali ste le, da ste živčno tako uničena. To pa je posledica tega, ker ni čišče. Zdi se mi, da povzročajo to nadlogo pri vas motnje v delovanju žlez, ki poleg jajčnikov usmerjajo in vodijo vsakomesečne spremembe na maternici in jajčnikih, ki vplivajo na čiščo. Svetovati vam morem le to, da se odpravite v žensko bolnišnico, kjer vam bodo po temeljiti preiskavi ne samo spolovil ampak tudi vseh ostalih organov, ki pridejo tu v poštev, točno ugotovili, kaj je vzrok tej vaši nadlogi. Ne odlašajte, storite to čimprej! A. P. Š. o. P.: Vašo mater zlasti na prepihu noge bolijo, da komaj hodijo. Bolečine se sprehajajo po vsej nogi, posebno močne pa so v sklepih. Menijo, da je to revmatizem. — Mati naj skrbijo za to, da bodo imeli noge kolikor mogoče na toplem. Kadar pa imajo bolečine, naj si noge večkrat natrejo z brinovim oljem. Maj: V Gorici so vam dognali žolčne kamne. Radi bi vedeli kaj več o tej nadlogi. Že večkrat sem govoril o tej bolezni. Ker izrecno želite, vam Izpolnjujem željo. Bolezen je zelo pogosta. Pojavi se navadno po 40. letu in sicer pri ženskah tri do štirikrat bolj pogosto kakor pri moških. V žolčnih izvodilih, predvsem v žolčniku, kjer žolč zaostaja, se iz žolča izločijo snovi, ki se spriinejo in tvorijo kamnom podobne tvorbe, ki imajo prav pestro obliko. Včasih jih je prav čedno število (do 300) in so veliki kot koruzno zrno. Včasih pa je ves žolčni mehur napolnjen kakor s peskom. Dobimo pa tudi posamezne kamne, ki imajo prav spoštovanje vzbujajočo velikost. Nosečnost, obleka, Jo prenehalo. J. K. J. Prepogosto izločanje in to celo v budnem stanju je pri vas posledica zablode, v kateri ste živeli. Vendar pa, fant, glavo pokoncu! Z resnim namenom in trdno voljo dosežete vse, kar hočete. Poiščite si trdo ležišče, ogibljite se vsega čtiva, ki na vas kvarno vpliva, jejte preprosto tečno hrano, pa ne preobilno! Umivajte in kopljite se v hladni vodi. Če je vaš namen, da popustite [»osvetno rabo, resen, jamčite že sami po sebi, da boste uspeli. Posvetujte' ee pa še z zdravnikom strokovnjakom, v katerega stroko spadajo te težave. Upam, da ste me razumeli. K. S. 0.: 67 let ste stari, vojska vam je pustila kol pljučne jetike. Pa ludi na arteriosklerozi bolehate. Zadnjič ste se parkrat sončili na travi ležeč. Pojavila se vam je velika slabost v levi nogi, glež-njih in kolenu. Zdi se vam, kakor bi vam bila noga obtežena z utežjo. Če dalje časa hodite, vos bolijo konci prstov, občutek imate, kakor bi vam bili čevlji prekratki. Pljučna jetika, mislim, da pri vas ni tako hudo nevarna stvar in da se je s pridom otepate. Nevšečnosti pa, ki se javljajo v nogah, so posledice arterioskleroze. V vaših letih je ta pojav skoraj naraven. Žile se pač obrabijo. Bolezen se potem javlja s takimi in podobnimi težavami, kakor jih imate vi. Pri nekaterih v rokah, pri drugih v glavi, pri tretjih v trebuhu. — Izogib-ljite se telesnih in duševnih naporov. Živite čimbolj filistrsko. Uživajte dosti sočivja, sadja in zelenjave ter mlečnih jedi. Z jedilnega lista pa črtajte meso in jajčne jedi. Zapišite se v sveto vojsko ali med mlade junake. Napovejte boj nikotinu. Ne pozabite na redno iztrebljanje, kar je sila važno. Preselite ee čez poletje z vznožja vaših lepih gora višje gori na planine. P. G. Z. B.: Kakšno hrano naj uživa noseča žena vprašujete. — V splošnem velja pravilo, da za zdrave noseče žene n,i treba posebne hrane. Je naj tisto hrano, katere je vajena. Najboljša je preprosta domača hrana. Če vaša žena želi zelenjave in sadja, ji privoščite lo. Vse listo O božjaslnosti novorojenčka, če je mati prej uživala sadje, so prazne niarnje in čenče. Kolesarjenje pa mora na vsak način opustiti! Za vas pa velja post. Ste me razumeli. Tako bodo vse težave, ki jih ima ženo, prenehale. J. P. Lj.: Na imenovanem mestu imate neke rumene, bradavicam podobne izrastke, ki ne veste, kako so nastali. Pod vrhnjo kožico opažate neko smrdljivo snov, ki se vam večkrat pojavlja. Bojite se, da morda ni kakšna spolna bolezen. Strah je odveč. Izrastki, ki jih opisujete, so posledica nesnage, ki se nabira na omenjenem mestu. Poskrbite za redno umivanje in le nadloge bodo prešle. Kmetijski nasveti Zbiranje muh med okni. I. M. N. G. — Imate sončno stanovanje z velikimi okni, med katerimi se jeseni zbere ogromna množina muh raznih velikosti. Več kot dva meseca ste jih škropili s >flitom«, polne smetišnice ste jih znosili na gnojišče, toda čez pol ure jih je bilo zopet toliko. Kako morajo priti tako debele muhe med okna, ki se sicer dobro zapirajo? To spomlad se je to ponovilo. Ne veste, kako to pride in kako bi se znebili tega mrčesa. — Okna se sicer dobro zapro za ljudi in za zrak, ne pa za muhe, ki najdejo povsod špranje, skozi katere zlezejo skozi. Jeseni gredo v stanovanje; zlasti tople sončne lege jim prijajo, tam si najdejo špranje, v katerih ob mrazu otrpnejo in prezimijo. ko pa posije sonce, se prehude in zlezejo na topla mesta. Ne samo pri vas, ampak tudi drugod je bilo letos opaziti nenavadno mnogo tega mrčesa. Tako se je našlo muh v slepih oknih za oknicami otrplih, ne mrtvih, do tri prste na debelo. To vse je prezimilo in bi spomladi zarodilo na stotisoče mladih, če jih nismo požgali. »Flitanje« muh ne umori, ampak samo omami. Ko ste vrgli tako omamljene na gnojišče, ste jih spravili na svež zrak in na toplo, kjer so oživele in zopet prišle k vam v vas. S >flitom« omamljene muhe je vreči na ogenj. — Sredstva, ki bi preprečilo muham zbirati se na sončnih oknih, ne poznamo, ker jim ni mogoče zabraniti vstopa. Hrastov les potrebuje dolgo sušenje. I. M. B. — Popravljate staro hišo ter bi hoteli vanjo napraviti nova hrastova vrata in hrastove stopnice. V ta namen ste posekali domače hraste, nažagali deske ter jih dali sušiti. Želite vedeti, kako jih je sušiti in koliko časa. da les pozneje ne razpoka. — Pri naravnem sušenju potrebuje hrastov les mnogo časa, preden se popolnoma osuši, tako da ne poka. V ta namen ga je zložiti na vetroven prostor in pokriti, da ga dež ne moči; pa tudi sonce ne eme naj preveč pripekati. Tako se enakomerno suM, je v treh, štirih letih popolnoma suh in se da uporabiti tudi v prostorih, kjer se kuri, ne da bi izdelki iz njega [»pokali. Lahko pa se suši tudi v sušilnicah, toda pri nizki toploti, kajti previsoka toplota povzroča kinalu razpoke. Dvomimo pa. da bi vi razpolagali s takimi sušilnimi napravami. Lahko ga tudi postavite pod streho, kjer je dovolj toplo, da ee enakomerno suši. Vsekakor traja to miniiiniiHMiniiimniHimnimmmi ODREŽITF ..............................murnu jnvmm mmmr 1 odgovarja samn nn vprašanja. ka- | | terim ie priložen tale odrezek I ..Slovenec" 12. funija 1938 j ŠiNuimuii ..........................i.......«............................mi.......................... več časa, preden je hrastov les tako suh, da pri obdelovanju ali pozneje ne razpoka. Marelična drevesa se kar čez noč posuše. B. A.. C. — Objasnimo naj vam vzrok, zakaj se marelična drevesa brez vidnega razloga kar čez noč posuše in kako bi se dalo temu odpomoči. — Na lo vprašanje se ne da odgovoriti na daljavo, kajti pravi vzrok treba poiskati na licu mesta pri vsakem drevesu posebej. Tu nekaj razlogov za ta pojav. Če marelično drevo dospe 6 svojimi koreninami na kamen, kjer jih ne more dalje pognati in ne dobi več hrane, hira in se posuši Ali če zadene z njimi na talno vodo ali na gnojnico ali na kako strupeno plast zemlje. So pa še drugi razlogi, ki povzročijo, da preneha marelica rasti, ki jih pa je mogoče ugotoviti samo po natančni preiskavi na licu mesta. V vašem mestu imate več sadjarskih strokovnjakov, na katere se obrnite, pa vam bodo povedali pravi, vzrok. Arterijski vodnjak. S. S. R. — Na travniku pod hribom ste našli vodo. S svedrom ste izvrtali G metrov globoko luknjo ter vanjo vtaknili rfev v vodo, ki je stala 80 cm visoko. Poskusili ste s se-salko izvleči vodo na vrh, toda ni šlo. Vprašujete, Hote! Vilo Lucija Aleksandrovo, otok Krk Pension 7. vsemi taksami od din 45"- naprej. Prospekti se dobijo brezplačno pri Putniku in pri upravi hotela. kako zabiti cev v zemljo, da voda priteče sama na dan. — lz Vašega opisa sledi, da želite vedeti, kako se napravi arterijski vodnjak, iz katerega teče voda pod lastnim pritiskom na vrh zemlje. — Arterijski vodnjaki so prav za prav umetni izvirki. pri katerih pritiska voda od spodaj navzgor. Če se v tleh v kotanjati obliki menjajo med seboj neprodirne in prodirne zemeljske plasti, se med neprodirnimi zbira voda. Če skozi te plasti zvrtamo luknjo, oziroma zabijemo cev, udari voda, ki je pod močnim pritiskom, visoko navzgor in pride tako sama na dan. Če pa ni pritiska, tedaj voda ne more na vrh; potrebna je torej eesalka. Zato pa mora biti v globini zbiralnica za vodo, sicer tudi sesalka ne more delovati. — Po vašem opisu domnevamo, da vam arterijski vodnjak ne more služiti, ker voda nima dovolj pritiska, da bi sama od sebe prodrla na vrh. Ne preostane vam torej drugega, kakor da izkopljete pravilen vodnjak in v njem namestite sesalko. Če ste pa o tem v dvomu in bi si radi pomagali z navadnimi cevmi, ki ste jih zabili v zemljo, tedaj vam moremo samo svetovati, da ee v bližnjem mestu obrnete na znanega oblastveno kotieesioniranega instalaterja vodovodov, ki vam bo podal pravilen nasvet, kako pridete najceneje do te vode. Pravilno svetovati se da namreč samo po natančnem pregledu zemljišča na licu mesta. Pravni nasveti Prevalitev splošnega prometnega davka. F. F. — Vinski trgovec zaračunava gostilničarju pri vsaki pošiljki vina tudi 2 in po! % poslovnega davka. Ali je tako postopanje pravilno? — Plačevalec poslovnega davka (prodajalec) ne sme onemu, ki ima pravico do prejema (kupcu) ali storitve, zavezane poslovnemu davku, zaračunati davka posebej in ga tako prevaliti nanj, nego davek mora biti kalkuli-ran v ceni. Prav tako ne sme niti kupec od odškodnine (cene), ki mu jo je zaračunal prodajalec, odbiti davka, ki pripada na nadaljnjo prodajo kupljene stvari, nego mora tudi on, kakor je njemu prodajalec zaračunal davek v ceno, svojemu kupcu ta davek ob prodaji zaračunati v svoji odškodnini. Pogodbe, ki bi nasprotovale temu predpisu, ne veljajo. Učiteljska abiturientka. M. M. Se vedno je v veljavi določba lanskega finančnega zakona, ki predpisuje, da učiteljicam narodnih in gospodinjskih šol in otroškim vrtnaricam služba preneha, če 6e poroče z osebo, ki ni učitelj narodnih šol. Iz tega izhaja, da vas tudi v učiteljsko službo ne bodo sprejeli, če se poročite z neučiteljem. Leta 1932 potrjen. J C. Leta 1932 ste bili potrjeni. Kmalu po nastopu vojaške službe so vas odpustili, češ da vas bodo čez 14 dni zopet vpoklicali. Medtem ste sc preselili v drugo občino, kjer ste se prijavili. Leta 1935 vas je vojaška oblast pozvala k nastopu službe, a poziva niste prejeli. Izdana je bila proti vam tiralica, orožniki so vas aretirali in peljali k vojnemu okrožju. Nekaj dni so vas držali v zaporu, na kar so vas zopet izpustili z naročilom, da počakajte doma, da vas pokličejo. Nekateri vas plašijo da boste morali služiti triletni rok. Ali bi si mogli izposlovati skrajšan rok. Ali vas lahko vpokličejo po 27. letu starosti. — Po predpisih zakona o ustrojstvu vojske in mornarice služi oni, ki se odtegne službi v vojaškem kadru, tri leta, če se ga zaloti do dovršenega 40. leta starosti. Zelo neprevidno ste ravnali, ko «e toliko časa niste brigali za vojaško dolžnost, čeprav ste vedeli, da ste potrjeni in da morate svoj rok odslužiti. Po 27. letu starosti ne služijo v stalnem kadiru tisti mladeniči, ki so začasno nesposobni in do dovršenega 27. leta ne postanejo sposobni. Ako vam nalože triletni rok zaradi odtegovanja vojaški dolžnosti, 6ploh ne more biti govora o skrajšanem roku. Drugače bi pa morali navesti točne rojstne podatke očeta in bratov ter njih službo pri vojakih, da bi se moglo ugotoviti, ali vam pripada pravica do skrajšanega roka. Pozakonjenje nezakonskega otroka. I. T. Razburjate se, ker prošnja za pozakonitev vašega otroka še ni rešena in prosite pomoči. — Obrnite se vendar na oblastvo, pri katerem ste prošnjo vložili. Sicer pa sami pišete, da je že vaš pravni zastopnik posredoval, da je bilo treba predložiti še nekatere priloge itd. Gotovo se rešitev ne zavlačuje nalašč. Uradni »šimel« je včasih res malo počasen, zlasti, če mora še sam iskati razne priloge, ki bi jih bile morale stranke predložiti prošnji. Denar v sodnem depozitu, E. L. Pred 45 leti je vaš oče vložil za vas v depozitno blagajno nekaj goldinarjev. V rokah nimate nobene listine o tem denarju. Vprašate, ali in kako bi prišli do tega zneska. — Obrnite se na ono okrajno 6odišče, kjer je bil denar položen. Tam boste lahko vse zvedeli. Nepotrebna steza. R. F. Po vašem svetu vodi steza, ki je čisto nepotrebna, ker vštric nje pelje občinska cesta. Radi"'bi stezo zaprli, vendar še tisti, ki po njej vozijo, temu upirajo. Tudi občinska komisija je svetovala, da se steza zapre. Sodnik vam je pa to odsvetoval. Kaj storiti. — Ako steza 6luži tistim, ki jo že nad 30 let uporabljajo v svrho koristnejšega in udobnejšega uživanja njihovega zemljišča, jim bo težko preprečiti uporabo steze. Drugače bi pa stezo lahko zaprli, vendar bi vas tisti, ki jo uporabljajo, lahko tožili. Nato bi sodišče odločilo, ali še ostane, ali ne. Katere priče bodo upoštevane, bo odločilo sodišče samo. Razveljavitev odločbe o proglasitvi za mrtvega. K. T. Vprašate, kaj bi bilo ukreniti, če se vaš sorodnik, ki je proglašen za mrtvega, vrne, da se mu povrnejo njegove pravice. — Če pride tisti, ki je proglašen za mrtvega, sam k sodišču in zahteva, naj se odločba, s katero je bil proglašen za mrtvega, razveljavi, pa je istovetnost predlagateljeva s tistim, ki je proglašen za mrtvega, nedvomna, razveljavi sodišče brez nadaljnjega postopka odločbo o njegovi proglasitvi za mrtvega. Pristojno zapuščinsko sodišče vrne predlagatelju posest imovine, v katero so stopili drugi na osnovi proglasitve predlagatelja za mrtvega, v kolikor ni prešla posest že na tretjega »dobrovernega« posestnika, ki za »zapuščino«, ki jo je medtem pridobil v zaupanju na zemljiško knjigo, nikomur ne odgovarja. Neizpolnjena kupna pogodba. R. F. Pred leti je vaša mati prodala del zemljišča. Kupec še ni plačal kupnine. Prodano zemljišče še ni prepisano na kupca, ki trdi, da je že plačal kupnino. Kako 6por rešiti? — Menda ne bo težko ugotovili, ali je kupnina plačana, ali ne. Če ni, prodajalec lahko toži kupca na plačilo, vendar mora izdati kupcu dovoljenje za odpis. Kratko: oba naj gresta k notarju ali odvetniku, da jima napravi kupno pogodbo v obliki, ki bo sposobna za prenos zemljišča v zemljiški knjigi. Tožba zaradi žalitve v pismu. J. L. Tudi zaradi žalitve (obrekovanja) v pismu lahko tožite storilca. Odpovedni rok, odpravnina, nadure nameščenca. P. Pri podjetju ste opravljali pisarniške in blagajniške posie. Služba vam jc odpovedana s trimesečnim odpovednim rokom. Radi bi zvedeli, ali vam pripada kakšna odpravnina, ali imate pravico zahtevati plačilo za prekomerno delo ob nedeljah in praznikih, ali imate pravico do nagrade za posebna dela? — Po dovršenih petih letih službe znaša odpovedni rok za nameščenca tri mesece. Vas bo po opisu vašega dela smatrati za nameščenca, zato je odpovedni rok pravilen, če niste služili že nad 15 let. Odpravnina pripada službojemnikom, ki iim je poverjeno opravljanje višjih trgovskih ali višjih tehničnih poslov ob prestanku službenega razmerja, če je trajalo službeno razmerje nepretrgoma najmanj deset let. Vendar odpravnina ne pripada služ-bojemnrku, ki ima po veljavnih zakonskih predpisih pravico do pokojnine. Preden zahtevate odpravnino, si dobro oglejte § 333 obrtnega zakona. Kar sc tiče pravice do plačila za čezurno delo, veljajo predpisi zakona o zaščiti delavcev. Določila tega zakona ne veljajo samo za delavce, ampak tudi za nameščence, ki jim torej pripada plačilo za nadure. Od tega so izvzete le osebe, katerim se poverjajo posli višje vrste, n. pr. poslovodje, knjigovodje, blagajniki, inženirji itd., ki imajo po mnenju zakonodajalca tako dobre plače, da jim ni potrebna še posebna zaščita. Ker ste imeli določeno mesečno plačo, po našem mnenju ne boste mogli dobiti še kakšno nagrado za »posebna« dela. Pravica do državne službe. O. K. — Iz šole ste bili izključeni. Sledilo je kazensko postopanje zaradi kaznivega dejanja po čl. 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ki pa je bilo po § 96 k. p. ustavljeno Vnrašite. ali imate pravico I do državne službe, ki bi jo radi dobili pri pošti — Državna služba je dostopna vsem državljanom, ki izpolnjujejo zakonske pogoje. Za vas pride v ' poštev zakon o uradnikih, ki si ga oglejte. Objav- ljen je v 25. številki »Službenega lista« z dne 15. aprila 1931. Opozarjamo vas na § 4 tega zakona, ki pravi, da državni uslužbenec ne more biti, kdor javno izraža načela zoper obstoječo državno obliko ali načelo protipravne izpremembe državnega reda. . Opuščena pot. A. K. — Če je bila pot preko vašega zemljišča pred 40. leti opuščena, ker so občani napravili drugo pot, lahko sosedu, ki je zopet pričel hoditi po opuščeni poti, hojo zabranite. Če 6i ne da povedati zlepa, bo pač potrebna tožba. Pot preko sadnega vrta. M. P. — Sosed vozi na svojo njivo preko vašega sadnega vrta, čeprav ima dovoz na njivo po svoji zemlji in še po poti. Sklicuje se na dolgoletno pravico svojih prednikov do vožnje po vašem vrtu. Vprašate, ali bi lahko znbranili vožnjo preko sadovnjaka, kjer vam povzroča precejšno škodo. — Vsaka zemljiška dolžnost, med katere je šteti služnostno pravico vožnje, mora nuditi upravičencu možnost koristnejšega in udobnejšega uživanja njegovega zemljišča. Če torej zaradi vožnje preko vašega sadovnjaka sosed na koristnejši in udobnejši način izkorišča svojo njivo, kakor bi jo brez poti, tedaj mu bo vožnjo težko ubraniti. Če pa vožnja preko vašega vrta ni koristnejša in udobnejša kakor po poti ali po sosedovem lastnem zemljišču, ni bistvenega pogoja za obstoj zemljiške služnosti in bi se sosedu lahko vožnja zabranila. V sporu pa more odločiti edino le sodišče po proučitvi dejanskega položaja. Merodajna torej ne bo samo nad 30 letna vožnja preko vašega sadovnjaka, ampak, kakor navedeno, pogoj, da ta vožnja služi v koristnejše in udobnejše uživanje njive kakor vožnja po ostalih potih. Dedne takse. P. A. — Vprašate, kakšna taksa je predpisana za primer, da oče zapusti otrokom hišo in premičnine, in kakšno takso je plačati, ako jim to izroči pred smrtjo? — O dednih taksah smo že večkrat pisali. Predpisi so zelo obširni in jih ne moremo tu navajati. Zato vam priporočamo, da si ogledate uredbo o dednih in darilnih taksah v »Službenem listu« št. 40 iz leta 1937 ter tarifno postavko 23 taksnega zakona. Dedna in darilna taksa se plačujeta po stopnji sorodstva med zapustnikom in dedičem, odnosno med darovalcem in ob-darjencem in po celotni čisti vrednosti dediščine, odnosno darila po taksni razpredelnici, ki je navedena v tarifni postavki 23 taksnega zakona. To velja glede državne takse. Poleg državne takse pa se pobira od vsakega prenosa nepremičnin 2%na banovinska taksa. Od prenosa kmečkih nepremičnin med kmetovalci med živimi se pobira le \% banovinske takse, če so odsvojitelji in pridobitelji med seboj sorodniki v premi črti ali so s takimi poročeni ali zaročeni. Isto velja za prenose kmečkih nepremičnin med možem in ženo, kakor tudi med ženinom in nevesto z ženitovanjsko pogodbo. Ne dovolite, da Vam kukavica znese jajce v Vaše zdravje! originalna, naravna in zdravilna je samo ena, ona z rdečimi srci. Zdravje in užitek! Porok in zaščita. M, M. — Če ste kmet v smislu uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov in je vaša obveznost nastala pred 20. aprilom 1932, uživate zaščito. Za kmečke dolgove se namreč smatrajo vse obveznosti zasebnopravnega značaja v denarju, ne glede na to, s katere osnove izvirajo in ali jih dolguje kmet kot glavni dolžnik ali pa kot porok. Obveznost poroka se smatra za njegov dolg šele tedaj, kadaT mora to obveznost izpolniti, torej, kadar terja upnik od njega plačilo. Od tega dne začno teči zanj roki po uredbi. Zaušnice. M. Š. — O zaušnicah, ki jih je baje dobil dijak, se najprej zmenite z ravnateljem do-tičnega zavoda. Gotovo bo že ta vse potrebno ukrenil, da se preneha s takimi nesodobnimi metodami. Žena ne odgovarja za moževe dolgove. J. B. — Dolžniku nameravate prodati njegovo polovico posestva. Ali boste lahko prodali tudi ženino polovico, če bi kupnina za moževo polovico ne zadostovala za pokritje dolgov? — če žena ni prevzela jamstva za možev dolg, ne odgovarja zanj in ji ne beste mogli prodati njene polovice posestva. Pridobnina od obrti. A. M. — Radi bi vedeli, koliko pridobnin6kega davka boste morali plačevati, ako boste obratovali z motorno silo. — Za izračunanje pridobninskega davka je treba predvsem ugotoviti davčno osnovo. Davčna osnova za pridobnino je enoletni čisti dohodek podjetja v minulem poslovnem letu. Od tega se nato odmeri osnovni in dopolnilni davek. Osnovni se odmerja v procentih od čiste davčne osnove, in sicer od 6 do 10%. Pri obrtnih podjetjih, ki delajo s stroji na pogon, se odmeri 8% od čiste davčne osnove. Do-po.nilni davek sc pa odmerja od skupnega čistega dohodka v procentih po predpisani lestvici. Do 10.000 dinarjev dohodka znaša 2%. Kakor vidite, je izračunavanje davka precej komplicirano in ni mogoče povedati, koliko boste plačevali, dokler se ne ve, koliko bo znašala davčna osnova V najem vzeta njiva. M. J. P. — Zakupna pogodba, ki ste jo leta 19% sklenili z gospodinjo za 3 leta. veže vas in vaše pravne naslednike, kakor tudi gospodinjo in njene dediče, dokler ne izteče pogojena 3 letna doba. Smrt gospodinje ne vpliva na zakupno razmerje in njen sin kot dedič in sedanji lastnik ne more od vas zahtevati pred potekom 3 letne dobe vrnitev v zakup dane njive. Žena zvaničnika in ubožno spričevalo. I- T. T. — Kdor hoče v pravdnem postopku doseči pravico siromašnih, more s prošnjo za isto predložiti sodišču potrdilo o imovinskem stan ju, ki mora biti izpolnjeno in čigar podutki morajo biti potrjeni od hišnega gospodarja, davkarije in občine. Tako potrdilo o imovinskem stanju lahko dobi vsak. vendar pa s tem še ni pridobljena siromašna pravica. To pravico revnih podeli šele pravdno sodišče, ki mora upoštevati imovinsko stanje prosilca, kot izhaja iz priloženega potrdila, in njegove posebne razmere ter prcudHriti. če bi bili za prosilca res stroški za takse itd. taka obremenitev, da bi bilo s tem ogroženo nujno vzdrževanje prosilca. Če pravdno sodišče zavrne predlog, se lahko ubožna stranka lire/, plačila takse pritoži v roku 15 dni nn nadrejeno sodišče. Tak rekurz lahko da ubožna strnnka tudi na zapisnik. Učenje tujih jezikov. P. A. Glede učenja vprašajte za svet domačega učitelja, ki pozna vaše zmožnosti. Tuje revije pa si naročite potom najbližje knjigarne. Izpoved »Da, Jean Budreau sem, star 27 let, rojen v Alenfonu, pisar v Združenih tekstiinicah, pa nisem še nikoli imel opravka z uradniki reda. Stanujem v Robespierrovi ulici št 31. Užival sem ugled pri svojem hišniku in vseh svojih sosedih, medtem ko oni često niso zaslužili mojega spoštovanja do sebe vsled svojih radijskih aparatov, svojih večnih prepirov, in radi psov in otrok. Toda sem obziren človek in nisem rad krivičen.« »Prišel sem torej, gospod komisar, ker ste me klicali. Pa saj sem vam že rekel, da so pisma moja. Spoznal sem jih po pisavi, slogu in vsem. Pa če že moram, vam vseeno pojasnim še enkrat vse.« »Potrebno je, da veste, da v torkih in sobotah zvečer ob polosmih vedno pijem svojo belo kavo v mali kavarni, ki jo pozna cela četrt.« »Lastnik gospod Chausonnet ve, da sem dostojen in miroljuben gost. Lahko vam pove, katere časopise čitam dvakrat na teden, da se o čem poučim, in da ne jem drugega kot malo porcijo smetane v teh večerih. Ostale dneve grem pa itak vsak večer spat, razen v petkih, ker grem v kino. Kaj torej še hočete? Tudi ože-njen nisem. Imel sem sicer nevesto, ko mi je bilo dva in dvajset let, pa sem jo pustil, ker se mi je izneverila. Menda vam tega ni potrebno podrobno razlagati, saj je že tako daleč in povrhu še zelo žalostno. Drugih dogodivščin pa nimam za seboj, lahko brskate brez skrbi po vsem mojem življenju. Sem zelo resen človek in čistega srca, gospodje!« »Torej, bilo je v torek zvečer in v kavarni je bilo vse kot po navadi, samo za mizo v kotu je sedel mlad neznan gospod, zelo eleganten, z zelo lepo zagorelo kožo. Mislim, da se ne motim ie rečem, da je bil mulat. Videlo se je pač, da je iz toplejših krajev. Njegova eleganca je bila mirna, čutil si jo v njem samem. Pil pa je neko alkoholno pijačo.« Jaz pa ljubim tujce, zato sem se mu nasmehnil. Tudi on se je nasmejal in pokazal pri tem svoje prelepe zobe in me pozdravil. Nekaj minut za tem sta se najina pogleda zopet srečala. Segel je v žep in vtaknil v usta drago cigaro, drugo pa je ponudil meni. Toda, ker sem se branil, mi jo je malodame vsilil. Pri_ tem se mi je približal in čutil sem, da je od njega vel vonj po nežnem parfumu, okoli zapestja pa se mu je blestela zlata verižica.« »Naenkrat me je vprašal s tujim naglasom: »Gospod, ali znate pisati?« »Kaj se šalite, gospod?« sem gn vprašal, »V dvajsetem stoletju smo, pa naj bi se znašel v kavarni nekdo, ki ne zna pisati!« »Toda tujec se je opravičil, da ni mislil tako. Želel je samo vedeti, če mi gladko in jasno teče pero in če imam dober slog ali vsaj domišljijo.« ... »Lahko vam rečem, gospodje, da se nisem bahal, ko sem mu dejal, da pišem z lahkoto.« »Tako sva navezala pogovor in pripovedoval mi je, da je Amerikanec, da zna mnogo jezikov, toda popolnoma ne obvlada nobenega. Rojen da je v Antilih na nekem otoku z imenom S Thomas. Nekoč da se je učil danščine, in potem ko se je preselil v Združene države, se je bavil z angleščino, pa ne dolgo; kajti v poslednjem času je živel v neki španski deželi, ne vem že, v kateri. Vedno pa je oboževal Francijo in zato, kot je rekel, je prišel v Pariz, kjer se vadi v novem poklicu in sicer v jazzu, kjer igra na cimbale in ne vem še, na kateri instrument. Pravil je, da sta to dve godali, na kateri se je najtežje naučiti, pa on je itak že od nekdaj ljubil umetnost.« »Potem je prinesel svoj kozarec pred mojo skodelico smetane in mi ponudil svoj rum.« »Postala sva zaupna in povedal mi je, da se imenuje Jerry, da je to zmanjševalnik od imena Jeremija ali Jeroboam, da tega niti iam točno ne ve.« »Zaupal mi je tudi, zakaj mi je v začetku stavil tako čudno vprašanje. Zaljubil se je namreč do ušes v neko mlado osebo, o kateri mi je povedal samo ime in naslov, pa prav nič drugega: gospodična Evgenija Jorni, stanovala pa je v najbolj elegantni četrti, ^in če se ne motim, je hila iz zelo visoke družbe. Upal je, ker jo je srečaval dovolj pogosto, da bo njegova gorečnost kmalu kronana. Na vso moč pa si je želel, da bi si dopisovala. In ko me je videl, si je dejal: To je gospod, ki ga potrebujem in ki bo lahiko pisal na mesto mene, ubogega tujca!« »Resnično gospodje, ta tujčeva misel se je tudi meni trdno zavrtala v možgane, in veste zakaj? Vse življenje sem trpel, ker nisem imel nikogar, ki bi bil lahko z njim dober in zaupljiv. Vedno sem bil sam. Imam pa srce na istem mestu kot vsi ostali, zato ni nič čudnega, če sem vedno sanjal, da bi bil ta nekdo, ki_ bi sprejemal mojo ljubezen in moje žrtve, nežno bitje, lepo in dobro in tudi nekoliko ponosno. Sem pač tak, kaj hočete!« »In na to nežno bitje sem potem mislil vse dni, doma in v pisarni, podnevi in ponoči.« »Moj novi prijatelj me je nato vprašal, kako naj prav za prav piše in napravil sem papirja. Ali hočete, da vam al. Ne! Pa ne, saj ste najbrž osnutek na koščku potem, kaj sem pisal, že sami vse precitali!« »Najprej nisem vedel, v kakšnem tonu naj pišem, pa sem se odločil za orientalski način in sem pisal: »Vi ste kot panter speč pod palmami in bojim se, da vas prebudi že šum mojih korakov... Vi ste kot sultanka, ki me lahko z eno samo besedo uniči... Vi ste...« Pisal sem in pisal, besede so se mi kar same usipale izpod peresa, tako sem bil v ognju.« »Jerry je bil zelo zadovoljen. Obljubil mi je, da mi bo pokazal njeno sliko. Pa je bil najbrž preveč sramežljiv, ali pa bi mu bilo žal, da bi še kdo drugi gledal njeno lepoto, pozabil je pač na svojo obljubo in jaz sem to velikodušno prezrl. Sicer pa, saj sem si Evgenijo predstavljal »am zelo dobro.« »Samo,^ pismo spisan« na takem papirju vendar ni šlo, da bi odposlal. Zato mi je jerry prinesel naslednji dan bolj prikladen papir, češ da on nikakor ni zmožen prepisati sam vseh teh francoskih fraz. Tako je prišlo do najinih se-stamkov. Prepisal sem pismo. Ko pa je bilo treba podpisati, mi je rekel, da bo njegov veliki in nerodni podpis gotovo v strašnem nasprotju z ostalim pismom. Torej sem podpisal am samo s črko J, ki je prav tako lahko pomenila Jean kot Jerry. Tega sem bil neznansko vesel, ker sem si lahko rekel, da jaz sam pišem Evgeniji!« »Končno ni bilo to nič čudnega, kajti Jerry me je še prosil, naj dam kar svoj naslov in tako je prišlo, da sem se na vsa naslednja pisma podpisal kar s svojim polnim imenom. Jerry je namreč prebival v nekem hotelu na Montmar-tru in je rajši videl, da njegova izvoljenka ne ve o njegovi skromnosti.« »Tako so tudi odgovori prihajali na moj dom. Tn jaz jih nisem nikoli, razumete, prav nikoli prečital. Bilo mi je pod častjo storiti kaj takega, čeprav sem jih hranil sam Odpiral jih je Jerry sam in jih na tihem čital pred menoj. Zardeval je od veselju ali nepotrpežliivosti, včasih je tudi udaril z nogo po tleh in si grizel ustnice Meni pa je povedal enostavno samo smisel pisma in da naj bo odgovor bolj vroč in nežen, in bolj nujen.« »Ko je tako minilo petnajst dni, pomislite, je že šlo za to, da bi pobegnila skupaj tja doli na neki čaroben otok... Obljubljal ji je prekrasno prihodnost, da ji bo kupil palačo s sužnji vred in tudi zveze z najvišjo družbo ji ni odrekel.« »Evgenija se je dala pregovoriti, kajti uporabil sem vso svojo zgovornost, ki sem jo nabral iz vseh mogočih knjig z eksotično vsebino, ki sem jih prebiral nalašč za to priliko.« »Navsezadnje ni šlo za nič drugega več kot za odhod iz Bordeaux-ja s tem in tem parni-kom, na ta in ta dan in uro. Uredil sem sam vso zadevo s potnim listom in prtljago, kajti razumel sem, da je Evgenija še zeio zelo mlada.« »Jerry mi je najprej ponujal denar za vse moje prizadevanje zanj. Toda saj razumete, da nisem hotel za denar prodajati svoje pisateljske zmožnosti prijatelju! Zato je obljubil, da mi pošlje kraljevsko darilo, ko pride v svojo deželo, in da ne bi morda predolgo čakal, mi je zaupal svoj talisman, dvanajst malih usnja-tih vrečic polnih čarobnega prahu, se mi zdi. Dal mi jih je, naj jih hranim kot zaklad, in jaz sem jih previdno zložil v predal svoje omare « »Sedaj pa se mi zdi neverjetno, da se me upate obtožiti za brezčastnega trgovca in kako naj vem, da je Evgenija samo služkinja, saj sem jo videl samo v sanjah, Kar pa se tiče vrečic, kako hočete, da bi vedel, če so napolnjene s kokainom ali s-čim drugim? Samo Jerry bi vam lahko pojasnil, kaj vsebujejo, če ne bi odpotoval.« »Vse to, in samo to do zadnje pičice je ves moj roman. Želim samo, da mi vrnete moja pisma« »Kje naj podpišem zapisnik, gospod komisar?« (Andrd Tličrive.) Uspešno zdravljenje Oospod Kupnati je bil trgovec v Piskovicah. Sit večnih kupčij, je stopil v pokoj. Spočetka mu je bil pokoj neznansko všeč: mir, dosti časa in nič 6krbi — to je bilo jako prijetno. A 6ča6oma je trgovec Kupnati spoznal, aa popolnost le ni dar tega sveta. Tudi ta zlati pokoj je imel svoje slabe strani. Kmalu ga je začelo zbadati v levi, nato v desni 6trani; zdaj ga je ščipalo v kolenih in zdaj v pustih na nogah. Želodec mu je nagajal, ko da bi ee bil 6am hudobec naselil vanj. Mimo tega 6e mu je prav sumljivo vrtelo v glavi: »Prego6ta kri,« 6i je dejal Kupnati, »to ni dobro. Pravočasno pojdi k zdravniku in boš že napol zdrav!« — Po zdravnikovi odredbi je požiral kapljice in tablete; želodec se je pomiril, a drugi hudobci 60 ga še nadalje ogražali. A z novim zaupanjem je zasopel Kupnati, ko je bral o tako zvanem knajpanju. Da hodiš bos po rosni travi, da 6e koplješ v mrzli vodi — nič lažjega in bolj zdravega ko to! — »Tudi jaz bom to storil in bom zdrav ko riba v vodi!« je sklenil Kupnati. A v domačem kraju se tega ni npal privoščiti; eaj je bil vendar častna cweba in z županom eta 6edela za isto mizo v krčmi. Zatorej se je Kupnati odločil, da odpotuje z ženo in 6 hčerjo v daljno kopališče, kjer so bili travniki, gozdovi in 6tudenčki in kjer bo imel nič koliko prilike za kn a j panje. »Za štiri tedne ee odpeljemo v kopališče!« je izjavil po kosilu. Njegova hči Marta je imela koj pri rokah prošnjo, aR bi ne smel iti z njim Feliks, neki daljni bratranec, ki je pravkar dovršil pravne študije? Da je tako shujšal radi učenja in je kar ves bled! Seveda nima denarja, a njegova druščina bi bila tudi nekaj vredna... Oče je prošnjo kratko in malo zavrnil, rekoč: »V troje nas je zadosti! Družbe bomo pa našli tam več ko preveč.« Kupnati 6i je vee lepo pripravil: poiskal 6i je.6taro obleko, ei kupil raševinaste platnene srajce, ki so pripravne za knajpanje. Nato 60 6e ti trije 6ami dopeljali v kopališče. Ondi so koj našli znance. Prvi dan si je Kupnati ogledal pozorišče, uvrstil je občinstvo v 6voje oddelke in se je od-dihal od potovanja. Zvečer je bil že kar nestrpen in ni mogel dočakali jutra. Koj po' zajtrku je izginil. Jako mu je bila všeč tiha vasica, ki je bila tako prijazna in obrobljena e travniki in gozdovi in kjer ee je po sredi pretakal žuboreči potoček. Kot 6amotni popotnik je vzel klobuk z glave, 6i znebil suknjiča in telovnika, si 6ezul čevlje in nogavice in vse to položil z dežnikom vred na mahovit kamen. Slednjič 6i je skoraj do kolen zavihal hlače. Tako 6e je koj začel knajpati. Ej, kako lepo in prijetno je bilo tacati po mehki, rosni, zeleni travi! Kmalu je začutil, kako se mu je začela kri živahno in toplo pretakati po žilah, kaiko mu je plalo či6to zdravje po udih prav do 6rca. Resnično, to zdravljenje je bilo pač kaj drugega ko 6 tinkturami in tabletami! »Hov, hov, hov, hov,« je iznenada za!aj'alo za njim. Velik, ko6mat Lavdon je drevil k njemu in je že hudobno hlastal po njegovih mečah. Jojmene! 6e je prestrašil Kupnati in je zbežal, a pes 6eveda tik za petami. Tedaj je Kupnati zagledal hišo nedaleč od vasice; malo v stran je stala hruška. Do hiše ni mogel več, a hruška mu je obetala rešitev. Lestev je bila prislonjena k deblu. Skočiti na lestvo in splezati po klinih — to je bilo storjeno kot bi trenil! Sovražnik se je nekaj ča6a zaganjal v lestev gor in dol, nato pa je, besno lajajoč, skakal okrog drevesa. »Grom in 6trela! Ali te vendar imam, baraba ničvredna, ti preklemani tat!« je mahoma zakričal rezek glas. »Ah, motite 6e, dragi moj, jaz 6em rentnik Kupnati iz bližnjega kopališča!« ie ves tresoč se odvrnil Kupnati. — »Tako? Od kdaj pa rentniki bosi in napol nagi sedevajo na moji hruški? Dol 6 teboj! Ali te pa nabodem na tele vile!« — »Tak 6lišite, ljubi moj, dajte si vendar dopovedati!« — »Nič ljubi moj! Policija ti bo dopovedala. Dol s teboj — ali te pa nabodem!« Močna roka ga je ko e kleščami zgrabila za srajco in preden 6e je zavedel, ga je potegnila z lestvice. Kmet ga je suval in butal, dokler ga ni spravil v hlev. Kupnati je še slišal, kako je ta srditi kmetic potegnil zapah na vratih in z gromkim glasom zaklical: »Hej, Boštjan, teci brž na policijo! Takoj naj mi pride kdo sem! Smo ujeli prebrisanega tička! Presneto! Bojim se, da si ni ta lopov kar p>oln škaf hrušk nagrabil!« Nekaj ča6a je Kupnati čepel na tleh. Potem je dvignil glavo in se ozrl. Zagledal je vola dolgih rogov, ki je bolščal vanj in slednjič, ko v pozdrav, glasno zamukal. K sreči 6e je v lesenih coklah nekdo bližal hlevu. Zapah se je odrinil. Dekla je odprla vrata in zagnala vile in grablie v hlev. Ker je koza stekla k vratom, jih je dekla naglo zaprla. Ujetnika še zagledala ni in tako ni vrat zapahnila. »Zdaj ali nikoli!« je zašepetal ujetnik. Boljše prilike za beg bi ne mogel več najti. Planil je iz hleva in z dvorišča. In Kupnati je dirkal, kot bi ga bil izstrelil iz pištole in naravnost proti bližnjemu gozdiču. »Hej, taka 6reča!« je vzkliknil. Zagledal je dva leskova grma, zadaj pa rosno trato. Preskočil je potok in odhitel k drevesu, kjer je bila skrita njegova obleka. »Križana gora!« Stemnilo se mu je pred očmi: namesto njegove obleke, so bili ondi raztrgani, pošvedrani čevlji. Zraven pa potlačen klobuk, čigar krajevce so bile že miši oglodale. Obleka je bila vsa raztrgana in razcapana. Kak potepuh 6e je pač preobleke! in izrabil njegovo nezgodo! Kupnati je pobledel ko kreda. Kaj naj 6tori? Nič drugega ni mogel, ko da počaka noči in se potem kako prikrade domov. Vlegel 6e je in zaspal, a 6panec je bil kaj nemiren. Slednjič ga je zbudilo jezno vpitje: »Tu ti leži ta nesramni lopov! Skoraj bi nam bil ušel!« je zaslišal. Kupnati je razprl oči zagledal onega kmeta v spremstvu stražnika. »Alo, vstani, baraba! Ne bomo nič čakali, preden 6e boš ti na6pal! Takoj mi deni nase tiste Prijazni roparji »V Tangkvantunu ste bili?« sta me prestrašeno vprašala dva Evropejca, ki sem ju dobil v Pekingu. »In ste še živi?« Ne morem razumeti, zakaj sta se tako začudila. Tangkvantun je majhno mestece, skoraj vas južno od Tiencina. »Kaj nič ne veste, kaj govorijo Kitajci v Tangkvantunu?« me vpraša eden Evropejcev. »Pravijo, da živi v Tangkvantunu toliko razbojnikov, da se še ptiči bojijo leteti nad mestom. Noben premožen Kitajec se ne upa peljati čez Tamgkvantun.« Tako govorita dva bela človeka, ki že več let živita na Kitajskem! To je dokaz, da pravljice o razbojnikih celo na Kitajskem naletijo na verna ušesa. Bil 6em v Tangkvantunu — ali kratko: v Tungu — in nič se mi ni zgodilo. Seveda so še dandanes razbojniki ondi. Toda kitajskega razbojnika ne smete zamenjati z razbojnikom iz Evrope ali Amerike. Kitajski razbojnik inore biti kar častivreden gospod. Biva v kakem majhnem kraju, ima ženo in otroke, pije s prijatelji čaj in kadi angleške cigarete. V začetku julija izgine. »Uradno« se odpravi na »trgovska pota«. Poslovi se od žene in otrok in odide iz tistega kraja. Sicer je malo čudno videti, da ima puško in strelivo e seboj, a nihče si pri tem kaj slabega ne misli. Dokler ne ogroža blagorodni Feng svojih lastnih domačinov, ne bo nihče podvomil o njegovi poštenosti. Kajpa da je vsakemu znano, da gospod Feng ne gre lastovičja gnezda nabirat, a nihče ne bo rekel žal besede o njem. Gospod Feng pa se kakih sto milj odtod sm-de s svojimi pajdaši, posvetujejo ee o načrtih za razne pohode in gredo na delo. Načinov je več, izvedbe so po večini okrutne. Kdor ne plača, ga ubijejo. Med julijem in septembrom je čas žetve, ljudje prinašajo riž na tržišča in se z denarjem odpravljajo domov. Zatorej je poletje zlata doba kitajskih razbojnikov. Druga taka doba je čas pred kitajskim novim letom. Sleherni Kitajec, pa bodi, da ima še toliko napak, poravna ob novem letu svoje dolgove. Vee leto veseljači, se zadolžuje, igra — toda za novo leto plača tudi največji siromak vse, kar si je izposodil. Pošteni ljudje delajo, da si prislužijo denar za dolgove, — a kaj naj počne razbojnik? Saj so ti razbojniki po večini jako revni ljudje, a zadolžili so se vendarle, zatorej se prične nova doba roparskih napadov in tveganih tatvin. Ko ima razbojnik toliko denarja, kolikor ga jx>trebuje za dolg, pa neha ropati. Noben kitajski razbojnik ne bo še dalje ropal, če ima dovolj denarja. Z denarjem se vrne domov, plača svoje dolgove in je spet »pošten«, je spet velecenjni goepod Feng. Nikomur, niti njegovim najboljšim prijateljem ne bo prišlo na mar, da bi ga vprašali, kaj je počenjal, ko ga ni bilo doma. Zgodi se pa tudi, da se ne vrne; policija ga je medtem prijela in ga ustrelila. Potem se začne hudo žalovanje in vsa vas izreka svoje prisrčno sožalje radi smrti velece-n.jenega Fenga, ki je po neki drugi pokrajini ropal in kradel. Po nekaterih krajih notranje Kitajske je razbojniška nadloga tako pogosta in huda, da si na večere noben človek ne upa brez orožja na cesto Tedaj vidiš revne kulije in lastnike riževih njiv, ki so si za svoj težko pridobljeni denar kupili lep samokres, da so zavarovani spričo napadov. Tudi v Tangkvantunu, v tem radi razbojnikov tako zloglasnem kraju, so vsii moški oboroženi. Dozdeva se, da razbojniki ne ravnajo tovoriško drug z drugim in ne prizanašajo drug drugemu. Če razbojniki iz Lingfanga napadejo vas Tangkvan, se branijo prebivalci tega kraja, čeprav so (ali mogoče zato, ker so) sami razbojniki in tebi nič meni nič postrelijo napadalce. Oblasti se že več let trudijo, da bi zatrle to razbojništvo. To se jim je navzlic neizmernim težkočam tudi posrečilo. Razdalje so tako velike, da morajo biti policijske ln vojaške čete jako dobro založene in oborožene, ko se odpravijo na pohod zoper razbojnike. Uspeha je malo, saj so razbojniki vendarle gospodarji jx>lo-žaja Poznajo ozemlje, se poskrijejo in zahrbtno napadajo redne čete. Tudi slavni razbojniki so na Kitajskem; pesniki njih pustolovščine opevajo in opisujejo in ljudstvo, ki zna čitati, kar požira to Čtivo, čeprav so ta dela po petnajst ali dvajset zvezkov debela. Tudi dandanes živijo še razbojniki, ki ee — kakor v pravljicah — zavzemajo za reveže nasproti bogatinom, — in so razbojniki, ki se na lastno pest, iz iskrenega rodoljubja bojujejo proti Japoncem kot prostovoljci in jim prizadevajo mnogo škode. Slavni kolovodja roparjev, Vinglun, je pred nekaj meseci pri bojih na severnem Kitajskem razdrl edini most čez neko reko in je nato naskočil Japonce. A nazaj ni več mogel in več sto razbojnillov so tedaj Japonci ujeli, kar pomeni. da so jih postrelili. Vinglun ni maral ni-kake vojaške šarže Dejal je, da vendar ni nobena sramota, če je človek razbojnik — na Kitajskem. DOLENJSKE TOPLICE 38° C Zdravijo sigurno revmatizem vseh vrst, nevralgije, ženske bolezni, posledice zlomlienih kosti itd. — Pre-zgodnia ostarelost — Rekonvalescenca po težkih boleznih in operaciiab. — Specialne masaže pod zdravniškim nadzorstvom. — Krasna okolica. —■ Penzija s kopeljo od Din 45'— dalie. — Pojasnila in prospekte daje uprava. svoje cape!« ga je nahrulil 6tražnik, rožljal s sabljo in suval v cape. »Hu, dajte proč tieto mrhovino! Nikoli ne bom oblekel teh cunj! Kopališki gost! V miru me pustite!« 6e je hudoval Kupnati. — »Ali misliš, da 6em tepec? Le kar brž!« je zaukazal 6trainik in mu poveznil razcefrani kloDuk na glavo. Kupnatiju se je kar bledlo in moral se je pokoriti povelju On je bil sam — a sovražnika dva in še sablja! Kaj bi mu bilo koristilo, če bi bil povedal svoje ime? Medtem pa so bili domači v kopališču vsi razburjeni. Kje je bil oče? Bratranec Feliks, ki je bil prišel nepovabljen, je obletel vsa pota in pretaknil vse kote. Slednjič je prinesel novico, da so ga vlekli na jx>licijo, ker so ga zalotili, ko je kradel. »Le nikar 6e koj ne ustrašite!« je tolažil Feliks gospo in Marto. »Najprej je treba obvestiti oblasti.« — Cez uro nato se je jx> vsem kopališču raznesla tale vest: Nekega kopališkega gosta je napadel ropar, ki 60 ga pa prijeli in ga zdaj vklenjenega ženejo. Razumljivo je, da Kupnatiju ni bilo dobro pri 6rcu, ko 6o radovedneži zijali vanj in je množica bolj in bolj pritiskala na cesto. »Sveta nebesa! Saj bom ob pamet,« je zaje-čala gospa Kupnatijeva, ko je spoznala v kaznjencu svojega moža. — »To je pa gospod rentnik Ktip-pnati!« je nekdo iz množice zavpil. Ni mogoče! Seved^ je! — »To je baraba, tat, ki mi je kradel hruške,« je zavpil kmet. »Osel! Molči!« ga je nahrulil Feliks. »Ta go-spod je moj stric, je rentnik Kupnati iz Piskovic. To lahko izpričajo njegova g06pa in hči in znanci. O drugem se bomo še pogovorili. Dragi 6tric, tu te čaka voz, brž vstopi in 6e odpeijiva domov.« V vozu se je moge! Kupnati skriti pred radovedneži Kakšno odrešenje! Napol mrtev se je stisnil v kot voza in začel milo ječati. Šele doma se mu je razveza! jezik. »Sramota, kakšna 6ramota! Na vekomaj in do kosti sem osramočen! Nikjer 6e ne morem več pokazati, ne tukaj, ne doma! Dobri prijatelji bodo že poskrbeli za to, da 6e bo razvedelo!« Drugi dan so čitali v kopališkem li6tu mično novicc: »Dober dovtip 6i je izmislil znani in vele-> spoštovani bivši trgovec gospod Kopnati v našem kopališču. Seznanil 6e je z nekim čudovitim Angležem in je za šalo sklenil tole stavo z njim, vsak za 10.000 dinarjev. Kupnati je obljubil, da bo preeoblečen v potepuha vse kopališke goste potegnil za no6. Izvrstno se mu je ta nakana posrečila. Od nekega postopača si ie kupil raztrgano obleko in je znal 6vojo šalo tako do dna izvesti, da so ga zasačili kot tatu hrušk in ga je 6otnik prav povedal. Steče za njim, ga prime za suknjič in Eravi: »Ti si pa prerok, ko si tako vedel, da om padel na tla. Povej mi, povej, kdaj bom umrl!« Da bi se norca iznebil, reče popotnik t ja-vendan: »Takrat boš umrl, ko bo tvoj osel v tretje zarigal.« Jej, si misli Pavliha, zdaj mi pa slaba prede. Saj ti ta mrcina za vsak nič znriga. Čez čas se že oglasi ljubeznivi »i-a<. Pavliha se zdrzne. Se dvakrat, si pravi, pa bom mrtev. Ko osel v tretje zariga, se Pavliha vrže na trebuh in se ne zgane več. Pridejo ljudje mimo. »Oh, glejte si, glejte, Pavliha leži tu in je mrtev. Škoda ni prav nič te trape! Laga! se je in kradel ko sraka.« Pavliha se ne zgane. Ljudje ga denejo na nosilnieo in ga odnesejo domov. Tam še pravkar vidi, kako žena brž skrije nekaj klobas v omaro. Ko zagleda mrtvega Pavliho, pn zažene krik in si puli lase. »Ti kača, ti,« si misli Pavliha, »če bi ne bil mrtev, bi ji že pokazal!« Ljudje se zberejo v hiši na pogrebščino. Vsakovrstna izbrana jedila prinašajo na mizo. Pavlihi, ki je bil že zelo lačen, so začno kar sline cediti. Toda — kaj bi — saj je mrtev! _ Nazadnje prinesejo še štruklje, njegovo najljubšo jed. Zdaj se pa Pavliha ne more več. premagati. Počasi poseže z roko v skledo in si napolni usta. »Lejte Pavliho!« zavrešči neka ženska. »Saj ni mrtev!« »Nisem, tako mrtev že ne,« zabrunda Pavliha, »da bi ne mogel jesti štrukljev!« Jutranja pesem. Frtaucku Gustl ma beseda Le men verje-VaJ^OJ mite, da ni res, de b 7/1 blu šentjakubskem 'A """"V N-Ar^ farmanem res tku L) strašen hedn, koker V) c. nam je unkat Ku-renčkuva Neška pr-poudvala. Kene, ona je že tku guvarila, de b člouk hmal mislil, de jih bo zdej-zdej kone, če jim na bo hiter Neška na pumuč prskučila. Če pa eden ta reč mal bi natančen prešte-dera, pa vid, de če Neška naredit iz ene mešice kar celga elefcmta. Jest pravem, de Šent-jakubčanem ni prou nubene sile. še predober jim gre. Naš rotuž jih holt mal preveč crkla, zatu sa pa tak, de jih člouk že kar mal tešku prenaša. Men verjemite, de je tku, pa prou nč drgač. Kene, če sa jim soj čas tistga bozga pu te-jatra, ke sa ga mel zraven svetga t lerjana nekam udnesel, zatu še na bo šou svet ougrunt. Za šentjakubska kniženca se jim tud ni treba jokat. Sej Šentjakubčani maja sami tulk pud paucam, de s lohka knig naktipja, kulker jih čja, če jim je res kej du brajna. Pa jest rnislem, de jim brajne še na misu nekol na pride. Šentjakubčani več na cviček držeja, koker pa na knige. Štari maja pa menda ja zadost. Sej pide skori na usacga Šentjakubčana ena štarija. Jest /na vem, za kua pol tku ježek utresaja? Iblain-čani jih maja sam zavle jezika tku u želodce. Pa tu se jim tud fržmaga, ke jim je rotuž Prule tku lepu zrihtu. U ker drug iblansk far ste že kej tacga videl? Jest na verjamem, de b se inela Eva pa Adam u raje tku dober, koker «e maja zdej šentjakubčani u Prulah. Sam tu je hudi-man, ke se u Prulah več kopat na boja smel, koker sa se pred. Mal naroden bo tu res za Šentjakubčane, ampak ni nč za pumagat. Sej, če b se sam Šentjakubčani hudi! ke na kone Prul kopat, b jim prou gvišen pulcija na branila. Ampak tu je usak dan prdrvela kar cela Dranska banuvina ke na kone Prul in se valala ke ukul pu trau, koker de b Buh sam zajne trava nstvaru. Dumačini še prustora nisa mogel d ubit, če sa se tli kopat. Seveda, tu pa na more bit prou. Sej veste, de ma usak rad neki sojga. Vite, zatu je pa z,dej pulcija raj usem prepuvedala ktipajne na kone Prul. de se na bo mogu nubedan čez tu gor držat. Pulcija že ve kua dela. Če sa Iblančani res tku umazan, de se morja hodet usak dan kopat, pa lohka stopja kar čez tist Grubarju kanal, pa se opereja n kupališ, ke je tku velek, de se lohka cela Dranska banuvina not koplje. Žajfe pa tu na bo treba u zdejšen kupališe s saba nost, koker sa ja mogel pred u Prule. Za ene par dinarju bo knpalcem use na razpnlaga j ne. Se balinal boja lohka, pa cviček zraven pil. De na bo pnlet šentjakubčanem douhčes, ke se na boja mogel več hodet u Prule kopat, jim je pa pulcija duvulila, de maja lohka u Rožen ule štadijon za žogobrc in pa za lohka atletika, tku de se nimajo prou nč za prio/et. Prou use maja zdej šentjakubčani, kar jim srce p u želi. Buh jim pužegni, sej jest jim nisein fonš. Pa na morem glih rečt, de se zadne čase sam za Šentjakubčane tku skrbi. Cela Iblana se mudernizira, koker de b prčakval kašenga kinezarskega diplumata na obisk. Še tist, ke pred flečkajnarjem čeule pucaja, maja zadne čase tulk dela, de sa že čist zmešan. Jest res na ves, kua use tu pumen. Tam ukul glaune pošte sem te dni enkrat tud zamerku čez ceste ene bele štrihe. Pulcaji maja pa bele manšetne na ru k ah, koker de b bli na kašen ples na-menen. Tku nekam oferten use ven vid, če prideš na cesta. Mal naroden m je blu pulca.ja sprašvat, kua use tu pumen. Ferbee me je pa le prpravu du tega, de sem prašu pulcaja, zakua ma tku lepu bele niaašete. Če je murda na kašen ples u Kazina puvablen, ke se je tku napucu. Pulcaj me je en čas debel gledau: na-zadne je pa le u smeh zdruhnu: »Teh man.šetnu s nisem zavle kašenga plesa na roke nateknon. Tu morem met zatu, de Ide že ud zdeleč vidja, kam morja jit, če jim z roko pukažem,« m je udguvuru in začeu spet hiter z rukam ukul mahat, koker tist mlini, ke jih veter žene. »Prou lepa hvala za pujasnil,« sem se mu jest zab valu, koker se spudob. »Zakua sa pa te bel štrihi čez cesta?« sem ga še prašu. »Te štrihi sa pa zatu, de Ide veja, ki greja žiher čez cesta. Kdnr na gre pu tem štrih, more pa kazen plačat. Zdej ni več tku u Iblan, de b Ide žiher letal čez ceste, kjer b se jim glih lubil. Disciplina more bit. Mi na morma pestit, b Ide teb nč men nč skakal čez ceste in se u aiitumiibile zaletaval. Autumubil kušta ja gnar. Če se ta al pa un z nusam u šipa zaleti, ja čist lohka ubije. Kdu ja bo pol plaču? Tist, ud kerga je autumubil, gvišen ne, če ni nč urzah. Autumubil se na bo šou ldem u nus zaletavat. Tu je tku gvišen, ket amen u učenaš. Tist, ke se je zaletu, pa ptinavad nima gnarja, de b plačil šipa. No, al ni res tku?< Sevede, jest sem mogu pulcaje prou dat, ke naš Ide sa res tku naroden, de na veja, kua je disciplina. Zato je pa tud tulk nasreč. Scer pa men tu uč mar, al se Ide u autumubile zaletavajo, al autumubili u Idi. Jest se morem dons še z >Jugosluvenarskem narudam« zaule tistga »kuhltajč«, ke m ga naprej meče, pugu-vort, de na bo nazadne še reku, de na znam nubene manire. Glih prou, de sem se spounu. Scer b blu še ta narbl prou, če b jest tlela puvedu glih tku, koker je stal u »Jugosluvenarskem narude« 2. t. m. Pa se res na splača. Useskp je prenaumen. On pran, de Neška in pa jest mrcvarva sluvensk ježek. Sej jest nč na rečem, ampak na morva drgač sluvenskega jezika mrcvart, ke tekat, ke sa naj z Neška guvort učil, še ni blu jugosluvenarju na svet. Seveda pol se pa nisva mogla nhnga jezika navade! Če b ga znala, b pa sluvensk ježek pu jugosluvenarsk mrcvarln. Sej b blu pol glih taka. Sluvensk b na blu, koker zdej ni. Namest V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede ■e začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. zimsko vrhnje oblačilo, 5. irski pesnik (1779—1852), 9. gozdni ptič, 14. divji poglavar Hunov, 16. druga beseda za prebega, 18. velik kos lesa, 19. tuja beseda za čarovnika, 20. nebesni pojav, 21. vojaška strelna priprava, 22. gozdni ptič, 23. umetniški izdelek, 24. druga beseda za vrbo žalujko, 26. kači podoben ovratnik iz kožuhovine. 27. prebivalec dela Nemčije, 30. šivalna potrebščina. 32. druga beseda za hudo, 33. angleško pristanišče v južni Arabiji, 34. draga kovina, 35. obvodna žival, 37. tuja beseda za listino, 39. zlatarska utežna mera, 41. druga beseda za pot, 44. bližnji sorodnik, 45. italijansko letalsko podjetje, 46. del pokore, 47. tuja beseda za časovno razdobje, 48. alkoholna pijača, 49. rimski pozdrav, 51. druga beseda za jarem, 52. pristaniško mesto na zahodnem Finskem, 55. prijatelj tuje lastnine, 57. švicarski kanton, 58. domača žival 59 preprosta svetilna priprava, 60. reka na Dolenjskem, 62. angleški tovarnar voditelj zadružnega delavskega pokreta v X X. stoletju, 64. vodilna osebnost iz francoske revolucije, 66. latinsko ime za starogrškega boga ljubezni 69. del naslova. 70. jugoslovanska planina, 71. vodna žival, 72 škodljiva tvorba na železu, 73. skrajsau naslov »kuheltajčc b blu holt »kuheljugosluveneriš«. Jest na verjamem, de b bli pol jugosluvenari kej bi sit. Zdej sem se pa že tud mal »kuheljugosluveneriš« navadil. Zadenč, ke sma u Kazin čakal, de bomo zvedel, kdu bo autumubil zadeu, sa se glih zraven mene dve napredne dame pugu-varjale u »kuheljugosluveneriš« jezik ud birt-šoft. Ena je prpoudvala drugi, de za kusiu na-štima kar mal guveje župce z gresnokerlem. Za cušpajs pa tenstan krumperček. Iz tistga mesa, ke ji ud kusila ostane, naredi pa za večerja aj-moht. Tu pride puren, pa z možam mata uba rada, Tu sem s že zamerku. Če bom večkat pršou u »jugosluvenarska« družba, se bom pa hmal čist voreng navadu. Sej jest jugosluvenarjem nč na zamerem, če sa na ceu svet jezen. Kdu b pa tud na biu jezen, če tku deleč pride? Že rank Stritar je enkat reku, de »narhujša useh je bulečin u nesreči srečnih dni spumin«. Pa sa naumen, ce se zavle tega preveč grimaja. Tku nej naredeja, koker je tista lisica, ke ji je grojzd previsok visu. Ke je sprevidla, de ga na inore dusečt, je pa rekla: »sej te še namaram, ke s tkn sala-mejnsk kisu«, pa ga je pestila viset. F. G. 1 2 3 4 i h 6 7 8 1 9 10 11 12 13 14 i l16 1 1" » 1 20 21 22 J | 23 M \ F 27 28 29 30 31 1 1 32 1 I33 134 J L 1 36 | I37 38 | | 39 40 1 F * 1 F 44 1 45 1 1 46 J 1" 48 49 50 | r 1 r 53 54 1 1 55 56 | F 1 | 58 J | 59 1 j 60 e, | | .62 63 | | 64 65 j | 66 "I | 68 69 1 i™ 1 L J 1 72 1 | 73 74 i76 1 r 78 79 1 80 " 1 P 83 | 84 1 83 ■ :>I 86 1 8? | 88 Šah Pogodba med Aljehinoin in Flohrom za mateh za sveiovno prvenstvo, je bila prejšnji teden podpisana. Kot priča je bil navzoč tudi naš velemojster dr. Vidmar, ki se je ravno mudil v Pragi kot vodja ekskurzije. Podpis Podpis pogodbe so filmali in pripravljajo za to prireditev veliko pro-l>agando. Češkoslovaški šahisti upajo, da finančni jiogoji tega mateha ne bodo nerešljiv problem in da bodo na jesen prihodnjega leta mogli po različnih krajih Češkoslovaške gledati borbo med svojim prvakom in silnim prvakom sveta, dr. Aljehinoin. Flohr 6e je pričel že pripravljati na težko borbo in je odpotovnl v Kannas, kjer se bo v inatchu na deset partij boril z nevarnim litvanskim mojstrom Mikenasom. V jeseni bo nastopil na močnem dvokrožnem turnirju na Holandskem, na katerem bodo še igrali Aljehin, Botvinik, Euwe, Fine, Keres, Reschevsky in Capablanca. To bo brez dvoma eden najmočnejših turnirjev, kolikor jih je do 6edaj sploh bilo, in težka preizkušnja za vse udeležence. Za Flohra udeležba seveda ne bo velik riziko, ker bo njegov uspeh brez učinka na dogovor z Aljehinom in bo mogel turnir porabiti za dober trening. * Zelo močan turnir so pričeli sedaj v Nord-wijku na Holandskem, ki nas posebno zanima, ker igra na njem tudi Pire. Od Ilolandcev igrata samo Euwe in Landau. Landau je v zadnjih letih zelo napredoval in bo gotovo vsem udeležencem pripravljal težave. Pred kratkim je s sijajnim uspehom odigral mateh s svojim rojakom David-sonom, ki je bil nekdaj za Euwejem najboljši holadski mojster. Landau je šest partij dobil in samo dve remiziral. Iz tega mateha prinašamo danes četrto partijo, v kateri je Landau že v otvoritvi dosegel tako veliko prednost, da nasprotnik ni mogel priti do igre. Landau : Davidson 1. d2—d4, d7—d5; 2. Sgl-f3, Sg8-f6; 3. e2 —e3, c7—c5 (na tem mestu je enostavnejše Lc8— f5 s težnjo, zaiti v znano varianto slovanske obrambe, v kateri črni doseže enako igro); 4. c2— c3 (beli igra sedaj otvoritev, ki jo je posebno rad in virtuozno igral pokojni belgijski mojster Colle, in je tudi znana pod imenom Collijev si-ste) e7—eb; 5. Sbl—d2, Sb8—c6 (kot je pokazala izkušnja, je boljše razviti tega konja na d7, da bi mogel po d4Xc5 vzeti črni na c5 s konjem in tako preprečiti belemu udar e3—e4); 6. Lfl— d3, Dd8—c7; 7. 0—0, e6—e5 (to ni dobro, toda Čapkove fantastične drame, 74. reka na Nizozemskem, 76. tuja beseda za odmev, 77. vrsta zvoka, 80. levi pritok reke Verhnaja Tunguska v Sibiriji, 82. slavnostna poveličujoča pesem, 83. mesto v Jugoslaviji, 84. drevesni sad, 85. tuja beseda za prizidek, 86. vrsta dragega kamenja, 87. jesenska vrtna cvetlica, 88. moška oseba iz svetega pisnia. Navpično: 1. vrsta peči, 2. vrsta živinske krme, 3. druga beseda za pečat, 4. obdonavsko mesto v Nemčiji, 6. del noža, 7. važen del glave, 8. kaznivo dejanje, 10. ženski glas, 11. vrsta lo-ščila, 12. tuja beseda za prizor iz preprostega življenja 13. druga beseda za trud, 15. moška oseba iz svetega pisma, 16. druga beseda za zapoved, 17. gledališče z živimi podobami, 18. krščansko znamenje, 25. izraz pri kartanju, 26. ogrski kralj, '»7 poljski plevel, 28. reka v Švici, 29. druga beseda za postavo, 31. jezero v Abesiniji, 32. druga beseda za shod, 36. moška oseba iz svetega pisma, 37. sodobni slovenski pisatelj, 38. morska rastlina, 39 tuja beseda za zmešnjavo, 40. bližnja sorodni-ca, 41. kemična sestavina, 42. gorstvo v Nemčiji. 43. arabski naslov, 50. svetovni šaliovUki mojster, 51. prebivalec evropskega otoka, 52. pripadnik izumrlega naroda. 53. vrsta davščine. 54. oseba iz svetega pisma, 56. grda človeška lastnost, 57. vrsta kazni, 61. krmilar v zrakoplovu, 62. čistilna priprava, 63. egiptovski vladar, ki je prvi ukazal ob- jadrati Afriko, 64. vodna žival, 65. druga beseda za napor, 66. poljski pridelek, 67. delavec v premogovniku, 68. velik ptič, 75. skrajšana beseda za kopanje, 76. ženska oseba iz svetega pisma, 77. domača žival, 78. levi pritok Donave v Romuniji, 79. prostor v cerkvi, 81. italijansko mesto ob Adiži, 82. skrajšano žensko krstno ime. Rešitev ztogovne križanke z dne 4. junija 1938 Vodoravno: 1. Marija, 4. Krka, 6. Kuba, 8. slama, 10. sloka, 12. črka, 14. kadi, 16. naval, 17. rima, 18. biret, 19. lava, 20. nivo, 21. peta, 22. dišava, 23. kopica, 25. sonet, 26. gruda, 27. svila, 28. skala, 29. krilo, 30. pleča, 31. Sava, 32. krava, 33. kača, 34. lonec, 35. breza, 36. krovec, 37. navada, 39. Morača, 41. delo, 42. banka, 43. Križe, 44. Bakar, 45. lapor, 46. Livek, 47. paket, 48. hotel, 49. kredit, 50. natik, 51. liker, 52. kaval, 53. podoba, 55. Radeče, 57. vlada, 58. Domen, 59. parter, 60. jermen, 61. stražar, 62. perla, 63. Solkan, 64. sraga, 65. naboj, 66. laket, 67. urbas, 68. vraža, 69. rokoko, 71. zapeka, 73. reklo, 74. robot, 75. Ravbar, 76. Lotar, 77. trobec, 78. mreža, 79. krelta, 80. jeza, 81. Toman, 82. Jarnik, 83. mitos, 84. trska, 85. tornado, 87. macesen, 89. sirek, 90. kar-bol, 91. Vesel, 92. Stanek, 93. Laba, 94. roba, 95. sadra, 96. korec, 97. dota, 98. pika, 99. pivec, 100. Kovor, 101. točajka, 103. binkošti, 105. vena, 106. maja, 107. mesar, 108. tamar, 109. torka, 110. raza, 111. kapa, 112. alga, 113. Vače, 114. Čatež, 115. nabor, 116. Čabar, 117. vabilo. Navpično: 1. Monako, 2. rival, 3. jarica, 4. krma, 5. kabinet, 6. Kuret, 7. balada, 8. slava, 9. Manila, 10. slovo, 11. kapela, 12. črta, 13. kadilo, 14. kaša, 15. Divača, 24. Piva, 25. sova, 26. gruča, 27. svinec, 28. skaza, 29. krivec, 30. pleva, 31. Samo, 32. krača, 33. kalo, 34. Loka, 35. Breže, 36. krokar, 37. napor, 38. davek, 40. raket, 41. detel, 42. bandit, 43. kritik, 44. baker, 45. Laval, 46. Lido, 47. para, 48. Hoče, 49. kreda, 50. namen, 51. liter, 52. kamen, 53. požar, 54. bala, 56. dekan, 57. vlaga, 58. Doboj, 59. parket, 60. jerbas, 61. straža, 62. Perko, 63. solza, 64. sraka, 65. Naklo, 66. Labot, 67. urbar, 68. vratar, 69. robec, 70. koža, 72. peka, 73. Reza, 74. roman, 75. ravnik, 76. lotos, 77. troska, 78. mrena, 79. krema, 80. jesen, 81. torek, 82. jarbol, 83. misel. 84. trnek, 85. torba, 86. doba, 88. cedra, 89. sirec, 90. karta, 91. veka, 92. stavec, 93. lavor, 94. ročaj, 95. Sabinka, 96. Koštial, 97. Donava, 98. pijača, 99. pisarna, 100. Koinarča, 101. tokava, 102. kazalo, 104. kopa. 105. Vega, 106, Mače, 107. metež, 108. tabor, 109. torbar, 110. rabi. Rešitev zlogovnice 1. Jenisej: 2. Amerika; 5. Najada: 4. Erato; 5. Zuzorič; 6. Mentor; 7. efendi; 8. numizmatika; 9. Ciciban; 10. ibis; II. Nagasaki; 12. Gorica; 13. ebenovina: 14. renesanca. Janez Mencinger: Nejaz. Nemcigren. Poznani SALV A T-čaj zoper žolčne kamne iD bolezni f.olčnega mehurja se dobiva pri glavnem zastopniku lekarni pri Sv Ivanu, Zavrel), Kaptol 17. Prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj. Ogl. teg. S. br. 27871 beli je že grozil z d4Xc5 in eS—e4 priti r napaSfc 8. d4Xe5, Sc6Xe5; 9. Sf3Xe5, Dc7Xe5; 10. rf —e4l (udar v središču z e3— e4 je glavni mottv v Collejevem sistemu in privede v tej partiji belega že v odločilno prednost) d5Xe4; liL Sd2Xe4, Sf6Xe4; 12. Ld3Xe4 (beli ima sedaj zavarovanega kralja in je dovolj razvit za napad na slabo razvito pozicijo črnega) Lf8—d6; 13. 12—14, De6 —f6; 14. Ddl—d3, h7—h5 (to stane črnega kmeta, toda je že težko drugače igrati, ker je črna pozicija preveč ogrožena); 15. Le4Xb7, Lc8Xb7; 16. Dd3-b5+, Ke8-f8; 17. Db5Xb7, Ta8—b8 (črni mora žrtvovati še enega kmeta za razvoj svojih figur); 18. Db7Xa7, Rf8-g8; 19. Da7—a6, Kg8—h7; 20. Da6—e2, g7—g6; 21. 14—15, Th8— e8 (ao g6Xf5 bi igral beli Lcl—f4 in bi hitro prodrl v napadu na oslabljeno črno kraljevo krilo); 212. f5Xg6+, Df6Xg«; 23- De2-f3, Rh7—g8; 24.Df3-f6, c5—c4; 25. Df6Xg6+, f7Xg6; 26. a2 —a41 (prodiranje s prostim kmetom je najboljša obramba proti napadu, ki ga je dobil črni za ceno dveh kmetov) Ld6—c5+; 27. Kgl—hI, Te8—e2; 28. a4—a5, Tb8—e8; 29. a5— a6, Lc5— a7; 30. h2 —h3, Te2—c2; 31. Tal—a4, Te8—e2; 32. Ta4X e4, Te2Xg2; 33. Tc4-c8+, Rg8g7; 34. Tc8—c7+, Rg7_g8; 35. Lcl—f4 (s tem se je ubranil beli vseh groženj in partija je končana) La7—b6; 36. ab—a7 in črni se je vdal. Razvezano snopje Turški vpadi v Slovenijo Turki so bili divje mongolsko ljudstvo, ki so prišli iz Mongolije preko Irana v Malo Azijo ter so tamkaj stopili v službo ikonijskega sultana. Tu so se naselili na bizantinski meji okrog mesta Dorileum, da so čuvali mejo pred sovražnimi napadi. Sprejeli so islam. Bili so zelo divji, a drzni in hrabri vojaki. Polagoma so si osvojili sosedne bizantinske kraje, po propadu ikonijske države pa so postali samostojni ter so svojo oblast razširili na velik del Male Azije. Bizantinci so jih klicali na pomoč v svojih notranjih vojnah, Turki pa so začeli tako prihajati v Evropo kot zavezniki ali najemniki ene od bizantinskih strank. Pri 6vojih pohodih so ropali in brezobzirno pustošili povsod, kamor so prišli. Bili so zelo okretni, saj so_ na svojih iskrih, manjših konjih, oboroženi z lažjim orožjem, hitro napadali in zopet hitro odhiteli. V teh vojnah so Turki »poznali Evropo, spoznali so tudi slabost in nered v bizantinski državi. Na ta način so se pripravljali na svoje poznejše osvojitve. Leta 1354 so si osvojili Galipoli, ki je prehodna točka iz Male Azije v Evropo. Semkaj so začeli naseljevati svoje družine, začeli pa so se tudi pripravljati za svoje pohode na Balkan. Leta 1353 so bili srbski vojaki prvič premagani od Turkov pri Dimotiki. Dušan Silni se je pripravljal, da jih prežene iz Evrope, toda drugi dogodki so preprečili izvedbo teh načrtov. Z Muratom I. (1362—1389) se začenja turška oblast v Evropi. Leta 1371 je bila bitlia pri Marici, leta 1389 pa na Kosovem polju in tako so Turki dobili prost vstop na Balkanski polotok. Leta 1396 je bila bitka pri Nikopolju. Na čelu križarske vojske proti Turkom je bil ogrski kralj Zigmund, katerega je spremljal tudi grof Herman II. Celjski. Zopet so zmagali Turki, in po tej zmagi so turške čete udarile na Ogrsko in v Slavonijo in povsod strašno plenile in pustošile. Pridrli so celo v slovenske kraje, in sicer ob Dravi navzgor do Ptuja, ki so ga zažgali. To je bil prvi turški vpad na slovensko zemljo. Leta 1408 in 1411 so pridrli do Metlike in Črnomlja ter ju oropali. Eden prvih večjih vpadov v Slovenijo pa je bil leta 1416, ko so pridrli do Celja, drugi oddelek Turkov pa je oplenil Belo Krajino, Dolenjsko in ljubljansko okolico. Ljubljana je bila proti temu napadu še dovolj utrjena in se je obranila Turkov. Po turški osvojitvi Albanije leta 1468 6e začno stalni turški vpadi v naše kraje. V večjem številu so se pojavili na slovenski zemlji leta 1469. ko so pridrli preko Bele Krajine do Ljubljane, drugi oddelek pa preko Krasa v Furlanijo. Leta 1472 so prišli večkrat na Kranjsko, v Furlanijo in do Pliberka na Koroškem. Največji napad pa je bil leta 1476 ko so pridrli celo do Šmohorja na Koroškem in odpeljali mnogo ljudi v sužnost. Leta 1483 so zopet začeli z navali. Tega leta so prišli preko Dolenjske do Kranja, ko pa so se vračali domov, so bili poraženi v Hrušici pri Ljubljani. Dve leti kasneje so pridrli na Spodnje Štajersko. Da so tako neovirano napadali in plenili Slovenijo, je bil vzrok v tem, ker je bila Hrvatska slabo zavarovana. Zadnji večji vpad na Kranjsko je bil leta 1584. O turških vpadih so se obveščali s kresovi, ki so bili vedno pripravljeni na hribih. To so bili nekaki goreči teiefoni. Ljudje so se branili v utrjenih mestih, gradovih in utrdbah okrog cerkva. En tak napad nam prav lepo opisuje Josip Jurčič v svojem delu Jurij Kozjak, ko so Turki leta 1475 napadli Muljavo na Dolenjskem ravna takrat, ko je bil semenj. Poleg neštetih drugih nesreč so tepli Slovence tudi turški napadi, tako da vsa naša zgodovina nam ne govori o ničemer drugem, kakor o težkem in žalostnem življenju slovenskega človeka na tem majhnem prostoru, na tem prehodu iz Vzhoda na Zapad in obratno. Zlogovnica Iz naslednjih 35 zlogov: a — ber — do — do — dor — dr — gor — gos — ja — ja — je — jek — ka — kjer — kla — kon — ma — ma — ni — ni — nin — o — pa — po — po — rec — sa — sa — sam — son — ti — ti — vo — voj — za — sestavi štirinajst besed z naslednjim pomenom : 1. železniška postaja in industrijski kraj ob Savi, 2. žuželka, 3. prebivalec dela nekdanje Grčije, 4. duhovna igra Josipa Feitena, 5. važnejši kraj v severovzhodni Srbiji, 6. vrsta jedi, 7. ameriški ptič, 8. važnejši roman Arcibaševa, 9. prf-slovno določilo kraja, 10. druga beseda za plesnobo na vinu, 11. moška oseba iz svetega pisma, 12. druga beseda za obvezo, 13. druga beseda za pojedino, 14. druga beseda za razvalino. Če si izbral pravilne besede, ti po tri zaporedne črke iz vsake besede povedo citat iz Simona Jenka. Bojevnik za svobodno Ukrajino: Mož, ki ga je bomba raznesla Bilo je v ponedeljek, dne 23. majnika, ' ob 12 in 14 minut opoldne, ko je v ho-landskem mestu Rotterdamu pred velikim kinom počila bomba. Ko so se ljudje zavedeli, so našli na tleb raztrgano truplo neznanega moža. Dele njegovega telesa je odneslo tjakaj do pošte na drugi strani. Uro mu je eksplozija porinila v trebušno votlino. Pri tej priliki sta bila ranjena še dva domačina, ki sta šla ravno mimo kraja nesrečo. Nerešena uganka Listi so na dolgo in široko pisarili, kako in zakaj se je nesreča zgodila. Prvi hip so namreč vsi bili prepričani, da se je zgodila nesreča in da je eksplodirala posoda za bencin, ki ga je usmrčeni menda nosil s seboj. Vendar se je policija resno lotila stvari. K sreči je bila glava nesrečneža še precej dobro ohranjena, da so lahko fotografirali njegov obraz. V žepih so našli tudi potni list in pa sobno številko hotela, kjer je stanoval. Policija je bila brž prepričana, da je potni list ponarejen, kar se je pozneje izkazalo za resnično. Na potnem listu je bilo zapisano ime Novak. V hotelu so potrdili, da je tamkaj res stanoval neki Novak, ki je najel skromno sobico. Kako pa se možak v resnici piše, tega policija nikakor še ni mogla dognati. Zgodilo pa se je, da je še tisto popoldne prišel v tisti hotel tuj možak, ki je vprašal, ali je gospod Novak doma. Hotelski vratar, ki je vedel, da je Novaka raznesla bomba opoldne, je osupnil. Spoznal pa je, da tujec niti ne sluti, da je Novak mrtev. Bistri vratar je velel neznanemu gospodu, naj malce potrpi, da bo vprašal, ali je gospod Novak doma. V resnici pa je naglo telefoniral na policijo ter ji povedal, kako in kaj. Medtem pa, ko je vratar telefoniral, je tujec odšel. Hotelski uslužbenci pa so ga zasledovali. Ko je prihitela policija, so ji uslužbenci lahko pokazali moža, ki je povpraševal za Novakom. Neznanca prime poticija Dva etvflna agenta rotterdamske policije stopita brž za neznancem ter ga pozoveta v imenu postave, naj gre z njima. Mož je nepopisno prebledel. Njegov obraz pa je postal tako obupan, da si tega policija ni znala razložiti. Ko so ga privedli na policijo, ni spregovoril besedice. Šele drugi dan je začel govoriti. Kar pa je povedal, je bilo pretresljivo. Škoda, da ni že prejšnji dan govoril, ker bi bila policija imela en dan več časa iskati pravega krivca. Morda bi ga bila takrat lahko še prijela, medtem pa je že davno ušel iz področja holandske policije. Neznani mož se je imenoval Bora, ko sta ga policijska agenta vzela na ulici v svoje varstvo ter ga posadila v pripravljeni avto. Izkazalo se je, da je mož tisti hip mislil, da je zašel v roke sovjetske skrivne policije. Zato se je tako prestrašil. Ko je nazadnje izvedel, da je v rokah holandske policije, se je globoko oddahnil in spregovoril. In s tem je začel podajati prve obrise slike. Med drugim je tudi povedal, da se piše Stanislav Baranovski in je bil v ukrajinskem osvobodilnem giban ju zaupni sel. Ko so ga potem vprašali, kdo je tisti Novak, ki ga je raztrgala bomba na ulici, za kar je izvedel šele na policiji, se je Baranovski zravnal kakor vojak ter spregovoril: „Bit je naš vodjaM Mož, ki ga je bomba raztrgala in ki se je po potnem listu pisal Novak, je bil v resnici vodja ukrajinskega osvobodilnega gibanja, bivši ruski polkovnik Evgen Konovalec. In Baranovski je ho-landski policiji razlagal namene ukrajinskega osvobodilnega gibanja, ki ga je vodil Konovalec. Policija se je hotela prepričati, ali je Baranovski povedal resnico. Takoj je brzojavno poklicala Konovalčevo ženo in njegova dva vojna tovariša. Na policiji je bil pretresljiv prizor, ko je nesrečna vdova po obrazu spoznala, da je to njen mož. Tudi oba vojna tovariša sta povedala, da je nesrečnež res polkovnik Konovalec. Načrt za umor Na podlagi izpovedi Baranovskega, izpovedi hotelskih in drugih prič ter na podlagi svojega dognanja in raznih aktov je holandska policija nazadnje vendarle mogla dobiti približno sliko, kako in zakaj se je ta umor zgodil. Stvar ima takole ozadje: Pred nekaj leti je Konovalec prebival v Švici. Bilo je v Ženevi, ko sta dva ruska in en švicarski komunist z atentatom hoteli odstraniti Konovalca. Atentat pa se je takrat ponesrečil. Napadalci so bili obsojeni na večletno ječo. 2e takrat je bilo jasno, da sovjetska policija hoče za vsako ceno spraviti Konovalca s poti, ker ji njegovo ukrajinsko delovanje ni bilo pogodu. Ko je prvi načrt izpod-letel, so skovali drugega, ki pa je bil pripravljen za poldrugo leto vnaprej. Konovalec se je preselil na Holandsko. Medtem se inu je približal mož, ki je dejal, da se piše Valuh. Imenoval pa se je tudi Disimov in Petrovič. Izdajal se je za vnetega pristaša ukrajinskega osvobodilnega gibanja. Da bi svojo neklonjenost za ukrajinsko stvar bolj podkrepil, je Konovalcu večkrat nosil cele zavoje bankovcev za ukrajinsko propagando. Dejal je, da nabira denar za ukrajinsko osvobodilno gibanje pri svojih znancih. Konovalec pa je bil previden človek, ki mu je notranji glas pravil, naj temu človeku ne zaupa. Vsakokrat, kadar bi se bil moral sestati z Valuhom, je hotel imeti pričo, ki je bil navadno Baranovski. Priča pride prepozno Tudi 23. majnika bi se bila morala sestati Valuh in Konovalec. Ta tudi sedaj ni hotel brez priče obravnavati z Valuhom, zato je brzojavil Baranovskemu, naj brž pride, da bo opoldne ž njim šel na sestanek z Valuhom. Baranovski je brž pohitel na postajo in kupil vozni listek do Rotter-dama. To se je izkazalo za resnično. Ko pa je pogledal vozni red, je uvidel, da bo z vlakom prišel prepozno. Zato je najel letalo ter se pripeljal v Rotterdam. Toda tudi z letalom je prišel prepozno. Konovalec je že odšel iz hotela na dogovorjeni sestanek brez priče. Konovalec, kakor So povedale hotelske priče iz Grand hotela Central, je dolgo časa hodil po veži hotela in nervozno gledal na uro. Čakal je Baranovskega. Ko se je bližal čas sestanka z Valuhom, Baranovskega pa še vedno ni bilo, je nevoljen stopil ven pred hotel in nekaj časa pred hotelom hodil gori in doli. Najbrž je premišljeval, kaj naj stori. Nazadnje pa je odšel na sestanek sam — v smrt. Mesto bankovcev - bomba! Kaj se je nato zgodilo, ni še docela jasno. Vendar so se oglasile priče, ki so tudi ta čas od njegovega odhoda do eksplozije nekako popisale. Nekaj dni kasneje se je namreč oglasil na policiji plačilni natakar kavarne »Atlanta«, ki se je šele pozneje spomnil na dva gosta, ko je v časopisih bral, kako in kaj se je zgodilo in kdo je bil ubiti. Natakar je povedal, da sta v ponedeljek, dne 23. majnika, malo pred poldnem prišla v kavarno dva docela tuja človeka, ki sta sama sedla k mizi. On jima je postregel. Ko so mu pokazali , sliko obraza ubitega in tudi mrličev obraz sam, je natakar določno povedal, da je bil ta mož eden izmed tiste dvojice. Ta je bil tisti, ki je od onega drugega prejel majhen zavoj in ga spravil v svojo torbo. Nato sta plačala in odšla. Jasno je, da je Konovalec mislil, da mu je Valuh zopet izročil paket bankovcev. Mesto bankovcev pa je tokrat bila v zavoju bomba, ki je bila tako prirejena, da je eksplodirala ob določeni uri. Takrat se je bil Valuh že odstranil. In res je nekaj minut potem, ko sta oba odšla h kavarne, zunaj na ulici že počilo. Bomba, ki jo je Konovalec nevede nosil s seboj, mu je eksplodirala v torbi in ga raznesla. To je torej pojasnjeno, marsikaj pa je še nejasno. Sovjetska ladja odplove iz Rotterdama Policija je takoj nato, ko je te stvari dognala, izdala tiralico za Valuhom. V vse države Evrope Knjige, hi so največje, najstarejše, najmanjše. •. Knjige so čudovita stvar, ki bi brez njih ne bil dandanes mogoč napredek in nobeno spoznavanje sveta. In vendar ljudje že mnogo tisočletij poznajo knjige. Najstarejša knjiga sveta je najbrž tako Imenovana »Prisse Papyrus<:, ki jo hrani narodna knjižnica v Parizu. Ta najstarejša knjiga sveta izhaja iz leta 3350 pred Kristusom, je torej že nad 5000 let stara. Učenjak, ki je knjiga po njem dobila 6voje ima, jo je našel v grobnici v Tebah. Največja knjiga na svetu je anatomski atlas, ki ga hranijo v knjižnici državne obrtne šole na Dunaju. Ta knjiga je 1.90 m visoka ter 90 cm široka. Tiskali so jo v letih 1823 do 1830. Najmanjša knjiga na svetu meri na dolžino le 10 milimetrov, na širino pa celo le 6 milimetrov. Tiskali so jo leta 1897 v Padovi. V knjigi je vsega skupaj 208 strani. Med drugim je v njej natisnjeno Galilejevo pismo iz leta 1G15, ki dotlej še ni bilo nikjer priobčeno. Najtežja knjiga sveta Je »Zgodovina Itake«, ki jo je v začetku 20. stoletja spisal in izdal neki avstrijski nadvojvoda pod imenom »Parga<. Ta knffc. ga tehta nič več in nič manj kakor 48 kg. Najobširnejša knjiga na vsem svetu je vsekakor knjiga, ki se kitajsko imenuje »Tu-šu-či-čengt. To je kitajski slovar, ki obsega 5020 zvezkov po 170 strani. Natisnili so ga na Kitajskem v začetka 17. stoletja na povelje kitajskega cesarja. Najdražja knjiga na svetu je Gutenbergova biblija, ki je bila nekdaj lastnina benediktinskega samostana v št. Pavlu v Labodski dolini na Koroškem. To dragoceno knjigo je kupil sloveči ameriški knjigoljub D. Vollbehr iz Newyorka za svojo zbirko ter je dal zanjo takrat nič manj kakor 350.000 dolarjev. Kmalu potein pa je to knjigo kupila kongresna knjižnica v Washingtonu ter je plačala zanjo poldrugi milijon dolarjev. Samo za eno knjigo 70 milijonov dinarjev! To je že denar! Najbolj razširjena knjiga na svetu pa je slej ko prej še vedno sveto pismo, knjiga vseh knjig. Doslej je sveto pismo prevedeno v kakih 1000 jezikov in narečij. Kakor so preračunali, je dandanes sveto pisnjo razširjeno po vsem svetu v najmanj 500 milijonih izvodih, Napoleonov kronski prstan najden Filmski posnetki v Ziirichn. V Ziirichu bodo ustanovili filmski studio, ki je denarno že dovolj podprt. Namen imajo, da bodo izdelovali samo kulturne in reklamne filme in za zdaj še ne bo filmov z zvezdniki. Barvni film pod vodo bodo izdelovnli člani filmskega podjetja Ufo in sicer bodo delali barvne posnetke na morskem dnu s posebnimi aparati.' Radio preprečuje železniško nesrečo: Dva amo riška inženirja sta iznašla posebno napravo, ki je vdelana že v avtomobilu. V Ameriki ima itak že vsak nov avto vdelano radio-sprejenino postajo. Sedaj je dodana še naprava, ki takoj napove v avtomobilu, kadar se avlo bliža kakemu železniškemu prehodu in so po progi bliža kak vlak, da jc blizu vlak. Tako radio opozori šoferja. naj pazi. Strokovnjaki pravijo, da je to n ajholjša in najpopolnejša varnostna naprava, kar so jih zadnja leta izumili. St. 150. Vitez Briand obseden »Prav za prav bi morali viteza Brianda zaradi njegovih hudih prekrškov zoper naša pravila izključiti iz reda,< je nadaljeval veliki mojster. »Ker pa ga je zapeljal sam hudič v podobi te ženske, zasluži bolj naše pomilovanje kakor našo kazen. Za tole satanovo orodje tukaj pred nami pa ne smemo poznati nobenega prizanašanja. Kaj menite, gospodje !< Eden izmed prisedni-kov je vstal in vprašal: »Kaj pa sam vitez Briand de k svojemu razmerju do te Judinje?« Vitez Briand je obsedel in ni črhnil besedice. Ko ga je nato sam veliki mojster pozval, naj govori, se ni niti ganil. »Vidite!« je zaklical veliki mojster. »Obseden je! Satan mu je zaprl usta!« Briand pa se je zanič-ljivo posmehnil ter zanič-ljivo vprašal: »Ali naj res odpiram svoja usta zaradi takih obdolžitev. ki bi se jim moral smejati vsak resnn človek?« Veliki mojster je prebledel, vendar je mirno spregovoril: »Odpuščamo ti tvoje nespametne besede, saj vemo, da nisi sam svoj gospodar. Sedaj zaslišimo priče.« Tisti hip se je priril v dvorano kmet, ki se je oglasil za pričo. Dejal je, da hoče povedati, da ga je Judinja ozdravila. »Naj pride!« je velel veliki mojster. je šla tiralica holandske policije. Še tisto popoldne je pa iz rotterdamske luke odplula ena sovjetska ladja, ki je na njej morilec prav lahko že davno našel zavetje. Saj takrat nihče niti slutil ni, kakšno ozadje ima ta eksplozija. Konovalec je padel kot žrtev sovjetske skrivne policije. Kdo je bil Konovalec Kai pravi kino Kakor rečeno, je bil Konovalec organizator in vodja ukrajinskega osvobodilnega gibanja. Bil je polkovnik v nekdanji ukrajinski narodni armadi ter poleg atamana Petljure najbolj navdušeni bojevnik za svobodo Ukrajine. V beli ruski armadi je vodil zoper boljševike v boj en ukrajinski polk. Ko je Ukrajina propadla, se ni mogel pomiriti z danimi razmerami. Petljura je hotel Ukrajino osvoboditi, ko je uvidel, da drugače ne gre, s pomočjo močne Poljske. Konovalec pa niti s tem ni bil zadovoljen. Zato je doma organiziral zoper sovjete majhno vojsko. Ko je bila ta zadušena, je odšel v inozemstvo, kjer je organiziral delo za Ukrajino. Denar je dobival iz Amerike in Evrope. Nekaj časa se je držal v Švici. Ko pa je Švica zaradi njega imela sitnosti, je moral iti drugam. Iz Ženeve je odšel v Rim, nakar je odšel v Litvo in nazadnje na Holandsko. Tudi v Združenih državah Severne Amerike je organiziral boj za svobodno Ukrajino. Mnogo je pisal in zbiral izseljene Ukrajince v vseh delih sveta. Da je tak mož bil trn v peti, je jasno. Zato je moral pasti. Dasi se ne moremo strinjati z načinom njegovega boja, ki je bil tudi terorističen, vendar je njegova usoda tragična, kakor je tragična usoda njegovega naroda. Znani raziskovalec severnega tečaja sir Hubert Wilkins ima novo načrte. Pod severnim tečajem hoče napraviti novo meteorološko postajo. V ta namen si je dal delati novo podmornico iz jekla, ki no rjavi in ki bi brez škodo vse leto tičala pod morjem. Učenjaki pravijo, da jo to gotov samomor. Na sliki ga vidimo ob tedanjem podmorskem čolnu, s katerim je skušal priti na severni tečaj pod morjem, kar pa se mu je ponesrečilo. Pred nekaj dnevi je k eloveSemu draguljarju v Parizu v ulici Rue de la Pariš prišel znani zbiralec starin g. Bassanger, ki je v velikem usnjenem etuiju nosil velik prstan. Spodnja 6tran pokrova je bila okrašena s črko »N« in s cesarsko krono. V škatlici pa je na s videni podlagi ležal velik prstan z velikanskim smaragdom. V smaragd je bil vrezan velik grb svetega rimskega cesarstva nemškega naroda. Ko je draguljar zagledal ta dragulj, je za hip kar onemel, nato pa je tiho zamrmraJ: »To je Napoleonov kronski prstan!« Dragocenost, ki jo je draguljar zagledal, v resnici ni bila nič drugega kakor Napoleonov kronski prstan, ki so ga že nad sto let pogrešali, ne da bi bil kdo vedel, kam je ta dragocenost izginila. Bassanger je sedaj draguljarju povedal, kako je dobil ta dragoceni prstan: »Prstan je iz dežele, ki je pred kratkim prenehala biti samostojna država. (To je seveda Avstrija.) Imena tistega, od katerega sem prstan dobil, pa kajpada ne morem sporočiti, ker ee samo po sebi razume z ozirom na razmere. Na ta prstan so me že pred 2 letoma opozorili. Ko so kronali Napoleona za francoskega cesarja, je bil pri kronanju ta prstan važen predmet Z drugimi cesarskimi znaki je tudi ta prstan bil blagoslovljen. Napoleonov pastorek Beaurba-nais pa ga jo na blazinici nosiil pred kronskim sprevodom. Ob kronanju si ga je Napoleon nataknil na palec, in sicer si ga je nataknil čez svoje bele rokavice. Tako vsaj priča zgodovinska slika Napoleonovega kronanja, ki jo je bil naslikal Gerard in ki je sedaj spravljena v muzeju gradu Malmaison. Ko je Napoleon padel, je vse cesarjeve dragocenosti, kar jih je mogla dobiti v roke, pospravila in vzela s seboj cesarica Marija Luiza, ki se je preselila v Avstrijo. Po njeni smrti so 6i vse njene dragocenosti porazdelili med seboj njeni dediči, razni nadvojvode in nadvojvodinje. Dandanes, ko se je vse tako spremenilo, prihajajo vse doslej tako prikrivne dragocenosti polagoma na beli dan..« — Tako približno je stvar razložili francoski ljubitelj starin Bassanger. Na smaragdu je vrezan grb svetega rimskega cesarstva, ki ga je bil Napoleon hotel obnoviti in je to s svojim kronanjem že nekako označil. Sredi smaragda je vrezan golobček, ki 6edi na oljkovi vejici. S tem golobčkom je cesar Napoleon hotel izraziti svojo željo po miru, ki naj pride za nje- govim kronanjem. S tem kronanjem naj ee narodi Evrope med seboj sporazumejo in pobratijo. Nad golobčkom je vrezana krona cesarja Karla Velikega, ki ga je Napoleon imel za ustanovitelja sve-< tega rimskega cesarstva. Dragoceni prstan je g. Bassanger del pregledati tudi konservatorju muzeja v gradu Malmai-son, kjer 60 shranjeni skoro že vsi predmeti iz za-> puščine velikega francoskega cesarja. Tudi ta kon-< servator je prepričan, da je prstan pristen ter prav tisti, ki ga je bil Napoleon nosil takrat, ko so je dal kronati za francoskega cesarja. Poleg drugih predmetov, ki so že doslej shranjeni v tem muzeju, je treba zlasti omeniti bele usnjene rokavice, ki so narejene iz izredno močnega usnja. Ko so preskušali te rokavice in prstan, so videli, da je prstan ravno prav prišel na palec, ki je bil s temi rokavicami orokavičen, medtem ko je bil prstan sicer za vsako drugo roko brez rokavic mnogo prevelik. Sedaj bodo tudi tn prstan oddali Napoleonovemu muzeju v gradu Malmaison, lako da bo skoro vse, kar spominja na tega velikega Francoza, shranjeno na enem mestu. POD POKROVITELJSTVOM NJ VEL. KRALJA PETRA II. MEDNARODNI MLADINSKI T£I6R V LJUBLJANI • 09 26. N 29. JKJA 1333 Navodila Četrt.nsba in polovična voznina Za udežence mednarodnega mladinskega tabora Zveze fantovskih odsekov od 25. do 30. junija t. I. v Ljubljani je dovolila generalna direkcija drž. žel. z odlokom G. d. štev. 53241/38 z dne 7. junija t. 1. znižane vožnje, in sicer: 1. 75% popusta normalne vozne cene do Ljubljane in nazai vsem jugoslovanskim članom in mladcem fantovskih odsekov kakor tudi članicam in mladenkam vodstva dekliških krožkov Prosvetne zveze, ki si na podlagi članske izkaznice odseka ali krožka in legitimacije prireditvenega odbora (Taborne knjižice), kupijo vozno karto po polovični normalni ceni od svoje vstopne postaje do Ljubljane in še železniško legitimacijo K-14 za ceno 2 din. Legitimacije K-14 prodajajo vse žel. postaje in jih žigosajo pri odpravi potnikov. Vozna karta se ne sme oddati pri prihodu v Ljubljano, ampak zadržati obenem z žel. legitimacijo K-14 zaradi brezplačnega povratka po isti ali krajši poti do domovne postaje. Prireditveni odbor overovi na legitimaciji prireditvenega odbora (taborni knjižici) in na žel. legitimaciji K-14 udeležbo na tabora. Ob povratku sc mora na postajah Ljubljana gl. kol.. gor. kol., ali dol. kolodvor pokazati pri potniški blagajni železniška legitimacija K-14 zaradi žigosanja. 2. 75% popusta normalne vozne cene od državne meje do Ljubljane in nazaj po naših progah vsem inozemskim članom in članicam mladinskih organizacij na osnovi legitimacije prireditvenega odbora (taborne knjižice), da potujejo na tabor v Ljubljano. Udeleženci kupijo pri odhodu na osnovi legitimacije prireditvenega odbora (taborne knjižice) vozno karto po polovični normalni ceni od državne meje do Ljubljane, in sicer pri železniških postajah ali potovalnih agencijah (Putniku itd.) v inozemstvu ali pa v naši vstopni obmejni postaji, če dopušča čas postanka vlaka. Pri tem morajo pokazati tudi potni list (aH skupni potni list). Vozna karta se ne sme oddati pri prihodu v Ljubljano, ampak zadržati zaradi brezplačnega povratka po isti ali krajši poti do državne meje. Prireditveni odbor overovi na legitimaciji prireditvenega odbora (v taborni knjižici) udeležbo na taboru. Ob povratku se mora na postajah Ljubljana glavni kolodvor, gor. kol. ali dol. kol. pokazati pri potniški blagajni legitimacija prireditvenega odbora (taborna knjižica) zaradi žigosanja. Potniki iz Jugoslavije kupijo pri odhodu na tabor celo vozno karto od vstopne postaje do Ljubljane, obenem tudi železniško legitimacijo K-13 za ceno 2 din. Legitimacije K-13 prodajajo vse železniške postaje in jih žigosajo pri odpravi potnikov. Vozna karta se ne sme oddati pri prihodu v Ljubljano, ampak zadržati obenem z železniško legitimacijo K-13 zaradi brezplačnega povratka do prvotne vstopne postaje po isti aH krajši poti. Prireditveni odbor overovi na železniški legitimaciji K-13 udeležbo na taboru. Ob povratku n-orajo udeleženci na postajah Ljubljana gl. kol., gor. kol. aH dol. kolodvor pokazati pri potniški blagajni žel. legitimacijo K-13 zaradi žigosanja. Potniki iz inozemstva kupijo pri odhodu na podlagi potnega lista celo vozno karto za vožnjo od naše državne meje do Ljubljane. Karta se ne sme oddati pri prihodu v Ljubljano, ampak zadržati zaradi brezplačnega povratka do naše državne meje po isti ali krajši poti. Prireditveni odbor potrdi na legitimaciji prireditvenega odbora (taborni knjižici) udeležbo na taboru. Znižane vožnje veljajo v vseh razredih, izrzemši IV. razr., za brze in potniške vlake, izvzemši luksuzne vlake, za odhod od 18. VI. do 30. VI. vključno, za povratek pa od 26.VI. do 6. VII. 1938 vključno. Prekinjenje vožnje s temi kartami ni dopustno. Taborne knjižice in znaki V četrtek, dne 9. j-unija omo pričeli rar.imSiljatl taborne knjižic« in znake v prvi vrsti vsem onim, ki BO jih plačali. Zelo lično izdelana taborna knjižica, podobna oni /.a Evharistični kongres ima na naslovni Ktrani jiodobo lepaka, katere je prejel vsak odsek in krožek. Drugo stran knjižice naj vsnk imetnik izpolni b črnilom (ime, priimek, kraj) jo lastnoročno podpišo, edini«! organizacije t. j. odsek ali krožek pa odtisno svojo štampiljko. V uvodnih besedah «.Na naš tabor gremo!« jo zbranih nekaj krasnih misli, za nafi mladi Tod. Dalje »ledi nekaj besedi v francoščini pod naslovom: !>oldne, ampak pripeljite jih. če le morete, v svojem, oziroma spremstvi vaditelja ali učiteljstva v Ljubljano en dan prej t. j 28. junija, ko bodo popoldne na Stndionu videli v glavneu^ bkuiij isto kakor na glavni dan prireditve. JVova darila za zmagovalce prihafajo . . . V izložbi tv. Radio Ljubljana, Miklošičeva cesta 7, »o mnstavljena krasna darila in pokali zs zmagovite pri mednarodnih telovadnih in ši>ortnih tekmah.. Skoro vsak človek, ki pride do te izložbe po Miklošičevi cesti, se ustavi in občuduje ta častna darila. Večkrat se zgodi, da je pločnik pred izložbo tako natrpan ljudi, da se promet za pešce tamkaj ustavlja. V teku tedna »o dospela nova darila ln pokali isa zmagovalce. Mod najlepšimi je dragoceno darilo gospoda bana dravske banovine dr. Marko Natlačena. Poleg omenjenega »o prispela še darila od konzorcija ••Slovenon«, »Slovenskega doma«, in »Domoljuba«, d.ilje od tv. 'lAlpina«, «Eborle«, «Nova Založba«, «Sešir«. Na potu so še nova dragocena in častna darila. Stanovanja Vse prijatelje naše organizacije vljudno prosim), da nam takoj javijo število postelj, ki jih proti plačilu lahko odstopijo pripravljalnemu odboru za I. mednarodni mladinski tabor, da bo lahko v ista namestil boljše goste, predvsem iz inozemstva (kakor tudi domače), ker nam postelj primanjkuje Tozadevno b« je zglasiti v prostorih Prosvetne zvaze, Miklošičeva c. 7-1. Ponovno prosimo, javite nam razpoložljive postelje. Prenočišča za organizirane udeležence Organizirani udoleženci tabora, ločeno po spolu bodo na prenočiščih po šolah porazdeljeni tako, da bodo nastanjeni© posamezne podzveze skupno v enem ozfroma d v« h objektih, če bo udeležba Podzvoze večja To zaradi skupnosti in koutrole. Sprevod V sprevodu bodo šli najpreje vsi kroji, nato pa ostalo organizirano članstvo, katerih vsak pa mora imeti znak Z I'" O in pa taborni znak. Nihče od organiziranega članstva ZFO in VDK, ki pride v Ljubljano, no bo smel stati ob strani, temveč vsi brev.ttjeme bomo v »prevodu pokazali moč in disciplino naše eftr.uu-zacije. ' ' Godbe Fantje! Dekleta! Skrbite, da ne ostane za niifi tabor, ki mi onakega še ni bilo, nobeua godba doma! Konjeniki Oni Jahači, ki niso prejeli posebnih navodil, bodo imeli na dan pred glavno prireditvijo na Stadionu in sicer 28. t. m. i>opoldne poseben zbor. Kraj ia ura se še objavi. Vse konjenike j>a prosimo, da bodi njihova obleka prvenstveno kroj in šolo nato narodna noša. Stadion — sedeži j Arena Stadiona, zlasti pa pobočja že zndoblvajo svojo končno obliko. Terase iz betona na obeh straneh glavne tribune v krasnih lokih spominjajo ua prvovrstno urejene arene stadionov raznih velemest Evrope. Na teh botoniranih terasah in še drugih klopeh bodo sedeži za one glodalce pri mednarodnih tokmnh in na glavni dan prireditve, ki ne bodo zdržali na nogah. Vstopnico za te sedeže se bodo prodajale od 20. t. m. dalje v Prosvetni zvezi, Ljubljana, Miklošičeva e. 7-T. Zaradi omejenega prostora na Stadionu je določeno le majhno število teh sedežev. Reflektantje so naprošajo, da dvignejo te vstopnice proti takojšnjemu plačilu od 20. t. m. dalje, takoj prve dni. Poudarjamo, da bo vstop na t« sedeže mogoč samo do pol ure pred pričetkom prireditve, nnto pa zaradi navala na stojišča sedežev ne bo mogoče več zasesti. Mladinski tabori v Sloveniji Novo mesto Dolenjska mladina, danes je tvoj veliki dan! Z dostojanstvenim nastopom v srcu Dolenjske dokazi svoje viteštvo nasproti vsem, ki imajo vi-teštvo vedno na jeziku. Dopoldanska prireditev je posvečena srčni in umski kulturi: sprevod po mestu naj bo naša javna manifestacija, sv. maša naj bo naša notranja okrepitev in zborovanje afirmacija naših načel. — Popoldanska telovadna prireditev pa naj pokaže tudi naše prizadevanje v telesni kulturi. Kakor hoče zajeti krščanstvo celega človeka, tako hoče tudi naša mladinska organizacija izobraževali svoje članstvo vsestransko. Naj bo današnji praznik zunanji izraz naše vsestranske vzgoje! Vsi udeleženci izstopiVe v Kandiji, kjer vas bo čakalo okrožno zastopstvo, reditelji in godba. Zbirališče v Kandiji. Sprevod po mestu v kapiteljsko cerkev. Tam bo sv. maša z ljudskim petjem in govorom gosp. prošta Čerina. — Po maši zborovanje pred Prosvetnim domom. — Ob 13 za telovadce skušnja — Ob 15 javen telovadni nastop v Kandiji. — Po nastopu prosta zabava do 20 pri Stemburju. Sodeluje ves čas šentjernejska godba. Komenda Dne 31. julija bo-v Komendi praznik Gorenjske: blagoslovitev novega Prosvetnega doma, la-bor in telovadni nastop bodo privabili v Komendo množice ljudi. Častno pa mora biti zastopana mladina, saj se gradi novi dom v duhovno in telesno rast mladine. Sv. Peter pod Sv. gor. Dne 17. julija bo velik prosvetni tabor v Sv. Petru pod Šv. gorami, ki bo prvi in največji praznik obsoteljske katol. mladine Ta tabor bo zbral iz vseh krajev naše ožje domovine, zlasti od Rogatca do Lrežic, v osrčju obsoteljske doline — v Sv. Petru pod Sv. gorami, vse prijatelje prave ljudske prosvete, da manifestirajo z nami za naše skupne cilje. Vse, kar čuti z nami, ta dan v Sv. Peter pod Sv. gorami! Radeče pri Zid. mosta 24. julija bo v Radečah velik tabor, na katerega se že sedaj pridno pripravljajo vsa naša društva. Za sedaj na tabor le opozarjamo, spored bomo objavili pozneje. Mekinie Prosvetno društvo v Mekinjah priredi danes popoldne ob treh pred Društvenim domom veliko tombolo 7. nad 200 dobitki, (ilavni dobitek je popolna kuhinjska oprava. Tablice 6o po 3 din. Domžale Drevi ob 8. bo v Godbenem domu uprizorila igralska skupina Slovenska scena mladih iz Ljubljane Mrakovo himnično dramo >čajkovskt . Naj nihče ne zamudi te prilike. Predprodaja vstopnic pol ure pred predstavo. Rečica ob Savinji Kmečki tabor. V nedeljo, dne 19. junija, bo na Rečici ob Savinji kmečki tabor zn okra.i Goritji grad z naslednjim sporedom: Ob 9. krene sprevOtl na označeno mesto. Ob 10. sv. maša na prostem. Nato na istem prostoru zborovanje. Na zborovanju govorita dva govornika iz Ljubljane in en domačin kmet. Na zborovanju sodelujeta dve godbi in združeni pevski zbor vsega okraja. Kmetje, zavedajte se svoje kmečke miselnosti iu v obilnem številu posetite prvi kmečki tabor v okraju! Pogreb han. Frangeža Sv. Marjeta ob Pesnici, 10. junija. Danes smo ob izredno veliki udeležbi spremljali ua zadnji poti gospoda častnega kanonika in župnika Jerneja Frangeža. Sprevoda iz župnišč« v cerkev se je udeležil tudi prevzvišeni g. knezo-škof dr. Tomažič, ki je pred hišo žalosti spregovoril poslovilne besede pokojniku. Posebno je slavil njegovo veliko skrb za svojo župnijo, saj je nad 40 let bil dušni pastir pri Sv. Marjeti. Gospod škof se je še tudi izpred oltarja v cerkvi z ganljivimi besedami po«!ovil od pokojnika. S priž-nice je govoril rajnemu v slovo stolni župnik in dekan, kanonik msgr. Umek, ki je posebej podčrtal zgledno dušepastirstvo in narodno delovanje rajnega kanonika. Slovesno žolno 6v. mašo je služil stolni dekan dr. Franc Cukala. Krsto so nosili člani občinskega odbora. Pogreba so se udeležili iz Maribora mnogi odličniki. Domača gasilska četa je skrbela za red in je delala špalir. V pogrebni vrsti je bilo okoli 80 duhovnikov, vsa društva iz domače župnije z zastavami ter dva pevska zbora, ki sta pred župniščem in na grobu zapela žalo-stinke. Nagrobni govor je govoril rajniku stolni dekan kanonik dr. Cukala, nadalje domači župan Šuman, šolski upravitelj in v imenu šolarjev mala učenka. Odličnemu slovenskemu duhovniku, pridnemu javnemu delavcu in Slomškovemu učencu naj bo slovenska žemljica lahka. Maribor m Za spomenik našemu pokojnemu vladarju. Odbor za počastitev spomina blagopokojnega kralja Aleksandra I. v Mariboru razpisuje natečaj za spomenik kralju Aleksandru in za regulacijo Trga Svobode v Mariboru. Podrobne informaenje dobe interesenci pri mestnem gradbenem uradu, kjer je za pripomočke založiti vsoto 50 din. — Odbor. m Župan dr. Juvan je nastopil svoj redni letni dopust. Za časa njegove odsotnosti ga nadomestuje v vodstvu občinskih poslov podžupan Franjo Ze-bot. m Na mladinsko prireditev v Kamnico! Danes gredo prijatelji katoliške mladine v Kamnico, kjer imajo fantje in dekleta svoj praznik. Zbirališče je do devetih v Tomšičevem drevoredu, odkoder se razvije sprevod po mestu v Kamnico, kjer bo ob desetih pridiga in sveta maša. Kdor ne more v Kamnico že dopoldne, pa naj se udeleži vsaj popoldanskega telovadnega nastopa, ki bo ob pol štirih na travniku poleg Dolinškove drevesnice. m 153 otrok na Pohorje. V ponedeljek odide prva skupina otrok na letovanje v počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. m Poroka. Na binkoštni ponedeljek se je poročili v Mariboru gosp. Klajnšek Ivan, trgovec v Zgornji Sv. Kungoti, z gdč. Jurhar Stanislavo. — Obilo srečel m Na driavni realni gimnaziji bo »prejemni izpit za prvi razred 24. t. m. ob 8. Prošnje za sprejemajo od 20. do 23. t. m. Priloge: rojstni list, spričevalo o dovršeni ljudski šoli. I 07fflln0 tfftlo od 48 Dln> vrtne solčnike in l>C£ulflKC KvIB vrtno pohištvo nudi najceneje »OBNOVA« - F. Novak. Maribor, luriileva 6 m »Večernikov« molk. Pred dnevi smo v našem listu izrazili upanje, da nam bo »Večernik« pojasnil čudno nasprotje med opisom zdravja g. Reje v »Večerniku« in na nekem drugem mestu, ki ga zaenkrat ne imenujemo. Ker nam »Večernik« tako rad z dolgimi članki odgovarja na naše trditve, ki mu ne gredo v račun, smo pričakovali, da nam bo tudi tokrat prav obširno odgovoril. Pa smo se motili. Omenjeno nasprotje je najbrž tako, da bi »Večerniku« bilo ljubo, če nikdo zanj ne bi vedel. m Pomota se je vrinila v četrtkovem »Slovencu« v poročilu o mariborski razstavi likovne umetnosti. V odstavku o Rihardu Jakopiču ta pomota občutno kvari smisel. Pravilno 6e morata glasiti Slovenija Vas vabi! 2e 300 let zdravi ROGAŠKA SLATINA s svojo čudodelno močjo vs« bolezni želodca, iravea, ledvic, žolčnlh kamnov Itd. Vsa srodstva za zdravljenje. Najmodernejše nrejen nov hotel s 86 sobami. Plavalni bazen popolnoma preurejen. Prvovrstna godba. Razne prireditve za zabavo in razvedrilo. Tenis ln drugo. V pred- ln posezonl popusti. Posluje eelo leto. Znamenit! zdravilni vrelci: TEMPEL STYRIA DONAT Prospekte in Informacije brezplaSn«. Zdravilišče Rogatka Slatina. Tujsko prometna zveza »Putnik«, Maribor. zadnji dve vrstici tega odstavka, da Je Rihard Jakopič preživel (ne predstavljal) vse laze v razvoju našega (ne svojega) slikarstva. m 500 kg težko kolo na nogi. Na glavnem kolodvoru se je ponesrečil 31 letni železničar LeSnjak Leopold iz Studencev. Na levo nogo mu je padlo z vagona 500 kg težko kolo ter mu jo je zdrobilo. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. m Ubegli kaznjenec se javlja... Nedavno smo poročali o begu kaznjenca Franca Črepinka, ki ga je kaznilnica poslala na delo na Meljski hrib, pa je izrabil ugodno priložnost. Črepinko, ki je doma iz Spodnje Polskave ter je znan vlomilec, se je sedaj že javil. V Slovenski Bistrici je skušal vlomiti v stanovanje orožniškega narednika g. ZorenCa, pa ga je služkinja opazila, ko je plezal skozi okno, ter ga s krikom prepodila. Potem je v gozdu me3 kolodvorom Slovenska Bistrica in Laporje napadel 21 letno posestniško hčerko Anico Setar. Pogumno dekle pa se je razbojniku hrabro postavilo po robu, udarilo ga je po glavi s steklenico, da je dobil pod levim očesom veliko rano. Ker so dekletovi kriki priklicali tudi nekega fanta, se je razbojnik ustrašil ter pobegnil. m Namesto obleke pnstO materi zastavni listek. 14 letni učenec Jesenko Alfred iz Vojašniške ulice 9 se je proslavil v policijskih spisih s posebnim dejanjem. Njegova mati je morala 7. t, m. oditi po nekem trgovskem poslu, ko pa ee je vrnila čez dva dni nazaj, je našla stanovanje naravnost izpraznjeno, fanta pa nikjer. Zmanjkala je obleka, čevlji, perilo, namesto vsega tega pa je bil na mizi listek zastavljalnice. Nadebudni sinko je v materini odsotnosti znesel vse skupaj v zastavljalnico ter z dobljenim denarjem pobegnil. m Aretiran, ker je pobegnil s tufo ženo. Na zahtevo policije r Slavonskem Brodu je mariborska policija aretirala 33 letnega ključavničarja Franja Petka in Selmo Tahič, ki eta stanovala že nekaj dni v Mariboru. Selma Tahič je žena Muha-rema Tahiča v Maglaju ter je moža zapustila in pobegnila 6 Petkom. Pri zaslišanju je izjavila, da je njen Muharem z njo preveč grdo ravnal ter ga je zaradi tega zapustila. Pobegli parček bo mariborska policija poslala v Slavonski Brod. GledalISCe Nedelja, 12. junija: Zaprto. Ponedeljek, 13. junija, ob 20: Baletni večer Mercedes Goritz-Pavelič. Red A. Torek, 14. junija, ob 20: Baletni večer Mercedes Goritz-Pavelič. Red a Schmeling *** Louis, dogodek dneva Niti štirinajst dni nas več ne loči od velikega dne, ko se bosta v. boju za svetovno boksarsko prvenstvo v vseh kategorijah spoprijela Nemec Maks Sclimeling in Američan-črnec Joe Louis. — Oba mojstra pridno trenirata. Schmeling je v svojih prognozah glede tega velikega boja prav skromen in rezerviran, Louis pa je zelo zgovoren in napoveduje, da bo Schmeling« odpravil že pred sedmo rundo e knokcoutom. Vprašanje je, če se tod ne bo dne 22. junija spet potrdilo staro pravilo, da napuh hodi pred padcem. Zanimivo je mišljenje ameriškega boksarja težke kategorije Stevea Dudaea. Dudas je po boju s Schmelingoin izjavil, da na svetu ni človeka, ki bi 60 mogel Schmelingovim pestem upirati dalj časa kakor osem rund. Tiha vasica Speculator v Adirondacksu je te dni prežeta s hrupnim ameriškim življenjem; ogromno množica zastopnikov tiska se je zbrala z vseh strani. Podatke nabirajo za časopise in za reklamo, ki mora dne 22. junija napolniti prostore Yankee stadiona prav do zadnjega kotička — in ki jih bo tudi napolnila. Ze zdaj ni nobenega dvoma, da za la mateh vlada prav tolikšno zanimanje, kakršno je svoj čas vladalo za spopad med Deinpseyem in Tunneyem. Zanimivo je. da je doslej v predprodaji razprodanih že za 450.000 dolarjev vstopnic. Sam predsednik Združenih ameriških držav. g. Franklin Roosevelt, je za svojo rodbino naročil deset vstopnic. Stave še vedno stoje 2:1 za črnca, toda reporterji in poročevalci so sami izdali, da stavijo le na Sclime-•linga. Pred nekaj dnevi je Schmeling boksal dve rundi s svojimi tremi sparringperlnerji. Pri tem pa se je pokazalo, da so vesti, ki govore o tem, da je Schmeling privzel novo taktiko za lo tekmo, in sicer napade, ki nai potekajo v glavnem od levice, popolnoma izmišljene in brez podlage. Bliskovit desni direkt in prav tak navzgorni udarec sta in ostaneta še vedno najmočnejša in najnevarnejša Schmeilingova udarca, čeprav so partnerji obdelavah I.ouisa samo z desnico, da bi mu poboljšali kritje. O Schmelingovi formi ni vprašanja. Forma je taka, da govore ameriški poročevalci o leni, da bo — Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Joselove« grenke v^le se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. Schmeling na dan prireditve pretreniran. Te napake pa doslej Schmeling še nikdar ni napravil in je tudi tokrat brez dvoma ne bo, ampak bo poskrbel, da bo takrat vprav v svoji najboljši formi. Če je že zdaj v taki formi, da bi lahko vsak dan stopil v ring, dokazuje, da je letos Schmeling tako dober kot še ni biil nikoli — in da so črnčeve prognoze od sile optimistične. Pred tremi tedni ee je v Speculatorju prikazal nekdanji svetovni boksarski prvak Gene Tun-ney, ki je sem prišel poslovno. Seveda je obiskal tudi Schmelingovo taborišče. Maks je bil Tunneyu izredno všeč in tega svojega mnenja tudi ni prav nič prikrival. Samo ob sehi je razumljivo, da so njegovo mnenje ameriški časopisni poročevalci takoj sporočili svojemu tisku, saj Američani na Tunneyevo mnenje še vedno dado izredno veliko. S.K. Grafika. Danes gostujemo v Hrastniku. Sledči igralci bodite ob 13 pred Grafiko, kjer dobite opremo: Marn, Fclle, Lado, Martinčič, Žagar, Usnik, Vili, Cimperman, Gestrin, Rozman, Janko-vič, Jerančič, Pipan. Prosimo vsi in točno. — Načelnik. ZFO Pozivamo vse člane fantovskih odsekov, ki imajo kroje in ki znajo jezditi na konjih, da so takoj prijavijo Zvezi fantovskih odsekov, ki sestavlja konjenico za sprevod ob mladinskem taboru. Po možnosti naj si preskrbi vsak, ki misli pri sprevodu jezditi, sedlo. Škornje in ostroge brezpogojno. V nedeljo, dne 19. t. m. ob 10 (4 popoldne) priredi /.veza fantovskih odsekov z ljubljanskimi in okoliškimi odseki ter krožki v okviru olimpijskega dne nastop na Stadionu. Pri tem nastopu sodelujejo člani in mladci ter članice in mladenke 7. letošnjimi prostimi vajami, med posameznimi točkami pa nastopijo naši mednarodni tekmovalci na orodju. Vse odseke in krožke, ki so dobili naš poziv, vabimo, da nastopijo pri tem olimpijskem dnevu; občinstvo pa vabimo, da si ta nastop ogleda in s tem podpre olimpijsko idejo. Vstopnina nizka. V zadnjih junijskih dopisih odbornikom fantovskih odtokov je pomotoma napisnna taksa za prošnje na bansko upravo za odobritev pravil FO 5 din, za prilogo pa 2 din, pravilna pa je taksa za prošnjo 10 din in ena priloga pravil ter ena priloga zapisnika občnega zbora s seznamom članov po 4 din. Ostalih 8 prilog ni treba kolekovati. V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ž«nltovanJ»kl ogla»l J Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil xn«»«k za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naroČilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petltn« vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore gled« malih oglasov tr»b« priložiti znamko. Službe iščejo i Kuharica bivša gojenku MarijaniSča, želi službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9247. Mesto hišnika Bprojmem v Ljubljani ali v okolici. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9282. (a) Strojni ključavničar orodničar, z dobrimi spričevali, želi zaposlitve. Ponudbe upravi »Slovenca pod »Orodničar« St. 9154. (a Pletenine vsakovrstne, prevzamem v Izdelavo. Vprašati upravo »Slovenca« pod zn. »Prvovrstna« 9450. (a) Sobarica perfektna v likanju, servi-ranju, pospravljanju, šivanju, gre k boljši rodbini. Ponudbo upravi »Slovenca pod »Perfektua« 9461. (a) Absolventka trgovske akademijo prosi za kakršnokoli namestitev. Gre tudi za vzgojiteljico, Cenjone ponudbo v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Marljiva« 939. (a) Kolarski pomočnik dobro verziran, išče službo za takoj ali pozneje. Naslov: Colec Matija, kolarski pomočnik, Gornja Lendava St. 122. (a) 19 letno dekle ISče zaposlitve kot sobarica. Vajena šivanja; gre tudi k otrokom v mesto. Julka Brunskolo, Rožanec, p. Črnomelj. (a) Kuharica-gospodinja vajena vsakega gospodinjstva, x večletno službo v župnišču, mirna in zvesta, Išče službo v župniSču. Na slov v upravi »Slovenca' Maribor St. 931. (a) Potnik ■a Dravsko banovino, z lastnim novim avtomobilom — iSče primernega zastopstva. Zmožen je vsakršne garancijo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vesten in marljiv« St. 9271. (a) Varilec železa električno in avtogenično izvežban — išče zaposlitve, najraje v državni tovarni. NatančnojSo informacije po da: F. Arzenšek, 6 rue de Clouange. Vitry s/Orne, p Rombas. (Moselle) Fran-oija. (a) Delavec samski, priden, poSten, trezen kavcije zmožen, z dobrimi spričevali, želi stalno službo v trgovini, skladišču aH podobno. Vajen konj ln poljedelstva. Gre tudi za nočnega čuvaja ali slugo Nastopi lahko takoj. Ponndbe upravi »Slovenca' pod »Vesten« St. 9245. (a) mm\ Mizarskega vajenca sprejmem. — Jurij Polak, strojno mizarstvo, Kranj Vajenca za trgovino sprejmem takoj. Moste, Ob Ljubljanici 31. (v) Krojaškega vajenca sprejmem. Oskrbn pri star Sih. Oblak Franjo, Ljublja na, 1'oljanBka cesta 27. (v) Mesto zidarskega vajenca iščem v Ljubljani ali oko-lioi. Opravljal Rem žo dalj časa zidarska dela. Naslov v upravi »Slovenoa« pod St. 9276. (v) Učenca krepkega, 15 let starega sprejmem za klobučarsko obrt. Oskrba in obleka v hiSi. Nastop takoj. Adamljo Frano, sploSno klobučar stvo, Trbovlje. (v) Učenca z vso oskrbo v hiSl sprej me večja trgovina z sne šanim blagom. Predpogoj pridnost in poštenost. Po nndbe npravi »Slovenca« pod »Trgovina« It. 9292. (v) Čevljarskega vajenca z oskrbo, sprejme S o d e j Alojzij, TržaSka 62, Ljubljana. (v) Kolarskega vajenca sprejme takoj dober mojster na deželi. Vsa oskrba. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 9274. (v) Učenec ki ima veselje do specerij-ke trgovine, se sprojme. -Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9807. (v) Vajenec močan, zdrav, se sprejme v trgovino z železnino. Hrana in stanovanje v hiši. -Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Marljiv« St. 9378. (v) fiužbddobe Krojaškega pomočnika sprojmem takoj. UrSič Andrej, Dol. Logatee. (b) Šiviljo na dom sprejmem takoj. Kavarna Vesel Miklošičeva c 19. Šiviljsko pomočnico sprejmem takoj. - Gorjanc, Nunska 3-1., druga veža. Frizerko zmožno vsoh dnmskih del sprejme salon Kastelio v Ljubljani, Tyrševa c. 38. Dva mizarska pomočnika za fino pohištvo, sprejme z vso oskrbo Trebar Anton, Zadraga, p. Križe. (b) Mizarskega pomočnika dobrega, ln vajenca sprej mem. Vengust, Sv. Valbur ga, p. Smlednik. (b) Urarskega pomočnika mlajšo moč, za stalno delo - (sprejme Janko štru-belj Krško (b) Brivski pomočnik Izvrsten delavec, dobi takoj službo, Drexler, Ull ca 10 oktobra Maribor Hlapec trezen ln pošten, se takoj sprejme, Andrej Kregar, St Vid'59 nad Ljubljano Natakarico spretno, čedne in prikup ljive zunanjosti, sprejme gostilna Mencinger, Šmar-tinska cesta 10, Ljubljana. Krojaškega pomočnika dobro izurjenega za male kose - sprejmem. Groznik Vlado, Slape, D. M. v Polju. (b) Elektromonter mlajSa moč - dobi takoj službo. Ponudbe pod »Zanesljiv pri hišnih instalacijah« št. 9314 v upr. »SI.«. Mehanik Specijalist za motorna kolesa, dobi takoj stalno mesto. Pogoj: samski, z večletno prakso. Stanovanje in hrana v hiSl, plača po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takojšen nastop« St. 9211. (b) Na velesejmu si oglejte razstavljene električne strole .VIKTORIJA za pranje perila V PA VILJONU „G" Glavni zastopnik: GUSTAV PlIC, UUi>|)aiia, ma$ha cesto 9. Telefon 26 97. Hiša z velikim vrtom naprodaj. Zavodna St. 63, Celje. (p) Vrt-stavbišže ograjen, z vrtno uto ln bazenom, prt Stadionu — proda Zirovnik, Gnjeva Čevljarskega pomočnika za šivano dolo sprejmem. Omejc, Kopitarjeva ul. 1. Hlapca in kosce sprejmem. Ljubljana, .Ter-uejeva 14. (b) Inženirja stavbne stroke sprejme takoj gradbeno podjetje arh. Ledi Ivan v Ljubljani., (b Urarskega pomočnika tudi začotnika, takoj sprejme Skrubej Ignac, Črna pri 1'revaljah. (b) Mirno in pošteno dekle zmožno vseh gospodinjskih del - sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovonca« pod št. 9344. (b) K dvema deklicama sprejmem čez počitnice inteligentno visokošolko ali abiturientko, zmožno tujih jezikov. Naslov v upr. »SI.« pod St. 9334. (b) Kuharico ln pomožno kuharico, za hotel »Ko-op«i Gozd-Mar-tuljek (Kranjska gora) -sprejmemo. — Ponudbe z zahtevo plače. (b) Modistko samostojno moč, sprejme za stalno salon Stana Gre gorc-Jančigar, Sinartinska centa 8. (b) Dobro vpeljana trgovina bi sprejela družabnioo, ki je vešča Šivanja ln ima nekaj gotovine. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod zn. »Družabnica« 9400. (b) Kuharico izvrstno, samostojno, zdra vo in poSteno, staro od 40 do 50 let, ISčem k dobri manjši družini v mestu. Postrežnica v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9300. (b) Sezonska kuharica za gostilno v letoviškem kraju dobi takoj službo. -Ponudbe z navedbo strokovnega znanja in starosti poslati upravi »Slovenca« pod St. 9430. (b) Absolventa gradbenega oz. keramičnega oddelka Tehnične srednje šole ali dipl. inženirja kemije oz. gradbene stroke, vojaščine prostega event. z nekaj prakse - sprejme keramična industrija. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Eksistenca« St. 9315. (b) Trgovskega pomočnika izučenega v trgovini z me-Sanim blagom, vojaščine prostega, do 25 let starega, dobro ln zanesljivo moč — manufakturlRta — sprejme 1. VIII. 1938 Ivan A. Gro-sek, trgovina z meSanlm blagom, Trebnje na Dolenjskem. (h) Pisarniško moč prvovrstno, s trgovsko aH ekoportno nkmlemiio. s per-foktniin znanjem nemščine, sprojmemo. Ponudbo v upr. »Slovonca« pod »Zmožen« U. »318. Viničar ki ima prakso speeljelno v sadjarstvu, se ISče z» Dobovo pri Brežicah. Ponudbe s točno navedbo do sedanjega službovanja in z zahtevo plače na naslov: Hans Frltz, Zagreb, Pan-tovčak 25. (b) Krščanska gospodinja (za pomoč gospodinji), za nesljiva, ki zna zares dobro kuhati ln likati, stara 30—35 let, dobi mesto pri dveh osebah. Predstaviti so od 9 do 11 dopoldne. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9376. (b) Kuharico sprejme petčlanska družina ua bledu. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9382. (b) Lepa vogalna parcela v bližini glavnega kolodvora naprodaj. Več se poizve v slaščičarni Nowotny, Ljubljana. (p) Hlapca in deklo za vsa kmečka dela sprej- uiomo. Dravlje 34, Ljubljana. (b) Dvostanovanjska hiša z vodovodom, vrtom, njivo naprodaj 10 minut od kolodvora Medvode. Mam Fr., Vaše 10. (p) 2 krojaška pomočnika za veliko in malo delo — sprejme takoj Brio, Tyrše-va 71, Ljubljana. (b) Stavbne parcele na Viču, krasna lega mir in sonce 10 min, od tramvaja - prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »SI.« pod št. 9265 (p) Čevljarskega pomočnika za boljša dela, sprejme Iv, Kostanjšok, Tyrševa c. 37, Ljubljana. (b) Stavbni svet nad pet oralov velik, pri kolodvoru tik Ljubljane, primeren tudi za industrijo 1 ali trgovino, ugodno prodam. Nnslov v upravi »SIo-' venca« pod št. 9205. (p) Moškega poštenega neoženjenega, zgovornega tn vojaščine prostega - sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov,« pod »77« št. 9302 (b) Hišo z vrtom in dvema dvosobnima sta-novanjima - prodam. Kole-zija, Devinska 9. (p) Posestvo srednje, v ravnini, kupim takoj ali vzamem v najem. Martin Rozman, Dvorska vas 1, Bogunje-Lesce. (p) Parcelo 878 m1, poleg Strojnih tovarn, proda Žirovnik, Ga-jeva ulica 6. (p) Enonadstropno hišo tristanovanjsko, komfortno, blizu Rakovnika, prodam. -Informacijo v upravi »Si.« pod St. 9348. (p) Štiristanovanjska hiša 20 lot davka prosta, poceni naprodaj. Vodovod in elektrika v hiši. Zaloška 193, Ljubljana. (p) Vnajem IŠČEJO: i Mizarsko delavnic« iščem v najem v bližnji okoliei LJubljane aH v kakšnem prometnem kraju na deželi. Ponudbe x navedbo velikosti pod »Suho in svetlo« St. 9272 upravi »Slovenoa«. (m) ODDAJO: Lepe prostore za lokal, pisarno ali delavnico - oddam. Celovlk« cesta 79. (>) ♦A. \ 19(7. let« Ustanovljeno f BANKA z............. STEDIONICA KRAPINSKE TOPLICE ifSj^^ Stavbne parcele blizu remize prodam. Vprašati: Šiška, Vodnikova e. 57. Dvodružinska hiša v letoviškem kraju napro daj. Zg. Pirniče 107, pošta Medvode. (p) Dve parceli po 12.000 din prodam. Poizve se: Cerkvena ulica 21, vrata 4. (p) Stavbna parcela v Stožicah - naprodaj. Poizve se: Frano R a m o v S , Stožioe 168. (p) Družinska hiša v Laškem, 7 sob, z vrtom, z inventarjem aH brez naprodaj. Ogledati: LaSko, Krekova 99. Pismena vprašanja: Zagreb, Preradovi-čeva 24, Schmidlin. (p) Na prometnem kraju Gorenjske prodam večsta-novanjsko hišo z gostilno in pckarljo. Gostilna ima izredno dober promet. Potreben kapital 80.000 din. ostalo po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenoa« pod »Zelo rentabilno« St. 9222. Žago - venecijanko na stalni vodi, tudi mlin in žago kupim ali vzamem v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vodna moč« »t. 9289. (p) Gostilniško posestvo enonadstropna hiša, z gostilno, mesarijo, trafiko, s hlevom in Supo, sadnim vrtom, dvema njivama naprodaj. Naslov v upravi »Slo venca« pod St. 9243. (p) Prostovoljna javna dražba V petek, 17. junija 1938, ob 9 dopoldne bo sodiSče v h 181 St. 1 v Stari Loki na dražbi prodalo razne premičnine, kovaiko orod je, hišno opremo in druge premičnine ln nepremični ne, enonadstropno hišo t veliko kovačnico in dvori Sčem ter vrtom zraven hlSe Izklicna eena je 83.430 din, odnosno 92.313 din. Stavbne parcele v bližini postaje, poceni prodam. Škofja Loka, Suha št. 21. (p) Pri postaji Medvode prodam pareelo, desno, tik coste v Presko. Vprašati upravo »Slovenca« pod St. 9229. (p) Hišo v Ljubljani eno- ali dvostnnovanjsko — kupim. — Ponudilo upravi »Slovenca« pod »Takojšnje plačilo« št. 9193. (p) Dvostanovanjsko hišo visokopritlično, novo, na šinnrski cesti, Ljubljana prodam. Poizve se: Predo vičeva ulica 34, Moste, (p) Nova vila prl Dev. Mar. v Polju, z velikim vrtom naprodaj. Cenj. ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Koristen nakup«. (p) V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna stavbiSča, vinogradi, dovnjakl ln gozdovi ter sa-okroženl deli Attemsovega velepoBostva. Pojasnila prl inž. Miklau Otmar, Brežice. Štiri stavbne parcele ali za tovarno, v izmeri 7200 m!, ob državni cesti Vir—Dob, razgled na pla nine, proda Janko Vilar, posestnik, Dob pri Domžalah. (p) Krasno posestvo v St. Vidu nad Ljubljano, poleg pošte, tramvaja, z enonadstropno vilo, hišo za hišnika in avtogarnžo ter vrtom v Izmeri 2500 m*, naprodaj. Lenard, St. Vid n Ljubljano. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra it. I, telefon S7-SS| Ima napro daj večje Število parcel kompleksov) posestev, go zdov trgovskih tn stano vanjsklh hlS In vil. Pooblaščeni graditelj In sod nI cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Majhno kmečko hišo mešana stavba, dve sobi, kuhinja, klet, drvarnica pod, listnik, hlev za dve živini, vse pod eno streho, približno 7000 m' sveta, sončna lega za Šmarno goro pol ure od kolodvora Me dno — prodam. Pongračič, Zavrh, p. Medvode. (p) Njiva 8000 m1, ob ColovSki cesti, zraven postaje cestne železnice, naprodaj. - Poizve se pri Žagar, Dravlje 73. Hiša z gospodarskim poslopjem in lepim sadnim vrtom — ugodno naprodaj. Vprašati: Domžale, Savska cesta 22. Na Jesenicah prodam parcelo ob železniškem tiru. Poizve se v Podružnici »Slovenca«, Jesenice. (p) Rentabilno podjetje naprodaj z vsem inventarjem: nosi čez 30% čistega dohodka. Tonudbe upravi »Slovenca« pod 200.000/9206 Dvonadstropna hiša trgovska, velika, v sredini mesta Celja - ugodno naprodaj. Ponudbe v upr, »Slovenca« v Celju pod št. 700 (p) Hotel »Hubertus« v Celju takoj prodamo ali oddamo event. tudi v na jem. Ponudbe upravi »Slo venoa« pod »Hubertus« St. 8899. (p) Hiša in zemljišče v celoti aH pareelirano, tik državne ceste ln kolodvora v Zg. Dupljah naprodaj. Poizve se pri: L u k a n c , Trži«. (p) Stavbišča poleg drž., banovin, ceste, železnice, postaje Vižmarje, od 500 do 17.000 m", od 10 din naprej, na obroke naprodaj. Naslov v uprnvi »Slovenca« pod St. 9308. (p) Travnik v Ljubljani krasno urejen, da finega konjskega sena In otave letno preko 30.000—35.000 kilogramov - ugodno prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St, 9264 itanolanja IŠČEJO: Enosobno stanovanje pritlično, za dve osebi — iSčem pri odraslih ljudeh. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Mirno« It. 9351. (č) Danes v nedeljo 12. jnnija otvoritev restavracije, kavarne in kavarniškega bifeja Grajski dvor v Radovljici Igra RANNY - JAZZ iz Ljubljane Se priporoča MILAN KOKAL) Stanovanje dveh ali treh sob — Išče majhna družina. Ponudbe upravi »Slovenoa« pod »Drn žlna« it. 9274. (o) ODDAJO: Sobo in kuhinjo oddam. Snvlje 82. (č) 2- in 3-sobno stanovanje oddam z avgustom. Več pri kamnoseku Vodnika, Kolo-dvorska. (8) Dvosobno stanovanje sončno, parketirano, s ka binetom ln balkonom, od dam s 1. julijem. Podjun-ska M. (č) 3-4 sobno stanovanje prostorno, z vsemi pritiklinami, v bližini glavnega kolodvora, oddam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod It »374. (•) Gostilne dam v najem natakaricam. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenoa« pod St. »184. Hišo z vrtom tik kolodvora, ne dalefl od Ljubljane - oddam v najem. Ponudbe v upravo »Slov,« pod »V najem« št. 9110 (n)< Pekarna s popolno oskrbo, v prometnem kraju, brez konkurence - se odda v najem. Friderik Matzenau, Prose-njakovoi 4, Prekmurje. (n) Gostilna na prometnem kraju se odda z vsem inventarjem takoj v najem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Lep zaslužek« St. 924«. (n) Hiša s kovačnico in nekaj polja ob banovin-ski costl v trgu na Gorenjskem se odda v najem kovaškemu mojstru. Naslov v upravi »Slovenoa« pod It. 9275. (n) Enonadstropno hiše z gostilno in trgovino, skupaj ali posebej, na prometnem kraju v Ljubljani, oddam v najem. — Ponudb« uprnvi »Slovenca« pod »Prvi julij« It. 9288. (b) Gostilno in trgovine in druge prostore v Kozar-jah pri »dolgem mostu«, tik mestne meje ljubljanske, odda takoj v najem I. Knez, Ljubljana, Gospo-svetska ccsta 1. (n), IŠČEJO: Sobo opremljeno, ISče gospodična za julij in avgust. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Počitnice« St. 9409. Prazno sobo do 150 din mesečno — iSče manjša družina v bližini Most. Ponudbe upravi »Slovenoa« pod »Točen plačnike St. 9303. (s) ODDAJO; Lepo opremljeno sobo sončno, s posebnim vhodom oddam. Staretova ul. 14/1. Opremljeno sobo oddam gospodu. Miklošičeva eesta 18-11., levo. (s) Sobo oddam gospodični aH gospodu za stalno. Rimska e. St. MI. nadstr. (s) Sobo v centru ob sodniji, separirano, s kopalnico, takoj oddam. — Informacije: Resljeva s. 4. Sobico sončno, s posebnim vhodom - oddam gospodu. Kastelle, Rimska eesta I (nasproti Križank). (•) Opremljene sobo z eno posteljo, čisto, posebni vhod - oddam boljie-mu gospodu ali gospodični. Bohoričeva ulica 20-1. levo. Kupujte WH."MTTH m/i ^rr in zadovoljni boste s |jri ceno ter kvaliteto blaga Zapomnite si torej: MANtCA, manufaktura komanditna družba, Mestni trg 17 Angleško opremo za dva konju prodam. Na ogled: Tržaška cesta 9. (1) Globok otroški voziček prodam za 350 din. Pot v Zeleni log 19, Trnovo. (1) Šivalni stroj »Pfaff« i okroglim čolničkom, in žensko kolo, poceni naprodaj. Grndaška 8. (1) Partija koles najboljših znamk, ženskih m mož k i h, po nizkih cenah naprodaj pri »Promet«, na-■proti križanske cerkve. (1 Prodam krasno staro Bilko >Ma-dono« za 3200 din, Ogleda se: trgovina Gotzl( Tyrševa 17 (1) Kosilnica znamke Deering, v dobrem stanju, naprodaj. - Plcško Jožef, Kožarje St. 3. (1) Sveče lepe in poceni, dobite pri Doieneu, Ljubljana, Wollova ulica 10. (1) Košnjo Stroj za strešno opeko cementno, dvojno zarezano, poleg 800 modelov, stroj za robnike, poleg SO modelov, in stelaže, vse v dobrem utanju, proda Fr. Skufea, Spodnje Brezovo — Višnja gora. (1) POZOR! POZOK! Nova kolesa od 500.— dinarjev dalje: Wandcrer, Giirieke, Diamant, Brenabor, Hcrkules, Presto itd., najceneje edino le pri tvrdki Plevel v Preski pri Medvodah Šivalni stroji skoraj popolnoma novi — »Singer«, »Pfaff« in drugi, pogrezljivi, ki tudi Stikajo in Stopajo, po zelo nizkih cenah naprodaj pri »Promet« — nasproti križanske cerkve. 0) Manufakturna trgovina obstoječa nad 100 let, v večjem mestu dravske banovine, v najprometnejSi ulici 7. modernimi izložbami, prvovrstno vpeljana -»e zaradi preselitve takoj agodno proda. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod zn. »Ugoden primer« 7280. (1) Kolesa in prvovrstni češki šivalni stroji po zelo nizkih cenah! (Sfefi© Ljubljana, Tyrševa 51 trave prodam pri Sv. Kri-žu. Poizve se: Sv. Petra c. št. 34. (1) Vrtne stole zložljive, nove, poceni proda Trlbuč, Tržaška cesta 42, telefon 26-05. (1) Resnico govorS, ko trdijo, da prodajamo najboljša ln najcenejša kolesa rezervne dele ln motorna kolesa. Velika Izbiral Kolesa od 500 din naprej. Splošna trgovska družba z. et. Vid nad Ljubljano Petstanovanjsko hišo ob tramvaju prodam. Cena nizka, donos dober. Naslov r upravi »Slovenca« pod St. 9390. (S) Sadjevec zdrav, do ca. 4000 1, takoj naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sadjevec« št. 9431. 0) Vinske sode prvovrstne, prodajam za Saša velesejma po zelo znižanih eenah. Frane Pire, Dravlje, Ljubljana. 0) Kolesa in šivalne stroje Diirkopp, Anker, Vesta in druge znamke, tudi otroška - kupite najbolj ugodno v trgovini »Triglav«, Restje-va 1«. - Oglejte si Veliko zalogo. (1) Šivalne stroje rabljene in skoraj nove, najboljših svetovnih znamk Gritzner, Singer in Pfaff, veliko izbiro moških koles in otroških vozičkov najnovejših modelov prodaja po neverjetno nizkih eenah »Ugodnost«, Kranj. (1) Svetovno inane nemške znamke »BRENABOR« dvokolesa petkrat kromlrana ln odporno emajllrana, z nezlomljivim okvirjem dobite po liEodnlh obročnih odplačilih pri tvrdki KLEINDIENST & POSCH Maribor, Aleksandrova 44. Iščemo samostojnega uradnika ki je vešf v mednarodni Špediciji. — Pogoi znanje slovenskega jezika. Ponudbe pod šifro »Špedicija« na »INSERTA« oglasni zavod, Zagreb, Jelačičev trg 4/11. Elektro-strojnega mojstra sprejme v stalno službo večje industrijsko podjetje za takojšen nastop. Prednost imajo oni, ki so bili v gornjem svojstvu že zaposleni pri opekarniških podjetjih. Pismene ponudbe s spričevali poslati na naslov 60RNIEMD60NSM OBtlNSM P00JETM V fiORNIl RADGONI + Sporočamo žalostno vest, da je naš zvesti vratsT, gospod Lovše Martin dne 10. t. m. po dolgi in mučni bolezni umrl. Dragemu pokojniku, vzornemu in zvestemu možu bodi ohranjen trajen spomin. MariboT, dne 11. junija 1938. »JuGOSVILA« družba z o. z., Maribor. Rože v posodah lepe, zelene, za okras, prodam. Novi trg 1-1. (1) Moško kolo zelo poceni prodam. Ciril-Melodova ulica 13, priti., desno. (1) 60 otroških vozičkov modernih, Športnih in globokih, po nizkih conah naprodaj pri »Promet«, nasproti križanske cerkve. (1 I Automofor i Motorno kolo AJS z električno razsvetljavo, 3.50 Hp - prodam. Pustotnik, liadomlje 69. (f) Narodne avbe za manifestacije najsvečanejši izraz — izdeluje in prenovi modistka Slaibina Marija Ljubljana, Gosposka ulica št. 5. »Chevrolet« avto pottovorni, ugodno naprodaj. Informacije: gostilna Kralj, Mengeš. (f) Kupimo Smrekove deske za slrope, 8 ni3, III. vrste, kupim. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Suhe« 9283. Stiskalnico za kovine »špindel« ali »eksender«, močno - kupim. Franc Požar, Ljubljana, Dravlje 66. 100 vagonov bukovih drv kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe za 10 ton frnnko utovorna postaja poslati na: Juričan, Kovin. Mizarsko stiskalnico (Schraubbock), rabljeno — kupim. — Ignacij Vurnik, Vižmarje 36, Št. Vid nad Ljubljano. (k) Traverze ali stare železniške »Sine« kupim. Rabim 5 kosov po 8 m. Ponudbe na: švigelj Frane. Kožljek, p. Begunje, Cerknica. (k) Bukova drva vsako množino, suha, klana, kupim. Ponudbe z zadnjo ceno na licu mesta poslati upravi »Slovenca« pod »Takoj plačam« 9415. (k) Kupujte pri naših inserentih Spalne, jedilne in kombinirane sobo ima v zalogi Senk Franc, mizar, Tratn, št. Vid (tramvaj, mitnica). (š) Baraga Ludv Ljubljana - Nebotičnik ima najceneje in največjo izbiro: Rezervna 14 krt. zlata peresa * Nalivnih peres 4 barvnih in avtomatičnih svinčnikov Popravljam vse sisteme nalivnih peres Motor $ prikolico popolnoma brez.hiben, porabi 5 litrov, ngodno prodam. Resljeva eesta 4. (f) Mali avto »Opel« 4 sedežna limuzina, dobro ohranjen, ugodno prodam ali tudi zamenjam za motor. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Ugodno« St. 9388. (f) Smrekove hlode od 12 do 25 cm debelino ln od 2 m dolžine naprej, kupim po najboljši dnevni ceni, - Josip GumzeJ5 Cel}« (k) Kupimo Motorji najnovejši »Trlumphc 200 ccra, dvokolesa svetovnih znamk, najnovejši modeli otroških vozičkov, pogrezljivi kabinet Šivalni stroji pri »Tribuna« F. B. L. — Karlovška eesta 4, na velesejmu v paviljonu J, pri glavnem vhodu. (t) Motorno kolo BSA 250 ccm, z električno razsvetljavo, naprodaj za 3500 din, dBlje naprodaj avto 521 tip, limuzina, 5 sedežna, 8000 din, Fiat 503, odprt, 5000 din in enotonski tovorni Škoda za 13.000 din ter avtomatski gramofon s ploščami za 1500 din. - Naslov: Kamnik, Sutna 87. (f) Ženitbe Poročim takoj boljšo gospodično z nekaj gotovine. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod zn. »Idealna bodočnost« 9412. ž Vernega inteligenta sigurne eksistence, 36—46 let, želi spoznati dobro si-tuirano, zdravo »n poSteno dekle. Resne dopise upravi »Slovenca« pod »Korekten lnteligent« 9463. (i) Fant srednjih let veleposestnik in trgovec, pol nre od Ljubljane, želi poročiti gospodično ali vdovo z 100.000 do 150.000 din premoženja ali gotovino. -Ponudbe ▼ upravo »Slov.« pod »TakojSen zakon« 93 Naročajte \S LOVE ti CA najcenejši | sbvtnsM dnevnik vsako množino smrekovih ln jelovlh hlodov) franco vagon. Parna žaga Rog> d z o, z, Podstenlc«^ p. Toplice pri Novem mestu. Hladilnik (frigideur) brezhiben, rablje^ bodisi na elektriko ali plin — kupim. Ponudbe s ceno ln velikostjo v upravo »SI.« pod št, 9298 (k) Bukova drva suha, prvovrstna, kupimo za takojšnjo dobavo 100 vagonov; tudi v manjših partijah. Ponudbe z najnižjo ceno franco naložen vagon v upravo »Slovenca« pod »Brennholz« 9423. OO Vsakovrstna zlato kupuje po najvišjih eenab CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. S Sidro zlato, zlato zobovje ln srebrne krone Irapujem f>« najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Zlato ln srebro kupim po najvišji ceni. B. Rangus, Kranj Istotam sprejmem dobre zlatarje In vajence CUNJE krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arotco) — k n p t vsake množino Arbeiter - Maribor O r a v * k • U LETDLJISOR Letovišče in kopališče S o r 11, Gorenja vas nad Škofjo Loko - s« priporoča. Letovišfarjem se priporoča gostilna Tavčar, Poljane nad Škofjo Loko. (L) Za letoviščarje oddam lepe sobe v neposredni bližini RogaSke Slatine. Sončna lega, velik vrt. Po zahtovi tudi dobra domača hrana, cene zmerne. Poizve se v slaščičarni No-votnjr, Ljubljana. (L) Medijske toplice pri Zagorju. — Plavalni bazeni 28* na prostem, krasna okolica in sprehodi, iz-borna hrana in postrežba. Ponzija s kopeljo 45 din. -Pojasnila pri upravi kopališča Medijske toplice, Me-dija-Izlake. (L) Riteče - Planica restavracija Kajžar1 se priporoča čislanim leto viščarjem in izletnikom. Pozorna postrežba, dobra kuhinja, čiste sončne sobe, Penzija dnevno 35—43 din za osebo. Pri hiSi trgovina Na postaji buffet. Modroce posteljno mrežo, železne zložljive postelje, otoma-ne. dlvane ln tapetniške Izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnlk • Mestni trg IS Ugoden nakup morske trave, žimo tn cvtlha za modroce ter blaga za prevleke pohištva. Vsakovrstno pohištvo v priznano solidni Izdelavi se dobi samo v veliki za logi tvrdke »OPRAVA« Celovška eesta 50. Spalnice že od din 1450.-naprej. Sprejemajo se naročila. Vsakovrstno pohištvo na obroke! Spalnice od 1600 din Vrtne sklopne mize 110 din Sklopni stoli 35 din Mizarstvo »Sava« Rožna dolina — e. 4 St. 18 TRGOVINA POHIŠTVA Nebotičnik - Gajeva ulica Pohištvo več kosov bo prodanih na dražbi iz proste roke v sredo, 15. junija ob 11 dopoldne pri tvrdki v Viž-marjih št. 59, St. Vid nad Ljubljano. (s) Couch zofe .... ... otomane, spalne fotelje, dlvane, zložljive postelje, mreže, peresnlce (»feder-modroce«), žlmnlce (modroce) ter vsa v to stroko spadajoča del« Izvršuje najceneje F. Sajovie Ljubljana, Stari trg St. ( Glasba Breip/ačen pouk r /'gronju! lah/evajte breip/ačen penile! MEINEI/HEROLD d. 2.0. z. za/, frornice g/osbil MARIBOR st 102 Klavir že rabljen, zelo dober, ta koj naprodaj. Bodner, Gosposka 40, Maribor. (g) Kratek klavir dobro ohranjen, močan glas - metalna konstrukcija -ceno naprodaj. KureS, Poljanska cesta 20, pritličje, levo. (g) KLAVIRJE vijoline, kitare, tambura-ške instrum. i. t. d. strune in vse glasbene potrebščine kupite najceneje pri R.Warbinek • Dom glasbe Ljubljana. MiklaSIfeva cesta 4 Edini zastopstvo svetovni zmnlk •riginalnih HOHNER kirminlk. Skladišča več prostorov, obstoječih iz šupe in kleti, v ograjenem prostoru, oddam v najem na Jezici. Istotam prodam nov štedilnik, napravo za ogrevanje vode sBoljerc in 2 ogrejevalni peči. Poizve se pri Sever Francu na Jezici v občinski pisarni. Radio Programi Radio Ljubljana» Nedelja, 12. junija: 8 Prenos cerkvene glasbe iz tri uovsko cerkve (poje otroški zbor o priliki 1. sv. obhai jilu) — «.45 Vertiu govor tg. dr. Ciril Potočnik) — 9 -va-povcdi, poročila — 9.15 instrumentalni koncert (or-i glico in Harmonika) gg. t rauce 1'ctau in Stanko A v, gust, vmes na ploščah solistično točke — 10.Su otroška ura: Petelinova nozica (članico Nar. gled.) — 11 Preuo« promenadnega koncerta vojaške godbe — lei Opoldanski Koncert Kail. orkestra — 13 Napovedi — 13.20 Kar lina-, mo, to vam damo (plošče) — 17 Kmet. ura: Najaevar-. uejšo bolezni in škodljivci na vrtu (g. Josip Strekelj) — 17.30 ivoncert. Sodelujejo: gdč. Zvonimira Zupevčeva, g. prof. Lipovšek iu Rud. oi-Kestor — 19 Napovedi, ročila — lu.30 Nac. ura — 19.50 Cbubrier: lispaua (ploi šče) — 20 Vosel večer domače iu tuje glasbe. Sodelu-, jeta: Rad. orkoster in Pevski jazz-kvartet — 21.15 Vio-, linskii koncert g. prol. Rupla, pri klavirju g. prof. Lii povšek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Rezervirano za prenos z velesejma. Ponedeljek, 13. junija: 12.00 Slavni orkestri igrajo (plošče) — 12.15 Poročila — 13. Napovedi — 13.20 Kmečki trio — 14 Naipovedi — IS Pester spored Rad. orkestra —, 18.40 Narodno blago z Gorenjskega (g. Boris Orel) —, 19 Napovedi, jioroeila — 19.30 Nac. ura — 18.50 Zauiinii vosti — 20 Veseli napevi (plošče) — 20.30 Rezervirano za prenos — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos lahke glasbe z velesejma. Torek, 14. junija: 11 Šokska ura: Pevski nastop be-i žigrajske poskusne ljudske šole (vodi g. Fran Ventu-riui) — 12 šramli in podobne skupine (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 16 Pevski koncort (poje zbor orglarske šole) — 18.40 Umetnostni spomeniki na Dolenjskem (J. Gregorič) — 10 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Večer slovenske glasbe. Sodelujejo: ga. Milena Štrukelj-Ver-bičeva (samospevi), g. prof. škerjanc in Kad. orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.16 Lahkih nog naokrog (ploščo). Drugi programi t Nedelja, 12. junija: Belgrad: 19 Prenos cerkvenega koncerta iz Paučcva, 21 Zab. koncert, 22.20 Plesna glasba — Zagreb: 20 Klavir, 20.45 Zab. koncert, 22.20 Ork. koncert — I'raya: 18.30 Plesna glasba, 20.45 Nar. glasba, 21.10 Dvorakova simfonična glasba — Varšava: 20.05 Plošče, 21 Zab. program, 22 Ork. koncert — Sofija: 20 Vok. koncert, 20.45 Pestra glasba, 21.ŽO Operetni odlomki, 2C! Lahka in plesna glasba — Budimpešta: 19.30 Vok. koncert, 21.40 Ork. koncert, 22.40 Jazz, 23.25 Cig. orkester — 'Trst-Milan: 17 Citre, 21 Igra, 21.40 Letalska godba — Itim-Bari: 21 Giordanova opera Siberiai — Dunaj 19.10 Prenos narod, glasbe iz Judonburga, 20 Straus-sovi valčki, 22.30 Zab. koncert, 24 Orkester in zbor —i Koln: 19.10 Straussova opera cKavalir z rožo« — Berlin: 20 Orkester, zbor in solisti — Strasbourg: 20.30 Alzaški večer. Ponedeljek, 13. junija: Belgrad: 20 Gledališki prenos — Zagreb: 20 Vokal. koncert, 20.30 Portugalske klavirske skladbe, 21 Moški kvartet, 21.30 Lahka glasba, 22.20 Tambiu-ice — Praga: 10.25 Lahka glasba 21.10 Orkestralni koncert, 22.35 Celo — Varšava: 19.30 Filmska glasba, 22 Filharmonični orkester — Sofija: 20 Sinfo-nični koncert — Budimpešta: 20 Opera (Toriiuato Tas-so«, 21.45 Jazz, 23.15 Operetna glasba — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba, 21 Zabavni koncert, 22 Violina — Jlim-Bari: 17.16 Harfa, 21 Schipova opereta »Princesa Liana« — Dunaj: 18.25 Moderna japonska glasba iz zvočnih filmov, 19.25 Pnccinijeva opera »Tosca« — 22.30 Mati orkester, 24 Lahka glasba — Berlin: 19.10 Flotow-Rossim, 20 Filmska glasba — Konigsberg: 19.10 Flavta in cimbale, 19.30 Pihala. 30.30 Orkester in zbor (iz Pariza) — Hamburg: 19.10 Valčki, 20 Orkester, zbor in solisti, 21.30 Operetne melodije — Lipsko-Koln: 20.30 Pariz. Torek. U. junija: Belgrad: 2!) Zbor, 21 Klavir — Zagreb: 20 Opora — Praga: 19.25 Otroški zbor, 20 Opera — Varšava: 20 Simfonični koncert, 22.25 Klavir in kitara — Sofija: 20 Vokalni koncert, 21.15 Itnske romance, 21.45 Lahka glasba — Budimpešta: 20 Vojaška godba, 21.45 Plošče, 23.10 Ciganski orkester — Trst-Milan: 21 Giorganova opera «Siberia* — 7?im-Bari: 21 Igra — Dunaj: 19.10 Zabavna glasba, 21.15 Vokalni koncert, 22.30 Zabavni koncert, 24 Komorni orkester in citraški kvartet — Berlin: Beethoven-Bralinis — Koln: 20.30 Plesna glasba — Monakovo: 19.10 Tirolska igra ^Vragova nevesta«, 20.50 Ehrenbergovc skladbe — Beromilnster: 20 Beethovnova opera t-.Fidelio« — Strasbourg: 20.30 Cerkveni koncert (iz katedrale), 21.45 Operni' dneti. Sprejem gojencev v intendantsko akademijo Intendantska akademija sprejme v tekočem letu 50 mladeničev iz meščanske rodbine s popolno srednjo šolo (trgovsko akademijo, pomorsko-trgov-sko akademijo, gimnazijo ali reallfo) z završnim odnosno višjim tečajnim izpitom. Pogoji sprejema so razvidni iz objavljenega konkurza, kateri se nahaja na vseh pomembnejših šolah. Iz uprave intendantske akademije št. 2613 od 6. junija 1938 v Belgradu. Večja manufakturna trgovina v večjem pro-vincijalnem kraju z odjemalci iz boljših krogov išče samostojnega upravitelja Reflektira samo na prvovrstno moč, veščo v kupovanju in prvovrstnem poznavanju blaga. Mora biti dober organizator prodaje in imeti poleg tega vse pogoje za samostojno vodstvo krajevne manu-fakturne trgovine. Potrebno znanje slovenskega, srbskohrvatskega in deloma nemškega jezika. — Mesto stalno, plača po dogovoru. Pismene ponudbe s curriculum vitae na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod št. 50099. Razglas licitacije Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu bo imel v torek, 21. junija 1938 ob 11. uri v svojih uradnih prostorih v Zagrebu, Mihanovi-čeva ulica 3, 111. nadstr., drugo javno pismeno licitacijo za dobavo naprave za indeks za svojo centralno kartoteko. Po predpisu kolkovane ponudbe je oddali najkasneje na dan licitacije do 11. ure pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, Milianovičeva ulica št. 3, III. nadstropje (soba štev. 305) v zapečatenem zavitku pod značko: ->Ponudba za dobavu naprave za indeks na broj 28.312-1938.« Brzojavne, zakasnele, naknadne in ne po predpisu sestavljene ponudbe se ne bodo vzele v poštev. Kavcija se ima položiti v smislu »Splošnih pogojev licitacije«, ki jih je možno dobiti obenem s »tehničnimi« pogoji brezplačno pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, Mihanovičeva ulica št. 3. III. nadstr. (soba št. 305). Štev. 28.312-1938 od 3. junija 1938. Osrednji urad za zavarovanje delavcev DAMSKE POLETNE OBLEKE perilne za dom od.........din 4S*— naprej svilene in volnene od..........120*— „ športna krila in bluze od........3S*— „ pisarniške klot halje od.........65*— „ jutranje halje od............."7 O"— „ damske pidžame od............©O*— „ otroške obleke i. t. d. — nudi v veliki izbiri F. I. GORIČAR, Sv. Petra cesta 29 KOSTUME, PLAŠČE IN OBLEKE IZDELUJEMO TUDI PO MERI V NAJKRAJŠEM ČASU! Svilene sralce moShc Din sfl-damshe bluze oin 16-moCne svilene nogavice ... Din 10 -moiftc nogavice □ločne, moderni vzorci Din 6 -damshe letne nogavice .... Din » — in razno drugo modno blago prodaja po priznano nizkih cenah MZORA" Ljubljana. MlkloSKeva (.30 Trgovci imajo znaten popust. Obiščite nas in prepričajte se o naših nizkih cenah, da boste lahko povečali svoj zaslužek. Narodne noše pozor! Najcenejše la najboljše za ženske ln moSke narodne noše, kakor tndl vse ma-nnfakturno blato vam nudi trrovlna pri »Zvonn« I. Strojanšek, Ljubljana Pred Skotijo 21 poleg magistrata (rotovža). Za vsakogar najboljši nakup obleke, perila Itd. pri Presker, Sv. Petra cesta 14^ LJubljana. (1) Čoln poeeni prodam. Naslov v npravi »Slov.« pod St. 9347 Otroški športni voziček dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Feriič Frano, Kongresni trg 5 (dvorišče). (1) Mesarji pozor! Mosarske jopiče vseh vrst dobite ▼ trgovini Jožica Ašič, Poljanska cesta 35. Voz na dveh kolesih (ciza), dobro ohranjen, prodam. Naslov: VeL čolnarska 8 (dvoriSče). (1) Črešnjevi hlodi (sveži) ravni, brez grč, 2.5 * 0.4 m, naprodaj. Salezijanska 11, Kodeljevo. (1) Branjarijo s koncesijo prodam. Naslov v trafiki: Dunajska o. 17, Ljubljana. (1) Štajerska jajca po najnižjih cenah vedno v zalogi. - Baloh( Kolodvorska ulica 18 (1) Plohe, jelševe snhe, 3 cm debele, do 58 cm Široke, prodam. Podutik 11, p. Vi«. (1) Zaradi selitve poceni naprodaj dva fote lja, dve nočni omariet in miza. Bozman, Miklošičeva oesta 22-1. (1) Zaga kompletna venecljanka, eno ali več klinaml, v zelo dobrem stanju, zaradi opustitve ugodno naprodaj. Naslov v upravi »SI.« pod St. 926» (1) Motorna kolesa Glavno zastopstvo motornih koles Harley-Davidson in B. S. A., Plinovka Amal, Amac, Binks, B & B. Lucas magneti, diname, sve-tiljke, akumulatorji, rez. deli vedno na zalogi Strban, Zagreb, Hita 164 Manusovo volno zn preproge kupite v trgovini »Papir ln galanterija«, Sv. Petra cesta 52. Moške srajce, hlače kravate, nogavioe, najceno-je in trpežne pri I. Tom-tič, Sv. Petra cesta 38. (1) 0 praktičnem zdravljenju naglnhosti in Snmenja ušesih — po pooblaSčenju tvrdke — pošilja brezplačno prospekte HegediS Peter, Mol, Bačka. (1) Trgovino meSanim blagom zaradi preselitve prodam. Potre ben kapital 10.000 din. -VpraSati: Gogola, Kavško-va 5, Ljubljana. (1) Letošnji namizni med la., zdravilni, 10 kg 160 din, 30 kg 440 din franko voznina razpošilja G Drechsler Tuzla (1) Turbina Francis stoječa, skoraj nova, za «00 1/sek, vode ln 2—3 m padca — naprodaj. Sedaj Se v obratu. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St, 9261 O) Poročne prstane nre, verižice, uhane, kakor tndi očala, kupite zelo ngodno pri Josipu JANKU urarju v Kamniku, Sntna, nasproti farne cerkve. Pori ružnioa v Mariboru, Jnr čičova St. 8. (1> MALINOVEC pristen, naraven, a Matlm sladkorjem vkuhan — ae dobi na malo ln veliko r lekarni dr. O. PICCOM. Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. Pozor mizarji! Ugodno prodam rezkalni stroj (Fresser) z vdelanim motorjem, več skobelnikov (Hobelbiinke), prešo za fur-niranje, mizarsko orodje, suhe javorjeve plobe razne debeline po 600 din m'. Znkrajšek Egon, Ljubljana, Miklošičeva 34. (1) KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina Ljubljana • Tyr$e»a cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) Štedilnike lz Jekla — rje proste, kromirane, železne, vseh velikosti, brzo-parllnlke, gnojn. črpalke, vrtne ograje po najnižjih cenah pri Ciril PodržaJ I« St. 147 pri Ljubljani. C"i ni im milili Bančno kom« zavod - Maribor Aleksandrova cesta St 41 kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank in branilnlo VREDNOSTNE PAPIRJE S'/« obveznice, bone ter srečke, delnice itd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA 8RECK državne razr. loterije. Nov redilni prašek »Redin« za prašiče. Vsak kmetovalce si labko in t malimi stroški zredi svoje prašiče Zadostuje samo en zavitek za enega prašiča ter stane en zavitek 6 din, po pošti 12 din; 3. »av. po poŠti 24 din. Uspeh vam je zagotovljen. Prodaja dro-gerija Kane, LJubljana, 2idovska nliea 1. (1) »» VELEBIT otroški vozički ZAGREB,Mesnička ul. 7/11. sa dvorišču Najnovejši do sedaj ie nevi-denl modeli za 1938 v epe-cljalnl ln največji trgovini otroSklh vozičkov. Prodaja za gotovino ln na odplačilo. Cenik a slikami brezplačno. Izreiite oglas zaradi naslova. Mizarji! Stavbno tn pohištveno okovje rt nabavite najugodneje pri tvrdkl »JEKLO« Stari trg. VINA prvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri Centralni vinaral v Ljubljani. TELEFON STEV. 25-73 Ceftttoidn« ščite sa vrata! Celuloid v ploščah naročajte pri FR. ZRNGC Ljubljana Kopitarjeva ulica 1. Vsakomur ie naiveiie veselje kolo ali motor od tvrdke »Tehnik" JOSIP BANJAI, Ljubljana Miklošičeva cesta it. 20. Zaloga radio aparatov, A tenis raketov i. t. d. Razno Šestletno deklico dam za svojo. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 933. (r) Prosim za sporočilo kje živi sedaj Henrik Oblak, rojen v Gorah nad Idrijo. Naslov naj se sporoči v upravo »Slov.« pod »Zaradi dediščine« št. 9358. (r) Posojila različna, preskrbim hitro, brez kakega predplačila. Hranilne knjižice vnovčujem proti takojšnji gotovini. Oblastv. dovoljena pisarna Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Znamka 3 din. HRANILNE KNJIŽICE 3 ODST. OBVEZNICE VREDNOSTNE PAPIRJE VOJNO ŠKODO * vnovcuje po najvišji ceni in proti takojšnjemu izplačilu Konoesijonlrana trgovska agentura aa bančne posle AL. PLANINŠEK LJubljana Beethovnova 14 - Tel. 35-10 STROGI Specijalna delavnica previjanje in popravljanje elektromotorjev in dinam. Kvalitetni elektro-materijal in elektromotorji svetovnoznane lirme »Siemens« vedno na zalogi Franio PeržinlU konces. elaktropodletle, Uobllana Gosposvetska c. IS. tetitan 23-71 I Živali ii Prodam Štiri psičke, 3 meseco stare čistokrvne dakclne. Dolenj ska cesta 96. (j) Novi naslov: Frančiškanska ul. 3. Tudi VaSa obleka bo kakor nova ako jo pustite kemitno čistiti ali barvati v tovarni JO S, REKU Ljubljani Poljanski nasip 4-8 Pralnica — Svetlollkalnlc« s®a®0 Vinotoč v graščinski kleti Pongratz ■ Domava otvorjen! 11IIIIIIII NAGLUŠNI! VIBRAPHON nov pripomoček za sluh, praktično neviden, neelektričen, nobene žice, brez baterije, nikake pri-tikline. Zdravniško preizkušen in priporočan. Predvajanje v Ljubljani v Grand belila UNION, dna 14. |anl|iLI. K. Kačer od fme European VI- brnplione Co.,London celodnevno od 9. ure zjutruj do 6.ure zvečer _ Ako ne morete priti osebno, »»- litevajte brezplačno prospekte in pogoje za JO-dnevno preizkušnjo .RAN0S' (Dep. 11 A.) Zagreb. BoSkovKeva 3 Razglas službe tajltlka-prlpravnlka pri Obrtnik združenjih v Celju. Pogoji: srednješolska izobrazba, odslužen vojaški rok ter primerna! izobrazba v vseh pisarniških in zlasti obrtniških poslih. Pismene prošnje, opremljene z vsemi spričevali in dokazili o dosedanjem službovanju je vložiti do vključno 20. t. m. na naslov: Eksekutiva obrtnih združenj z« srez Celje — Celje, hotel »Pošta«u širite katoliško časopisje! Javna dražba V ponedeljek, dne 13. junija t. t, ob 14 m Tyrševi cesti it. 35 z nadaljevanjem v Javnih sleUh dišfih, Tprševa cesta št. 33 in Celovška cesta iL 14, dvorišče, draiba, kjer se bo med drugimi prodajalo tudi sledeče predmete, in sicer: Na Tijrševi cesti: Razno pisarniško pohfStvo, konji, vozovi, pfsal< ni stroji, 60.000 kg vodovodnih cevi, 40.000 kg vll-i tega železa, 14 vinskih stiskalnic, razne sesalke, turbine, sifoni za požiralnike, hidranti, konzule za transmisije, požiralniki, zasunki, bronasti svečniki, parni ventili, pivski nabijači, vagonake armaturo, medene pipe, stružnica, stiskalnica ca seno, ležaji, plošče za štedilnike, stružnice, razni deH za vodovode, gasilske, plinske in druge naprave. Na Celovški cesti: Večje število stoječih leSajev, kompletnih Ieftn jev za vagonete, raznih delov za vodovodne in plinske naprave, ladijske sesalke in drago. Vsi ti predmeti se lahko ogledajo na dan »tražn be od 8 do 12 dopoldne. Nenadoma nas je zapustila naša ljubljena soproga, zlata mamica, sestra, svakinja, tašča in teta, gospa Marija Zalar Buršič soproga mesarskega mojstra Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 12. junija ob pol 5 iz mrtvaške veže pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. junija 1938. Žalujoči ostali: Franc, soprog, Janko, sin — in ostalo sorodstvo. Hugo Wast» 69 Zlato večnega Juda Presedla ae je na naslonjalo stola in vzdih-nila Potem je spet vstala, vrgla od sebe lahki telovnik in stala pred njim v bluzi brez rokavov, žive barve, ki se je dobro zlivala z rdečim klobučkom. Krilo je bilo tudi iz volnenega jerseya in je imelo vzorce iz križajočih ee črt. Kazalo je njeno postavo, ki je bila hkratu preračunana m preprosta. , , . Približala se je nastavku pn knjižnici, ki je bil gladek kakor zrcalo ter se gledala v njem. »Nekega dne sem ee tudi gledala prav tu in iskala znamenje ...« »Spominjam se. Nisi mi marala povedati, kakšno znamenje. Tedaj ga nisi imela. Ali ga imaš zdaj?< »Še zmeraj ne.« »Ali ga bos kdaj imela?« »Da .. .< , , »Razloži mi to, če hočeš, da ti bom kaj povedal.« »Ali imate tu novi zakon?« »Tu je.< , . , . »Iščite na koncu, v trinajstem poglavju skrivnega razodetja.« Adalid je odprl knjigo tam, kjer je želela. »Ga že imam. Beri ti, ki imaš boljše oči.« Marta je brala: »In vse, majhne in velike, bogate in revne, svobodne in sužnje, bo zaznamoval z znamenjem na desnici ali no čelu.« »Kdo ho storil to in s čim, otrok moj7< Marta je zaprla knjigo. , »Poglej moje čelo in moj laket in mojo roko. Ali že nosim kje znamenje Antikristovo?« Adalid je s strahom in skrbjo pogledal na prelepo njeno čelo, ki ga je mračila tegoba. »Nosiš znamenje Kristusovo, o katerem govori sv. Pavel...« »Jaz sem Judinja in ne verujem več v Kri-6tuša c »Ubogo detel Zdaj, ko prebiraš judovsko zgodovino, ee boš spominjala odstavka iz prve knjige, ko je Noe po potopu odprl okno v barki in izpustil krokarja.« »Da. Krokar se ni vrnil.« »Ni se vrnil, ker je dobil hrane na truplih, ki eo pokrivala zemljo.« »Potem je Noe izpustil golobico,« je dejala Marta in dokazala, da res pozna svete zgodbe. »Toda colobicR.« ie povoril MalH »"I našla čiste »a in suhega kraia kamor bi sedlo in se je vrnila v barko, in .Noe, luko pravi sv. risino, je iztegnil roko in jo vzel v barko. Ali se spominjaš?« »Da. Tega se nisem naučila v sinagogi, marveč v zavodu pri nunah. Zakaj mi to pripovedujete?« »Tudi ti si odletela iz barke in ne najdeš mesta, da bi 9edla. Če bi bila kakor krokar, ki je našel naslado v gnilem mesu, bi se nikdar ne vrnila. Toda podobna 6i golobici in nekoč se boš vrnila.« Marta si je pokrila obraz z rokami in začela potiho jokati. Čisto ee je stisnila v kotiček na zofi. Adalid je molčal, kakor da ni opazil. Dobro je vedel, da je ta jok iz ošabnosti in ne iz potrtosti. Toda srce, ki se topi v solzah, je daleč od trme, v katero se pogrezajo pravi odpadniki. Čez čas ji je rekel: »Ne moreni te povabiti na kosilo, ker je žena pri morju, jaz pa pojdem v Bernal. Ali imaš voz?« »Ali hočete, da vas peljem v Bernal?« »Ne, pelji me do postaje, tam bom stopil na vlak.« Bernal je majhno mesto blizu Buenos Airesa, kjer so različne tovarne, med njimi tudi velika papirnica. Marta je mislila, da bo ta pot kaj v zvezi s tistim, kar je dajalo toliko posla Kahalu. »Že vem, zakaj nočete, da bi vas jaz peljala ... Ker je tam delavnica Julia Rama...« »Ne,« je mirno odgovoril Adalid in vrtel konec svoje cigare. »Tam je tovarna, katere predsednik sem jaz.« »Stavila bi karkoli, da je v tej tovarni Julius Ram...« »In bi stavo dobila: res je tam.« »Vidite, tam dela svoje zlato.« »Ne, dete, nikakor ne. Dela papir. Julius Ram je iznašel novo vrsto papirja, ki je neprekosljiv za tiskanje bankovcev.« »Kaj pa njegove peči, ki so dajale gore zlata?« »Gore zlat«? Kdo ti je to rekel?« »Vil Ali vam ni izzoril, kakor pravijo zdaj, dvajset ton zlata?« Adalid se je začel krohotati. »Nekaj gramov se mu ga je res posrečilo spremeniti. Potem pa se je izdelovanje nehalo. Saj se ne splača. Zakaj, zlalo je zaradi zmede, ki je nastala med Judi, padalo od dne do dne in so bili stroški za izdelovanje večji, kakor pa če bi ga kupili na Irgu.« »Iu ali je to, kar mi pripoveduješ, skrivnost?« »Ne. Nikakor ne Lahko vse poveš Kalialu.t »Norčujete se iz mene. Kajne? Pravite, da Julius Ram zdaj izdeluje papir?« »Da, papir posebne vrslp za bankovce, ki ho opravil v zadrego najspretnejše ponarejevalce. Finančni minister ,|e sklenil, da zamenja sedanjo grdo umazano izdajo bankovcev, ki jo je lahko ponarejati, z novo. Delamo noč in dan. Prodal som državi vso letošnjo proizvodnjo. Ali nisi videla naših tovornih avtomobilov, ki so razkladali blago pred Državno banko?« »Videa sem nekaj oklopnih avtomobilov, ki se je zdelo, da prihajajo od daleč, v kolikor sem sklepala po prahu no kolesih. Avtomobili so nosili ime Julia Rama.« »Prav te mislim. Prihajali eo iz Bernala. Toda ponekod je cesta slaba.« »A kaj so vozili ti avtomobili? « »Saj sem ti že povedal: papir za tiskanje bankovcev.« »Neverjetno in to mi pripovedujete zdaj?« »Da, zdaj. Toda tega nikar ne pripoveduj, ker hoče finančni minister za zdaj izdajo novih bankovcev še prikriti. Uničila me boš, če boš raznesla to po mestu.« »Toda, ali veste, kaj so ljudje mislili o teh avtomobilih?« »Kaj? Jaz komaj da kdaj prilezem iz pi« sarne.« »Ljudje so mislili, da avtomobili vozijo zlato. O tem so jih prepričevale straže, ki so obdajale avtomobile in pa silna teža vsakega zaboja.« »Da, naš papir je zelo težak. To je njegova najznačilnejša lastnost. « »Saj je nemogoče, da ne bi vedeli, kaj ljudje govore?« »Nekaj sem res slutil,« je nejevoljno odgovoril Adolid. »Toda ni se mi zdelo vredno, da bi popravljal ljudske domisleke.« »In niste opazili, da je zaradi te potegavščine zlato strahotno padlo tukaj in celo v Londonu?« »Zdi se mi, da je lož, da bi moji nedolžni tovorni avtomobili povzročili kaj takega!« »Kako mirno to trdite!« »Toda kako moreš zahtevati, da bi «e zdaj razburjal nad tem, kar so mislili ljudje, če se iz tega ni rodilo nič slabega, marveč veliko dobrega?« Marta je nervozno prižgala cigareto. »Ne, ne. Norčujete ee iz mene! Kdo ve, zakaj mi to govorite!« »Verjetno da zalo, da boš .povedala Kahalu in ee bodo cene zlatu začele dvigati in ga l>om jaz potem lahko prodal nekaj ton pod boljšimi pogoji... Kaj so ti zdi?« ELEKTRIČNE HLADILNE OMARE AEG-SANTO tehnično dovršeni sistem, zel« ugodne cena, minimalna poraba toka, prikuplji va oblika udi is zaloge: »ELEKTROINDUSTRIJA D. D. Gosposveteka e. 13 LJUBLJANA Telefon 23-14 Razstava na ljubljanskem velesejmu: j---------------------------= Paviljon »G« št. 202-208 PRVA JUGOSLAVENSKA TVORNICA VAGONA STROJEVA I MOSTOVA d. d.. SLAVONSKI BROD izdeluje poleg vagonov, tramvajev, vagonetov, lokomotiv, motornih vlakov, mostov, tudi kompletne paru« kotle a gpecijalno Ijnskinaato regetka, ki omogoča racijonalno zgorevanje najslabSe vrate domačega kuriva, drobilce in mešalce ga beton, gasilske motom« brizgalne. rezervoarje in gazometre, plinske generatorje ter ostale stroje in naprave, ki so v spisku naših proizvodov katerega na zahtevo pošljemo brezplačno m brezobvenio za časa ljubljanskega velesejma pa ga delimo v paviljonu »G«, koja 199-203 in pred paviljonom »M« Kmetija in posestvo z obratujočo opekarno (okrogle peči) tik ob mestni meji Maribora, meri 12'/>ha, zelo rodovitna zemlja, primerno za parceliranje, se le vsled bolezni lastnika proda ali pa zamenja z nepremičnino (hiSa) v Grazu ali sploh v prejšnji Avstriji. Ponudbe pod »Zelo rentabilna naložba kapitala« na oglasni zavod HINKO SAX, Maribor. Zagrebška tekstilna tovarna ište dobro uvedenega potnika ra volnene in polvolnene tkanine za Slovenijo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod številko 9338. Prvovrstna Sveže ustreljene trgovska hiša na n a j prometne) šem kraju v Domialah ugodno na prodaj. Event. se odda tudi v najem Poizve se pri Prometni banki v Ljubljani. MA DROBNO! MA DEBELO« Ifafeenefc fn najbolje kupite vse prvovrstne VRVARSKE LASTNE IZDELKE motvoz, žimo, volno, afrik, kapok, gradel za žimniee, blago za pohištvo, nepremočljive konjske pogrin j alke, platno za okna in za stole, biče,bičevnike, gasilne oevi itd. samo pri Kran}iM«mnil In trgovini a konopnhto IVAN N. ADAMIČ UoUtana, Sv. Petra cesta 31. Telefon 8441. Maribor, Vetrtnjska ulica št. 20. Telefon 2454, Celje, Kralje Petra cesta 33 »SLOVENEC*, podružnica: Miklošičeva cesta št. 5 ZAHVALA Veem, 19 eo nam ob prffik! tefke izgube našega nepozabnega poproga, očeta, brata, evaka ia strica, gospoda KARLA JANŽEKA Ifertftfl kvofe «poža!f«, na krsto blagega pokojnika položili cvetja ln ga spremili na njegovi zadnji poti, ee najiskreneje zahvaljujemo, Rodnima Slotiea, dne 8. junija 1938. RODBINE: JANŽEK, PRAH IN SCHROLL srnjake kupuje po najvišjih dnevnih cenah izvozna tvrdka E. VAJDA Čakovec Najpreciznejša ura sedanjosti Več tisoč vzorce? čeških Gjorgjetov od vsakega desena samo po eno obleko ima TRPIN, Maribor, Vetrtnjska 13 Otroški vozički naj- »vokolesa, Mvalnl stroj) nov«!lih modelov motorji, trlolkUl pogrezljlvl Po zelo nizki oenl! Ceniki frankol .TRIBUNA" f. BATJE1, LJUBLJANA, KarlovSka « P odru talca: Maribor. Aleksandrova cesta 2« NA JESENICAH na vogalu Gosposvetske in Kr. Petra ceste se oddasta v najem 2 veija lokala z lepim skladlSIem. in dva manjSa lokala brez skladiSIa. Lokali se nahajajo ▼ novi stavbi katere se lahko vedno ogleda in dobi informacije istotam. KOLESA v prvovrstni izdelavi, solidniokvirji, zunanje lotani, s obojkami, pooi-klani ali kromirani znamke AXO, kupite ugodno pri H. SUTTNER - Ljubljana - Aleksandrova c 6 Zahtevajte brezplačen eenikl Ugodni plaiilni pogodil r^TBMBBB „Pri Škofu** na zalogi vse vrste SVILE kot crep de chine, crep marocaine itd. v najnovejših modnih vzorcih. Cene zelo ugodnel PARKETE (hrastove, bukove, Javorjev«) mizarske ploSCe (Panelplate) vezane plošCe (Sperrplate) izdeluje in dobavlja po nizki ceni PoŠta: StraZa pri Novemmestu - Telefon: StraZa 2 I r«| DA|||||| panra žaga, železniška postaja: Straža-Toplice LCU rftULIH parket ia Imbla Naročajte „SLOVENCA"l Žrebanje bo 15. julija! UMRLA NAM JE NAŠA LJUBLJENA SOPROGA TN MAMICA, GOSPA FANI OISTER ROJ. PAVSEK POGREB BO V PONEDELJEK, DNE 13. JUNIJA OB DVEH POPOLDNE IZPRED MRTVAŠKE VEŽE ZAVETIŠČA SV. JOŽEFA NA VIDOVDANSKI CESTI NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU LJUBLJANA - BANJA LUKA-SALZBURG, DNE 11. JUNIJA 1938 ŽALUJOČE RODBINE: OISTER, HORR, PAVŠEK Zahvala Za premnoge pismene in ustmene izraze sožalja, kakor tudi za položene vence na grob Simona Kmetetza se iskreno zahvaljuje žalujoča rodbina Kmetetz-ova Ljubljana, 12. VI. 1928 + DOTRPEL JE NAŠ DOBRI, ZLATI TATA, GOSPOD DR. STEVO DIVJAK PRIMARIJ IN UPRAVNIK V POKOJU PREVIDEN S TOLAŽILI SV. VERE JE IZDIHNIL SVOJO PLEMENITO DUŠO. R VEČNEMU POČITKU GA SPREMIMO V PONEDELJEK, DNE 13. JUNIJA 1938, OB 4 POPOLDNE IZ HOLZAPFLOVE UL. 15, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU SVETA MAŠA ZADUŠNICA BO DAROVANA V FARNI CERKVI SV. PETRA 14. JUNIJA 1938 OB 7. - PROSI SE TIHEGA SOŽALJA I LJUBLJANA, 11. JUNIJA 1938 ŽALUJOČE RODBINE: DR. DIVJAKOV A - DR. BLUMAUER.TEVA - DR. FRANKOVA PL. LUKIN1C IN OSTALO SORODSTVO Ta Jngadnvjmtk« 8skt.rno v Ljubljani: Karel Cd Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Čenči?