TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrijo in obrt
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za u. leta 90 Din. za ‘, leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev 23 — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Leto XIV.	Telefon	št.	2552.	Ljubljana,	v	torek,	31.	marca	1931.	Telefon	št.	2552.	3^
Trgovinska pogodba s češkoslovaško republiko podpisana.
Poleg gospodarskega je pogodba izrednega političnega pomena.
Pobiranje skupnega davka na poslovni promet od polnih pošiljk.
Dne 26. marca t. 1. se je pričela izvajati Uredba o skupnem davku na poslovni promet pri blagu, dohajajočem iz inozemstva. Že prve dni se je izkazalo, da je določilo uredbe, po katerem se pobere skupni davek pri poštnih pošiljkah od petkratne carine, v praksi nevzdržno. To določilo bazira brez dvoma na carinski statistiki, po kateri so carinski prihodi v zadnjih treh letih znašali povprečno res samo 20% od uvoženega blaga. Vendar pa ta rezultat ni do cela ločen. Upoštevati je treba, da je 20% obremenitev samo matematična sredina, ki za pretežno večino blaga, ki se uvaža k nam po pošti, ne more biti merodajna. Po pošti se naroča pri nas predvsem sezijsko blago, katero se nujno rabi in se mora ekspeditiv-no odpremljati: Običajno je to blago obremenjeno s carino, ki znaša 40 do 100% od vrednosti, pa tudi več. Ako se i-ačuna vrednost s 100 Din in carina s 60 Din, se pobere skupni davek na poslovni promet skoro od dvojne vrednosti blaga, to je od 300 dinarjev, dočim se pobere pri železniški brzovozni ali tovorni odpremi od istega blaga samo od 160 Din. Razlika med odpremo po pošti in po železnici je jako znatna, lahko se reče, da je za poštni promet naravnost prohibitivna. Pri taki obremenitvi poštnega prometa se njegova prednost, ki obstoji v glavnem v hitri odpremi, naravnost izgubi, posebno še, če se upošteva, da je poštni promet radi visokih poštnih pristojbin in večjih izdatkov za embalažo itak dražji.
Pri določanju vrednosti blaga za Pobiranje davka se bi moralo vse blago tretirati na isti način in po istih principih. Različnost v načinu odpreme ne sme v tako zdatni meri vplivati na določitev odmerne podlage. Različnost uprav, katere prevzema jo pošiljke za prevoz, ne more biti merodajna, posebno, ker gre v obeh primerih za državne institucije, kojih poslovanje je zakonito urejeno.
Če je bil za uvedbo določanja vrednosti pri poštnih paketih po carini za finančno upravo merodajen administrator tehnič-ni moment poenostavitve 1'0 s t o p a n j a in olajšanja kontrole, moramo nagla-s 1V.! da ta argument ne d r z 1. Carinski organi, ki odmerjajo carino, so dolžni v smislu svojih službenih predpisov (C br. 2 ex 1922) ugotoviti točno vrednost uvoženega blaga in radi tega ni tehnično nikake zapreke, ne zahteva nič več časa, niti ne manipulacije, da se na bazi tako ugotovljene vrednosti odmeri skupni davek. Pretežna večina poštnih paketov je že sedaj opremljena z originalnimi fakturami in kolikor ni, se z razpisom na podlagi obstoječega zakona taka obveznost upelje. To bi bilo tem lažje izvedljivo, ker morajo fakture po naredbi o deviznem in valutnem prometu biti za nakazilo protivrednosti v inozemstvo itak opremljene s potrdili, ki garantirajo njihovo pravilnost.
Sedanja obremenitev Pošt. prometa z davkom na Poslovni promet bode brez
Minister trgovine in industrije Ju-raj Demetrovič in češkoslovaški zunanji minister dr. Benes sta včeraj 30. t. m. v Pragi podpisala dokončno trgovinsko pogodbo med našo državo in Češkoslovaško.
S tem aktom se formalno zaključuje doba neizvestnosti fin trgovinska pogodba med našo državo in našimi najbližjimi severnimi slovanskimi brati bo postala v nekaj dneh gotovost. Intrige, ki na čisto političnem polju niiso mogle uspeti, so skušale za vsako ceno preprečiti 'ta pomembni dogodek in onemogočiti trgovinsko urejeno razmerje med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Toda tudi tu je zmagala smotrnost, politična in slovanska prevdarnost. Naši nasprotniki, ki jih ni malo, so kar onemeli. Češkoslovaški in jugoslovanski delegaciji je uspelo prebroditi vse, v resnici nemalo težkoče, ki so združene z materi jalnimi interesi slehernih dveh pogodbenikov.
Politična zveza, ki od ustanovitve obeh držav veže tako bratski češkoslovaški in jugoslovanski narod, je dobila novo osnovo, še trdnejšo lir1 te-nico, skupnost materijalnih interesov, kakor se izraža v trgovinski pogodbi. In v tem leži neprecenljiv uspeli pogodbe.
Predaleč bi zašli, če bi hoteli sedaj, čeprav tudi samo v načelnem oziru, razgrniti posamezne določbe nove trgovinske pogodbe s Češkoslovaško. Mogoče že prihodnje dni bo naša javnost dobila podrobna poročila in zainteresirani krogi si bodo lahko sami ustvarili sodbo, kaj smo dosegli in v čem smo morali cedirati in popustiti višjim, državnim, mednarodnim in slovanskim interesom na ljubo tako mi, kakor tudi Cehi. Že danes pa moremo po vesteh iz informiranih virov trditi, da so naše mate-rijelne koristi v pogodbi v polni meri varovane. Intenzivnemu prizadevanju obeh strani se je posrečilo, kakor ču-jemo, ohraniti obstoječe ravnotežje v industrijskem oziru in je naša delegacija dovolila večje popuste iz koncesije samo pri predmetih, ki se v naši državi ne izdelujejo.
Toda glede na materijelne koristi, ki nam jih prinese pogodba, kdo bi si upal trditi, da je treba naše raz-
dvoma kvarno vplivalo na fiskalni donos pošte. Obenem bo tudi še bolj otežila že itak kritični položaj trgovine. Pri p r o h i -b iti v ni obremenit vi poštnega prometa je naši veletrgovini, ko j a zasluži od blaga, dospelega po pošti, od prometa povprečno 1 do 2%, vbod oče nemogoče nabavljati blago po pošti, ker samo skupni davek absorbira celotni zaslužek.
Pa tudi v nadrobni prodaji je po- . loža j otežkočen, ker nadrobna prodaja naroča po pošti manjše kvantitete blaga tik ali tudi sredi sezone in ne tako blago, po katerem je povpraševanje. Prohibitivna obremenitev postnega prometa bo torej neiz-
vseh teh predpostavkah mogočna zveza Male antante in še poseben sporazum med nami in Češkoslovaško, ki pomeni granitni temelj naše nedotakljivosti, naše veličine in moči!
In naprej! Ali ne stoji s to večino in silo vse naše samostojno gospodarstvo, ves razvoj naše materijalne kulture, ki bi v suženjstvu nikoli ne moglo polejteti tako sijajni bodočnosti nasproti, kakor vsi verujemo, da se bomo razvijali. Tu, v teh funda-mentdh so vendarle najgloblja jamstva našega napredka.
Zato moramo tudi trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško motriti s tega stališča in jo tolmačiti ne glede na posamezne carinske in tarifne postavke in zajamčene kupčijske interese kot veliko zmago praktičnega slovanstva.
Iz slovanske skupnosti bomo črpali nove moči za napredek, zavedali »e bomo, da gradimo veliko stavbo bodočnosti, da ustvarjamo ono zvezo med slovanskimi narodi, ki naj jim v bližnji bodočnosti zajamči tak mednarodni ugled in tako veljavo med narodi, kakor jim to gre po njihovih talentih, njihovem številu, njihovem prirodnem bogastvu in njihovem delu.
Iz take moči in iz takega položaja izvirajo tudi materijalne dobrine, gospodarska samostojnost, moč in sila.
Tega višjega trgovinskega načela sta se obe delegaciji tudi dobro zaveda in zato so bile koncesije na eni in drugi strani nekaj samoumevnega.
Glavno je, da je zmagal ne glede na odlične gospodarske prednosti, ki nam jih prinese pogodba, praktični vidik konkretnega slovanskega po-kreta. Naša država mora prejalislej zasidrati svojo samostojnost in vso svojo bodočnost v ikrilo slovanstva. Tu, v kolu slovanskih držav je mesto i za nas, kot člani velike slovanske družine bomo uživali vse drugo veljavo, kakor pa jo imamo sedaj, ko smo takorekoč navezani še sami nase.
S lega vidika je trgovinska pogodba s Češkoslovaško voiik korak naprej, korak z nedoglednimi političnimi posledicami.
Zato jo pozdravljamo in ji želimo, da bi ustvarila to, kar od nje pričakujemo:
Še globlje vezi med našim in bratskim češkoslovaškim narodom, prvi korak k vseslovanstvu!
ogibno izpremenila odpremo naročenega blaga. Trgovci ne bodo mogli več naročati blaga, kakoršno se tre notno zahteva in se bo njihov pro met in s tem tudi zaslužek izdatno zmanjšal.
Že v par dneh, od kar je uredba v veljavi, se čujejo od strani pritožbe, ki jasno kažejo, da je pobiranje skupnega davka na bazi petkratne carine pri poštnih pošiljkah v praksi nevzdržno.
Zbornica za trgovino, obrt in in d u s t r i j o v L j u b-ljani je tolmačila ministrstvu za i finance te pritožbe svojih interesen-; tov v obširni spomenici in predlaga-I la, da se tudi za poštni promet po-i rablia isti način odmere, odnosno ba-| ze za odmero davka, kakor velja za nošibke v železniškem prometu.
Kuluk.
I. Osnova za odmero kuluka.
Svoj čas^ smo poročali, da se je mestno načelstvo postavilo na stališče, da je odmerjati kuluk ne le od osnovnega, temveč tudi od dopolnilnega davka in 3% davka na nove zgradbe. To stališče smo pobijali in dokazali, da je napačno. Mestno načelstvo pa je vstrajalo na njem in ga zagovarjalo v posebnih komunikejih, koje so priobčili naši dnevniki.
Na podlagi pritožb, ki so jih vložili interesenti proti stališču mestnega načelstva, je banska uprava z odločbo z dne 21. marca 1931, štev.. 136/193 razveljavila seznamke o zavezancih za ljudsko delo, odnosno odkupnini, kolikor je kuluk odmerjen na osnovi dopolnilnega davka in 3% davka na nove zgradbe. Hkrati je banska uprava odredila, da se seznamki v navedenem zmislu popravijo.
S tem je avtoritativno odločeno vprašanje, kaj tvori podlago za odmero kuluka in dokazano, da je bilo naše stališče edino pravilno in v zakonu utemeljeno.
Razlogi, s katerimi je banska uprava utemeljila razveljavljenje ljubljanskih seznamov za kuluk, se v bistvu krijejo z razlogi, s katerimi smo zagovarjali svoje stališče. Odločba je s stališča izmere obremenitve velikega pomena, ker se je breme kuluka z izločitvijo dopolnilnega davka in 3% davka na nove zgradbe precej olajšalo.
II. Po čigavi odredbi naj se pobira
kuluk.
Na razna vprašanja, ki nam dohajajo, kdo je odredil pobiranje kuluka, pojasnjujemo, da je po naših informacijah odredilo pobiranje kuluka ministrstvo za notranje posle z. odlokom z dne 19 novembra 1930,
III. br. 60.806, sporazumno z ministrstvom za gradbe.
V zadnjem času se vedno bolj mno-že stremljenja, da se kuluk v naši ba-10vini sploh ne pobere. V zvezi s temi stremljenji nam dohajajo vprašanja, kdo je kompetenten, da oprosti našo banovino uporabe ljudskega dela, odnosno plačevanja odsupnine za to delo. Številne interesente, ki so se v tem pogledu obrnili na nas, opozarjamo na § 67 zakona o samoupravnih cestah. Po tem zakonitem določilu sme področja banovin, ki so izgradile svoje ceste in ki vzdržujejo svoje že obstoječe ceste v pravilnem stanju, oprostiti uporabe ljudskega dela na posebno prošnjo minister za gradbe. Za vložitev take prošnje je po zakonu bila preje kompetentna oblast, sedaj pa banovina.
ZRAČNI PROMET JUGOSLAVIJE.
29. marca se je vršil v Beogradu letni občni zbor »Aeroput«-a in je bil za tekoče leto izdelan sledeči program: Črta Beograd - Zagreb - Gradec - Dunaj bo obratovala od !. maja do 1. novembra. Start v Beogradu ob ponedeljkih, sredah in petkih, povratek z Dunaja ob torkih, četrtkih in sobotah. Proga Beograd -Skoplje - Solun bo promet o vala od 15. aprila do 15. oktobra. Na progi Beograd -Sarajevo - Split - Sušak bodo obratovali štirikrat na teden tromotorni aeroplani. Gre pa le za jugoslovanska letala. Ob drugih dneh bodo obratovala letala onih inozemskih družb, s katerimi je sklenit >Aeroput« zadnje dogovore.
merje do Češkoslovaške ocenjevati zgolj z materijalnega stališča?
In kar je glavno! Ali ne sloni na
ITT-:'.	•
Naši trgovinski odnošaji z Albanijo.
Albanija je s skoro vsemi državami, katere prihajajo pri njeni trgovini v poštev, sklenila trgovinske pogodbe.
Z našo državo je bila sklenjena taka pogodba 22. junija 1926., a v veljavo je šele stopila 17. maja 1929 ter bo veljavna tri leta. Vse trgovinske pogodbe je Albanija sklenila na podlagi klavzule o naj večjih ugodnostih; le z Italijo ima sklenjeno posebno pogodbo z vezanimi postavkami. Ker pa vse te pogodbe premalo ščitijo albansko mlado industrijo, zato bo Albanija v kratkem podvzela revizijo vseh trgovinskih pogodb.
Med našo državo in Albanijo se je do sedaj trgovina dobro razvijala. Jugoslavija stoji pri albanskem uvozu •na tretjem mestu. Prav gotovo pa bi se trgovina še bolje razvijala, če bi ne bile na poti neke ovire, ki spre-čavajo normalni razvoj. Med temi je treba predvsem omeniti vprašanje povratnih carin.
Albanija namreč ne priznava povratne carine na vreče. Treba je vedeti, da smo mi naj večji izvozniki cementa, vsled česar se nas to vprašanje najbolj tiče. Vrednost celokupnega našega izvoza v Albanijo je znašala v letu 1929 3,061.400 zlatih frankov in od tega odpade na cement 1,064.281 zlatih frankov. Upoštevati pa je še treba, da se izvaža tudi moka in žito, četudi v majši meri in pri katerih pride vprašanje vreč tudi v poštev. Za vreče od cementa plačujejo Albanci po 6 zl. frankov za 100 kg, računajoč pri tem vsako vrečo 1 kg. če bi se uvedla povratna carina na vreče, bi bili naši trgovci na boljšem za 25 zlatih frankov pri vagonu cementa; ta znesek pa je že često dobiček, s katerim se mora naš trgovec pri izvoju blaga v Albanijo zadovoljiti.
Za stvari, katerih ambalaža sestoji iz škatel j, zahtevajo Albanci carino torutto per netto, a pri tem priznavajo kot taro samo zaboj in ne škatlje. •To velja zlasti za obutev, katero smo 'mi tudi sedaj pričeli izvažati v Albanijo.
Dalje zahteva Albanija za vse blago potrdilo o poreklu, ker v nasprotnem slučaju je treba plačati maksimalno carino, če bi albanske oblasti priznale izvoznim potrdilom naših ob-•mejnih oblasti isto veljavo kot potrdilom o poreklu blaga, bi bilo s tem haši trgovini mnogo pomagano.
Pa tudi z naše strani bi bilo treba podvzeti gotove mere, ki bi pripomogle k izboljšanju trgovine. Tu je treba predvsem omeniti vprašanje izboljšanja prometa.
Z morske strani opravlja ves promet Jadranska plovidba s svojimi ladjami in tu bi bilo pripomniti le to, da bi ta promet moral biti bolj pogost, da bi tako delal konkurenco italijanskemu. Mnogo slabše pa so zveze po kopnem in to zlasti preko Kukusa, Ohrida in Bi tol j a. Vsled pomanjkanja vagonov se naši izvozniki pritožujejo, da jim blago stoji po nekoliko dni na postaji General Hanon. če bi se te zveze izboljšale, bi bilo mogoče mnogo našega blaga plasirati v vzhodni Albaniji.
Razen tega pa je grška konkurenca v vzhodni Albaniji precej močna; Grčija je namreč dovolila na progi Solun—Lerni 30°/o popust za prevoz grških artiklov. Dobro bi bilo radi tega, da bi tudi naša država priznala lučno tarifo, katera velja za Solun, na progi Harij evo—Ohrid. S tem bi se naš izvoz moke in žita v vzhodno Albanijo močno povečal. Zmanjšani dohodek naših železnic bi se nadoknadil s povečanim izvozom.
Kar se posameznih predmetov tiče, treba bi bilo obrniti posebno pažnjo na izvoz našega vina, zlasti dalmatinskega, ki bi moglo uspešno konkurirati italijanskemu, če bi se pa še uvedla izvozna premija na vino, bi s tem izvoz našega vina še bolj po-rastel.
V svrho čim večjega procvita naše trgovine z Albanijo bi bilo želeti, da .naši izvozniki dovoljujejo daljše ali
Pravilno vodenje registrov o prejetih in potočenih količinah alkoholnih pijač.
vodijo
količi
točko 117. člena
i .iosia-i v ustor
do 10. rja pred-linančne
.HI po-
Vsi gostilničarji iii i register o prejetih in uah vseh vrst alkoh> zarjajo — da izo > prilik in kazni — na UK) trošarinskega pr.. ,	.
da so vsi prodajalci	:	. :
dolžni omejeni regisici	■
ga četrtletja zaključiti, . lo zalogo v novi regis. z vsemi prilogam, pa	.	ri-
aprila, julija oktobra i ložiti pristojnemu oddeik . kontrole. Na ta rok se vsi pri/, id novno opozarjajo prav posebno še oni gostilničarji v mestu Ljubljana, kateri do sedaj sploh še niso vodiii registrov, ker bo oddelek finančne ko a i role proti vsem , ki bi ta rok zamudili moral postopati po zakonu. Priporoča se vsem. ki so v smislu trošarinskega pravilnika dolžni voditi omenjeni register, da si nabavijo knjižico »Zakon o državni trošarini in pravilnik za izvrševanje tega zakona«, v kateri najdejo vse podatke, ki so jim za pravilno vodenje teli registrov potrebni. Knjižica (samo še nekaj izvodov) je tiskana v slovenskem jeziku in se dobi pri sekciji zveze finančne kontrole v Ljubljani, Breg 6, za ceno 25 Din.
iu3ih oramiiadi
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico se vrši v torek 7. aprila 1931 ipredpoldne v posvetovalnici gre-mija trgovcev v Celju, Razlagova (ulica št. 8, pritličje levo.
VI. Mednarodni semenj v Solunu se
vrši od 13. do 27. septembra 1931. Prijave dobijo interesenti v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.
Mednarodni semenj v Poznanju se vrši od 26. aprila do 3. -maja 1931.
Mednarodne razstave avtomobilov, motorjev itd. se bodo vršile v Londonu. Od 15. do 24. oktobra 1931 bo 25. mednarodna razstava motorjev, od 5. do 14. novembra 1931 razstava raznih motornih transportnih sredstev, od 30. dovembra do 5. deceimbrua 1931 pa mednarodna razstava triciklov iti motociklov.
Veletrgovina
A. Šarabon
V Lju bij ani
priporoča
Špecerijsko blago
več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom
fomidbe.pouptaScuaiiu
Za uvoz raznih vrst lesa v južnoafri-kanske luke je poslati oferte kr. konzulatu Jugoslavije v Johannesburgu (Južna Afrika) Royal Jougoslav Consulate — Johannesburg, P. O. Box 7525.
Večje tvrdke želi zastopati v Bosni,
Slavoniji, Hrvaški in Dalmaciji trgovski zastopnik M. Koso vic, Bos. Dubica. Potu]© z astnim avtomobilom. Ponudbe je poslati na gornji naslov neposredno.
O
e I e f o
n '26-66
Peter Stepič.
Ljubljana, 30. marca 1931.
i\ubi trgovci bodo spremili jutri k večnemu počitku enega izmed svojih najpopularnejših mož. V soboto popoldne ob 3. uri je v Leonišču umrl Peter Stepič, veletrgovec z vinom in posestnik v šiški. Vest o njegovi nepričakovani smrti je globoko pretresla vse, ki so pokojnika poznali. Še pred dnevi smo ga videli v družbi; nikdo ni slutil, da ga že čez par dni ne bo več med živimi. Podlegel je težki operaciji. Najspret-nejša zdravniška nega mu ni mogla pomagati. Za pokojnikom žaluje poleg družine, ki ji je bil najskrbnejši oče, vse naše trgovstvo, zakaj kdo ni poznal pokojnega Stepiča. Bil je prav gotovo eden izmed najbolj znanih, najbolj popularnih, pa tudi najbolj žilavih in podjetnih slovenskih trgovcev.
Pokojni Stepič je bil prototip slovenskega selfmademana. Od svojega 10. leta je bil pripuščen samemu sebi. Brez vodeče roke staršev, brez nasveti prijateljev in brez vsakih sredstev se je podal v tuji svet. Izredno marljiv in delaven, pošten in talentiran, si je znal prav kmalu ustvariti pogoje za samostojno ekzistenco. Lotil se je vinske trgovine. Ustanovil je tvrdko, katera je prav kmalu zaslovela po vsej Sloveniji, Bački, Banatu in Dalmaciji. Poznali so Stepiča tudi v inozemstvu, saj se je začelo njegovo podjetje prav kmalu pečati tudi z izvozom vin in uživa danes povsod najboljši glas.
Pokojnega Petra Stepiča bodo pa težko pogrešala tudi mnoga nacijonal-na in kulturna društva. Bil je član najrazličnejših organizacij. Kjer je le mogel, je aktivno sodeloval, in kjer mu tega ni bilo mogoče, je vsako splo-šnokoristno, kulturno in nacijonalno akcijo gmotno podpiral. V tem oziru je služil Peter Stepič vedno za vzor mnogim svojim sovrstnikom. Zato ga bodo prav minoge slovenske stanovske, nacijonalne in kulturne organizacije ohranile v najlepšem spominu.
Vedno vesel in zadovoljen, tudi v časih, ko so mu trgovski posli nalagali najtežje skrbi, si je znal pokojni Stepič s svojim simpatičnim, prikupi ji vim in skrajno koncilijantnim ravnanjem pridobiti veliko število ožjih prijateljev, kateri ga bodo najtežje pogrešali. Z odprtimi rokami je bil sprejet v vsako družbo; Petra Stepiča so cenili in spoštovali povsod.
Pokojnega Stepiča ohranimo kot človeka trdega dela, kot žilavega in podjetnega trgovca ter požrtvovalnega rodoljuba v trajnem in častnem spominu. Blagemu možu naj bo domača zemlja lahka!
Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje!
krajše kredite (1—3 mesečne) ter da dobavljajo solidno blago, upoštevajoč pri tem zahteve splošnega značaja; med temi je zlasti omeniti vprašanje skladišč na naše produkte in vprašanje potnikov, če se nam posreči popolnoma ali vsaj deloma odstraniti vse te omenjene ovire, potem lahko po pravici pričakujemo, da bo postala naša država najopasnejši konkurenc ItaHji na albanskem trgu.
Kdor podpira »Trgovski list« koristi skupnosti, koristi pa najboljše tudi samemu sebi!
Zato čitaj list redno in priporočaj ga tudi vsem svojim prijateljem!
Vsak smotren gospodar čita »Trgovski list«!
llrvatska Poljodelska banka d. d.
razdeljuje iz čistega dobička v znesku t.472.900 Din 12-odstotno dividendo, kot lani.
Za zgradbo novega železniškega postajnega poslopja v Skoplju je prišlo v prometno ministrstvo 38 osnutkov. V 15 dneh bo jurija končala fsvoje delo; določene so tri nagrade: 50.000, 30.000 in 20.000 Din.
V pristanišču I5al;ar se nahajajoči gradbeni objekti se bodo dali z majhnimi stroški preustrojiti v blagovna skladišča.
Število brezposelnih v U. S. A. se navaja s 6,050.000. To so uradni podatki iz trgovskega ministrstva.
Pogajanja o kartelu stekla Nemčije in Češkoslovaške se bodo nadaljevala v začetku aprila najbrž v Berlinu. Gre v prvi vrsti za mednarodni eksport obeh dežel.
Družba Shell hoče prevzeti vse delnice rumunskih petrolejskih družb, ki
se nahajajo v rokah rumunske vlade.
Za to hoče posredovati za Rumunijo posojilo v znesku 20 milijonov funtov.
Število brezposelnih v Nemčiji se v zadnjem času kljub pričakovanju ni skrčilo in znaša še zmeraj 4,980.000.
Število brezposelnih v Češkoslovaški je rekordno in prekaša s 338.000 ono iz diflacijske krize 1. 1923, ko je bilo
321.000.
Ceno bakra je Mednarodni kartel znižal na 10-30 cents.
Število brezposelnih v Angliji je padlo v tednu od 9. do 16. marca za 52.000 na 2,640.000.
Konferenca o kavčuku je predložena na nedoločen čas. Gre za omejitev produkcije.
Produkcijske omejitve nemške bombaževe industrije za dobo šestih mesecev se udeležuje 5,654.000 vreten od
6.624.000.
Borze v U. S. A. kažejo nekoliko prijaznejše lice. Sicer pa traja kriza z nespremenjeno ostrino naprej.
Bivša Južna železnica zopet ne bo izplačala nobene dividende. Cisti dobiček bo znašal ca. 400.000 zlatih frankov.
Švicarska banka v Bernu, na zadružni podlagi organizirana velebanka z glavnico 188 milijonov švicarskih frankov, je vsled velikih kupčijskih zgub znižala dividendo od 6-19 na 5 odstotkov.
Tovarna sladkorja v Vrbasu (Vojvodina) je leto 1930 izredno dobro zaključila, kljub neugodnim prodajnim možnostim. Iz čistega dobička v znesku 11,310.000 Din izplačuje 16V2% dividendo.
Ruski dumping v limu se na češkoslovaškem trgu zelo pozna in škoduje zlasti prodaji malih podjetij.
Prepovedan je uvoz vžigalic v U. S. A. iz sledečih držav: iz Finske, Estonske, Švedske, Norveške, Latvije, Avstrije, Holandske in Poljske.
De - di (Deutsche Bank und Discon-togesellschaft) je znižala obrestno mero od 10 na 6 odstotkov. Delniška glavnica znaša v bodoče 250 milijonov mark.
Zaključki Kreugerjevega koncerna so izredno ugodni in so bili doseženi v preteklem letu mnogo večji dobički kot v letu 1929.
Zgradbo tovarne špirita v Obrenov-cu je finančni minister odobril; imela bo letno kapaciteto 600.000 hi čistega alkohola.
Uprava državnih monopolov hoče kupiti Prvo hrvatsko tovarno cigaret in stročnic d. d. »Golub« v Zagrebu in je v ta namen klicala imenovana d. d. za 11. aprila t. 1. izredni občni zbor.
»Forum«, tovarna vagonov v Subotici, je po poročilu od tam dobila nova državna naročila. Dočim je prej samo vagone popravljala, jih bo odslej tudi izdelovala. 600 delavcev, ki so vsled opustitve obrata izgubili delo, bo sedaj zopet zaposlenih.
Zaposlenost poljedelskih sezijskih delavcev v Nemčiji bo omejena; tako je sklenila nemška vlada. Izvzeti so povečini le delavci, ki so zaposleni v pridelovanju sladkorne pese.
Obtok bankovcev v Češkoslovaški je znašl 23. marca ca. 5.800 milijonov Kč in je bil v zlatu in devizah krit z 48’7 odstotki.
Iz carinske prakse.
Piše Just Piščanec, carinski posrednik.
XLIII — XLVI. Odločbe državnega sveta št. 11928/29-20/10; št. 11927 29 in št. 5815/29 od 11. 9. 1930 in 30/4 1930.
Tvrdko A. Š. je carinarnica pozvala, da doplača za premalo zaračunano carino iznose 1266T5 Din, 886 25 Din in 61950 Din z motivacijo, »što su rinfusa prirodine mineralne vode uvezene u običajnim sudovima neza-stadjene po tar. 126/1, u mesto na bruto težinu iznadjenu dodavanjem 30% (jer je roba došla bez zavoja) i po tar. br. 125/1, po 1-40 Din od 100 kg. Predložil sem rekurze, v katerih sem med drugim poudarjal:
a) Neosmovana je trditev, da bi bili pritegnjeni car. uradniki kaj pogrešili povodom vporabe tanile in pri preračunjainju tare. Naša trgov, pogodba z Avstrijsko republiko od 25. VII 1926 namreč po tar. št. 126 jasno predpisuje in sicer: »iz napo-mene: prirodne mineralne vode, uvezene u uobičajenim sudovima, carine se po ovom tar. broju (dosledno torej po tar. št. 1261). Ker je pa to dogovorjeno s trgovinsko pogodbo ter je ta bila objavljena kot zakon, se more to spremeniti samo z novim zakonom. Tolmačenje in mišljenje carinarnice sta torej napačna in v kontradikciji z 'besedilom pogodbe (zakona), katera uvršča v tar. post. 125/1 samo tiste naravne mineralne vode, ki se uvažajo v drugih t. j. v neudomačenih posodah. Carinarnica in odsek pa sama trdita, da so se predmetne vode uvozile »u uobičajnim sudovima«! Drugače bi opomba po tar. p. 126 ne imela nikakega smisla. Iz tega vidika je torej primedba revizijskega odseka popolnoma ne o snovana v zakonu in predpisih.
b) Istotako nima zaslombe v zakonu trditev, da se pri carinjenju ni dodalo 30 % tare. Čl. 1 in 24 Pravilnika
0 tari določata namreč jasno, da se pri robi, ki praviloma prihaja neza-vita, carinjenje vrši po vlastiti teži. Ker se pa v primedbi sami priznava, da je bila predmetna roba uvožena a la rinfusa (v razsutem stanju), a čl.
1 pravilnika o tari predpisuje, da se vsa roba v razsutem stanju carini po vlastiti toži, je konsekventno zahteva revizijskega odseka v očitnem na-sprokstvu z zakonskimi določili.
c) Carinarnica je pričujočo deklaracijo sprejela v poslovanje v smislu 81. 37 c. 2, brez kake opombe ter je robo pravilno ocarinila po predloženi prijavi. Za vporabo carinskih stopenj in pravil o tari so pa merodajni carinski uradniki in car. oblasti, nikakor ne drugi organi. Stanje, ki se je ugotovilo o priliki pregleda, se mora zato smatrati za pravilno in povsem natančno. Ni torej prav nobenega razloga, da bi se to stvarno stanje naknadno premenilo ter zahtevalo do-plačanje davščin. Če bi bila že tedaj imela carinarnica o priliki carinjenja kak dvom o nepravilnosti prijave, bi bila že tedaj stvar tarifarično razčistila in eventualno tudi deklaranta kaznovala.
, Ministrstvo je to pritožbo zavrnilo
r odklonitev motiviralo s tem »da se m mera line nezasladjene vode carine po tar. br. 1,25/1, a da ugovorena napomena posle t. br. 126 ne odnosi so na tar. br. 126 nego na t. br. 125 P°što se mineralne vode uvoze po pravilu u flašama upakovanim u sain-cima je rešenje carinarnice o naplaii are 30% po čl. 24 pravila o dari uniesno.«
Nastopil tem tožbo na državni svet ter jo utemeljevat:
1. Dogovorjeno in objavljeno besedilo trgovinske pogodbe z Avstrijo se glasi v pripombi za tar. post. 126 razločno, da se mineralne neoslajene naravne vode, uvožene v udomačenih zavojih, carinijo po tej postavki (t. j. 126.). Ni torej dvoma o uvrščanju te vrste vod v pravo (t. j. 126) tarifno postavko. Objavljeni tekst pogojene po-bombe ima torej za čas veljavnosti klenjene pogodbe zakonito veljavo
Prijavljanje trošarinskih predmetov.
Glede na vprašanje, kako naj pošte izvajajo odredbe člena 49 pravilnika za izvršenje zakona o državni trošarini, kadar se v poštnih paketih razpošiljajo alkoholne pijače (vino in žganje), je izdalo ministrstvo financ, davčno ode-ljenje, tole pojasnilo:
Kadar se v poštnih paketih pošiljajo alkoholne pijače (vino in žganje), mora vsaka pošta prijaviti tako pošiljko v smislu člena 49 trošarinskega pravilnika pismeno finančni kontroli, ki je pristojno za kraj, kjer se pošta nahaja.
Če pa ni označeno na paketih, da so v njih alkoholne pijače, temveč se v paketih eventuelno najdejo poleg jedil tu-dis teklenice žganja ali vina, tedaj ti predmeti niso podvrženi državni trošarini ter v tem slučaju odpade dolžnost prijave, ki jo zahteva člen 49 navedenega pravilnika.
Glede na zgornje pojasnilo odreja ministrstvo, da morajo pošte prispele pakete, na katerih so kot vsebina navedene alkoholne pijače, prijavljati pristojnemu oddelku finančne kontrole s potrebnimi podatki ne glede na to, ali je bila državna trošarina že plačana pri j predaji paketa, kar se da ugotoviti iz priznanice oddelka finančne kontrole, ki je priključena spremnici, ali pa ni bila še plačana. Ako oddelek v roku 2 ur po prijavi o prispelem paketu ne pregleda vsebine, izroče pošte paket brez nadaljnjega zadrževanja naslovniku.
Ako na sedežu izdajne pošte ni oddelka finančne kontrole, tedaj pošlje iz-dajna pošta prijave o takih paketih pristojnemu oddelku finančne kontrole po pošti, pakete pa izroči naslovnikom.
Ministrstvo opozarja pošte, da se ta odredba tiče državne trošarine in da nima nič skupnega s trošarino, ki jo pobirajo občine.
K temu pripominja direkcija pošte in
ter
ga ne sme valeti tega naravnost
spremeniti napačna razlaga navadnega ministrskega rešen ja. Zaradi tega je izpodbijano ministrovo rešenje v protislovju z zakonom ter zato ne more tvoriti podlage za pravično rešitev te spornosti.
2) Carinarnica je pri prevzemanju deklaracije v delo, poslednjo sprejela kot pravilno, kakor tudi zahtevo de-klarainta naj se roba po tarifi oprosti carine; po tej deklaraciji je carinjenje izvršila in robo oprostila davščin. Nima torej carinarnica več pravice naknadno zahtevati manj ek car. davščin ker je ona sama deklairantu onemogočila, da se ni mogel poslužiti pravice iz čl. 37. c.2. (Odločba drž. sveta št. 29698 od 17/8 1928.)
3. Tudi trditev v režanju, da ee namreč mineralne vode praviloma uvažajo v steklenicah zavitih v zaboje, nima podlage v zakonu niti odgovarja dejstvom. Nasprotno temu navajam okolnost, da se je v našem primeru del mineralnih vod uvažal v razsutem stanju! Nikjer pa v zakonu ni predpisanega pravila, da se steklenice morajo nahajati v zabojih. Tarin pravilnik predvideva, da se roba v razsutem stanju mora cariniti brez vsakega dodatka 'tare. Ker je pa zoba po premisah pod 1) in 2) itak oproščena carine, se mora tem bolj postopati po temu. Čl. 7. predloga zak. o car. tarifi, ki končno doslovno določa »da se carina po sopstvenoj težini na-placuje na robu za koju pri prenosu nisu potrebni nikakvi zavoji niti se
telegrafa v svoji okrožnici, da se mora po dopisu dravske finančne direkcije v Ljubljani štev. 26.967/4229 od 5. marca t. 1. v bodoče v smislu člena 49 trošarinskega pravilnika prijavljati samo žganje, vino, špirit in bencin, ostalih itriošarinskih predmetov, ki se še prevažajo po pošti, pa ni treba prijavljati. Ker se pa bencin po določilih člena 3, točka 4, prvega dela pravilnika za notranjo poštno službo sploh ne sme pošiljati po pošti, pridejo v poštev za prijavo samo alkoholne pijače.
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
X jiililj jiiJij 1tona
Tedaj 30. marca 1931.	Povpia- ševanje Din	Ponudbe Din
• DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold. .	—•—	22-83
Berlin IM 		13-5575	135875
Bruselj 1 belga			7-9239
Budimpešta 1 pengo .	—•—	9-9261
Curih 100 fr. . .	1094-10	1097-10
Dunaj 1 šiling		7-9916	8-0216
London 1 funt 		— •	276-67
Newyork 1 dolar ... .	56-73	56-93
Pariz 100 fr		—• ■	222-72
Praga 100 kron 		16838	169-18
Trst 100 lir		297 10	299-10
Direktni telefonski promet Jugoslavija—Grčija je uveden z 20. t. m. Govorilna enota Beograd—Solun stane 540 zl. frankov, Skoplje—Solun 3-60.
oni za prenos takve robe upotreblja-vaju.« Za prenašanje mineralne vode se pa vpotrebljavajo samo — steklenice, v katerih se voda nahaja. Vsako drugačno naiziramje, če bi ga odredilo tudi carinsko oblastvo, je torej protivno zakonu in nima zakonite veljave. —
Državni svet je z odločbami štev. 11928/29, 11927/29 od 20 29 od 20. X. 1930 ter št. 5875/29 od 11. 9. 1930 o imenovanih sporih razsodil: »Državni savet ... našao je da nije osnovan tužiočev prigovor protivu primene stope iz br. 125 uvozne tarife sa razloga što su tim brojem obuhvačene sve mineralne vode brez izuzotka, dok se p« br. 126 carine ostale prirodne) vode. Prema torne, tužilac se ne može koristiti greškom, koja je u čin j ena u odgovoru sa republikom Austrijom.
Ali osporeno rešenje ne može ostati ii snazi u koliko se odnosi na primerni čl. 24 pravila o dari, po kome je težini robe dodato 30% dare. Prvi stav toga čl. 24 izrično je predvidno dodatak dare težini robe koja se uveze nepakovana ili upakovana u zavoju neiiohičajenom u prometu (čl. 11. pravila). Prema torne, tu je u pitanju roba, a ne pakovanje u zavoju, v kojima se ona uvozi. Medjutim roba, zbog ko-je je nastao ovaj spor, nisu flaše nego voda u flašama, koje su uobičajeni zavoj — sud u prometu za inineralnu vodu. Zbog toda pogrešim je ovdje primeniti prvi stav čl. 24 pravila o dari, pa se osporeno rešenje u toliko
Vpisale so se nastopne fi r m e :
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Brcar & Co., družba z o. z.
Obratni predmet: Agentura in komisija, trgovina s tehničnimi potrebščinami vsake vrste, zlasti z vsemi potrebščinami za mline in žage in s tozadevnimi stroji. Trgovina z mešanim blagom.
Družbena pogodba z dne 23. februarja 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: 20.090 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 20.000 Din.
Poslovodje: Brcar Franja v Ljubljani, Meteljkovia ulica 5.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 14. marca 1931. Firm. 27J5/31 — Rg C IV. 268/1.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Košak & Koinp.
Obratni predmet: Slaščičarna. Družbena oblika:	Javna trgovska
družba od 1. aprila 1931.
Družabniki: Košak Peter, gostilničar v Ljubljani, Krekov trg št. 11; Hoch-bahn Jakob, poslovodja v Ljubljani, Prešernova ulica št. 52. Za namestova-nje upravičen: samo družabnik Košak Peter, ki podpisuje firmo tako, da lastnoročno zapiše besedilo firme.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 7. marca 1931. Firm. 241/31 — Rg A VII 46/1.
*
Sedež: Drenov grič, pošta Vrhnika. Besedilo: Prva jugoslovanska izilelo-valnica harmonik Franc Kucler.
Obratni predmet: Izdelovanje harmonik, nakup in prodaja za to potrebnih predmetov.
Imetnik:	Kucler	Franc, posestnik,
Drenov grič, p. Vrhnika.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. marca 1931. Firm. 235/31 Rg A VII 47/1.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Motor-Kredit, Pramberger
& Co.«
Obratni predmet: Nakup in prodaja avtomobilov, motornih kole3 ter s tem združenih delov. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 15. februarja 1931. Družabniki: Pramberger Kurt in Hiittig Franc, bančnika pri bančni tvrdki Krentscher & Co v Drazu, Bismark-platz 3.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 14. marca 1931. Firm. 261/31 — Rg A VII 48/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih filma h :
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Autolux« družba z o. z., speeijalna elektrotehnična in strojna delavnica.
Vsled sklepa izrednega občnega zbora družabnikov z dne 28. januarja 1931 se je družabna pogodba z dne 27. avgusta 1930, opr. št. 2992 pr. vp. štev. 1856/1930, izpremenila v odstavkih: Devetič, Desetič in Šestič.
Družba ima enega poslovodjo, ki zastopa samostojno družbo na zunaj, nasproti tretjim osebam, sodiščem i oblastem.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. marca 1931.
Firm. 254 — Rg C IV 209/1.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Barbič & Radonič.
Izstopil je javni družabnik Martin Barbič, vsled tega je prenehala javna tr govska družba.
Besedilo firme ostane neizpremenje-no.
Lastnik je Radonič Pio, trgovec z vinom v Ljubljani, Stara pot št. 9.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. marca 1931.
Firm. 214 — A IV 24/4.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Ivan Kunovar.
Sedež firme odslej: Bled.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. marca 1981.
Firm. 236 — Rg A III 2/2.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Centralna vnovčevalnica za živo in zaklano živino, družba z o. z. v Ljubljani.
Vpiše se poslovodja Usenik Ivan, trgovec in gostilničar v Ljubljani, Borštnikov trg št. 2.
Izbrišeta se poslovodja Vokač Franc in prokurist Vokač Oton.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. marca 1931.
Firm. 255 — Rg C I 135/31.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Rudolf Oroszy.
Vsled smrti se izbriše lastnik Oro-szy Rudolf, vpiše pa kot lastnik Oroszy Rimfrid, trgovec v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 2, ki bo tvrdko samostojno zastopal in podpisoval tako, da izpiše besedilo firme.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. marca 1931.
Ferm. 2099/30 — Rg A I 131/3.
*
Sedež: Sv. Jakob ob Savi.
Besedilo:	Pečnikar, avtoprometna
družba z o. z.
Vsled sklepa izrednega občnega zbora družabnikov z dne 7. marca 1931 se je zvišala osnovna glavnica družbe od 30.000 Din, na 120.000, ki so v gotovini polno vplačani in se je v tem smislu izpremenil odstavek »Tretjič« družabne pogodbe z dne 12. februarja 1930.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 14. marca 1931.
Firm. 277 — Rg C IV 134.
*
Izbrisala se je nastopna firma:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Rožmane & Komp.
Izbrisala se je vsled razdružbe in prenehanja obrata.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 7. marca 1931.
Firm. 2013 — Rg A IV. 38/5.
Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 9. aprila ponudbe glede dobave 300 komadov sirkovih metel ter glede dobave 1 sedla za ježo. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik (Srbija) sprejema do 13. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 330 komadov ščetk, 100 komadov sirkovih metel, 1 lestve, 100 kg kleja, 200 kg kita, 300 komadov ključavnic, 600 komadov vijakov in 100 kg kolofonije; do 14. aprila
t. 1. pa glede dobave 200 kg kompozicij za ležaje. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 14. aprila 1.1. ponudbe glede dobave 1300 kg koruznih otrobov, 15.000 kg pšenične moke, 10 kg čaja, 600 kg cikorije, 200 litrov kisa, 2000 kg koruze, 200 kg testenin, 200 kg rozin, 50 kg olja, 300 zavitkov pralnega praška »Peršik, 1000 kg kristalne sode, 20 ducatov toaletnega mila in 1000 kg terpentinovega mila. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobave. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 16. aprila it. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg žebljev, 400 kg pločevine, raznega okovja, orodja, 190 kg gumijevih plošč, dolta-kovine ter glede dobave 2 telefonov. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 16. aprila t. 1. ponudbe glede dobave transfromatorja, bencina, kladiv za zračni pogon, 1 univerzalnega stroja za rezanje pločevine, železnih vrvi, stekla za okna, kilarita in konopnenih vrvi. — Dne 16. aprila t. 1. se bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu ofer-talia licitacija glede dobave 60.000 metrov različnega platna. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Oddaja zgradbe dvonadstropne pod-uradniške stanovanjske hiše na Rakeku
se bo vršila potom ofertalne licitacije
dne 16. aprila t. 1. pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Oddaja vzidave parnega kotla se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 16. aprila t. 1. pri Direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu. (Oglas, pogoji in načrti so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljub-ijani.)
!frnu poročila
Mariborsko sejinsko poročilo. Prignanih je bilo 36 konj, 15 bikov, 271 volov, 308 krav in 18 telet; skupaj 648 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 24. marca so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 7—8-OT, poldebeld voli 6'75 do 7, plemenski voli 5-75—h6-50, biki za klanje 5-25—6, klavne krave debele 3-50 do 6, krave za klobasa rje 2-50—2-75, molzne krave 5'25—5'75, breje krave 5'25—5-75, mlada živina 6—7-75, teleta 8—9. Prodanih je bilo 278 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 22 in v Italijo 14 komadov. — Mesne cene: volovsko meso I. vrste 1 kg Din 18—20, II. 14—16, meso od bikov, krav, itelic 10—12, telečje meso I. vrste 22—35, II. 12—20, svinjsko meso sveže 14—25.
■■■
Občina Ljubljana — Mestni pogrebni zavod.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni, dobri papa, stari papa, brat, stric, svak in tast, gospod
PETER STEPIČ
veletrgovec In posestnik, član upravnega odbora Kreditnega društva, meščan ljubljanski Itd.
v soboto, dne 28. marca 1931, ob 3. uri popoldne po kratkem, mukepoJnem trpljenju, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 66. letu starosti, mirno preminul.
Truplo blagopokojnega položimo na mrtvaški oder v mrtvašnici, Stara pot št. 2, v ponedeljek dopoldne pa ga prepeljemo v njegov dom v Tržno ulico št. 6 (Spodnja šiška), od kjer se bo vršil pogreb v torek, dne 31. marca, ob 3. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 23. marca 1931.
Mirko Stepič, sin. — Francka por. Geržina, Zofka, por. Turko, hčerki. — Marija Zorič, sestra. Jože Stepič, brat. Mara Stepič roj. šterk, sinaha. — Vladimir Geržina, Ernest Turko, zeta; in rodbine. Geržina, Turko, Šterk Marija,
Šterk Peter, Koren, Valjak, Beraus.
■; ■ :>• V"'	,
. - .c ; m s
.	'	.v	V	x'	S'
•	V	-	...	><.	.-V	.
k
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
naznanja tužno vest, da je preminul njegov zaslužni podpredsednik, gospod
Peter Stepič
veletrgovec in posestnik v šiški
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 31. marca 1931 ob 3. uri popoldne od doma žalosti Tržna ulica št. 6 (Spodnja Šiška) na pokopališče k Sv. Križu.
Društvo mu ohrani trajen in hvaležen spomin.
V Ljubljani, dne 28. marca 1931.
Trgovci! Naročajte in širite TRGOVSKI LISTI
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Jvan Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveže 'pražene kavt, mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik!
SPEDtCIJSKO PODJETJI:
R. RANZINGER
LJUB LJANA
T«l«fon it 20 60	____________ _____________
prevzema vse v to stroko spadajoče posle. L a i t n o skladišče z direktnim tirom od glav. kolodvora Carinsko sklatili;*. Mesine trošarin« prosto skladišča. Carinsko posredovan!«. Prevoz pohištva s pohištven mi voiovi In avtomot) II
Ureja dr. IVAN PLE8S. — Za Trgovsko - Industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.