1'oš'nion otHČnnn > gotovim
I Ki O I IX
V LJubljani, v petek IS. seotembra 193T
ŠTEV. 211
ena 1
Din
Naročnina mesečno 2^ IJin. za možem-suo 40 Din — ne-(leliska iztfaja celoletno 9b IJtn. za inozemstvo l2()l)in
Uredništvo ie * Kopitni' levi ul h/lll
Teletoui uredništva dnevna službu 20^0 — nnt^na J9yt> iW4 in J050
EOVENEC
Ček. račun: Ljubljana it. 10.6^0 in 10.349 za inserate, Sarajevo štv. 75t>>. Zagreb štv. 39.011, Prnga-Duna j 24.797
Uprava: Kopitarjeva b, telefon -'99.'
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razeu pondeljka in dneva po prazniku
Francoski inženjer o Rus'ji
Pariš, sredi septembra.
Našemu poročevalcu se je posrečilo priti v stik s francoskim inženjerjem, ki se je pravkar vrnil iz Rusije, kjer je zaposlen pri gradnji velikih tehničnih podjetij. Inženjer mu je na njegovo prošnjo podal naslednje informacije o sedanjem položaju v Rusiji:
Prvi vtisi
Vi nimate prav, ako mislite, da se mi je v Rusiji slabo godilo. V tej leželi popol-ie enakosti je treba skrbno ločiti n pr. mod delavcem, policijskim agentom GPU in inozemskim inženirjem. Tnko v družbi kakor na sovjetskih železnicah berete, da ni več razlike med stanovi in razredi. Toda v resnici imate na vlaku vagoi«, ki si trdi, in vagone, ki so mehki. Inozemski inžene-ji smo se vozili le v mehkih vagonih. Prav za prav smo mi tuji inženjerji kralji dežele.
Vedno se bom spominjal mojega senzacionalnega prihoda na kolodvor v Moskvi. Bilo ie nekega dne lanskega novembra. Vlak je imel nekaj ur zamude, kar pa, kakor 60 mi rekli železničarji, ni pripisovati slabi upravi, ampak hudi zimi. Naj že bo, kakor hoče. Bil sem sicer napovedan, tod.i docela neznan. In spotoma sem se večkrat z nekakšno tesnobo vprašal, kaj naj započnem pri izstopu. Kako pa sem bil presenečen, ko sem komaj izstopil iz vlaka, že sem zagledal pristnega proletarca stati na nekem sodu in kričati ua vse grlo:
»Inženjer X. (in tu je prišlo ime industrijske iružbe, ki me je odposlala v Rusijo).< Treba se mi je bilo samo predstaviti.
Vsak tujec, naj že bo inženjer ali turist, uživa v Rusiji izredne predpravice. Izogne se tisoč šika-nam, ki sicer teže nad srečnimi državljani URSS, in lahko sam kupuje in plačuje najpotrebnejše predmete, ki pa se vendar smatrajo že za velik luksue. Takoj ob mojem prihodu sem čutil prijetno izjemo. Med tem ko so bili vsi potniki najskrbneje preiskani in so nekatere celo 6lekli, sem jaz z mojim spremljevalcem neovirano izstopil, in ko sem ponudil portirju rubelj, ga je z lepo gesto zavrnil, kar me je izredno presenetilo.
No, če bo šlo tako dalje, sem si rekel, potem bo kar dobro. Saj ti boljševiki so čisto same ovčice.
Ojoj, nisem naredil še sto korakov, ko sem videl, kako je postavil nek potnik pred mano na tla svoj kovčeg, da si obriše pot, že je zginil njegov kovčeg z nekim raztrgancem, ki je kot misel hitro švignil mimo.
Dežela brez zaupanja
V Rusiji je znana rečenica: Kadar 6e Rus pogleda v ogledalo, si redno stavi vprašanje, kdo od naju je zaupnik GPU. Ne morete verjeti, kako resnično je vse to. Policijske agente dobite vsepovsod in ne morete narediti niti dva koraka, da ne bi čutili, da ste povsod nadzirani. Polagoma se Človek tudi na to navadi. Poleg dveh tolmačev, ki sta mi bila dodana in ki sla me spremljala pri vsakem koraku, je stnln pred mojim stanovanjem v Har-kovu, kjer sem bil zaposlen, še posebna straža, in sicer skoraj redno kaka ženska. Če sem se vračal s praznimi rokami, me je pustila pri miru. Kakor hitro pa je bilo opazili, da nosim s sabo kak zavoj ali kako večjo stvar v žepu, potem je bilo treba dotično stvar razvezati in pokazati. Tudi na to sem 6e sčasoma navadil.
Rdeča nrmada
Mislite, da bo sovjetski režim se dolgo trajal? Tega ne vem. Trenutno stavijo Sovjeti vse svoje upanje na armado in pa na izvršitev petletnega gospodarskega načrta.
Kako je s sovjetsko armado, vam je prilično znano. V slučaju vojne morejo Sovjeti vreči v bojno črto do 12 milijonov mož, ki 60 dobro opremljeni, dobro opravljeni in, kolikor imam vtis, tudi spretno vodeni. Sovjeti ne zamude nobene prilike, da tehnično spopolnijo svojo armado. Lahko rečemo, da so Sovjeti najbolj militaristična država na svetu. Povsod po večjih mestih vidite na najbolj vidnih krajih napise, visoke in več metrov široke: »Rdeča armada je avantgarda vesoljnega proletarijata.« Povsod zadenete na najbolj skrbno izdelano vojno propagando. Vsak šolarček vam že ponavlja, da je vojna neizbežna med komunizmom, ki se rodi, in kapitalizmom, ki umira. Vojno pripravljajo Sovjeli, o tem ni dvoma. Mislijo celo na to, da jo Izzovejo, in sicer s predidočo brezobzirno gospodarsko vojno, katero že pričenja občutiti Evropa. Petletni načrt le služi temu cilju. Ker nI upanja na svetovno revolucijo, ker so se že ponovno ponesrečili tozadevni poskusi komunistične lnternacionale, se Sovjeti trudijo, da jo izzovejo z gospodarsko konkurenco.
Tisoči tujih Inženjerjev
Da uresniči svoj gospodarski načrt, so se komunisti, ki niso razpolagali ne z inženjerji in ne s tehniki, obrnili na buržunzni svet in kupujejo od njega idejo, ljudi in blago. \'6e, kar je najbolj modernega v tehntkl, vse to se lia veliko presaja sedaj v Rusiio. Na obnovi in spopolnitvi sovjetske industrije dela 12 0O0 nemških inženjerjev, preko 6000 Amerlkancev, do 1000 Francozov ild. Vsi ti zapovedujejo in uravnavajo gospodarski kurz ogromne sovjetske države, in kar oni ukažejo, vse se izvrši po črki brez odloga in brez ugovora. Vsak čas so nas prosili, da izrazimo svoje mnenje, svojo kritiko, da povemo odkrito, vikaj kaka stvar ne gre n-prej in kako ji odpomoči. Boljševiki vse store, da ne Izirube predragocene pomoči inozemstva. Plač Tii smo v dolarjih. In sicer sijnino. Tozadevno s ovjell ne slraSe nobenih žrtev. Boljševiki čisto dobro vedo, da so ruski inženjerji popolnoma nerabni in nesposobni, da bi oni gradili vsa la velikanska Dodjetia. ki »e sedaj ustanavljajo in raalejo
en je zapravit miljarde
Senzacionalna razkritja preiskovalnega odbora
Budimpešta, 17. sept. Kakor znano, je madjarska vlada po svojih predstavnikih v Ženevi zaprosila pri Zvezi narodov za veliko posojilo. Finančni odbor Zveze je sklenil, poslati v Budimpešto poseben odbor finančnih izvedencev, ki naj p-.eiščejo finančni položaj Madjarske. Finančni, kakor tudi splošni gospodarski položaj Madjarske sta izredno slaba. Primanjkljaj zadnjega državnega obračuna, ki se je zaključil 30. junija 1931, znaša 60 milijonov pengejev in strokovnjaki so mnenja, da bo primanjkljaj na koncu tekočega finančnega leta narastel na 2<10 milijonov pengii cv. Med tem ko je trgovinska bilanca za preteklo leto izka-
zovala 40 milijonov pengojev presežka, se bo leto« zaključila z velikim primanjkljajem.
Karolvieva vlada ima silno težko nalogo, da uravnovesi prer.-.čun. Znižala bo plače državnim uradnikom od 10% do 15%. Vpeljala bo dohodninski davek na sebne plače, ki bo znašal \% do 20;',;. Za 10% bo zvišan hišni davek in prometni davek se dvigne od 2% kar na 1%.
Ta nova davčna bremena bo moral madjarski narod vzeli na svoja ramena preti s.'m radi katastrofalne gospodarske politike groia Bethlena. Predsednik najvišjega parlamentarrega odbora tri-in tridesetih Istvan Teleszky, je na zadnji seji
podal žalostno sliko državnih financ in odločno obsodil finančno politiko prejšnje vlade. Teleszky je izjavil, da nima javnost niti pojma, kako raz-rvane finance je pustila Bethlenova vlada in v kako kritičnem položaju se nahaja državno gospodarstvo. Pieiskovalni odbor zadene vsak dan na nova neprijetna presenečenja in prehaja če-I dalje bolj do spoznanja, v kako strašnem položaju je sprejela nova vlada državne linance. Ob zaključku svojega govora je Teleszky pozval tisk, naj javnosti razloži, da mora vlada na vsak način izvesti stroge štednje, ker bi sicer ne bilo izhoda iz sedanje finančne stiske.
MussoUni ne pojde v Vatikan
Reorgarrizaci a Katoliške akcije
Rim, 17. sept. A A. Poročajo, da poseti Mussolini danes ali jutri Vatikan in tako jioudari srečno rešitev spora med cerkvijo in fašizmom. Mussolini se sestane s papežem prvič v življenju. Živela sta v mladosti v Milanu. Ne vedo pa, da bi se bila tedaj sestala.
Rim, 17. sept. Po mnenju odločujočih finiteljev v vatikanskem mestu ne bo Mussolini obiskal sv. očeta žc v najkrajšem času, kakor so doslej splošno domnevali. Z obiskom baje odlagajo, ker niso po podpisu zadnjega sporazuma glede Katoliške akcije odnošaji med fašistično vlado in Vatikanom šc dovolj uglajeni. Tega je menda kriv predvsem nastop fašističnega tiska, ki je prika?al sporazum kot zmago fašistične Italije. Na drugi strani pa je tudi res, da so katoliški listi v inozemstvu precej hladno sprejeli ta sporazum.
London, 17. sept. Milanski dopisnik »Timesa« poroča svojemu listu, da se na odredbo Vatikana
vrši revizija ustroja Katoliške akcije. V zmislu sporazuma z vlado se izmenjujejo voditelji, kar pa povzroča težkoče zlasti v provincah Lombardiji in Emiliji, kjer skoraj vsi člani akcije pripadajo bivši ljudski stranki. Kjer ni mogoče dobiti laikov, ki niso pripadali ljudski stranki, tam bodo vodstvo akcije prevzeli duhovniki. Katoliška akcija mora po želji sv. očeta biti reorganizirana tako, da se bo zimska sezona lahko začela pod novim vodstvom. Imena novega vodstva bodo objavljena v »Osserva-tore Romano« še pred božičem. Med tem je dobila Katoliška akcija instrukcije, da podvoji svoje versko delovanje, da posveča glavno skrb zboljšanju fizičnih in moralnih življenjskih pogojev rodbine in podpira prizadevanja vlade, da bi se omejil beg kmečkega ljudstva v mesta. Katoliška akcija se bo tudi borila proti luksusu, razsipnosti in zapravljanju in navajala prebivalstvo k čim večji varčnosti.
Atentatorjev še niso prijeli
lludimpešla, 17. sept. ž. Danes je peti dan politične preiWcave zaradi atentata na vlak v Biator-bagyju. Preiskava pa prav za prav dosedaj še ni prinesla nobenih pozitivnih rezultatov in zelo počasi napreduje. Znani sta imeni dveh atentatorjev, medtem ko se stanovanje Leipnika še vedno ni našlo. Za njegovo bivanje v Budimpešti ne vedo niti njegovi starši, ki tamkaj žive. Policija je ugotovila, da so električne baterije kupljene v neki trgovini v ulici Illey, kupil pa jih je neki mladenič, ki se je pripeljal pred trgovino z avtomobilom. Policija še vedno misli, da so bili atentatorji trije, ki so se spoznali šele v Budimpešti in se predstavili s posebnimi znnki. Nato so sedli v neki siv avto ter se odpeljali v Torbagy, kjer so izvršili atentat. Glavna direkcija železnic in policija bosta uvedli varnostno službo na vseh progah. Policija je v teku včerajšnjega dne prijela novih 800 prijav, tako da jih ima sedaj že 1600. Vse to se je moralo pregledati. Vse prijave pa so brezpredmetne in so pisane le vsled lega, ker je bila razpisana nagrada 50 tisoč pengo, katere bi vsakdo rad na lahek način zaslužil.
Buknreil, 17. sept. ž. Na prošnjo budimpešlan-ske policije je začela tudi bukareška policija z vso energlčnostjo zasledovati atentatorje. Ni izključeno, da so atetatorjl pobegnili v Romunijo, od koder mislijo pobegniti čez Dnjester v Rusjio.
Budimpeila, 17. sept. ž. Oče Leipnika je izvo-šček v Budimu. V Budimpešti so znani starši Leipnika kol zelo marljivi, poš'eni in delavni ljudje. Zadnje čase so le redko prejemali orl svojega sina
pisma. Pri preiskavi v stanovanju »o našli neko pismo, ki je bilo datirano 22. junija iz Berlina. Po tem sklepajo, da je bil ateaitat organiziran v Nemčiji. Zaslišane so bile še neke priče, ki so videle Leipnika v Budimpešti.
Budimpešta, 17. sept. ž. Danes se je vršil skupen pogreb žrtev ob 4 popoldne. Vsi vlaki so se ustavili za 1 minuto.
Komunisti izropali trgovino orni a
Budimpešta, 17. sept. ž. Za železniško katastrofo je prišlo v Budimpešto novo vznemirjenje vsled drznega vloma, ki so ga ponoči izvršili komunisti v največjo trgovino orožja Berthalam, Su-bek in drug, kjer so pokradli vse orožje. Trgovina se nahaja sredi mesta. Vlomilci so morali biti o razmerah zelo dobro poučeni, ker so svoje delo izvršili brezhibno. Ljudstvo je zelo vznemirjeno, ker se boji novih vlomov komunistov. Kot omenjeno, so odnesli vse orožje, blagajne pa se niso dotaknili.
Republika z dolgim nas!oiom
Madrid, 17. sept. ž. Včerajšnje glasovale v parlamentu in zasedanje je zasledovala vsa javnost z največiim zanimanjem. Socialisti predlagajo, da se odredba ustave Španije, da je republika, spremeni vliberalno demokratsko delavsko republiko. Ta predlog je bil sprejet z 170 proti 152 glasovi.
Tobačne cene
Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu prinašamo danes še poročilo A vale:
Belgrad, 17. sept. AA. Pravilnik za prodajne cene tobačnih izdelkov:
S sklepom upravnega odbora uprave državnih monopolov N. št. 502 z dne 15. sept. t. 1., ki ga je odobril finančni minister, je določeno, tla veljajo otl 10. t. ni. pri prodaji tobačnih izdelkov tele cene:
1.	križani tobak za 1 kg trebinjec Din 750, vardarski 500 Din, neretvanski 400 Din, inoravski 325 Din, zetski 275 Din, savski 150 Din, amerikan-ski 150 Din, banatski 125 Din, Dunavski 100 Din;
2.	cigarete za 1000 komadov: Karadjordjevo 1500 Din, Jadran 1000 Din, Kosovo 850 Din, Stru-miva 800 Din, Šumadija 750 Din, Mignon 600 Din, Vardar 500 Din, Drina 500 Din, Zeta 300 Din, Sava 175 Din.
Kolekcija luksusnih cigaret 80 kosov 70 Din, potna kolekcija 60 kosov 40 Din.	•
3.	Cigare za 100 komadov: Flor de Ilabana 800 Din, Perla do Cuba 700 Din, Regalitas 300 Din. Trabuco 225 Din, Britanica 225 Din, Operas 150 dinarjev, Cuba 125 Din, Virginia 125 Din, Brazi-lica 100 Din, Portorico 90 Din, Virginilos 75 Din, mešani inozemski tobak 75 Din, kratke domače 60 Din. Kolekcije cigar po 44 komadov Din 180, kolekcije cigar po 22 komadov 100 Din.
4.	Tobak za žvečenje in njuhanje, klobase 1 kg 125 Din, njuhalni tobak 1 kg 00 Din.
5.	Tobnčni ekstrnkt v posod"'i po 5 kg netto 6 Din za kilogram, v sodih po 200 kg netlo 1 ky 5 Din.
Zimski vozni red
Ljubljana, 17. sept. AA. Kr. banska tiprnva razglaša: Dodatno k razglasu z dne 14. septembra 1981, VIII, št. 5252-1, v zadevi zimskih voznih redov avtobusnih podjetij se la obveščajo, da nastopijo po naknadno došlein sporočilu direkcije državnih železnic v Ljubljani z dne 14. septembra po-čenši s 4. oktobrom v železniškem zimskem voznem redu sledeče spremembe:
1.	Nočni brzovlak 8-D 190 Zagreb—Dunaj z odhodom iz Zagreba ob 20.35 in prihodom na Dunaj ob 6.51 izostane, vozi pa namesto tega ta brzovlak po sledečem voznem redu: Zagreb gl. kol. odhod 22.31, Zidani most prihod 0.50, odhod 1.00. Maribor prihod 2.56, odhod 3.45, Dunaj prihod 9.15.
2.	Brzovlak 1) 31-902 Jesenice—Podbrdo vozi za 10 minut kasneje, to je Jesenice prihod ob 7.00. odhod 7.20, Bistrica Boh. jezero prihod ob 7.54. odhod 8.02, Podbrdo prihod ob 8.13, odhod 8.23.
Vse ostule spremembe so objavljene že v stenskem voznem redu, veljavnem od 15. maja 1931.
Zagrebška vremenska napoved: Vreme se bo zboljšalo. Jasno in toplo.
pod diktaturo ameriških in nemških inženjerjev. lluski inženjer bo z vami debatiral o abstraktnih stvareh cele noči, ako hočete. Pri praktičnem delu pa pomeni komaj toliko kot kak preddelavec pri nas. Seveda jiin manjka primerne pred izobrazbe. Žive pa tudi sicer v takih življenjskih okoliščinah, 1 da se kulturno večina od njih ne more dvigniti nad življenjske pogoje navadnega delavca.
Kako živi delavec?
Evropa nima nobenega pojma o življenju in mišljenju sovjetskega delavstva. K sreči tudi oni nimajo nobenega pojma o življenjskih pogojih evropskega delavca in sploh o ničemer, kar se godi izven Rusije.
Sovjeti so uvedli petdnevni delovnik, ki je nu-/ueriran s številom od 1 do 5. Vi boste rekli, koncem leh pelih dni se zasveti pač nedelja, lepa, mirna in prosta. Nikar si ne predstavljajte kaj podobnega. V Rusiji ni razlike med delovnim dnem in dnevom počitka. Delo gre neprestano naprej, vse dneve in vse noči. Le moštvo se menja v treh turnusih in peti dan je ena ekipa prosta. Žene delajo prav tako kakor moški, z isto plačo, pomešane med moškimi delavci. Sovjetska žena smatra za največje nazndnjašlvo, če ji boste rekli, da je ona v prvi vrsti poklicana za družinsko življenje in za vzgajanje otrok. V industriji je zaposlenih do 800.000 žensk. Sovjeli ne poznajo in ne priznajo družine, vse je kolektivistično, otroci, ognjišča in stanovanja.
V Evropi se večkrat piše da vlada v Rusiji prisilno delo. Sovjeti se proli temu silno branijo. Toda v resnici je tako, da kdor zapusti delo, tega borza dela izbriše, s čemer je oropan karte, ki mu daje pravico na preživljanje, brez katere ne more ničesar ne dobili ne kupiti. Prepuščen je
sam sebi in tekom šestih mesecev lahko pogine lakote. Kajti šele po šestih mesecih more zopet dobiti delo. A tokrat stvar ni več tako enostavna. Navadno se jih zbere mnogo skupaj in se jih pošlje na kraj, kjer se dela »ročno delo v množici«. To pa ni nič drugega, kakor po naših pojmih prisilno tlelo.
Spočetka so imeli vsi delavci enake plače. Sedaj pa je ta komunistična zamisel že davno »preživela«. Kdor bolje dela, ta je bolje plačan. Razen boljše plače poznajo Sovjeti še druga sredstva, da liaženejo delavca, da napravi vse, kar le more, lo so premije, javne pohvale, črne in rdeče deske, kamor pridejo pridni, oziroma nemarni delavci itd.
Prehrana
Jesti I Prosim vas, kar pozabite na francosko kuhinjo! Rusi poznajo samo en obed na dan: Čaj ob 10, čaj opoldne in kosilo med 3 in 4. Priznam, da mi ni bilo prav lahko ukloniti se tej navadi. Končno pa je vendar šlo. In ko mi je postrežnica opoldne prinesla na mizo čašo čaja, sem, misleč na kosila svojih prijateljev v Franciji, avtomatično potegnil iz torbe piščanca, jajca in druga živila, ki sem si jih nakupil sam. Trgovina je v rokah vladnih Irustov, ki se jim ni treba bali konkurence in se ne brigajo za javno blaginjo. Izročeni sle na milost in nemilost trustom kruha, sladkorja, mesa, premoga, drv, bombaža, volne, papirja itd. Mislite si pač lahko, kako gre trgovina od rok. Zgodi se večkrat, da ostane mesto brez kruha, brez mesa, brez zelenjave. Edino v velikih mestih, kakor Leningrad, Moskva, Kijev, Ilarkov najdeš skoraj vse, kar si poželiš, ako slano plačaš. Toda drugod nitna ljudstvo na razpolago blaga za udobno Življenje. Vse se pograbi za izvoz. Izjemo pa delajo policijski agenti, ki se vor.iio v hiksurlnznih avtomobilih tipa
>Packard< v družbi svojih žena; te se nosijo kakor kraljice.
Nikdo ne loži. In vendar to ljudstvo, ki trdo dela, ki plačuje visoke davke, se nikdar do sitega ne naje, to ljudstvo se nikakor ne pritožuje. Res, tla je pod nadzorstvom slavne GPU, toda to nikakor ne zadostuje za razlago te tajnosti. V resnici nisla nekdanji mužik in današnji delavec nikdar posebno udobno živela; nikakor ne čutila potrebe po srajcah, kravatah, klobuku in drugih predmetih, ki so za nas neobhodno potrebni. In vendar najdeš radijski aparat v najpreprostejši baraki. Pač drugačna miselnost! Ruskemu delavcu ni dana priložnost, da bi svoje življenje primerjal z življenjem v tujini, in to dobro izrabljajo boljševiki, ki mu pripovedujejo o delavski bedi v kapitalističnih državah. Kako se je čudil moj tovariš inženjer, doma iz Rusije, ko sva prispela v Pariz in je zaman iskal med publiko robotnika, misleč, tla so delavci tudi nn Francoskem gologlavi in brez kravate.
Možgani ruskega delavca so neprestano jkk! kladivom kinematografa, predavanj in govorov po radiu. Pred vsako novo tovarno se postavi govorniški oder, s kaierega razlaga govornik delavcem prednosti boljševiškega režima. In ko to ne zadostuje, zapojejo boljševiki kuplet o vojni, ki jo pripravljajo kapitalistične države proti Sovjetski Rusiji. To potrpljenje ruskega delavca se da še takole razlagati: Na dnu ruske duše počiva mistična indolentnosl, s pomočjo kaiere prenaša delavec najhujše trpljenje radi kateregakoli vzroka, Ioda pod pogojem, da se mu ta vzrok nariše tako velik kakor car ali svetovna revolucija. Resnično prepričani? Mogoče eden na tisoč, več pa sfanatiziranih, ki žive v halucinaciji velike laži, ki se postavlja pred njihove oči. Treniranje je tako krepko, tla ti nič ne miotiin in vedno korakajo...
Italijani obesili arabskega vodjo
Ogromno ogorčenje po vsem arabskem sveta - Krutost Hal. kolonijalne politike
Alcksandrija, 17. sept. V vsem arab6kem sveta fo bolno odjeknila vest. da so Italijani vjeli in usmrtili vodju domačinov v Tripolisu dinarja el 'Muktarja. Omar je bil star že 70 let, kljub temu pa je vsa leta junaško vodil odpor Arabcev proti italijanski kolonialni strahovladi v tripoliški koloniji. Udeležil se je nešteto bitk in slovel med vstaši, da •.-ploh ni ranljiv. Omnr Muktar je bil hraber in Vitešk nasprotnik po najboljših tradicijah arabstva, tako da se ga Italijani niso samo silno bali, am-*pak so ga morali nehote tudi spoštovati. Do lan-»dtega leta je Omar el Muktar uspešno vodil gue-Vilsko vojno proli tujim osvajalcem in je prizadel Italijanom nešteto izgube po svojih nenadnih in Spretnih napadih, po katerih se je znal vedno tako Siitro umakniti, da ga ni dosegla nobena kazenska okspedicija italijanske okupacijske armade, ki je šla nadenj z ogromnim vojnim aparatom, dočim je on deloval z malimi letečimi kolonami.
Italijani si niso znali proti temu slrnhovite-mu sovražniku pomagati drugače, kakor da so sklenili najkratejSe odredbe proti vsemu arabskemu prebivalstvu sploh. Ker je namreč Omar el Muktar znal neprestano vzdrževati zveze med svojim jedrom vstašev in onimi domačini, ki so se podvrgli, je sklenil Mussolini, da pošlje v Tripo-.litanijo generala Grazianija, ki je znan po svojih nečloveških in brezobzirnih metodah. Oraziani je
enostavno vsa mirna podvržena arabska domača plemena dvignil z njihovih ležišč in jih dal šiloma
ua tisoče in tisoče odgnuti in izseliti na ohal, tako da je notranjost deželo ostala prazna iu so bilo zveze prebivalstva s središčem vstašev na skrajnem jugu dežele pretrgane. Ljudje so sedaj ob obali koncentrirani v koncentracijskih taborih, egiptovska meja Je pa hermetično zaprta, tako da vstaši ne morejo uhajati na egiptovsko ozemlje, kjer imajo seveda za seboj vse simpatije prebivalstva. Veliko nomadov pa so italijanske kazenske čete pobile in njihova selišča zažgale. Polkovnik Malta in major Buselli pa čistita notranjost dežele, to 6e pravi, streljata vsakega človeka, ki pride italijanskim četam kriv ali nekriv pod puško.
Omarja el Muktarja pa še vseeno "iso mogli dobiti. Zdaj so mu s pomočjo izdajalcev postavili zasedo in hrabrega hranilca svobode Tripolisa vjeli v uoči od 11. na 12. september v okraju Slonita. Pri tej akciji, ki 6e je je na italijanski strani udeležil 7. eskadron Savari, je padlo na italijanski strani 12 kavaleristov in 14 konj. Italijani pa niso ujeli nobenega izmed tovarišev Omar el Muktarja, ampak samo njega in sedem otovorjenih konj ter 10 pušk. Italijanski listi seveda o tem poročajo zelo triumfalno, kakor imajo puč navado, priznavajo pa brezprimerno hrabrost arabskega poglavarja. Obenem poudarjajo, da bodo odslej, ko ni-
majo več proti eebi straSnega nasprotnika, šo bolj energično »čistili« deželo.
Dne 15. septembra pa se je zgodilo, česar ludi od Italijanov nihče ni pričakoval. General Graziani je namreč, brez dvoma s privoljenjem Rima, napravil Omar el Muktarju proces. Izredni tribuna! je junaškega vodjo Arabcev zaradi >izdujstva in ponovnega upora« obsodil na smrt, ralielj pa jo Omarja obesil 16. septembra ob 9 zjutraj v Soluku. Eksekuciji je moralo prisostvovati 30 pokorjenih »vstašov«.
Ta čin bo brez dvoma vzbudil ogromno ogorčenje po vsem svetu. Nili Francozi niti Španci ni'i Angleži niso v afriških kolonijah nikoli obsodili na smrt voditeljev vstašev kot izdajalcev, ampak jih kvečjemu internirali. Omar el Muktar ni bil izdajalec in navaden upornik, ampak vodja legitim ne borbe Arabcev zoper tujo osvajalsko oblast, ker Arabci niso nikoli podpisali miru, v katerem je Turčija, ki je sama bila osvajalka Tripolisa, odstopila arabsko deželo Italiji. Čin generala Grazia-nija, ki je dal obesiti hrabrega in lojalnega nasprotnika, ki se je odkrito boril zoper Italijo, katere nikoli ni priznal, je tudi s človeškega stališča vse obsodbe vreden. Italijanski listi se zadeve očito sramujejo, ker se omejujejo na kratek komunike agencije Štefani, obenem pa proslavljajo — borbo Indije za neodvisnosti
Heimivehrovci so hoteli že lani
izvesti puč
Dunaj, 17. sept. ž. Ob priliki Pfrimerjevega puča razkrila berlinska »B. Z. ara Mittag«, da ie knez Starhemberg že lansko leto, ko je bil notranji minister potom legitimističnega vpokojenega graškega majorja E!yssena, pripravljal puč, katerega pa so preprečili ponoči pred izvršitvijo s tem, da je bivši generalni direktor Creditanstalta Neurath, namero sporočil dr. Schobru. Dr. Schober iki je bi! takrat kot policijski predsednik na dopustu, je sporočil to vest podpredsedniku policije ,dr. Pamerju, ki je takoj oborožil vse moštvo dunajske policije, 5000 mož s puškami, strojnicami in oklopnimi avtomobili, in odredil strogo pripravljenost v popolni vojni opremi. Zasedel je vse kolodvore in vladna poslopja ter je potem graš-kemu* generalu E!ysscnu sporočil, naj le pošlje svoje Hcimvverovce na Dunaj z onimi desetimi posebnimi vlaki, ki niso bili pripravljeni. Lahko so prepričani, da bodo doživeli lep sprejem. Ker je Pamer to odredil brez pristanka notranjega ministra Starhemberga, je padel v nemilost «n bil odpuščen. • Wicner Allgemcine Zeitung« pa dodaja, da je dr. Pamer zahteval, da bi ga knez Starhembcrg ponoči sprejel, da pa je Starhemberg odgovoril, da je bolan in da se z njim ne more govoriti. Šele potem jc Pamer izdal svoje odredbe. Knez Starhembcrg je mislil, da je vsa policija in orožništvo na njegovi strani. Ko pa je vide!, da 'je puč preprečen, je odšel sam. Danes je dr. Pamer izjavil na neko vprašanje dopisnika »Allge-meine Zeitung«., da je s prisego vezan na uradno molčečnost in ni hotel potrditi resničnosti gornjih navedb, katere pa so po zatrdilu drugih visokih funkcijonarjev popolnoma resnične.
Pfrimerjevo premoženje bo zaplenjeno
Dunaj, 17. sept. ž. Nekateri listi trdijo, da ,je vlada sklenila, da zapleni Pfrimerjevo premoženje, da pokrije škodo, ki jo je vsled poekuše-nega prevrata utrpela. Vlada je imela 1 milijon
šilingov 6troškov. Istočasno je pozvala tudi kneza Starhemberga, da se izjavi, da tudi on nosi en del škode, če se mu dokaže, da je kriv. Razorožitev Heimvvehra hitro napreduje, vendar pa so dosedaj našli zelo malo orožja, kar pomeni, da je heimverovcem uspelo istega pravočasno poskrili.
Starhemberg izpuščen
Linz, 17. sept. ž. Državni pravdnik je vsled pomanjkanja dokazov o krivdi kneza Starhemberga stavil predlog, da se ga izpusti iz zapora. Seveda bo Starhemberg še nadalje pod strogim policijskim nadzorstvom.
Duuaj, 17. sept. tg. Nocoj sta bila knez Starhemberg in general Puchmayr izpuščena.
Amnestija za pučistet
Duuaj, 17. sept. tg. Gornjeavstrijski voditelji Heimvvehra, ki so bili aretirani v Linzu, so bili danes izpuščeni, razen kneza Starhemberga in generala Puchmayra. Najbrže bo izpuščen tudi general Puclunayr, ker državno pravdništvo veruje zagovoru gornjeavstrijskib Heiinwehrovcev, da o namerah dr. Pfrimerja niso nič vedeli. Z neke straui, ki ie blizu vladi, so se širile vesti, da se namerava z amnestijo odpraviti posledice puča.
Kandidat He-mwehra
Dunaj, 17. sept. tg. V nedeljo so imeli voditelji Heimvvehra zborovanje pod predsedstvom dr. Steidlea. Tam so določili koroškega heimwehrov-skega voditelja, generala llulgertha za kandidata za predsedniško mesto.
tsureseh pri Flandinu
Ženeva, 17. sept. AA. Francoski finančni minister Flandin je 6.prejel avstrijskega finančnega ministra Burescha. Ker znaša primanjkljaj avstr. proračuna 300 milijonov šilingov, je avstrijska vlada sestavila načrt ukrepov za uravnovešenje proračuna.
Konec odpora ongff. pomorščakov
Nepošteni peki
Split, 17. sept. Mate Elez, pekovski pomočnik, je bil izročen državnemu pravdništvu, ker je v času pekovske pasivne rezistence pekel slab koruzni kruh, v katerem je bilo le malo dobre moke. Oblasti so ugotovile, da kruh ni bil higijeničen in vsled tega škodljiv zdravju. Istotako je policija prijavila več pekov vsled navijanja cen.
Davek pomožnih poštarjev
Belgrad, 17. sept. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal davčnim direkcijam in davčnim upravam okrožnico, po kateri bodo pogodbeni in pomožni poštarji plačevali za svoje dohodke uslužbenski davek, in ne pridob-nino, kakor dozdaj. S to okrožnico se obenem razveljavijo prejšnje davčne odmere davčnega oddelka finančnega ministrstva na pogodbene in pomožne poštarje.
Promet z moko
Belgrad, 17. sept. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je razposlal davčnim oblastvom okrožnico te-le vsebine:
Zakon o prodaji pšenice v državi, razglašen v »Službenih novinah« št. 202 z dne 5. sept. 1931, je prepovedal trgovanje z vsako drugo moko lazc-n z moko, ki se zmelje v trgovskih mlinih. Zato se v bodoče ne inore dati v promet moka, zmleta v ušur-skih mlinih. V čl. 2 pripombe v tarifi št. 144 in 144 a iz tarife skupnega davka je bilo predvideno, da so ušurski mlini podvrženi skupnemu davku na poslovni promet. Ta odredba je storjena zato, ker so lastniki ušurskih mlinov moko prodajali in jo tako dajali v promet. Da ni bilo te odredbe, bi ostal znaten del blaga na tak način v trgovini z moko neobremenjen z davkom.
Ker je tak promet moke od zdaj onemogočen, so z gori omenjenim zakonom indirektno tazveljav-ljene te odredbe pripombe iz čl. 144 in 144 a, ki regulirajo vprašanje obdavčitve ušurskih mlinov. Zato ušurski mlini od meseca septembra dalje ne bodo plačevali skupnega davka na poslovni promet, i nego splošni \% davek od vrednosti usluge, na podlagi ocene davčnih oblasti. Mlini na merico bodo odmerjeni jim skupni davek na poslovni promet za letos plačali od 1. septembra do konca leta. Trgovskim mlinom, ki se obenem bavijo z ušitrno mletvijo, se ta davek ne more računati.
Stavkalo je 12.000 mornarjev
London, 17. sept. tg. Ne. nevarna in dobrodušna vstaja v angleškem vojnem brodovju je končana. Včeraj so se vojne ladje vrnile domov. Poprej po se je mornarjem obljubilo, da bo admiraliteta proučila vse trdote mezdnega znižanja. Mornarjem ee je moralo dalje obljubiti, da se bodo ladje vrnile v domača pristanišča in da se bodo spremenile določbe o odhajanju ladij. Stavka mornarjev se je izvajala povsod s'rogo. Mornarji so odklanjali celo nujna dela. Središče vstaje je bila vojna ladja »Valiant . Mornarji so pisali adniiraliteli in zahtevali pismeno zatrdilo parlamenta, da so bodo njihove mezde revidirale, drugače bi mornarji stavko nadaljevali. Skupno se je udeležilo stavke 12.000 mornarjev. Stavka se je začela v nedeljo, ves čas 'pa je Irajalo med mornarji in častniki najboljše sjvorazumljenje. Posadka je samo preprečila odhod
ladij, in ko so častniki poskušali dvigniti sidra, so mornarji takoj spustili v morje drugo sidro. Admiraliteta je izdala komunike, v katerem pravi, da ee znižanje tiče samo temeljne mezle, dočim ostanejo doklade kot najvažnejši del dohodkov nedotaknjene.
Tudi protestno gibanje angleških učiteljev bo doseglo po vesteh »News Cronicle* uspehe, ker se bo znižanje plač od lor/o znižalo na
London, 17. sept. tg. Angleški admirali iz Ports-moutha, Devonporla in Chathama, ki so največja pristanišča angleškega brodovja, so se sestali na razgovor, kako ublažiti največje trdote znižanja mornariških mezd. Mnogo mornarjev je vložilo prošnjo za preureditev mezd in opisuje »voj težki položaj.
Moskva, 17. sepl. tg. Nemire v angleški mor-1 narici zasleduje Moskva z velikim zanimanjem in j trdi, da nemiri v Angliji nikakor niso bili povzro-j čeni radi znižanja mezd, temveč da so resnega političnega značaja.
Žrtve orkana v Banala
Novi Sad, 17. sept. ž. Banska uprava je dobila končno točno podatke o žrtvah orkana, ki je divjal v soboto 12. t. m. Skupno število žrtev znaša 19; 40 oseb je ranjenih, od teh 8 težko. Nnjhujfio jo divjal vihar okrog Novega Bečeja in Tftriga. Cela kolonija 28 hiš je bila porušena, v Novem Bečeju pa je umrlo 13 oseb. V Alibunnru so vinogradi uničeni s 30—70%. Zelo veliko škodo je napravil vihar tudi v Sremskih Karlovcih, kjer so posevi skoraj popolnoma uničeni. Isto v Ttirigu. Skupna škoda znaša 0 milj. dinarjev.
Po poplavi še državljanska vojska
London, 17. sept. Poročila iz Šangaja pravijo, da so vode v Haukovu vpadle zn en meter. 48 provinc jo slej ko prej poplavljenih in število bcženccv znaša 70 odstotkov vsega prebivalstva. V Nankinu so izjavili, da število ljudi, oškodovanih radi poplave, znaša 80 milijonov.
Kar se tiče komunistov, so začeli zopet živahno delovati. Njihove čete dosegajo število 300.000 mož s 120.000 puškami. Komunistično čete so v zadnjih treh tednih samo v provinci Tjansi poklalo brez usmiljenja 186.000 nedolžnih ljudi, dočim jc dva milijona prebivalstva moralo zbežali. Nad 100.000 hiš je bilo sežganih iu škoila, napravljena po rdečih, četah, znaša najmanj 300 milijonov funtov Sterlingov. Rdeče čete stojijo sedaj v fronti med Paokin-gom in Hengčovom v provinci Ilunan, kjer jim stoji nasproti armada nacionalne vlade iz Nankin-ga. Tako doživlja sedaj nesrečno kitajsko ljudstvo po poplavi še državljansko vojno.
Otvoritev zdravniškega kongresa
Novi Sad, 17. sept. ž. Danes ob pol 10 je bil otvorjen kongres jugoslovanskih zdravnikov. Čeprav so ec udeležili kongresa zdravniki iz vseh krajev, je obisk zelo slab. Kongres jc otvoril ban dunavske banovine. Obenem b kongresom je bila otvorjena ob 11 dopoldne tudi razstava.
Izprememba carinske tarife
Belgrad, 17. sept. AA. Kralj je na predlog trg. ministra za trgovino in industrijo proglasil izpremembo
čl. 30 in 31 uvozno tarife zak. predloga o splošnih carinskih tarifah.
Čl. 1. Tarifna številka 30 uvozne tarife predloga zakona o splošnih carinskih tarilab se izpie-meni in se glasi: Oljnati plodi: repica, kitajska oljnata redkev, bukov žir in drugi oljnati plodovi, omenjeni na drugem inestu... 6... 4...
čl. 2. Tarifna številka 31 uvozne tarifo predloga zakona o splošnih carinskih tarifah se izpre-meni in glasi: Oljeva semena L solnčuičiuo... 6... 4; 2. sezamovo, makovo, tikvino... (»,.. 4; 3. bombaževo, lanono, konopljevo, ricinovo ... prosto ... prosto; 4. ostalo... prosto... prosto.
Premeslilitc
Belgrad, 17. sept. AA. Z ukazom Nj. Vel. kfti-lja in na predlog pravosodnega ministra je s soglasjem predsednika ministrskega sveta premeščen k upravnemu sodišču v Celju dr. Ivan Lininger, lajnik prvostopnega sodišča 4. skupine I. stopnje v Zagrebu.
Drobne vesli
Bukarešta, 17. sept. ž. V zvezi z letalsko katastrofo, ki se je dogodila včeraj v Romuni;i, poroča »Universul«, da so kmetje oropali potnike. Kakor znano so vsi potniki našli smrt v plamenih in so po požaru prihiteli na mesto nesreče kmetje, ki so pokojnikom pobrali vse dragocenosti. Pet kmetov je bilo aretiranih.
Belgi ad, 17. septembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog uiinislra za pravosodje ter v soglasju s predsednikom min. svela je premeščen na las i no prošnjo dr. Slanko Bregar, sodnik na okrož. sodišču v 5. skupini na Vrhniki, v Kranjsko goro na okrožno sodišče za starešino.
Za svobodo Indiie
Gandijevi nastopi v Londonu
Svetovna kriza in Zveza narodov
Ženeva, 17. sept. AA. Na današnji seji drugo komisije Zveze narodov se je pričela velika raz-,prava o svetovni gospodarski krizi. Debato je otvo-iril francoski minister financ Rolliu. V svojem govoru je poudarjal, da je položaj prav resen in da •ja potrebna takojšnja pomoč. Rešitev vprašanja brezposelne«!I je mogoča samo s tesnejšim gospodarskim sodelovanjem med evropskimi državami. Ta rešitev predpostavlja nadalje enotno meddržavno organizacijo.
Nemški delegat dr. Posse je govoril proli povišanju carin. Zaščita nacionalnih industrij s prepovedjo uvoza raznih proizvodov je nezmiselna. Povrafek k zastarelim metodam bi imel resne posledice. Nemčija bi pozdravila tesnejše sodelovanje mod industrijami posameznih držav. Za to pa bi bilo treba velikih mednarodnih sredstev. V tej zvnzl bi nemška industrija pozdravila ustanovitev velike mednarodne kreditne banko ia industrijo po primeru mednarodne poljedelske banke. Svoj govor jo nemški delegat zaključil s teui, naj komisija nc
izgublja časa s teoretskimi vprašanji, marveč naj raje izvede pozitivne akcije.
Hotandci za razorožitev
Ženeva, 17. sept. tg. Predsednik Zveze narodov Titulescu je sprejel danes odbor holandskih dnevnikov, ki so nabirali podpise za peticijo, s katero zahtevajo razorožitev, in so do sedaj nabrali že 2,400.000 podpisov. Titulescu je nagovoril depu-tacijo in pri tem naglašal, da je Holandska že lol-go simboi mirovne volje. Omenjal je posebno haa-ške mirovno konference, haaško razsodišče in izvolitev glavnega holandskega mosta za sedež stalne-ga mednarodnega razsodišča Zveze narodov. Omenjal je pri tem tudi sodelovanje holandskega zunanjega ministra Blocklanda.
Lomi on, 17. sopt. tg. V pristanišču Vcracruz je bil danes silen orkan, ki je trajal eno uro in napravil veliko škodo. Dvajset ladij je poškodovanih.
London. 17. sept. AA. Na shodu delavske stranke v spodnji zbornici jo Gandi izjavil, da je angleška nadvlada v Indiji odgovorna za lakoto v Indskih vaseh. Anglija vzdržuje v Indiji veliko armado, ne da brani meje, temveč za okupacijo in zatiranje.
Glede indskega bojkota bombažne industrije v Lancashlru je Gandi dejal, da je bila la industrija ustanovljena na razvalinah indske domače industrije. Nadaljeval je, da je njegov cilj oživiti to industrijo in tako zaposliti milijone Indcev.
Gandi je zaključil svoj govor, da bo storil vse za prijateljstvo med Indijo iu Anglijo. Časopisi po ročajo, da bo Gandi v kratkem govori! na shodih liberalne in konservativne stranke
London, 17. sepl. AA. Na dan*5nji seji odbora za zvezui ustroj indske ustave je imel Gandi dolg govor. Uvodoma je omenil, da Jelega'e ni izbrala Indija, temveč vlada. Pritožil se je, da vla la ni
ničesar storila, da bi skrajšala razprave ?n<Vke konference. Nato je Gandi dejal, da želi povedati, kaj bi Indci storili, če bi bili sami gospodam svoje usode. Indija je zgodovinska enota. Princi so sprejeli zvezo in tako pomogli, da se je 'a enota ohranila. Med indskiini državami mora vladati Sporazum, ker je brez tega indska ustava nemogoča.
Gandi se strinja z izjavami lorda Peela. ki je naglasil prednostni indirektnih volitev. Nato je govoril Jonos. Predlagal je, naj bodo indske države pravično zastopane v indski zvezi. Glede načina volitev jo menil, da je lo notranja zadeva indskih držav. Vse države so za vseindsko zvezo. Končno je govornik izjavil, da so indske države za indirektne volitve v spodnjo zbornico, da pa bi bile tudi za direktne volitve, če bi zbornica v resnici predstavljala zvezne države.
Za atentator!
Budimpešta, 17. sept AA. Policija je aretirala ključavničarja Szakaszija. Malo pred atentatom je Szakasza predlagal nekemu brezposelnemu elektrotehniku, naj mu pomaga izdelati bombo. Pri Sza-kasziju so našli zapiske o železniških mostovih na Madjarskem, vozni red in podatke o razstrelivih.
Budimpešta. 17 sepl. tg. Par metrov od kraja katastrofe pri Biatorbagyju je našlo orožništvo v grmovju zopet razstreliva. Takoj je bila alarmirana politična in kriminalna policija, ki sta začeli poizvedovati.
Balkanska olimpijada v Soli
O 8>
r
Sofija, 17. sepl. A A. Od 26. septembra do 4. oktobra bodo v Sofiji velike športno manifestacije. To prireditve bo organiziral bolgarski olimpijski odbor. Igre bodo pod imenom »Balkanfjadat in naj dokažejo v kakšnem stanju je telesna kultura nn Balkanu. Lelos bodo te igre v Sofiji, prihodnje bal-kanijadc pa bodo v ostalih balkanskih prestolnicah vsaka štiri leta. Namen leh iger je pripravili športnike balkanskih držav na tekme balkanskih olim-pijad. Svoje sodelovanje so že prijavile vse balkanske države: Grčija, Romunija, Turčija, Bolgarska in Jugoslavija. Na letošnji balkanijadi bodo zastopane tele športne panoge: nogomet, avtomo-
bilizem, motociklislika, kolesarstvo, plavanje, veslanje, sabljaštvo in konjski spori. Igre bodo olvor-jenc s cerkvenim opravilom 27. septembra. Po službi božji bo velik sprevod športnikov po sofijskih ulicah. Olvoiitvi ho prisostvoval bolgarski kralj Boris s člani vlade, diplomatskim zborom in narodnimi poslanci. Nogonu ine tekme bodo v stadionu kluba AF 23 na Borisovem polju. Bolgarska ; vlada je dovolila razne olajšave. Upravne in carin-\ ske formalnosti bedo za udeležence popolnoma enostavne. Tekmovalci bodo prebivali v Sofiji nn stroške bolgarskega olimpijskega odbora. Poštno i ministrstvo pa bo izdalo spominske znamke.
V čast pisatelju Deteti
K odkritju spominske plošče na rojstni hiši pisvteljn dr. Franu Detcli dopoldne dne 20. septembra
t. 1. t Moravčah.
Senzacionalno umetniško odkritje
V južnosrbskem samostanu Studenica so našli najstarejše do sedaj znane freske pri nas.
Trg Moravče. X Detelova rojstna hiša.
Iznenadili so nas! Za kar bi morali zbirati vsi Slovenci, saj je Detela duševna last vsega naroda, so storili njegovi najožji rojaki sami, ne da bi prosili prispevkov od nas drugih. Redek zgled požrtvovalnosti! In kar na tihem so delali; en teden pred slavnostjo smo šele zvedeli. Zavili so se v skrivnost tudi v tem, da nam niti imena slavnostnega govornika nočejo izdati. Iz sporeda zvemo samo to, da ob ob 11 po sv. maši najprej nekaj deklamacij, potem slavnostni govor in nato petje domačega pevskega zbora. Skromno torej, prav v smislu rajnega pisatelja, ki bi kot iskren kristjan najrajši živel nepoznan in neslavljen.
Dasi pa je odbor poslal šele te dni par skromnih vesti v javnost, sme vendar upati, da bo udeležba častna in velika. Saj nas bo hvaležnost do nepozabnega rajnika prignala, tudi ob najslabšem vremenu. Odbor je namreč tako pogumen, da napoveduje slavnost ob vsakem vremenu.
Častna, pravim, bo brez dvoma udeležba. Prišli bodo gotovo slovenski leposlovci, saj je bil dr. Detela prvi predsednik njih društva. Častno bo gotovo zastopan Ljubljanski Zvon, saj je Detela objavil v njem svoje prve povesti in romane: Malo življenje (1882), Veliki grof (1885) ter humoresko Kislo grozdje (1883). Počastila bo brez dvoma slavnost Slovenska Matica, ki ji je bil slavljenec dolgoleten odbornik in čigar najlepša dela je izdala: Pegam in Lambergar (1888). (To zgodovinsko povest so prejeli tudi naročniki Hrvatske Matice v drugi izdaji 1. 1910). Prihajač (1888). Gospod Lisec (1894). Tujski promet (1912). Trojka (1897). Učenjak, veseloigra v treh dejanjih (190G). — Poslala bo gotovo častno zastopstvo Družba sv. Mohorja, ki je s ponosom štela dr. Detelo med 6voje najbolj priljubljene sotrud-nj^e. V njenih večernicah so izšli spisi: Novo življenje (1908). Svetloba in senca (1916 v posebni knjigi). Igri Begunka in Blage duše; v koledarju (1920) Oficiala Ponižna zločin. Zakon in vest. (1925). Razen tega je ponatisnila Trojko z ilustra-
cijami (1915). Zeljno pričakujemo, da nam izda PrihajaČa, Gospoda Lisca in druge. — Posebno častno pa se bo odzval vabilu Dom in Svet, ki mu je bil dr. Detela najzvestejši sotrudnik dolgo vrsto let. Kaj naj naštevamo njegova dela v tem listu? Hudi časi (1894). Dobrodušni ljudje, veseloigra (1908). Takšni so! (1900). Rodoljubje na deželi (1908). Zrtva razmer (1912). Dobrodelnost, veseloigra (1919). Trpljenje značajnega moža (1916). Sošolci (1911). Nova metoda (1914). Delo in denar (1910). — Tudi Mladike dr. Detela ni pozabil. Ko je še v Gorici izhajala, je objavil v njej Vampirja (1921) in leta 1923 povest »Kapitalist Rake. Vsa ta zastopstva bodo torej radostna in hvaležna prihitela to nedeljo v Moravče. Z njimi pa bodo prihiteli tudi premnogi č i t a -telji in Častilci pripovedne umetnosti rajnkega Detele. Med gosti bomo morda opazili tudi zastopnika profesorskega društva, čigar dika je bil dr. Detela: saj vsi njegovi bivši učenci priznavajo, da si boljšega učitelja ni mogoče misliti, ker je vedno združeval utile dulci, humor in resnost! Končno bi se utegnil prikazati tudi tisti — zdaj sicer že zelo maloštevilni klub, ki je imel srečo, da se je z rajnkim vsak ponedeljek zvečer od 6.-8. sestajal v kavarni Union in užival v njegovi družbi najidealnejše razvedrilo (Še »Mentor« bi smel kje med občinstvom stati, ki je prinesel iz Detelovega vira tisto slavno zgodbo o So-kratovi metodi).
Premnogoterega bo vleklo v Moravče tudi fo, da bo videl te kraje, kjer se je godilo Malo življenje in za tem toliko drugih Detelovih povesti.
Samo en pomislek imamo. Ali naj ga povemo? Dr. Detela je v »Spominski p 1 oš č i« (DSvet 1914) spisal neusmiljeno satiro na vzidava-nje plošč. Ali ne bo nekoliko smešnosti padlo ludi na nas, ki se bomo udeležili odkritja? Ali bo slavnostni govornik naredil most med to satiro in med nami — gosti?	Pondeljkar.
Belgrad.
Neprecenljiva umetniška bogastva južnosrb-skih samostanov so že v precejšnji meri znana in dostopna širokemu svetu. Cela vrsta domačih in inozemskih znanstvenikov, umetniških zgodovinarjev in restavratorjev se je v zadnjih desetletjih, ko je naenkrat nastalo aktivnejše zanimanje posebej za^ naše tresko-slikarstvo, mudilo v posameznih jtižnosrbskih samostanih, ki veljajo za najbogatejšo in najstarejšo zakladnico slikarske umetnosti v Jugoslaviji. Do danes je izšla cela skladovnica debelih in s kopiiami in fotografskimi posnetki bogato opr°mlienih monografij o tej svojevrstni umetnosti. Posebej Francozi so pokazali veliko zanimanje in Charles Diehl. ki še sedai ravno radi tega našega umetniškega bogastva vpčkrat obiskuje našo državo, ie napisal monumentalne razprave v fei smeri in široko javnost zainteresiral za nas. Ob tej priliki moram om»niti tudi nekaj domačih monotrrafit. ki so v zadniih letih izšle v srbohrvaščini v Belrrradu. To so predvsem študije g. dr. VI. Petkoviča. ki ie pokazal umoro volie in strokovne sposobnosti za ta posel. Tudi bizantološki koneresi, ki vzbuiajo vedno večie zanimanje v znanstvenem svetu, so mno"o pripomogli k porastu našepa zrodovinskn-umefniškega prestiža v Fvroni. Pred leti ie nastala morda za oni čas malo drzna binoteza. da ie iužna Srbija nahajališče nai-s(ir«iših fresk v Fvrooi in da so proslule italijanske freske po času postanka za našimi in celo vplivane po niih. SeHni na smo dobili nov dokaz za lo 1 mnenie f. Okunieva. V manastiru Studenici, o kaf«rptn ie f dr. Miloie Vasič napisal zelo upo-rabliivo studilo pred nekai leti. so npdavno od-l-rite zelo dobro ohraniene freske iz 12. stoMia. Tn b<-> nova senzaoiia za evropske tirnofnnstn» z^o-dovinarie ki bodo rotovo še v večinm številu za-; čeli ohisVnvati na*o državo. Do odkritja pa je | prišlo ni s1°deči način'
Ministrstvo trgovine jr, indlis*rv'e ie IpIos poslalo orofesoria 7arrr<>bšV» obrtne šole p Mil-nka Dnrifa v Ttižno Sriiiio da bi pnsnel nekai najza-nimiveifih srednievoSUti fresk ki se nabaiaio v ondotnib samosfanih O Duriču ie delo šlo zelo i,sr.»io i-">od rok in ie napravil nekai 7plo Posrečenih konii ko ie pa v samostanu Sfndeniri poI"" rarUo5n»:Sih cerkva sv Porrorodice H !o ie ZPraHi! cfev!tn M»mania. in zadn^binsVp Kraljeve cerkve kralia MHufina rarist/nval nenaleHneišo in mani'o cerkvico sv. NiVo'e. kateri dospdnnii raziskovali niso posvečali	pozornosti ie prišel do vple-
pomomt-inetra odVrifia. (""islo stiifafno ie ^od odpadajočim omotom opazil košček neke freske in ko
Prvi slovenski list
v Beigradu
Zopet aretacije na Goriškem
Na dan obletnice usmrtitve štirih slovenskih fantov na Bazovici, se je pojavila na dimniku opekarne v Vrtojbi pri Gorici jugoslovanska zastava. NVznanci so jo ponoči zasadili na vrh dimnika in obenem odžagali železne kline, ki so vodili na vrh, fako da niso mogli fašisti odstraniti zastave. Pozne /e je opekarniški delavec splezal na dimnik po notranjih stopnicah in snel zastavo. Orožniki so v Vrtojbi in okolici aretirali mnogo ljudi in jih odgnali v Gorico.
V iečo moraš za vsako ceno
Župnik Leopold Jurca iz Trviža in organi.st Karel Martinčič iz Berma sta imela 21. avgusta pri vzklicnem sodišču v Puli razpravo zaradi že znane zadeve, to je radi razpečevanja mohorskih knjig In podobnih tiskovin. Pri tej razpravi sta bila oproščena. Pazinskiin Lahonom lo ni bilo všeč in ker je propadel tudi njihov predlog zn konfinacijo Mar-tinČiČn, so ga v Pazinu obsodili na šest mesecev s pretvezo, dn se je upiral oblastvu. To pretvezo so jim oskrbeli orožniki, ki so nekoč prišli v gostilno, kjer je sedel tudi Mnrtinčič, ter zahtevali od njega, naj takoj zapusti lokal. Ker je »svobodni laški državljan« hotel vedeti, zakaj ga gonijo ven, so ga
Kamenit plaz zasul cesto
Črna pri Prevaljnh, 16. septembra.
Približno 3 km od Črne proti Prevaljam se dvign zelo strmn stenn nnd držnvno cesto. Dež, ki že dalj časa namaka pri nas, je tudi namočil kamenje nad ceslo, katero se je radi mehkote zemlje utrgalo in zletelo na cesto. Valile so se ogromne skale, velike približno dva kubična metra. Avtomobili. avtobus in vozniki, kateri so se v dopoldanskih urah podali v Črno, so vsi zaprti v črnski kotlini, kajti kamenje se je šele okrog 11 posulo. Ubogi kulukarji, ker bodo morali »fejst« razstre-ljevnti in odvažati otrromne množine kamenja. Člo-»eških žrtev, hvala Bogu, ni bilo.
Aretacija vlomilskega pajdaša
SoStanj, 16. septembra.
Kakor je »Slovenec« že poročal, je bil nedavno pojasnjen pred šestimi leti izvršeni vlom v Skornškovo trafiko. Vlomilek Jožef Brišnik je 6voie drzno početje po kratkem obotavljanju priznal, izpovedal pa je tudi, da sta bila pri vlomu udeležena še dva tovariša; imen teh se ni spominjal več, podal pa je točen opis svojih pajdašev.
Eden teh dveh članov Brišnikove družbe je te dni prišel pravici v roke. Je to 301etni delavec Anton K., ki je sedaj delal v nekem gozdu pri Konjicah, kjer je bil 16. t. m. po komandirju g. Mesesnelu aretiran in pripeljan v Šoštanj. K,, ki iaji krivdo pri vlomu, se sedai nahaja v zaporih tukaišnietfa sodišča.
brž aretirali in gnali v Pazin ter mu prisodili šest mesecev.
Huda brezposelnost v Trstu
V	tržaški ladjedelnici so dovršili vnanji frup velike ladje »Conte di Savoin«. ki bo v oktobru spuščena v morje. Ker ni novih nastavkov, je bilo veliko delnveev odpuščenih. Zaposleni so le listi, ki delajo zdaj v notranjosti ladje.
V	prosti luki je bilo na niagazinu 19 zaposlenih čez 2000 žensk pri sortiranju tobakn. Ker ima podjetje vsakovrstne težave, namerava drugo loto, ko izteče desetletna najemninskn pogodba, sploh Trst zapustili. Ze zdaj odpuščajo delavke ler jih obdržijo začasno še kakih 500. Moški so tmn znpo-sleni le v neznatnem številu. Med odpuščenimi vlnda konsternacija in obup.
V	plavžih pod Škednjom je delo skrajno reducirano. Vsa naprava ima sedem peči raznih vrst, a zdaj dela od vseh ena sama. Nekoč je bilo čez 2000 delavcev, zdaj jih je kakih 200. Najemajo večinoma doseljene Italijane, ki pa ne vztrajajo dolgo v tako težkem delu, ampak ga po nekaj mesecih spet zapuščajo, da si poiščejo kaj lažjega.
»Lloyd« ima zdaj 16 parnikov v luki in v arze-nalu brez posla.
Ponesrečen 84 letni starec
Murska Sobota, 16. sept.
V Andrejoih je 84 letnega Viktor Adama zadek nesrečn, pri kateri je le malo manjkalo, da se ni končnla s smrtjo. Starec je imel opraviti pri konjih. Ker je konje dobro poznal, se jim je približal brez posebne pozornosti. Slabo je naletel. En konj je hipoma podivjal in poskočil. Z vso silo je brcnil proti starcu. Starec je zletel daleč na stran in je obležal. Domači so mislili, da mu je odbila zadnja ura. A k sreči ni bilo tako. Starec je čez nekaj časa odprl oči in se mu je vrnila popolna znvest. A vstati ni mogel, tako da so ga morali dvigniti. Ko so ga preiskali, so dognnli, dn mu je konj stri nogo. Rezen tega je starec utrpel tudi druge udarce.
Starec je nesrečo kljub visoki starosti junaško prestal. Radi strte noge bo sicer precej čnsn moral čuvati bolniško posteljo, a smrti je vzlic bojazni domnčili srečno ušel. Je pa starec tudi korenina, kakršnih je v tej starosti zelo malo.
Murska Sobota
Smrtonosna rana. V ponedeljek je bil pokopan 66-lefni t. Marič iz Vidonec. Na desni roki se mu je naredila rana. Prišel je bolnišnico, a rana ludi tu ni hotela zaceliti, marveč je povzročila smrt.
Otroški vrtec. Na veliko veselje prebivalstva se jc po dolgih letih pričakovanja sedaj otvoril otroški vrtec. Vodi ga gdč. Praunseisova. V vrtec hodi okrog 110 otrok.
Judovsko novo leto. Pretekli petek so iudje obhajali novo leto. Začeli so 5692. lete«.
Belgrad, sredi septembra.
Pred par dnevi je izšel v Beigradu prvi slovenski list, mesečnik »Naše Ognjišče«, kot glasilo »Zveze služkinj«. Slovenska dekleta v jugoslovanski prestolnici so se prva ojunačila z izdajanjem svojega lista, ki seveda ne bo namenjen le 'dekletom, marveč vsemu slovenskemu življu v Beigradu. Urednik novega lista je znani, neumorni delavec kaplnn Tomu i Vlaga.
Namen novega lista je označil urednik že na prvi strani, kjer pravi, da je list slovenskim dekletom za trojno zvestobo: da ostanejo zveste veri in vse dni mladostne romarice božje poti; da ostanejo zveste sladki besedi slovenske matere in domači grudi strnžnrice zn dobro ime, ki ji gre; dn so med brnti in sestrnmi rože slovenskih livad: neomajne kot stene Triglava, čiste ko naš planinski zrak, neustrašene čuvarice ognja v templju! Vedno uslužne, nikdar naprodaj!
In je ustanovljen in namenjen še za to, da nas ljubezen veže v skupno dolžnost: naš dom v Belgrndu! List prinaša nato načelni članek: Naše Ognjišče (Boje Vilko), Kratek pregled o delu društva *Savcz sluškinja* v Beigradu« (T. 1)1), Kaj smo? (Boje Vilko), Slovenka (pesem t Edv. Janžeka), Naš dom (Bovi), Dekleta pišejo (Marica), Ribniška ohcet (za kratek čas) ter društvene vesti.
List je v začetku skromen na osmih straneh, vendar okusne zunanjosti, vsebini pa se pozna toplina in ljubezen, ki preveva sotrudnike lista do slovenskih ljudi v prestolnici. »Naše Ognjišče« toplo pozdravljamo. Upamo, da bo kmalu prebolel početne težkoče, se razmahnil in postal tako zrcalo slovenskih ljudi v Beigradu!
List tiska tiskarna »Minerva« (Pop Lukina 12), naročati ga je pri »Zveza služkinj« (Krunska ulica 28). Cena celoletni naročnini 30 Din.
Ciankalij za ljudstvo
Beseda o filmu, ki brani zločine.
Ljubljana, 17. septembra.
Filmu se je posrečilo to, kar se je pred njim zdelo nedosegljivo: tilm je namreč industrializiral neumnost. Film je sptavil neumnost na tekoči trak, jo dvignil na oltar češčenja, ampak neumnost je vseeno ostala še vedno neumnost, čeprav jo danes ilustrirajo filmski zvezdniki, čeprav se odeva v laznjivi sijaj in čeprav donaša tistim, ki so jo industrializirati, mastne dobičke. Ne etike, ne morale, ne lepote in ne umetnosti se film noče posluževati. To je povsem razumljivo, saj pride na tisoče kičastih in plehkih filmov komaj eden, ki ima gotove umetnostne elemente v sebi. Lažje vidiš na polju belo vrano, kakor pa film, ki ne bi računal na ne-kritičnost in pomanjkanje okusa množic. Najbolj predrzna pa je filmska industrija tedaj, kadar sku-sa apelirati na globlja čuvstva človeka, kadar hoče izzvati solze, kadar hoče apelirati na moralo družbe ali pa celo, kadar hoče projiagirati kakšno re-i loruino idejo.
le dni je tekel v kinu »Ideal« film »Ciankalij-. i V plasc prolttarske drame je nunska industrija vri-| uila na nespreten in patetičen način propagando i proti zakonu, ki piejiuveduje uničevanje življenja v materinem telesu. Proletarska drama, ki to nerodno in zločinsko propagando odeva kakor plašč revščine, je sama na sebi skrpucalo. Film je izdelalo seveda kapitalistično podjetje in zato vidimo v filmu samo en tečaj, ne pa tudi dejanskega vzroka m nasprotja tej drami, to je, ne vidimo kapitalizma v njegovi odurni obliki. Ce bi ta tilm imel kakšno umetniško ambicijo, bi moral pokazati tudi ila to, ako bi hotel biti resnicoljuben, lako pa se zdi v tem filmu, kakor da bi kapitalist, ki ga je izdelal, točil krokodilove solze nad človeško bedo.
Mesto na pravi vzrok bede, ki svetu spričo preobilnih žetev in velike produkcije ni prav nič potrebna, pa si film izmisli drugi vzrok bede, namreč na paragraf proti uničevanju življenja v materinem telesu. Gledalec ima vtis, da revščine, lakote, mezdnih o-ihani in vseca človeškeca živlienia niso
je z veliko pazljivostjo naprej luščil preperelo malto, je. odkril dobro ohranjeno fresko, ki predstavlja Jezusov vhod v Jeruzalem. Cerkvica sv. Nikole je zidana v romanskem stilu in je po mnenju umetnostnih zgodovinarjev zelo podobna nekaterim cerkvam iz Dalmacije, kamor je romanski stil preko Jadranskega morja zelo zgodaj zašel in se uveljavil. Ko je g. Durič pazljivo nadaljeval riskantno delo in luščil omot, je odkril večjo koinjKizicijo, ki predstavlja svete žene ob Jezusovem grobu. Prav-tako je našel izredno dobro ohranjeno glavo »v. Janeza (portret). Zelo verjetno je, da se na notranjih stenah iste cerkve sv. Nikole nahaja še neprecenljivo umetniško bogastvo, ki ga bodo pa odkrili strokovnjaki, ki so že poklicani. Po dosedanjih konstatacijah so te freske najstarejše med vsemi doslej znanimi v Južni Srbiji, ako izvzamemo one iz samostana Nerezi v bližini Skoplja, ki so tudi iz 12. stoletja.
Ob tej priliki naj omenim še drugo zelo zanimivo odkritje letošnjega leta iz Studenice. V zgoraj omenjeni cerkvi sv. Bogorodice so leto; kopali grobnico za episkopa iz Ziče Jefrema. Ob tej priliki so |ioldrug meter globoko v zemlji naleteli na človeško telo, obdano s trdo plastjo te-rakole. Ker ni nihče pričakoval tega odkritja in so delavci kopali brez večjega nadziranja, je eden med njimi s krampam udaril po enem delu trde zemlje in na ta način odprl človeškemu trupu podobno ilovnato maso. Pokazalo se je v bogato kraljevsko obleko zavito telo, ki je pa pod vplivom zraka kmalu razpadlo in so ostale same kosti in pepel. Podoben slučaj se je dogodil pred leti v samostanu Banjska, kjer je na isti način razpadla v prah bogata mumija. Poklicana je strokovna komisija, ki bo preiskala, v kolikor bo še mogoče, zanimivo odkritje. V Studenici je pokopan Stevan Nemania. Vendar ie mesto njegovega groba znano. Tudi njegov sin Stevan Prvovenčani je bil prvotno zakopan na tem mestu, pozneje pa je njegovo telo preneseno po sv. Savi v manastir Žičo. Strokovnjaki so mnenja, da mumija, ki je odkopana letos, pripada ali knezu Vukanu, starejšemu sinu Nemanje, ki je postal menih, ali pa kralju Radoslavu. Vendar verodostojnih dokazov za to hipotezo doslej še nimajo. Posebej zanimivo je dejstvo, cla je telo mumificirano in obdano s plastjo terakote. To pa radi tega, ker doslej pri nas še niso arheologi zasledili pri izkopinah tega načina pokopavanja. Komisija, ki bo v kratkem detajlno pregledala čudno odkritie, bo verjetno prišla do zanimivih in avten-tičnejših ugotovitev.	T. P.
prav nič krive kapitalistične metode. O kaj še! Vsega tega je kriv le zakon proti ubijanju otrok.! Moralo postavlja ta lihn na glavo. Film ne zahteva pravične ureditve človeške družbe, ne, tilm zahteva, da se ukinejo vsi taki paragrafi, ki prepovedujejo take umore. Še to manjka lilmu, da bi obljubil, kakšen raj bo nastal potem za človeštvo, ko matere ne bodo več rodile otrok in ko bodo smeli zdravniki z nožem redno sproti uničiti vsako novo človeško življenje v kali! In kako spretno, lažnjivo-nesramno utemeljuje lilm to svojo zahtevo, češ, dovolite zdravnikom mirno ubijanje nerojenih otrok, če ne, bodo razne sumljive zvodnice in »svetovalke« posegale s ciankalijem, z drugimi strupi in z lastnimi instrumenti! Torej nič manj kakor to, da naj se ene vrste zločini odpravijo z zločini, ki bi jih izvrševali izvežbani zdravniki!
Ze sama ta propaganda je zločin proti narodu! Že večkrat v zgodovini se je jiojavila taka propaganda, dasi propaganda naše dobe presega po svoji vehemenci vse prejšnje, iu kar je najbolj značilno, je to, da se taka propaganda pojavlja vedno takrat, kadar se na eni strani nakopiči vse bogastvo v rokah nekaj tisočev, na drugi strani pa tem stoji nasproti milijon praznih rok in brez pravic. Prva stran vedno govori lačnim milijonom: »Kaj pa so vam potrebni otroci, zakaj pa vas je toliko?« V resnici se pa prva stran redno boji, da bi morala od lastnega bogastva dati milijonom možnost življenja. Redno je vsaka taka propaganda le pripomoček k temu, da nujno potrebne socijalne reforme čim več izgube na svoji upravičenosti. Poštena morala pa pravi, da so predvsem potrebne socijalne reforme in da je odpravljanje človekega plodu zločinsko delo, zločin proti družbi, zato protisoci-jalno in zato tudi protikrščansko.
Še nekaj! Ko je zakonodajalec ustanovil filmsko cenzuro, je mislil zlasti na take slučaje. Cenzura ima danes veliko moč in se vtika dostikrat v stvari, ki jo dosti manj zanimajo kakor bi jo ta, pa je ta film pustila na platno. Ccmu pa imamo v novem zakoniku tako stroge in edino primerne določbe proti odpravljanju plodu, ko pa na drugi strani filmska cenzura mirno dopušča propagando proti takim zakonskim določbam in tudi proti našemu zakonu. Pripominjamo, da je ta film nemško delo, v Nemčiji pa je bil zaplenjen.
Smrtno poškodovan starček
Zrtcv avtomobilsko nesreče.
Frankolovo pri Celju, 16. septembra.
Včeraj popoldne okrog pol 3 je pripeljal nekemu tukajšnjemu posestniku voz sena Jožef Podgoršek, jKisestnik v Brezovi, občina in župnija Sv. Martin v Rožni dolini. Z njim je prišel tudi 73 letni delavec v papirnici v Višnjivasi pri Voj-niku Anton Javornik, stanujoč v okolici Vojnika št. 3. Ker pa Podgoršku ni bilo znano, kje ima dotični posestnik kolovozno pot z državne ceste do svojega doma, je zapeljal konje in voz v Loki ob rob ceste, zraven pa je pustil imenovanega delavca z naročilom, naj pazi na konje in voz, češ da gre on do dotičnega posestniku, dn mu bo jioknznl vozno pol. Delavec je zvesto pnzil nn konje. Naenkrnt je zaglednl, da z nnjvečjo brzino divjn neki luksuzni avto nasproti. Zato je stopil h konjem in jih je prijel zn uzdi, dn bi se mu ne splašili. Avto je vozil preveč levo. Znto je zn-del v 73 letnega delavca in ga podrl na tla. Šofer, videč nesrečo, je tnkoj ustavil avto in pogledal, kaj se je zgodilo. Delavec je bil pri |iopolni zavesti in je tožil o silnih bolečinah v prsih in trebuhu. Šofer je bil tnkoj pripravljen, da gn odpelje v celjsko bolnišnico. Mož pa se je branil, češ, da mora paziti na konje tnko dolgo, dn se bo vrnil lastnik, šele nn zagotovilo župnna g. Zerovnikn, dn bo on pazil na konje, je bit pripravljen, dn šofer odpelje v bolnišnico. Revež pn je danes dopoldne izdihnil.
Prebivalstvo se z začudenjem vprašuje, kako da smejo nekateri avtomobilisti tako divjati in voziti po napačni strani. Ali pa je mogoče to dovoljeno nekaterim avtomobilom?!
Oiai praviie?
Neki denarni zavod v Ljubljani, ki je ie pred
lel i igral v denarstvu naše države eno glavnih vlog, je prišel nn zelo praktično idejo.
Odpovedal je namreč službo svojemu uradniku, ki je služboval jrri njem ,9 let in 8 mesecev, s motivacijo, da no potrebuje vel njegove pomoči, /a slovo mu jo dal te prav lepo izpričevalo, s katerim ga toplo priporoča vsem podjetjem, ki bi bila morda voljna, nuditi mu vsakdanji kruh.
Seveda ima zavod brez dvoma pravico, da odpusti nameščenca, katerega ne potrebuje. Zelo hvalevredno je tudi zn zarod, da se je za negotovo bodočnost svojega bivšega uradnika tako toplo zavzel in ga priporočil, je pa še nekaj, kar bi. bilo mogoče tudi dobro. da se ob tej priliki omeni. Ce bi namreč odpuščeni uradnik sluiboval le ie 4 mesece, bi dopolnil 10 let svojega delovanja v dotičnem za. vodu ter bi mu pripadala pokojnina, mala sicer, a vendar dobrodošla v sedanjih časih teikega zaslužka.
Ali ni postopek, ki si ga je zavod izbral, da sc izogne obveznosti plačevanja pokojnine, res nenavadno enostaven, praktičen in vsega posnemanja vreden? Splošna načela morale ali etike pa radi tega ravno tndi ne bodo trpela, saj so kakor zakoni raztegljiva na vse kraje in prilagodljiva vsem potrebam ter dajejo vsakomur prav, ki jih zna spretno obračati.	,
Rrs hvalevredna skrb zavoda za svoje usluž-bensloo! In nadvse vredna posnemanja! Ni čudno, da Se ie čujejo glasovi, da bodo slično prakso prevzela tudi ostala podjetja v naši napredni in socialno urejeni Sloveniji. Cilje se tudi, dn so nekar-'era podjetja že pred tem prakticirala stilno, lo pa še v veliko večji izmeri. Le korajino tako naprej!
Kaj pa Bog pravi k taki morali in ali jc krščanska, to pa je drugo vprašanje. Toda, kaj se meni kapitalizem za Boga!
Ljubljana Aljehin v kavarni
Kranj
Koliko nas je? Volivni imenik je t glavnem končan in dovršen. Zaenkrat izkazuje 910 volivnih upravičencev.
Iziti kegljanja obrtnikov. Dne 14. septembra so obrluiki zaključili kegljanje na dobitke. Enako število točk so dosegli tesarski mojster Šparovec, obč. stražnik Kette in krojač Zupan Lovro. Zato so se sporazumeli tako, da je Šparovec Ketteja In Zupana izplačal v denarju in so njemu pripadli prvi trije glavni dobitki, to je spalna oprava, krupon podplatov in vreča moke. Puhar Franc je dobil 4., 8., 15. iu 18. darilo; Puhar Vinko 5., 9. iu 20.; Oselji Vinko 7., 10., 17. in častno darilo, ker je imel največ serij; Rožič Vinko 11. in 12.; po eno darilo pa so dobili: Bitenc Jože, Štele Anton, Kokalj Frane in Blažic Maks. Odbor se najtopleje zahvaljuje keg-Ijavcem kot vsem, ki so pripomogli do lepega izida kegljanja. Cisti dobiček bo za »Obrtni dom;.
~ Hiše popravljajo. Zunanjo?' hiše na Mestnem trgu nasproti farne cerkve je lično renoviral slaščičar Šlnk Franc. Trgovec Bezjak Frane pa je napravil pri trgovini nova velika in moderna izložbena okna ter povečal vhod. Hiša bo s tem na svoji obliki precej pridobila.
Poštni vožnji na dražbi. V občinski pisarni v Kranju te bo vršila dne 26. septembra ob 11 dopoldne licitacija poštne vožnje na progi Kranj posta— kolodvor. Izklicna cena je Din 16.000. kavcija znaša Din 800. — Na dražbi se bo oddala tudi vožnja Kranj—Kokra dvovprežno in Kokra—Jezersko eno-vprežno. Licitira se lahko ločeno ali pa skupno obe vožnji, to ie vso progo. Vozi se tudi lahko z avtomobilom. Dražba se bo vršila 2. oktobra v občinski pisarui na Jezerskem. 3. oktobra pa v občinski pisarni v Kranju. Izklicna cena zn prvo vožnjo Je Din 25.000. kavcija Din 1250. za progo Kokra—Jezersko pa Din 9000. kavcija 450 Din. V obeh slučajih se prične z vožnjo s 1. januarjem 1932.
Drugoten uhan izgnbljen. V soboto 12. septem-bra zjutraj je izgubila gospa vet. inšpektorja dr. Korošca na poti od svoje vile pri vodovodnem stolpu v Kokrškem predmestju pa do farne cerkve, kamor je šla k sv. maši, zelo dragocen briljantni uhan. Kdor ga je našel, se naproša, da ga proti nagradi vrne. Zlatarje In juvelifje svarimo pred nakupom.
Kulturni obzornik
CLOVEČANSTVO
V Izdaji »Krekove knjižnice« Je izšla zbirka novel novejših in najnovejših poljskih pisateljev:
V. Rejitionia: Nekega dne, Bolnik pred kolo; I', (»octela: Clovečanstvo, Ciprijav Cii; J. Katlen-Bandrowskega: Rnznašalkn časopisov, in G. Mor-elneka: Vera, v prevodu Tineta Debeljaka in Franceta Vodnika.
Dragocen je Debeljakov uvod v zbirko, čeravno je kratek. S pričujočo zbirko prevodov tz novejše In najnovejše poljske literature se odpira slovenskemu občinstvu pogled v poljsko socialno povest, ki je zelo različna od angleške, nemške ali francoske, kakor jo dozdaj edino poznamo pri nas. Novele v tej zbirki niso socialistično bojevite, kakor bi kdo pričakoval, so pa vse socialno člo-večanske. Proletarske so v toliko, v kolikor je snov vzeta iz življenja proletarcev in v kolikor odkriva tragiko In nrav delovnega ljudstva: Clovečanstvo v duši najbednejših, delavski sloj sani zase s svojo tragiko in veličino, pa to brez vsiljivo agitatorske tendence, potrjeno lo z umetniško silo. Kevmonta poznnmo že po njegovih monu-mentalnih »Kmetih -, Fordinand Goetel je nov in bo vsakega zgrabil po čudoviti moči njegove povesti, ki Je zajeta iz življenja v Turkestanu, kjer je pisatelj bival kot Internlranec med svetovno vojno; Kaden-Bandrovvskl je znan kot največji sodobni poljski pisatelj, mojstrski opisovalec življenja šlezijskih rudarjev; Gustav Morcinek pa se je pojavil šele lnni v poljski literaturi in je bil rudar po poklicu; njegovo novele so plastične m opazovanje jo ostro. Debeljak Tine zaključuje svoj uvod z besedami: »Ta zbirka, ki gre sedaj med Slovence, naj po možnosti pokaže nokaj pristno poljskih novel iz življenja hodnih, in mislim, dn bo po motivih in obravnavi snovi prinesla novost v našo literaturo. Obenem pa naj napoti naše socialne pisatelje, da bodo odkrili tragos in veličino naiegn slovenskega ročnega delavca, iužinarja z Jesenic in preiuogarja iz Trbovelj, viničarja Slovenskih goric in cestarja naiih cest, kajti danes jo n«š proletarec v literaturi Se neodkrit; kar pn ga je, ne živi iz sebo, ampak iz ust avtorja. Zalo papirnato modruje in protestira iz Marsa... Slovenski proletarec še čaka sodobnega literarnega odkritja. Naj mu ta knjiga ide nasproti.«
Zbirko teh v resnici nedoseženih novol toplo priporočamo. Tisk je razločen, oprema okusna. Naroča se pri Delavski založbi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22/1. Knjigotržna cena je v platno vezani knliei 30 Din. broširani Da 2DJtia.
Ljubljana, 17. septembra.
Šahovski svet, ki se zvečer zbira v kavarni »Unlone, je imel snoči redko senzacijo. Z njim so imeli senzacijo ludi drugi gostjo kavarne, ki niso mogli skriti osnovne človeške lastnosti, namreč radovednosti. Toliko izvrstnih šahistov, toliko samih svetovnih mojstrov, kakor snoči, Se nikoli nI bilo v tej kavarni in ne v nobeni drugi ljubljanski, kaj še, saj so zelo redke tudi druge kavarne po svetu, ki bi se mogle postavili s tem, da so se v nji zbrali lako odlični šahistl. Ze v prejšnjih časih, kadar se je mojster dr. Vidmar koinodno vsedel za ono nnionskih miz, so se takoj okoli njegove mize pričeli zbirati kiblci ter glasno ali po tihem komentirali vsako njegovo potezo, ki jo je napravil na šahovski deski. Ko Je lani bil dr. Aljehin v Ljubljani, ge je vsedel seveda tudi v »Union< in načel eno partijo. Ali, ko jo pred kratkim gostoval Spielmann v Ljubljani, je tudi v »Unionu« preštudiral s Pircem eno ali dve partiji.
Snoči okoli 7 pa je bilo kar 10 mojstrov v kavarni. Naiprej se je pri6mejal sredi med Kash-dnnom in Stolzem Spielmann. On le vodil svoje tovariše, seveda, saj pozna že to kavarno. Tudi Kostiču, ki ima pravi samozavestni nastop južnja-ka, se je takoj poznalo, da Je že bil kdaj prej tu. Da Pire pozna vsnk kotiček te kavarne, to je seveda jasno. Niemcovič, ki je sledil tem, je takoj Izzval Kostiča na borbo. Izbrala sta mizico pri oknu in pričela. Niemcovič je ves čas prepričeval Kostiča, da nima prav in da ima to lo on, to je Niem-
Nesrečna žrtev alkohola
Ljubljana, 17. sept.
Alkohol je lažnjiv prijatelj in hinavski tola-žilec mnogih nesrečnikov. Kdor se uda temu prijatelju, je ze zgubljen. Takih zgubljencev je v vseh krajih in slojih vedno dovolj. Ni najhujše, da alkohol uničuje samo telo, še hujše je, da uničuje zlasti življenjsko voljo. To staro resnico potrjuje življenje vedno sproti. Danes se je pripetil v Ljubljani zopet tak slučaj, ki jo je pokazal v vsej njeni grozoti. Za zastrupljenjem z alkoholom je danes umrl v najbednejših razmerah človek, ki je bil nekoč poln življenja in družinski oče. Umrl je tako, da niti živali ne bi človek privoščil lake smrti.
Na Dunajski cesti ima branjevec Ivan Grda-dolnik v bližini poslopja Zadružne zveze stojnico z živili. Za stojnico je jarek, ki je nižji od ceste, tako da so tla stojnice nekoliko dvignjena. Pod stojnico je majhen prostor, primeren za spravljanje starih vreč in za prenočišče kakšnemu psu. Ta ubožni kotiček pod stojnico si je izbral 54-letni Lojze šefic zadnji teden za prenočišče. Seveda je mo-žička zeblo, ali je bil pa vendar srečen, da je dobil to skromno streho nad glavo.
Lojze Šefic je bil nekoč tesar. V življenju pa je doživel neki žalosten dogodek in za tolažnika v svoji tragediji si je izbral alkohol. Pogrezal se je čimdalje bolj navzdol in se končno znašel prav na dnu. Iz prejšnjih dni pa je ohranil toliko morate, da ni kradel. Zgubil je zaslužek in preživljal sc jc pač s tem, kar so inu dali dobri ljudje. Tudi prosjačil je sem in tja. Ce na je imel kasen božjak v rokah, ga je takoj nesel v najbližjo žganjaruo za jeruš. Ljudje so ga imeli še nekain radi, ker ni bil zloben človek.
Davi pa se je Grdadolniku zdelo kar čudno, da Sefic ni nrilezej iz svojega brloga na dan. Stopil je pogledat, kaj je ? njim. in je spoznal, da jc mož mrtev. Poklical je policijsko komisijo, ki je pozneje prišla. Zdravnik dr. Larajne in dežurni uradnik g. Podobnik sta ugotovila, da je mož umrl za za-strunljeniem z alkoholom. Na odredbo zdravnika je bilo truolo prepeljano v mrtvašnico. Slučaj je vzbudil med prebivalstvom pomilovanje z nesrečno žrtvijo alkohola.
KoiiS u kovače in cenrelne M\e
iz angleš ega premoga 75 Din /a lOB kg pri več cm od ,emn popust franko plin >rna nudi
LJUBUANSKA MESTNA PLINARNA
Popravljanje starega frančiškanskega mosta
Že nekaj dni popravljajo stari frančiškanski most Začeli so dvigati gornje zunanje kvadre, katere na sveže ošlokajo, tako da bo tudi stafl mosl enako krnsen kakor novi brvi.
Pri tej priliki naj omenimo, da bo kakor je že znano, slari most namenjen izključno lo voznemu promeiu. Širina Uporabnega cestišča bo zna-Sala na starem mostu potem, ko bodo odstranili hodnike, 8.70 m. Ker je v načrtu, d« bo šla že drugo loto čez mosl dvojna tramvajska linija, bosta na vsatsl Rlrnnl od tramvajske proge ostnla Se po 2.10 m široka pasova, ki bosta namenjena vo-zovnomu prometu. Srednji jias mosta je ves zaseden s tramvajsko progo, fie upoštevamo, dn bo vo-zovni, zlasti pa fivloitmbiski promet v prihodnjih lotih močno nurastel in da lahko računamo, da se bodo zgodili slučaji, ko bosta hkrati s tramvajskima vozovoma peljala čez most že po en avto v desni in levi smeri, bo postal mosl kljub razširitvi nekoliko ozek, kar bi moglo povzročiti neprijetne nesreče. Avtomobili in vcraovl se bodo morali stisniti čisto k robu restlšča, dn bodo lahko brez nevarnosti vozili mimo tramvajev. Zato bi bilo u-mestno, da so sedaj projektirana nova in krasna ograja starega frančiškanskega tnoslu ne postavi tako, kakor je sedaj projektirano, — namreč točno ob zunanjemu robu velikih kamenitih obrobnih kvadrov mosta. — ampak naj se pomakne na obeh straneh nekoliko navzven. Saj bi v tem slučaju zadoščala brez dvoma že, 30 centiineterska betonska konsola ob zunanjem robu kvadrov. Obrobna pasova na mostu bi na ta naciri pridobila s tem najmanj po 20 cm, tako da bi merila pd 3.30 m v širino. Na vsak način bo umestno, če morodatni faktorji tudi to, sicer malenkostno vpraSanje vzamejo v pretres, da ne bo mogoče čez par let po nepotrebnem novih In neprimerno večjih stroSkov.
covič. Tudi dame so prišle, gospa Aljehinova, gospa Kmochova, ki Jo Je spremljal zvesti soprog in drugi. Lo kako govore med seboj? »Angleško!« so ugotovili gostje. Aslaloš in Maroczy in debeli Bogoljubov so bili takoj tu in Flohr so je kar naenkrat, skromno in nevsiljivo znašel v družbi starih tovariSev. Zadnji, kakor ee šampionu spodobi, jo prišetal v brezhibnem smokingu dr. Aljehin sam. Stopil je k oknu in strokovnjaško ocenil položaj med Niemcovlčem in Kestičem. Domači kiblci so že pričeli obkoljevuti to znamenito mizico, manj korajžni pa so od daleč napeto opazovali in skrbno ogledovali mojstre, da jim ne bi ušla najmanjša podrobnost znamenitega prizora, štirje šahisti pri sosednjih mizah so prekinili svojo partije, kaj, če bi jih kak mojster opazil in se nasmehnil kakšni prav nerodni potezi? Dva ambiciozna mladeniča pa sta nalašč pričela novo partijo, v plahem upanju, da se bo morda kateri od mojstrov le zmenil in blagovolil pogledati na njuno desko. Prazne nadel Lo Spielmann se je za trenutek ustavil pri mizi v sredi, kjer redno vsak večer sedi družba starejših gospodov in seveda šablra ter kibicira, ne meneč, kaj se godi krog nje. Tudi snoči se ni menila za slavne mojstre in mirno nadaljevala s svojo partijo. Spielmann je hitro pregledal položaj na deski, s>> nasmehnil naslednji potezi igralca in zmajal z glavo. Že se je dvignil Aljehin, za nilm pa vsi ostali mojstri in dame, celo Kostič in Njemcovič sla prekinila svoj prijateljski prepir In sledila oslalim v dvorano k večerji. Za njimi pa je šel skozi kavarno lepot: »Aljehin. Bogoljubov. Niemcovič, Kashdau... Pa kateri, a oni v sivem plašču?«
Zi.»topnike za celo Dravako banovino iščemo
proti unbri proviziji (na t«! o ,udi fiksna ulafa) /u prodajo Si'tov, platna In proproR na obroke. NttiiM n«lln in anealjivl iroopo i e ai p >£ti>-jo svnio ponudbo ali se reili.tuv.jo osebno ivrdKi ..DltADKOltL) LJubljana, Hel.nbur»uvn ulica 7.
FOTOAMATERJI!
Vse fotopotrebščine dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Zahtevajte ceniki
Kai bo dan<>s
Jakopičev paviljon: Razstava umetnic.
Nočno službo i na jo lekarne: mr. I.euatek, Resljeva cesta 1; mr. Bohinec ded.. Rimska 24, iu dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41.
ZaifuŠnlra za bazovske žrtve se je vršila v nedeljo v novi šišenski cerkvi. Prostorni hrani božji je bil poln primorskih pregnancev. Pred službo božjo je David Dcktorič imel temeljit govor u nesreči, ki je zadela primorsko ljudstvo. V pridigi Je pozival javnost, naj pomaga nesrečnim beguncem. Zbor prosvetnega društva »Tabor«, pri katerem sodelujojo primorski pregnanci vseh stanov, jo lopo Izvajal Venlurinijevo slovensko mašo, ki jo je avtor posvetil '.svojim učencem v spomin.; novo mašo so ta dan prvič izvajati. Izmed ustreljenih na Bazovici so bili trije, to je Bidovec, MileS in Marušič Veuturinijevi učenci. Med sv. mašo je zbor zapet dve žahstlnki. Mnogim se je pri prsmi »Ah ne mislimo nanje s solzrmi« vlile solze. Po pridigi Je David Doklorič prebral posvetilo Primorcev Kreljici Svetogorski; pred njenim oltarjem se je tudi vršila služba btzja.
/.imune cene gove t mu mesu!
Meso prvovrstnih volov se proda a o l dane* datfe: zadnje meso kg u 14—, pre mjo meso kg D 12 — v mesu cali Ju"<r<><- J*"-hO Florjana*« ulica
in Pogačarjev trg.
© Stavbno gibanje je kljttb poznemu jesenskemu času So vedno živahno. Celo nove stavbe pričenjajo graditi. Te dni so začeli kopati temelj novi petnadstropni stanovanjski zgradbi v Gradišču med Igrtfko in Simon Gregorčičevo ulico. Stavbo bo postavil pokojninski sklad bivše Kranjske hranilnice, gradi pa stavbo podjetje Miroslav Zupan. Stavba bo obsegala več obsežnejših stanovanj z vsem komfortom ter bo brez dvoma omilila stanovanjsko krizo v mestu, ki nikakor noče ponehati. — V zadnjih dneh so dalje začeli kopati temelje novi trinadstropui hiši trgovca Josipa Ivanca na oglu Slomškove in Hesljeve ceste. S to hišo bo tamkaj zazidana zadnja prazna parcela. V novi stavbi, ki obeta biti do zime pod streho, bodo spodaj trgovine, zgoraj pa stanovanja za lastnika lor za stranke. Zidavo vodi Stavbna družba. — Obe večji stavbi pred kolodvorom, Mikličev hotel in »Grafični domr, se bližata dovršitvi. Grafični dom je v zgornjih nadstropjih že tudi pobeljen; bela barva sicer ni v skladu z ostalimi poslopji v bližini. napravijo pa čeden vtis, posebno še v zvezi s spodnjim delom stavbe, ki je nekak protiutež nasproti stoječe palače Vzajemne zavarovalnice. Mikličev hotel Je dozidan do vrha ter prično z ome-tavanjem sten in opremo notranjih prostorov. — Živahno je nn mnogih stavbiščih zunaj mesta, zlasti okrog Stadiona ob Dunajski cesti. Tam so v zadnjih mesecih zrastle tri visoke stanovanjske hiše bivše uprave državnih železnic ter sistem 16 strnjenih enonadstronnih stanovanjskih hiš Vzajemne zavarovalnice. Obe skupini stavb sta v znamenju zaključnih del
ler bosta kmalu pripravljeni za vselitev strank. — Včeraj so na Dunaiski crsti tudi pričeli kopati jarek za plinsko napeljavo, ki jo bodo potegnili do teh naselbin za Stadionom, ki so v zadnjih letih močno narastle.
© V Ljubljani jc 15.880 volivnih upravičencev. Ljubljanski župan je včeraj okoli 17 predložil okr. sodišču volivne imenike za mesto Ljubljano. Imenike je sestavil domovinski urad na podlagi ljudskega štetja z dne 31. marca. Prvotni seznam po kartotekah Je štel 16.438 oseb, ki so bile stare 21 let in bi bile upravičene k volitvam. Po izvedeni reviziji so jih črtali 558, ker niso izpolnili v volivnem zakonu določenih pogojev, število volivnih upravičencev znaša torej končno 15.880. Pri zadnjih skupščinskih volitvah, ki so se vršile 11. septembra 1927, je bilo 15.126 volivnih upravičencev. Določenih Je 26 volišč. Nova volišča so na vojaškem strelišču za Galjevico, na srednji tehnični šoli za Mirje, še ono volišče bo v justični palači, za Bežigrad bo pozneje določeno volišče, a za šfško sle na novo določeni še dve volišči. Izven Ljubljane staluo bivajoči državni nameščenci, po večini železničarji, ki pa vrše svojo službo v Ljubljani, bodo imeli dve posebni volišči na ženskem učiteljišču na Resljevi cesti. Takih državnih nameščencev jn 1069. Sestava volivnih imenikov je trajala od dne 9. septembra do danes. Pri lem delu je bilo zaposlenih 21 magistralnih uradnikov in uradnic. Nepretrgoma '£1 ur so pisali pravo volivno imenike v dveh izvodili. Te so potem dali vezati. Poleg imenikov je bil seslavljen ludi abecedni seznam vseh volivnih upravičencev,
© Razopaženje tretjega frančiškan mostu. Danes so ob navzočnosti predstojnika Instituta za tehnično mehaniko in zavoda za preiskavo ma-terijala, univ. prof. dr. A. Krdla in njegovega asistenta ing. Pusta, generalnega inšpektorja terenske sekcije za regulacijo Ljubljanice ing. Sbrizaja in za gradbeno vodstvo ing. Pogačnika začeli z vsemi pripravami za razopaženje spodnjega ali tretjega mostu čez Ljubljanico na Marijinem trgu. Vse nriprave so bile v dveh urah končane iu nod lokom
sta bila montirana dva precizna aparata, ki naj bi
merila, koliko se bo lok mosta po tem, ko bodo odstranili opaž, ki je doslej nosil vso težo železo-j betonske konstrukcije, povesil. Tudi so namestili podoben aparat ob temelju, ki naj bi registriral, koliko se bo pogreznil temelj potem, ko bo pritisnil ves železobetonski lok na njegov ležaj. Meritve so irajale do U. iu aparati so pokazali, da se je lok posedel za poldrugi milimeter. Popoldne so odstranili ves opaž in sedaj sta obe brvi v surovem stanju gotovi. Poveš mostu je jako malenkosten in še zdaleka ne dosega dopustne meje, kar priča o solidni konstrukciji in dobrem materijalu, iz katerega je zgrajena brv.
© Glasbeno šolo začne tudi letos Delavsko glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani. Vpisovanje vsak dan v društvenih prostorih v plači Delavske zbornice 1. nadstropje, I. vhod do 25. sept. 1931.
© Meso po osem dinarjev. V soboto, dne 19. t. m. se bo prodajalo v Mestni klavnici ljubljanski sterilizirano prašičje meso po ceni Din 8.— ob 3. popoldan.
© Abooma Narodnega gledalllča v Ljubljani za sezono 1931-32. Prigasi za gledališki abonma se sprejemajo do konca tekočega tedna v veži dramskega gledališča, vsak dan od 10 do 12 in od 15 do 17. Radi velikega zanimanja občinstva prosimo Interesente, da svoje prigta.se čimpreje prijavijo.
© Društvo učiteliic v Ljubljani vabi vse članice k odborovi seji, ki bo v nedeljo ?0. t. m. ob pol 10 v I. mestni dekliški osnovni šoli v Ljubljani (šentjakobska šola).
© Krava inu je ušla. V sredo 10. septembra jo na potu s semnja ob 2 popoldne ua Dolenjski cesti v bližini milnice posestniku Jožefu Virantu iz Ilovce 22 ušla krava pšenične barve z belimi lisami. Težka je bila do 500 kg. Ker krave, ki je ušla v tmeri proti meslu še ni našel, prosi posestnik, kdor bi kaj vedel za njo. du sporoči lai-tniku ali bližnji policijski stražnici proti nagradi.
Celje
£s Smrtna kosa. Dne 15. septembra je umrla v javni bolnišnici Bučej Terezija, rudar,evy je r iz Hrastnika v 27 leiu s irosti. — Dne 1(1 septembra pa je umrl istotuko v javni bolnišnici 71 letni pre-vžitknr Jovornik Anton iz Vojnika, ki ga Je dan poprej na Frankolovem neki osebni avto po nesreči podrl In gn težko poškodoval nn glavi. — V Prešernovi ulici je umrla 17. septembra zjutraj 53 letna Benkoč Franjn, soproga upokojenega brzojavnega mojstra iz Celja. — Kaj nim blag spomin, preostalim naše Iskreno sožalje 1
& Delo zu sestavo volivnih imenikov v okoliški občini je v glavnem sedaj končano. Seznam volivcev izkazuje sedaj točno 2800 volivnih upravičencev.
er Izguba. V ponedeljek 14. septembra je bila v bližini Narodnega i' ona izgubliena srebrna za-prslna ura v prillčn) vrednosti 200 Din. Najditelj se naproša, du odda uro pri predstojništvu mestno
policije.
0 Nesreča. Včeraj dopoldne okoli 11 ee Jo štiriletna Olga, hčerka trgovskega nameščenca Du-feka v trgovini Krušič, doma vsedla v škaf, ki fo bil poln vročega luga in zadobila pri leni huon opekline po celem telesu. Avto rešilnega društvu jo je prepeljal v bolnišnico.
Sfsofra Loka
Javno kopališče. Ubožni odsek dela na tem, ! da bi se v našem mestu gradilo javno kopališče s | toplimi in druge vrste kopetmi. Jasno je, da je tako kopališče potrebno. Saj je naravnost čudno, da se še do danes ni nihče spomnil na to. Kakor smo zvedeli, bi se kopališče gradilo v mestni ubožnici. Priporočati pa bi bilo, da se kopališče, £e se že enkrat gradi, opremi moderno in nigijensko. Zakaj bolje, da se ne gradi nič, kot pa da bi vsa stvar bila polovičarsko narejena. Zato prosimo javne kroge, da se izjavijo glede te zadeve, ker se ne tiče samo posameznikov, marveč je v interesu celega mesta.
Cesta na Blegaš. Pred tremi leti so začeli graditi veliko avtomobilsko cesto na vrh Blegaša. Cesta je danes dograjena za silo do Breznice in še nekoliko dalje. Ker so pa letos vsa dela pri cesti počivala, se je na mnogih mestih z bregov pod. sula zemlia in kamenje, katero bo treba odstraniti. Ko bo enkrat cesta dovršena, ne bo služila izvrstno samo svojemu namenu, marveč se bo nudila izredna prilika tlidi smučarjem, kateri bodo lahko pozimi delali krasne izlete v kraljestvo Btegaša.
Domžale
Sadjarska ln vrtnarska podružnica r Domžalah
priredi 18. oktobra drugo sadno razstavo v Domžalah. Da bo razstava Čim popolnejša, vabi vse na sestanek, ki se bo vršil v to svrho 20. septembra točno ob pol 9 dopoldne v občinski posvetovalnici (Gasilni dom) v Domžalah. Radi štedenja kakor tudi rndi pomanjkanja natančnih naslovov posameznikov se nismo dn vsakega posameznika obrnili, temveč le na šolska vodstva, županstva in na sosednje sadjarske in vrtnarske podružnice, kar nam naj ne šteje nikdo v zlo. Povabljene pa najvljudneje naprošamo, da vse sadjarje in prijatelje sadjarstva iz svojega okoliša pripeljejo s 6eboj na ta sestanek.
Volivni imeniki so žo izgotovljeni. Volivnih Upravičencev je v našem trgu 526, v sosednji De-palji vasi pa 68.
Napeljava iiovoKB električnega nmreija stalno napreduje in je upati, da nam v oktobru že zasveU elektrika iz Velenja.
Sloveni&radec
Osebna vest. Okrajni načelnik Miroslav Viher nastopi s 15. septembrom svoj 8 tedenski bolezenski dopust.
Poučno potovanje v Avstrijo, na Koroško in Gornje Štajersko, katero priredi tuk. okr. kmet. odbor, se prične 22. t. m. Vsi, ki nameravajo potovati, naj takoj javijo na kmet. referenta Wcr-niga Ime in priimek, bivališče, rojstni dan in leto, rojstni kraj, pristojno občino in poklic, da se jim more preskrbeti skupni potni list. Potniki odidejo dne 22. t. m. ob 5.22. iz Slovenjgradca in ob pol 8. iz Dravograda. Snidenje je v Slovenjgradcu, Dravogradu m Prevaljah. Pri avstrijski upravi je uspelo doseči izredne ugodnosti. Avstrijska uprava poskrbi za naše Izletnike brezplačno vožnjo v avtobusu In enkratno dnevno toplo prehrano. Stroški bodo znašati za osebo 200 Din. Vsi, ki bi torej potovati, pa se še niso končnovetjavno odločili oz. prijavili, naj to store takoj in pošljejo svoje podatke po možnosti najkasneje do 18. t. m.
Plenarna seja okr. kmet. odbora bo v soboto , 19. t. ni. ob 0. dopoldne z Zadružnem domu v Slovenjgradcu. Na dnevnem redu je tudi razprava o poučnem potovanju v Avstrijo in o prireditvi pre-uiovania goveje živine.
Dnevna kronika
Nova določitev cen mesu v Ljubljani
v
Šahovska partija v Ljubljani
Ljubljana, 17. septembra.
Počenši s ponedeljkom, dne 21. t. m. bodo dogovorno z mesarsko zadrugo cene govejemu mesu v Ljubljani sledeče:
prednji	del
I.	13	Din;
II.	II	Din III. 8	Din;
zadnji del
15 Din 13 Din 10 Din
doslej
(14-16 Din) (12-14 Din) ( 8-10 Din)
Dnevno ogleda v jutranjih urah mestni uradni veterinar meso. V slučajih, v katerih kvaliteta mesa ne odgovarja po razredih določeni ceni, ima veterinar dolžnost mesarju na licu mesta določiti mesu nižjo, kvaliteti odgovarjajočo ceno. Istotako more veterinar določiti nižjo ccno mesu, v primeru, če bi kvaliteta mesa odgovarjala predpisani ceni, a se uradno ugotovi, da je mesar kupil živino po tako nizki ceni, da prodajna cena presega zakonito določeni dobiček. Oni mesarji, ki bi se tem odredbam ne pokoravali, bodo ovadeni sodišču.
Mestno tržno nadzorstvo je s tem onemogočilo
vsako navijanje cen, kakor tudi mor bitno izkoriščanje kmeta. Mestno tržno nadzorstvo v Ljublj.
Nesreča na hofodvom
Grosuplje, 17. septembra.
Na tukajšnjem kolodvoru se je včeraj dopoldne pripetila težja nesreča, katere žrtev bi kmalu postal vlakovodja g. A. Zdovc iz Ljubljane. Na kolodvoru je premikal tovorni vlak, ki odhaja nekako ob 10 dop. v Kočevje. Malo pred odhodom ga je bilo treba na treh mestih speti Ker je imel že nekoliko zamude, je šel tudi vlakovodja spajat vozove na enem mestu, da bi šli prej s kolodvora. Ko je spajal, je nekako tako nesrečno priletel v enega izmed obeh vozov, da se mu ie desna roka dvakrat zlomila, pa tudi po srednjem delu trupa je dobil precej poškodb; nnibrž ima tudi kakšne notranie poškodbe. Sreča jc bila, da vozov ni spel — drugače bi bila še hujša nesreča — in se je zaradi tega vsled udara tisti del odbil. Ponesrečenec je še nrišel ven izmed vagonov in nadel na tla. Poslali so takoj po domačega zdravnika g. dr. Ka-lana, ki mu je nudil prvo pomoč; nato pa ga ie g. Praunseis odpeljal z avtomobilom v ljubljansko bolnišnico.
Z slopnl e ?a celo Dalmacijo i Ci-mo proti <t«»l«ri »rov /.ijl (nn ie'lo udi r i' *=n-i plakat a e da|n Stoto . pl .tna In reprne na o o:e. Fmno aR 'ni In zanositvi kn*ikid> na I t>» IJe in svoj • pomulbi il se pre'»:avi o oa bno tvilk ,H''A >KO •!)". tjitbljnna SeenlvirKovn n I en 7.
al
Nesreče
Ljubljana. 17. septembra.
„ Bolnišnica je sprejela tri ponesrečence. ■:<> t J V škofji Loki »e je pri delu ponesrečil 92 letni kamnoseški pomočnik Anion Oman. V levo oko iriVf je namreč priletel košček kamna in mu ga poškodoval.
2<>le!na hči poseslnika Marija Anžlovar iz Mirne pri Novem mestu je včeraj pripeljala domov voz slelje. Na domačem dvorišču pa se je voz zamajal in dekle je izgubilo ravnotež e ter padlo z voza. Pri padcu si je zlomila demo roko.
23 letni sin posestnika Martin Cimerman od D. M. v Polju je šel snoči proli domu. Spoloma pa Je zašel stran s ceste in lelebnil v neki prepad. Pobil sc je precej močno po glavi in po vsem telesu.
Koledar
Petek. 18. septembra (kvaterni potok): Jožef Kuperlin, spoznavalec; Zofija in tovariSice, muče-nica. — Prvi krajec ob 21.37. — ilerschel napoveduje spremenljivo vreme.
Os?bne vesti
= G. ban danes ne sprejema. AA. Ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič danes ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten.
iVooi grobovi
-J- V Gtosuplju nam ie kruta smrt ugrabila iz naše srede g. J. Skubica, v starosti 5S let. liil je vedno odločen in načelen krščanski mož, dolgoletni naročnik »Domoljuba«. V prejšnjih letih je bil delovodja na železnici, pred nekaj leti pa je šel v zasluženi pokoj. A ni ga do'go užival, ker ga je bolezen večkrat nadlegovala. Samo lo je Se želel, da bi videl svojega sina, ki je pri oo. clsleri-jancih v Stični, kot novomašnika pred oltarjem in da bi iz njegove roke prejel Kruli večnega življenja. Vsemogočni mu je res naklonil še to srečo, da je videl sina pred oltarjem 12. julija letošnjega leta. Poleg g. novomašnika zapu.ča pokojni še dva nekoliko mlajša sinova, dve hčerki in žeco. Blagemu možu želimo, naj mu nebeški Oče poplača vse, kar je storil dobrega, težko prizadeti družini pa od vseh iskreno sožalje! Pogreb bo v soboto 19. t. m. ob 9 dopoldne iz hiše žalosti št, 1 na grosupeljsko pokopališče.
•f V Sp. Dupljah je unul včeraj g, Štefan Čadež v 84. letu starosti. O njem smo ravno v nedeljo prinesli kratko poročilo s aliko. Pogreb bo jutri dopoldne. Pokojniku blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožaije.
■f V Šošlanju je umrl v četrtek v jutranjih urah višji davčni upravitelj v p. Josip Fister. — Blag mu spo n!
Ostale vesti
—	Razpis Ilirih lavantlnsklh župnij. Do 27. oktobra so razpisane župnije Sromlje, Dramlje, Sv, Lenart pri Veliki Nedelji in Zabukovje,
—	Otvoritev novega doma na Mrzlici. Osrednji odbor Slovenskega Planinskega druSlva naznanja, da otvori v nedeljo 20. t. m. agilna podružnica Si*D v Trbovljah nov planinski dom na Mrzlici (1119 m). Ob 11 slovesna služba božja in nalo blagoslovitev doma. Pri pros'avi bo svirala poli o-Stevilna rudnUka godba Iz Trbovelj. Od vseh vlakov bodo vozili po znižani ceni na željo avtobusi do Sv. Katarine, odkoder je eno uro in pol do vrha, Za vsakovrstno hrano io pijačo bo zadostno preskrbljeno. Na predvečer bo vrh Mrzlice razsvetljen z umetnim ognjem. Vabljeni vsi planinci in ljubitelji prirode.
—	O motociklistlčnl nesreči ▼ Soslrem smo ie prejeli. Ko sta se hlapec in dekla Bizjakova iz /advora vračala domov, je pr.sedla k njima tudi 9-ielna Anica Strah iz Sostrega. Tudi ta se je prevrnila in si pri uadcu zlomila roko. Odpeijali so jo v bolnišnico, Kjer so io obvezali, včeraj so jo pripeljali in se zdravi sedaj doma pri etariših.
K gornjemu naznanilu tržnega nadzorstva si usojamo pripomniti še naslednje: Za uspeh te akcije je sedaj v prvi vrsti potrebno sodelovanje kme-tov-producentov zaradi točne ugotovitve Iu kontrole, po čem te bil prodan vsak kos živino, ki pride na ljubljanski trg, oziroma, ki ga jo kupil ljubljanski mesar. Prosimo župane In Izdajatelje živinskih potnih listov, da ugotove vedno in v vsakem slučaju, po čem je prodal kmet živino in da to takoj javijo uradnemu živinozdravnlku pri tržnem nadzorstvu v Ljubljani, ki vrši kontrolo cen na ljubljanskem trgu. Apeliramo na vse kmetijske organizacije, v prvi vrsti na podružnice Kmetijske družbe, Kmetske zveze in vse kmetijske zadruge, da v lastnem Interesu, v Interesu našega kmeta vplivajo na vse župane, da bodo ti to izvrSevali. Tudi naj same poročajo o cenah In po možnosti o živi teži živine. Mestna občina je zaenkrat storila svojo dolžnost, pritisk javnosti je Imel uspeh in sicer v prvi vrsti v korist kmeta. Storite Se vl svojo dolžnost, zakaj za vaš denar in za vašo živino grel
Bati se je namreč, da bodo posamezniki pregovarjali kmete, naj bi ti označili višjo ceno, kakor pa so jo rrs prejeli.
Enaka akcija. kflkOr v Ljubljani, Je nujno potrebna tudi po vsej naši banovini.
—	Cestar dobi službo. Kraljevska banka
uprava razpisuje v območju ccstnega odbora v Slovenjgradcu službeno mesto banovinskega cestarja in sicer na banovinski cesti Dravograd— Šoštanj—8v, Peter v Savinjski dolini, za progo od km 31.?00 do km 36.500. Prosilci ne smejo biti mlajši od 23 in nc starejši od 30 let. — I astno-ročno pisane in a kolkom za 5 Din kolkova"0 prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kol-kovanimi prilogami je vložiti najkasneje do 30. septembra lC3l pri sreskem cestnem odboru v Slovcnjg adcu.
—	Pri obiranju OTehov se je — ubil. Iz Novega mesta. V sredo 16. t. m. te ie okrog pol 12 dopoldne odpravil 53 letni posestnik v Črnomoš-njicah, Andrejčič Franc, od doma v četrt ura oddaljeno vas Stopičo, da bi tam na svojem vrtu obral orehe. Zlezel ie na drevo in pričel z obiranjem. Naenkrat pa je padel z vej", ne baš globoko na tla, lako nesrečno, da si jc z'omil hrbtenico in vsled tega umrl. Pol ure po tem, ko se odpravil od doma živ in zdrav, so ga pripeljali domov mrtvega Domačini so hilro poslali v Novo mesto po zdravnika g. dr. Polenška, ki pa ie kon-statiral le ie smrt.
—	Nezan tat pokradel vrednost, ih papirjev v vrednosti 12.C00 Din. Iz Novega mesta. V torek 15. t. m. je prišel v restavracijo VVinlischer v Kandiji neznan, elegantno oblečen moški. Nekaj malega je pil, nato pa skoro ves dan spal v gostilni. V restavraciji si )c tudi naroČit prenočišče in zvečer se je podal v svo'o sobo. Drugo jutro pa so ga zaman iskali. Izginil je brez s'cdu, a z njim so pa izginile tudi razne stvari v precej veliki vrednosti. Ko je po hiši vse spalo se je splazil iz svoje sobe v gortil liškc prostore, kjer je udri v točilno mizo, vzel iz nje steklenko sli-vovke, ter stcklenico drožnega žganja, katerega pa je polovico odpil ali pa morda stočil v kako drugo steklenico, poba. al nekaj cigaret, a iz zaklenjenega predala točilne mize pobral natakarici ge. Zalki Katalenac, vrednostnih papirjev v skupni vrednosti ca 12.000 Din. Iz kuhin e ie vzel s stene sveženj ključev s katerimi je odklepal sosedne sobe, a k sreči ni nikjer nič bilo. Slednjič je skočil skozi vežno okno ven na cesto in jo odkuril neznano kam. Tatvina |e bila takoi prijavljena tuk. orožnišlvu, ki je že ukrenilo potrebno, da tatica izsledi. Takoj na/dednji dan 15. t. m. pa ie v isti gostilni nameraval nekdo iz okolice Novega mesta pobasati nekaj kozarcev, pa ga je prehitela natakarica in mu za name:avani poizkus priložila par gorkih okrog ušes ter ua naznanila policiji.
—	Brezposelnost v čevljarski stroki. Veliko brezposelnost v čevljarski stroki v splošnem, najbolj zgovorno dokazuje izredno visoko število potujočih pomočnikov, ki iščejo dela, pa ga ne morejo dobiti. Ta brezposelnost se je občutno povečala, odkar je v našin krajih Bafa razpredel svoje podružnice kakor pajek svoje mreže, v katerih s kričečo reklamo razpečava svoje izdelke, ter s tem odjeda kruh na-im domačim ljudem. Zato se z velikim zanimanjem pričakuje kakšen bo izid borbe čevljarskih organizacij proti Bat'i.
— K natečaja za »Po-mi dom«. Na seji dne 10. septembra je na mnenje izvedencev načelstvo sklenilo podeliti prvo nagrado načrtu »Donu, čigar avtorji so gg. arh. Vinko Glanz. Stan. Rohrman in Boris Kobe, odkupiti pa načrte R lt in 132, čijili avtorji naj se oglase v pisarni »Poštnega domaf, Pred prutnnii 1. Avtorji ostalih načrtov naj Iste dvignejo istotam.
—	Pcrutninarslvo. Sestavil A. Slivnik. Založilo Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena Din 40.— v platno vezana Din 60.—. V umljivi be-sedi opisuje pisatelj, kako vzgajamo perutnino, da se perutninarstvo povzpne do večje dobičkanos-nosfi tudi po naših krajih. V knjigi se vidi, da je sestavljena z veliko marljivostjo po raznih virih in po bogatih izkušnjah pistaeljevih.
—	Učni tečaj Trgovskega društva »Merkur« v Ljubpani. Trgovsko druStvo »Merkur« namerava priredili večerne učne tečaje, ki se bodo vršili ob delavnikh ob Času od 7. do 9. ure zvečer. Ti tečaji so nameravani za sledeče predmete: knjigovodstvo, stenografija slovenska in nemška, laški in nemški jezik. Tečaje se otvori pod pogojem, da se prijavi za posamezne predmete zadostno število udeležencev. Kdor želi obskovati take tečaje, naj se priiavi v društveni pisarni v času od 10 do 12 dopoldne in od pol 3 do 5 popoldne (Gregorčičeva ul. 27, pritličje, Trgovski dom) do 24. septembra 1931.
—	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
—	Telesno zaprtje, slaba prebava, nenormalni razkroj in gniloba v crevih, prevelika
i množina kisline v želodčnem soku, nečista koža na obrazu, na hrbtu in prsih, tvori, mnogi katari ustne sluznice izginejo prav kmalu z rabo naravne r>Franz-.Tosote grenčlce. Številni zdravniki in profesorji »Franz-Josefc vodo že desetletja pri odraslih in otrokih obeh spolov uporabljajo 7. ugodnim uspehom. >Franz-.Tosef< grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
h društvenega rivVenitt
Pomočniški odsek Obrtnega društva priredi
v nedeljo 20. t. m. v dvorani Uniona trgatev grozdja. Sodeloval bo šrainel-kvartet.
Ljubljana, 17. sept. AA. Današnje devetnajsto kolo mednarodnega šahovskega turnirja, ki »o j« igralo v Ljubljani v veliki dvorani Kazino, je poteklo dopoldne takole:
Njemcovič jo izgubil proli Aljehinu v :i(i potezah. Igrala sta angleško partijo. Dosegel je sicer v otvoritvi dobro pozicijo z možnostjo napada, vendar si je pokvaril šanse, ker jo preveč trdovratno hotel dobiti kvaliteto. Njegova dama jo zašla v past. iz katere jo je rošil z žrtvijo figure. Ta materi jalna premoč pa je svetovnemu prvaUt zadoščalo za zmago.
Colle je izgubil proti Kostiču, ki se je branil na holandski način, v 31 potezah. Belgijec je pre-hlastno forsirnl napad, žrtvoval dve figuri za stolpa, dobil pa ni zalo zadostne kompenzacije. Kostič je kmalu prešel k prolina|>adu in si osvojil še kvaliteto, nakar se je Colle udal.
Daniski gambit med Pircetn in Maroczijeni se je v 26. potezah končal remi. Maroezijeva pozicija dalj fasa ni bila ravno prijazna, vendar se mu je posrečilo igro izravnali in jo zasidrali v remiju.
Tudi daniski gambit med Bogoljubovim in Splehnannoin se je končal remi (34 potez). Bila je korektna partija brez razburljivih momentov.
Dr. Tartakover se ja proli dr. Astalošu branil s aicllijanko in oba igralca sta so po 40 potezah ze-dinila na remi. Borba pa je bila precej ostra in večkrat so jo kazalo, da bo dr. Aslaloš dobil odločilno premoč, toda njegov zviti nasprotnik so mu je vselej izmuznil in jo naposled stal celo za malenkost bolje.
Damski gambit med Flohrom in Kashdanom je potekel v živahni borbi; partija ob 3 še ni bila končana.
Dr. Vidmar je proti Slollzti takisto Igral daniski gambit. Dobil je kmalu lepo pozicijo, pozneje pa Je zagrešil slabo potezo, izgubil figuro, za katero je sicer dobil tri kmete, in ima šanse za remi.
Visečo partijo Aljehin Colle je belgijski mojster brez boja po 36. potezi predal.
Ljubljana. 17. sept. AA. Popoldne ni bila nu* bona partija končana. Razmerje med dr. Vidmarjem in Stoltzoni je nclzpremeiijeho. Jugoslovanski mojster ima mule na remi.
Flohr je bil proti Kashdanu vos čas v napadu, doseči pa ni mogel ničesar pozitivnega. Proti koncu današnje igro jo zn Kashdaua nastopilo malo olajšanju: vse kaže, da bo partija remi.
Jutri je prosi dan in so ludi visečo partije no bodo igrale.
Stanje po XIX. kolu mednarodnega Šahovskega turnirja je eledeče: Aljehin 1«, P.ogoljubov II, Kashdan 10(2), Vidmar 10 (1), Njemcovič, Spielmann 914, Maroezy, Kostič (i, Flohr H'A (I). Slollz 8 (2). Astaloš 8 (1), Tartakovver 7! ., Colle i;' • (t). Pire 6 (1).
Današnjemu mednarodnemu Šahovskemu turnirju Je prisostvalo okrog r>00 gledalcev v teku vsega dneva. Zlasti je bilo število gledalcev izredno veliko pri popoldanskih partijah, ki so »e grujii-rale proti koncu okrog edino šo nedolgranlh partij med dr. Vidmarjem in Stoltzem, Kashdanom in Floh rom. Zvečer odpotujejo mojstri na Bled. Bili so zelo zadovoljni s kratkim obiskom v Ljubljani in obžalujejo, dn se turnir ni vrSil v Ljubljani vgjij še par dni.
Konferenca
iu # o slovanskih škofov
Zagreb, 17. sept. AA. Hrvatsko Straža poro-ča, da bo 12. oktobra škofovska konferenca v Zagrebu. Konferenci bo )>redsedovnl hrvatski ui«'■• i-polit Bauer.
Htnrljsha kupčija
Niiniberg. 17. sept. Ig. l»nnes Jo bil«, ripHja-nih na trg H>0 bal, prodanih pa i- bilo lo m.ldncva 45 bal. povečini srednjega bnllertauuec.i lirneMu [>o 45 do 48 mark. Za inozemski hmelj nI bilo kupčije. Razpoloženje j« bilo tudi dane« inlrtu.
Večer rokoborcev v Ljubljani
Ljubljana, 17. septembra.
Danes jc prišla v Ljubljano skupina najboljših mednarodnih rokoborcev, da «e pokažejo tudi Ljubljančanom. Atlete vedi La»«artesse, ki je nastopal žo jired leti v Ljubljani. V tej skupini, ki bo nastopala sedaj v Ljubljani, so sami svetovni mojstri.
Ze pri prvih borbah smo morali ugotovili, da so ta skupina razlikuje za cela dva razreda cd one skupine, ki jo nastopala pred dvema letoma. Prvi par, Id je danes nastopil, je bil Prohaska (Av„lrija) in Milovanovič (Sednrtograeka). Borba med tema dvema je bila zelo zanimiva. Bila je In edina brfrba današnjega večera, ki ui bila bojevana ravno fnir. Zdi se, da ima v tej skupini Prohaska vlogo, kakršno je imel pred dvema letoma sloviti Mrna. Napram mnogo šibkejšemu Milovanoviču je uporabljal razne ostrosti, kar je izzvalo »eveda proteste. Kocčno je v 10. minuti položil iz dvojnega nolsona »lilova-lloviča na hrbet.
Drugi par sla bila Kram (Francija) ju Travni-lini (Italija). Nastop leb dveh atletov je veliko |m-kazal. Borba je bila vseskozi fair In polna lepih tehničnih prijemov. Take l,orbo Ljubljana ni zlepa videla. Sla lo atleta silne moči, lako da nelsoni pri teh dveh ne obveljajo. Eden kakor drugi sin bila večkrat v nelsonu, loda vedno »e je rešil na fin način eden iu drugi. Lepa borba, ki je bila tehnično na vilku, je končala neodločeno.
Zadnji par sta bila Hturm (Nemčija) in Kainer (Bavarska). Kainer. ki jo drugače simpatičen bo rec. proti rutiniranemu atletu, kakor je Stnrm (bivši svetovni prvak), ni imel nobenih upov na zmago. Sicer se je spretno rešil i/, nelsona. loda Slurin ga je v 18. minuti z bočnim meloni položil na hrbet.
Zanimive berhe fr bodo jutrt v Unlonu nadaljevale. Nastopil bo tudi Pero Kop. jugoslovanski prvak.
Maribor
Grozna nesreča
Cirkularha zmrcvarila ubogi delavki glavo
Strahovita nesreča se je pripetila včeraj dopoldne v Mariboru v Studencih na ccsti Kralja Petra. S cirkularko so žagati drva, katera je pobirala 20 letna delavka Fhza Sinkovič, stanujoča na Slomškovem trgu 13. V pripogibanju za drvami ji je zdrsnilo, omahnila je ter udarila / obrazom v vrtečo se cirkularko. Učinek je bil naravnost strahovit: v trenutku ji je v silnem tempu vrteča se žaga dobesedno strgala meso cclega obraza do kosti in ji na tilniku prerezala lobanjo do možganov.
Nesrečnica jc takoj omahnila nezavestna na tla. Strašen je bil pogled na la v samo krvavo kepo izprenienjen obraz, iz katerega so re/ali samo beli /obje, iz pretrganih žil pa je kri curkoma brizgala okrog. Brez moči so stali ljudje, ki so prihiteli na mesto nesreče; nihče ni mogel ne*rečnicl v prvem razburjenju nuditi pomoči. Pozvali pj so lakoj rešilno društvo, ki je revico lakoj |ircpeljalo v bn' niinico, kjer -e r.uli izredno težkih poškodb bon s smrtjo.
I 2
Vinarshi in sadjarski strokovn.ahi v Mariboru
Maribor, 17. septembra.
Včeraj je dospelo semkaj z avtobusom 28 odličnih in znanih avstrijskih vinarskih in sadjarskih strokovnjakov, ki so priredili po naši državi poučno potovanje. Med udeleženci se nahajajo zelo znani strokovnjaki ter osebe iz gosp l.u-Uoga življenja, kakor n. pr. dvorni svetnik Lfl-ehnigg z j Dunaja, sekcijski svelnik dr. \Vobich z Dunaja, jirofesor Steffel iz Klostornoubur«,a in drugi.
Dopoldne po prihodu si ogledali vinarsko šolo, o kateri so se zelo la-kavo izrazili, nadalje spodnješta ersko sadjarsko zadrugo, popoldne pa so priredili izlet v Limbuš in Pekre, kjer so >i ogledali vinarsko šolo ter druge vinograde ler oa-novinsko Irtnico.
□ Odlikovani Šolski upravitelji in upraciteljite. Včeraj dopoldne so prejeli iz rok šolskega nadzor- i nlka g. Tomažiča odlikovanje sv. Save V. razreda j sledeči zaslužni »olskl upravitelji odnosno upravi-teljice: Matija Perger. Franjo Cepe. Vekoslav From, Albin Sprajs, Franja Konečnik, Katinka Švajger, Aleksander Alt, Mirko Kožuh, Ivan Luck-mann, Viktor Grcar, Olga Juvančič, Justina Medved i in Franc Cvetko.	, . .
□	Bilo srečno. Poročili so se v zadnjem času v Mariboru: Juvančič Jožef, tesar, in Sokolntk Marija, poljedelka od Ojstrice pri Dravogradu. -Repič Ivan, posestnik, in 2orž Rozalija, zasebnica, Krčevina 171. — Fricel Anton, trgovski poslovodja, in Mikolič Ana, trgovska nastavljenka od Sv. Lovrenca na Pohorju. - Fak |ožel, tovarniški delavec, in Ribič Marija, delavka, Košaki 87.
□	Ljubljanski akrobatje nastopajo. Zc predvčerajšnjem so pokazali svoje izredne akrobatske veščine in ravnotako včeraj zvečer. Nastopili so v Tattenbachovi ulici ob napeti pozornosti mariborskega občinstva. Trije slovenski žični akrobatje, ki jim ni zlahka najti para. Med Mariborčani je opaziti za njihove nastope ogromno zanimanje.
□	Ciganove citre omehčal« sodnikovo srce. Oni dan je bila pri tukajšnjem okrajnem sodišču zelo zanimiva razprava; na zatožni ktopi jc sedel 72 letni cigan Ivan Oartner, pristojen v št. Janž na Dravskem polju. Radi potepuštva so ga bili izročili sodišču. -Od česa se preživljate?^ ga je vprašal sodnik. »Na citre špilam.« »Kje hnatc citre.-1« «V jetniSnici.« »Pojdite ponjt; č« mi bote eno lepo
1 zaigrali, pa ste prosti.« Ciganu so se oči zasvetile.
Brž je skočil po citre; in je sviral, sviral.., V tre-l nutku je napolnilo razpravno dvorano občinstvo, ki se je bilo znašlo iz vseh vetrov. Poslušalo je 'epo
godbo ter bilo ve.-elo, d.i je bilo dele/no koncerta — zastonj, še veliko vcselejii pa je bil cigan, ki -i jc z lepo godbo prislužil prostost in svobodo.
□	Po čudežnem naključju odnesli zdravo kozo. Na križišču Verstovškovc in Ma*aryUove ulice v Magdalenskem predmestju je prišlo vCeraj do težkega karambola tned dvema avtomobiloma. Zaletel se jt osebni avlo št. 2, katerega je šofiral Fer-do B., v avtotaksi Bogomila Oorjaka. Udarec oboit vozil jc bil izredno močan. Avlotaksiju je zdrobilo blatnike ter jioskodovalo motor, da ima lastnik okoli 20.000 Din škode. Osebni avlo jc i/šcl i/ tega karambola primeroma se cel. V avtotaksiju *> r vozili poleg šoferja še trije potniki, ki so prestali sicer obilo strahu, odnesli so pa po čudežnem naključju zdravo ko/o. Policija je uvedli preiskavo, da do/ene, na kateri strani le/i krivda radi karani bola.
□	Nunrodski blagor. Dne 10. I. m. jc ustrelil brodar pri Sv. Lovrencu na Pohorju josip Hittel krasnega ribjega orla (Pandeon haliaetus). Pijc.i meri v razpetosti kril 1.72 m. Njena domovina je Črno morje tn dolnji tek Donave. Pri nas =c le redko nrikaže ter seveda šc redkeje pride lovcu na strel. Ptico bo nagačil in razstavil /nani mariborski nagačevalec Ziringer.
ovo meslo
Komisija za pregled sadja, namenjenega /a izvoz, posluje pri okrajnem načelstvu v Novem mestu, soba št. 10. Og. izvozniki sadja se oiw/.ir-jajo, da se ravnajo po predpisih pravilnika o kontroli presnega sadja in pravilnika o trgovini ' suhimi slivami in marmelado, z dne 3. VI 1031 Službeni list štev. 208/47 ex 1031. in z dne 3. M. 1031. (Slu/bene novine štev. 130 XL), glede pregleda in razredbe za izvoz namenjenega sadja. Odpremo vagonov je treba vselej pravočasno najaviti.
Deika in dekltika osnovna flota ▼ Novem
mesto. Na deški osnovni šoli je letos skupno 263 učencev. V primeri s prejflnjimi leti je letos prirastek precej manjši, »ola ima dovoljene 4 \spo-rednice v prvih Itirih razredih, loda vzporednica v I. razredu jc odpadla, ker se je priglasilo samo 48 učencev. Ker pa je v razredih prostora Ic za 36 sedežev, si učiteljalvo pomaga iz zadrege s starimi klopmi, ki jih uriva v vaak prazen prostor.. Najbolj natrpan je pač V. razred, ki šteje 41 učencev. Vzporednice imajo IL, III. in IV. razred z 52, 58 in 61 učenci. Na zavodu pa je 10 učnih moči. Na dekliški osnovni Soli fe pet razredov kateri štejejo skupno 196 učenk, katere poučuje Seat učnih moči. Po vrsti imajo razredi 31, 40, 39, 36, in 23 učenk. V otroškem vrtcu jc 55 otrok in jih vzgajata dve učni moči.
Novi praški nadškof
Za nadškofa bo imenovan škoi v Kraljevem gradeu
dr. Kašpar
Med češkoslovaško vlado in sv. sloliro ,se je dosegel sporazum glede novega nadškofa v Pragi na sedežu sv. Vojteha. Imeno-
Škol dr. Kašpar.
van bo dosedanji škof v Kraljevem Gradcu msgr. dr. Karel Kašpar, ki je že na povabilo sv. Očeta odpotoval v Rim.
Novi nadškof praški je doktor bogoslovja
in doktor civilnega in cerkvenega prava. — Rodil se je 16. maja 1870 v Mirolovje pri Kokicaneh kot sin ljudskošolskega učitelju. Študiral je v Plznu realno gimnazijo v letih 1880/81 do 1888. Nato je odšel kot jako talen tiran mladenič v papeški češki kolegi] v Rim, kjer je študiral od 1888—1803. Ordmirnn je bil 25. februarja 1893, nakar se je vrni v domovino, kjer je najprej kaplanoval na nemški fari Schweissingtt (Svojšin) pri Stfibru. Tam je ostal do leta 1806, nakar je bil zopet poslan v Rim. V Rimu je služboval kot kaplan v »Animi« in študiral cerkveno pravo. Po končanih študijah se je vrnil v Prago, kjer je služboval kot kuplau pri sv. Nikolaju na Mali Srani do leta 1899. Nato pa je bil imenovan za spi r ituala in profesorja na Akademiji grofa Strnki v Pragi. Tu je ostal do leta 1H07 ko je postal kanonik pri metropoli sv. Vita v Pragi. Leta 1920 je postal škof-koadjutor (naslovni škof iz Retsaide) v Kraljevem Gradcu. Za škofa je bil posvečen dne 11. aprila 1920 in 13. junija je postal škof kraijevograjski.
Novi nadškof je jako agilen posebno na polju katoliške akcije, katero je vzorno uvedel v svoji dosedanji škofiji. Znani so njegovi spisi zgodovinsko-verske in pravniške vsebine. V svoji škofiji je organiziral sijajno organizacijo Charitas. Njegova osebnost je jako simpatična in uživa velik ugled pri vseh katoličanih v češkoslovaški republiki.
Gandi na komeienci v Londonu. C'vori'.vena «eja konierence pri okrogli mizi. Na častnem sedežu predsednik lord Sankey, desno od njega Gandi in Pandit Malavya, Levo od lorda Sankeya lord
Peel in sir Samuel Hoare.
Iz živalskega sveta
Žuželke, ki žro železniške tračnice
Znano je, da cela vrsta najmanjših žuželk lahko razvije take telesne sile, ki bi jih njihovemu majhnemu telesu nihče ne pripisoval. Vsakdo ve, da so na svetu žuželke, ki se prebijejo skozi najtrši les, da pa so na svetu tudi take, ki se ne ustrašijo kovine, bi marsikdo podvomil. In vendar je tako. Lesna osa n. pr. se lahko prebije skozi tri milimetre debelo svinčeno ploščo. Zdi se, da ima taka lesna osa posebno poželenje do svinca. V krimski vojni so se zgodili slučaji, da so se te vztrajne žuželke prežrle skozi stene, za katerimi se je nahajala municija, samo da so prišle do svinčenih patron. Pariška Akademija znanosti je imela tedaj priliko, da je videla cel paket prezrtih patron in se lako na lastne oči prepričala o vsej zadevi, ki bi jo vsakdo smatral za pravljico.
Berlinski institut za preizkušanje različnega kovinskega materijala se je zelo zanimal za to vprašanje. Imel je priliko, da je preiskoval zelo zanimiv slučaj. V neki kleti so naleteli na občutne poškodbe vodovodne
pod 7.2 stopinje, ne more več skakati. Pri 2.5 stopinje pa ne more niti več plezati.
Neki ameriški znastvenik je napravil nešteto poskusov z navadnim božjim volkom. Našel je, da je možno s preprostim računom iz števila cvrčalnih glasov te žuželke ob določenem času ugotoviti temperaturo. V ta namen štejemo glasove, ki jih d ažuželka od sebe v 14 sekundah. Temu številu prištejemo 40 in d^Miena vsota nam pove v ''ihrenhei-
Sportne pisemske znamke v Bolgariji.
V Ženevi mir - doma nove bojne tadjie
Iz leta 1925 objavljene ankete o angleških, ameriških, japonskih in francoskih pomorskih silah je razvidno, da iina angleško brodovje veliko premoč nad vsemi ostalimi brodovji. Edino Amerika ji je bila kolikor toliko blizu. Lela 1929 pa je bilo že drugače. Na prvi pogled se je jasno videlo, da se more v bodoče računati z italijanskim brodovjem. Tekmovanje med Anglijo in Ameriko je že zavzelo večji obseg. V globinski tonaži linijskih ladij, vojnih križark, letalskih matičnih ladij, patrolnih brodov, protitorpedovk in pa podmornic je imela Amerika leta 1029 1 milijon 830.780 ton, dočim je imela Anglija le 1,146.805 ton. Tako je Amerika dosegla 35 odstotkov globinske tonaže petih velesil: Anglije. Amerike, Japonske, Francije in Italije.
Kakšno pa je danes razmerje med velikimi pomorskimi silami?
Anglija ima danes zgrajenih: 16 linijskih ladij, 4 vojne križarke, 54 križark, 1 inino-nosca, 8 letalskih matičnih ladij, 16 patrolnih ladij, 134 protitorpedovk in 53 podmornic.
Amerika ima 18 linijskih ladij, 54 križark, 3 letalske matične ladje, 309 protitorpedovk in 122 podmornic.
Japonska: 6 linijskih ladij, 41 križark, 8 minonosce, 5 letalskih matičnih ladij, 108 protitorpedovk in 64 podmornic.
Francija: 9 linijskih Indij, 17 križark, 1 letalsko matično ladjo, 9 patrolnih ladij, 58 Drotilorpedovk, 7 torpedovk in 52 podmornic.
Italija: 4 linijske ladje, 13 križark, 1 letalsko ladjo, 20 patrolnih ladij, 63 protitorpedovk, 40 torpedovk in 43 podmornic.
Vidi se torej, da je Anglija še vedno na prvem mestu, Amerika na drugem — vendar daleko prekaša Japonsko, ki je na tretjem mestu.
V	gradnji pa imajo še: Anglija 8 križark. 3 patrolne ladje, 26 protitorpedovk in 16 podmornic; Amerika 18 križark, 1 letalsko ladjo in 5 podmornic; Japonska 4 minonosce, 1 pa-trolno ladjo, 13 protitorpedovk in 7 podmornic; Francija 4 kri/arke, 1 tninonosca, 6 protitorpedovk, 1 letalsko ladjo, 16 patrolnih ladij in 42 podmornic; Italija. 10 križark. 3 patrolne ladje, 8 protitorpedovk in 14 pod mornir.
Iz teh podatkov je torej razvidno, da je Anglija še vedno največja pomorska sila sveta. Prerej blizu ji sledi Amerika, nato Japonska, Francija in Italija, ki se trudi, da bi se zenačila s Francijo.
V	Ženevi pa na vse kriplje govore o razorožitvi...
Suša v Madridu
Medtem ko so drugod po Evropi jesenski ' nalivi, vlada v Madridu velika suša. Prebivalcem primanjkuje pitne vode pa tudi vode za namakanje vrtov. Cvetlice so se posušile. Vodnjaki imajo komaj polovico vode, kolikor bi je morali imeti. Glavni vodni rezervoar pa je popolnoma prazen. Prebivalstvo željno pričakuje dežja.
2u?elka kot toplomer
Ameriški znanstveniki so v novejšem 1 času izvršili zanimiva opazovanja o odnosih med toplotnimi razmerami in življenjskimi pogoji nekaterih žuželk. Pri tem so odkrili. : da imajo različne toplotne stopinje različen J vpliv na živahnost iu razpoloženje teh živ-i ljenjskih bitij. Zelena kobilirn n. pr. proizvaja svoje cvrčalne tone le pri gotovih tempe raturah. Pri 35 stopnijah cvrči najglasneje. Ciin pa pade temperatura na 16.6 stopinje, t ' preneha kobilica cvrčati. Skače še lahko pri I ' lej toplini; čim pa pade temperatura okolice '
Francoski poslanik v Berlinu dc Margerie gre k llindenburgu, da se poslovi od njega.
Jubilej krompirja. Letos je preteklo S)(J let, kar je prinesel angleški svetovni potnik in morski ropar sir Francis Drake (na sliki) iz Amerike prvi krompir v Evropo.
tovih stopinjah vlndnjočo temperaturo. Na tej podlagi je znanstvenik sestavil celo toplo-mersko skalo.
Tudi pri čebelah so ugotovili vpliv temperature na delavno razpoloženje.
1 tMJlelnica rojstva iznajditelja aviomobda na bencin. Danes poteče 100 let, kar se jc rodil Siegfried Markus, iznajditelj avtomobila na bencin. Markus je leta 1865 sestavil voz, ki ga je gonil plin. Leta | 1875 je voz predelal na bencinski pogon. Ta primitivni voz je prvi začetek današnjega avtomobilizma.
cevi. Pri natančnejšem preiskovanju cevi so ugotovili, da so poškodbe povzročile lesne ose. Nato so napravili zanimiv poskus. V stekleno cevko s svinčenim okrovcem, debelim tri milimetre, so zaprli nekaj žuželk in jih opazovali. Cez dve uri so opazili, dn se je ena izmed žuželk že zažrla poldrug milimeter v svinec. Cez nadaljnji dve uri pa je že pokukala na drugi strani ven. Pri tej priliki so opazili še nekaj drugega: žuželke so se menjavale pri vrtanju. Napravili so nato še poskuse z drugimi kovinami. Tu pa so žuželke več ali manj odpovedale. Pri vrtanju skozi aluminij so poginile na pol poti od prevelikih naporov.
Iz dežele onstran luže pa poročajo, da so tamkajšnje lesne ose daleko prekosile svoje evropske vrstnice. Tam da se je celo pripetilo, da so lesne ose poškodovale železniške tračnice. Koliko je na tej senzaciji resnice, pa naj bravci sami presodijo.
Hipnotiziran rak
V novejšem času so prirodopisni znanstveniki napravili zanimive poskuse z živalsko hipnozo. O teh poskusih poroča prof. dr. Lengeiken. Ugotovil je, da je treba n. pr. raka le položiti na hrbet, nakar v kratkem času zapade v hipnotično stanje.
Drugi način hipnotiziranja raka je ta, da raka postavimo na glavo, in sicer na škarje in ga toliko časa držimo v tem položaju, da preneha migati. S tem je rak že hipnotiziran. Leži nepremično in ne reagira na nobeno stvar. Slične poskuse je napravil dr. Lenger-ken z drugimi živalmi. Zanimivo odkritje je napravil zlasti na kobilici. Ko jo je spustil na hrbet, je bila že v hipnotičnem stanju. Verjetno pa je, da to stanje ni nič drugega, kakor neko obrambno stanje živali.
Toda ne samo žuželke, tudi druge živali se dajo nn sličen ali podoben način hipnotizirati. Tako u. pr. mačka, golobje, kokoši itd. Pri tem lahko omenimo tudi krotilce kač, ki radovedno občinstvo med obilnim hokus-po-kusont zabavajo s tem, da hipnotizirajo najbolj strupene kače. Toda ves hokus-pokus je pri tem povsem odveč. Krotilcu ni treba drugega, kakor da prime kačo na določenem mestu na glavi, ki ga dobro pozna, in kača je hipnotizirana. Zadostuje lahen pritisk rok"
Odhod na lov s konji
Resolucije kongresa zbornic
Splošne potrebe.
V prejšnjih resolucijah so bile obravnavane splošne potrebe obrti, industrije in trgovino, v naslednjem i)a so naštele ostale splošne potrebe.
Da se zagotovi zaposlitev, je treba, da država in samouprave Čimprej pristopijo izvedbi javnih del iu s tem deloma ublaže brezposelnost. Prednost pa mora seveda imeli domača produkcija. Prav lako se morajo javna dela plačevati v pravem času. Občine naj dobe navodila, da ob priliki imenovanj v davčne odbore vodijo račun o paritetnem zastopstvu po M. 118. zakona o neposrednih davkih. Potrebna je nadalje uniflkacija obrlne zakonodaje in nadalje je treba urediti obročno produjo.
Avtomobilizem in avtobusni promet.
Avtobusni promet se zaradi velikih finančnih bremen nahaja v težkem položaju. Bremena so težka lako za podjetja kakor za predmete njih porabe. Zalo prosi kongres vlado, da omili preveliko fiskalno obremenitev avtomobilizma iu avlobusnh podjetij, dalje, da se oprode trošarino na bencin avtobusna podjetja. Avtobusni podjetniki, ki obratujejo v krajih, kjer ni železnic ali pa vsaj ne v zado<rtni meri. Kongres poudarja potrebo ustanovitve cestnega fonda. Dokler pa se ta ne ustanovi, naj so sedanja proračunska sredstva porabijo v prvi vrsti za zgraditev in popravilo cest, kjer jih sploh ni, ali pa kjer so neobhodno potrebne, n. pr. v zetski, vardarski, primorski in severnem delu dravske banovine. Glede sredstev za fond pa je kongres mnenja, da naj se najame notranje ali zunanje posojilo. Uprava in nadzorstvo avtomobilskega kakor avtobusnega prometa naj pride pod trgovinsko ministrstvo. Pred novimi zakoni in uredbami naj se vprašajo za mnenje zbornice in strokovne organizacije. Ministrstvo trgovine naj ali s pravilnikom za izvršitev zakona o avtobusnem prometu ali pa s posebnim tarifom predpiše točne odredbe o šoferstvu, nelojalni konkurenci, pregledu iu registraciji motornih vozil itd.
Obremenitev za ceste.
Gradba in vzdrževanje cest so eno največjih skrbi občin in banovin. Izkazani izdatki za ceste znašajo v državnem proračunu kakor tudi v banovinskih in občinskih 766.6 milijonov Din. Skupna vsota pa je najbrž večja, ker v vseh samoupravnih
Kontrola mlečnosti
Zaključek živinorejske kontrole pri živinorejskih organizacijah v Prekmurju.
Povzdiga živinoreje je mogoča le s plemensko odbiro (selekcijo), ki se vrši v rodovniških društvih, ki vodijo rodovnik in kotrolo mlečnosti. Ne <lrži trditev, da za gojenje na meso ni potrebno izvajati kontrole mlečnosti, ampak le izbirati najlepše živali, kajti tudi za zdrav in hitro rastoč zarod (gojenje mi meso) je potrebni, da ima mali dovolj mleka. Izvajanje mlečne kontrole jo organizirano po rodovniških društvih in odsekih. To delo se bo po žo obstoječih organizacijah nadaljevalo, po potrebi se bodo ustanovila tudi nova d rušiva.
Za leto 1980. je zaključena mlečna kontrola, ki je dala drugi celotni zaključek kontrole mlečnosti za simodolsko pasmo pri Rodovniškem društvu v Nedelici. Prvi celoletni zaključek pa nam jo poleg '■Nedelice na razpolago pri rodovniških organizacijah: Puconci, Moravci in Tešanovcih zaključek za del leta pa pri organizacijah v Dolgi vasi, Strukovoih, Predanovcih, Vučji gomili in Petišovcih.
Najvišja mlečnost se je dosegla pri Rodovniškem društvu v Nedelici in Puconcih. Najvišja mlečnost je izkazana pri kravi št. 80 (Rodovnifcko
drušlvo Nedelica), lasi Grajfa Iv., pos.. Turnišče. 6 4097 litrov, kot druga sledi krava št. 52 (rodovniški odsek 1'uconci) last Balaž^ča Janoša. Marki-šavci s 3426.5 litrov in kot tretja pa krava St. 12 (Rodovniško društvo Nedelica). last Draškovlča Jožefa, posestnika v Nedelici, s 3278.4 litrov.
Pričakuje se, da bo smotreno nadaljevan ie započetega dela prineslo živinorejcem še lepše uspehe. Za letošnjo jesen se pripravljajo razstave rodovniško živine v Moravcih, Tešanovcih, Slru-l^ovcih, Petišovcih iu v Dolgi vasi.
Ljubljanaki živinski sejem
Včeraj se je vršil v Ljubljani, kakor smo že poročali, živinski sejem. Na klavnici so nam dali naslednje podatke: Dogon je znašal: 116 konj, 11 žrebet, 87 volov, 68 krav, 16 telet in 69 prašičkov. Prodanih je bilo: 35 konj, 32 volov, 34 krav, 12 telet in 00 prašičkov. Cene so se gibale (po uradnih podatkih klavnice): voli I. vrs e 6 do 6.50 Din. Voli II. vrsle so bili po 5 do 5.50. voli III. vrste pa po 4.50 do 5 Din. Krave so bile: debele po I do 6 Din, klobasarice po 2.50 do 3 50 Din. telički po 7.50—9 Din. Prašički so bili okoli 120 Din ko-•nad. Konji za klanje so bili navadno |>o 300 Din. Jrugi pa po kvaliteti do 5000 Din.
00 letnica Kmeltke posojilnice ljubljanske okolice. Danes pred 50 leti (18. septembra 1881) se le vršil ustanovni občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, katerega so sklicali župani ljubljanske okolice. Glavni organizator in pnspeše-vatelj je bil znani Anton Knez, ki je umrl 1. 1N93. Prva bilanca zavoda 1882 izkazuje 10.000 gld. deležev ter 26.250 gld upravnega premoženja. Sedaj pa Ima Ančnikova šparkasa (kakor so jo nazvali po predsedniku Knezu) nad 235 milij. vlog ler je največji kreditni zavod na zadružni iiodlagi. Znano je. da je vodsivo zavoda imelo vedno odprte roke za splošno koristne narodne namene.
Likvidacije. V Zagrebu sla sklicali svoj redni občni zbor delniški družbi Ribarstvo. za trgovino t ribami, in Vaga, za proizvodnjo in trgovino tehtnic in uteži po sistemu in patentu Schember. — Družba Ribarstvo je bila ustanovljena 1922. njena glavnica je sedaj znašala 175 000 Din. Bi-'anca za 1930-31 Izkazuje 00.536 Din izgube (pre-.los zgube 1929-1930 110.007 Din). Družba Vaga je bila ustanovljena 1921 s sodelovanjem dunaj-»kega kapitala. Njena glavnica je znašala 1 milj. Din ln izkazuje bilanca za 1930 izgubo v znesku .1.17 milj. Din (izguba 1929 samo 2919 Din, prenos izgub iz prejšnjih let pa 0.30 milj. Din.
Prva celotna izdaja I Doktoria Franceta PreSerna
zarano delo
Cena Oln 40"—, eleg vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v llublknl.
proračunih niso izkazani dohodki od kuhifca, doklad, Izrednega priapevlca za porabo cest itd. Z
ozirom na finančno važnost tega vprašanja morajo biti navodila in norme glede teh vprašanj jasna ili nedvoumna in postopek v različnih banovinah enak. Da bi prišlo do tega, Je treba čimprej uveljavili zakon o proračunih občin, nadalje zakon o financiranju občin, med lom pa naj so provizorlSno enako urede v vseh bauovinah tozadevna vprašanja na podlagi uredbe o načinu budzetiranja banovin. Zlasti jo treba paziti, da so vsi dohodki ln izdatki zapopadeni v banovinskem proračunu, nadalje, da bodo izdatki v pravem razmerju z gospodarsko močjo prebivalstva in da gredo paralelno s cilji splošne državne politike. Potemtakem ne smejo banovine poleg odobrenih proračunov nalagati milijonskih bremen za kuluk, okrajne doklade in posebne prispevke za izredno porabo nedržavnih cest. Treba je upoštevali tudi da se mora izvršiti petletni načrt ua podlagi določenega programa dela na cestah. Konsekvenlno naj se uvedo praksa, da morajo vaj dohodki priti v proračun. Dohodki iz kalilrmine^, dohodki carin, Irošnrine in davka na poslovni promet v zvezi s promeioin motornih vozil po cestah naj bodo namenjeni za gradbo in vzdrževanje cest Ti dohodki znašajo 175.9 milijonov Din, po proračunu pn znašajo izdatki za državne ceste samo 168.6 milj. Din. Ti državni dohodki prihajajo največ iz prometa na nedržavnih cestah, ker je skupna dolžina nedržavnih ceel večja, kakor je dolžina državnih cest, n. pr. v primorski banovini je državnih cest 854 km, samo banovinskih pa 1230 km, občinskih celo nekaj tis o. Najbrž je lako ludi v drugih banovinah in bi bilo treba del teh državnih dohodkov nameniti banovinam za njih ceste. Tako bi prenehale napetosti med oblastmi, ki skušajo na kakršenkoli način zgradili potrebne ceste in jih dobro vzdrževati, in davčnimi obvezaiRci na drugi strani, ki ne morejo večkrat doprinašati davščine v isto svrho in zagovarjajo načelo, da mora biti za ceste kakor tudi za vse druge izdatke in davščine merilo gospodarske razmere in davčna moč. Na koncu prosi kongres, da se z ozirom na to, ker so krediti za vzdrževanje nedržavnih cest že določeni v banovinskih proračunih in ker se porablja ljudsko delo in plačuje odkupnina, ne pobirajo okrajne cestne doklade, ker smatra, da je to dvojno obdavčenje v današnjem gospodarskem položaju neznosno.
Borza
Dne 17. septembra. Denar
Ljubljana, Amserdam 2282.88--2289.72, Bruselj 786 01—789.27, Curih 1104.45-1107.75, Dunaj 795.08—797.48. London 274.98—275.80, Newvork 5616 49— 5063.41', Pariz 221.80—222.46, Praga 107.54 do 168.04, Trst 295.98-296.88.
Zagreb. Amsterdam 2282.58—2289.42, Dunaj 795.08—797.48. Bruselj 786.91 — 7S9 27, London 274.98—275.80, Milan 295.98-206 88, Newyork kabel 5657 49—5074.40, ček 5640 49-5603.49, Pariz 221.80-222.46. Praga 107.54—168.01. Curih 1104.45 —1107.75.
Skupni promet brel kompenzacij 6.6 milj. Din.
Belgrad. Amsterdam 2282.88- 2289.72, Bruselj 786.91—789 27, Curih 110-145-1107.75, Dunaj 790.05 do 797.74, London 274.08—275.80, Newyorl< 5046.19 do 5663.49, Pariz 221.80—222.4C, Praga 167.34 do 168.04. Milan 295.98—290.88.
Curih. Belgrad !>.0I. Pariz 20.0875, London 24.90, Newyork 512.87, Bruselj 71.225, Milan 26 7875, Madrid 40 15, Amsterdam 2"6.75. Berlin 120.65, Dunaj 72, Stockholm 137.105, Oslo 186.95, Kopenhagen 1B6 95. Sofija 3.715, Proga 15.17, Varšava 57.35. Budimpešta 90.025, Atene 6.6575, Carigrad 2:48, Bukarešta 3.05375, Helsinglors 12.90.
Dunaj. Dinar notira (deviza) 12.655. (valuta) 12.55.
. Hadec tečajev drž. papirjev
Daues smo doživeli ponoven padec državnih papirjev, ki so prispeli na lako nizke tečaje kol že le.a ne. Vojna škoda Je danes v Zagrebu padla pod 300 kakor tudi v Belgradu. Na Irg prihajajo razmeroma majhne količino blaga, saj je bilo v Belgradu premeta v promptni škodi kakor tudi v terminih komaj 1.300 komadov ali 1.3 milj. Din noniinala. V Zagrebu so bili zabeleženi še nižji tečaji kakor v Belgradu lako za škodo kakor za dolarske papirje. Vojna škoda je sedaj na isti višini kol je bila leta 1926 in 1927., ko se je njen tečaj sukal okoli 300. V-eslujzi v letih 1928., 19i!9. in 1930. ter v prvi polovici 1931. je bil njen tečaj nad 400. Njen tečaj je že prekoračil višino 460 v jeseni 1930 ter se je dobro držal do konca junija 1931. 7r/o inv. posojilo je poleti lani že 92.50, 7<& Blerovo posojilo je slalo na 90, 8?i pa je bilo čez 100, torej čez nominalo.
Bančni papirji so ostali neizpremenjeni In je bil običajen promet. Zemaljska banka je [»opustila od 113 na 112. Tudi v industrijskih papirjih je bilo nekaj več prometa. OsjeSka Šečerana in Vevče sla ostali neizpremenjeni. Brodska tovarna vagonov se je učvrstila na 00. Trboveljska jc bila slabejša tn je bila zaključena po 195, kasneje pa se je učvrstila na 200.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 67—6K (07), agrarji 40 bl., vojna škoda ar. 295—296 (298. 295. 296, 295.50), kasa 295- 296 ( 295), 12. 295—296 (205), 8% Bler. pos. 70 d., 7r,c Bler. pos. 61.50 do 62.50 (62.5H, 62). 7Tc pos DIIB 66 bl., 6% beel. obv. 42—43. — Bančne delnice: Hrvatska 50 d.. P oljo 53 —55 (53j, Kreditna 121—126, Union 150 do 155 (150), Jugo 67 —68 (67), Lj. kred. 120 d., Medjunarorlna 68 d., Narodna 1000—4500, Obrtna 36 d., Praštediona 957.50-965, Srbska 190 bl., Zemaljska 113—114 (113. 112). — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d.. Gutlmann 105—110. Slavonija 200 d., Danica 70— 75. Drava 192.50—200, Šečerana OsJek 200—203 (200). Osj. ljev. 210 bl.. Br.nl. vag. 50—60 (60). Vevče 110—120 (120), Ragusea 290 do 300 (290), Oceania 190 bl., Jadr. plov. 460-480. Trboveljska 195—200 (196, 200).
Belgrad. Narodna banka 4000—4400. 17" inv. pos. 66—08, vojna škoda 291—293 (500 kom.) 11. 295 -296 (100 kom.), 12. 290 -298 (700 kom.), begi. obv. 48.50 (5000). 7% Bler. pos. 63,75, 6-1 (2000 dol.), 7% i*os. DIIB 05 (2000 dol.).
Dunaj. Don. sav. jadr. 81, VViener Bankverein 14, Escompleges. 152, Zivno 73. Union 17.50. Mun-dus 55. Alpine 10.55, Trboveljska 23.15. Kranj, ind. 40, Leykam 1.05.
Notacije dri. papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 60—61. Newyork 8% Bler pos. 68 do 70. 7% Bler. pos. 58-61. 77r pos. DIIB 00-61. Pariz 7% slab. j>oe. v zlatu 79.60.
Žitni trs
Novi Sad. Cene so take, kol sto določene po zakonu. Promet: skupno 39 vagonov.
Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet srednji. Pšenica dec. 10.35-10.45, zaklj. 10.43-10.45, marec 11.53—11.70, zaklj. 11.66—11.67, rž marec 11.55 —11.70, zaklj. 11.60—11.63, koruza maj 1235— 12.00, zaklj. 12.57-12.6U
N a vseh vrstah cest prijetno vozite -
v Buick 8
se
"V7"SI vemo, da se bo avtomo-* bilska turistika v Jugoslaviji ie široko razmahnila, kadar bodo zgradili nove ceste, nekatere izmed sedanjih a popravili.
Posamezni avtomobdisti tega čudeža sami ne morejo iz-Pravt vrline av vestj izpolnitev teh sanj za-S^ZJ*	časa. Vendar je neko
tc vrste.	sredstvo v turistiki, ki omo-
goči udobno vožnjo križem države iz gorate Slovenije do dalmatinske obale in potem dol v slikovito Črno goro in Južno Srbijo — to sredstvo je Buick 8.
Buickov 8 cilindrski ,,valve-ln-the-head" motor je izdelan tako, da je baš takim situacijam kos. Ta motor so tri leta preizkušali na znamenitem pre-lzkuševalnem terenu družbe General Motors pri Detroitu, kjer so zastopane vse vrste cest, kar si jih morete misliti. V skladu s tem čudovitim motorjem pa je razkošna in udobna Fisherjeva karoserija z vzmetmi, ki ubijejo vsak sunek, da je vožnja tudi na najslabših cestah zabava.
Pomnite: Buicka se proda več ko dvakrat toliko kakor njegovega najhujšega tekmeca v kategoriji njegove cene. Tudi tega ne pozabite: 88% vseh lastnikov Buicka se spet odloči za nakup Buicka, kadar si zažele novega voza.
Ce se vam hoče avtomobila ki naj vam bo v popolno zadovoljstvo in vedno v ponos,
je vsako pomišljanje odveč — ta voz je Buick.
'buick-8
GENERAL MOTORS CONTINENTAL S. A.
Nova smučarska postojanka
V zadnjih letih se je smučanje v naši ožji domovini tako močno razvilo, da smo v pretekli sezoni že govorili o tem, da je smučanje postalo slovenski (judtki spori. Toda. ako pogledamo nn smučanje s stvarnega stališča, moramo ugotoviti, da so pač dani vsi pogoji, da se uresniči gornja želja. Predvsem imamo krasne terene, višje od Jesenic ludi dovolj snega. Manjka pa nekaj: to so ugodne Železniške zveze ln pa koče, ki bi bile sredi teh terenov. To sta dva nedostatka, ki ovirala. da se smučanje ne moro tako razviti, kakor bi se moralo. Ker se približuje zimska sezona, Je potreba že sedaj opozarjati, da se po možnosti odpravijo ti nedostatki.
Najlepši tereni za smučanje so gotovo od Kranjske gore naprej proti Planiei-Rntečnm. Rekli smo najlepši. Toda to ni točno, ker so lepi toreni
firav povsod na Gorenjskem, kakor tudi na Do-enjskem in Notranjskem. Toda smučarji na|raje pohite na Gorenjsko. Zato ima tudi Gorenjska bodočnost v tujsko-prometneni oziru tudi pozimi. — Ugotoviti pa moramo, kar smo povedali že v pretekli zimi, da lokalni faktorji po Gorenjskem ne skrbo ravno preveč, da bi se dotok domačih smučarjev pomnožil. Po vaseh in manjših trgih je sicer preskrbljeno za goste, toda tamkaj, ko bi človek najbolj rabil primeren prostor zn počitek, se težko kaj najde.
Ko Je pred leti agilnl ljubljanski Smučarski klub predelal lovsko kočo v Planici in s lem zgradil sredi najlepših terenov smučarsko postojanko, so prijatelji zime pohiteli v Planico, kajti Smučarski klub Ljubljana je nudil priliko, da si od-počijejo smučarji trudne kosti sredi lepih terenov. Podobno nalogo si je sedaj zastavila tudi SK Ilirija. V eni najlepših dolin naših planin ua skrajnem severozapadu državne meje. v kotičku, kjer se stiskajo meje treh držav, tamkaj bo stala nova smučarska postojanka. Pod -.jugoslovanskim Mat-terhornom , piramidastim Jalovcem, na položni tratasti SlatnK, si bo zgradila v najkrajšem času Ilirija tretji dokaz svojega športnega udejstvova-nja. Za modernim edinim kopališčem v naši državi, zn tenis Igrišči, sedaj še smučarski dom. Od železniške postaje Rateče-Planica bo doni oddaljen komaj 10 minut. Od tamkaj bo izhodišče za vse mogočo ture, lako poleti kakor ludi pozimi. Izvežbani smučarji in planinci bodo lahko delali izlete na Mojstrovko, Vršič preko Slemena nn Jalovec in Ponco. Vsi li vrhovi oklepajo dolino Slnl-ne od treh strani. Skromnejši smučarji iu hribo-lazei bodo pa lahko udarili na rateske Rovle, Peč, Petelinek, odkoder se jim nudi krasen razgled nn izgubljeno slovensko zemljo — KoroSko. Videli bodo lahko tudi divje razriti Dobrač, ki je posebno lep ravno od rateške strani. V ozadju Do-brača se pn vidijo koroške, tirolsko in solnogrn-Ske Alpe. Ob lepem vremenu bo imel tudi naj-skromnejši smučar nepozaben užitek. — Najbolj skromni bodo pa lahko delali izlete tudi k Beln-peškim jezerom — toda le z dovoljenjem karabi-tierjev.
Pu ludi neglede na izlelne točke je dolina prav srečno izbrana. Najprej zapade sneg in naj-delj leži tamkaj. Torej kakor nalašč za smučarje. Da bo pa dom doseizel i uaravo estetsko učinko-
vito celoto, bo zgrajen v domačem gorenjskem slogu iz lesa, temelj in poslavek do enega metra višine od Iu bo pa iz obsekaneira kamna. Imel bo pritličje, kletne prostore, eno nadstropje in podstrešje z lepimi in svetlimi mansnrdnimi sobami. Na rateško stran bo imel .lom teraso, proti ponški strani bo pn zaprta steklena veranda, s katere te bo videlo proti Jalovcu. V pritličju bosta dve obednici, kuhinja, shramba za smuči ter dve skupni ležišči za moške in ženske. V prvem nad-stropju bodo sobe z eno do štirimi posteljami. V podsrešju bodo pa zopet skupna ležišča, kjer bo imel vsakdo svojo posteljo. Dom bo urejen komfortno: imel bo centralno kurjavo, kopalnico in umivalnico z gorko in inrzlo vodo. V kleti bo še sušilnica za mokro obleko. ,Vsa stavba bo krita s skodlami ali eterniteom, v notranjosti ho pa dobro izolirana proli vsem vremenskim neprilikain s bernklitom. V domu bo tudi vodovod zajet iz studenca v gozdu. Prihodnje leto bo pa najbr/. zgrajen že mal bazen, kjer se bodo prijatelji narave lahko kopali. Skratka, doni bo zgrajen, da bo nudil ugodno zavetišče vsakomunr, tudi naibolj utrujenim smučarjem začetnikom, ki so še posebno občutljivi: kajti od pik ili telebenmarkov bole kosli, zlasti one, ki so pristaši vitke linije.
Radio
Proprami Hadio-Ltuhnanat
Petek, 18. septembra: 12.13 Plošče. — 12.45
: Dnevne vesti, — 13.00 Cas, plošče, borza. — 18.30 | Salonski kvintet. — 19.30 Vegetarijanska prehra-• na, gdč. Vera Humek. — 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugoslovanski prvak dr, Milan Vidmar v slov., nem. in fran. jeziku. — 20.30 Prenos iz Belgrada. — 22.30 čas, dnevne vesti.
Sobota, 19. septembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 čas, plošče. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Ivo Peršuh: Friderik Baraga. — 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča ju;>o«lov. prvak dr. Milan Vidmar v slov., nem. in franc. jeziku. — 20.15 Duclni večer, g. Jože Goetič in g. Marjan Rus. — 21.00 Prenos plesnt glasbe F.rich lierseja jazz orkestra iz Parkhotela Kazino na Bledu. — 22.00 Cit. dnevne vesli. — 22.15 Salonski kvintet.
Drugi programi i
Sobota, 19. septembra: Belgrad: 12.45 Radio orkester. 17.00 Narod nc pesmi. 17.30 Radio orkester. 20.30 Naroda* pesmi. 21.20 Židovska glasba. - Zagreb: 12.30 Plošče. 17.30 Filmska glasba. 20.00 Belgrad, — B« dapest: 12.05 Opoldanski koncert. 17.00 Koncer' vojaške godbe. 19.30 Prenos iz oper«. 23.00 Ci ganska glasba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 13.10 Plošče. 20.10 -Almc-, igra. 22.00 Ve čemi koncert. — Milan: 11.15 Pestra glasba. I3.0o Plošče. 19.15 Pestra glasba. 20,45 Komedija, nato I plesna glasba. — Oslo: 20.00 Prenos iz gledali«,r ' 21.30 Plesna glasba. — Praga: 19.05 Koncert. 20.00 Radio orkester. 22.50 Plesna glasba. — R»J 13.01» Ploičc. 13.40 Radio kvintet. 21.00 Lohengrln . opera. —
MotvozGrosuplje
domači slovenski izdelek
Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani.
Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno
Dijaški koledarček izšel
Dijaški koledarček za Šolsko leto 1931/32, ki ga je uredil Etbin 15ojc, nas je res presenetil po pestrosti, bogastvu in sodobnosti svoje vsebine. Študent bo našel v njem vse, kar rabi v svojem poklicu pa za praktično življenje sploh, od statističnih podatkov z vsega sveta do matematičnih formul. Še bolj dragocen pa je idejni materijal. Lotos nas je razveselil v koledarčku predvsem oni del, ki ima namen zbuditi v mladi duši ljubezen do slovenskega rodu in domovine. Načelne smernice daje prekrasni članek dr. Jožeta Pogačnika o Dijaku in narodnem občestvu. »Za nas velja,« pravi, xla je pra-vec, po katerem mora hoditi naša kultura, d u h naše zemlje. Zato se pogreznimo vanj pravočasno!« Nekdo opisuje potem Slovensko krajino, drugi Belo krajino, Etbin Boje nas vnema k ljubezni do naših onstran državne meje, v Primorju, Korotanu in drugod. Med članki, ki dajejo katoliško krščansko orientacijo, je brez dvoma najboljši po svoji jedrnatosti oni o kongregatijah; treba je, da ga vsak študent pa in'eligent sploh prebere. Spisal ga je Jože žabkar. Letošnji koledar obširno seznanja tudi s cirilmetodijsko akcijo, Duh nas vnema za karitativno delo. Zelo informativni so podatki Kuretovi o Pax Romana, Ulaga je napisal nekaj jako tehtnega in zanimivega o Dekletu in fantu v fportu. Fantje, 6ezite po »Dijaškem koledarčku« Slovenske dijaške zveze, cena mu je 15 Din.
Učenka
modistinio, išče mesto ' v Celju ali Mariboru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 10390.
Dijaka
Miilif Ollt
ln milijoni ljudi uporabljajo
le nad trideset let
po spodaj navedenih navodilih
levfo - Plen!os Droždtenho
In b!a£oslavl|o n|en neprecenljiv (u dežni ucineh
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 150 DIr» ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas . 5 Din. Oglasi nad devet eratie se računajo više Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Pozor!
Prikrojevalni tečaj na
Krojnem učilišču, Stari trg 19, Ljubljana, se radi zakasnitve vodje tečaja, ki se je mudil v svrho mode v inozemstvu, prične 24 septembra. Poleg solidnih krojev, se bodo podučevali najmodernejši kroii, ki se uporabljajo v vseh večjih velemestih. Zadnja moda visoke široke rame ori suknjičih in kostimih. Specialen kroj brez katerega se ne more danes dati moški obleki ali damskem kostimu moderna oblika. Revnejšim znižano. Ob zaključku se rekomandirajo službe. Damam, ki ne morejo v tečaj, poduk v poljubnih urah Izdelava krojev zunanjim po sliki in meri pošlnoobratno.
Trg. pomočnik
mlad, dobro izvežban v mešani stroki, želi za-meniti službo. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Slovenca« v Ljubljani pod značko: »Dva meseca brezplačno«, št.
10929.
Učenec se sprejme!
M. Spreitzer, Ljubljana, veletrgovina, špeceriia in kolonijale.
Pletilje
z večletno prakso in zelo spretna navijalka volne, se sprejme za stalno. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 10831.
Trg, učenca
iz poštene hiše sprejme takoj boljša deliktatesna in špecerijska trgovina v Ljubljani. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10910.
sprejmem, po nizki ceni, z vso oskrbo na stanovanje k moi°mu sinu srednješolcu. Naslov v upr.
»Slov.« pod št. 10920.
Sode
oljnate in vinske od 100 litrov naprej, v dobrem stanju brez vonja ponudite takoj tvrdki Peter Šetina, Radeče, Zid. m.
Jabolka
Prazno sobo
oddam 1 ali 2 gospodoma event. zakonskemu paru brez otrok. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10914.
Meblovano sobo
pritlično, čisto s posebnim vhodom oddam v Trnovem. Naslov v upr. »Sloven.« pod št. 10902.

Gozdne delavce
Pri revmatizmn trganju iši-asu: boleča mesta vdrgniti.
Pri zobobolu: dlesne vdrgniti in ustno duplino izpirati, grgrati.
Pri glavobolu, nervomosti, pomanjkanju spanja: čelo in celc ielo vdrgniti, ter vzeti zvečer pred počitkom mlačno kopel j dodatkom I.evje Mentol-Droi-djenke.
Pri utrujenosti: masirati celotno telo.	j j
Pri želodčnih boleznih: 10 ' kapljic na košček sladkorja. |
Pri izpadanju las in prhaju: Poslovni lokali masaža glave.	j na Dunajski cesti it. 29/1
Kot zobna vmla itd.	' se takoj oddalo. Poizve
sprejmemo. - Kje, uprava »Slovenca« št. 10889.
pove pod
I
(""amernikova šoierska šola Ljubljana Dunajska e. 36 |Jugo-avto|. Prva oblast, koncesiionirana Proso.-«, št 16 zastoni Pišite poni!
Posestva
Hišo v Zagrebu
prodam ali zamenjam s hišo ali vilo v Ljubljani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10927.
Pri potenju podpazduho, nog-rok a i celotnega telesa naj se poteč I deli zjutraj in zvečer iz-mivaijo.
LevJa-MenlolDroidlenka
je prava samo v tu odtisnjeni in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI
Zahtevajte izrecno
Levjo-Mentol Droždjenko
ter odločno zavrnite vsako nadomestilo. Levja Menlol-Droždjenka
se dobi v vsaki drogeriji. lekarni in boljši trgovini po 10*—, 26 — in 52'— Din. Pazite se pred po-naredbami.
Centralni biro: LAV1JA MRNTOL-DROZD.TENKA Zagreb, Maruliiev trg 5. — Telefon: 73-62
se istotam.
Gosli poučuje
bivši učitelj konservatorija. Studentovska ul 9-1.
Gojbo Pipenbacher
koncesiion šoferska šola. Liubliana, Gosposvetska cesta št. 12. - Zahtevajte inlormaciie
Gospa Orthaber
sprejema otroke do šolske dobe za pouk nemščine ali angleščine. Tečaji francoščine ali nemščine tudi za odrasle -Gosposvetska cesta 12, dvorišče.
Kupimo
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava 'Merkur«, Liubliana - Selenburgova ulica 6 II nadstr
Bukova drva
popolnoma suha stalno kupuje fco vagon Ljubljana ILIRIJA dr. z o. z. Ljubljana, Dunajska c. 46.
Kanade, zlate ranete, kakor tudi druge žlahtne namizne jabolka, kupujemo vagonske količine samo franko meja Po stojna« ali meja >Pre valje«. Ponudbe je nasloviti na podružnico »Slovenca« v Celji pod »Mi- ' lano«.
torraa
1.200 Din
lahko zasluži z obiskovanjem privatnih strank vsak naš zastopnik z mnogo poznanstva. Delo je lahko in hvaležno. -Iščemo zastopnike po celi Dravski banovini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »1.200« št. 10930.
1053231
Pianino
malo rabljen, krasen glas, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10755.
Gramofonske plošče
popolnoma nove prispele. Cena samo Din 20. — »Omnia«, Dunajska c. 36.
Plemenske zajce
rekse prav poceni naprodaj. Naslov v upravi »Sloven « pod št. 10911.
Kozolec
iz 12 delov, hrastov in z opeko krit, dobro ohranjen, se skupaj ali posamezni deli, ugodno proda. Vprašati v pisarni društva hišnih posestnikov, Ljub-'iana, Salendrova ul. 6.
'.,<«$'; v\ 7 ' v; *. :..!•••::./;
f
V neizmerni bolesti, sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da je naš nadvse ljub ljeni sin, oziroma brat, gospod
DRAGO TOMŠIČ
abs. pravnik
po dolgem in mukepolnem trpljenju, večkrat previden s sv. zakramenti, danes ob 4.45 zj., v 25. letu starosti, boguvdano umrl. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto 19. t. m. ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Kandiji na šmihelsko pokopališče. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Novo mesto-Kandija, dne 17. sept. 1931. JOSIP IN MARIJA TOMŠIČ, starši — BRATJE in SESTRE.
ifrhtr
J.Vi,, gSEf
.11«
Starinska zofa
s šestimi stoli, prodam po nizki ceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10941.
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čislo belo gosie po 130 Din kg io čisti puh po 250 Din kg Razpoii-liam po poštnem povzetiu. L BROZOV1C - Zagreb, llica 82 Kemična čistilnica peria
Prima grozdje •
Din 3.75, prima žlahtna jabolka Din 2.75 franko vsaka postaja Slovenije, razpošilja že od 15 kg dalje po povzetju. Prešna jabolka najceneje. • Po-stržin, Krško.
Prima sodi
novi bukovi za jabolčnik, se prodajo za ceno 130 Din pri Gumzej, stroj, sodarstvo, Celje, Breg 6.
Šival, in pletil. stroje
popravlja in renovira Emil Klobčaver, specijal-ni mehanik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 47.
(janenp rponinp
•n driifii krmila nudi nnicenei Veieiritovtna nta in moke
A VOLK LJUBLJANA
Reslteva cesta 44
Sveže in suhe pobe
kupujem stalno vsako množino Zahtevajte pojasnila.
Namizna
jabolka
prvovrstna, razpošiljam po najnižji ceni. — Peter Šetina. Radeče — Zidani most.
..MASLO"
Mlekarska zaeruga v St. Rupertu
na Dolenjskem, iščp stal-i ega odjemalca II. a namiznega masla po znižani ceni.
tAtači epča&C
zaiamčuo najpopointiii uspeh
SLIKARSTVO IN PLESKARSTVO
f.&i umlmu imimu
Kolodvorska 18 -- Čopova 10. Telef. 3430 Se priporočata za vsa v lo stroko spadajoča dela
Naprodaj
hiša in stavbene parce'e v St Vidu nad Ljubjano
V nedeljo, dne 20. septembra 1931 ob 2 popoldne se bo v St. Vidu nad Ljubljano na licu mesta prodalo na javni sodni dražbi Fernadovo hišo štev. 16 ter več stavbnih parcel, dve šupi in kozolec. Hiša, kakor tudi stavbne parcele »e nahajajo sredi vasi Št. Vid nasproti šole, pripravne zlasti za trgovino, gostilno ali kako drugo obrt. Pred hišo pride postajališče električne cestne železnice, ki se že gradi.
Natančnejša pojasnila daje dr. Ivan Modic, odvetnik v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 5, in Okrajno sodišče v Ljubljani, soba št. 37.
V Kdor rabi vreče hUPl |lh t10|-
icnejt: pri tvrdki!
Mlrho Hlokar
• Ljubljana • Slomškova ulica it. II leiel. stev. i.
Tudi y naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva resta šl. S (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo-Ipiha« in »Bogol|uha«, naročate inserate in dobite razne inlormaciie — Poslovne ure od pol 8 zju-trai do pol I popoldne in od 2 do t popoldne Telelonska šlev 3030.
»r S®
—. 1
ISŠfcoSo
_ —
o o

3 b = .3*
O .
»ar n »
-	i, n , a.
= m > % e n i, N » — 1
-	» .C. j*
re — 3
-3 I _ *
f S ss -
s »
5
- «>N »C o	i.r.
3 j* te cfiS
i? srs
» 5 S ei S
£Z» > > iii ^
c ~ ± £ se * 'f I =
S
o	=
f i °
s .C:5a
f.* « sjoi « (j s % —.
c -J . (M <0 } ' »
* _ , J £ £a e a a >
I
Josip Lavtižai*
Bled in Briksen
Zgodovinska povest iz 17. stoletja.
Tounaž Uren Je b!l rojen kot sin uglednih me-šcanskih staršev v Ljubljani 13. novembra 1560. Študiral je v Gradcu, na Dunaju in v Padovi. Leta 1588. ga je sekovski škof Brenner v Sokovi na Zgornjem Štajerskem posvetil v mašnika. V Ljubljani je bil Hren stolni kanonik in pridigar. Imel je prav tisfo službo, ki jo je imel nekdaj Primož Trubar. Ljubljanski škof je postal leta 1598. Bil je mož izredne de-lovnosti in odločnosti ter velik bojevnik proti lute-ranstvu. Večkrat so ga krivoverei napadli na javnih cestah. V Kamniku so ob neki priliki ponoči streljali v njegovo sobo. Kljub temu je ostal neustrašen ter zastavil čast in poštenje, da je le dosegel, kar je dobrega nameraval.
Značaja je bil veselega, ljubil šalo in dovtip, velikodušno podpiral dijake in umetnike ter zapustil sloves pobožnega in apostolskega cerkvenega kneza. Umrl je leta 1630. Pokopali so ga v ljubljanski stolnici. Ko so leta 1701. podrli stolnico,, so prenesli niegovo truplo v Gornji grad, kjer označuje kraj njegovega počitka kamrnita plošča z vdolbenimi besedami: >Ego autem hic exsperto resurrrctionem mor-tuorum et vitam venturi E,aeruli. (Jaz pa tukaj pričakujem vstajenje mrtvih in življenje prihodnje dobe)
Toliko o osebnosti velikega škofa.
>Kaj pa,c tako je premišljeval Hren v svoji sobi dalje, >kaj pa, če bi govoril z Welsbergom še enkrat o ti sporni točki? Da, še enkrat hočem ž njim govoriti.
Vrnil mu bom obisk, kakor sem mu obljubil in se peljal k njemu na Bled. Ne grem lahko od doma, toda stvar zasluži, da se potrudim zanjo. Saj je prišel Welsberg tudi s tem namenom s Tirolskega.<
Sedel je k pisalni mizi in sporočil škofu, da ga bo obiskal 17. avgusta ob petih popoldne na Bledu. Potem je poklical služabnika in mu dal pismo z do-stavkom, naj ga takoj odpošlje na Bled.
Določeni dan se je Hren ob osmih zjutraj odpeljal i/. Ljubljane. Namenjen je bil, da ostane nekaj časa pri arhidijakonu Kušmanu v Kranju. Mestni župnik in arhidijakon Blaž Kušman (Cusmanus) je bil precej iznenaden zaradi škofovega prihoda, še bolj pa vesel, da je ostal Hren par ur v kranjskem župnišču. Saj sta se s škofom poznala že več let, ker je Hren Kušmana 1. novembra 1620 vpeljal kot župnika v kranjsko mestno cerkev.
Po obedu je škof nadaljeval vožnjo proti Bledu, kamor je dospel 17. avgusta točno ob petih popoldne. Welsberg je skazoval visokemu gostu vso mogočo pozornost. Ako bi bil kdo primerjal oba cerkvena dostojanstvenika, bi bil videl velik razloček med njima. VVelsberg šele začetnik v škofovskem poklicu in v vsi moči krepkih let. Hren pa utrujen radi starosti, še bolj |>a radi obilnega trpljenja, ki mu je bilo usojeno v dolgem višjepastirskem delovanju, še mu je žarelo oko in še mu je bil neskal jen veliki duh in tudi Bloka postava mu je bila vzravnana pokoncu kakor v lotih mladosti, toda brada je bila prepletena s sivimi nitmi in prav lako so se poznali že beli sledovi v kratkih, lično zasukanih brkah pod nosom.
Drugi dan sta šla kanonik dr. Eder in tajnik Kolb maševat v jezersko verkev. škofa pa sta opravila jutranjo daritev v kapeli sv. Ingenuina in Albu-ina na gradu.
Četudi se ta dva svetnika skupaj imenujeta,
nista bila ne brata po krvi in ne tovariša po letih. Enaka sta si bila le po svetem življenju in po tem, da sta bila oba prednika briksenškiii škofov. — Ingenuin je vladal škofijo ob času papeža Gregorija Velikega in umrl leta 605. Albuin je nosil višje-pastirsko palico mnogo pozneje. Bil je iz rodovine koroških mejnih grofov in živel ob času rimsko-nemškega cesarja Henrika II. Svetega. Ko je bil poprej sedež škofije na višini Siiben, ga je Albuin prestavil v Briksen, kjer je še zdaj. Umrl je Albuin okrog leta 1004., torej prav ob istem času, ko je podaril cesar Henrik II. posestva v blejski okolici briksenški škofiji. Prepis te važne podaritve je hranjen v blejskem župnijskem arhivu. Cesar Henrik je določil v podarilnem pismu, naj daje Albuin ttesetino blejskih dohodkov svojim kanonikom, po Albuinovi smrti pti naj pripadeta dve tretjini škofom, ena tretjina pa kanonikom. Od tega časa je bila zgodovina Bleda v vedni zvezi z Briksnom. Že takrat je stalo v blejskem okraju več cerkva, gradov in drugih poslopij. Vse te zgradbe so prišle v last briksenški škofiji. Cesar Henrik je zase obdržal samo grad, pa je tudi tega pozneje podaril Albuinovim naslednikom.
Po zajutrku sta se Hren in VVelsberg sprehajala pod grajskim zidovjem in govorila o marsičem. Bil je navzoč tudi kanonik dr. Eder kot pooblaščenec briksenškega stolnega kapitlja. Končno je prišla na vrsto glavna točka, ki je zaradi nje obiskal Hren Welsberga. Zadevo je začel Hren z opazko:
Lepa so Vaša posestva, prečastiti brat moj v Gospodu. Nekaj pa vendar kali naše obojestransko zaupanje, to namreč, da nimamo še določene juris-I dikcije, kar se tiče jezerske cerkve. Prišli sie ne samo zato na Bled, da ogledate tukajšnja posestva, temveč tudi s tem namenom, da bi se dosegel medsebojni sporazum glede duhovskih pravic nn otoku.«
Za Jugoslovansko tisk urno v Liuliljanl: Karel Ce«.
IzriHialeli: 1»»» llakutec.
Urednik: Franc Kreinžar.