■	o
: SO
■	O
¡ o
Ptuj, petek, 27. julija 2007
letnik LX • št. 58 odgovorni urednik: Jože Šmigoc
■ cena: 1,17 EUR
■ o
!o
Ip^ ; rv-
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
DJ-ja Boltzmann I ^m & Comrade OKNO na Rumeni noči
Alenka pod ža ro metom
Posebej opremljeni za Slovenijo ste lahko na več načinov.
Modeli Si s prihrankom do 2.400 EUR
i ? t i
* * -m y

Modeli Si &S
Dominko d.o.o., Zadiuini trg 8, 2251 Ptuj
02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
Islje C02: 135 - 194g/km. Število vozi je omejeno.
d.o.o. L.
TRGOVINA. MOKTAZA
•vodovod
•	centralna kurjava
•	plinske instalacije
•	kopalniška oprema
•	keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
POJJ
J toAKATOtt
Zabavno fit s kolesom!
Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007
SE
43
DNI
www.poiimaraton.si
SONCHEK.com
Obišči Sonček, obišči svet!
DJERBA samo 423 €
Foto: črtomir Goznik
Doma in po svetu Ptuj • Zakaj je Marjan Kolarič zavrnil občinsko priznanje?
Stran 2
Aktualno Ptuj • Kako bolje porabiti turistični euro?
Stran 3
Po naših občinah Sr. ob Dravi •
Brez pogovora ni dogovora
Stran 5 Po naših občinah Ormož • Za Štajersko s Prlekijo kot subregijo Stran 6
Kultura, izobraževanje
Ptuj • Gregor Krušič zmagovalec DP mladih raziskovalcev Stran 9
Kronika
Ptuj • Dolga čakalna doba za potni list Stran 24

Ptuj • Zgodba nekega priznanja
Zakaj je Marjan Kolaric zavrnil občinsko priznanje še preden je bilo napisano?
V okviru 12. praznovanja mestne občine Ptuj, praznični dan je 5. avgust, bodo že po tradiciji podelili občinska priznanja najzaslužnejšim za dosežke na različnih področjih dela in ustvarjanja, ki pomembno prispevajo v razvoj ožjega in širšega okolja.
kov, občanov, šeg in navad ter umetniško poustvarjanje na področju video produkcije. Pečat mesta Ptuj z likom sv. Jurija pa naj bi letos podelil svetniku mestnega sveta iz vrst SDS Marjanu Kolariču, a ga je ta po tehtnem premisleku odklonil. Že ob ustnem predlogu, da je v igri za občinsko priznanje, o katerem na koncu odloči župan, je dejal, da ne ve, če je to sprejemljivo. Župan dr. Štefan Čelan je za Štajerski tednik v začetku julija povedal, da je med prejemniki priznanj, o katerih odloča sam, tudi Marjan Kolarič.
Razlogov za to, da je priznanje odklonil, je povedal Kolarič, je več, a jih županu
Za častnega občana MO Ptuj, to je tudi najvišje priznanje MO Ptuj, bodo letos imenovali kiparja in restavra-torja Viktorja Gojkoviča za življenjsko delo na področju restavratorskega in kiparskega ustvarjanja, zlate plakete letos ne bodo podelili, ker tudi ni bilo predlogov. Župan MO Ptuj pa se je odločil, da plaketi podeli Območnemu združenju Zveze veteranov vojne za Slovenije Ptuj za prizadevanje in aktivno vključevanje veteranov na vseh področjih družbenega delovanja v občini in v širšem prostoru ter Tinčku Ivanuši (Video studiu, s. p.) za filmsko dokumentiranje pomembnih ptujskih dogod-
Uvodnik
Konec sinhronega plavanja
Kot je znano, seje ormoška občina razdelila v tri, ki od novembrskih lokalnih volitev delujejo složno in usklajeno, kot da ne bi šlo za tri občine, ampak tim tekmovalcev v sinhronem plavanju. Čeprav je seveda lepo, če se znajo ljudje dogovoriti v zadovoljstvo vseh vpletenih.
V primeru skupne medobčinske uprave to očitno ni bilo mogoče. In ob nesoglasju, ki je nastalo, se porajajo vprašanja, ali je bila dosedanja sinhronost le fasada, pod katero ni bilo veliko prostora za pogovor. So se dogovarjali samo župani, občinski sveti pa so le kimali? Gotovo je situacija v občinskih svetih treh občin različna. Pri Sv. Tomažu je odločanje v rokah vladajoče koalicije, saj ima večino SDS, N.Si pa ostanek svetnikov in župana. V Ormožu ima večino prav tako vladajoča koalicija, ki z lahkoto preglasujejo levico, ki po pravici povedano tudi ni Bog ve kako prepričljiva. Župan je prav tako iz vrst N.Si. V Središču ob Dravi pa so doma »špilferderberji«. Župan je sicer res član SDS, a v občinskem svetu sedi le en svetnik, ki je član kakšne prepoznavne stranke. Vsi ostali pripadajo Listi za razvoj občine Središče ob Dravi. Ker se ti svetniki v službi ukvarjajo z ekonomijo, finančnimi vprašanji in vzgojo so zmotnega mnenja, da so tovrstna razmišljanja cenjena tudi v politiki. In tako naredijo ti slučajni »padalci v občinski politiki« prvo nesoglasje v sicer složni politiki treh občin. Poleg tega so ti outsiderji mnenja, da če so jih občani izvolili, je njihova naloga, da skrbno pretehtajo vse možnosti in odločajo. Na seje se pripravijo, o spornih vprašanjih se podučijo in uskladijo, pripombe, ki jih imajo, pa so konstruktivne in naravnane h koristi za občino in ne služijo praznemu merjenju moči. Če bi se tako na seje pripravljali svetniki ormoškega občinskega sveta, ki so prepričani, da so naredili vse že s tem, da so bili izvoljeni, se nam na večurnih sejah ne bi dremalo in ne bi posvečali pozornosti sicer zabavnim, a neproduktivnim zafrkancijam.
Zdi se, daje prišel čas, ko bo razprave o odločitvah le potrebno malo razširiti s svetega županskega trojstva, kajti v Središču se svetniki želijo o odločitvah, ki naj bi jih podprli, pogajati. Za svojo občino želijo izposlovati najboljše, kar se da. Takšne zastopnike pa si lahko želi vsak volivec.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: Črtomir Goznik
Marjan Kolarič, svetnik SDS, po odklonitvi občinskega priznanja: „Razlogov za zavrnitev občinskega priznanja je več, bistveni pa je, da ljudje svetnikov ne ocenjujejo po njihovih pobudah in vprašanjih, temveč po dejanjih ..."
ni posebej razlagal, razložiti jih je poskušal podžupan Mirko Kekec. Bistveni pa je ta, še posebej poudarja, da ljudje svetnikovega dela ne ocenjujejo po številu pobud in priznanj, temveč po dejanjih. Samih dejanj, za katera si kot mestni svetnik prizadeva že pet let, pa ni, čeravno so bile dane obljube in izdelani konkretni projekti že v letu 2002. Po tem letu pa teh projektov več ni. Neznano kam so poniknili projekti za Podvince, za Slovenjegoriško cesto, za cesto v Žabjak. Če bi se v teh letih uresničil vsaj eden od teh treh projektov, ker bi to pomenilo tudi, da kot svetnik resnično dela v pravi smeri, priznanja ne bi odklonil. V dani situaciji bi bil sprejem priznanja, ki pomeni veliko ne samo zanj, temveč tudi za Podvinčane veliko, to priznava, vprašljiv.
V bistvu pa se je vsa zgodba okrog Kolaričevega priznanja odigrala še preden je bila v bistvu (konkretno) napisana.
MG
Sedem (ne)pomembnih dni
Iskanje novega
V nedeljo, 21. oktobra 2007, bo Slovenija volila svojega novega predsednika države. Seveda lahko na veliko ugibamo, kakšno sporočilo bodo imele tokratne predsedniške volitve in kaj bo v resnici prineslo izbiranje funkcionarja, ki tako kažejo dosedanje izkušnje - še zdaleč ni samo nekakšen protokolarni reprezentant države?
Zagotovo tudi tokratne volitve ne bodo razrešile že kar večne dileme, kakšne so in kakšne naj bi bile pristojnosti predsednika države. Kljub relativno jasnim ustavnim določilom je vsakokrat "funkcioniranje" predsednika države predvsem tudi odsev njegovih značajskih političnih značilnosti in seveda predvsem tudi vsakokratnih političnih razmer. Predsednik v bistvu lahko počne vse, kar ni izrecno prepovedano, to pa tudi pomeni, da je lahko motor in usmerjevalec posameznih dogajanj, lahko pa tudi predmet nenehnih nesporazumov in napetosti. Pravzaprav je s predsednikom in njegovo vlogo približno tako, kot je v Sloveniji
nasploh s participacijo "vseh" pri kreiranju in opravljanju državnih zadev. Tako kot se nenehno sprašujemo, ali vsakokratni upravljavci države premorejo voljo in moč, da bi v urejanje pomembnih nacionalnih projektov vključevali čim širši krog tistih, ki imajo znanje in voljo za njihovo uresničevanje, lahko tudi vedno znova ugibamo, ali vsakokratne predsednike dovolj upoštevajo in cenijo, ko gre za posamezne pomembne državne aktivnosti doma in v tujini. Vsekakor ne more biti zgolj krivda predsednika države, če se nenadoma znajde v praznem prostoru, če mora iz časopisov (in drugih neuradnih virov) zaznavati relevantne informacije v zvezi s (pomembnimi) dogajanji v delovanju države. Oba dosedanja predsednika - Kučan in Drnovšek sta kar nekajkrat opozarjala, da ne dobivata vseh relevantnih informacij iz "prave roke" (konkretno - iz vlade in njenih institucij) in da jima ne uspeva vselej vzpostaviti normalnih delovnih odnosov in stikov z izvršno oblastjo. Hkrati pa sta bila v takšnih razmerah pogosto deležna očitkov, da delujeta "padalsko", na svojo roko,
celo samovoljno. Predsednik slovenske države bi lahko imel še zlasti v zunanji politiki veliko izrazitejšo vlogo, še posebej, ko gre za aktivnosti in kontakte na območjih, ki jih zunanje ministrstvo in vlada v svojih tekočih opravilih ne uspevata (ali iz kakšnih posebnih razlogov ne moreta) ustrezno pokrivati. Pri tem preprosto ne gre za medsebojno konkuriranje med predsednikom države in vlado, ampak za medsebojno dopolnjevanje (in globalno delovanje). V takšnih razmerah seveda tudi ne more biti nič narobe, če se kdaj predsednik pojavi s svojimi izvirnimi pogledi in iniciativami, vse to - ob normalnem sodelovanju - samo širi manevrski prostor delovanja in prepoznavnost države. Seveda pa je nekaj čisto drugega, ko se poskuša vsaka (relativno samostojna) zunanjepolitična aktivnost predsednika države spremeniti v prestižne notranjepolitične dvoboje in različne politične igre in spotikanja.
Predsedniku države ne more (in ne sme) nobena druga veja oblasti odvzeti pravice do javnega izražanja mnenja o posameznih notranjepolitičnih in zunanjepolitičnih vprašanjih. To njegovo pravico (in možnost) bi morali še dodatno osmisliti in vsestransko afirmirati. Po svoje bi morala biti dolžnost predsednika države, da se vsak enkrat na leto opredeli do
dogajanj doma in po svetu. Ali ne bi kazalo razmišljati o vzpostavitvi stalnega (najmanj vsakoletnega) nastopanja predsednika države v parlamentu (ali kjer drugje), nekakšnega njegovega "govora naciji", ki bi pokazal, kaj predsednik misli in kaj hoče. To bi zagotavljalo tudi svojevrstno javno kontrolo predsednika samega in njegovega delovanja, preprečevalo bi samovoljne in skonstruirane strankarske napade nanj in poskuse enostranskega omejevanja in problematiziranja njegovih pravic in njegovih javnih nastopov.
Doslej znane predsedniške kandidate (Peterleta, Turka, Gasparija, ...) njihovi poborniki še posebej karakterizirajo kot ljudi, ki naj bi znali "povezovati Slovence". Seveda bi bilo dobro (pravzaprav nujno), da bi vsi ti (in tudi novi kandidati) čim bolj neposredno povedali, kako v resnici razumejo "povezovanje". Če je to mišljeno kar tako, tudi kot nekritično koketiranje z vsemi in z vsem, kot "nevtralno" sedenje na predsedniški poziciji, potem bi bilo dobro, da se to že pred volitvami ve. Predvsem pa nam morajo kandidati (ki si za zdaj delijo predvsem medsebojne komplimente) nedvoumno povedati, kaj mislijo o Sloveniji in kaj nam v resnici ponujajo.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Z devete seje mestnega sveta
Bodo bolje porabili turistični evro?
Ptujski mestni svetniki so 23. julija oddelali deveto redno sejo s 24 točkami dnevnega reda, sejo je v odsotnosti ptujskega župana dr. Štefana Čelana prvič vodil podžupan Mirko Kekec. Nekatere točke so imele tudi podtočke. Razpravo so zaključili v šestih urah.
Foto: Črtomir Goznik
V odsotnosti ptujskega župana dr. Štefana Čelana se je prvič v vlogi voditelja seje znašel podžupan Mirko Kekec, ki je preizkušnjo dobro prestal, saj je seja trajala kar šest ur. Ze v začetku pa se je pričelo zapletati, ker komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi Jože Glazer, ni podala mnenja k imenovanja v. d. Zavoda Lokalna energetska agencija Spodnje Podravje, nasprotno pa je pred sejo podala mnenje za člane sveta zavoda, ki bodo predstavljali MO Ptuj (Petra Pribožiča, Žiga Simoniča in Bojana Klinkona). Za v. d. je bil imenovan Ptujčan dr. Janez Petek.
Polletna realizacija proračuna, ki je na prihodkovni strani realizirana z dobrimi 33 odstotki, na odhodkovni pa z manj kot 31 odstotki, jih ni pretirano zanimala. Jože Glazer, svetnik SD, je pričakoval pri tej točki dnevnega reda najmanj oceno o tem, kako uspešna je občina pri realizaciji projektov, in kje se zatika, da bi lahko bila razprava kvalitetna.
Bolj so se poglobili v predlog sklepa o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva na področju spodbujanja razvoja turizma v mestni občini Ptuj in izvedbi projekta statusnega javno-zasebnega partnerstva, kjer je tudi sprva kazalo, da ga ne bodo podprli glede na polemične razprave o tem, da se pojavlja stara že videna zgodba, vendar v novi preobleki. Mesto se je že dvakrat posulo s pepelom s svojo vzorčno organiziranostjo turizma na lokalni ravni, zato tudi tretja zgodba, ki sicer naj bi potekala pod budnim nadzorstvom Ministrstva za finance, ker bo šlo za javno-zasebno partnerstvo, ni tako zelo prepričljiva. Svetnike je močno zaskrbelo, kako bo v bodoče uporabljenih dobrih 190 tisoč evrov, kolikor jih MO Ptuj v tem trenutku namenja za pospeševanje razvoja turizma na Ptuju.
Precej jih je zaposloval tudi predvideni dvig vrednosti točke, ki je osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž, ker pa je bil predlagani odstotek dviga previsok, presegel naj bi 40 odstotkov, predloga niso potrdili. Višina najemnin poslovnih prostorov naj bi bila eden izmed pomembnejših elementov spodbujanja revitalizacije mestnega jedra, pri čemer pa nimajo nič proti dvigu najemnin za garaže, ki so smešno nizke.
Nemoč MO Ptuj -(pre)moč ravnateljice?
Sprejeli so tudi dokument investicijskega programa za adaptacijo osnovne šole Breg, pri tem pa so izpostavili vprašanje odgovornosti ravnateljice za stanje na zgradbi, v njej, okolici in na športnem igrišču, saj naj bi šlo za negospodarno ravnanje. Kljub zapletom pri imenovanju novega ravnatelja OŠ Breg, doslej so ga iskali že s tremi razpisi, pa za zdaj naj ne bi bilo nezakonitih postopkov, četudi so tako predsednik sveta zavoda kot nekateri člani, ki izhajajo iz vrst kolektiva, pod nenehnim pritiskom zdajšnje v. d. ravnateljice Darje Radi-čevič, je bilo slišati na 9. seji mestnega sveta. Svet zavoda naj bi v kratkem glasoval o kandidatu za ravnatelja, ki ga podpira tudi minister za šolstvo in šport, dobil pa je tudi zaupnico mestnega sveta. Janez Rožmarin je v zvezi s to razpravo, začela jo je Silva Fartek (SDS), tudi članica v svetu zavoda OŠ Breg, ker naj bi bili nemočni v zvezi z vsem dogajanjem, sedanja v. d. ravnateljice naj bi zavlačevala postopke, tako da je pričakovati celo četrti razpis, povedal, da je mestni svet oziroma ustanovitelj naredil svoje, svet je sprejel pozitivno mnenje k imenovanju mag. Milana Fakina za ravnatelja OŠ Breg, zdaj pa bi morali stati za njim, izgovori, kakršni se pojavljajo sedaj, pa mu niso všeč. Predvsem ga je zanimalo, zakaj se takšne stvari, kot se sedaj dogajajo (pritiski na posamezne članice sveta zavoda iz vrst kolektiva in njihova zamenjava, ker niso glasovale v prid sedanje v. d.) sploh dovolijo. Za zdaj je vse legalno, je povedal vodja oddelka za družbene dejavnosti
MO Ptuj Ivan Vidovič. Svet zavoda bo še enkrat glasoval o novem ravnatelju v novem sestavu, čeprav bi po mnenju Rajka Fajta to moral opraviti svet v prejšnji sestavi. V razpravi je o razmerah v OŠ Breg sodeloval tudi Maks Ferk (LDS), ki je tudi član sveta te šole.
Svetniki niso prebrali ...
Montažna hala pri OŠ Mladika in športni objekt Grajena se bosta gradila na podlagi podeljene stavbne pravice, v zvezi s tem bosta izvedena javna razpisa, čeprav so mediji že narobe poročali, da bo znani nogometaš Nastja Čeh gradil montažno športno halo pri OŠ Mladika, je bilo med drugim slišati na včerajšnji 9. seji mestnega sveta. Njegovo ime kot potencialnega investitorja je namreč zapisano v enem od
odgovorov na dopise OŠ Mladika, ki je na mestno občino pisala zaradi treh problemov, rekonstrukcije zgradbe, ureditve kanalizacije in rokometnega igrišča. V ponedeljek se je tudi pokazalo, da ptujski mestni svetniki zelo slabo ali tudi zelo površno berejo gradivo za seje mestnega sveta, ker tudi oni niso „vedeli" nič o zapisanem v gradivu. Odbor za gospodarstvo MO Ptuj, ki ga vodi Rajko Fajt (SDS), je pri sklepu o podelitvi stavbne pravice za montažno športno halo pri OŠ Mladika dodal, da naj do naslednje seje mestnega sveta ravnateljica OŠ Mladika Sonja Purgaj v sodelovanju s pristojnimi z oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj pripravi pregled koriščenja objektov v neposredni bližini OŠ Mladika in pregled potreb za zagotavljanje nemotenega izvajanja športne vzgoje, vključno s potrebami za izvajanje zunajšolske športne aktivnosti v okviru šole. Na podlagi izkazanega interesa potencialnih investitorjev
za podelitev stavbne pravice za gradnjo montažne športne hale pri OŠ Mladika bo izvedeno javno zbiranje ponudb za omenjeno gradnjo, ki bo tudi OŠ Mladika omogočilo koriščenje določenih časovnih terminov za izvedbo športne vzgoje, so med drugim na ponedeljkovi seji sklenili ptujski mestni svetniki. Stavbna pravica se bo podelila za obdobje 40 let, izhodiščna vrednost letnega nadomestila za stavbno pravico pa znaša 5757,05 evra brez davka na dodano vrednost. Pri ŠD Grajena pa gre v bistvu za legalizacijo že zgrajenega športnega objekta oziroma pridobitev gradbenega dovoljenja. Na deveti seji so ptujski mestni svetniki sprejeli tudi predlog odloka o komunalnem prispevku v MO Ptuj z amandmajem Marjana Kolariča, da pri individualni gradnji mladih družin velja za komunalno opremljeno tisto stavbno zemljišče, za katerega so v oddaljenosti do 50 metrov od roba gradbene parcele zagotovljeni
vsi priključki na vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter javno razsvetljavo. Amandma so sprejeli kljub opozorilu, da jih bo takšen sklep oziroma odločitev drago stala oziroma potencialne graditelje, ki bodo že kmalu zavezanci gradnje malih čistilnih naprav v teh primerih. O tem jih bo glava bolela ob neki drugi priložnosti, ko bodo pred tem dejstvom, je sklepati po tej odločitvi. Redakcijski amandma pa je k odloku o komunalnem prispevku podal predlagatelj odloka, župan dr. Štefan Čelan.
Nekatere svetnike, med njimi je bil Jože Glazer (SD), pa je zbodla višina delovne uspešnosti nekaterih direktorjev javnih zavodov za lansko leto. Predlagal je oklešče-nje višine denarne nagrade za delovno uspešnost direktorja Mestnega gledališča Ptuj Reneja Maurina, ki naj bi za lansko leto prejel del plače za delovno uspešnost v višini 60 odstotkov od osnove, kar znaša 2850 evrov bruto. Po njegovem bi lahko denar z naslova delovne uspešnosti namenili tudi tistim, ki ji v resnici skrbijo za kakovost življenja na Ptuju, zato naj bi del Maurinove nagrade namenili Stari steklarski. Direktor MG Ptuj v letu, ko poteka obnova gledališča, ne more izpolniti delovnega načrta, v obrazložitvi za delovno uspešnost pa se še vedno omenja odmevna, a že stara predstava Pavlek. V primerjavi z direktorjem MG pa bo za delovno uspešnost nekdanji direktor ZRS Bistra prejel „le" 1561 evrov bruto nagrade. V višini 10 odstotkov mase plač za preteklo leto pa bodo delovno uspešnost prejeli tudi zaposleni v MG Ptuj, s prodajo blaga in storitev na trgu so si v letu 2006 sami zagotovili dobro petino vseh prihodkov gledališča ali nekaj več kot 26 milijonov tolarjev. Realizacijo so presegli zaradi odmevnosti predstave Pavlek.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V mestni svet se je vrnil svetnik LDS Maks Ferk, ki je nasledil Mojco Horvat, ki se je zaposlila v ptujski občinski upravi. Po novem je v mestnem svetu sedem žensk, največ jih ima svetniška skupina SDS, tri.

Grajena • Sedmi krajevni praznik
Stavbna pravica za športno igrišče Grajena
Podobno kot v prejšnjih letih so v PČ Grajena tudi letošnje praznovanje krajevnega praznika pričeli s športnimi prireditvami. Praznične prireditve, ki so sestavni del 12. praznika MO Ptuj, bodo končali jutri.
21. julija so organizirali kolesarski trim po PČ Grajena v dolžini 30 km, nogometni turnir med vasmi PČ Grajena za prehodni pokal in tekmovanje v skoku v daljino za naj-poskočnejšega Grajenčana. Prehodni pokal in priznanja bodo podelili na jutrišnji osrednji slovesnosti, ki bo pred gasilskim domom, če bo vreme slabo pa v Domu krajanov Grajena. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanja PČ Grajena. Letošnji prejemniki priznanj so Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice ob 10-letnici delovanja društva, za tvorno in uspešno sodelovanje, PGD Grajena ob 50-letnici delovanja, ter Janko Polanec, ki se je posebej izkazal pri sanaciji posledic požara na stanovanjski hiši Kosarjevih v Krčevini pri Vurberku.
V Domu krajanov Graje-
na pa se bo danes, 27. julija, ob 17. uri začelo 4. srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki ga ob 7. prazniku PČ Grajena organizirata Društvo upoko-
jencev Grajena pod vodstvom Albina Krambergerja in Ljudski pevci DU KD Grajena. V goste so povabili 18 skupin ljudskih pevk in pevcev ter
godcev iz Lenarta, Dolene, Cirkovc, Destrnika, Hoč, Kidričevega, Hajdine, Turnišča, Vidma, Teznega, Svete Trojice in Grajene. Letošnje srečanje
Foto: Črtomir Goznik
Mestni svetniki so izglasovali stavbno pravico za športno igrišče Grajena. Ta bo SD Grajena omogočila legalizacijo zgrajenega športnega objekta oziroma pridobitev gradbenega dovoljenja.
bodo ljudske pevke in pevci zaključili s pesmijo Pod rožnato planino.
V dneh pred praznikom so se predstavniki PČ Grajena sestali s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom. Govorili so o nekaterih najaktualnejših problemih v četrti, ureditvi igrišča ŠD Grajena, drugi fazi obnove Doma krajanov Grajena, modernizaciji ceste Mestni Vrh, odcep Maks Voda, o postavitvi GSM antene, za katero je s strani MO Ptuj vse pripravljeno in o nadaljnjem delu tajnice v PČ Grajena. V PČ Grajena pričakujejo tudi, da se bodo z večjo zagnanostjo pričela opravljati dela na lokalnih in javnih cestah, kot so košnja trave, popravljanje lukenj na cestiščih in podobno. Zeleno luč za ureditev igrišča ŠD Grajena predstavlja 23. julija podeljena stavbna pravica, o kateri so odločili ptujski mestni svetni-
ki. Nanaša se na nepremičnino, travnik v velikosti 235 m2. Investitorju ŠD Grajena bo s postopnim odplačevanjem nadomestila omogočena uporaba zemljišča, ki je v lasti MO Ptuj. 33 let bo ŠD Grajena plačevalo letno nadomestilo v višini 822,14 evra brez DDV. V okviru II. faze obnove Doma krajanov Grajena bodo obnovili tla dvorane, kuhinjo, stopnice, sanitarije, ogrevanje dvorane, njeno hidroizo-lacijo in uredili kolesarnico. Z deli naj bi pričeli že to jesen, v ta namen so opravili tudi že popis. Modernizirala naj bi se tudi cesta Mestni vrh v dolžini 1300 metrov, delno jo bodo sofinancirali tudi krajani. V okviru reorganizacije dela za primestne in mestne četrti pa bodo poskrbeli tudi za to, da bo z delom tajnice pokrito tudi območje PČ Grajena.
MG
Ptuj • Priprava na FECC-ovo konvencijo v polnem teku
27. rojstni dan največje karnevalske organizacije
Organizacijski odbor FECC-a, ki pripravlja rojstnodnevno srečanje Evropskega združenja karnevalskih mest, Dies Natalis 2007, ki bo potekalo med 5. in 7. oktobrom v novem hotelu Primus na Ptuju, se je 4. julija v okviru rednega tedenskega srečanja sestal v v Termah Ptuj.
Ob tej priložnosti je član častnega odbora konvencije in direktor Term Ptuj Andrej Klasinc člane odbora popeljal na ogled novega hotela, ki je v zaključni fazi izgradnje. Tudi tokrat je dal vedeti, da bo hotel pravočasno odprt in pripravljen na gostiteljstvo prvega velikega mednarodnega dogodka, na katerem naj bi se zbralo okrog 150 predstavnikov držav in mest, organizatorjev karnevalov Evrope in sveta.
Predsednik FECC-a Slovenije in predsednik organizacijskega odbora konvencije Branko Brumen je povedal, da je hotel Primus, ki bo pripovedoval rimske zgodbe, idealno prizorišče za organizacijo vrhunskega dogodka kongresnega turizma. Na Ptuju bodo udeleženci karnevalske konvencije proslavili 27-letnico te največje evropske in svetovne karnevalske organizacije. 4. julija so potrdili program
konvencije, ki ob osrednjem dogodku FECC-a, Gala večeru, vključuje tudi oglede znamenitosti Ptuj, gradu, starega mestnega jedra in vinske kleti, udeležbo na tradicionalni trgatvi v Halozah z ogledom Ptujske gore, prikaz izdelave kurentovih oprav, ogled razstave Princi karnevala na Ptuju, Kuren-tovo noč v hotelskem klubu in še nekatere druge. Goste iz Evrope in ostalega sveta bodo na njihovo željo po-
peljali tudi na oglede drugih zanimivih slovenskih turističnih krajev, Ljubljane, Postojne, Lipice, Bleda, Pirana.
Letošnjo FECC-ovo konvencijo bodo začeli z dvigom FECC-ove zastave na Mestnem trgu na Ptuju. Kot poudarja Branko Brumen, bo Ptuj prve dni oktobra 2007 na simbolni ravni kot slovenska pustna prestolnica tudi pustna prestolnica Evrope.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Branko Brumen, predsednik FECC-a Slovenije in predsednik organizacijskega odbora konvencije: »Hotel Primus bo idealno prizorišče za organizacijo vrhunskega dogodka kongresnega turizma, srečanja Dies Natalis Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC), ki bo potekal na Ptuju med 5. in 7. oktobrom letos.«
Ptuj • Enajsti balonarski praznik
Letos prepolovljena udeležba
Včeraj se je na Ptuju pričel že tradicionalni 11. balonarski praznik, največja tovrstna prireditev v Sloveniji, ki ga organizira Balonarski klub v sodelovanju s Termami Ptuj.
Čeprav naj bi se praznik že dodobra usidral v ptujski in širši prostor, imajo organizatorji iz leta v leto hujše težave pri zagotavljanju denarja za izvedbo. Letos so v času balonarskega praznika želeli izvesti tudi državno prvenstvo, ki pa so se mu morali odpovedati zaradi nezainteresiranosti samih udeležencev. Zaradi tega si bodo morali nekateri točke za državno reprezentanco nabirati na drugih podobnih
tekmah, tudi v tujini. Zaradi finančnih težav pa so na drugi strani morali nekaterim udeležbo na prazniku celo odpovedati. Nad ptujskim nebom bomo lahko v sklopu 11. praznika občudovali le 16 balonov iz Avstrije, Madžarske in Slovenije, je pred začetkom letošnjega praznika povedal Branko Am-rožič, predsednik Balonarskega kluba Ptuj, ki je tudi povedal, da so lani ustanovili tudi letalsko akademijo. V
prejšnjih letih se je v času balonarskega praznika nad ptujsko nebo dvignilo 25 in več balonov, včasih tudi več kot 30. Ob kroničnem neza-nimanju lokalne skupnosti, ki je za letošnjo prireditev odprla mošnjiček v višini okrog 350 evrov, je eden izmed razlogov za manjši obseg letošnje prireditve tudi gradnja v Termah Ptuj. Same Terme pa bo prireditev stala med dva in tri tisoč evri, ker se kot turistični subjekt zave-
dajo atraktivnosti, ki jo baloni vnašajo v neko okolje.
Po programu bodo izvedli pet poletov, v rezervi je še šesti. Že tradicionalno bodo podelili pokal Term Ptuj, letos bodo tudi prvič razglasili prvaka S5 v letu 2007. V balonarski noči, ki bo v soboto, 28. julija, bodo za zabavo in ples igrali člani ansambla bratov Gašperič, obiskovalci pa bodo lahko uživali tudi ob napihovanju balona.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Nad ptujsko nebo se bo letos dvignilo 16 balonov.
Središče ob Dravi • Še vedno brez občinske in skupne medobčinske uprave
Brez pogovora - ni dogovora
Svetniška skupina Liste za razvoj občine Središče ob Dravi, ki ima v središkem občinskem svetu krepko večino, je pripravila tiskovno konferenco, na kateri je predstavila svoje gledanje na razvoj dogodkov - od procesa sprejemanja in odložitve odločanja o ustanovitvi skupne medobčinske uprave treh občin, pa vse do odmevov na to, morda nekoliko nepričakovano, odločitev.
Jasna Munda, vodja svetniške skupine, je predstavila stališča Liste in izpostavila, da je njihovo stališče ves čas enako in zalo jasno - želijo si skupno medobčinsko upravo, vendar naj bo le-ta organizirana učinkovito, strokovno, profesionalno in racionalno. V občinskem svetu so se o organu skupne medobčinske uprave občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž pričeli konkretno pogovarjati in razpravljati v okviru 5. redne seje, na kateri so sprejeli sklep, da soglašajo z odlokom, ki je ustrezna podlaga za nadaljnjo obravnavo, vendar je potrebno pred sprejemom pripraviti in uskladiti kadrovski in finančni načrt. Na naslednji seji je bila druga obravnava omenjene točke, vsebinsko pa je bil odlok popolnoma enak kot prvič, le da so svetniki tik pred sejo dobili še dva dodatna lista, na katerih je bil seznam delavcev v skupni občinski upravi in ocena finanč-
nega načrta za osem delavcev za eno leto. Oba lista sta bila brez podpisa predlagatelja oziroma sestavljavca vsebin. Prav tako so svetniki dobili tik pred sejo še dopis župana Jurija Borka z dne 21. junija letos, ki ga je poslal županoma sosednjih občin in v katerem je podal predlog kadrovskega načrta za medobčinsko upravo. »Svetniki smo po dolgi razpravi smatrali, da je predlog premalo dodelan in precej nejasen in sprejeli sklep, v katerem smo opredelili željo po dodatnem usklajevanju, ki naj se izvede najkasneje do 30. septembra«
Ne s pritiski in ultimati, treba se bo dogovoriti!
Ta odločitev pa je povzročila, da je bil župan Jurij Borko, kot je svetnikom sam povedal, postavljen v sila neprijeten položaj, saj mu je bilo jasno
povedano, da če občinski svet Središče ob Dravi tega predloga ne sprejme, naj ne hodi več po usluge na občinsko upravo v Ormož.
Posebno poglavje zapleta so tudi odzivi županov Alojza Soka in Mirka Cvetka na njihovo odločitev. Po njunih izjavah na radiu Prlek, v katerih sta komentirala konkretni sklep in ocenjevala siceršnje delo OS Središče ob Dravi, so bili svetniki presenečeni in želijo verjeti, da se jima je nekoliko zareklo, čeprav je usklajeni izjavi obeh županov mogoče razumeti tudi kot nesprejemljiv poskus vplivanja na delo OS pa tudi na župana Jurija Borka, so prepričani središki svetniki. Predloga o razpustitvi OS Središče ob Dravi in ponovnih volitvah, ki naj bi padel v tem pogovoru, pa niso želeli komentirati z utemeljitvijo, da ne želijo škoditi ugledu župana prijateljske občine, s katero želijo v prihodnje dobro in prijatelj-
sko sodelovati.
Svetniki Liste za razvoj tudi ne razumejo opozorila, da s 1. avgustom občinska uprava v Ormožu za občino Središče ob Dravi ne bo več opravljala nobenih storitev, ki ga je menda izrekel ormoški župan Alojz Sok, saj je v nasprotju z Dogovorom o delitvi stroškov občinskih uprav do formiranja občinskih uprav v občini Središče ob Dravi in Sv. Tomaž ter skupne občinske uprave. Na vprašanje, ali pričakujejo, da bodo na plačilni dan plače za zaposlene, ki jih še vedno izračunava občinska uprava v Ormožu, so odgovorili, da se tovrstnega zapleta ne bojijo.
Juriju Dogši se je zdelo posebej pomembno izpostavili tudi to, da središki svetniki niso nikoli izrazili svojega nestrinjanja s poimenskimi kadrovskimi rešitvami, kar se jim menda očita, prav tako ni bilo nobenega nezadovoljstva z delom uprave, glavni oči-
Stališče svetnikov je predstavila Jasna Munda, vodja svetniškega kluba Liste za razvoj občine Središče ob Dravi.
Svetniki Liste za razvoj občine Središče ob Dravi: Jurij Dogša, Bojan Mlakar, Jasna Munda, Ivan Viher, Drago Marčec, Anica Škrinjar in Anton Prosnik (z leve).
tek je neprimerna finančna obremenitev, ki bi jo gotovo lahko zmanjšali z ukinitvijo mesta direktorja medobčinske uprave, čigar funkcijo bi lahko opravljal eden izmed zaposlenih. Primerljiva občina z 2400 prebivalci namreč za delovanje medobčinske uprava plačuje 9.000 €, Sre-diščani pa bi za storitve v skupni medobčinski upravi z Ormožani in Tomaževčani morali odšteti kar 16.770 €, je razmerja približno orisal Ivan Viher. To se jim ne zdi sprejemljivo. Želijo, da je plačilo po opravljenem konkretnem delu in ne pavšal. Svetniki so poudarili, da si želijo skupno upravo z občinama Ormož in Sv. Tomaž in ker svoje uprave še nimajo, bi želeli obe formirati istočasno. Vendar naj bi bila medobčinska uprava tako strokovno, kot stroškovno primerljiva s podobnimi občinami. Zato ne morejo sprejemati »ultimatov, ki niso
v duhu enakopravnega demokratičnega dogovarjanja, ki ga ves čas zagovarjajo«. Želijo si pojasnilo, zakaj ni bil sprejet dogovor o kadrih, o katerem se je ves čas govorilo in so se z neformalnim predlogom, ki jim ga je ustno posredoval župan, tudi strinjali. Zanima pa jih tudi, zakaj vse tri občine niso istočasno izvedle javnih razpisov za pomembnejša delovna mesta?!
Že jutri bo prvi delovno usklajevalni sestanek, ki se ga bodo udeležili člani sveta in vsi trije župani. Na vprašanje, kaj si od sestanka obetajo, so svetniki povedali, da si želijo začetek konkretnih pogovorov, ki jih doslej še sploh ni bilo. V primeru, da dogovor ne bi bil mogoč, pa ne izključujejo niti iskanja drugih možnosti in kombinacij za urejanje skupne medobčinske uprave, ki jih v bližnji okolici deluje kar nekaj. Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Novosti iz knjižnice
Nadgrajen sistem elektronskega obveščanja
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj že nekaj let uspešno uporabljamo sistem elektronskega obveščanja svojih članov o prispelem rezerviranem gradivu. Knjižnično gradivo, ki je izposojeno, lahko član rezervira ob obisku knjižnice, po telefonu ali preko interneta v sistemu COBISS / OPAC. Takoj, ko je gradivo vrnjeno v knjižnico, člana, ki je gradivo rezerviral, obvestimo po elektronski pošti o prispelem gradivu.
S takšnim načinom obveščanja, ki se izvede avtomatsko ob vračilu rezervirane knjige, obveščamo svoje člane na hiter, preprost in učinkovit način. V tem letu smo sistem elektronskega obveščanja nadgradili s tremi novimi možnostmi obveščanja članov knjižnice:
Obvestilo o poteku roka izposoje
V knjižnico redno zahaja približno 13.000 članov, ki si letno izposodijo preko 400.000 enot knjižničnega gradiva. Med člani knjižnice
prevladujejo osnovnošolci, študentje in zaposleni. V ptujski knjižnici imamo v primerjavi z drugimi slovenskimi knjižnicami sorazmerno dolge roke izposoje, saj lahko ima bralec knjižno gradivo izposojeno največ 30 dni, ne-knjižno gradivo pa 15 dni.
Vendar se kljub temu neredko zgodi, da član zaradi obilja drugih obveznosti ne utegne v zahtevanem roku vrniti gradiva ali pravočasno podaljšati roka izposoje. Tako smo v duhu prijaznosti in dobronamernosti vzpostavili sistem elektronskega obveščanja članov o skorajšnjem
poteku roka izposoje. Vsakega člana, ki to želi, tri dni pred potekom roka izposoje po elektronski pošti opomnimo, naj gradivo pravočasno vrne ali mu podaljša rok izposoje, saj po preteku le-tega ni več možno podaljšati. Član v elektronskem sporočilu prejme tudi seznam gradiva, ki mu bo v kratkem potekel rok izposoje.
Obvestilo o
prejemu opomina
Če gradivo ni pravočasno vrnjeno ali je rok izposoje podaljšan, potem v skladu
s Poslovnikom knjižnice po desetih dneh pošljemo prvi opomin in pričnemo obračunavati dnevno zamudnino. Da bi se člani knjižnice izognili nepotrebnim plačilom, smo vzpostavili tudi sistem obveščanja članov o skorajšnjem prejemu opomina. Članu knjižnice tri dni pred prejemom opomina ponovno pošljemo obvestilo - tokrat o skorajšnjem prejemu opomina in ga opozorimo, naj gradivo pravočasno vrne.
Splošna obvestila knjižnice
Našim članom bomo po elektronski pošti pošiljali tudi splošna obvestila knjižnice. Predvsem gre tukaj za obvestila, ki se nanašajo na spremembo odpiralnega časa knjižnice. Tako bomo na primer konec junija člane obvestili o prehodu knjižnice na poletni odpiralni čas. V mesecu juliju in avgustu je namreč knjižnica zaradi letnih dopustov odprta krajši čas, in sicer ob ponedeljkih od 12. do 19. ure in od torka do petka od 8. do 15. ure.
Vsem članom, ki so svoj elektronski naslov že posredovali ob vpisu v knjižnico
ali naknadno, smo s prvim junijem pričeli avtomatsko pošiljati omenjena sporočila po elektronski pošti. Vsi preostali člani, ki bi tudi želeli, da jih pred pretekom roka izposoje "pocukamo za rokav", pa so vabljeni, da ob obisku knjižnice izposojevalcu posredujejo svoj elektronski naslov. Otroci in mladostniki, ki nimajo svojega elektronskega naslova, lahko posredujejo elektronski naslov staršev oziroma skrbnikov.
Vabimo vas, da si več o novostih preberete na naši spletni strani www.knjiznica-ptuj.si.
Milena Doberšek
Foto: vki
Ormož • O nepričakovanih odločitvah občinskega sveta
Za pokrajino Štajersko s Prlekijo kot subregijo
V zadnjih dneh je Ormož presenetilo kar nekaj nepričakovanih zanimivih odločitev ormoškega občinskega sveta. Za komentar in pojasnilo smo povprašali župana Alojza Soka.
Svetniki so bili sicer mnenja, da je akt, ki ga je ponudila ptujska občina o soustanoviteljstvu Pokrajinskega muzeja Ptuj, dobra podlaga za nadaljnjo dogovarjanje, niso pa se strinjali z dogovorom o delitvi stroškov?
»Finančni del je sestavni del akta in ga je zato potrebno sprejeti skupaj z njim. Zato smo predlagali, da ptujski muzej prevzame tri zaposlene z ormoškega muzeja. Stroške bi letos projektno plačevala občina Ormož, naslednje leto pa naj bi bili preneseni v strošek državnega proračuna. To z Ministrstvom za kulturo še ni dogovorjeno, rok za dosego dogovora pa je konec septembra. Če bi minister Simoniti ta finančna sredstva zagotovil, bi bilo smiselno ponovno muzej ustanoviti skupaj. Na dveh pogovorih pri ministru je bilo rečeno, da naj muzej ustanovimo skupaj s Ptujem. V takih pogojih bi bila država pripravljena prevzeti finančno breme za tri zaposlene, sicer pa bo v situaciji pokrajinske organiziranosti financiranje muzeja prešlo na pokrajine. To je eden od motivov, zakaj bi se bilo v tem trenutku pametno povezati. Če ministrstvo ne bo pripravljeno prevzeti predlaganega finančnega deleža, pa bo ostal muzej v takšni organizaciji, kot je danes. Se pa postavlja vprašanje, če bomo potrebovali toliko ljudi kot jih je sedaj. Za nedoločen čas jih je v muzeju zaposlenih pet, dva po pogodbi za določen čas.
Odprto je tudi vprašanje, kaj bosta naredili novi občini Sv. Tomaž in Središče ob Dravi. Do tega trenutka nobena od njiju ni pooblastila Muzeja Ormož za izvajanje muzejske dejavnosti na svojem področju. Ne gre pa pozabiti, da smo še vedno tudi soustanovitelj muzeja na Ptuju in javno pooblastilo za izvajanje muzejske dejavnosti na našem območju ima ptujski muzej, ormoški si ga mora šele pridobiti.«
Pomembnejše od vsebinskih vprašanj so tokrat očitno finance. Kakšne so finančne obremenitve občine v primeru samostojnega Muzeja Ormož oziroma delovanja v okviru Pokrajinskega muzeja Ptuj?
»Ko smo bili del ptujskega muzeja, smo iz občinskega proračuna zanj namenjali 23 milijonov tolarjev, sedaj pa 50 milijonov, ob dejstvu, da gre večina denarja za plače. Če bi želeli realizirati še kakšne projekte, bi potrebovali dodatna sredstva. Muzej Ptuj-Ormož bi za Ormož pomenil večje možnosti, boljše bi lahko delovali. Prav tako ne vidim nobene izgube, če bi bili organizacijsko povezani s Ptujem. Dogovor določa, da se ohrani enota Ormož, sami s soglasjem Ptuja bi imenovali direktorja, imeli bi predstavnike v svetu zavoda, v strokovnem svetu. V dogovoru so bile upoštevane vse pripombe, ki sta jih posredovala Muzej Ormož in Občina Ormož pri pripravi dogovora.«
Na občinskem svetu ste se tudi soglasno odločili, da vidite Ormož v bodoči pokrajini Štajerska?
»Po silnih razpravah, ki so se končno odprle, je vsem jasno, da pokrajine bodo, da pa je vprašanje pristojnosti med njimi še nedodelano in da so pristojnosti odvisne od velikosti oziroma števila pokrajin. Večje ko bodo pokrajine, večje bodo pristojnosti in obratno. Vsi smo se odločili za večje pokrajine. To mnenje je nastalo tudi na podlagi okrogle mize, ki smo jo imeli pred sejo sveta. Svetniki so se nagnili k oblikovanju pokrajine Štajerska s prestolnico Maribor. Pri tem vidimo Pr-lekijo kot možno subregijo v pokrajini. Ob vseh drugih rešitvah se Prlekija razbije med različne pokrajine, pa tudi Štajerska kot zgodovinski pojem bi izginila.«
Na Ptuju so nad to odločitvijo, milo rečeno, začudeni.
»Že to, da želijo vse mestne občine postati centri bodočih pokrajin, pove dovolj. V Ormožu se bojimo, da se bo z uvedbo pokrajin doseglo nasprotno od želenega. Nekateri nastanek pokrajin enačijo z nastankom občin, kar pa ni primerljivo. Pri ustanovitvah občin je šlo dejansko za neposredno lokalno samoupravo, pri pokrajinah pa gre za prenos državnih pristojnosti. Če bo preveč manjših pokrajin, prenos ne bo tako učinkovit. Lahko se zgodi, da dobimo 14 pokrajinskih centrov, ki lahko pomenijo še večjo centra-
lizacijo, kot jo sedaj predstavlja država. Sicer pa imamo na podoben način razdeljene škofije in tam tudi vedo, kako se tej zadevi streže.
V povezavi s Ptujem ne vidim nobene dodane vrednosti za Ormož, to bi bila mala pokrajina v povezavi dveh prejšnjih občin. Bolj logična in primerljiva z avstrijsko Štajersko je pokrajina Štajerska z univerzitetnim mestom Maribor kot središčem. Štajerska bi segala do Mure, na ta način pa se ohranijo poimenovanja, kot smo si jih učili v šli in so v geografskem in političnem smislu skozi zgodovino tudi obstajala.
Zelo pomembno bo tudi to, kako se bodo zarisale volilne enote bodočih pokrajin. Zlasti v razmerju podeželja do mest.«
Te dni se odloča tudi prihodnost zaposlenih v Zdravstvenem domu Ormož, koliko koncesij bo podeljenih?
»Danes bo svet zavoda zdravstvenega doma na svoji seji obravnaval vse potrebne pogodbe za sklenitev koncesijskih razmerij. Tudi občinski svet je prižgal zeleno luč in upam, da bomo tudi na občini lahko izdali prve odločbe. Koncesijske odločbe se izdajajo z upravnim postopkom. V odločbah se postavi rok, v katerem morajo koncesionarji urediti vse potrebno z zdravstvenim domom. Pričakujem, da bodo še pred septembrom, ko je rok za zavarovalnice, sklenjene ustrezne koncesijske pogodbe. Popolne vloge imajo trije zdravniki, vloge zobozdravnikov pa so nepopolne in bomo od njih zahtevali dopolnitev vlog.«
Nedavno je prišlo do spremembe v vodstvu Radia Prlek. Dosedanjega odgovornega urednika Boštjana Najžarja je na tem mestu zamenjala Anita Kosec. Zakaj?
»Zdelo se mi je nelogično, da je delavec občinske uprave, ki mu je župan direktno nadrejen, odgovorni urednik občinskega medija. Boštjan Najžar je tudi vodja oddelka za okolje in prostor, to je pomemben oddelek, in ko sem od sosednjih občin dobil tudi očitke, da naš oddelek za okolje in prostor ne dela kot je treba, sem se odločil, da je Najžarjevo delo prvenstveno
Foto: Črtomir Goznik
Alojz Sok o počitnicah ne razmišlja.
na občini. Boštjan Najžar rad dela na radiu, še vedno pripravlja novinarske prispevke, kot občinski uslužbenec pa ne more biti odgovorni urednik. Sedaj je v. d. odgovornega urednika Anita Kosec. Ko bo dosežen dogovor z obema občinama, pa bo potrebno dati razpis in najti nekoga, ki se bo s tem profesionalno ukvarjal.«
Občinska uprava bo kmalu ob Ireno Meško Kukovec, vodjo oddelka za gospodarstvo, ki je imela zelo pomembno in odgovorno mesto in je bila eden ključnih ljudi v občinski upravi?
»Irena Meško Kukovec je bila izbrana za načelnico Upravne enote. S tem sem seznanjen, zaenkrat pa še ni dala odpovedi in se o tem nisva pogovarjala. Je pa res, da je pripravljala zahtevne projekte, s katerimi smo se in se še bomo v prihodnje vse tri občine prijavljale na
zahtevne razpise za evropska sredstva.«
Določene zaplete pa je povzročila tudi odločitev občinskega sveta Središče ob Dravi, da ne sprejme predlagane skupne medobčinske uprave?
»Občina Središče ob Dravi bo imela določene težave, predvsem župan, ki je po zakonu dolžan organizirati delovanje občinske uprave. Težave pa je povzročil svet, ki ni sprejel Odloka o skupni občinski upravi, kot smo se dogovorili. To pomeni, da bomo imeli skupno občinsko upravo le z občino Sv. Tomaž in da bomo s 1. avgustom prenehali delati za občino Središče ob Dravi. Središče bo moralo prevzeti obveznosti v skladu z dogovorom, da se vse pravice in dolžnosti delijo po načelu števila prebivalcev. To bo naš dodatni pogoj. Lahko pa se seveda zgodi, da si bo občina Središče ob Dravi še premis-
lila. Predlog Občine Ormož je bil korekten, v skupni upravi smo predvideli osem zaposlenih, to bi pomenilo v situaciji, ko bomo prišli na sofinanciranje države, da vse tri občine skupaj financirajo le štiri zaposlene. Cenejše možnosti jaz ne vidim.
Zelo mi žal, saj smo doslej sodelovali zelo dobro. Na seji so bili na račun Ormoža izrečeni tudi različni očitki, da smo jih izsilili glede delitvene bilance, ampak to poslušam tudi v ormoškem občinskem svetu ...«
Razmišljate v takšni pestri občinski situaciji tudi o dopustu?
»Če bi bil le poslanec, bi se veselil dopusta. Številne občinske obveznosti pa mi ne bodo dovolile pravega dopusta. Z ženo bova za nekaj dni odpotovala na krajši izlet v Moskvo in St. Peterburg, ki sva ga načrtovala že lani.«
Viki Klemenčič Ivanuša
Popravek
V Štajerskem tedniku št. 55,17. julij 2007, smo v sestavku z naslovom Imajo še nekaj prostih mest (stran 4) napačno zapisali datum trajanja raziskovalnega tabora ZRS Bistra. Tabor za Zoisove štipendiste se bo odvijal od 17. do 26. avgusta letos (in ne julija, kot je bilo objavljeno).
Za napako se opravičujemo.
Ljutomer • Po javni razpravi o predlogu pokrajin v Sloveniji Ljutomerčani so za Prlekijo
Tudi po opravljeni javni razpravi in izredni seji občinskega sveta se Ljutomerčani niso uspeli poenotiti in dogovoriti, v katero pokrajino se bodo vključili. Odprte so tri opcije: prleška, štajerska in prleško-prekmurska.
Razprava je v ljutomerskem domu kulture pokazala, da se jih večina nagiba k prleški različici, saj bo v nasprotnem identiteta Prlekije za zmeraj izbrisana. Kot vse kaže, pa so to le pobožne želje, saj si po zaključkih župana občine Ljutomer Franca Jurše, prleške pokrajine razen Ljutomerčanov ne želi nihče - podpore ni niti od občin, ki so se pred leti odcepile od ljutomerske (Križevci, Veržej, Razkrižje), pa tudi v sosednjih Radencih se nagibajo za ustanovitev prekmursko-prleške pokrajine. Dan po javni razpravi so občinski svetniki sprejeli predlog o prestavitvi ustanavljanja pokrajin, hkrati pa vztrajali pri petnajsti (prleški) pokrajini. Pri vseh razprtijah pa bo menda prišla do izraza ugotovitev enega od udeležencev javne razprave, kije dejal, daje v mesecu marcu letos, ko je župan predstavil prve pripombe k predlogu, bilo že prepozno - za ustanovitev 15. pokrajine pa ni nobenih možnosti!
Ormož • Iz občinskega podrobnega prostorskega načrta
Veliko prostora za individualno gradnjo
V mestu Ormož bo kmalu na voljo komunalno urejen prostor za gradnjo čez 50 individualnih stanovanjskih hiš ali nekaj manj večstanovanjskih objektov. Naselje bo imelo moderno komunalno ureditev in se nahaja na atraktivni lokaciji ob vinski kleti v neposredni bližini bazena, parka in le skok od mestnega središča.
Občinski svetniki so na nedavni seji potrdili osnutek odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje pri vinski kleti, jeseni pa bodo najverjetneje potrdili še odlok, saj kakšnih bistvenih pripomb na načrt ni bilo niti v času javne razgrnit-
ve, niti na javni razpravi.
Novo naselje bi bilo umeščeno med naselje ob bazenu, ribnik, Dolgo leso in vinsko klet. Gre za zazidljivo območje s površino okrog sedem hektarjev, namenjenih za gradnjo enodružinskih ali večstanovanjskih hiš - vrstne hiše ali
vila bloki. Pri tem načrt določa, da hiše ne bodo smele biti višje od prvega nadstropja oziroma bodo lahko obsegale etaže: klet, pritličje in mansarda. Prav tako brunarica, kot tip stanovanjske hiše iz lesenih brun, ni predvidena za gradnjo na tem območju. V primeru
gradnje večstanovanjskega objekta se lahko združijo največ štiri parcele v nizu oziroma šest parcel v dveh nizih. Parcele bodo v povprečju velike osem arov, ob nizu parcel pa je predvidena cestna in druga infrastrukturna mreža.
Skupna širina ceste bo zna-
šala deset metrov, cesta pa bo imela obojestranski pločnik.
V	cestno telo bodo skrite tudi vse komunalne instalacije. Na stičišču Ceste ob ribniku, Ceste dr. Ozvalda in Dolge lese je zaradi izboljšanja prometne varnosti križišča in sočasnega izboljšanja varnosti pešcev in kolesarjev širšega območja predvideno prvo ormoško krožišče. Čeprav na mestu bodočega naselja sedaj še raste koruza, gre iz načrtov razbrati, da bo tukaj kmalu zraslo moderno naselje z vsem udobjem, ki ga lahko nudi mestno okolje.
V	bližini je tudi urejen ribnik z več športnimi možnostmi. Zato se ni čuditi, da še pred ureditvijo vseh postopkov, v Ormožu že vlada precejšnje zanimanje za omenjene parcele. Boštjan Najžar, vodja oddelka za okolje in prostor na ormoški občini, je povedal, da se za potek postopkov in
morebitni nakup že zanimajo posamezniki, pa tudi podjetja, ki naj bi razmišljala o gradnji večstanovanjskih objektov.
V Ormožu je bilo v zadnjih letih le malo možnosti za individualne gradnje v samem mestu, zato so mlade družine večinoma gradile v bližnjih vaseh. Nazadnje se je pred dobrim desetletjem oblikovalo naselje na Lenti. Prav tako v Ormožu tudi že leta ni bilo stanovanj za individualen odkup, večino novozgrajenih stanovanj sta pokupila stanovanjski sklad in občina. Sedaj pa se poleg naselja ob vinski kleti napoveduje še gradnja vrstnih hišic na območju nekdanjega »abonenta« ob Ptujski cesti, zgrajeno je bilo več hiš na levi strani Lente, po nekaterih informacijah pa se bodo na desni strani Lente gradili dvojčki.
Viki Klemenčič Ivanuša
Tako bi lahko izgledalo bodoče naselje pri ormoški vinski kleti.
Foto: vki
Na tem mestu bo nastalo prvo krožišče v Ormožu, namesto koruze Foto: občinski arhiv pa naj v kratkem začele rasti prve hiše.
Gorišnica • S slovesnosti ob občinskem prazniku
»
Štirje občinski nagrajenci
Konec najbolj vročega tedna, na petkovo pozno popoldne, se je v centru občine Gorišnica odvila osrednja slovesnost ob letošnjem 12. občinskem prazniku. Na srečo je prav v času prireditve žgoče sonce prekril oblak in temperatura na razbeljenem podiju je postala nekoliko bolj znosna ...
Začelo se je - seveda - s slovensko himno, nato pa je vedno bolj poln osrednji trg občine nagovoril župan Jože Kokot, ki je naštel naložbene aktivnosti občine v zadnjem letu, načrte za prihodnje obdobje, precej pa tudi okrcal finančno politiko države do občin ter hkrati izrazil upanje, da bo z regionalizacijo prišla tudi dejanska decentralizacija. Sicer pa je Kokot dokaj realno ocenil možnosti razvoja občin, ki temeljijo na črpanju evropskih in državnih sredstev preko javnih razpisov. Kot vlečnega konja razvoja je župan ponovno izpostavil podjetništvo in obrtništvo, deloma pa tudi turizem in kmetijstvo, čeprav, kot je poudaril, to nikakor ne pomeni, da v občini ne zagotavljajo dobrih pogojev za razvoj kulture, športa, reševanje socialne problematike in varstva pred požari.
Sledila je podelitev letošnjih občinskih plaket in listin. Po
Slavnostni govornik je bil župan Jože Kokot, ki je v nagovoru glede nadaljnjega razvoja občine poudaril nujnost črpanja denarja iz državnih in evropskih skladov.
Letošnji prejemniki občinskih plaket in listin z županom Jožetom Kokotom: Alojz Bezjak, škanjci - klub Gorišnica, Zlatko Sok in Alojz Vesenjak.
Foto: SM
RD Mo-
sklepu občinskega sveta sta listino prejela podjetnik Alojz Bezjak iz Male vasi in Rokometno društvo Moškanjci - rokometni klub Gorišnica, plaketi pa sta bili podeljeni Zlatku Soku, doktorju stomatologije, in Alojzu Vesenjaku, inženirju kmetijstva ter zaslužnemu gasilcu.
Gorišniške slovesnosti se je udeležilo lepo število sosednjih županov, med njimi tudi dva poslanca: Branko Marinič in Aloj Sok, ki je zbrane tudi pozdravil v imenu gostov. Pisne čestitke ob prazniku pa so poslali minister Janez Podobnik, minister Ivan Žagar ter poslanec Franc Pukšič, ki v letošnji pisni čestitki ni več uporabljal izraza „biser lokalne
samouprave" kot ob lanskih občinskih praznikih, ampak se je odločil za novo formulo z besedno zvezo „luč lokalne samouprave" ...
Občinsko slovesnost so popestrili tudi domači kulturniki: nastopil je mešani pevski zbor PD Ruda Sever ter člani folklorne skupine istoimenskega društva, za slovesno vzdušje pa je poskrbela tudi godba na pihala iz sosednje dornavske občine.
Uradni del programa ob občinskem prazniku se je nato po tradiciji nadaljeval z družabnim srečanjem na ploščadi, kjer je vse goste in občane čakalo veliko dobre jedače in pijače.
Foto: SM
Sv. Ana • Občinski praznik
Veliko športnih in kulturnih prireditev
V občini Sv. Ana od petka, 20. julija, potekajo prireditve ob prazniku. Praznovanje se je pričelo s kantavtoskim večerom s Katarino Kalaba v kulturnem domu pri Sv. Ani.
V soboto, 21. julija, so se prireditve ob občinskem prazniku pričele s turnirjem v odbojki na mivki med ekipami zaselkov. Med petimi ženskimi ekipami je slavila ekipa Lokavca pred Sv. Ano in Zg. Ščavnico II. Med dvanajstimi moškimi ekipami je zmagala ekipa Lokavca pred Krivim Vrhom in Kremberkom. Ta dan so se člani društva upokojencev odpravili na kolesarje po poteh občine. Popoldan je bil športni tek po Anini poti, dolgi 5,5 km, ki so se ga udeležili
tekmovalci iz vse Slovenije.
Sledila je osrednja prireditev ob občinskem prazniku, ki so se je udeležili številni gostje in občani. Zbrane na prireditvi je pozdravil župan Silvo Slaček, ki je iz rok bivšega župana Bogomirja Ruhitlja prejel župansko verigo. Svetniki so iz rok župana prejeli značke. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Sv. Ana, folklorna skupina KD Sv. Ana, cerkveno-prosvetni pevski zbor, ki ga vodijo Natalija Šijanec in Završki fantje. Na
slovesnosti so podelili tudi denarne nagrade nadarjenim dijakom in študentom, ki so jih prejeli: Doroteja Ketiš, Bri-gita Vrabec, Mihela Zemljič, Mateja Župec, Vladka Jauk, Doroteja Šlebinger, Klavdija Slaček, Janja Perko, Damjana Rehar, Manuela Fekonja in športnica Simona Kapl. Na slovesnosti so podelili tudi nagrade vinogradnikom. Po osrednji slovesnosti so bili vsi udeleženci povabljeni v novo občinsko avlo, kjer je bila manjša pogostitev in otvori-
tev likovne razstave slik, ki so nastale na likovni koloniji minuli teden. Organiziral jo je domačin Danijel Ferlinc. Po končani slovesnosti je potekal še turnir v malem nogometu med ekipami zaselkov občine. Med desetimi ekipami je slavila ekipa Zg. Ščavnice pred ekipo Kremberka in Froleha. Potekal je še turnir v pikadu v David'§ pubu.
V nedeljo, 22. julija, se je praznovanje pričelo že ob 7. uri s tekmovanjem v športnem ribolovu pri lovskem rib-
V kulturnem programu so nastopili tudi Završki fantje.
Velika Nedelja • Zabaven teden s komedijo in tamburico
Teden kulture
V letošnji gledališki sezoni so člani kD Simon Gregorčič iz Velike Nedelje pripravili kar dve premieri. Najprej so v režiji Tončka Žumbarja za oder naštudirali zabavno igro Čaj za dve, po premieri pa so se velikonedeljski gledališčni-ki posvetili študiju igre Naši trije angeli. Igro so pripravljali pod režijskim vodstvom profesionalnega režiserja Bojana Maroševiča. Študij predstave s profesionalcem je bil za sicer prekaljene amaterske gledališke mačke velik izziv in rezultat je vse presenetil. Napredek je bil očiten tako v igri kot govoru, je pa res, da je bila predstava nekoliko drugačna, kot so jih bili vajeni pri Veliki Nedelji. V začetku poletja so jo postavili na oder na prostem, na izjemni lokaciji med velikonedeljsko cerkvijo in gradom. Doslej so
jo odigrali devetkrat in predsednik društva Slavko Cvetko je povedal, da si jo je na vsaki ponovitvi ogledalo okrog
350 gledalcev. Pred predstavami pa so gledalce s svojim nastopom navdušili tudi ljudski pevci in tamburaši, ki de-
Župan Silvo Slaček (levo) je prejel župansko verigo od bivšega župana Bogomirja Rutelja.
niku v Zg. Ščavnici. Med osmimi ekipami je slavila ekipa RK Sv. Ana s 5.000 g pred ekipo Lokavca s 4.200 g in ekipo Ro-žengrunta s 4.000 g. Posamezno pa je med devetindvajsetimi tekmovalci slavil Martin Kocbek pred Dragom Gri-naverjem in Ivanom Urban-čičem. Po nedeljski maši je v cerkvi sv. Ane potekal koncert Mešanega cerkvenega zbora Sv. Ana iz Tuhinjice pri Kamniku in Mešano-cerkveno prosvetnega pevskega zbora Sv. Ana. Popoldan je v Lokavcu potekal turnir v malem nogometu, na katerem so nastopile štiri ekipe. Zmagala je ekipa PGD Lešane pred ekipo PGD Velka in ekipo domačinov. Po končanem turnir je bila odigrana ekshibicijska nogometna tekma med ekipo veteranov in mladimi gasilci, ki se je končala z rezultatom 2:1.
V ponedeljek so potekale
otroške likovne delavnice pri osnovni šoli in turnir v namiznem tenisu, v torek pa družabne igre. Sreda je bila namenjena prikazu gašenja s peno pri gasilskem domu in v streljanju z malokalibrsko puško na igrišču pod osnovno šolo. Športne in kulturne prireditve bodo potekale vse do nedelje, ko bodo s praznovanjem občinskega praznika zaključili. V petek, 27. julija, bodo proslavili še 120-letnico delovanja podružnične šole Lokavec in 50-letnico delovanja čebelarske družine Sv. Ana. V soboto bodo postavili klopotec pri stari preši pri Sv. Ani. Na žegnansko nedeljo bo slovesna sveta maša, popoldan pa tradicionalna gasilska vrtna veselica z ansamblom Katrca, gost večera pa bo Fre-dy Miler.
Zmago Šalamun
Člani Kulturnega društva Simon Gregorčič iz Velike Nedelje so se odločili, da bo teden od 17. do 24. avgusta pri Veliki Nedelji posvečen kulturi. Natančneje, obiskovalci se bodo lahko pošteno nasmejali ob ponovitvah komedij Čaj za dve in Naši trije angeli, za konec pa bo koncert tamburaške sekcije društva, gost večera pa bo Vinko Coce.
lujejo v sklopu društva.
Da bi strnjeno predstavili vse svoje pestro delovanje, so se odločili v avgustu pripra-
V letošnjem letu je vodstvo društva od Tončka Žumbarja prevzel Slavko Cvetko.
Foto: Hozyan
Velikonedeljski kulturniki bodo v avgustu pripravili ponovitev dveh svojih iger - Naši trije angeli in Čaj za dve ter tamburaški koncert z gostom, hrvaškim pevcem Vinkom Cocem.
viti Teden kulture. Gledalci bodo ob 17., 18. in 19. ob 20. uri lahko uživali v komediji Čaj za dve, ki jo bodo posebej za to priložnost priredili za igranje na prostem. 22. in 23. avgusta ob enaki uri bodo na programu Naši trije angeli. Predstave na prostem v primeru slabega vremena odpadejo. Ne pa tudi koncert tam-buraške skupine, 24. avgusta ob 20. uri, ki bo v primeru slabega vremena v Domu kulture. Za ljubitelje dobre glasbe pa imajo tamburaši
posebno presenečenje. Gost večera bo priljubljeni hrvaški pevec Vinko Coce.
Teden kulture bo še eden v nizu velikih organizacijskih izzivov, ki so se jih lotevali Velikonedeljčani v minulih letih. Slavko Cvetko, ki od zadnjega občnega zbora vodi društvo, je prepričan, da bodo s prireditvijo uspeli. Tej trditvi v prid govori tudi podatek, da ima društvo kar 186 članov in da v primeru večjih projektov, kot je Teden kulture, vsi poprimejo za delo.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: vki
Ptuj • Zmagal Gregor Krušič
Zmagal mladi Ptujčan
Državnega tekmovanja mladih raziskovalcev, ki je potekalo letos junija v Murski Soboti, se je udeležil tudi dijak prvega letnika Poklicne in tehniške elektro šole Gregor Krušič. Z nalogo, ki jo je pripravil, je zmagal na tehniškem področju. In čeprav je šele dijak prvega letnika smeri elektrotehnik elektronik, je bila njegova zmaga prepričljiva, saj je bil daleč pred ostalimi.
Naloga, ki jo je Gregor pripravil, je najprej nastala kot odgovor na povpraševanja podjetnika, ki se ukvarja z avtomatizacijo procesov, istočasno pa je namenjena kot nazorno učilo za študente in dijake zaključnih letnikov. »Celoten izdelek je sestavljen iz šestih samostojnih elektronskih enot - vezij, ki obsegajo modul z mikrokr-milniškim delom, napajalnik, modul za močnostno krmiljenje s triaki, modul za krmiljenje z releji preko optospoj-nikov, modul z dvovrstičnim LCD prikazovalnikom, modul s petimi sedemsegmentni-mi prikazovalniki in vhodni digitalni ter analogni modul z optoizolacijo. Vsi se med seboj nazorno povežejo preko priključkov in krmilnega kabla, sicer pa so lahko tudi povsem samostojni in se dajo neposredno uporabiti z drugimi vrstami mikrokrmil-nikov. Lahko jih tudi vgradimo v ohišje in uporabljamo kot kompleksen in zmogljiv industrijski krmilnik, ki ima tudi povezavo na osebni računalnik. V krmilnik lahko vgradimo po potrebi le tiste module, ki jih neposredno pri neki avtomatizaciji potrebujemo,« je povedal Franc Vr-bančič, Gregorjev mentor in učitelj na Poklicni in tehniški elektro šoli.
Raziskovalno delo mladega raziskovalca je obsegalo celoten razvojni postopek,
od zasnove vezja, simulacije delovanja, nabave materiala, računalniškega konstruiranja tiskanih vezij, foto postopek izdelave tiskanih vezij, spajka-nja elektronskih elementov, programiranja mikrokrmilni-ka PIC v C-jeziku do preizkusa delovanja in obratovanja v različnih delovnih pogojih. Hkrati je Gregor raziskal tudi uporabnost vrsto programov za načrtovanje tiskanih vezij in izdelal pisno poročilo, ki je izvzeta kot zgled študentom, kako se napiše diplomska naloga na področju elektrotehnike.
Pohvale za zmagovalca so letele z vseh strani. Nad njegovim delom so bili navdušeni tako komisija kot ostali udeleženci državnega tekmovanja. Kot prejemnik zlate plakete si je Gregor prislužil tridnevni nagradni izlet v Nemčijo, kjer si je ogledal podjetje Hewlett Packard.
»Na izletu smo si ogledali Boeblingen, nato pa Hewlett Packardov demo laboratorij. Ta del ogleda je vseboval predstavitev HP proizvodov in njihovih zmogljivosti. Prav tako smo se udeleženci lahko olajšali za kakšno vprašanje o težavah z domačimi ali službenimi računalniki. Po ogledu proizvodov smo si ogledali bližnjo HP tovarno, kjer sestavljajo računalniške strežnike in podobno po individualnem naročilu. Jasno je razvidno, da je cilj računal-
niške proizvodnje kvaliteta in ne kvantiteta, kajti vsakemu izdelku je posvečeno ogromno pozornosti. Glede na pričakovanja, je v tej tovarni zelo malo avtomatiziranih linij, kar je verjetno posledica raznolikosti posameznih izdelkov. Zaradi specifičnih potreb naročnikov skoraj ni dveh enakih naročil in tako enakih končnih izdelkov. Seveda pa je to le ena od mnogih Hewlett Packardovih proizvodenj, saj posamezne komponente izdelujejo po celem svetu. Drugi dan smo si ogledali tehniški muzej v Munchnu. Muzej je velike razsežnosti in zajema skoraj vsa znanstvena področja. Najbolj zanimivo pa je, da je veliko raznih poskusov, ki jih lahko zažene vsak obiskovalec sam in tako praktično vidi dokaz preizkusne teorije. Če je kdo želel, si je lahko v tem času ogledal nekaj znamenitosti Munchna.
Izdelava kvalitetne raziskovalne naloge je sicer zahteven postopek, dolg več sto ur, jaz sem za svojo nalogo porabil več kot 750 ur dela, kar pomeni par ur trdega dela vsak dan. Ponavadi naloge presegajo nivo začetnega znanja raziskovalca, tako da je med izdelavo potrebnega ogromno sprotnega učenja in praktičnega preizkušanja, za kar pa je zelo pomembno imeti dobre in vedno dosegljive mentorje, ki so lahko pri
iskanju odgovorov v veliko pomoč. Raziskovalne naloge sicer niso primerne za tiste, ki želijo imeti veliko priznanj, čeprav mi je tudi to z veliko truda uspelo, temveč predvsem za tiste, ki se željo svoje znanje razvijati v določeno področje in se na njem tako razviti daleč pred svoje vrstnike. Prav tako raziskovalec z nalogo pridobi pomembne izkušnje, ki so mu lahko v veliko pomoč pri nadaljnjem šolanju. Seveda pa so glede na trud tudi nagrade za visoko uvrstitev primerno večje, tako da se naloge vseeno splača izdelovati,« je dejal Gregor.
In ker pridnost ne počiva, mladi perspektivni Ptujčan že pripravlja novo raziskovalno nalogo. To bo robot, ki se bo gibal in orientiral v prostoru, iskal aluminijaste plošče in jih pobiral. Raziskovalno delo bo predvidoma končano v naslednjem šolskem letu.
»Prireditve kot so Lego-Bum in raziskovalna tekmovanja za učence in dijake so priložnost, da se mladostniki družijo, spoznavajo, se učijo na drugačen izkustveni način. Menim, da jim bodo pridobljeno znanje in praktične izkušnje v življenju prišle še kako prav,« je dejal Vrbančič. Sicer pa sta zraven njega pomoč pri delu nudila še učitelja Bruno Lubec in Slavko Murko.
Dženana Bečirovič
Foto: Dženana Bečirovič
Gregor Krušič pravi, da je trud z zmago nedvomno poplačan.
Svet je majhen
Interesi in ne vrednote
Pri analiziranju mednarodnih dogodkov se večkrat srečamo oziroma velikokrat uporabljamo skrivnosten, skoraj magičen pojem, za katerim se skrivajo vsi odgovori na najzahtevnejša vprašanja zunanje politike določene države: državni interes.
Interes katerekoli države predstavlja merilo njene zunanje politike, temeljni razlog za mednarodne odločitve ter edini razlog njenih mednarodnih odnosov.
Na koncu druge svetovne vojne, z ustanovitvijo Združenih narodov in s pričetkom evropskega integracijskega procesa ter seveda s poživitvijo nove faze svetovne globalizacije, so se začele širiti teorije o preoblikovanju temeljnih pristojnosti držav in pojma suverenosti. V resnici pa je šlo le za neke vrste "zainteresirano posojilo" mednarodnim institucijam, v katere so se vlade včlanile s poprejšnjo zagotovitvijo enakih razmer (v skrajnem primeru lahko vedno izstopijo), zato da bi dosegle cilje, koristne za svojo državo.
Naše vlade se ne soočajo vsak dan s težkimi pogajanji, ne sklepajo bizantinskih kompromisov in ne zagotavljajo včasih za množico nedojemljivih sporazumov v imenu demokracije, miru ali boja proti terorizmu zato, ker prestavljajo njihov ustavni cilj, temveč le zato, ker takšni pojmi in dejstva predstavljajo sredstvo, da se doseže in okrepi blaginja znotraj domačih meja. Prav v tem smislu je Carl Schmitt napisal, da se "države ne borijo za vrednote, temveč za interese: se borijo za vrednote samo takrat, ko se te izkažejo pomembne za njihove interese", ko pa sodelovanje postane težko ali celo nemogoče, ker je vojna le podaljšana roka politike, napetosti lahko hitro popeljejo do vojaškega spopada.
Čeprav je imelo v zgodovini vsako kraljestvo ali cesarstvo, od Babilonskega do Rimljanskega, svoje bistvene interese, življenjske s samoohranitvijo, kategorija "Raison d'etat" se rodi istočasno z ustanovitvijo modernih držav na koncu 30-letne vojne leta 1648. S koncem srednjega veka, z osamosvojitvijo novih mednarodnih subjektov od cerkvene legitimnosti, so si morali kralji omisliti nove "principe", s katerimi bi izvrševali svoje eterične odločitve ter zagotavljali osnovo za medsebojne politične odnose.
Od tistega trenutka celoten sitem mednarodnih odnosov temelji na zasledovanju državnega interesa in ravnotežja moči.
V Združenih državah Amerike, v šestdesetih, sedemdesetih letih, so razvili v raziskovalnih centrih za strateške študije ter v obveščevalnih službah sisteme za analizo, projekcijo ter stopnjevanje možnih prihodnjih scenarijev in interesov vrednih posebnih pozornosti.
Čeprav so takšni sistemi doživeli pravo srečo v anglosaksonskem svetu, naša sodobna ministrstva ne kažejo večjega zanimanja, vseeno pa dokazujejo težave, s katerimi se včasih svetovne diplomacije soočajo pri opredelitvi in zagotavljanju tako kratkoročnega kot dolgoročnega državnega interesa.
Zaradi zemljevidske pozicije, orografije terena, zgodovinske preteklosti in kulturnega zaklada obstajajo stalne "želje" in "koristi". Živeti in delati vglobaliziranem svetu, v katerem skušamo izkoristiti vsako možnost, da si priborimo gospodarsko rast in tako izboljšamo našo blaginjo, precej poenostavi mandat diplomatskih služb zahodnega sveta. Istočasno pa meje postajajo bolj odprte, stopnja medsebojne odvisnost in konkurenčnosti pa se viša in nekako parodoksno država, ki ne sme več uporabljati fizične ovire preteklosti, znova utemelji svojo pomembnost s podpiranjem razvoja novih "državnih sistemov" (kantri sistem), da se sama ne postavi na rob svetovne igre, tako z igranjem kartprivatiziranja, liberaliziranja in deloka-liziranja kot z vedno novimi medvladnimi pogajanji.
Država, ki na enak, egoističen način razmišlja ter išče svojo zadovoljitev, je praktično zlahka primerljiva s človeškim bitjem.
Iz srečanja oziroma združenja vseh teh nacionalnih egoizmov izvirajo mednarodni odnosi in geopolitično-ekonomske odločitve.
Ker ima Slovenija svojo posebno geografsko lego, kulturo, zgodovino in gospodarstvo je okvir njenega nacionalnega interesa zelo jasno določen. Projektirana proti zahodu je istočasno naravni most proti srednjevzhodnim evropskim državam, kjer je prisotno visoko število naših podjetij, ki morajo biti zavarovana ter podpirana od našega Zunanjega ministrstva.
Kulturna "Mittelevropa" se je vedno soočala z nemškimi, latinskimi, mongolskimi, slovanskimi vplivi. Po padcu Berlinskega zidu pa je bila prisiljena se včlaniti v edino zmagovalno obrambno zvezo, ki ji bi zagotovila varnost. Danes mora sodelovati pri oblikovanju Evropske unije, se izkazati kot "svetilnik"za vse Balkanske države in postati zaupni partner za bližnje sosede in ker znotraj globalizacije država kot ustanova nikakor ni izgubila svojega položaja in pristojnosti, Slovenija mora sooblikovati mednarodne governance, ki zagotavlja stalno medsebojno "odvisnost" držav. Samo tako lahko stalno nadzorujemo in upravljamo gospodarske tokove, koordiniramo pretok informaciji ter učinkovito kontroliramo mednarodno varnost.
Dr. Laris Gaiser
Ptuj • Musica začenja novo sezono
Komorni zbor Musica že poje v novi sezoni
V Kulturno-umetniškem društvu Musica Ptuj, ki od lanskega aprila suvereno sooblikuje zborovsko kulturno dogajanje na Ptuju, so letos prej, kot je sicer običajno, začeli z delom v novi sezoni.
Že julija so v društvu oblikovali vizijo za prihajajoče leto, s pričetkom dela že v začetku avgusta pa tako korak za korakom uresničujejo svoje načrte.
Počitnice so bile tokrat za Komorni zbor Musica, ki deluje pod okriljem društva, zares kratke. Z nizom koncertov ljudskih pesmi po Sloveniji so v začetku julija sklenili staro, z istim programom pa bodo konec avgusta odprli novo sezono. 30. avgusta bodo namreč v okviru festivala Orfest nastopili ob beloruskem zboru Anima Una na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju, dan za tem pa koncertirali v Župnijski cerkvi sv. Janeza Nepomuka v Razkrižju.
Zbor trenutno šteje 19 pevk in pevcev, ki se srečujejo na rednih vajah dvakrat tedensko, in sicer ob četrtkih in sobotah, vsaj dvakrat v letu pa vadijo tudi na skupnih intenzivnih vajah. Poleg tega vsi pevci svoje vokalne sposobnosti urijo na individualnih urah vokalne tehnike, kar omogoča vzgajanje dobrih in suverenih pevcev ter ustrezno kakovostno rast zbora.
Svoj stalni repertoar bodo pevke in pevci v tem letu obogatili z renesančnimi skladbami ter skladbami modernejšega glasbenega obdobja, ki jih bodo predstavili na nekaj tematskih koncertnih večerih. Namen le-teh ne bo zgolj kon-certiranje v smislu kulturnega bogatenja ptujskega območja, temveč bo imelo tudi vzgojno-izobraževalni smoter, saj bo ponujalo glasbeno izobraževanje publike, pevcev, zborovodij in ostalih ljubiteljev tovrstne umetnosti.
Njihovi načrti poleg ome-
njenih koncertov predvidevajo udeležbo na regijskem tematskem koncertu zborov Štajerske in Prekmurja, ki bo novembra v Šentilju, dobro delo v tej sezoni pa Komornemu zboru Musica odpira vrata za udeležbo na enem od tekmovanj v tujini.
Pri vseh zastavljenih projektih kot umetniški vodja z zborom sodeluje uveljavljeni ptujski zborovodja mlajše generacije Robert Feguš, ki je že v preteklosti uspešno vodil nekaj vidnejših zborov in vokalnih skupin na Štajerskem.
Koliko globokih občutkov in nepojmljivo lepih doživetij je skritih v glasbi, ve samo tisti, ki jo čuti, podoživlja ali poustvarja. In če vas mika zborovski oder in sodite v skupino pevcev, starih od 16 do 45 let, ste vabljeni, da obiščete spletni naslov www.musicaptuj.si ali pokličete na telefonsko številko 040 900 775, kjer boste dobili vse potrebne informacije. Če želite, se lahko oglasite tudi na rednih vajah zbora, ki se bodo pričele v četrtek, 2. avgusta, ob 19. uri v Stari steklarski delavnici na Ptuju.
PV
Ptuj • OŠ Breg bodo obnovili
Z adaptacijo do ustreznih prostorskih pogojev
Mestni svetniki so julija oddelali dve seji. Na minuli drugi izredni seji so znova razpravljali o komunalnem prispevku ter o adaptaciji OŠ Breg.
Tudi tokrat je bil dnevni red obsežen, med gradivom je tudi DIIP za adaptacijo OŠ Breg. V šolskem letu 2006-2007 je šolo obiskovalo 270 otrok v 14 od-
delkih. Po DIIP-u naj bi investicija znašala 378 tisoč evrov, 70 odstotkov potrebnih sredstev bo zagotovila MO Ptuj, preostanek do 100 odstotkov
pa Ministrstvo za šolstvo in šport. S pripravljalnimi deli in obnovo strehe naj bi pričeli še letos, ostala obnova (fasada, zamenjava oken, sanacija kana-
Foto: Črtomir Goznik
Več kot 40 let na OS Breg, stavba je iz leta 1911, niso zamenjali strehe. Stavbno pohištvo je dotrajalo, okna razpadajo, prostore zamaka, v slabem stanju je tudi fasada, ki odpada. Že letos naj bi obnovili streho.
lizacije, nova oprema, ureditev zunanjih igrišč in kolesarnice ter izgradnja dveh mansardnih učilnic s kabineti in knjižnice) pa je predvidena v letu 2008.
Zgradba OŠ Breg datira iz leta 1911, delno so jo obnovili in nadgradili z drugim nadstropjem leta 1962, leta 1987 je dobila tudi prizidek s telovadnico. Zadnjič so streho obnovili pred več kot 40 leti. Skupna površina šolskih prostorov znaša nekaj manj kot 2600 m2.
Z adaptacijo, ki zajema stavbo in del opreme, bodo zagotovili prostorske pogoje za delo po standardih in normativih, ki jih je Ministrstvo za šolstvo in šport predpisalo za 18-od-delčno osnovno šolo. Gre za osnovne prostorske in varnostne pogoje pri izvajanju pouka v devetletki, poudarjajo v Mestni hiši na Ptuju. Obnova OŠ Breg je skladna s srednjeročnim in dolgoročnim planom razvoja MO Ptuj na področju šolstva, športa in kulture, vključena je tudi v razvojni načrt programov občine in države v letih 2004-2007 in 2007-2013.
Tednikova knjigarnica
Vsakdanji Pogovori in druge poezije za Veronikino nagrado
Dva dni jem
v napačni hotelski sobi
skupaj z učenci neke albanske šole.
Sunkovito čebljanje
v jeziku, ki se dotika
mojih misli kakor drobni
dež zaščitnega sloja anoraka,
je blagodejno.
Druga soba,
dejansko namenjena hotelskim gostom (in ne organiziranim skupinam), je prazna.
Tretjega dne mepresedejo -jaz sem »neorganizirana« (hotelska) skupina v edninski zasedbi. Zame veljajo posebna pravila...
Odlomljeni verzi pesnice Taje Kramberger so iz pesniške zbirke Vsakdanji pogovori (Ljubljana: Center za slovensko književnost, 2006. Zbirka Aleph;108. 124 str.). Knjige, ki jo je med pet nominirancev za Veronikino nagrado uvrstila strokovna žirija v sestavi Samo Ru-gelj, publicist in urednik revije Bukla, pesnik in prvi Ve-ronikin nagrajenec Iztok Osojnik in novinar, urednik, pesniški poznavalec Peter Kuhar. Žirija je izbirala med slovenskimi pesniškimi zbirkami, ki so izšle od junija 2006 do maja letošnjega leta in izbrala še naslednje pesniške naslove: Hipodrom Miklavža Komelja (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006. Zbirka Nova slovenska knjiga. 115 str.), Pokrajine s senco Marjana Strojana (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2006. Zbirka Poezija. 119 str.), Prostor zate Petra Semoliča (Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2006. Zbirka Prišleki. 53 str.) in Uje-danke Toneta Pavčka (Celje: Mohorjeva družba, 2006. 95.str.). Miklavž Komelj je že prejel Veronikino nagrado leta 2002, tudi Marjan Strojan je nominiran drugič; leta 2000 jo je delil s Cirilom Zlobcem, pesnica Erika Vouk (mimogrede: njena poezija je uvrščena v letošnjo bralno značko za odrasle) je doslej edino žensko pero z Veronikino nagrado (2004). Sicer so jo prejeli še: Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Milan Jesih, Milan De-kleva, Ivo Svetina in minulo leto Ervin Fritz.
Poezije navedenih avtorjev in letošnjih nominirancev priporočam vsem ljubiteljem vezane besede in zaključujem z verzi Petra Semoliča:
Vse kar odhaja
ljubi mi bralec še dobro da konci bolijo veter mi mrši preredke lase in ko stopim tja do Rimljanke na čik in se vprašam ali je danes sobota in ali je čas za
nove naklepe v smeri ljubezni že skoraj jokam in to me resnično navdaja z veseljem ...
Prijetno druženje s poezijo želi
Liljana Klemenčič
Nogomet
Rozman iz Aluminija v Interblock
Stran 12
Rokomet
Začetek priprav Ormožanov
Stran 12
Kolesarstvo
Kolesarji Bike Ek Haloze dobro tudi v vzponih
Stran 13
Plavanje
Blaž Kekec še napredoval
Stran 13
NK Podvinci
Temelj ekipe so domači nogometaši
Stran 14
Nogomet
Šestica v Kidričevem, sedmica v Ormožu
Stran 14
Nogomet • 1. SNL
tednik
RADIOPTUJ
tta. afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Mladi se morajo najprej dokazati doma
Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije
Pozabiti tekmo z Mariborom
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
Pred začetkom prvenstva v 1. SNL je bilo veliko govora o prestopih nogometašev iz kluba v klub (prestopni rok sicer še traja), še posebej pa je pereč problem prestopov mladih nogometašev. Nekateri od le-teh niso odigral praktično niti ene sezone v 1. SNL, pa že sanjajo o milijonskih prestopih v bogate tuje klube, »kjer se cedita med in mleko«. Nekaterim je to tudi res uspelo (Valter Birsa), veliko več pa je razočaranj, ki sledijo začetni evforiji.
Iz bližnje zgodovine se lahko spomnimo primera mladih mariborskih nogometašev Dragana Jeliča in Gorazda Zajca. Prvi je odšel v Turčijo, kjer je po začetnih vzpodbudnih novicah povsem potisnjen na stranski tir. Gorazda Zajca smo lahko v nedeljo po enem letu spet videli v vijoličastem dresu, vendar se po italijanski avanturi sedaj v prvo postavo prebija iz klopi za rezervne igralce. Spomnimo: pred enim letom s(m)o ga novinarji kovali v zvezde in ga opisovali kot bo-
dočega zvezdnika slovenskega nogometa! Mea culpa (moja krivda), bi lahko po latinsko vzklikali, ker smo se prenaglili.
Morda pa tega vzklika niti ne bi bilo potrebno izreči, če bi Zajc še nekaj časa ostal v Sloveniji in bi še napredoval, tako igralsko kot osebnostno. Pomembno je predvsem drugo, saj sicer naši nogometaši v tehnično-taktičnem znanju ne zaostajajo veliko za tistimi iz nogometno bolj razvitih držav (še največ v hitrosti). Le redki najstniki so že zgrajene osebnosti, ki v življenju točno vedo, kateremo cilju bodo sledili in so zanj pripravljeni tudi nekaj žrtvovati (ločenost od staršev in prijateljev, nočno življenje, ...).
Tudi v nedeljo je bilo na Mestnem stadionu nekaj tujih menedžerjev, ki so spremljali mlade nogometaše Drave, vendar je bilo očitno, da so imeli slednji zaradi tega »zvezane noge«. Priporočilo: igrajte raje zase in klub, kot pa za oglednike, takrat vas bodo opazili.
Jože Mohorič
V uvodnem srečanju novega prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi so nogometaši ptujske Drave pred enkratnim nogometnim dekorjem, ki so ga na Mestnem stadionu na Ptuju pripravili domači in mariborski navijači izgubili »štajerski derbi« z vijoličastimi iz Maribora. Po igri varovancev trenerja Pušnika in zadnji njihovi katastrofi v Beogradu proti Hajduku iz Kule so v nekakšni, vsaj psihološki prednosti bili Ptujčani. Toda, ranjeni lev iz Maribora je močno udaril in praktično vprašanje zmagovalca rešil že v prvem polčasu, ko so gostje trikrat zadeli v polno. »Ne vem, kaj nam je bilo v prvem polčasu. Enostavno nismo igrali tako, kot smo želeli in smo bili dogovorjeni. Vprašanje pa je, kako bi se srečanje odvijalo, če bi mi izkoristili vsaj eno od svojih treh izrazitih priložnosti. V drugem polčasu smo bili mi tisti, ki smo bili boljši, uspeli smo doseči zadetek, vendar je na žalost pri tem ostalo in zato je bilo po tekmi potrebno čestitati Mariborča-
Grbec in Štrukelj tudi uradno registrirana za Dravo
Argentinski Slovenec Javier Grbec in Jan Štrukelj bosta že v nedeljo v kombinaciji za nastop na gostovanju v Ajdovščini proti domačemu Primorju. Oba sta registrirana za Dravo, za Javierja Grbca pa je prispel tudi certifikat argentinske nogometne zveze. Trener Drave Dražen Besek bo tako imel na voljo dva igralca več.
Robert Sraga v Zavrču
Nogometaši novega drugo-ligaša iz Zavrča so dobili novo okrepitev. To pa je vratar Robert Sraga, sicer znan vratar Maribora, Drave, Korotana in avstrijskih klubov. Po odhodu vratarja Davida Veseliča so se v klubu odločili za izkušenega vratarja, ki bi lahko veliko pomenil za novega drugoligaša. Damjan Golob je tako dobil močno konkurenco in očitno je, da v Zavrču ne držijo križem rok, kar pomeni, da ne mislijo samo sodelovati v tekmovanju druge slovenske nogometne lige, ampak biti konkurenčni vsem ostalim klubom v tem tekmovanju.
DK
nom za zmago,« je o tekmi s sosedi iz Maribora dejal Mladen Dabanovič.
Brez Roka Kronavetra (poškodovan) z ne dovolj pripravljenim Emilom Šterbalom (poškodba), na tribuni pa veliko znanih imen od selektorja Matjaža Keka do novega športnega direktorja NK Maribor Zlatka Zahoviča, prisotnih je bilo tudi nekaj menedžerjev, ki so prišli na ogled nekaterih Dravinih nogometašev. Vse to je verjetno vplivalo na slabšo igro Drave.
Tehnostroj Veržej -Drava 1:3 (0:3)
Strelci: 0:1 Kmetec (28), 0:2 Kme-tec (43), 0:3 Grbec (45) in 1:3 D. Vin-kovič (51).
Tehnostroj Veržej: Gregorič, Puč-ko, Baler, Duh, Živič, Fajdiga, Gregor, Vogrinčič, Grah, M.Vinkovič, Sunčič. Igrali so še: Šalamun, Hodnik, Karnet, Potrč, D. Vinkovič, Rebernjak, Ropoša, Žnidarič, Vidmar in Kardinar. Trener: Drago Posavec.
Drava: Germič, Malec, Kovačevič,
V nedeljo se je izgubila samo ena bitka, vojna pa še nikakor ne, saj je pred nogometaši dolgo prvenstvo in priložnosti za popravne izpite bo še dovolj. Ptujčani v tekmi 2. kroga 1. SNL to nedeljo gostujejo v Ajdovščini pri domačem Primorju, ki je dokaj nesrečno izgubilo v Areni Petrol v Celju. Sedaj bosta obe ekipi iskali pot do zmage, da bi z njo pozabile na slab start v novo prvenstvo. Dravaši so v spomladanskem delu prvenstva pokazali, da lahko zmagajo v Ajdovščini. Ali bodo tudi tokrat
Plantič, Grižonič, Kronaveter, Bošnjak, Tisnikar, Ogu, Grbec, Kmetec. Igrali so še: Emeršič, Kelenc, Jonathan, Novak, Nežmah, Šterbal, Obi, Soska, Dreven-šek in Horvat. Trener: Dražen Besek.
Nogometaši ptujske Drave so v Veržeju proti domačemu tretjeligašu odigrali prijateljsko nogometno srečanje, ki je služilo kot generalka pred nedeljskim gostovanjem v Ajdovščini. Ptujski strateg je v prvem polčasu dal v igro tri igralce, ki so na preizkušnji, po poškodbi
uspešni? Vemo pa, da bo znani slovenski nogometni strateg Bojan Prašnikar maksimalno pripravil ekipo za prvo domačo zmago v novem prvenstvu. »Mi na srečanje s Primorjem ne odhajamo z belo zastavo. Čimprej bo potrebno pozabiti na šok proti Mariboru in narediti vse, da končno zaigramo kot znamo in da na srečanju pokažemo samo tisto, za kar smo trdo delali v pripravah,« je pred srečanjem v Ajdovščini dejal Mladen Dabanovič.
Danilo Klajnšek
pa je v modrem dresu ponovno zaigral tudi Rok Kronaveter. Dravaši so igrali zelo dobro, še posebej naveza Grbec-Kmetec, ki sta dosegla vse tri zadetke. Za Javierja Grbeca je bilo to tudi prvo srečanje v dresu ptujske Drave.
Na začetku drugega polčasa je Veržejcem uspelo doseči častni zadetek. Do konca tekme igralci obeh moštev niso več dosegli zadetka.
Danilo Klajnšek
Domžale v 2. krogu kvalifikacij za evropsko Ligo prvakov z Dinamom
Nogometaši Domžal so na povratni tekmi 1. kroga kvalifikacij za ligo prvakov v Tirani premagali istoimenski klub z 2:1 (1:0) in se uvrstili v 2. krog. Prvo tekmo so Domžalčani na domačem igrišču dobili z 1:0. Dom-žalčane zdaj čaka dvoboj z zagrebškim Dinamom, prva tekma pa bo na sporedu 1. avgusta.
Pari 2. kroga kvalifikacij: Domžale - Dinamo Zagreb, Zaglebie Lubin
-	Steaua Bukarešta, Koebenhavn - Beitar Jeruzalem, Astana - Rosenborg Trondheim, Besiktaš Carigrad - Šeriff Tiraspol, Glasgow Rangers - Zeta Golubovci, Genk - Sarajevo, Ventspils - Red Bull Salzburg, Pjunik Erevan
-	Šahtjor Donjeck, Crvena zvezda - Levadia Tallinn, Tampere United - Lev-ski Sofija, Debrecen - Elfsborg Boras, Žilina - Slavija Praga, Hafnarfjordur
-	BATE Borisov.
PrvaLiga Telekom
u Slovenije
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 2. kroga: PETEK ob 18.00: Interblock - MIK CM Celje; SOBOTA ob 18.00: Nafta - Livar, Maribor - HIT Gorica; SOBOTA ob 20.00: Domžale - Koper; NEDELJA ob 18.00: Primorje - Drava.
1.	MARIBOR
2.	KOPER
3.	MIK CM CELJE
4.	INTERBLOCK
5.	DOMŽALE
6.	HIT GORICA
7.	PRIMORJE
8.	NAFTA
9.	DRAVA
10.	LIVAR
0
0
0
1
3:1 2:0 2:1 1:0 1:1 1:1 1:2 0:1 1:3 0:2
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV: 2 zadetka: Dmitar Ivanov Makriev (Maribor), Emanuel Galun (Koper); 1 zadetek: Mitja Emeršič (Drava), Nejc Pečnik (MIK CM Celje), Dejan Mezga (Maribor), Enes Demirovic (HiT Gorica), Mitja Za-tkovič (Primorje), Ermin Rakovič (Interblock).
0
0
0
0
0
0
1
0
1
0
0
1
0
1
0
1
Foto: Črtomir Goznik
Vratar Drave Mladen Dabanovič v nedeljo ni mogel preprečiti poraza svoje ekipe z Mariborčani.
Nogomet • Prijateljska tekma v Veržeju
Učinkovita igra Grbca in Kmetca
Nogomet • NK Aluminij
Matjaž Rozman k Interblocku
Mladi vratar Aluminija Matjaž Rozman v prihodnji sezoni ne bo več branil barv nogometnega kluba Aluminij iz Kidričevega. V minulem tednu je namreč prišlo do realizacije prestopa k ambicioznemu ljubljanskemu prvoligašu Interblocku. O tem, kako je prišlo do prestopa, pa je Matjaž Rozman dejal: »Moram reči, da so bili v Interblocku najbolj konkretni. Gre za zelo ambiciozno sredino, ki želi igrati pomembno vlogo v slovenskem nogometu. Moram pa reči, da so prvi vtisi zelo dobri, sprejem je bil tudi dober, nekaj igralcev pa poznam že od prej, iz reprezentančnih vrst. Največ se družim z Martinom Pregljem.«
Seveda so vsa slovesa na svoj način težka. »Pri Aluminiju sem bil dolgo, tukaj sem šel skozi vse selekcije, postal sem tudi reprezentant slovenskih selekcij U-19 in U-20, imam pa tudi en nastop za U-21. Zadnji dve sezoni sem branil za člansko vrsto Aluminija. V tej fazi je z vratarji delal nekdanji odlični vratar in sedaj trener Herbert Vabič, še prej pa sem vadil pod vodstvom trenerja Janka Vese-liča, ki ima tudi veliko zaslug za
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Rozman je iz Aluminija prestopil v Interblock.
moje branjenje.«
Matjaž Rozman je bil tudi član odlične mladinske ekipe Aluminija, ki je enkrat igrala v finalu (leta 2005 v Kopru) in leta 2006 postala zmagovalec
slovenskega mladinskega pokala v Novi Gorici. Njegove fizične preddispozicije, marljivost in nadarjenost sta prišla do takšnega izraza, da so nogometni strokovnjaki opazili,
da je to vratar, pred katerim so vrata nogometnega raja na strežaj odprta. Vprašanje je samo, kakšne višave bo dosegla njegova vratarska pot.
Danilo Klajnšek
Padalstvo • Tekma svetovnega pokala
Za Slovence trikrat stopničke in svetovni rekord
Po koncu tretje letošnje tekme padalcev za točke svetovnega pokala v nemškem Altenstadtu so bili najbolj zadovoljni v slovenskem taboru, kajti v vseh treh konkurencah so stali na zmagovalnih stopničkah. Irena Avbelj je zmagala med članicami, Domen Vodišek med člani, ki je kot prvi na svetu štirikrat zapored na tekmovanju 'zadel' ničlo, Elan pa je bil drugi ekipno.
Tekmo je zaznamovalo slabo vreme s točo v petek, nizko oblačnostjo v soboto in premočnim vetrom v nedeljo, a so padalci kljub temu uspeli izvesti potrebne štiri skoke za regularnost tekme. Roman Karun, Uroš Ban, Senad Salkič, Domen Vodišek in Matej Bečan so navkljub povprečnim skokom v prvih dveh serijah (15 cm) v preostalih dveh pokazali svoje znanje in se uvrstili na drugo mesto, medtem ko sta nekoliko slabše tokrat skakali ekipi Ptuja in Flycoma. Predvsem Fly-com bi bil lahko precej višje, a je bilo moštvo kljub napovedi vnovič nepopolno.
Irena Avbelj ni bila zadovoljna z 18. mestom svoje ekipe, kajti v preteklosti so se redno
uvrščale med deset najboljših, zato pa je bila precej boljše volje po nastopih v posamični konkurenci, kjer je zmagala. "Očitno mi je premor koristil in sem zmage zelo vesela, rezultat pa ni ravno najboljši, zato me čaka še veliko dela s privajanjem na manjšo ničlo," je še dodala ob prvi letošnji zmagi Avbljeva.
Na najvišjo stopničko se je povzpel tudi Vodišek med moškimi, ki je hkrati dosegel še rekordni dosežek in bil nad tem dosežkom navdušen: "Že na treningih sem imel dober občutek, zato se pred odhodom na Bavarsko s takšnim dosežkom nisem obremenjeval, sedaj pa sem tega izredno vesel. Ta uspeh mi vliva novih moči
za prihodnje tekme. Tudi ekipa je svoje delo opravila zelo dobro, v kolikor pa bi izvedli še kakšen skok, potem bi bili morda tudi na najvišji stopnički. Forma je očitno dobra."
V naslednjih treh tednih bodo padalci trenirali, nova tekma pa jih čaka v italijanskem Bellunu.
sta
Do umivalnice s tuši 3 km
Ptujski padalci tekmovanja v Altenstadtu nimajo preveč pri srcu. Razlog v veliki meri tiči v organizatorju (nemški vojski), ki se navzven kaže kot velika vojaška velesila, a kar se tekmovanja v Altenstadtu tiče, tega ravno ne potrjuje.
»Vzrokov za slabo počutje v Nemčiji je več. Če nanizam nekaj od teh in začnem s tistimi ki jih profesionalna stran našega športa ne pozna: bivakiranje v šotoru, ki je vsako leto predvsem mokro in hladno doživetje (letos je dosedanje izkušnje popestrilo še sobotno neurje z dobrih 20 minut kot oreh debelo točo), umivalnice s tuši,
ki so od kampa oddaljene približno 3 km, slaba in po večini nedostopna elektrika, podpovprečna hrana in nenazadnje velika oddaljenost od Ptuja ...,« je za začetek povedal Milan Jurič s ptujskega aerokluba.
Tudi tekmovanje samo ni potekalo tako, kot je to običaj na tekmah svetovnega pokala. »Nezadovoljnih je velika večina tekmovalcev (razen Nemcev seveda), ki nastopa na tem tekmovanju: na letališče, ki je od doskočišča oddaljeno cca 4 km, smo se ekipe vozile z avtobusom, (5 ekip hkrati) tako da se je na skok čakalo slabo uro. Zaradi tega takrat, ko smo pri-
Rezultati:
Ekipno: 1. Army team (Ita) 16 cm, 2. Elan (Karun, Ban, Salkič, Vodišek, Bečan) 23, 3. Szolnok (Mad) 27, ... 9. Ptuj (Balta, Jan-žekovič, M. Jurič, Čuš, P. Jurič) 55, 18. Flycom (Lah, Avbelj, Kozjek, Sajovic, Peserl) 82.
Ženske: 1. Avbelj (Slo) 6 cm, 2. Franz (Švi), Lueckler (Nem) po 8, ... 8. Sajovic 14, 12. P. Ju-rič (obe Slo) 26.
Moški: 1. Vodišek (Slo) 0 cm, 2. Rashed (ZAE) 1, 3. Squadro-ne (Ita) 2, ... 10. Karun, Kozjek, Salkič (vsi Slo) po 4.
Ekipa AK Ptuj
šli na vrsto za skok, nismo imeli nobenih podatkov o razmerah na doskočišču (smer vetra, jakost vetra, termika, ...), potem je tu še velika turbolenca, ki jo povzročajo okoliški objekti itd ...,« je dodal ptujski padalec, ki je med posamezniki osvojil 16. mesto in bil s tem najvišje uvrščeni predstavnik AK Ptuj. Tudi drugi niso veliko zaostali za njim, tako da je ekipa na koncu zasedal 9. mesto.
V Nemčijo brez treninga
»Naredili smo samo 4 serije, kar je minimum, da je tekmovanje priznano. Ekipno smo imeli kar nekoliko smole, saj je bila to v zadnjih dveh letih naša najslabša uvrstitev. A če nakažem dejstvo, da je v Alten-stadtu tekmovalo 36 ekip, tudi deveto mesto ni od muh. Razlog za nekoliko slabšo uvrstitev je tudi v tem, da smo se v Altenstadt odpravili povsem brez treninga in sicer zaradi okvare na našem klubskem letalu.«
Naslednje tekmovanje Svetovnega pokala bo v italijanskem Bellunu, vmes pa se bodo ptujski padalci udeležili še mednarodnega tekmovanja v Salz-burgu.
JM
Rokomet
Začetek priprav Ormožanov
V sredo, 25. julija, so s pripravami na novo sezono pričeli rokometaši Ormoža. Na prvem treningu v Mestni grabi se je zbralo le 12 igralcev, katere bo v sezoni 2007-2008 vodil stari novi trener Saša Prapotnik: »V kadru, ki šteje 17 igralcev, so iz opravičenih razlogov manjkali David Bogadi, Blaž Cvetko, Tadej Sok in mladinska reprezentanta Marko Bezjak in Rok Žuran, ki se nahajata na pripravah za SP mladincev v Makedoniji. Ta teden bomo trenirali še po enkrat na dan, v avgusta pa nas čakata po dva treninga na dan. Dobre bazične priprave so osnova za dober rezultat v prvenstvu in zato jih bomo oddelali po svojih najboljših močeh. Priprave bomo opravili na domačih tleh. Do prvenstva bomo odigrali deset do dvanajst kontrolnih tekem,« je uvodoma dejal povratnik na ormoško klop Prapotnik.
Prvega treninga so se udeležili stari znanci: Gregor Ču-dič, Bojan Čudič, Siniša Radujkovic, Alan Potočnjak, Damir Halilovič, Samo Korez, Matej Hebar in novi obrazi: Matjaž Pisar, Iztok Korpar, Primož Krabonja, Robert Bezjak in Aleš Belšak. Dogovorjene so že tudi nekatere kontrolne tekme: Drava Ptuj (10. 8.), Crvena zvezda Beograd (12. 8.), Čakovec (14. 8.), Varteks (17. 8.), Gorišnica (20. 8.), Maribor (22. 8.), turnir v Ormožu (25. 8.), Čakovec (29. 8.). Ormožani v novo sezono startajo s kar spremenjeno zasedbo, o zadanih ciljih v novi sezoni pa zaenkrat še ne želijo preveč govoriti.
Uroš Krstič
Judo • Mladinski A-turnir
Lea do norme za mladinsko EP
Paks (Madžarska), 21. in 22. 07. 2007. Na mladinskem A-turnirju v Paksu - XXII. OTP Bank international judo atom cup - je nastopilo 298 tekmovalk in tekmovalcev iz 18 držav. Slovenski tekmovalci so se odlično odrezali, saj so osvojili kar pet medalj, k temu pa še štiri peta, sedmo in dve deveti mesti. Po uspehu pa se je Slovenija uvrstila na tretje mesto med vsemi državami, takoj za Ukrajino in Madžarsko.
V	peklensko vročem Paksu so medalje naši reprezentanci priborili Aljaž Sedej (JK Bežigrad) do 81 kg in Tina Trste-njak do 57 kg, ki sta bila zlata ter Tadej Čeh (JK Duplek) do 73 kg, Ana Tatalovič (JK Bežigrad) do 57 kg in Lea Murko, ki so bili bronasti.
Slovenske barve so zastopali trije ptujski tekmovalci. Prvi dan turnirja je v kategoriji do 81 kg Uroš Tajhman (JK Drava Ptuj) izgubil v prvem boju proti Sahinu Tursaku iz Turčije in tako ostal brez uvrstitve.
V	nedeljo je v najštevilčnejši kategoriji (do 73 kg - 50 tekmovalcev) na blazine stopil
Rok Tajhman (JK Drava Ptuj), ki je dosegel dve zmagi, žal pa to ni bilo dovolj za odmeven rezultat. Rok je najprej premagal Danca Simona Hoej-lunda, v drugem boju Olivera Dorka z Madžarske, repasažne boje in uvrstitev pa mu je preprečil Jaromir Musil s Češke.
Na zmagovalni oder pa je ponovno stopila Lea Murko (JK Drava Ptuj) v kategoriji do 78 kg z osvojitvijo 3. mesta. Lea je klonila le proti zmagovalki te kategorije Denysenkovi iz Ukrajine, ki je bila od nje boljša tudi v lanskem polfinalu EP. V borbi za bron je Lea ugnala Avstrijko Pichler. Lea je tako po zmagi na državnem prvenstvu in bronu na tej tekmi že osvojila 20 točk in s tem normo za letošnji nastop na mladinskem Evropskem prvenstvu v mesecu oktobru na Češkem, kjer bo tudi glavna favoritinja za eno izmed kolajn.
Naše mladince še v avgustu čakata nastopa na A-turnirjih v Jičinu na Češkem in Berlinu.
Sebi Kolednik
Lea Murko (desno) na stopničkah za zmagovalce
Plavanje m DP za dečke
Blaž Kekec še napredoval
Poletno državno prvenstvo za dečke in deklice v Trbovljah je ponovno pokazalo, da imamo v Sloveniji veliko odličnih mladih tekmovalcev in da je plavanje zelo popularno.
Na državnem prvenstvu je tekmoval iz Plavalnega kluba Terme Ptuj tudi šele trinajstletni Blaž Kekec, za katerega v ptujskem klubu menijo, da je velik potencial. Mlad plavalec je tekmoval v petih disciplinah, in sicer na 50, 100 in 200 metrov prosto in na 50 in 100 metrov prsno. Blaž je izboljšal skoraj v vseh disciplinah svoje osebne rekorde. Pri tem ima veliko zaslug njegov novi trener Mijo Zorko. Najboljši rezultat je Kekec dosegel v disciplini 50 m prsno, kjer se je s časom 39,69 v predtekmova-nju uvrstil v finale. Popoldan je svoj osebni rekord izboljšal in s 38,81 dosegel 15. mesto, med svojimi letniki (1994) pa je bil celo peti!
Že na Veronikinem mitingu (7. julija) je Blaž postavil kar nekaj svojih novih najboljših znamk (za primerjavo: 50 m prosto iz 32,08 na 30,78 in v disciplini 100 m prosto iz 1.12,05
na 1.09,12). Po besedah predsednika Plavalnega kluba Terme Ptuj Franja Rozmana so doseženi rezultati zelo dobra vzpodbuda za naprej. Vse analize rezultatov doseženih na treningih in tekmovanjih potrjujejo napoved, da bo Blaž že naslednje leto v vsaj dveh disciplinah med najboljšimi desetimi slovenskimi plavalci svoje generacije.
Zraven Blaža Kekca si je v zadnjih mesecih v ptujskem bazenu za nastop na državnem prvenstvu pripravljal tudi Gregor Šerbec. Ta bo nastopil med 28. in 31. julijem na skupnem državnem prvenstvu kadetov, mladincev in članov na kopališču Kodeljevega v Ljubljani. Član Plavalnega kluba Terme Ptuj bo imel zelo naporen program, saj bo plaval na 50, 100, 200 in 400 metrov prosto ter na 50, 100 in 200 metrov prsno. Na tekmovanju v Ljubljani ga bosta spremljala trenerja Mijo Zorko ter Jure Rozman in vsi upajo, da bo tudi Gregor Šerbec popravil na državnem prvenstvu kar nekaj svojih osebnih rekordov.
David Breznik
Blaž Kekec, PK Terme Ptuj
Odbojka • Pokal SK Company
V Skorbi zmagi za MI2 in KPŠ
Minuli teden je potekal še drugi kvalifikacijski turnir za pokal SK Company, in sicer v športnem parku Skorba. Spet so se v soboto pomerili moški, kjer sta bila najuspešnejša Selišek in Murks (MI2), drugo mesto sta zasedla brata Pinta-rič(Pištolci), tretje mesto pa je pripadlo zmagovalcema prejšnjega turnirja Gajserju in Novaku (KPŠ - Astronavta). Turnir se je začel ob deseti uri zjutraj ter je trajal do približno treh. Razmere so bile težke, za kar je poskrbelo predvsem močno sonce in visoke temperature.
V nedeljo pa je sledil še turnir za ženske, ki se je prav tako začel ob deseti uri. Konkuren-
ca je bila manj številnejša kot prejšnji teden - nastopile so le štiri ekipe, ki so se pomerile med seboj. Na koncu sta največ zmag nabrali predstavnici ekipe KPŠ Zajšekova in Vidovi-čeva, sledili sta jima Vampirki (Ornikova in Zafošnikova), končno tretje mesto pa sta zasedli članici ekipe Joj, ne vem.
Pri kar nekaj tekmah se je moral odigrati tretji niz, kar kaže o izenačenosti vseh ekip. Prav zanimivo bo videti, komu bo uspelo zmagati na naslednjem turnirju, ki bo v nedeljo za ženske, v soboto pa za moške, in sicer pred Pomaranča barom na Ptuju ob 17. uri. Vljudno vabljeni!


tojSObOojmOškl) jninedeljo (ženske
Kolesarstvo m KK Bike Ek Haloze 2002
Dobro tudi v vzponih
Po kratkih počitnicah se za amaterske kolesarja nadaljuje sezona v tekmovanju za Pokal Slovenije, v katerem si ekipa iz Ptuja vedno bolj utrjuje položaj med najboljšimi desetimi klubi v najpomembnejšem tekmovanju za amaterske kolesarje Slovenije.
Kolesarji so se tokrat pomerili v zahtevnem vzponu iz Poljan na Stari Vrh pri Škofji Loki. Ekipno so ptujski tekmovalci ponovno nabrali veliko število točk, saj se je prav vseh šest nastopajočih tekmovalcev iz KK Bike Ek Haloze 2002 uvrstilo med dobitnike točk. V mlajših kategorijah v konkurenci moških so bili med prvih deset uvrščeni Andrej Guček, Miha Vantur, Mario Vračič in Vojko Kosič, pri tem pa je potrebno posebej poudariti, da je Andrej, ki je sicer odličen kro-
Fit na kolesu
nometrist, dosegel v skupni uvrstiti absolutno 8. mesto, kar je v močni konkurenci tekmovalcev, specialistov v vzponih, odlična uvrstitev, ki mu jo zavi-
dajo tudi tekmeci. Z osvojenim 13. mestom je lahko zadovoljen tudi Franc Frangež, ki je s tem rezultatom prispeval nekaj točk k ekipnemu uspehu vseh
ptujskih tekmovalcev.
Na stopničke se je v kategoriji žensk ponovno uspelo uvrstiti Nataliji Veršič, ki je tako, prvič v svoji karieri, posegla v tej kategoriji tekmovanja po največjem številu točk v tekmovanju za pokal Slovenije. S tem je samo še utrdila vodilni položaj v skupnem točkovanju, tako da ji je skupna zmaga ob koncu sezone skorajda že zagotovljena.
Danilo Klajnšek
Ekipa KK Bike Ek Haloze 2002
»Zame je kolesarjenje najlepši, a hkrati najtežji šport na svetu.«
Tokrat smo na intervju povabili Ljubljančana Marka Baloha, ultra-maratonskega kolesarja, za katerega je kolesarjenje najlepši, a tudi najtežji šport na svetu. S svojimi hitrostnimi kolesarskimi rekordi se je Marko zapisal v sam vrh ultra-maratonskega kolesarstva, pri tem pa dejstvo, da je astmatik, le še poveča vrednost in veljavo njegovih kolesarskih dosežkov.
Seznam vaših zmag je precej dolg - številni državni in svetovni rekordi, pa tudi vpis v Guinnessovo knjigo rekordov! Kaj je ključnega pomena, da človek doseže vrh?
Po moje je ključnega pomena ljubezen do kolesarskega športa. To je zame najlepši, hkrati pa najtežji šport na svetu. Brez ljubezni do kolesarstva v tem športu prav gotovo ne boš veliko dosegel. Jaz sem začel zelo pozno, pri 18. letih, in morda prav zato še v svojem 40. letu z veseljem obračam pedala. Nekaj pri uspehih imajo gotovo tudi geni, največ pa je trdega treninga. Sam sem bil že od nekdaj zelo hiter na preizkušnjah na čas, top pa sem v ultra-kolesarstvu še nadgradil, tako da lahko 12-urni kronometer odpeljem s povprečno hitrostjo nad 38km/h in od tega 100 milj (skoraj 161km) v 4 urah in 1 minuti. Za tak rezultat bo tudi večina profesionalnih kolesarjev potrdila, da moraš biti zelo dober, da to odpelješ.
Omenili ste, da ste se s kolesarstvom začeli intenzivneje ukvarjati relativno pozno. Kako to?
Že prej sem rad kolesaril, pa nekako nisem zbral poguma za vpis v kolesarski klub. Tisto poletje pa se mi je pridružil prijatelj Matjaž Leskovar in skupaj sva se včlanila v KK Astra. Sprva naju niso vzeli preveč resno, vendar sva kmalu pokazala, da sva iz pravega testa. Do konca kariere sva svojim klubom prinesla kar blizu 20 naslovov državnega prvaka, jaz pet in Matjaž mislim da trinajst. Kolesarstvo me je takoj zasvojilo. Da bom lahko dosegal tudi izvrstne rezultate, pa je bilo vidno nekje po štirih ali petih letih dirkanja. Prvi naslov državnega prvaka sem dosegel na štirikilometrski zasledovalni vožnji z ekipo Merx Celje leta 1991, istega leta pa sem postal tudi državni prvak v kronometru na 40 km. Če bi se rodil kakih 5 ali 10 let kasneje, bi s svojimi predispozicijami gotovo našel mesto v profesionalni ekipi.
Dejali ste, da je kolesarstvo sicer najtežji, vendar za vas tudi najlepši šport na svetu. Koliko treninga je potrebnega, da ostajate v dobri formi,
in kako vam to časovno znese?
Zaradi nuje in življenjskih okoliščin sem postal zagovornik teze, da v treningu velja »manj je več«. Torej, bolje je trenirati manj količinsko in bolj intenzivno. Sam poleg službe in družinskih obveznosti tako ali tako ne bi mogel trenirati tako veliko kot nekateri konkurenti, se pa z intenzivnostjo treningov pripravim tako dobro, da lahko konkuriram za zmago skoraj na vsaki ultra-kolesarski dirki, ki se je udeležim. Za primerjavo, jaz na leto prevozim slabih 20.000 km, konkurenti pa tudi od 40.000 do 50.000 km. Moram pa priznati, da se mi to »zabušavanje« včasih na dirkah tudi pozna. Seveda bi se tudi sam rade volje popolnoma posvetil treningu in bi domov gotovo prinesel kako zmago več, vendar moram najprej poskrbeti za družino, in tako je služba na prvem mestu. Žal sponzorja, ki bi bil pripravljen za nekaj let podpreti moje bolj profesionalno ukvarjanje z ultra-kole-sarstvom, zaenkrat še nisem našel.
Letos ste ponovno sodelovali v 12-urnem dobrodelnem spinningu, ki je bil posvečen otrokom z astmo. Tudi sami se spoprijemate s to boleznijo. Vas je to kdaj oviralo oziroma odvrnilo od športnih aktivnosti?
12-urni dobrodelni spinning v Mil-leniumu v ljubljanskem BTC smo izvedli že dvakrat, lani ter letos, in bo postal tradicionalen. Kot astmatik sem
vedno iskal priložnost, da bi ljudem s podobnimi težavami pokazal, da se da tudi s to boleznijo ne le normalno živeti, ampak celo dosegati vrhunske rezultate v težkem športu, kakršen je kolesarstvo. Sodelovanje z društvom Astma in šport mi je to omogočilo in prav veselim se naslednjih skupnih akcij. Mene osebno astma nikoli ni ustavila pri ukvarjanju s športom. Seveda se mi je kdaj zgodilo, da mi jo je zagodla v nepravem trenutku, ampak to je treba vzeti v zakup, v danem trenutku reagirati pravilno in verjetno je, da bo že na naslednji preizkušnji bolje.
Kakšno je vaše sporočilo astmatikom glede ukvarjanja s športom?
Moje sporočilo bi bilo, da je ukvarjanje s športom za astmatike lahko samo pozitivno. Seveda pa je treba astmo imeti pod kontrolo, torej obiskovati zdravnike in redno jemati predpisano terapijo, saj bo le na ta način šport lahko izboljšal kakovost življenja bolnikov.
Kateri je glavni argument, zaradi katerega bi priporočili kolesarjenje tudi drugim?
Kot sem že rekel, je zame kolesarstvo najlepši šport. Kak tehten argument bom zdaj težko našel, toda kaj je lahko lepšega kot to, da se s pomočjo svojih mišic podaš na nešteto prelepih poti okoli Ljubljane, širše Slovenije ali celo dlje. Seveda je tem bolj lepo, čim bolje si pripravljen. Če pa si enkrat v vrhu ultra-kolesarstva, se ti zdi fino, da se lahko v enem kosu odpelješ na primer od Hodoša do Debelega Rtiča ali do Beograda ali pa, kar so želje in sanje vseh ultra-kolesarjev, da v enem kosu prevoziš ZDA. Kolesari lahko vsak, pač po svojih zmožnostih. Čim več kolesariš, tem lažje je in tem večje cilje si lahko zastavljaš. Lahko kolesariš sam ali v družbi, po cesti ali po gozdnih stezicah. Možnosti je neomejeno in le sami si lahko postavimo svoje cilje in meje. Glede
Predlog za kolesarski izlet:
Črnuče-Trebeljevo-Zalog-Črnuče
Pot je dolga 73 kilometrov, zanjo pa porabimo približno dobri dve uri. Pot začnemo v Črnučah. Pot je srednje zahtevna in v glavnini ravninska. Iz Črnuč na Trobljevo se peljemo po klancu (4 km), na poti proti Zalogu pa sledi daljši položen spust. Višinska razlika, ki jo prevozimo, je 400 m.
Marko Baloh
na to, da na cesti nismo sami in se na žalost še vedno najde preveč šoferjev, ki jim ni preveč po godu kolesarska družba, moram priporočiti nošnjo čelade tudi za nas »starce«. Torej čelado na glavo za varno zabavo!
Vam v prostem času ostane tudi kaj časa za rekreativno kolesarjenja? Kam se navadno podate?
Običajno si vsaj enkrat tedensko vzamem čas za skupni trening s svojo boljšo polovico Irmo, ki mi vedno stoji ob strani in brez njene podpore gotovo ne bi dosegel svojih uspehov. Seveda pa ne gre tudi brez kakega kroga po Črnučah s starejšo hčerko Ano na svojem kolesu in Erikom na sedežu za mano. Časa je seveda bolj malo, si ga je pač treba vzeti ...
So nad kolesarjenjem navdušeni tudi vsi trije najmlajši člani družine?
Ana je stara 7 let in je že zelo navdušena ter komaj čaka, da dobi malo večje kolo s prestavami, da se bo lahko kdaj na treningu pridružila Irmi in meni. Erik se zaenkrat vozi še s koleščki, ker pa je fant, me že zdaj skrbi, kaj vse bo ušpičil, ko se bo enkrat začel voziti brez njih. Tea je stara šele 8 mesecev in je seveda še premajhna, jo bomo pa verjetno še letos kdaj posadili v sedež in jo malce zapeljali naokoli. Ana in Erik sta v teh vožnjah zelo uživala in verjetno bo podobno tudi s Teo.
Za konec pa bi vas prosila še za kolesarski nasvet našim bralcem in bralkam. Kakšno kolesarsko turo oziroma kolesarski izlet bi nam priporočili?
Da ne bom pretiraval s kakšno svojih daljših tras, bom predlagal krajšo varianto, ki se je lotim večkrat na leto, torej vsakič, ko si zaradi službe ali drugih obveznosti ne morem privoščiti več kot dobri dve urici treninga. Hkrati je ta pot postala pokazatelj oziroma preizkus trenutne forme - moj rekord je 1h 57 minut in povprečna hitrost 37,5 km/h.
Najlepša hvala za sodelovanje in še veliko kolesarskih uspehov ter prijetnih rekreativnih kolesarskih uric vam želim!
Janja Šuler Di@log Company
Foto: DK
Nogomet • Prijateljske tekme
Šestica v Kidričevem, sedmica v Ormožu
Aluminij - Malečnik 6:1 (3:1)
Strelci: 0:1 Toplak (11), 1:1 Veselič (30), 2:0 Težački (33), 3:1 Veselič (41), 4:1 Vračko, 5:1 Dugolin (65. z 11m), 6:1 K. Medved (85).
Aluminij: Bratušek, Osaj, Topolovec, Bingo, Krajcer, Stoj-nič, Težački, Bakovič, A. Medved, Marinič, Veselič. Igrali so še: Sagadin, Vračko, K. Medved, Mlinarič, Dugolin, Purišič, Ši-menko in Brus. Trener: Bojan Špehonja.
Nogometaši Aluminija so v prijateljskem nogometnem srečanju premagali tretjeligaša iz Malečnika. V prvih petindvajsetih minutah so gostje nudili dostojni odpor Kidričanom in v 11. minuti povedli z lepim zadetkom Toplaka. Le-ta je uspel premagati novega vratarja Aluminija Bratuška, ki je k Aluminiju prišel iz Maribora. Nato pa so vse stvari v svoje roke pre-
vzeli domači nogometaši ter do konca prvega polčasa dosegli tri zadetke, ob tem pa zadeli še prečnik (Veselič).
V drugem polčasu so popolno premoč imeli domači nogometaši, ki so imeli številne priložnosti, izkoristili pa le tri ter si tako priigrali zasluženo zmago.
Gerečja vas Unukšped - Pohorje 3:3 (0:2)
Strelci: 0:1 Muzlovič (18), 0:2 Polič (25), 1:2 Marinič (50), 1:3 Muzlovič (62), 2:3 Vtič (70) in 3:3 Gerečnik (77).
Gerečja vas Unukšped: Klemenčič, Kokot, Slaček, Horvat, J. Sagadin, Petek, Marinič, R. Sagadin, Vtič, Gerečnik in Hertiš. Igrali so še: Poštrak, Veler, Maks. Trener: Ivan Vorih.
Domači štajerski ligaš in tretjeligaš iz Ruš sta v prijateljskem nogometnem srečanju
prikazala solidno nogometno predstavo, v kateri ni manjkalo priložnosti in zadetkov. Gostje so vodili od 18. minute naprej, domačini pa so uspeli trinajst minut pred koncem srečanja z zadetkom Aleša Gerečnika izenačiti. Njihov napadalec Marko Vtič pa tokrat ni bil najbolj pri strelu, saj je od številnih priložnosti samo enkrat zadel v polno.
Danilo Klajnšek
Holermuos Ormož -Mura 05 0:7 (0:3)
Strelci: 0:1 Balažič (10), 0:2 Fajfar (19), 0:3 Bozgo (39), 0:4 M. Ivanič (54), 0:5 Plošnik (65), 0:6 Slavic (86) in 0:7 Faj-far (89).
Holermuos: Šnajder, Novak, D. Jerebič, Mihalič, Mlina-rič, Jurčec, Fijavž, M. Jerebič, Prapotnik, Kolarič. Igrali so še: Kosič, Borko, Piberčnik, S. Zadravec, Hanželič in Hebar.
Trener: Benjamin Krajnc.
Mura 05: Kamnik, Kraut-haker, Kljajič, Toplak, Gobec, Balažič, Slavic, Lapoši, Bozgo, Fajfar, Plošnik. Igrali so še: Gačevski, M. Ivanič, L. Ivanič, Siško, Benkič, Cifer in Horvat. Trener: Edin Osmanovič.
Muraši so na svoji peti kontrolni tekmi zabeležili četrto zmago, tokrat so visoko premagali člana Štajerske lige Holermuos iz Ormoža. Slednji so odigrali svojo prvo pripravljalno tekmo, kar se je poznalo tudi pri rezultatu. Črno-beli so skozi celotno tekmo pritiskali na gol domačina, ki je najlepšo priložnost za časten zadetek zamudil v 20. minuti, ko je stoodstotno priložnost zgrešil Jurčec. Najlepši gol na tekmi je dosegel najboljši posameznik tekme Slavic, ki je iz roba kazenskega prostora lepo zadel levi zgornji kot ormoških vrat. Oba trenerja sta ponudila priložnost vsem igralcem.
Uroš Krstič
Nogomet • NK Podvinci
Temelj ekipe so domači nogometaši
Nogometaši Podvincev so v minulem prvenstvu mogoče malo nepričakovano, vendar zasluženo osvojili naslov prvaka v 1. ligi MNZ Ptuj, saj so bili po jesenskem delu šele četrti. Eden izmed najzaslužnejših za
ta uspeh je tudi trener Slavko Petrovič, ki je ekipo prevzel pred pričetkom spomladanskega dela prvenstva. »Z dobrim in marljivim delom smo na koncu osvojili prvo mesto ter tako pridobili pravico nastopanja v Šta-
jerski ligi. Časa za praznovanje je bilo malo, saj se je potrebno dobro pripraviti na tekmovanje v višjem rangu. S pripravami smo pričeli 9. julija, odigrali smo tudi že eno pripravljalno srečanje z ekipo Zavrča,« je na začetku pogovora dejal trener NK Podvinci Slavko Petrovič.
Kako bodo potekale priprave do pričetka prvenstva, o igralskem kadru in ciljih pa je strateg Podvincev povedal: »Do prvenstva bomo odigrali še najmanj šest tekem. Že ta vikend nas čaka domači turnir. Na razpolago imam 21 igralcev, ki marljivo vadijo štirikrat tedensko. Mogoče se bomo še kaj okrepili, vendar je to število nogometašev za naš klub opti-
malno. Igranje v višjem rangu tekmovanja je veliki izziv za vse v klubu, naša primarna želja je obstanek, tiha želja pa je uvrstitev do desetega mesta.«
V Podvincih imajo vodstvo, ki se trudi po najboljših močeh, da svojim nogometašem zagotovi kar najboljše pogoje za delo. Že podatek, da ekipo sestavlja 90 odstotkov domačih nogometašev, pove veliko, predvsem to, da vlaganja v mlade nogometaše niso bila zaman. Vse to pa čutijo tudi navijači NK Podvinci, ki v velikem številu prihajajo na tekme in tako bo tudi v soboto in nedeljo na njihovem turnirju.
Danilo Klajnšek
Slavko Petrovič, trener nogometašev Podvincev
Namizni tenis • EP
Brez vidnih uvrstitev naših tekmovalcev
V Bratislavi se je zaključilo letošnje evropsko prvenstvo v namiznem tenisu v mladinski in kadetski kategoriji. Slovensko reprezentanco je zastopalo 14 igralcev in igralk; med njimi je iz Ptuja nastopila Ivana Zera, medtem ko je Vesna Rojko ostala doma, čeprav bi si tudi zaslužila nastop. Na njeno žalost pa je selektor Darjan Vizjak ni povabil v reprezentanco, čeprav
bi si to (glede na uvrstitev na slovenski jakostni lestvici) zaslužila.
Ivana je z ekipo osvojila 17. mesto, v posamični konkurenci pa je izpadla v drugem krogu. Žal se slovenski igralci in igralke vračajo domov s povprečnimi uvrstitvami, o napovedani medalji pa ni niti duha, niti sluha.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
Nočni turnir Juršinci 2007
V Juršincih so v soboto, 21. 7., organizirali nočni malono-gometni turnir, na katerem je sodelovalo 12 ekip, ki so prišle iz bližnje in daljne okolice (Veščic pri Ljutomeru, Središča ob Dravi, Ptuja, Dornave, Juršincev, Polenšaka, Cerkve-njaka, ...).
S tekmami so udeleženci turnirja pričeli v soboto ob 21. uri, končali pa v nedeljo zjutraj
ob 6.30, ko smo dobili novega zmagovalca: ekipo Kuki dom iz Juršincev, ki je tudi osvojila prehodni pokal, katerega je lansko leto osvojila ekipa iz Zavoda Dornava. Drugo mesto je zasedal ekipa Marinci iz Veščice, tretje pa ekipa Bar Saš iz Ptuja. Turnir si je ogledalo okrog tristo gledalcev, ki so videli lep nogomet.
JM
Športni napovednik
NOGOMET
1. slovenska nogometna liga
Pari 2. kroga - PETEK ob 18.00: Interblock - MIK CM Celje; SOBOTA ob 18.00: Nafta - Livar, Maribor - HIT Gorica; SOBOTA ob 20.00: Domžale - Koper; NEDELJA ob 18.00: Primorje - Drava.
Prijateljske tekme
SOBOTA - ZAVRČ: ob 18.00: Zavrč - Kovinar Štore. NEDELJA - KIDRIČEVO: ob 18.00: Aluminij - Krško.
15. memorial Janeza Petroviča v Podvincih
NK Podvinci prireja v soboto in nedeljo, 28 in 29. julija, na nogometnem igrišču v Podvincih že 15. memorial Janeza Petroviča. Na turnirju bo sodelovalo 6 ekip, in sicer Dornava, Rogoznica, Bukovci, Stojnci, Gorišnica in Podvinci.
Program prireditve: SOBOTA, 28. 7.: ob 13.00: Podvinci - Rogoznica ob 14.10: Bukovci - Dornava ob 15.20: Podvinci - Gorišnica ob 16.30 Bukovci - Stojnci ob 17.40 Rogoznica - Gorišnica ob 18.50 Dornava - Stojnci NEDELJA, 29. 7.:
ob 15.00: tekma za 3. mesto med drugo uvrščenima ekipama po skupinah
ob 17.00: revialna tekma veteranov Podvinci - Stojnci ob 18.30: tekma za 1. mesto med prvouvrščenima ekipama po skupinah
ob 2030: podelitev pokalov in priznanj.
ATLETIKA
Člansko državno prvenstvo
V	Novi Gorici bo med 28. in 29. julijem potekalo člansko državno prvenstvo v atletiki, na katerem bodo tekmovali tudi atleti in atletinje iz Atletskega kluba Keor iz Ptuja.
PLAVANJE
Odprto državno prvenstvo
V	Ljubljani bo na kopališču Kodeljevo od 28. do 31. julija potekalo odprto državno prvenstvo v plavanju. Hkrati bo potekalo tudi mladinsko državno prvenstvo, na katerem bo iz Plavalnega kluba Terme Ptuj nastopil Gregor Šerbec.
ODBOJKA NA MIVKI
Tretji turnir pred Pomarančo
Odbojkarski klub Kurent iz Ptuja bo ta vikend organiziral tretji turnir v odbojki na mivki. Ta bo pri Pomaranči v soboto, 28. julija, po 14. uri za moške, in v nedeljo, 29. julija, po 14. uri za ženske.
ANINSKI TEK NA BORLU
Športno društvo Cirkulane bo v petek, 27. julija, organizator Anin-skega, približno 5 kilometrov dolgega teka z gradu Borl. Start bo ob 18. uri na Gradu Borl, cilj pa v Cirkulanah. Nastopili bodo v vseh starostnih kategorijah od najmlajših do najstarejših. Vsi udeleženci dobijo majico in napitek, prvi trije bodo prejeli v trajno last še pokale, v posameznih kategorijah pa bodo najboljši prejeli še denarne nagrade. Startnina za udeležence teka do 18 leta starosti je 3, nad 18 let pa 5 evrov.
DK, JM, DB
Planinski kotiček
Planinarjenje po Dolomitih
18. do 20. avgust 2007
Zeleni macesni in cvetoče gorske poljane, nad katerimi se dvigajo več kot tri tisoč metrov visoki beli vršaci, nas bodo tudi letos spremljali v Dolomitih. Kot v preteklih letih bomo tudi tokrat nadaljevali pot po pohodniški poti 03, ki vodi iz Radgone čez Karavanke do Bolzana. Poti so lažje narave in omogočajo prijetno spoznavanje gorske skupine in njenih lepot. Ob dobri hrani in v prijetni družbi so gorske poti še bolj prijetne.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 18. avgusta, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo z osebnimi avtomobili podali proti Južni Tirolski. Prvi dan nas bo pot vodila na območje Peitler-kofla kjer bomo tudi prenočili. V nedeljo se bomo povzpeli na vrh gore, ki meri 2875 metrov in ponuja obširen razgled po Dolomitih. Prenočili bomo v koči Plose in v ponedeljek sestopili v Brixen. V Ptuj se bomo vrnili do 21. ure.
Opremite se planinsko za visokogorje (planinski čevlji, rezervna obleka, nahrbtnik, ...) in vremenskim razmeram primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinskih kočah. Cena izleta vključuje stroške prevoza, dve prenočišči z zajtrkom v planinskih kočah, cestnine in organizacijo ter znaša za člane PD 63,90 EUR.
Prijave z vplačili sprejemamo do petka, 10. avgusta, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27 oziroma do zasedbe 12 prostih mest.
Vodil bo Uroš Vidovič
-oto: DK
Iščete svoj stil	^
Črno-bela športna eleganca za taksista Borisa
Letošnje poletje v akciji Iščete svoj stil je v znamenju močnejšega spola, z njimi smo tudi vstopili v njeno deveto sezono. Boris Nahberger je 25-letni električar-elektronik, doma s Pobrežja (Videm pri Ptuju). Ker takoj po končani šoli ni dobil zaposlitve v svojem poklicu, je začel delati kot taksist. V tem delu uživa, zato si zaposlitve v svoji stroki niti ne išče več. Kot taksist je moral opraviti tudi turistični izpit o poznavanju Ptuja in okolice. Med doslej najdaljše vožnje, ki jih je opravil, šteje prevoza iz Ptuja v Budimpešto in iz Ptuja na Dunaj. Čeprav se Boris ni sam prijavil za sodelovanje v akciji, prijavilo ga je dekle, je izziv sprejel. V prostem času se najraje ukvarja s športom.
Tudi fantje so deležni kozmetične obdelave v kozmetičnem salonu Neda. Njihova nega se skoraj ne razlikuje od ženske, saj tudi pri moških postaja skrb za nego kože vedno bolj pomembna. Med kozmetične nasvete pa spada tudi uporaba losjona in kreme po britju. Večina mladih fantov ima tudi težave z nečisto kožo, zato je potrebno tudi globinsko čiščenje.
Boris je imel zelo kratke lase, pobarvane v črno, frizer Denis Horvat iz Frizerskega salona Stanka se je odločil za preoblikovanje pričeske v trendovsko še vedno noslji-vo erokezo, ki se začenja na kronskem delu glave in poteka vse do zatilja. Glede na predhodno podlago v črni barvi se je odločil za violet-no-črni preliv, ki odseva na naravni svetlobi. Oblikovanje
KOLEKTiV SALONA
inosKo m sensKo Fiiizetiscvo 2
Slomškova 22 10 % popust v juliju š
nove pričeske je preprosto, traja le nekaj sekund ob uporabi gela ali voska.
Za make up, malo pudra na najbolj izpostavljenih delih obraza, da se ne bi svetil pri fotografiranju, je tudi tokrat poskrbela Sanja Veličkovič, vizažistki Minki Feguš je ekipa dala malo daljši dopust.
»V današnjem stajlingu sem se kljub vročini odločila za prevladujočo črno barvo, saj nas lahko preveč beline kaj hitro spomni na teniške igralce, s črno pa kljub ležernim krojem oblačil ohranimo eleganco in videz poslovnosti. Pri izbiri oblačil današnjemu udeležencu akcije, ki je komu znan tudi s ptujskih ulic, smo skušali zadovoljiti večim vidikom, mladosti, službi, tropskim temperaturam, udobnosti in eleganci. Odločila sem se za športno-eleganten stil, ki ga pri Borisu priporočam tudi v bodoče, ko bodo temperature padle na bolj normalno raven, kot tudi za ostale letne čase in različne priložnosti. Oblačila so iz trgovine Mura, s posebnih polic, kjer imajo zložena oblačila za e-moške, kar v prevodu pomeni za mlajše moške. Izbra-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Boris prej ...
, pozneje
la sem črno majico s kratkimi rokavi, belo srajco s kratkimi rokavi in dolge hlače v barvi antracita. V Polzeli pa sem poiskala primerne nogavice v črno-sivi barvni kombinaciji, športni čevlji Geox, prav tako v črno-sivi kombinaciji, pa so iz trgovine Alpina. Srajca bo ostala popolnoma odprta vse do trenutka, ko določena priložnost, morda nenapovedan obisk nedreje-nega, zahtevala zapeto srajco. V takšni športno-elegantni opravi Borisa mogoče res še niste videli, ko vas je morda
kdaj zapeljal s taksijem, ni pa izključeno, da se to ne bo zgodilo že v bližnji prihodnosti,« je stilsko preobrazbo pri Borisu obrazložila stilistka Sanja Veličkovič.
V Športnem studiu Olim-pic kondicijo nabirajo tudi naši fantje. Pri izbiri programa jim pomagajo njihovi strokovni sodelavci pod vodstvom prof. Vlada Čuša, ki je povedal, da bo tudi Boris v izbranem programu lahko brezplačno vadil mesec dni.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Boris v oblačilih iz prodajalne Mure, čevljih iz Alpine in nogavicah Polzela.
Nagradno turistično vprašanje
V pričakovanju tradicionalne ptujske poletne noči
Poletje v mestnem jedru na Ptuju ob koncu tedna za zdaj rešujejo lokali na Prešernovi, hotel Mitra, bar Sima in Kava bar Orfej. Ta konec tedna vabijo tudi v amfiteater Term Ptuj, kjer bo potekala že tradicionalna balonarska noč z napihovanjem balonov in glasbo ansambla Bratov Gašperič.
V petek se bo z avtorsko glasbo, slovenskimi in tujimi popevkami predstavila Dolores, v soboto pa bodo za dobro počutje igrali Robert Ožinger na klavirju, kitara bo v rokah Marka Korošca, bas kitara pa Matjaža Vertuža.
Na ptujskih ulicah in trgih pa bo še posebej živahno 3. in 4. avgusta,
v času, ko MO Ptuj praznuje svoj praznik. Vroče bo na Mestnem trgu, kjer bodo v petek nastopili člani ansambla Pop design in pevec Milan Rudan, v soboto bodo gostili Holli-day band, Domna Kumra in Drugo dugme. Pri pošti bodo v petek nastopili Bič bojsi, v soboto pa ansambel Mariači s plesno skupino. Pri
Foto: Črtomir Goznik
Obnova fasade na objektu nekdanjega dominikanskega samostana se nadaljuje, poteka pod budnim očesom Zavoda za kulturno dediščino - OE Maribor, saj gre po mnenju stroke za obnovo enega najbolj zanimivih spomenikov v zadnjem času na Ptuju, je povedal direktor PM Ptuj Aleš Arih.
PP gostinstvu na Novem trgu bodo v petek teraso razširili, nastopil bo glasbeni duo, v soboto bodo vabili z Wernerjem in Brigito Šuler. Cheer's na Minoritskem trgu bo v petek imel zabavo s štajerskim Brendi-jem, v soboto pa s skupino Orange. Hotel Mitra, Sima bar in Kava bar Orfej v petek, 3. avgusta, vabijo kot že vse konce tedna v tem poletju z živo glasbo, v soboto bodo teraso razširili, ker jim bo to omogočila cestna zapora, na katero stavijo tudi ob ostalih koncih tedna v tem in prihodnjih poletjih. Pred hotelom Poetovio bo v petek nastopila skupino Turbo Angels, v soboto Vlado Kalember. V soboto, 4. avgusta, bo z glasbo oživelo tudi parkirišče pri gostilni Ribič v Dravski ulici, kjer bodo za vroče dogajanje poskrbeli v Klubu ptujskih študentov in v KUDu Modri konj. Parkirišče za avtobusno postajo pa bodo programsko oživili Rick's caffe, Saš in bar Divino s Summer hause parado 2007 oziroma diskom na prostem. Kot je povedala Klavdija Petek iz oddelka za gospodarstvo MO Ptuj, bodo ptujske ulice in trgi v času praznovanja letošnjega ptujskega občinskega praznika tudi sicer oživele, postavljenih bo več stojnic z najrazličnejšo ponudbo, od izdelave tatujev do body paintinga. Poskrbeli pa bodo tudi za igrala za otroke, da bi se lahko zabavale cele družine.
Del Mestnega trga je v tem trenutku še zaodranega, izvajalci del obnove strehe in fasade lovijo roke, saj morajo odre odstraniti do 2. avgusta, da se bodo lahko pričele priprave na tradicionalno ptujsko poletno noč. Na nekaterih območjih Ptuja pa bodo odri stali še nekaj časa. Pred dnevi so odre ponovno postavili tudi pri dominikanskem samostanu, kjer nadaljujejo z obnovo fasade. Kot je povedal direktor PM Ptuj Aleš Arih, naj bi obnovo zunanje fasade dokončali letos, s tem bodo zaključena nekajletna dela na obnovi zunanje fasade in zunanjega ostrešja. Obnova fasade poteka počasi, saj gre za kompleksen in strokovno zelo zahteven poseg. Stroka si prizadeva, da bi postali vidni vsi njeni značilni elementi, ki izvirajo
iz različnih umetnostnih obdobij. Po končani obnovi fasade pa naj bi začeli z uresničevanjem projekta notranje postavitve arheološke zbirke, ki bo imela podobno zgodbo, kot druge podobne zbirke doma in v svetu. Na tem se praktično ni naredilo nič že vrsto let.
Nagrado za predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejel Domen Perger iz Vidma 12, ki je pravilno zapisal, da bodo Rimski dnevi na Ptuju, osrednji projekt Pokrajinskega muzeja Ptuj v letu 2008. Danes vprašujemo, kateri po vrsti bo letošnji praznik MO Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 3. avgusta.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kateri po vrsti bo letošnji praznik MO Ptuj?___
Ime in priimek:_ Naslov:
Davčna številka:

Kuharski nasveti
Sladoled
Že pred ustanovitvijo prvega slaščičarskega ceha v 17. stoletju je slaščičarska dejavnost segala na tri področja: točenje kave, priprava sladoleda in čokolade. Iz arabskega sveta ni prišla samo kava, pač pa tudi »zmrzline«. Znano je, da je mnogo slaščic prinesel v Evropo Marko Polo s popotovanj po deželah Bližnjega in Daljnega vzhoda. Da se je sladoled v Evropi udomačil, gre zasluga Italijanom. Dvorni slaščičarji so sladoled poznali že veliko prej, preden je v 17. stoletju Siciljanec Francesco Procopio dei Coltel-li odprl prvo kavarno v Parizu in razširil sladoled tudi med ljudstvom. Včasih so znali slaščičarji zelo umetno oblikovati in ponuditi sladoled. Nemški pesnik W. Goethe je še posebej častil sladoled in zanj dejal, da je »ledena strast neba in plodov sonca«.
Mnogi de-serti so popolni edino zamrznjeni in pri tem pomislimo na sladolede, zmrzline in šerbete. Brez njih si smo si včasih težko predstavljali poletje, danes pa se ponudba omenjenih desertov vedno bolj širi in s tem tudi ponudba na ostale letne čase.
Klasični sladoled iz jajčne kreme je neprimerljiva poslastica. Danes je na tržišču velika paleta sladoledov. Dobro je vedeti, da pristni francoski sladoledi slovijo po večji količini rumenjakov, značilnost italijanskih sladoledov in ameriških je dodatek mleka, posnete smetane ali mešanice obojega. S sladkorjem
oslajeno temeljno maso lahko začinimo z vsemi mogočimi dodatki in ravno zaradi tega je danes glede na okus široka paleta sladoledov tudi pri nas. Glede na občutljivost sladoledne mase glede okužbe je za dober sladoled pomembna najvišja kakovost, svežost sestavin, tehnološki postopek, pakiranje, zmrzovanje, transport in prodaja.
Danes sladolede najpogosteje pripravljamo iz jajčne kreme, jogurta, skute in številnih industrijsko pripravljenih mešanicah za sladoled. Mase, ki vsebujejo sadno kašo, lahko strdimo tudi z želatino. V kolikor temeljni masi dodamo sadno kašo ali sadni sok in druge sestavine, kot so čokolada, moramo temu primerno prirediti količino sladkorja. Pri dodatkih
za okus skoraj ni omejitve. V industrijsko izdelanih sladoledih se je udomačila čokolada, orehi in rumove rozine. Francozi dajejo prednost pi-stacijam in krokantu, Italijani in Nemci pa tako kot mi radi dodajo lešnike. Sadni sladoled, denimo jagodni, po možnosti odišavimo z gosto koncentrirano sadno kašo, sicer bo sladoled preredek. Kot za vsak sladoled, morajo biti sadeži zreli, da njihov okus med zmrzovanjem ne oslabi. Lahko jih pred uporabo blan-širamo v sladkorni raztopini.
Zelo kisli sadeži lahko povzročijo, da se sladoled sesiri, zato dodajamo le malo limone in pomarančne nastrgane lupinice in le malo ali nič tekočine. Slive in podobno sadje moramo najprej skuhati, nato pretlačiti in tako ga prav tako lahko uporabimo kot dodatke pri sladoledu. Zagotovo bi domači proizvajalci lahko upoštevali tudi to, da bi iz široke ponudbe imeli tudi en sladoled, katerega sestavine je značilna za pokrajino, regijo, v kateri se nahajajo. Preveč posnemajo samo velike živilske obrate in tako v sla-
doledu ne najdemo več neke avtohtonosti, čeprav vemo, da je za organizem nenazadnje najprimerneje uživanje živil, ki rastejo in uspevajo v okolju, v katerem človek živi.
Vrste sladoledov
Sladolede razdelimo v štiri glavne skupine:
a)	sladoled, narejen iz mlečnih izdelkov,
b)	sladoled, ki vsebuje rastlinsko maščobo,
c)	sorbetni sladoled, narejen iz sadnih sokov z dodatkom mlečne maščobe in posnetim mlekom ter
d)	vodni sladoled, narejen iz vode, sladkorja in sadnega koncentrata.
V svetu je kar 80 do 90 % sladoledov, ki spadajo v skupino sladoledov izključno iz mlečnih izdelkov, in sladoledi, ki vsebujejo rastlinsko maščobo. Toliko o teoriji sladoledov, brez stroja za mešanje, s katerim v maso umeša-mo zrak in počasi strjujemo ter hladimo doma ni mogoče narediti sladoleda. Pripravljamo pa zmrzline, o teh pa drugič.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Tačke in repki
Higiena malih hišnih živali
Higiena je nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje, in o ukrepih za ohranitev zdravja. Tako kot pri človeku je tudi pri živalih higiena zelo pomembna, kar še posebej velja v primerih sobivanja živali in ljudi. Človek je skozi selekcijo ustvaril najrazličnejše pasme psov in mačk. Mnoge je s selekcioniranim usmerjanjem, na primer v čim daljšo dlako, v bistvu oslabil, celo pohabil, saj ne morejo živeti brez pomoči človeka. Take močno dolgodlake živali so odvisne od rednega česanja, čiščenja dlake, občasnega obiska pasjega frizerja, v nasprotnem primeru se dlaka sprime v velike kepe, pod katerimi pri-
de do vnetja kože, ki je lahko usodno za žival.
V današnjem članku se bomo osredotočili predvsem na osnovno telesno higieno pri kužkih, ki jim jo moramo zagotoviti, da lahko sproščeno in veselo živijo med nami. Kužki so izredno čiste živali. Umazanija po koži in dlaki jih dela nervozne. Dolgodlake pse je potrebno vsakodnevno negovati, saj se drugače naredijo vozli, ki jih ne moremo več razčesati. Čeprav se kužki sami intenzivno čistijo vsak dan, jih je potrebno občasno skopati s pravilno izbranim šamponom. Ni potrebno pretiravati, vsekakor pa je kopanje vsaj enkrat mesečno dobrodošlo. Če uporabimo me-
dicinski pasji šampon, ki ne draži in izsuši kože, lahko kopamo tudi pogosteje. S kratkodlakimi kužki je lažje, saj je pogosto dovolj, da jih obrišemo z vlažno krpo in tako odstranimo smeti in prah z njih. Tudi pasja ušesa potrebujejo redno nego, predvsem pri pasmah, ki imajo povešena ušesa in zaradi tega zaprte sluhovode. Ni priporočljivo, da posegamo pregloboko v sluhovod z bibo palčkami ali čim podobnim, raje uporabimo čistilno tekočino, namenjeno čiščenju sluhovoda. Kvalitetne čistilne tekočine delujejo v sluhovodu proti-bakterijsko, protiglivično in raztopijo ušesno maslo. Uporabimo jih dvakrat mesečno, po potrebi tudi večkrat. Nege so potrebni tudi pasji prstki. Predvsem pri dolgodlakih pasmah moramo po-rezati dlako med njimi, da se na njo ne lepi umazanija. Pri živalih, ki živijo z nami v stanovanjih, po sprehodu obrišemo tačke z vlažno in suho krpo. Krajšanje krempljev je potrebno pri kužkih, ki ne hodijo po asfaltu. To je lahko kar težavna zadeva, potrebno je tudi paziti, da ne odščipne-mo kremplja v živo, saj lahko močno zaboli in zakrvavi. Našemu kužku moramo nuditi tudi ustrezno zaščito proti bolham, še posebej v vročih
Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: na-biralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
poletnih mesecih. Na tržišču je kar nekaj kvalitetnih pripravkov v obliki tekočine v posebnih ampulah in jo stisnemo kužku na kožo na vratu vsakih štiri do šest tednov. Lahko uporabimo tudi insekticidne ovratnice. Vsa navodila za pravilno uporabo preparatov proti bolham dobimo pri veterinarju oziroma v specializiranih trgovinah za male živali. Najmanj tri- do štirikrat letno je potrebno živali razglistiti, to pomeni, da uporabimo zdravila proti glistam v obliki tabletk ali paste in poskrbeti moramo, da kužki zdravilo pojedo.
To so osnovni higienski napotki za lastnike kužkov. Naš trud za izboljšanje njihovih življenjskih pogojev nam bodo povrnili z razigranostjo, veseljem in dobro voljo, ki jih bodo prenesli tudi na nas.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vročina popušča, dan se krči
Da se poletje preveša v drugo polovico, je že čutiti v ozračju in na vrtu. Poletna vročina počasi popušča, dan se krči, narava je v pričakovanju deževnih osvežitev, da bi se odžejala. Žita na poljih so omlatena, v sadovnjakih obrano zgodnje sadje, vsakodnevno pobiramo vrtnine, izpraznjene gredice pa zasajamo z novimi posevki. Ko se leto preveša, vrtna narava že nagiba proti jeseni, ko njeni plodovi dozorevajo, listje se je pričelo barvati, le poletno cvetje ječi pod poletnim soncem.
V SADNEM VRTU je v drugi polovici avgusta najprimernejši čas za sajenje vrtnih jagod. Nekaj tednov pred tem pripravimo zemljo za nov nasad. Težja tla globje prerahlja-mo in po potrebi dreniramo, da bi postala zračnejša, sicer pa jagode, kot rastlina, ki na stalnem mestu raste več let, potrebuje dobro pognojeno zemljo z organskimi in prehranjeno z rudninskimi gnojili. Ker so vrtne jagode večji porabnik vode, je priporočljivo v novi nasad izvesti možnost talnega namakanja, zato zakopljemo ustrezne cevi za namakanje, na površino pa položimo folijo. Zemlja za jagodni nasad naj bo razpleveljena tako, da izločimo koreninske plevele s korenino vred. Jagod ne sadimo na gredice, kjer je kot predkultura rastel krompir ali paradižnik.
Vinski trti, ki jo na vrtovih vzgajamo na brajdah ali drugih oblikah opore na območju, kjer je obrastlo z grozdjem, odstranimo zalistnike in vršičkamo predolge rozge, da grozdje ni zasenčeno in ga čim bolj izpostavimo soncu. Pri vršičkanju ravnamo tako, da ne poškodujemo vzgojnega in rodnega mladja za naslednje leto in da ne pretiravamo, ker je v tem času edini vir za razvoj trte in zorenja grozdja dobro razvito in zdravo listje.
V	OKRASNEM VRTU trajno cvetoče vrtnice še slednjič v tem letu pognojimo z odmerkom gnojil, posebej pripravljenim za tovrstne okrasne grmovnice, da bodo mladi poganjki še do pozne jeseni tvorili cvetne brste ter da bo les pravočasno pred zimo dozorel. Odcvetele poganjke sproti prikrajšujemo na dve tretjini dolžine na nazven rastoči brst, da se bo iz njega razvil nov cvetoč poganjek. Pri vrtnicah spenjavkah prikrajšamo predolge poganjke. Zdaj je tudi čas za precepljanje in požlahtnjevanje vrtnic. To opravimo tako, da na podlago divjaka naredimo v lub zarezo v obliki črke T, lub z acepilnim nožem odkaknemo in v zarezo vložimo žlahtno oko izbrane vrtnice, povežemo in rastlina bo po nekaj dneh, ko se prične pretok brkov med podlago in cepičem, žlahtna vrtnica.
Sicer pa pri vseh vrstah okrasnih drevnin in grmovnic, ki so dotlej za letošnje leto že odcvetele, opravimo enako kot pri sadnem drevju, letno ali zeleno rez, ker se bo v mesecu avgustu pričel tvoriti cvetni nastavek za naslednje leto. Z zeleno rezjo v času vegetacije pravočasno in učinkoviteje posegamo v postavitev ravnovesja med rastjo in rodovitnostjo pri rastlinah, iz katerih pridelujemo plodove oziroma cvetnicah, ki jih gojimo zaradi cveta.
V	ZELENJAVNEM VRTU pobiramo čebulo, česen in ša-lotko. Čebulnice so zrele in primerne za pobiranje, dokler je še tretjina cime zelena. Čebulice s cimo vred spulimo, če je le mogoče jih iz suhe zemlje in odložimo na senčno mesto, da se dobro posuše. Preden jih povežemo v vence ali spravimo v plitve zabojčke iz čebulic očistimo zunanje luskoliste in porežemo koreninice.
Plodove kumaric, paradižnikov, paprike in jajčevcev obiramo z rastlin, dokler so zelene in še v vegetaciji z izrezovanjem skupaj s pecljem, da je rana majhna in gladka, da se lažje osuši in ne prihaja do okužb po glivičnih boleznih.
Na izpraznjene gredice je še čas za setev in sajenje en-divije, različnih vrst radiča, kitajskega zelja, črne redkve, repe, korenčka, pese, peteršilja, blitve in pora.
Miran Glušič, ing. agr.
r:
■1
27-petek Š	28-sobota Š	29-nedelja	30-ponedeljek J*
31-torek 0	1-sreda	2-četrtek	
Kakšen je vaš finančni IQ?
Kako torej merimo vaš finančni IQ? Z višino plače? Z znamko avtomobila, ki ga človek vozi? Z velikostjo hiše, v kateri stanuje? Najenostavnejša razlaga finančne inteligence pomeni, koliko denarja ti uspe obdržati in kako trdo ta denar gara zate. In dodatna razlaga. Vaša finančna inteligenca se z leti povečuje, če ti denar, ki ga imaš, prinaša čedalje več svobode, sreče, zdravja in izbire v življenju.
Vendar je v običajnem življenju tako, da ljudje čedalje več zaslužijo, vendar jim to prinaša čedalje manj svobode - v obliki čedalje večjih zneskov na računih, ki jih je potrebno plačati. Večji računi pa pomenijo, da mora človek bolj garati, da jih lahko plača. Meni se to ne zdi preveč finančno inteligentno. Ista težava je tudi, če so ljudje ogromno zaslužili, vendar jih denar ni osrečil. Tudi to ni preveč finančno inteligentno. Zakaj bi delali za denar in bili nesrečni?! Če človek dela za denar, je pametno, da si poišče takšno službo, v kateri bo srečen, je tako?! To je finančno inteligentno! Vendar drži tudi to - da preveč ljudi gara za denar in si pri tem počasi uničuje zdravje. Zakaj bi z garanjem žrtvoval umsko in telesno blagostanje tako svoje družine kot sebe? Tudi to ni finančno inteligentno. Srčne kapi in bolezni, kot je rak, nastajajo postopoma. Povzročajo jih dolgotrajno pomankanje gibanja, slaba prehrana in pomankanje užitka v življenju. Menim da je ravno slednje največji razlog za toliko srčnih kapi in bolezni. Preveč ljudi razmišlja o tem, kako bi še bolj garali, namesto da bi razmišljali, kako bi se bolj zabavali in uživali v tem največjem daru - življenju.
Mitja Petrič
Ob zori ljubezni
www.poravnava.si
Bik (21. 4. - 20. 5.)
Dolga ljubezen, sladka bolezen (2)
Bik - Tehtnica
080 13 14
Rok Snežič,
univ. dipl. prav.
Nenad Oukič,
mag., MBA
Zelo zanimiva povezava, kajti oba sta varovanca planeta Venere, kar pomeni, da so jima blizu vse lepe in prijetne stvari. Zanimivo je, da se lahko sprostite ob prijetni glasbi, umetnosti in dobri pijači. Morda je Bik nekoliko bolj stvaren in Tehtnica bolj zaupljiva. Toda skupaj znata vnesti neko ravnovesje in tako lahko gresta naprej po poti spoznanja. Obeti so dobri in zdi se, da v tem primeru vedno govori ljubezen. Drug drugega znata vzpodbuditi in motivirati. Prijetna avantura se kmalu lahko razvije v ljubezen, ki ostane še leta in leta. Tako lahko dočakata biserno poroko.
Bik - Škorpijon
Znamenji na polarni osi se lahko odbijeta in privlačita istočasno. Nujno je, da si postavita meje in da privlačnost vidita, kot nekaj prijetnega. Zvestoba je za enega in drugega nekaj normalnega. Znana sta po tem, da se znata kontrolirati in tako
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
večjih presenečen ne bo. Zelo dobro se ujameta v intimnem življenju in tako sta lahko marsikomu zgled, kajti njune tehnike so vznemirljive, zdi se, da zato poskrbi Škorpijon. Skupna jima je trma in težko popustita, tu je treba delati. Avantura je po naravi vihrava in zakon uspešen, če sta iz dneva v dan strpna in si dajeta dihati.
Bik - Strelec
Pri tej povezavi je jasno razbrati, da kolikor je Bik prepočasen, je Strelec prehiter. Zanimivo je, da bo Bik prevzel pobudo in želel Strelca omejiti, toda to je nekoliko nemogoče. Skupaj lahko odkrivata strasti življenja in postaneta zelo dobra prijatelja, kajti znata vnesti zdravo mero ravnovesja. V intimnem življenju se ne ujameta najboljše, kajti vsak po svoje težita k svojih zahtevam. Torej, prognoza je naslednja, ugodno za strastno avanturo, kmalu postane kristalno jasno, da je stvar dobra v smislu ljubimcev, kot partner pa se Strelec ne bo izkazal.
Bik - Kozorog
Vsak po svoje sta stabilna in zanesljiva. Nikoli ne počneta ali zahtevata tistega, česar ne moreta dobiti. Temu se reče
Svetovanje za vas, za vse nas
Kako do dobrega počutja? 8. del
Obnova vitalne energije
V preteklih člankih smo pisali, kaj vse lahko storimo, da se bomo bolje počutili. Upam, da ste do sedaj že prišli do zaključka, da je naše počutje odvisno od različnih dejavnikov, na katere pa imamo mi največji vpliv. Naš vpliv je lahko samo posreden ali nezaveden. Od nas pa je spet odvisno, ali bo za nadaljnje počutje in naše življenje naš vpliv zaveden ali nezaveden. Nihče nam tega ne more vsaditi, nihče ne mnore spremeniti naše miselnosti, našega vedenja, če tega ne želimo sami. Če se ne počutimo dobro ali če nam kaj v našem življenju ni všeč, zmeraj imamo možnosti to spremeniti. Tako naše počutje, naše vedenje in s tem posledično naše zdravje, našo kvaliteto in tudi kvantiteto življenja. Z našim zavednim vedenjem, z našim pravilnim ravnanjem uravnavamo naše misli, naša dejanja in nato tudi naše življenja, našo usodo. Ni v naši usodi zapisano, da bomo bola-ni ali da bomo nesrečni. Vse to si ustvarimo sami, z našimi mislimi, z našimi dejanji. Kot smo rekli, naše počutje lahko izbolj-
stvarnost in tako ni nikoli nobenih šokantnih zadev. Morda sta vsak na svoj način tudi trmasta in zaverovana vase. Tako se stvari odvijajo po tisti poti, ki si jo oba želita. Vsak zase sta lahko zelo pomembna in med njima vlada pravo ravnovesje. Seveda pa se morate nekoliko potruditi, da poskrbita da je zadeva tudi vznemirljiva in tako se lahko odločita za skupno pot, ki bo posuta z biseri. Avanture so pri tej kombinaciji nekoliko redkejše.
Bik - Vodnar
Če gradimo na tezi, da je Bik trezno znamenje, spada Vodnar med tiste idealiste, ki upajo sanjati tudi sredi belega dne. Biku je ljubša govorica telesu in Vodnar prisega na govorico jezika. Zdi se, da že kmalu nastane nek propad in tako greste lahko vsak po svoji poti, njune poti se tako ne zbližujejo, ampak razstavljajo. Nakazano je, da drug drugega hočeta prepričati v nekaj, kar je tuje eni ali drugi filozofiji. Tako se zgodi, da kmalu ugotovita, da skupna pot ni prava, da je bila avantura nekaj nezanimivega in da zakon ni ravno najboljša izbira.
Bik - Ribi
Po eni strani je to zelo zanimiva kombinacija, kajti Riba je tista, ki zna Bika motivirati in tako ali drugače spraviti v dobro voljo in seveda tudi obratno. Seveda bo Bik tisti, ki bo Ribi pokazal smernice in jo spravil na pravo pot. Pridejo obdobja, ko eden drugega težko obvladujeta, toda so redka. Bik je nekoliko bolj stvaren in ima tako tudi glavno besedo. Zdi se, da so prognoze tako za avanturo kot zakon do-
Poravnava, d.o.o., odgovarja
Vprašanje
Pred dvema mesecema sem na svojem delovnem mestu doživel nezgodo. Pri iskanju cevi na deponiji sem stopil v gradbeno jamo, ki ni bila zaščitena z varnostno vrvico, in si poškodoval nogo. Ali sem upravičen do odškodnine in kolikšna bi bila višina lete? Alen, Tržič
Odgovor
Glede na zgoraj navedeno ste vsekakor upavičeni do odškodnine iz naslova splošne civilne odgovornosti, saj za nastanek nezgode niste odgovorni Vi, ampak delodajalec, ki ni poskrbel za vso potrebno varnost pri delu. Ponavadi ima delodajalec za takšne primere sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti, kar pomeni, da nematerialne škode ne bo kril delodajalec sam, ampak zavarovalnica, kjer ima delodajalec sklenjeno zavarovanje. Odškodnina, ki jo boste prejeli, je odvisna predvsem od trajanja zdravljenja, trajanje bolniškega staleža, števila obiskov pri zdravniku, opravljenih fizioterapij idr.
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno teL št 0801314.
STE BIU POŠKODOVANI
PROMETNI
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PTUJ, Vodnikova 2
teblriztpelv^a 080 1314
bre. Skupaj imata moč ustvarjalne energije in dajeta občutek, da se celo svoje življenju drug od drugega učita.
Zrno modrosti
Ljubezenska pravljica se začne s tem, ko se dva spoznata in ko uvidita, da imata skupaj in se čutita v smislu energetskega dojemanja. Leta in modrost
spoznanja prinesejo svoje, toda še vedno so prijetni tisti dnevi romantike, harmonije in trenutkov v dvoje. Pot k osebni sreči je na eni strani tako preprosta in na drugi zelo zahtevna - bistvo resnice se skriva na sredini.
Lahko me obiščete tudi na spletu: www.tadej-sink.si
Tadej Šink, horarni astrolog
šujemo z različnimi načini in metodami. Mnoge metode so znane že v osnovni šoli - npr. najosnovnejše, najpreprosteje, kar je lahko - sprehod v naravi. Nihče ne more trditi, da nima časa in denarja, da bi lahko odšel na sprehod. Če te metode, ki smo jih spoznali, večkrat ponavljamo, smo vztrajni, ker verjamemo v uspeh, se nam bo čez nekaj časa povrnilo boljše počutje. Če npr. samo gremo vsak dan za dvajset minut na sprehod, se bo naše počutje že v nekaj dneh izboljšalo. Vsako stvar, ki jo začnemo, vsako metodo, ki smo jo spoznali, moramo izvajati nekaj časa, saj šele tedaj vidimo, spoznamo učinke. Marsikdo poskusi kakšno metodo, ki mu jo kdo predlaga, ker pa po prvem preizkusu ne zazna velik sprememb, to opusti oz. reče, da to nič ne velja, da to ne deluje. Vse, o čemer smo pisali, deluje. Samo po določenem času in za vsakega človeka drugače. Nekomu je bliže sprehod, drugemu sproščanje, tretjemu masaža, ... Vsak mora preizkusiti več načinov, da ugotovi, kateri je za njega najprimernejši.
Vse metode, ki jih opisujem, sama izvajam že nekaj časa in se mnogo bolje počutim, kot sem se npr. pred štirimi leti. Če želimo doseči ravnovesje, harmonijo v našem življenju, moramo delati na fizičnem,
mentalnem in tudi na duhovnem nivoju. Šele tedaj, ko so vsi ti nivoji v ravovesju, šele tedaj lahko rečemo, da je človek resnično srečen, da se odlično počuti. Za uravnoteženo življenje moramo skrbeti vsak dan sproti. Kot moramo vsak dan v službo, vsak dan piti, jesti, tako moramo tudi vsak dan narediti nekaj zase, za svojo osebnost in za svoje telo, če želimo, da se bomo dobro počutili. Prav tako kot moramo skrbeti za svoje telo z rednim gibanjem, z zdravim prehranjevanjem, moramo skrbeti tudi za našo psihično kondicijo, za našo osebnost. Na njo mnogokrat pozabimo, pa vendar ima zelo velik vpliv na naše počutje. Za našo osebnost skrbimo z pozitivno pozornostjo, z dobrimi prijatelji, z branjem dobrih knjig, z učenjem o stvareh, ki jih do sedaj nismo poznali. Marsičesa do sedaj nismo poznali, ker nas nihče o tem ni obvestil - ampak, če mi o tem ne vemo dosti, morda pa vedo drugi. Do konca življenja se moramo izobraževati, se moramo dopolnjevati in imamo možnost izboljševanja. Še sreča - vsak dan, v vsakem trenutku napredujemo. To misel je izrekel znani psiholog že pred mnogimi leti. In če se mi odločimo, da bomo vsak dan nekaj naredili za to, da se bomo bolje počutili, in za to, da bomo napredovali - bomo res. Zavedati se moramo tega, da je premalo govorjenje, da moramo od be-
sed preiti k dejanjem. Npr. - če beremo knjigo o hujšanju, se nam vse zdi v redu - to velja, pritrjujemo, ... gledamo po TV, kako telovadijo v fitnesu, se mučijo. Vse v redu - ampak mi še vedno nismo nič naredili - zato tudi ni rezultatov. Ko pa sklenemo, da tako ne gre več, se resno lotimo vsega tistega, kar smo prebrali in pogledali, vztrajamo - čeravno ni takoj rezultatov, besede prenesemo v dejanja in tedaj se pojavijo rezultati. In tako je povsod. Vsak dan malo in še malo, pa skupaj napredujemo. Pomislimo npr. pet let nazaj - kako smo se tedaj počutili, kako smo tedaj izgledali in se poskušajmo spomniti, kaj smo tedaj razmišljali. Smo se v teh petih letih spremenili - na bolje ali slabše? Smo v teh petih letih napredovali v službi? Smo v teh petih letih pridobili pet kg ali smo jih izgubili? Moč je v nas in čaka na nas, da jo prebudimo. Če smo se v petih letih spremenili na boljše - super! bravo! Če smo v petih letih napredovali, je to znak, da smo delali na tistem področju, kjer so se pokazali rezultati. Pomislimo, kaj se je v petih letih spremenilo na slabše - na tistem področju smo delali premalo. Srečo imamo, da lahko danes, ko smo to spoznali, začnemo svoje moči, svojo energijo usmerjati tja, kjer želimo boljše rezultate čez pet let. V našem društvu že nekaj časa delamo na tem, da izboljšujemo sebe,
svoje osebne rezultate. S tem, ko se učimo postajati boljši, se izboljšujejo tudi uspehi naše naše družine, naših prijateljev in okolice.
Poletje je čas dopustov in počitnic, tako smo se tudi mi odločili, da si vzamemo malo premora. Proti koncu poletja pa se bomo odpravili na skupni dopust - na skupno preživljanje prostega časa. Odločili smo se, da se podamo v neokrnjeno naravo, med gozdove in slapove, na Pohorje. Tam bomo tri dni uživali, se rekreirali - naredili nekaj za svoje telo, se zdravo prehranjevali, se naužili svežega zraka, se sproščali, pogovarjali, peli in plesali. Kakor bo komu všeč ... Program smo poimenovali Obnova vitalne energije in bo potekal od 15. do 18. avgusta 2007. V tem programu se bomo v praksi naučili, kaj vse lahko vsak dan storimo, da bomo znali aktivirati naše centre za sprejem energije, ki jo potrebujemo vsak dan - za vse napore, ki nas čakajo. Naužili se bomo sveže energije za vso prihajajočo jesen in zimo ter jo vsak po svojih močeh ponesli v vsakdanjik.
Kdor želi z nami, ga z veseljem pričakujemo!
Za vse informacije smo vam na voljo na št.: 051 413 354.
Milena Jakopec,
Društvo Feniks - kvaliteta življenja
Info - Glasbene novice
Pevcev, pevk in skupin, ki si želijo uspeti, je iz dneva v dan več. Vsak izmed njih pa si želi poiskati svojo pot do uspeha. Verjetno ste opazili, da sem že dvakrat omenil besedo uspeh, saj je za vsakega izmed glasbenikov le-ta različen in vsak išče svojo ciljno skupino, da pride do glasbenega uspeha.
RIHANNA beleži neverjeten uspeh z nenavadnim komadov Umbrella in v njem za dodatno bizarnost poskrbi s svojim rap slangom Jay Z. Karibska pevka je na prvencu delala bolj komercialno glasbo, kot na drugem projektu Good Girl Gone Bad, za katerega sama pravi, da je imela nekaj več ustvarjalske svobode. Simpatična mulatka je za novi potencialni hit izbrala komad SHUT UP AND DRIVE (****), ki je agresivna kombinacija popa, roka in r&b ja s cool refrenom.
Britanska pevka SOPHIE ELLIS BEXTOR je še zmeraj najbolj znana po poletnem klubskem hitu Groovejet, pod katerega seje podpisal producent z imenom Spiller. Zanimiv se mi je zdel tudi podatek, da bo pevka nastopila kot gostja pred nastopi Georgea Michaela na njegovi turneji 25 Live. Tam bo gotovo predstavila tudi manj komercialni plesni pop komad TODAY THE SUN'S ON US (***) snet z njene aktualne zgoščenke Trip The Light Fantastic.
Avstralski as DARREN HAYES je bil nekaj let osrednja „faca" dueta Savage Garden. Ta skupina je nanizala lep kup uspešnic in po razpadu se je tudi Hayes dobro znašel kot solist. Njegov drugi samostojni dvojni projekt se imenuje This Delicate Thing We're Made s seboj prinaša tudi ležerno in spevno prihajajočo pop-rok uspešnico ON THE VERGE OF SOMETHING BEAUTIFUL (***).
NORAH JONES je svojo kariero začela v skupini New York Dolls. Odlična ameriška izvajalka je različnim generacijam s svojim petjem približala malo zahtevnejše glasbeno gradivo, katero stilsko vsebuje zvrsti, kot so jazz, soul, gospel in kantri. Vse te zvrsti je gospa JONES zmešala s pop osnovo tudi v zahtevni in celo preveč čutni standardni baladi BE MY SOMEBODY (***), ki jo je ponovno produciral Lee Alexsander.
Sean Combs je v zadnjih letih kar nekaj krat spremenil svoje umetniško ime iz PuffDaddyja v P. Diddya in sedaj se imenuje le še DIDDY. Producent, pevec in raper po potrebi je končno pokazal svoj komercialnejši in prijaznejši pristop h glasbi v atraktivnem soul in r&b komadu THROUGH THE PAIN (****) in za njegovo popestritev in komercialnost poskrbi tudi pevec Mario Winans.
Se spominjate pevke ASHANTI? Po njenem super hitu Foolish sem sam od nje pričakoval malo več kot le še nekaj povprečnih soul in r&b hitov. Po dve letni pavzi je mulatka nazaj v formi, saj je njen novi komad SWITCH (***) moderni splet različnih r&b elementov z dodatki ali z rapanjem znanega Nellyja.
AMERIE je ena najbolj postavnih in popularnih ameriških soul in r&b pevk tega trenutka. Njen prvi hit je bil One Thing. Letos je pevka že plezala po lestvicah s hitom Take Control in novi r&b bum prihaja v modernem komadu GOTTA WORK (***)
Ameriški metal mojstri iz skupine LINKIN PARK imajo na lestvicah že zmeraj super hit What I've Done. Njihov največji hit do sedaj pa je komad In The End. Band vedno znova zažge in enako zažigajoča je tudi njihova nova brezkompromisna pesem BLEED IT OUT (****) s strašno tekstualno podporo ali fantastičnim besedilom.
Ameriška pevka KELLY CLARKSON je hvala Bogu po prvi čisti in odlični No 1 pop obarvani baladi A Moment Like This zavila v rok vode. Njen aktualen album My December vsebuje štirinajst pesmi in se slabše prodaja od pričakovanj, vendar gre za zelo kvalitetno rok gradivo. Prvi hit z omenjenega albuma je bila dinamična rock pesem Never Again, medtem ko bo pevkin novi hit prav gotovo izjemna žalostna rock baladna izpoved SOBER (****).
David Breznik
Glasbeni kotiček
My December - Kelly Clarkson
(2007 - BMG - Menart)
Prva zmagovalka glasbenega šova American Idol Kelly Clarkson si je izmed vseh zmagovalcev zgradila najvidnejšo kariero. Bo vrh dosegla z novim albumom My December? Težko vprašanje, saj sta bila prva dva albuma glasbeno in komercialno zelo uspešna. Tretji album je trši, bolj dovršen in kar je takoj slišno bolj zrel. Tekstualno avtorstvo nikoli ni bilo sporno, a besedila so tokrat tu in tam prav smešna, če že ne idiotsko izumetničena, medtem ko že v naslednjem trenutku samo pogoltneš slino ter odpluješ z mislimi, problemom ali temo kar naprej in naprej. Daleč od plehkosti in daleč od vrhun-stva, vendar besedila so dobra in enako velja tudi za „muziko". Celotno rok podobo tu in tam dopolni malo popa, soula in kantri. Album My December je v teh vročih poletnih dneh prava rokerska osvežitev in
šririnajst pesmi je dovolj raznolikih, da bo vsak našel nekaj svojih favoriziranih pesmi, ki jih bo poslušal zelo na glas!
Bučna in celo malo zagrenjena je uvodna pesem Never Again. Aktualen singel Američanke dobi pravo podobo ali moč z nekajkratnim poslušanjem, ko te zadene pravi rok „vibe" ter predvsem malo smešen, a sila učinkovit refren. Vrhunec album My December prinaša v ljubezenski streznitvi ali v umirjeni skladbi Sober, ki je šepetajoča, čustvena in inteli-
Filmski kotiček
Harry Potter in Feniksov red
Vsebina: Mrlakenstein pridobiva vedno več mesa na svojem fizičnem telesu, Harryju pa razen Dumbledora nihče ne verjame, da se veliki negativec vrača.
Tokrat smo vsebino filma napisali zelo na kratko iz preprostega razloga: ker se v filmu ne zgodi nič drugega. Pravzaprav bi lahko zgornjo vsebino uporabili tudi za predstavitev drugega filma, pa tretjega in tudi četrtega. Za razliko od prvega dela, ko se je Mrlakenstein dejansko vrnil in ga je Harry premagal, se od drugega dela dalje Mrlakenstein samo vrača, nikoli pa se ne vrne čisto do konca, zato ga Harry ne premaga, ker ga (še) ne more. Filmi imajo zaradi tega izrazito epizodično naravo običajne TV nanizanke. To pomeni, da morajo na koncu filma biti stvari popolnoma enake kot na začetku, kvečjemu lahko umre kakšen nepomemben stranski lik.
In filmi o Harry Potter so točno to: epizode nanizank, kjer se, splošno gledano, že štiri filme ni zgodilo popolnoma nič. Edina razlika je v tem, da je Harry vmes malo zrasel. Takšno vsebinsko pomanjka-
Harry Potter in Feniksov red
Igrajo: Daniel Radcliffe, Emma Watson, Rupert Grint
Režija: David Yates Scenarij: Michael Goldenberg Žanr: Pravljica Dolžina: 138 minute Leto: 2007 Država: ZDA
Kdo je glavni igralec v filmu Harry Potter?
Odgovor:_
K
in
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Vsak^ sredi in neddjû mgd 19-10 in 20. uro
Ime reševalca:_
Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Igor Kotolenko, Goričak 12,2283 Zavrč. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo po 4. avgusta v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore pošljite do srede 31. julija, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,22S0 (za lnfo).
gentna rock balada. Popolno baladno izpoved imajo tudi magično odpete Be Still, Irvine in Chivas. Slednja je skrita pesem zgoščenke, medtem ko je Kelly dodal v svoj glasbeni spekter dobrodošlo novost, saj je v komadu Can I Have A Kiss zraven osnovnih rok elementov zraven njih dodala še malo kantrija, ki je pesem naredil bolj zrelo ali pestrejšo. Skoraj vse pesmi na albumu My December imajo dolg uvodnik in šele, ko se razvijejo, slišiš njihovo pravo razsežnost. Najbolj izrazit takšen primer je atraktivna rok pesem Haunted, ki ima zaskrbljujoče se besedilo v stilu:"Where Are You, I Need You, Don't Leave Me, Here On My Own, Speak To Me, Be Near Me, I Can't Survive Unless You Are With Me."Ena izmed bolj raztegnjenih pesmi je Maybe, saj je v osnovi akustična balada, ki pa svoj vrhunec doživi šele,
ko se razživi v instrumentalno rokersko celoto in takrat pevka pokaže tudi svoj bes ali jezo. Rokerica je svoj predznak opravičila v pesmih Hole, One Minute, Judas in How I Fell. Mlada pevka blesti v energičnem in preprostem rock komadu Don't Waste Your Time, ki vas takoj zadene, prav tako pa vas zadene tudi komičen ali celo ironičen ljubezenski tekst. Več improvizacije ali manevrskega glasbenega prostora ima pop-rok pesem Yeah, katera vsebuje tudi malo funka, cool pihalske dodatke in nekaj predvidljivih kitarskih riffov.
Album My December ima nekaj izjemnih pesmi, prav tako pa tudi nekaj sila povprečnih pesmi, ki celoto malo umažejo oziroma ji odvzamejo bleščečo podobo. Kelly Clarkson je vokalno nedvomno ena izmed vodilnih pevk na svetu, ki pa se ne more čisto postaviti na svoje noge in to predvsem zaradi nihajočih rokerskih prebliskov, ki jih je na njeni tretji plošči absolutno preveč. Moja končna ocena tretjega pevkinega albuma bo športno obarvan in se glasi neodločeno.
David Breznik
se vam morda zdi. Verjeli ali ne, tudi v Sloveniji obstajajo ljudje, ki za Harryja še slišali niso, zato si pridržujem pravico, da serijo filmov gledam z drugačnimi očmi kot bralci teh knjig. In ta pravica pravi, da je peti film enostavno dolgočasen, predolg, brezvezen in ob katerem se počuti, kot bi bila prepeljana žejna preko vode. Ampak okej, stvar naj bi bila za otroke in otroke po srcu. Film vsaj ima rep in glavo.
Matej Frece
nje so filmi do sedaj uspešno prikrivali z izvrstnim prikazovanjem magije knjig. Pisateljica ima res bujno domišljijo in vsa plejada režiserjev, ki se je do sedaj zvrstila na tej franšizi, je svoje delo opravila več kot odlično. Tudi nepoznavalcu knjig so bili filmi čarobni in zabavni, pa čeprav otroški. V peto pa je magije zmanjkalo oziroma smo je gledalci že tako navajeni, da nas ne začara več. Zdaj bi radi nekaj več. Recimo to, da se zgodba premakne naprej, kar pa se na žalost v petem filmu ne zgodi.
Urbana legenda pravi, da knjige o Potterju že zdavnaj niso več knjige za otroke. Da so postale mračna fantazija za odrasle, saj se začenjajo dogajati ljubezen, kri in nasilje. Govorice pravijo, da je zgodba z vsakim delom mračnejša, a o tem ni ne duha ne sluha. Sodeč po petem filmu v seriji, je vse to lari fari - stvar je še vedno otroško nedolžna, ravno tako kot prvi film. Malo bolj temačna slika filma pač ne naredi
resnega.
Če na osnovi prvih petih filmov ugibamo, kaj se bo dogajalo v šestem, bi rekli, da tole: Mrlakenstein se vrača, Harry pa ga ne bo premagal. Umrl bo kakšen malo manj stranski lik, a nihče od glavnih in to bo vse. Avtor tele klobase priznava, da knjig ni prebral in boste ostali zato nejeverno majali z glavo češ, le čevlje naj sodi kopitar, a ogromni popularnosti navkljub verjemite, da knjig le ni prebralo tako veliko ljudi, kot
CID vabi!
Povabilo
Vabljeni na ogled grafita, ki ga je prejšnji vikend izdelalo 13 mladih pod mentorstvom Saša Fenosa, pri čemer je z znanjem in izkušnjami pomagal tudi Dino Kolarič. Grafit je izdelan na betonski ograji ob Dravi med Miheličevo galerijo in mostom za pešce. Oblikovanje z glino: četrtek, 26. julija, ob 10. uri v CID. Udeležba je brezplačna, potrebno pa se je prijaviti. Elektro delavnica - ob sredah od 10. do 12. ure vse počitnice - brezplačno
Izlet z vlakom na celjski grad - 26. 7. 2007 - izlet vodi ga. Vika Dabič, prijave samo še danes do 12. ure. Za več informacij pokličite v CID ali poglejte na našo spletno stran www.cid.si!
Zbiranje prijav za programe v avgustu Mladi & mozaik
27. do 29. avgust v dopoldanskem času: izdelava stenskega mozaika na eni od sten v mestu pod mentorstvom akademskega slikarja Tomaža Plavca. Prijave sprejemamo do zasedenosti mest, kotizacija je 10 EUR.
Žongliranje za začetnike: med 27 in 31. avgustom. Prijave bomo zbirali do zasedenosti mest, kotizacija je 10 EUR. Sprememba obratovalnega časa
Od 1. do 17. avgusta bo CID Ptuj odprt vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Za-pisano veselje - natečaj za najlepše pismo
Rilkejevo delo Pisma mladi ženski je fokus letošnjega natečaja Študentske založbe. Dijake pozivajo, da na inovativen način odgovorijo na eno izmed pisem, ki so zbrana v knjigi. K sodelovanju so vabljene srednje šole oziroma dijaki. Pravila sodelovanja na natečaju: 1. Za sodelovanje se morajo šole predhodno prijaviti (izpolnijo pristopno izjavo), sodelujejo lahko vsi dijaki; 2. Vsaki prijavljeni šoli bo NLB podarila eno knjigo, ki je fokus natečaja, torej delo R. M. Rilkeja Pisma mlademu pesniku, Pisma mladi ženski; 3. Izbira pisma, na katerega se bo odgovarjalo, je prepuščena individualnemu izboru vsakega dijaka; 4. Pismo naj ne presega obsega 1 avtorske pole (16 strani); 5. Strokovna žirija bo izbrala tri najboljše prispevke in nagradila njihove avtorje. Privlačno knjižno nagrado pa bodo prejele tudi šole piscev nagrajenih zgodb; 6. Nagrajeni avtorji bodo uvrščeni neposredno v finale PROZNIH MNOGOBOJEV (Natečaj za najboljšo kratko zgodbo med širšimi javnostmi. Več na www.studentskazalozba.si. na proznih mnogobojih dijaki lahko sodelujejo s pismom ali s poljubno kratko zgodbo, katere avtor so); 7. Dijaki lahko svoje prispevke, skupaj s svojimi osebnimi podatki (ime, priimek, naslov, elektronski naslov, telefon, šola, ki jo obiskujejo) oddajo najkasneje do ponedeljka, 1. oktobra 2007, na naslov: Študentska založba, Beethovnova 9, 1000 Ljubljana, s pripisom: Natečaj Za-pisano veselje ali po elektronski pošti veselje@zalozba.org.
TALNA OBLOGA
ZASTAVA S TREMI BARVAMI
NEPREMO-ČLJIVA ŠPORTNA VETROVKA
ITALIJANSKA
SORTA KROMPIRJA
PIKAJOČA ŽUŽELKA
FRANCOSKI SISTEM BARVNE TV
LJUDSTVO V KANADI
BERAČICA IZ VORANČEVE JAMNICE
NAŠA PEVKA DEŽMAN
RASTLINA, KI USPEVA LE OB GRŠKI OBALI
FR. PISATELJ (GERARD DE)
MAJDA GOZNIK
VERA ALBREHT
KEPA STRNJENEGA BLATA
RIMSKA 4
REKA V BELORUSIJI
RICHARD WAGNER
POTEMNITEV SONCA
KONJ SIVE BARVE, ZELENKO
PROŽNA PLETENINA
STREMUH, KORITAR
POLITIČNO GIBANJE
OPREZNOST
NAŠ BOTANIK (TONE)
PSIHOLOGINJA KRISTANČIČ
KAROLINA KOLMANIČ
SOVJETSKI DVIGALEC UTEŽI
ZDRAVILO
NEM. NOVINAR (HENRI)
KOBALT
POKRAJINA NA
ŠVEDSKEM
VELIKA SLAŠČICA
PRIPADNIK BASKOV
NEMŠKI SKLADATELJ
POREKLO IZVOR
NOVINAR (DUŠAN)
NAŠA ROKOME-TAŠICA BOŠNJAK
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: sorta, Treat, Radja, kodon, Krjavelj, MA, Makarena, Arležanka, izobutanol, Ondrejka, andant, šnorkel, Air, Kar, erotik, onestep, gvano, Spicer, JNA, Ra, lovine, Treja, Ekit, juka, laik, Est, arest, aras, alka, vas, Anti. Ugankarski slovarček: AEIVIST = stremuh, koritar, ARMIRIKIA = rastlina, ki uspeva le ob grški obali; GAST = nemški skladatelj (Peter, 1954 - 1918); NANNEN = nemški novinar in zbiralec umetnin (Henri, 1913 - 1996); NASARIČ = novgorodski meščan iz Rimskega-korsakova opere Sadko; RIGERT = sovjetski dvigalec uteži (David, 1947 - ); RODA = italijanska sorta krompirja; SKIBAL = kepa strjenega blata v črevesu, skibalon.
Zanimivosti
Sloni na kenijskih plažah
Nairobi (STA/dpa) - Kenijski varuhi divjih živali so hotele na plaži posvarili pred pobeglimi sloni, ki bi s lahko zatekli na plaže Indijskega oceana. Slonja družina, ki šteje devet članov, je zatavala v gozd le nekaj kilometrov stran od kenijske obale, vendar pristojni niso prepričani, odkod so sloni točno prišli. "Hotelom smo sporočili, naj bodo pozorni. Postavili smo tudi posebne enote za preganjanje slonov s plaž," je dejal namestnik direktorja kenijske službe za zaščito divjih živali Philip Mwakio. Kenijska obala ni daleč od nacionalnega rezervata na severovzhodu Tanzanije, kjer je naravno domovanje slonov.
Nemški očetje naklonjeni, da so prisotni ob rojstvu naraščaja
Berlin (STA/dpa) - Več kot tri četrtine mladih očkov v Nemčiji je navdušenih,
da bodo lahko prisotni pri rojstvu svojega otroka, je pokazala najnovejša raziskava. Anketa, ki jo je opravil inštitut v Allensbachu, je pokazala, da želi 77 odstotkov očetov, mlajših od 45 let, prisostvovati rojstvu otroka, medtem ko je med očeti, starejšimi od 60 let, takšnih le 16 odstotkov. Med 1800 sodelujočimi v anketi jih je na vprašanje, ali naj očetje prisostvujejo rojstvu otroka, 57 odstotkov odgovorilo pritrdilno.
Petje karaok škoduje zdravju
Hongkong (STA/dpa) - Zdravstvene oblasti v Hongkongu so mlade opozorile, naj ne pojejo karaok, če se niso učili petja, saj tvegajo kronično okvaro glasu. Zdravniki iz tamkajšnje bolnišnice Queen Mary so sporočili, da imata dva od peti mladostnikov težave z glasom zaradi predolge in neprimerne uporabe glasu. Petje karaok, udeležba na poletnih taborih in delovna mesta, na katerih je treba govoriti glasno in vpiti, so glavni razlogi za okvare glasu
pri mladih, zato mlade pozivajo, naj pred takšnimi dejavnostmi svoj glas ustrezno pripravijo.
Na Kosovu ne bo mogoče registrirati avta brez plačila elektrike
Priština (STA/APA) - Kosovske oblasti so sprejele nov ukrep, s katerim bi se lahko uspešno spopadle z dolgoletno težavo neplačevanja računov za elektriko. Od sredine julija morajo namreč vsi lastniki avtomobilov k prošnji za registracijo avtomobila priložiti plačan račun za elektriko, sicer registracija avtomobila ni možna. Po uradnih podatkih le 30 odstotkov prebivalcev Kosova redno plačuje račune za elektriko.
V ZDA bo manj oglasov z nezdravo prehrano
Washington (STA/AFP) - V ZDA se je 11 velikih korporacij, ki izdelujejo
jedi iz čokolade, ocvrte jedi, gazirane pijače in zelo sladke kosmiče, zavezalo, da bodo zmanjšali oglaševanje svojih izdelkov na televiziji, predvsem takrat, ko občinstvo v veliki meri predstavljajo otroci, mlajši od 12 let. Študije namreč kažejo, da v ZDA strmo narašča število otrok s prekomerno telesno težo. 20 odstotkov jih namreč spada v kategorijo zelo debelih, kar je trikrat več kot pred 40 leti. Kritiki mastne in sladke hrane problem predvsem povezujejo z oglaševanjem, saj je nedavna študija ameriških pediatrov pokazala, da so otroci dnevno izpostavljeni kar 3000 oglasom, objavljenim na televiziji, internetu, v revijah in celo na šolskih avtobusih. Med televizijskim programom, namenjenim otrokom, tretjina reklam oglašuje sladkarije, tretjina zelo sladke kosmiče za zajtrk, devet odstotkov pa hitro hrano. Med 11 korporacijami, ki bodo zmanjšale oglaševanje, so tudi McDonald's, CocaCola, Mars in Kellogg.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 ° 104,3MHz
SOBOTA, 28. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Sport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje). NEDELJA, 29. julija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00,
11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Skrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). PONEDELJEK, 30. julija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI
DNEVA. 13.10 Sport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). TOREK, 31. julija:
5.00 štajerska budilka, do 9.00.
5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Sport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO: Sredi življenja (Marija Slodnjak). 19.05 AV-TORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj).
SREDA, 1. avgusta:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). ČETRTEK, 2. avgusta: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (po-
novitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). PETEK, 3. avgusta: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napo-vednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nah-berger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Nedavna odločitev bo obrodila sadove in se bo izkazala za pravilno. Morda si boste želeli nekoliko več svobode, toda vajeti v roke bo prevzel partner. Harmoničen teden se obeta samskim Ovnom, še posebej tistim, ki uživajo na počitnicah. V denarnih zadevah nekaj previdnosti.
BIK
Poglobite se v raziskovanje lastne osebnosti in na križišču spoznanja odkrijete, kaj morate še spremeniti, da dosežete notranji mir. Morda boste zdravstveno nekoliko bolj občutljivi, toda čas je, da zavrtite kolo usode v lastno korist. Odpravite se v gozd po sprostitev in nabiranje gozdnih plodov.
DVOJČKA
Komunikacija ostaja vaša dobra vrlina in dogodilo se bo, da boste stvari na pravilen način postavili na tisto mesto, kamor sodijo. Besede bodo razpete med prijetne in tiste, ki to niso, ampak izzivi so vendarle sestavni del življenja. Notranji nemir premagate s kreativnim pisanjem.
RAK
Intenziven čas izkoristite sebi v prid in zdelo se bo, da boste pridobili upanje In zaupanje tako vase kot v namen učenja. Izkušnje preteklosti vas bodo naredile modrejše in boste kos tistim spoznanjem, ki vas čakajo. Ptice pojejo svojo pesem o sreči in tudi sami morate stopiti korak naprej!
LEV
-î ^ Moč dinamične energije so bo širila na vse strani In tako bo resnica ta, da boste zadevam prišli do dna in na pravilen način znali reči bobu bob. Ne bodite preveč trmasti, ampak se poglobite v skriti svet duhovnosti. Na delovnem mestu bo zelo delavno in v ljubezni prijetno!
DEVICA
Na delovnem mestu bo tokrat živahno, če vam je ostalo še kaj dopusta, pa se lahko odpravite na adrenalinske počitnice. Vabile vas bodo gore, kjer se boste nadihali svežega zraka in se poistovetili z neokrnjeno naravo. Ljubezen bo v bodoče nekaj, kar lahko štejete med naravne antibiotike.
TEHTNICA
Če gre verjeti zvezdam, vas čaka prijeten teden, v katerem bo veliko pustolovskega pridiha. Možno je, da se odpravite na spust po deroči reki ali poizkusite smučanje na vodi. Vedite pa, da je previdnost mati modrosti. Če boste v službi, pa obujate spomin na nedavne počitnice!
ŠKORPIJON
Odnosi z ljudmi bodo pestri in od vsakega se lahko nekaj naučite. Na drugI strani bo spodbudno, da si lahko postavite zase in ste odločni. Ljubezen bo vseeno nekaj prijetnega in poetičnega. Skozi razne preizkušnje, ki jih ustvarjate na paleti življenja, pa se učite!
STRELEC
Kovali boste načrte prihodnosti in si pri tem pomagali z neko notranjo modrostjo. Prožna energija vam bo dala krila in v ljubezni prihaja vaš čas. Končno boste lahko spoznali, da ste sami tisti, ki lahko ustvarjate in korak za korakom sledite sanjam. Deležni boste zvezdnega prahu sreče.
KOZOROG
Ustvarjalna energija vas bo pomladila. Še več zaupanje vase in tako se bodo stvari na delovnem mestu razrešile v vašo korist. V ljubezni bo čas primeren izkazovanju čustev in če tudi ste po naravi zadržani, se boste bolj odprli. V pogledu službe pričakujte prijetno dolžnost.
VODNAR
tiiuUM Za januarske Vodnarje bo velja-Wmr j°' da si morajo narediti sintezo in se stvari držati. NI dobro prelagati na druge ljudi. Februarski pa bodo imeli v sebi neko posebno moč in energijo, še zlasti tisti, ki so rojeni okoli petnajstega. Na delovnem mestu pa si morate izboriti svoj prostor pod soncem.
RIBI
Čarobna palčka vile kreativnega izražanja vas bo posula in tako lažje Izrazite svoje misli. Še zlasti tistih reči, ki so skrite v vaši duši. Ljubezensko življenje bo kot oaza in tako uvidite, da lahko greste naprej in da ste tako ali drugače ustvarjalni. Moč misli pa bo delalo čudeže.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
KARAMBOL
Reli Dresden-Wroclav • Iz dnevnika motorista
Nastop na reliju - darilo za rojstni dan
Četrta - kraljevska etapa, imenovana tudi Hannibalova, je bila dolga kar 500 kilometrov. Naporna je bila tudi za spremljevalno ekipo, ki se je morala po stranskih cestah prebiti na sever v 450 km oddaljeni Recz. Startali smo ob 7. uri zjutraj v dvojicah na prvi del terenske etape v dolžini preko 150 km.
Nadaljevanje iz prejšnje petkove številke.
Nekje na polovici tega dela sem naredil navigacijsko napako, se izgubil in ponovil polovico kroga. Ostal sem skoraj brez goriva, ker sem 3 litre izgubil. Od vojakov sem izprosil mešanico, ki je zadostovala do kontrolne točke, kjer je čakala kantica z gorivom. V tem delu so me prvič dohiteli terenci. Ker sem bil izgubljen, sem se prilepil na tekmovalni avtomobil Bolgarov in ga spremljal skozi labirint že prevoženih poti. Ko smo prišli na točko, kjer sem naredil napako, smo naredili majhen ovinek okrog skupine dreves in ugledal sem prej zgrešeno pot. Izgubil sem na času in stiskalo me je pri srcu, če bom imel dovolj goriva. Odločil sem se, da je v tej situaciji najpametneje spremljati ta avto, čeprav bi bil sam hitrejši. Uspem končati prvi del terenskega dela. V transferju do naslednjega starta po terenu vozim skupaj z Nemcem, ki ima kompletno potno knjigo. Sam sem imel le to, razdeljeno na 4 dele. Za popestritev so nam organizatorji pripravili trikratno prečkanje rek in potokov, ki so jih malo zajezili, tako da so dvignili vodostaj vsaj na 1 meter globine. Motorje smo preko teh pasti porivali ali vlekli s pasovi (gurtnami). Na drugi strani pa je seveda sledilo odstranjevanje zračnega filtra in čiščenje vode iz prostora pred uplinjačem. Drugi terenski del sem praktično prevozil brez potne knjige, saj je terasa tekla po novem terenu in je bil dodobra zvožen od tekmovalcev pred mano. Teh 32 km sem na reliju najbolj užival. Motor in jaz sva bila kot eno in sva kar letela skozi poljske gozdove. Sledil je 4-urni transfer do zadnjega terenskega dela v dolžini 190 km. Ker so podaljšali transfer za eno uro, sem startal ob 18.48 na zadnji del. Zavedal sem se, da je po-
Foto: osebni arhiv
trebno do teme prevoziti čimveč poti. V hudem tempu sem vozil proti cilju. Več kot pol poti brez očal zaradi zmanjšane vidljivosti, pa še luč ni bila uporabna prej, kot v trdi temi. Nekaj časa sem vozil skupaj s terencem, ki sem ga pustil za sabo, ker je bil prepočasen. Na zadnji kontrolni točki sem želel v napravo vstaviti zadnjo, 4. rolo potne knjige, pa mi možakarja na kontroli nista dovolila pod cerado, češ da jima bom uničil streho nad glavo. V daljavi sem zagledal luč prihajajočega vozila in se takoj odločil, da bom v trdi temi pot do cilja nadaljeval z njim. Še bolje za njim. Da tudi na tej etapi ni šlo vse gladko, je bilo poskrbljeno 100 metrov od starta tega zadnjega dela, ko je z motorja odpadel sedež in ko sem hotel motor postaviti na stransko stojalo, se je odlomilo še to. Stojalo sem pospravil v nahrbtnik, sedež pa z lepilnim trakom prilepil na motor. Etapo sem končal ob 23.45.
Vztrajnost je bila nagrajena s 24. mestom.
Peta in šesta etapa - mokro, močvirnato ...
Sledil je počitek do enajste ure, ko je bil start 5. etape, ki je bila bolj razgibavanje, saj je bila dolga le 65 km. Da ne bi šlo vse preveč gladko, mi je odpovedala naprava za premikanje papirnate potne knjige (roadbook). Prisiljen sem bil voziti za drugimi tekmovalci. Poskušal sem najti hitrejšega v skupini in se mu prilepiti na zadnje kolo. V prvem delu smo prečkali močvirje, v katerem sem zaril motor v vodno kotanjo, tako da je iz nje gledalo le zadnje kolo, sam pa sem se komaj skobacal na prehoden teren. Štirikolesni-ki (quadi) so si preko te ovire pomagali z vitli. Nekemu Nemcu sem pomagal spraviti motor preko močvirja, potem
je pa on pomagal še meni. Po nekaj km sem izgubil sled in se vrnil nekaj km nazaj. Prikazal se je Švicar na Aprili, ki sem mu potem sledil do ci-
ga terena, tako da sem sam gazil do pasu v blatu in vodi ter sem se dvakrat pokril z lastnim motorjem. Brez pomoči ne bi zmogel tega prehoda. Takoj za tem močvirjem je bila na hribčku kontrolna točka. Možakarja sem vprašal, koliko voznikov je šlo že mimo. Odgovoril je, da le 12 in od tega 4 štirikolesniki. Ves vesel sem nadaljeval z vožnjo po etapi, saj sem vedel, da se mi nasmiha dober rezultat. Ker pa ne sme biti vse enostavno, sem pri prečkanju reke spet zalil motor. Sledila je ura prisilnega počitka in servisiranja oranže. Na srečo mi je prvi naslednji motorist posodil ključ za svečko. Izgubil sem cca. 1 uro časa. Tudi motor ni in ni hotel vžgati. Spet sem prišel skupaj s Švicarjem na Aprili, vendar sem naredil preveč napak, da bi mu lahko sledil. Kljub vsemu rezultat dneva ni bil slab. Skupno sem se povzpel na 23. mesto.
Sedma etapa - brez zavor do cilja
sem dolil gorivo, saj nisem želel ostati na terenu. Tudi prečkanje rek sem uspešno izpeljal. V drugem krogu sem pol-ovil že nekaj tekmovalcev, ki so startali v prvi skupini. Med temi je bil tudi moj Švicar, ki je imel tehnične težave, saj se mu je okrog kolesa navila žica in jo je moral odstraniti, da je lahko nadaljeval s tekmo. Tudi sam sem imel nekaj težav, saj sem padel v dve luknji. Ena je bila na vojaškem poligonu, druga pa v gozdu. Presrečen sem končal etapo in s tem reli Dresden-Wroclaw. Zadnje tri etape sem vozil praktično brez zavor. Ostri pesek je prehitro obrusil zavorne obloge.
Doma takoj na oljov luk
Sledilo je dolgo tuširanje pod vročim tušem, krepka ju-žina in počitek v šotoru. Malo sem celo zaspal. Popoldan smo pospravili naš kamp, naložili opremo in motor v prikolico in se pripravili na dolgo pot proti domu. Od organizatorjev smo predčasno prejeli
Foto: osebni arhiv
lja. Vozil je peklenski tempo, jaz pa sem mu tesno sledil. To se je seveda poznalo na uvrstitvi. Dosegel sem 15. čas in se skupno povzpel na 33. mesto. Šesta etapa se je začela v vlažnem in blatnem jutru. Vse okrog nas je bilo blata v izobilju in spet smo prečkali skoraj neprehodno močvirje. Pred mano se je v blatno lužo prevrnil štirikolesnik in voznika pokopal pod sabo. Na pomoč smo priskočili trije tekmovalci in ga izvlekli izpod njegovega vozila. Drug voznik štirikoles-nika je z vitlom spravil prvega nazaj na kolesa. Ostala sva dva motorista in sva si skupaj pomagala spraviti motorja skozi močvirje. Naključje je hotelo, da sva v močvirju bila znanca od včeraj. Pri prečkanju močvirja je bil samo ozek pas trde-
Posebnost 7. etape je bil skupinski start, po 20 vozil naenkrat v 10-minutnih presledkih. Startal sem v drugi skupini motoristov, Švicar pa v prvi. Na startu sem malo zaspal, vendar sem že ob koncu ravnine bil med prvih 10 v skupini. Nadaljevali smo z živčno vožnjo in tekmovali kot na kakšni motokros tekmi. Kmalu se nas je trojica odlepila od ostale skupine, ki pa nas je hitro ujela, saj smo prišli do točke, ko je bilo potrebno za navigacijo uporabiti kompas. Na tistem mestu smo krožili v krogu cca 5 minut ali več, da smo odkrili pravo pot za nadaljevanje etape. Vozili smo 2 kroga po 50 km. Ves čas etape je rahlo deževalo, na nekaterih delih pa so bile prave plohe. Blata je bilo za izvoz. Po prvem krogu
Foto: osebni arhiv
simbolično darilo - dokazilo o sodelovanju na reliju v obliki keramičnega krožnika s podatki o reliju. Sledilo je kosilo in nato pot domov. Vožnja skozi Poljsko je bila prijetna in mirna. Šotor smo še zadnjič postavili približno 50 km pred češko mejo. Zjutraj zarana smo potegnili do Prage, kjer smo si pretegnili otrple ude, se najedli, izvedli »šo-ping« in se podali proti domu. Za kratek čas smo se ustavili še enkrat ali dvakrat in srečno prispeli domov ob 22.00. Sledila je pojedina domače hrane (oljov luk). Naslednji dan sem izvedel, da sem svojo uvrstitev še izboljšal in sem skupno na 20. mestu od 84 motoristov na startu, samo tekmo pa nas je končalo 76.
Miran Reberc
Mali oglasi
STORITVE
35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovreto-va pot 42, Ptuj.
BETONSKI ZIDAKI širine 20 v julijski akcijski ponudbi. Cementninarstvo Bruno Šurbek, s. p., Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane. Tel. 02 8025 303.
ŽELITE urejeno hišo in okolico? čistilni servis, košnja trave, obrez drevja in grmovnic, hišna dela, selitveni servis. Gama gradnje, Matjaž Glaser, s. p., Seve-rova ulica 1, Ptuj, telefon 041 532 018.
A,
TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
MS
AVTOSERVIS, avtoličarstvo, avtokleparstvo, sklepanje zavarovanj Adriatic Slovenica, dela izvajamo za vse zavarovalnice, Miroslav Slodnjak, s. p., Dornava 24, 041 755 253.
FASADE iz stiroporja, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
SERVIS hladilnikov, zamrzovalnikov, hlajenje kleti, šankov in ledo-matov. Bojan Čeh, s. p., Biš 55, Trnovska vas, tel. 031 230 379.
KMETIJSTVO
NESNICE mlade, rjave, pred nesno-stjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo: Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
NESNICE, rjave, grahaste, stare 13 tednov prodam 2,70 €, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
PRODAM šest mesecev brejo kravo, lisaste pasme. Tel. 03 5827 346.
PRODAM trda mešane drva, Tel. 031 848 466.
KUPIMO bikce simentalce, mesnate pasem, težke od 60 do 140 kg. Tel. 031 443 117.
V	NAJEM oddam hlev za konje s skladiščem krme in pašnikom. Tel. 783 68 11.
PRODAM VEČ klopotcev od malih do velikih, haloški in slovenjegoriški. Tel. 745 63 51.
PRODAN novi hrastov sod 600 l, lič-kalnik, voz za živino, samonakladalko SIP 19 in puhalnik Tajfun. Tel. 793 58 91.
PRODAM 170 kg prašiča. Tel. 740 82 53.
PRODAM odojek ali svinje za zakol. Tel. 764 07 21 ali 040 990 004.
PRODAM dva nova klopotca. Tel. 031 440 239.
PRODAM odojke. Inf. na tel. 757 67 51.
PRODAM tri pašne krave, simental-ke, visoko breje, možna menjava za krave za zakol z doplačilom. Tel. 041 236 340.
TRAKTOR Torpedo 75, letnik 88, prodam ali vzamem v račun manjših traktor. Tel. 031 861 594.
PRODAM štiri oglate bale sena. Tel. 041 498 442.
SILO KOMBAJN Sip Silo 80 D prodam. Tel. 041 565 005.
DRVA MEŠANA, brezova, bukova, zelo ugodno prodam. Tel. 041 783 224.
PRODAM slamo v okroglih balah. Tel. 041 490 468.
PRODAM bukova drva z dostavo. Telefon 041 723 957.
V	NAJEM vzamem njive. Telefon 041 561 893.
NESNICE, rjave, grahaste-črne, pred nesnostjo, dobite lahko tudi kletke za nesnice. Vzreja nesnic. Tibaut, Babin-ci 49, Ljutomer, telefon 582 14 01.
NEPREMICNINE
SLOVENSKA BISTRICA - novogradnja - 2 in 2,5 sobna stanovanja od 58,53 m2 do 70,82 m2, kvalitetna izvedba, miren in zelen predel mesta prodamo. Cena: od 63.505 EUR do 93.457 EUR (od 15.218.338 SIT do 22.396.035 SIT). Zoro nepremičnine, Trg svobode 25. Slov. Bistrica, tel. 02 81 83 053, 041 543 478, www.zora.si.
DVOSOBNO STANOVANJE v Ptuju prodam. Telefon 031 839 912.
DOM STANOVANJE
NA OTOKU Vir pri Zadru oddam dvosobni apartma za štiri osebe po polsezonski ceni od 20. 8. in v septembru, oddaljnenost od morja 150 m. Tel. 031 742 714.
NA STANOVANJE vzamem osebo, ki je potrebna pomoči, vse ostalo po dogovoru. Tel. 76 6 80 02.
DELO
IŠČEM urejeno in vitko dekle, ki ima smisel in veselje do odrskega dela. Veliko se potuje včasih tudi tujina. Delo je možno dobiti za nedoločne čas, vse ostalo po dogovoru. Inf. na telefon 041 755 456, Marlizz.
IŠČEMO dekle, zaželena starost nad 18 let. Bar in posredništvo Bernarda Sakelšek, s. p., Poljska cesta 30, Ptuj. Inf. na tel. 051 809 602.
ZAPOSLIMO voznika C- in E-kategorije v mednarodnem cestnem prometu za nedoločen čas. Delovne izkušnje niso potrebne. Delo se opravlja na območju zahodne Evrope. Dober zaslužek! Za več informacij pokličite na tel.: 051 418 761. Avtoprevozništvo Dušan Emer-šič, s. p., Formin 15/a, SI 2272 Gorišnica.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
RADIOPTUJ
«« A/iiettt www.radio-ptuj.si
MESTNA OBČINA PTUJ ŽUPAN
Na podlagi 60. člena ter 3. odstavka 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07-ZP Načrt) in 20. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-UPB, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05), Mestna občina Ptuj objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta za del območja P11-S6/III Rabelčja vas - zahod (»breg«), območje B (skrajšani postopek)
1.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta za del območja P11-S6/III Rabelčja vas - zahod (»breg«), območje B (skrajšani postopek), ki ga je pod številko 16/06 izdelala družba Umarh, d. o. o., Ptuj.
2.
Odlok o lokacijskem načrtu za območje P11-S6/III Rabelčja vas zahod (»breg«), območje B je objavljen v Uradnem vestniku Mestne občine, št. 12/05. Program priprave sprememb in dopolnitev ter podrobno navedeni razlogi zanj je objavljen v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj št. 4/07.
S spremembami in dopolnitvami občinskega lokacijskega načrta za del območja P11-S6/III Rabelčja vas - zahod (»breg«), območje B (skrajšani postopek), se obravnavajo zemljišča s parcelnimi številkami: 699/1 in 699/2 (sprememba lokacije objekta), 637/20 (sprememba lokacije objekta), 637/21 (uskladitev poteka parcelne meje), 637/22 in 637/25 (potek trase fekalne kanalizacije).
3.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev prostorskega akta bo v času od ponedeljka, 6. 8. 2007, do vključno torka, 21. 8. 2007, (skrajšani postopek) v prostorih Mestne občine Ptuj, soba št. 2/I (mala sejna soba).
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka prostorskega akta izvedena v ponedeljek, 13. 8. 2007, ob 13. uri na sedežu Mestne občine Ptuj.
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenim spremembam in dopolnitvam prostorskega akta na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj in v časopisu Štajerski tednik.
Dr. Štefan Čelan, župan
Mestne občine Ptuj
RADIOPTUJ
WMJtl«
AKTAL d.o.o. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31
©CSSKl OKI WSflfiT M [FW©
□Da MJQD
™»Jfi
-	možnost tudi za pokojnine nižje od 290 eur
-	sami si Izberite datum plačevanja
-	minimalna potrebna dokumentacija
-	odobritev hitra in enostavna
(MMifMl M mfMl
ODSTOP d.o.o.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor Telefon: 02f 252 46 45
■ betonski pokrovi 0 30 - 0 120 cm, po naročili do 0 200 cm ■škarpniki, robniki, pohodne plošče,...
Hliš Janez s.p.
Čarmanova ul. 4a, Ptuj Tel.: 746 28 31, GSM 041 683 108
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci
tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
#
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
POSOJILA
TEL.: 02/252 77 01 GSM: 051/204 654
Gorfin d.o.o. PE Mlinska ul. 1, MARIBOR
KREDITI
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let) (Tudi za prihodke manjša od 417 €)
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let)
i: 051 804 324
Kranjska c. 4 Radovljica
KREDITI!
DO 8 LET za vse zap. ter upokojence do 50 % obremenitve doh., stare obveznosti
niso ovira. Krediti tudi na osnovi vozila, ter leasingi. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
Prireditvenik
Petek, 27. julij
10.00	Terme Ptuj - zaključek poletnega tabora Brož
11.00	Gasilski dom Grajena - podelitev priznanj Kmetija leta
18.00	Grad Borl - Aninski tek
20.00	Miheličeva galerija Ptuj - Otvoritev razstave Art Stays
21.00	Terasa Hotela Mitra - nastop Dolores
Sobota, 28. julij
16.00	Selce - Blatoborba
16.00	Lovski dom v Brezovcu - proslava ob 60-letnici lovske družine Cirkulane
18.00	Gasilski dom Grajena - proslava ob prazniku PČ Grajena
19.00	Kulturni dom Goričak - odprtje razstave
20.00 Amfiteater Term Ptuj - Balonarska noč
21.00	Kulturni dom Goričak - pričetek nočnega pohoda
21.00	Terasa Hotela Mitra - večer evergrinov in latino glasbe
Nedelja, 29. julij
14.00 Lovski dom Juršinci - 12. gospodinjski praznik
Televizija Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00 Empir in Bidermajer - prenovljeni del stalne razstave v Pokrajinskem muzeju Ptuj, restavrirano kolo iz 19. stoletja
-	ponos ptujskega muzeja, bogata bera medalj z vseh koncev sveta za ptujska vina, 10. obletnica prve premiere umetniškega društva Stara steklarska Ptuj, koncert komornega zbora Vox Humana iz Romunije, dvoriščna akcija likovna ponazoritev avtorjev Zdenka Kodriča in Dušana Fišerja, razstava kruha in pogač na Polenšaku, lükarski praznik pred Dominkovo domačijo, mednarodna karting dirka v Hajdošah.
Kolosej Maribor
Petek, 27. julij: ob 21.30 in 00.00 Zlata vrata. Ob 15.20, 17.15, 19.15, 21.30 in 23.10 Simpsonovi, podnapisi. Ob 15.50, 17.50 in 19.50 Simpsonovi, sinhronizacija. Ob 21.50 in 00.05 Domovina junakov. Ob 15.00, 16.40, 18.20, 20.00, 21.40 in 23.20 Harry Potter in Feniksov red. ob 19.40 in 22.00 Izdajalec. Ob 17.00, 19.00, 21.00 in 23.00 Kako se poročiti in ostati samski.Ob 18.10, 20.10, 22.10 in 00.10 Krvavi hostel 2. Ob 16.10 Fantastični štirje - prihod Srebrnega letalca. Ob 16.15, 18.50, 21.20 in 23.50 Oceanovih 13. Ob 19.25 Shrek tretji, podnapisi. Ob 15.10, 16.30, 17.20 in 18.30 Shrek tretji, sinhroniziran. Ob 16.20 in 20.30 Pirati s Karibov - Na robu sveta. Sobota, 28. julij: ob 21.30 in 00.00 Zlata vrata. Ob 11.30, 13.25, 15.20, 17.15, 19.15, 21.10 in 23.10 Simpsonovi, podnapisi. Ob 11.50, 13.50, 15.50, 17.50 in 19.50 Simpsonovi, sinhronizacija. Ob 21.50 in 00.05 Domovina junakov. Ob 11.40, 13.20, 15.00, 16.40, 18.20, 20.00, 21.40 in 23.20 Harry Potter in Feniksov red. Ob 19.40 in 22.00 Izdajalec. Ob 12.50, 14.50, 17.00, 19.00, 21.00 in 23.00 Kako se poročiti in ostati samski. Ob 18.10, 20.10, 22.10 in 00.10 Krvavi hostel 2. Ob 12.10, 14.10 in 15.10 Fantastični štirje - Prihod Srebrnega letalca. Ob 13.40, 16.15, 18.50, 21.20, 21.20 in 23.50 Oceanovih 13. Ob 19.25 Shrek tretji, podnapisi. Ob 12.30, 13.00, 14.30, 15.10, 16.30, 17.20 in 18.30 Shrek tretji, sinhroniziran. Ob 12.40, 16.20 in 20.30 Pirati s Karibov
-	Na robu sveta.
Nedelja, 29. julij: ob 21.30 Zlata vrata. Ob 11.30, 13.25, 15.20, 17.15, 19.15 in 21.10 Simpsonovi, podnapisi. Ob 11.50, 13.50, 15.50, 17.50 in 19.50 Simpsonovi, sinhronizacija. Ob 21.50 Domovina junakov. Ob 11.40, 13.20, 15.00, 16.40, 18.20, 20.00 in 21.40 Harry Potter in Feniksov red. Ob 19.40 in 22.00 Izdajalec. Ob 12.50, 14.50, 17.00, 19.00 in 21.00 Kako se poročiti in ostati samski. Ob 18.10, 20.10 in 22.10 Krvavi hostel 2. Ob 12.10, 14.10 in 16.10 Fantastični štirje - Prihod srebrnega letalca. Ob 13.40, 16.15, 18.50 in 21.20 Oceanovih 13. Ob 19.25 Shrek tretji, podnapisi. Ob 12.30, 13.00, 14.30, 15.10, 16.30, 17.20 in 18.30 Shrek tretji, sinhroniziran. Ob 12.40, 16.20 in 20.30 Pirati s Karibov
-	Na robu sveta.
Ponedeljek, 30. julij: ob 21.30 Zlata vrata. Ob 15.20, 17.15, 19.15 in 21.10 Simp-sonovi, podnapisi. Ob 15.50, 17.50 in 19.50 Simpsonovi, sinhronizacija. Ob 21.50 Domovina junakov. Ob 15.00, 16.40, 18.20, 20.00 in 21.40 Harry Potter in Feniksov red. Ob 19.40 in 22.00 Izdajalec. Ob 17.00, 19.00 in 21.00 Kako se poročiti in ostati samski. Ob 18.10, 20.10 in 22.10 Krvavi hostel 2. Ob 16.10 Fantastični štirje - Prihod srebrnega letalca. Ob 16.15, 18.50 in 21.20 Oceanovih 13. Ob 19.25 Shrek tretji, podnapisi. Ob 15.10, 16.30, 17.20 in 18.30 Shrek tretji, sinhroniziran. Ob 16.20 in 20.30 Pirati s Karibov - Na koncu sveta.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
PTUJSKA TELEVIZIJA	T V
TV spored
Ptujska kronika Torek 18.00, 20.00 Sreda 10.00
Regi TV (Ormož, Gorišnica) Sreda 20.00
Ptujska kronika Petek 18.00, 20.00 Sobota 12.00
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
V reviji SAD julij-avgust med ostalim
pišemo o figah, kakovosti oljčnega olja, o suši in toči v vinogradu, sorti caberne franc, v prilogi Vrtnine pa poleg rednih opravil v tem
času pišemo o pridelavi kitajskega kapusa.
Revija Sad - 18 let z vami. Naročila: 040 710 209.
Sobota, 28. julij, ob 10.00 uri
Nastop
narodnozabavnega ansambla
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
FIAT STILO 1,9 JTD
LANCIA LYBRA 2,4 JTD KARAVAN
FIAT MAREA WEEKEND 1,8 ELX
RENAULT LAGUNA GRAND TOUR KARAVAN
FIAT PUNTO 1,2 SX
FIAT PUNTO 55 SOLE
RENAULT SCENIC 1,9 DCI
GOLF IV 1,9 TDI
PEUGEOT 106XR	|
FIAT DUCATO MAXI 2,5
FIAT PUNTO 1,2
VW PASSAT 1,8 TURBO
OPEL ASTRA 2,0 DTI KARAVAN
FIAT PUNTO 3V
IPrstec
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Oprema
Letnik Cena

KOV. T. MODRA TEMNA MODRA KOV. SREBRNA TEMNO SIVA ČRNA
RDEČA CEN KOV. SIVA
DRA ENA
|LAP
OV. SREBRNA MODER BELA SREBRNA
KLIMA AVT. KLIMA SERVO VOLAN AVT. KLIMA
2003
KLE
LIMA AVT. KLIMA XR
TURGON KLIMA AVT. KLIMA KLIMA 17.000 KM
1999
2004 2001 1992
1996 2001
1997
2000
2005
_7.990.00 490,00 1.00 590,00 3.900,00 1.990,00 10.690,00 9.990,00 490,00 2.900,00 4.390,00 3.900,00 5.290,00 6.700,00
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ODPIRALNI ČASI CENTRA:
od ponedeljka do lobote: od 8.00 do 20.00 nre
nedelje:	od 8.00 do 13.00 ute
H Viereatar najboljši sosed
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
SERVIS IN PRODAJA VOZIL
ugodni prepisi nakup že z 10% pologom imate avto - potrebujete denar? Dobitek do 80% vrednosti vozila najugodnejši leasing
www.tednik.si
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Tropnova 1, Ptuj {ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
|_možnost obročnega odplačila_|
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinlra vsak dan po dogovoru. Vse informacije po o. 0038549 372-605
PORAVNAVA, d.o.o.
VODILNO ODŠKODNINSKO PODJETJE V SLOVENIJI!
Oškodovancem na razpolago 24 ur na brezplačni številki 0801314 in v 18-ih pravnih pisarnah po Sloveniji.
Učinliovito in hitro zastopanje pri izplačilu zavarovalnih odškodnin v primeru prometne nezgode ali nezgode na delovnem mestu je glavna dejavnost največjega odškodninskega podjetja v Sloveniji, podjetja Poravnava, d.o.o.
Ustanovitelja in družbenika Rok Snežič, univ. dipl. prav. in mag.
Nenad Bukič sta idejna snovalca odškodninskih družb v Sloveniji. S to idejo sta se vrnila domov po krajšem bivanju v ZDA. Tam ostajajo tovrstne pisarne že vrsto let in odškodninsko pravo je na zavidljivi ravni.
Tudi vlogo tistega, ki se trudi ozaveščati širšo javnost o njihovih pravicah v primeru škodnega dogodka, skuša Poravnava, d.o.o odigrati v našem prostoru.
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
0801314 [por^/nava
Strokovnost je najpomembnejša
mag. Nenad Bukič, MBA
Vsi zaposleni so dobri poznavalci odškodninskega prava, stranki pa se posvetijo od nezgode pa vse do izplačila zavarovalne odškodnine. Do izplačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov.
Poravnava, d.o.o. beleži največje število odškodninskih zahtevkov vloženih na vse zavarovalnice v slovenskem prostoru.
V najkrajšem času do najvišje denarne odškodnine je Poraraavin slogan, od katerega ne odstopa. Dokaz za to so številne zadovoljne
stranke, kajti uspešnost podjetja je 95%.
Če oškodovanci pred leti niso vedeli, na koga se obrniti po pomoč, da bi jim od zavarovalnice uspelo iztržiti primerno odškodnino, so danes v neprimerno boljšem položaju. Podjetje Poravnava, d.o.o. jim nudi celotno storitev od nezgode do izplačila odškodnine. Za svoje storitve podjetje zaračunava 10% provizijo, a šele ob izplačilu odškodnine.
Rok Snežič, univ. dipl. pravnik
Do izplačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov
Previdnost ni odveč
Oškodovance je tukaj treba opozoriti, da nekatera "kvazi" odškodninska podjetja, ki se v zadnjem letu pojavljajo kot gobe po dežju, zaračunavajo tudi smešno nizke provizije (25%), vendar je pri njih višina in sama odškodnina zelo vprašljiva. Podjetje Poravnava, d.o.o. ne prevzema odgovornosti za ostala "kvazi"
odškodninska podjetja. Preden se odločite komu zaupati vaš odškodninski primer, se je priporočljivo pozanimati o številu zaposlenih in njihovi izobrazbi, tradiciji podjetja in uspešnosti podjetja. Mnoge odškodninske družbe žal delujejo nekorektno in celo goljufivo do oškodovancev. Zato pozornost in informiranost nista odveč.
Z letom 2005 se je podjetje Poravnava, d.o.o. še bolj približalo oškodovancem in prvo v Sloveniji ponudilo storitev obisk našega pravnega svetovalca na vašem domu kjerkoli v Sloveniji. Tudi ta storitev je za oškodovanca brezplačna do izplačila odškodnine. Kadar je za odškodninski zahtevek potrebno narediti izvedeniško mnenje, M ga lahko poda le zapriseženi izvedenec medicinske stroke, založi denar za izdelavo mnenja podjetje Poravnava, d.o.o. in ga stranka poplača šele ob izplačilu odškodnine. Naša stranka je
lahko vsak pomoči potreben državljan.
Najdete nas v 18-ih večjih mestih v Sloveniji: Ljubljana, Zaloška cesta 69 (dvorec Selo v Mostah); Maribor, Sokolska ulica 46 (pri Kranjskem Merkurju na Studencih); Celje, Ljubljanska 20 (garažna hiša-Spar); Kranj, Maistrov trg 11; Koper, Vojkovo nabrežje 32 (stavba Intereurope); Ptuj, Vodnikova ulica 2 (glavna pošta); Trebnje, Baragov trg 1 (center); Murska Sobota; Slovenj: Gradec; Velenje; Novo mesto; Nova Gorica; Postojna; Kočevje; Trbovlje; Ilirska Bistrica; Črnomelj in Jesenice.
Avle
O/HckLavž
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA e	OPR.	BARVA
AUDI A4 2,0 TDI LIMUZINA	2004	19.800,00	AVT. KLIMA	KOV SIVA
BMW 525 TDS LIMUZINA	2000	8.100,00	AVT. KLIMA	KOV SIVA
CITROEN C51,6 HDI AMBIANCE LIMUZINA	2005	13.700,00	AVT. KLIMA	KOV SIVA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2004	8.980,00	AVT. KLIMA	SREBRNA
FORD FOCUS 1,4 LIMUZINA	2003	7.600,00	KLIMA	SREBRNA
HYUNDAI GETZ 1,3	2004	6.150,00	KLIMA	KOV ZELENA
HYUNDAI ACCENT 1,3 LIMUZINA	2002	6.500,00	KLIMA	KOV MODRA
LANCIA PHEDRA 2,2 JTD EXECUTIVE	2004	14.300,00	AVT. KLIMA	KOV S. MODRA
OPEL VECTRA 2,0 DTI COMFORT LIMUZINA	2005	11.300,00	6XAIRBAG	SREBRNA
OPEL ZAFIRA 2,0 COMFORT	2002	8.400,00	KLIMA	SREBRNA
PEUGEOT 307 1,6 HDI X LINE	2004	10.300,00	KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT CLIO 1,5 DCI	2005	6.000,00	KLIMA	KOV SIVA
RENAULD GRAND SCENIC 1,9 DCI CONF. EXP.	2005	13.300,00	AVT. KLIMA	KOV RDEČA
SEAT IBIZA 1,0 I	1999	4.150,00	2XAIRBAG	SREBRNA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN	2004	11.350,00	AVT. KLIMA	SREBRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
ZE
I §
S
f
3 ! !
Ponudba rabljenih vozil
ZNAMKA	LETNIK	EUR CENA SIT		BARVA
AUDI A-31,9 TDI	1998	4.990,00	1.195.804	KOV. ZELENA
AUDI A-4 AVANT 1,9 TDI	2002	11.900,00	2.851.716	T. MODRA
BMW SERIJA 3 TOURING: 525 D	2004	22.900,00	5.487.756	KOV. SREBRNA
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003	12.600,00	3.019.464	KOV. SREBRNA
FIAT PUNTO GRANDE 1,3 MULTIJET	2006	10.900,00	2.612.076	KOV. T. MODRA
LANCIA ZETA 2,0 T	1996	3.200,00	766.848	KOV. B. RDEČA
MERCEDES A 170 CDI	2003	10.995,00	2.634.842	KOV. SV. ZELENA
MERCEDES C 200 CDI KARAVAN	2003	14.900,00	3.570.636	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 206 1,1	2002	5.595,00	1.340.786	KOV. SREBRNA
RENAULT TWINGO 1,2	2000	2.990,00	716.524	RUMENA
SEAT LEON 1,4	2000	5.900,00	1.413.876	BELA
SEAT LEON 1,4	2001	6.595,00	1.580.426	KOV. B. RDEČA
SEAT TOLEDO 1,9 TDI	2003	9.490,00	2.274.184	KOV. SIVA
ŠKODA OCTAVIA COMBI 2,0 I 4X4	2002	8.700,00	2.084.868	S. MODRA
TOYOTA YARIS 1,3	2006	8.900,00	2.132.796	KOV. SIVA
Cena v EUR je		fiksnem tečaju 239,640		
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		Cena«	Oprema	Barva
FIAT BRAVA 1,412V	1998	2.690,00	SERVO VOLAN	RDEČA
DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6	1999	3.200,00	KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT CLI01,2 RL	1998	1.800,00	5VRAT	BELA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI	2003	10.990,00	KLIMA	KOV. BORDO RDEČA
DAEWOO LAN0S 1,5	1999	2.090,00	SERVO VOLAN	BELA
FIAT BRAV01,6 SX	1995	2.160,00	SERVO VOLAN	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN POL01,0	1999	3.080,00	5VRAT	ZELENA
FIAT PUNTO 55S	1999	2.090,00	2XAIRBAG	BELA
FORD ESCORT 1,41	1998	2.380,00	SERVO VOLAN	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1,416V RN	1999	3.850,00	SERVO VOLAN	KOV. V. RDEČA
ROVER 414 SI	1997	3.000,00	SERVO VOLAN	KOV. SREBRNA
ROVER 416 SI	1998	3.690,00	KLIMA	KOV. ZELENA
RENAULT CLI01,2 RN	1997	1.730,00	5VRAT	BELA
RENAULT TWING01,2	2002	4.250,00	2XAIRBAG	RUMENA
RENAULT CLI01,2 RN	1998	2.750,00	5VRAT	RDEČA
R MEGANE CLASSIC 1,616VRT	2000	4.350,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
SEAT CORDOBA 1,4	2002	5.850,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POL01,4 TDI C0MF.	2006	11.200,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
ROVER 2141	1998	2.770,00	SERVO VOLAN	KOV. ZELENA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI LIMUZINA	2004	9.900,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI LANDTRA 1,6 GLS LIMUZINA 1999		3.150,00	SERVO VOLAN	RDEČA
RENAULT MEGANE COUPE 1,6 E	1996	2.820,00	SERVO VOLAN	RUMENA
DAEWOO MATIZ S	1998	1.940,00	PRVI LASTNIK	MODRA
AUDI A41,8 T KARAVAN	1998	5.300,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
fll#	\mm r*	
[C 02/228011		A SoliS d.o.o. \J Razlagava 24, Maribor 1
RADIOPTUJ
89,8 " 98,2 " 104,3
Preverite veljavnost svojih potovalnih dokumentov in vlogo za nov potni list ali osebno izkaznico vložite pravočasno
Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije državljane poziva, da preverijo veljavnost svojih potovalnih dokumentov in veljavnost dokumentov otrok.
V zadnjem času se je zaradi poteka veljavnosti večjega števila potnih listov in osebnih izkaznic ter zaradi koriščenja letnih dopustov in s tem povezanih potovanj v tujino znatno povečalo število vlog za izdajo novih dokumentov, s tem pa se je podaljšal tudi čakalni čas za njihovo izdelavo.
Državljan lahko vlogo za izdelavo novega dokumenta vloži še pred potekom veljavnosti starega dokumenta.
Ministrstvo za notranje zadeve državljanom zato svetuje, da vlogo za izdajo potnega lista ali osebne izkaznice vložijo vsaj 3 tedne pred rokom, ko dokument potrebujejo.
Lolita Levstik, s. p. Proizvodnja in trgovina Vegova 6, Ptuj Telefon 02 787 73 92
Za delo v trgovini zaposlimo
PRODAJALCA RIBIŠKE OPREME IN PRIBORA
Zahtevani pogoji:
-	zaključena izobrazba prodajalca,
-	osnovno znanje o ribolovu in ribiškem priboru ter
-	vozniški izpit B-kategorije
Kandidati naj pošljejo prošnjo s potrebnimi dokazili na sedež trgovine oziroma pokličejo na Mbt. 040 848 038.
iJ-^oitulajts. nai na ±<jztounzm ijifztu!
RADI O PTUJ
eut ¿fetetu ^
www.radio-ptuj.si
Na tvojem domu vse rože zate cveto, v tvojih dolini zate ptice pojo, a tebe ni in ni in te nič več ne bo, nas pa srce boli in duša trpi, saj vodijo nas tja poti, kjer v spomin nate lučka gori.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata ter nečaka
Janeza Petka
IZ ŠARDINJA ŠT. 10, VELIKA NEDELJA 15. 12. 1952 + 17. 7. 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu župniku za cerkveni obred, pevcem, hvala za odigrano Tišino, hvala gospodu govorniku in pogrebnemu zavodu Aura iz Ormoža.
Z bolečino v srcu: mama Cecilija, sestra Anica z družino ter nečaki
Skozi vse življenje tako boriti si se znal, a v tej tihi poletni noči od bolečin utrujen si klonil, nemočen si za vedno nam zaspal
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka, pradedka in tasta
Antona Fiderška
IZ TRŽCA 34
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče, darovali za sv. maše, nam pa ustno in pisno izrazili sožalje.
Zahvaljujemo se osebju internega oddelka bolnišnice Ptuj, sodelavcem Taluma Kidričevo, Perutnine Ptuj, Nove KBM, podr. Ptuj, Merkatorja, Modiane, Blagovnice Ptuj. Pogrebnemu podjetju Mir, pevcem in gospodu Dasku za odigrano Tišino. Hvala tudi gospodu Kozelu za besede slovesa. Posebna hvala patru Benjaminu za opravljen cerkveni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, odšla si tiho, brez slovesa, tja, kjer ni trpljenja, ne gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome in praome
Marije Krajnc
IZ PARADIŽA 93
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali in ste se prišli poklonit njenemu spominu, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrazili sožalje in jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Iskrena hvala g. dekanu Emilu Drevu za ganljive besede slovesa in opravljen obred. Zahvala tudi govorniku, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: hčerka Anica, sinova Ludvik in Vinko
z družinami
V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je v daljni Kanadi v 83. letu za vedno zaprl oči dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in svak
Franc Pšajd
10. 09. 1924 + 22. 07. 2007
Pokopan bo v svoji drugi domovini. Počivaj v miru.
Žalujoči: žena Jožefa, hči Danica in sinovi Marjan, Vlado,
Miran in Bojan z družinami
Nikoli več vaju sonce ne zbudi, sedaj vaju nič več ne boli. Kjerkoli sta, naj vaju angel čuva. Kjerkoli sta, na vaju mislimo mi vsi.
SPOMIN
Tilika Topolovec
1992
Stanko Topolovec
1994
IZ ČERMOŽIŠA
Vsi vajini
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te, podoba tvoja v naših srcih zdaj leži vse do izteka tudi naših dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Marije Štrafela
IZ ŠTURMOVCA 27 3. 2. 1913 + 19. 7. 2007
se zahvaljujejo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali sveče, za svete maše ter nam izrazili ustno sožalje.
Hvala patrom za cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke in podjetju Mir za opravljen obred ter zastavonošema. Prisrčna hvala govorniku Francu Kodermanu za besede slovesa.
Vsi, ki so te imeli radi
Čas beži, a spomin na tebe v nas živo gori. Misel, da trpela grozno si bolečino trdna kakor skala, da niti za trenutke v usodo žalostno se nisi vdala, da do zadnjega dihljaja po domu, sreči hrepenela si, nas hrabri, da z dušo bolečo prižgemo na tvojem mnogo preranem grobu ti svečo.
SPOMIN
Ane Lesjak - poročena Korenjak
IZ STRMCA PRI LESKOVCU 10
Danes, 27. julija 2007, mineva petnajst let od dneva, ko je tvoj mnogo prerani grobu zagrnilo cvetje, zalito z solzami, množica ljudi pa se je s spoštovanjem poslovila od tebe. Bila si polna življenja, borila si se, a bolezen ti ni pustila zmagati. Odšla si, a v mojem srcu nisi umrla. Vsak dan si z menoj.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo za trenutek postojite ob njenem zadnjem domu in prižgete svečke ...
Brat Danijel z družino
Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, tasta
Janeza Bezjaka
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 117
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili ustna in pisna sožalja ter ga v lepem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku.
Hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše, hvala g. župniku za opravljen obred in sveto mašo. Hvala gospe Tončki za molitev, gospodu Paternostu za poslovilni govor, pevcem društva upokojencev Rogoznica za odpete žalostinke, zastavonošema, godbeniku za odigrano Tišino, hvala sodelavcem podjetja Talum, Silkem, pekarni RZ Fekonja, hvala osebju Doma upokojencev Muretinci in pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Si kot sonce življenja sijal, za vse svoje ljubezen razdal, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. Ko imaš nekoga rad, nikoli ne umre, samo nekje daleč, daleč je...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in svaka
Franca Krajnca
Z ARBAJTERJEVE 8, PTUJ
nazadnje stanujoč Ob studenčnici 15, Ptuj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje ter nam stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Posebna zahvala pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj, g. župniku za opravljen cerkveni obred in mašo, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, gospodu govorniku za poslovilne besede, SB Ptuj - osebju kirurgije, dr. Briclju, dr. Šarmanovi za lajšanje zadnjih dni, celotnemu kolektivu ZUDV Dornava, posebej oddelku A-1, sosedom Arbajterjeve 8, sosedom iz naselja in vsem ostalim.
Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Z bolečino v srcu: njegovi najdražji

Ptuj • Bistveno povečanje prometa s potnimi Usti
Čakalna doba za potni list tri tedne
V času poletja, ko si večina ljudi privošči zaslužen dopust ali počitnice in kam odpotuje, je potrebno poskrbeti tudi za veljavne osebne dokumente, brez katerih ni možno prečkati meje. Ker veliko ljudi čaka na zadnji teden ali dan, preden se odločijo vložiti vlogo za iztekajočo se osebno izkaznico ali potni list, se v tem času čakalne dobe bistveno podaljšajo. Načelnik Upravne enote Ptuj Metod Grah pravi, da je trenutna čakalna doba za potni list približno tri tedne. Medtem ko ostale mesece v letu izdajo mesečno od 120 do 180 potnih listov, se številka v poletnih mesecih početveri, junija so izdali okrog 800 potnih listov.
Kot pravi načelnik Upravne enote Ptuj Metod Grah, so trenutno največji problem potni listi za otroke, saj je veljavnost teh za mladoletne osebe pet let in ravno v teh mesecih je kopica takih, ki jim potni listi letos potečejo. To je tudi eden izmed razlogov, da se je število vlog za izdajo potnih listov izrazito povečalo. Srž problema pa je v tem, da večina ljudi čaka na zadnji trenutek, da odda vlogo za nov potni list. Medtem ko so na Upravni enoti Ptuj do junija dnevno obravnavali od deset do dvajset vlog, se je število v teh dveh mesecih pomnožilo z deset. Največja gneča je ob sredah, ko obdelajo tudi do 200 vlog.
Vrste je sicer nekoliko skrajšala možnost vlaganja vlog za izdajo potnih listov na krajevnih uradih. Tako lahko vlogo za nov potni list predate v krajevni uradih: Cir-kulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markov-ci, Podlehnik, Trnovska vas, Videm pri Ptuju, Vitomarcih, Zavrč in Žetale.
Za izdajo potnega lista je potrebno preložiti osebni dokument s fotografijo in fotografijo v velikosti 35 krat 45 milimetrov ter dokazilo o plačilu upravne takse in potnega lista. Kompletni stroški upravne takse in izdelave potnega lista se razlikujejo od starosti posameznika in števila strani potnega lista. Za potni list z 32 stranmi za odraslega je potrebno odšteti 36,06 evra, za mladoletnika, ki mu potni list velja pet let, 30,71 evra ter za mladoletnika, ki mu potni list velja tri leta (otroci do osnovne šole) 27,52 evra. Za potni list z 48 stranmi je potrebno k vsakemu navedenemu znesku prišteti še dodatna 2,08 evra.
Grah opozarja, da je posebna pozornost potrebna pri fotografijah, ki jih prilagate za izdelavo potnega lista. Z uvedbo biometričnih potnih listov so se tehnične zahteve spremenile. V primeru, da fotografija ni izdelana po teh
- razlika je tudi v fotografijah za osebno izkaznico ali potni list - računalnik to pri skeni-ranju zavrne. In četudi jo na Upravni enoti ali krajevnem uradu sprejmejo, jo pooblaščeno podjetje Cetis, d. d., ki izdeluje potne liste, zavrne. Pazljivost velja predvsem pri fotografijah starejšega datuma, ki niso bile izdelane po sedanjih tehničnih zahtevah, zato je v izogib morebitnim težavam potrebno pri fotografiranju fotografe, ki so seznanjeni z zahtevami, opozoriti, za kateri dokument fotografijo potrebujete.
Cetis potni list izdela v roku sedem delovnih dni, ob večjem številu vlog ali v primeru, da vam fotografijo zavrnejo, pa se čakalna doba bistveno podaljša. Trenutno je na izdajo potnega lista potrebno čakati približno tri tedne.
Prioritetno reševanje -privilegij ali mehanizem izkoriščanja?
Čakalne dobe pa niso tako dolge v primerih, ko gre za nujen primer. V primeru smrti, bolezni ali nujne službene poti se vloga vloži pod oznako prioritetno reševanje in se potni list izda v roku treh do štirih delovnih dni. Težava se pojavi, ko se dnevno vloži več vlog pod prioritetno reševanje kot navadnih vlog. Cetis, d. d., izdela tudi do 500 prioritetnih vlog dnevno, zaradi
Načelnik Upravne enote Ptuj Metod Grah
česar se podaljšajo čakalne dobe posameznikom, ki vložijo navadno vlogo.
Pri tem pa prihaja tudi do izkoriščanj takšnega načina izdajanja potnih listov, saj Upravna enota in krajevni uradi, kjer se vloga vloži, sicer zahtevajo potrdilo o tem, da je potni list treba rešiti prioritetno, resničnosti posredovanih podatkov pa ne preverjajo.
V Sloveniji pa poznamo še hitrejši postopek izdajanja potnih listov. Vloga, ki je označena kot izredna prioriteta, mora biti nujno izdana v
IBlaP
Foto: Internet
Razlika med sedanjim in biometričnim potnim listom.
Napoved vremena za Slovenijo
Je tega meseca presuho, ostane grozdje drobno.
Danes bo večinoma jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, najvišje dnevne od 29 do 33, na Primorskem 33 stopinj.
Obeti
V soboto in nedeljo bo večinoma sončno, v soboto zvečer bo v severni Sloveniji nastala kakšna nevihta.
Obiščite naš
prenovljen spletni portal
www.tednik.si
«
'VMTIfO*
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
loga v tujini ostanete brez potnega lista, je o tem treba obvestiti ambasado Republike Slovenije v državi v kateri se nahajate. V veliko pomoč pri tem je lahko kopija potnega lista, ki jo je po besedah načelnika Upravne enote Ptuj Metoda Graha zmeraj pamet-
ni imeti. To namreč olajša preverjanje podatkov, kar pomeni hitrejše reševanje in odpravljanje težav ter prejšnjo vrnitev v Slovenijo. Ambasada na podlagi preverjanja podatkov izda potni list za vrnitev, ki ga praviloma dobite že na dan prijave.
Dženana Bečirovič
Foto: Dženana Bečirovič
roku enega dne. Posameznik, ki potni list nujno potrebuje, lahko na Upravni enoti Celje ob delovnikih do 11. ure vloži vlogo, ki jo ta posreduje Cetisu. Potni list je v tem primeru izdelan v enem dnevu, za takšen način izdelovanja pa se posamezniki odločajo v podobnih primerih kot pri prioritetnih vlogah, torej v primerih kot so smrt, bolezen ali nujna potovanja. Tudi v tem primeru se resničnost podatkov ne preverja, cena izdelave potnega lista pa je tako za prioritetne kot izredno prioritetne enaka kot pri navadnih vlogah.
Pametno je imeti kopijo potnega lista
V primeru pogrešitve, izgube ali tatvine potnega lista je to potrebno čimprej prijaviti na Upravni enoti. Večje težave se pojavijo, če vas kaj od naštetega doleti v tujini. Takrat je postopek nekoliko drugačen. V kolikor zaradi takšnega ali drugačnega raz-
Biometrični potni listi od 28. avgusta naprej
Konec minulega tedna je minister Dimitrij Rupel skupaj z ministrom za notranje zadeve Draguti-nom Matejem predstavil nove biometrične potne liste, ki jih bo Slovenija začela izdajati 28. avgusta. Ob tem je povedal, Foto: mzz da biometričnipotni listi predstavljajo novo generacijo potnih listin, imenovanih tudi e-potni listi, z brezkontaktnim čipom in najmodernejšimi zaščitami. Rupel je tudi pojasnil, da imata obe vrsti potnih listov v načelu enake tehnične zaščite in vsebujeta enak nosilec zapisa biometričnihpodatkov imetnika, kot to velja za navadne potne liste.
Vloge za nove potne liste bo možno kot doslej podati tudi na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini. Sicer zaradi prehoda na izdajo biometričnih potnih listov menjava potnega lista ne bo potrebna, saj bodo dosedanji potni listi ostali v veljavi do izteka v dokumentu označene veljavnosti.
Sicer pa je Rupel še omenil, da je bil potni list z biome-tričnimi elementi tudi eden od pogojev, ki ga za države v t. i. Visa Waiver programu predvidevajo imigracijske oblasti ZDA. "Slovenija bo pravočasno začela z izdajo tega potnega lista, zato bodo slovenski državljani tudi v prihodnje lahko potovali v ZDA brez vizuma," jepoudaril in še dodal: "To velja tako za imetnike novega biometrične-ga kot tudi starega slovenskega potnega lista."
Minister je povedal tudi, da bo Ministrstvo za zunanje zadeve o začetku izdaje novega potnega lista obvestilo vse druge države, ter tako imetnikom novega dokumenta zagotovilo nemoteno potovanje preko meja drugih držav.
SE BOSTE ZARADI NOVIH OKEN MORALI ODPOVEDATI DOPUSTU? MORDA PA NE!
Vsi, ki nas boste obiskali od 20.7. do 30.8. v salonu v ARNUŠEVI 5 na PTUJU in izpolnili nagradni kupon, boste sodelovali v nagradnem žrebanju za 4-dnevne počitnice za 4 osebe v apartmaju s4*v Zatonu pri Zadru. Vsi kupci programa Lesna pa boste do 30.8. deležni izjemnega poletnega popusta — 25%.
i 031/70-93-70; 02/620-9794, info@tulip-projekti.si _PO-PE: 8 00 — 17 00 (ali po dogovoru)_
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PTUJ
Bott|aiAiMis.p.
¡tUlà 26a II Smer Grßjena
Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Tel.: 02 78 79 630 - trgovina Faks: 02 78 79 615
¡nfo@tehcenter.si www.tehcenter.si
^ it M
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija
•	Varilni material in varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji in naprave
•	Vijačni material in okovje
•	Barve in laki
•	Ležaji
t	Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala