novi tednik številka 3 leloXXX¥lll. cena nain__/M 19. Januar/a lOSUt JJOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE, SEtITJUR, SMIABJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Proglasitev iportnikof leta^ Danes bo ob 17. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju prireditev pod naslo- vom TELESNA KULTURA 83. Na njej bodo predstavniki TKS. ZTKO in Novi tednik - Radio Celje izrekli priznanje ti- stim, ki so v lanskem letu na Področju športa in rekreacije največ dosegli. V programu bo nastopil oktet Studenček, slav- nostni govornik pa bo pred- sednik ZTKO Celje Jože Ger- Najboljši športniki in športnice bodo dobili tudi po- TKS, ZTKO in Novi te- a so že povsem obi- čajne. Iz Griž so me na pri- mer klicali, da avtobus tam sploh ne vozi. Dijaki so veza- ni na delavski avtobus, kjer pa jim večkrat odpovedo go- stoljubje, če je avtobus pre- poln.« Podobne težave imajo tudi v drugih šolah, kjer je v pov- prečju prav tako 70 ali več odstotkov dijadcov »voza- čev«. (nadaljevanje na 5. strani) 2. STRAN - NOVI TEDNIK 19. JANUAR 1984 Celjski sindikati pripravileni na naioge v letu 1984 s sprejemom programa aktivnosti pri uresničeva- nju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije so celjski sindikati oprede- lili tudi svoje najpomemb- nejše naloge v tem letu. Celjski sindikati bodo tako kot vsa družba usmerjali S' oje delo predvsem v pove- čanje izvoza, zmanjševanje materialnih stroškov, gospo- darno ravnanje s proiz- vodnimi sredstvi, povečanje produktivnosti dela in po- dobno. Naloge niso lahke, zato je tudi pomembno usposobiti za njihovo uresni- čevanje čim več ljudi. V celj- ski občini so že obiskali usposobitvene seminarje vsi predsedniki osnovnih orga- nizacij in konferenc sindika- ta ter člani občinskih odbo- rov posameznih dejavnosti. Socialna varnost delavcev postaja vse pomembnejša naloga sindikatov. Življenj- ska raven delavcev letos ne sme več upadati, so sklenili. Ob tem je seveda pomembna tudi humanizacija dela, var- stvo pri delu in zdravstveno varstvo, kar vse se odraža na produktivnosti. Nadaljevati bo treba tudi z dograjeva- njem sistema delitve po de- lu. Nova osnova so osnutki branžnih sporazumov, ki bo- do predvidoma v javni raz- pravi do marca za vse dejav- nosti. Akcija najnižjih oseb- nih dohodkov je v celjski ob- čini uspela. Konec leta 1983 za normalno delo v občini nihče ni prejel manj kot 10.000 dinarjev. Osnovne or- ganizacije in konference sin- dikata bodo morale še naprej spremljati najnižje osebne dohodke. Posebna naloga sindika- tov je še pri oblikovanju in delitvi sredstev za stanovanj- sko izgradnjo. Celjski sindi- kati žele doseči, da bi bilo razmerje med sredstvi za družbeno usmerjeno izgrad- njo in individualno izgrad- njo 60:40. Da bi uspešneje re- ševali stanovanjske proble- me delavcev, bo potrebno okrepiti medsebojno solidar- nost med temeljnimi in de- lovnimi organizacijami. Celj- ski sindikati pa so se tudi odločno zavzeli, da morajo v občini predvidenih 355 sta- novanj tudi zgraditi v tem letu. MILENA B. POKLIC Celjski šolarji na Peci Kot že nekaj let nazaj, gre tudi letos 18 celjskih osnovnoošolcev z dvema vaditeljema na enoteden- ski izmenjalni obisk h ko- roškim Slovencem iz Pli- berka. Aktivnost, ki jo v odno- su s slovenskim prosvet- nim društvom »Edinost« iz Pliberka vodi Komisija za stike z zamejskimi Slo- venci pri OK SZDL Celje, je vezana na povratni obisk otrok iz Pliberka na letovanju v Baski med poletnimi počitnicami. Naši otroci bodo v Pliber- ku od 21. do 28. 1. občini ie zadovoljiva Konjiški izvršni svet je na svoji zadnji seji obravnaval tudi preskrbljenost z živil- skimi izdelki in izdelki za široko potrošnjo ob koncu minulega leta in za prve tri mesece letos. Čeprav preskrba s posa- meznimi izdelki v posloval- nicah Dravinjskega doma, Emone v Zrečah, Merxa v Vitanju in Kmetijske zadru- ge v Slovenskih Konjicah občasno šepa, je še vedno za- dovoljiva, kajti v glavnem primanjkuje tistih izdelkov, ki veljajo za deficitarne tudi nasploh. Nekatera živila je namreč na tržišču težko do- biti, ali pa jih sploh ni, zato je tudi prodaja le-teh omejena ali občasno prekinjena. Tako v prodajalnah z živili v glav- nem ni čokolade in čokola- dnih izdelkov, v prodajalnah s tekstilnim blagom pa pri- manjkuje spodnjega perila, lahke konfekcije, zave?, da- mastov in nogavic. Občutno manjša je tudi ponudba bele tehnike, akustike, kovinskih izdelkov, televizijskih spre- jemnikov in električnih ka- blov. Toda pomanjkanje teh in še nekaterih izdelkov ven- darle ni kritično, zato ne sme biti vzrok za kakršnokoli po- trošniško mrzlico. Enako ve- lja tudi za oskrbo z^ rjavimi premogi, čeprav je le-ta pre- cej slaba, to pa predvsem za- to, ker rudniki teh premogov zahtevajo povišanje združe- nih sredstev za njihov razvoj. Rudnik rjavega premoga v Banovičih zahteva plačilo prispevka za razvoj za eno tono 450 dinai-jev, s čemer pa se konjiški izvršni svet ni strinjal in vztraja pri doseda- njem prispevku v višini 300 dinarjev po toni. Ob spreje- manju samoupravnega spo- razuma je bilo namreč s stra- ni tistih, ki so ga sprejeli, za- gotovljeno, da je prispevek dovolj visok in da ga zato dlje časa ne bo treba spremi- njati. Pri oskrbi s premogom in drvmi velja povedati še to, da ima Železnina v Sloven- skih Konjicah na zalogi za- dostno količino drv, lignit pa dobijo potrošniki v 10 dneh od dneva naročila. MP Se vam pripeti, da ho- čete kupiti Noviiednik, pa je ta na prodajnih mestih že razprodan? Postanite naročnik in imeli boste zagotovljen izvod, ki vam ga bo na dom dostavil poštar! Pokojnine letos višje za enajst odstotkov Pokojnine že nekaj ča- sa ne sledijo več življenj- skim stroškom, kljub le- tošnjemu povišanju za enajst odstotkov. Povečana najnižja po- kojnina za polno pokoj- ninsko dobo (35 oziroma 40 let) znaša 9297 dinar- jev. Najnižja možna sta- rostna pokojnina za 15 let dela znaša brez varstve- nega dodatka za moškega 3828 dinarja in 4375 za žensko. Z varstvenim do- datkom zneseta ti pokoj- nini 7110 oziroma 7821 di- narja. Letos bodo lahko uve- ljavljali najnižjo pokojni- no za vsaj 15 let dela tudi tisti, ki tega doslej niso mogli zaradi manjkajočih let. Z. S. Večji del denarja zdravstvu Zanj bo namenjenih 58% sredstev skupne porabe v Celju Skupna poraba mora za- ostajati za rastjo dohodka v gospodarstvu za 20 odstot- kov. Tako bodo predvido- ma lahko v celjski občini le- tos za skupno porabo name- nili za 21,5 odstotka več sredstev kot lani, kar pome- ni 2 milijardi 841 milijonov dinarjev. V letu 1983 so za skupno porabo v občini na- menili 2 milijardi 338 mili- jonov dinarjev. Največji de- lež sredstev - 58 odstotkov - bo tudi letos namenjen za uresničevanje zdravstvene- ga varstva. Kakšen bo porast sredstev za posamezne družbene de- javnosti je odvisno od struk- ture stroškov. Celjski izvršni svet je na osnovi resolucije sprejel enotna izhodišča za vrednotenje programov družbenih dejavnosti. Za materialne stroške naj bi na- menili 25 odstotkov več sredstev kot lani, za aniorti- zacijo 30 odstotkov več in za osebne dohodke ter sklade skupne porabe za 20,5 od- stotka več. Za osebne do- hodke velja tudi opredelitev, naj bi v družbenih dejavno- stili rastli v skladu z rastjo osebnih dohodkov v gospo- darstvu, čemur so se v celj- ski občini približali že v letu 1983. Naložb bo v celjskih druž- benih dejavnostih letos ma- lo, saj so v programih ostali le pokrivanje anuitet, zdru- ževanje sredstev za moderni- zacijo bolnišnice in del sred- stev za izgradnjo po progra- mu tretjega samoprispevka. Porast sredstev za posa- mezne družbene dejavnosti bo različen - od 19 do 32 od- stotkov. Največji bo pri za- poslovanju, kjer se je pove- čal delež za republiško soli- darnost in pri socialnem skrbstvu, ki bo s 1. junijem pričelo uresničevati varstvo odraslih telesno in duševno prizadetih oseb. Razdelitev sredstev med posameznimi interesnimi skupnostmi še ni povsem usklajena, marsi- katero odprto vprašanje pa bodo delegati že lahko razre- šili na sejah skupščin skup- nosti ta in prihodnji mesec. Ali bo sredstev za družbe- ne dejavnosti dovolj ali ne, je seveda odvisno predvsem od ustvarjenega dohodka go- spodarstva, ki mu bodo sproti prilagajali sredstva za skupno porabo. Odvisno pa je tudi od še naprej smotrne- ga trošenja sredstev pri izva- jalcih, pa tudi od uporabni- kov in od njihovega odnosa do koriščenja uslug. Se naj- bolj se bo to odražalo na po- dročju zdravstvenega var- stva. Po predvidevanjih pra- vice uporabnikov ne bodo prizadete, nujna pa bo za- ostritev kriterijev in meril za njihovo uveljavljanje. MILENA B. POKLIC Naprej z modernizacijo bolnišnice v Celju Modernizacija bolnišnice v Celju poteka tako, kot je bilo predvideno. To velja tudi za gradnjo osrednjega objekta modernizirane bolnišnice. V preteklem letu naj bi objekt pokrili in zaprli, sredstva za to so zagoto- vili, malo pa je v zamudi izvajalec. Letos bodo z deli nadaljevali in pričakujejo, da bo do konca leta ali najkasneje v pričetku leta 1985 že dogra- jen specialistično ambulantni blok. Poleg gradnje osrednjega objekta so nadaljevali tudi z adaptacijami. Za vse skupaj so vložili 222 milijonov dinarjev. MBP Spomladi liomo spet volili nosilce delegatskih dolžnosti Iztekajo se mandati najbolj odgovornih nosilcev delegatskih dolžnosti in oceniti je potrebno njihovo dosedanje delo ter pripraviti predloge kandidatov za bodoče nosilce odgovornih dolžnosti. V občinah naj bi bile volitve zaključene do 2G. marca na zasedanjih skupščin občin in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. V priprave za izvedbo kandidacijskih postopkov se vključuje tako socialistična zveza kot sindikat. Po- trebno bo oceniti dosedanje delo vseh nosilcev družbe- nih dolžnosti in sicer predsednikov in podpredsedni- kov občinskih skupščin in njihovih zborov, skupščine SR Slovenije, zborov skupščine SR Slovenije, pred- sednika in članov predsedstva SR Slovenije, člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, ter predsednikov in podpredsednikov skupščin zborov izvajalcev in zborov uporabnikov samoupravnih interesnih skup- nosti, ki so sestavni del skupščinskega sistema v ob- čini in republiki. Dodatno bodo potrebne še nado- mestne volitve v družbenopolitični zbor skupščine SR Slovenije in v delegacijo skupščine SR Slovenije za zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ. Časa ni veliko, saj je po rokovniku republiške konfe- rence SZDL predvideno, da se bo njeno predsedstvo sestalo 24. januarja, takoj za tem še predsedstva občin- skih konferenc, ki bodo že e^dentirala možne kandi- date. Za tem, v času od 30. januarja do 11. februarja pa se morajo sestati delavci in občani na temeljnih kandi- dacijskih konferencali. Občinske kandidacijske konfe- rence naj bi bile od 13. do 17. februarja, od 7. do 26. marca pa naj bi se sestale skupščine občin in skuE>- ščine samoupravnih interesnih skupnosti. V tem času poteka delo predvsem v odborih in komi- sijah za kadrovska vprašanja, kjer ocenjujejo delo do- sedanjih nosilcev odgovornih dolžnosti. MILENA B. POKUC Gmotni stroški požirajo denar za zdravje v Zdravstvenem centru Celje pa se ne dogovarjajo le o denarju Za sklade temeljnih orga- nizacij Zdravstvenega cen- tra v Celju bo očitno spet zmanjkalo denarja, nekaj temeljnih organizacij pa je poslovanje v letu 1983 za- ključilo celo z izgubo. Glav- ni razlog je v strmi rasti materialnih stroškov, med tem ko so občinske zdrav- stvene skupnosti priznale zanje le za 30 odstotkov več sredstev kot leto poprej. De- narne zagate skušajo v Zdravstvenem centru reše- vati na ra;rlične načine. V tem času so najpomembnej- še priprave na leto 1984, pri katerih v delovne programe prvič vključujejo tudi cilje, ki jih želijo ali morajo do- seči. »Ce se ne bi znotraj Zdrav- stvenega centra dobro orga- nizirali in smotrno trosili sredstev, bi bili rezultati mnogo slabši,« ocenjuje pre- teklo leto predsednik kolek- ti\Tiega poslovodnega orga- na Alojz Žuntar. Zmanjšali so količinsko polrošnjo pov- sod, kjer je to bilo mogoče brez škode za zdravljenje pa- cientov. Kod delovna organi- zacija so si za cilj postavili združevanje sredstev za *skupne namene. Tako so do- segli združevanje sredstev rezervnega sklada, del sred- stev sklada skupne porabe za stanovanjske namene te- meljnih organizacij v občini Celje in za nekatere skupne akcije. Združujejo tudi del sredstev amortizacije, ki jih uporabijo za nakup tistih osnovnih sredstev, ki so nuj- no potrebna za dejavnost. Združujejo še sredstva za splošno ljudsko obrambo ter za izobraževanje in sicer iz- ključno za štipendiranje. Imajo 14 štipendistov, lani pa so tudi vse zaposlili za do- ločen ali nedoločen čas, tako da imajo kar 74 pripravni- kov. Delno jim "to omogoča tudi zmanjševanje nadurne- ga dela. Nadure ne dosegajo več niti 3 odstotkov rednega fonda ur, kar je za odstotek manj kot leta 1982. V reševanje problemov, ki se vse bolj odražajo tudi na položaju zdravstvenih delav- cev, so se bolj kot doslej vključevale družbenopolitič- ne organizacije. Komunisti so se v akcijski konferenci zavzeli za poenoten način re- ševanja problemov in za pre- dnostno reševanje najbolj perečih. Pomembnejša je postala tudi vloga sindikata. Med skupnimi nalogami so predvsem poenotenje na- grajevanja nasploh in še po- sebej dežurne službe, delitev dela med temeljnimi organi- zacijami in dopolnitev seda- nje samoupravne organizira- nosti. Sicer pa so v tem živahne priprave na svobodno me- njavo dela za leto 1984. Pro- grame dela je treba preobli- kovati tako, da bodo zmanj- šali ali obdržali drago bolniš- nično dejavnost in ob tem pospeševali osnovno zdrav- stveno službo, zlasti zdrav- stveno vzgojo, nego in zdrav- ljenje na domu. Delovni pro- grami pa bodo letos bogatej- ši tudi za cilje, ki jih morajo doseči. »Družba ne more pla- čati tistega, kar smo naredili, ampak mora plačati tisto, kar se bomo dogovorili. Do- govarjamo pa se za cilje,« je povedala predsednica akcij- ske konference ZK Štefka PrcskaJT. .........MU .F.NAB,. POKUC Podražitve so bile zakonite Delovne organizacije v Celju, ki imajo dvo in tro izmensko delo, so ponovno prešle na delovni čas, kot so ga imele pred 27.3.1983. Tu- di delovne organizacije v gostinstvu bodo prešle na delovni čas od šeste ure zju- traj naprej, zapiralni čas pa ostaja nespremenjen. To je potrdil tudi svet po- trošnikov Celje, obenem je podprl tudi osnutek progra- ma o pospeševanju proiz- vodnje hrane v letošnjem le- tu, program pa je tudi dolgo- ročen ter poslan v javno raz- pravo do konca meseca vsem organizacijam združe- nega dela. Potrdil je še usmeritev, ki jo'je pripravil samoupravni sklad za inter- vencije v kmetijstvu in p>ora- bi hrane v celjski občini, njen cilj pa je predvsem v pospešeni proizvodnji mleka in mesa. Občinska inšpekcijska služba je preverjala nekatere spremembe cen, ki so se po- javile v trgovinah kljub nji- hovim zamrznitvam in ugo- tovila, da špekulativnih pri- merov ni bilo, vsi so delali le po odloku zveznega izvršne- ga sveta, ki ne izključuje ne- katerih jKjdražitev. Določe- ne cene so se smele poveča- ti, veljavna cena je tista, ki je bila na dan uveljavitve odlo- ka. Ob teh zamrznitvah osta- ja bojazen, da nekaterih arti- klov ne bo moč kupiti, kar že ugotavljajo trgovci, ko naro- čajo svoje izdelke. Gkirenje je zaenkrat ustavilo vso doba- vo za slovensko tržišče. 18. JANUAlt 1984 Moramo vedeti, Ide bodo živeli iludje in icje prašiči fia enega prašiča pridalo boltia fr/ podgane Krajani Galicije ostro na- sprotujejo gradnji farme na Mali Pirešici, hkrati pa predlagajo, da investitor preneha pridobivati analize o vplivu farme na okolje, ker analizam ne verjamejo. Doslej so bili namreč že vse prevečkrat razočarani. Obljubljali so jim, da ka- mnolom ne bo onesnaževal okolja. To so dokazovali s strokovnimi analizami. Se- daj je stanje takšno, da neka- teri resno razmišljajo o izseli- tvi s tega območja, saj je v zraku polno prahu. S stro- kovnimi analizami so jim do- kazovali, da iz asfaltne baze ne bo smrdelo. Izkazalo se je, da analize še zdaleč niso bile strokovno opravljene. Kdo jim torej lahko zatrdno zago- tovi, da bodo analize glede vpliva farme na okolje zares strokovne in da farma ne bo onesnaževala okolja in vo- da? Skratka, ljudje v Galiciji strokovnim analizam ne ver- jamejo več. Na zboru krajanov, ki je bil •prejšnji teden, so zato pred- lagali, naj investitor raje na- meni denar zato, kako orga- nizirano pristopiti k drugač- nemu pridobivanju svinjske- ga mesa za našo regijo. Ne- kateri so menili tudi to, da gre pri farmi bolj za ozke po- djetniške interese Hmezada. Sicer pa so imeli še kup dru- • gih pripomb. Marjan Turič- nik iz Petrovč (zbora kraja- nov so se namreč udeležili tudi predstavniki nekaterih drugih krajevnih skupnosti), je med drugim povedal, da bi v primeru, da farmo zgra- dijo, bilo kar tri četrtine upo- rabnikov v ožjem okolišu brez pitne vode, vprašal pa se je tudi, kako bo s Savinjo, saj je že sedaj preko mere onesnažena od Luč sem. Niti najsodobnejša tehnologija ne more zagotoviti, da se podtalnica ne bi poslabšala. In ne nazadnje, Marjan Tu- ričnik je povedal, da imajo prašiči tudi žive sopotnike, to so podgane. Bojda pridejo kar tri na enega prašiča. Sicer pa je večina na zboru menila, da gre pri vsem sku- paj za megalomanske načrte nekaterih posameznikov, ki jim ni mar življenje nekaj ti- soč krajanov. Tako je mnogo razpravljalcev menilo, da je pametneje graditi manjše farme. Tudi z vidika SLO. Vsi pa so si bili^enotni v tem, da je enkrat dokončno treba začeti investirati v naše oko- lje, četudi bodo začetki draž- ji. Moramo vedeti, kje bodo živeli ljudje in kje prašiči, so poudarili. JANEZ VEDENIK.. Celjani »Po poteh partizanske Jelovice« Na letošnjem tekmova- nju »Po poteh partizan- ske Jelovice« je sodelova- la tudi celjska ekipa zveze rezervnih vojaških stare- šin. Dr. Ivan Zuran, Bran- ko Tanjšek, Jože Laščak in mladinci Dušan Cu- cek, Aleš Prelestnik in Igor Drstvenšek so med štiridesetimi ekipami za- sedli 19. mesto. Tekmovalci so se preiz- kusili v znanju topografi- je, vojaške taktike in teo- rije, v znanju zgodovine Dražgoške bitke in raz- voja, organizacije ter de- lovanja Narodne zaščite, poleg tega pa so tekmova- li v streljanju z malokaH- brsko puško in pretekli 9 kilometrov po hribovi- tem terenu. Proslavili so 15. Januar Jugoslovanski praznik šoferjev so lepo proslavili tudi na našem območju. Člani ZSAM Celje in 2alec so v soboto pregledali uspešno opravljeno delo v minulem letu ter se dogo- vorili za delo v naprej. Ve- selo pa je bilo tudi zvečer, ko so se celjski člani zbrali na tradicionalnem plesu v dvorani Golovec, Zalčani pa v Šempetru. Tudi v tem letu bodo v združenjih, namenjali vso pozornost vzgoji in preven- tivi v cestnem prometu t^r opravili še mnogo drugih, pomembnih nalog. J. V. ALPOS - zanesljiv poslovni partner ALPOS je največji izvoz- nik v šentjurski občini. Ve- liko izvaža na Poljsko, s ka- tero sodeluje že deset let. Iz nje uvaža toplo valjane tra- kove, ki so zelo iskan repro- material, izvaža pa cevi in profile. Sodelovanje niso omajale niti gospodarske težave pri nas niti gospo- darske in politične težave na Poljskem. Da je temu ta- ko, ima veliko zaslug AL- POS sam, ki je poleg sloven- skih železarn, eden redkih zanesljivih poslovnih part- nerjev. Zaradi tega je ALPOS med največjimi jugoslovanskimi izvozniki, ki izvašajo na Polj- sko. Sodeluje tudi s takšnimi giganti, kot je železarna iz Krakova, ki zaposluje 32.000 delavcev. Lani so načrtovali izvoz v višini 9 milijonov dolarjev in so ga tudi v celoti realizirali, medtem ko so ostali jugoslo- vanski proizvajalci izvozili za 20 milijonov manj kot so načrtovali. Namesto planira- nih 80.000 ton, so izvozili le 48.000 ton. Sentjurčanom se kaj takšnega ne dogaja, kljub temu, da imajo tudi oni težave s pridobivanjem raz- nih soglasij. Zato so Poljaki zainteresirani za razširitev sodelovanja. Pred kratkim je obiskala ALPOS delegacija poljskega združenja s področja črne metalurgije. Dogovorili so se za 15-odstotno povečanje izvoza in za tehnično sodelo- vanje, ki ga prej ni bUo. Po- ljaki so se zainteresirali za uvoz orodij, ki so potrebna za proizvodnjo cevi in profi- lov. Sklenili so tudi, da bodo letno povečevali obseg po- slovanja za 5-10 odstotkov in da bodo skupaj proslavili de- setletnico sodelovanja, ki bo v aprilu. Takrat se bodo po- govorili o možriostih dolgo- ročnega sodelovanja do leta 1990. Sodelovanje s Poljsko je za ALPOS izrednega pomena, ker je Poljska najbolj zanes- ljiv vir oskrbe in zato ker lah- ko precejšen delež uvožene- ga repromateriala uporabijo za izdelke, ki jih izvažajo na konvertibilni trg. Največ izvažajo v Zvezno republiko Nemčijo in v Italijo. V.E. Obrtni sejem ostane v Celiu Odločitev, da mednarodni obrtni sejem ostane v Celju, je povezana s potrebo po novi hali pri Zavodu ŠRC Golovec, zaradi prerasta sejma iz prire- ditve republiškega v priredi- tev zveznega pomenp. Halo bodo zgradili, zanjo pa bo tre- ba odšteti okrog 45 milijonov dinarjev. Seminar za boijše delo v SZDL Oya dneva Izobraževanla za celjske aktiviste na Dobrni Socialistična zveza mora biti sposobna reševati šte- vilne naloge in odgovoriti na vrsto vprašanj današnje- ga časa. Da je pri tem izre- dno pomembno, kako so za takšno delo usposobljeni ljudje v vodstvih krajevnih konferenc, svetih in koordi- nacijskih odborih, se pri celjski občinski konferenci SZDL dobro zavedajo. Zaradi tega je predsedstvo občinske konference SZDL pripravilo dvodnevni semi- nar, ki bo v petek in soboto na Dobrni. To je tudi uvod v stalnejše oblike izpopolnje- vanja po posameznih vsebin- skih področjih. Na seminarju bodo spre- govorili o vrsti zanimivih in pomembnih področij. Tako bo na primer v petek o vlogi SZDL v političnem in dele- gatskem sistemu v SFRJ spregovoril Geza Bačič, hovi sekretar republiške konfe- rence SZDL, o vlogi medob- činske organizacije v druž- benopolitičnem in ekonom- skem razvoju celjskega ob- močja predsednik medob- činskega sveta SZDL Jože Veber, o organizacijskih oblikah delovanja bo govoril sekretar občinske konferen- ce Drago Stokavnik, o meto- dah političnega dela pa Jože Osterman, član izvršilnega odbora republiške konferen- ce. V petek bo tudi prilož- nost za medsebojno spozna- vanje, v soboto pa bodo na- daljevali! z delom po skupi- nah. MBP UpolcoJenGi so povsod prisotni Koordinacijski odbor društev upokojencev Celje je delaven na vseh področ- jih. Njegovi člani ugotavlja- jo, da novi zakon o invalid- skem in pokojninskem za- varovanju, kakor tudi nji- hov statut nista enakoprav- na do vseh upokojencev. Vsi, ki so bili upokojeni po letu 1973 lahko uveljavljajo pokojnine po novem prera- čunu. Kaj pa tisti, ki so bili upokojeni pred tem datu- mom, a so veliko prispevali k visokemu življenjskemu standardu? Zato upokojenci zahtevajo, da se le začne upoštevati tudi munulo delo. Zveza upokojencev Slove- nije tudi prigovarja umest- nosti plačevanja prispevkov upokojencev za Cmo goro, enako je vprašljiv za upoko- jence tudi samoprispevek. Upokojenci se čutijo prikraj- šane twdi pri regresu za do- pust. Tu bi se moralo upošte- vati merilo, ki velja za zapo- slene. Ob vseh teh pripombah beležijo upokojenci tudi de- lovne rezultate. Vsa društva so aktivno vključena v druž- benopolitično delo in dosti- krat bi bile skupščine brez njihove prisotnosti ne- sklepčne. Skoraj vsa društva, ki jih bo ob koncu marca v celjski občini dvanajst, imajo šport- ne in kulturne sekcije. Imajo tri pevske zbore, v Celju, Storah in Vojniku, vsi pa se že zdaj pripravljajo na Teden starejših občanov, ki ga bo- do letos popestrili z dodatni- mi aktivnostmi. Upokojenci so močno pri- sotni tudi pri dodeljevanju in obnavljanju stanovanj, okrepili pa bodo tudi vezi z domom upokojencev v Ce- lju. KARL SMAUC Na podlagi 5. člena Pravilnika o podeljevanju ^ Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda razpisuje Žirija za podeljevanje Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda Občinske konference SZDL Celje 11 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1984 Priznanja so namenjena posameznikom in organi- zacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri: - razvoju naše samoupravne socialistične družbe, - uresničevanju ustavno opredeljenih družbeno- ekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega siste- ma in uveljavljanja samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti, - krepitev SZDL kot fronte delovnih ljudi in obča- nov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, - neposrednem uveljavljanju delovnih ljudi in ob- čanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja in dela. Predloge lahko oblikujejo krajevne organizacije SZDL, organizacije združenega dela in druge de- lovne in samoupravne skupnosti, družbeno-politič- ne organizacije, družbene organizacije, društva in občani. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo pošljite Ži- riji za podeljevanje Priznanj OF pri Občinski konfe- renci SZDL Celje, Gledališka 2, najkasneje do 15. februarja 1984. Žirija hkrati razpisuje tudi BRONASTA PRIZNANJA ZA LETO 1984, ki jih podeljujejo Krajevne konference SZDL v kra- jevnih skupnostih, število bronastih priznanj naj bo med 3 in 6. Kriteriji in merila za podelitev bronastih priznanj so enaka kot pri podelitvi srebrnih priznanj. Predlogi morajo vsebovati poleg kratkega življenje- pisa še konkretno in celovito obrazložitev. Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda, aprila 1984. Žirija za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Celje POGLED V SVET S kovinotehno Mirnejše sape iz Stociclioima Kakor je zadaje mesece minulega leta kazalo, da je podoba svetovnih razmer čedalje bolj črna, prvi tedni novega leta obetajo nekoliko mir- nejše čase. V mislih imamo pred- vsem odnose med obema supersila- ma in njunima vojaškopolitičnima blokoma. Preizkusni kamen tega je nedvo- mno v ponedeljek začeta stock- holmska konferenca 35 držav Evro- pe, ZDA in Kanade o krepitvi var- nosti in zaupanja. Res, konferenca ima zelo dolg in precej zapleten na- slov, sila dolgotrajna naj bi bila - samo prvi del naj bi trajal tri leta - kar vse skriva pasti neuspeha ali polovičnega uspeha. Toda vzlic te- mu je merica zmernega optimizma čisto umestna. Pač zato, ker je do konference sploh prišlo, kar je že samo po sebi uspeh spričo zastrup- ljenosti ozračja v Evropi in svetu sploh, predvsem zaradi razmešča- nja novih raket kot odziva na na- meščanje sovjetskih raketnih iz- strelkov SS-2D. Konferenco v šved- ski prestolnici so začeli zunanji mi- nistri, ne pa izvedenci za vojaško varnost, kot je bilo sprva napove- dano; tudi to daje konferenci večjo težo. Ob začetku konference je imel ameriški predsednik Reagan go- vor, s katerim Je Sovjetski zvezi ponudil dialog, jo pozval, naj se skupaj z ZDA loti brzdanja oboro- ževalne tekme. Tudi če upošteva- mo bolj ali manj upravičene pri- pombe, da je bil govor uvod v pred- sedniške volitve v ZDA, ki bodo novembra letos, da se je' z njimi Reagan skušal znebiti slovesa dr- žavnika, ki peha Združene države in svet v pogubno vojno, kar mu očitajo politični nasprotniki iz vrst demokratske stranke, vseeno drži, da je to pomemben preobrat od ča-i sov, ko je Reagan z najbolj ostrimi besedami napadal sovjetsko vod- stvo, to pa mu je vračalo milo za drago. Med pluse, ki jih je prinesla stockholmska konferenca je treba nedvomno prišteti tudi včerajšnji sestanek, pogovor med šefoma sov- jetske in mneriške diplomacije Gromikom in Shultzom. Sestanek je bil za zaprtimi vrati, podrobno- sti niso znane, v naprej je bilo spo- ročeno, da ministra o tem ne bosta dajala i^v - kar je bržkone dobro, saj je s tem odpadla priložnost za izjave, ki so potlej nujno prestižno in propagandno obarvane, kar se- veda ne prispeva h konstruktivne- mu ozračju dialoga, postopnega, potrpežljivega iskanja poti do skupnega dogovora. Na konferenci v Stockholmu igra pomembno vlogo skupina devetih evropskih nevtralnih in neuvršče- nih držav, med katerimi je tudi Ju- goslavija. Ker te države niso obre- menjene z blokovskimi predsodki, ker njihov vpliv sloni na moralni, ne pa na vojaški moči, lahko nasto- pajo kot nepristranski iskalec naj- boljših poti do miru, saj jim nihče ne more oporekati, da jim je pri srcu kaj drugega kot mir, težnja po miroljubnem sožitju, po omejeva- nju vojne nevarnosti. Bilo bi kajpak naivno pričakova- ti, da bo omenjena konferenca pri- nesla čarobno palico, s katero se bo dalo tako rekoč čez noč pregnati temne oblake nevarnosti jedrsko- raketne vojne. To ne, pač pa je v okoliščinah, ko so s prekinitvijo dvoje ženevskih in dunajskih razo- rožitvenih pogajanj bile zaprte vse poti dialoga med supersilama, zdaj odprta možnost za pogovore čez blokovske pregrade. Ali bo ostala to samo premalo uresničena mož- nost ali pa bo kaj več - je treba počakati. PIŠ8 J02E SIRCEU 4. STBAN - NOVIllEDNIK 19, JANUAR 1984 mssmamamBamam Celuloza le glavni promem V radeSM papirnici odplačali dolgove, za letos pa povečujejo Izvoz na vrednost šest milijonov dolarjev Lani je 850-članski kolek- tiv radeških papirničarjev izdelal rekordno količino 30.150 ton raznih specialnih papirjev, od tega je na kon- vertibilna tržišča izvozil 11.000 ton. Za letos računa- jo povečati izvoz, saj bodo vanj usmerili 35 odstotkov celotne svoje proizvodnje, iztržili pa bodo po predvi- devanjih skoraj šest milijo- nov dolarjev. Tovarna dokumentnega in kartnega papirja Radeče so- di med najstarejše tovarne na Slovenskem, saj segajo začetki industrijske izdelave papirja v leto 1770. Radeški papirničarji se torej, lahko pohvalijo s častitljivo indu- strijsko tradicijo in imenom, znanim v v-sej Evropi. To ime in ugled Jugoslavije so bra- nili tudi lani, ko so z velikimi težavami in ob razumevanju svojih poslovnih partnerjev izplačali tudi svoje dolgove 2,5 milijona dolarjev, čeprav jim je s strani tujega partner- ja že grozila arbitraža v Švici. Glede na to, da je Švica sicer pooblaščena, da ureja splošna jugoslovanska za- dolžitvena in posojilna vpra- šanja, je bil od radeških pa- pirničarjev dejansko odvi- sen jugoslovanski ugled v tujini. Radečani so ga ohra- nili. Sicer pa so se lani v rade- ški papirnici, v tozdih Papir- nica in Muflon, spopadali z velikimi problemi, kako za- gotavljati nemoteno proiz- vodnjo, saj so pri oskrbi z energijo, kemikalijami in predvsem s celulozo dosti- krat živeli iz rok v usta. Kljub temu jim je uspelo fi- zični obseg proizvodnje po- večati za šest odstotkov. Ce- lotnega prihodka so ustvarili štiri milijarde dinarjev, do- hodka 750 milijonov in čiste- ga dohodka 500 milijonov di- narjev. Na tuje pa so lani izvozili v vrednosti 800 mili- jonov dinarjev kakovostnih izdelkov, s katerimi se rade- ški papirničarji postavljajo v vrsto' najboljših evropskih izdelovalcev specialnih vrst papirja. Pri izvozu so se radeški papirničarji že lani preusme- rili na tržišča Zvezne repu- blike Nemčije, Italije, Nizo- zemske in držav Beneluksa. Na teh zahtevnih trgih dose- gajo vsaj povprečne cene, enako kot proizvajalci iz Ita- lije ter od drugod. Vse to predvsem zaradi tradicije iz- Di rektor tozda Papirnica Ludvik Šotlar: »Največji problem imamo pri oskrbi s celulozo kratkih vlaken, ki nam jo Djuro Salaj iz Kr- škega ne more zagotavljati v dovolj velikih in rednih količinah, medtem, ko celu- lozo dolgih vlaken uvaža- mo. Doma je namreč nima- mo, problem pa je naša energetika, saj smo odvisni od mazuta.« delave in dobre kakovosti, do katere niso zlahka prišli. Z njo so uspeli predvsem za- radi spremenjenega odnosa vseh zaposlenih v domači hi- ši do izvoznih nalog in kon- kurenčne borbe na tujih trži- ščih. V radeški papirnici svojih devizni potreb še vedno ne morejo pokriti z izvozom, če- prav ga znatno povečujejo. Temu pa so po njihovem mnenju krive predvsem neu- rejene razmere na »jugotrži- šču«, kjer bi lahko ob priro- dnih bogastvih iglavcev iz- delali dovolj celuloze pa je ne. MITJA UMNIK ZRCALO Riše Bori Zupančič Izvozni prodor Žične Na tuje naj bi šlo 60% Izdelkov v žični pričakujejo letos dosti zagnanega dela pri uresničitvi gospodarskega načrta. Skušali bodo doseči 1,6 milijarde dinarjev celot- nega prihodka. Glavne usmeritve so: povečanje proizvodnje in smotrna po- raba surovin, energije ter iskanje notranjih rezerv. V ta namen bodo uvedli dvo- izmensko delo, tretja pa bo v »rezervi« za potrebe izvoza. Kolektiv Žične Celje si ne dela utvar, da se letos cene surovinam in reprodukcij- skemu materialu ne bodo dvigovale, hkrati pa vedo, da si višjih cen za svoje izdelke tudi ne morejo obetati, še po- sebej ne takšnih, ki bi doha- jale cene surovin. Razmišljajo, kako bi bolje izkoristili delovni čas, pove- čali prihranke pri materialu, porabili manj energije in izboljšali organizacijo dela. Dvoizmensko delo bodo uvedli tudi v skladišču in transportu, v službi vzdrže- vanja in oddelku tehnične kontrole. Slednji bo moral biti aktivnejši zlasti v med- fazni kontroli, ki so jo v zad- njem času preveč opustili. Lani so na tuja tržišča po- slali več ponudb svojih izdel- kov, prvič so se tudi predsta- vili na zahodnih trgih in ra- čunajo s poslovnimi odmevi. Hkrati pa jih skrbi, kako bo- do zmogli konkurirati na tu- jem s cenami svojih izdel- kov, ki so povprečno v izvo- zu za trideset odstotkov pod cenami reprodukcijskih ma- terialov in surovin, po drugi plati pa izdelki Žične zaradi nizke stopnje predelave niso preveč privlačni za tuja trži- šča. Od svoje razvojne dejavno- sti pričakujejo, da bo dala še večji prispevek pri iskanju obetavnih in zanimivih pro- izvodnih programov, s kate- rimi bi Žična hitreje in uspešneje prodirala na tuja tržišča. Sicer pa okvirno za letos načrtujejo 12.000 ton svojih izdelkov za zadovolji- tev domačega povpraševa- nja, 8.000 ton pa mislijo izvo- ziti. , MITJA UMNIK Na tuje bodo poslali še več kavnili mlinčicov in mikserlev Tozd MGA Nazarje najuspešnejši v Gorenje TGO v najuspešnejši temeljni organizaciji združenega de- la v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje, kolektivu MGA (mali gospodinjski aparati) iz Nazarja, bodo v tem letu krepko povečali izvoz, precej pa bodo tudi investirali v posodobitev opreme. Kupili bodo namreč stroj za brušenje gredi in stroj za uravnoteženje rotorjev. Z novo opremo bo ta tozd, ki bo ob zaključnem računu namenil v poslovni sklad 130 milijonov dinarjev, proizva- jal še kvalitetnejše gospo- dinjske stroje, ki bodo kon- kurenčni na vseh tržiščih. V kvaliteto njihovih izdel- kov že sedaj ne moremo dvo- miti, saj kavne mlinčke in mikserje proizvajajo za sve- tovno znani Bosch. Dobre rezultate dosegajo tudi po zaslugi spodbujanja novacij- skega dela, saj v celotnem Gorenju simbolično nagraju- jejo tudi tiste inovacijske predloge, ki sicer ne najdejo uveljavitve v praksi. O poslovanju v preteklem letu pa tudi o načrtih v tem letu, je več povedal Marko Pumat, direktor tozda MGA.Na mesto Jožeta Ku- dra, ki je sedaj predsednik začasnega kolektivnega po- slovodnega organa TGO Go- renje, je prišel sredi prete- klega leta: »Ocenjujemo, da smo lani dobro gospodarili, da smo se tudi obnašali go- spodarno. Izvoz na konverti- bilno tržišče smo povečali za 30 odstotkov, medtem ko smo proizvedli za 22 odstot- kov več proizvodov kot lani. Velik korak naprej smo sto- rili tudi pri uvajanju novih proizvodov. Medtem ko prej v dveh letih nismo dali trži- šču nič novega, smo lani za- čeli proizvajati <\o\ podsta- vek za mikser, prav zdaj pa je stekla tudi proizvodnja novih strojčkov za varjenje folij, ki bodo iz vrečk stiskali tudi vakuum. Oba gospo- dinjska pripomočka smo ra- zvili v Gorenju, saj se zave- damo, da bomo boljše rezul- tate dosegli le z vlaganjem v lastni razvoj. Letos nameravamo pove- čati izvoz na konvertibilno tržišče za 42 odstotkov. Več kot polovica naših izdelkov, 562.000, bo šla v izvoz, med- tem ko bomo za domači trg naredili 451.000 gospodinj- skih aparatov. Uspel nam je prodor na kanadsko tržišče, prvič pa bomo na zahtevno ameriško tržišče letos izvozi- li 40.000 kavnih mlinčkov.« R. PANTELIC Celjska resolucija Je zalitevna v celjski občini ocenjuje- jo, da bodo družbeni proiz- vod povečali najmanj za poldrugi odstotek, indu- strijsko proizvodnjo za dva, kmetijsko pa kar za pet od- stotkov, kar je za odstotek več kot v republiki in tri več od zvezne resolucije. Prav gotovo je to dokaz, da se v celjski občini dobro za- vedajo pomena preskrbe s hrano in razvoja lastnega kmetijstva v povezavi z večjimi agroživilskimi si- stemi. Letos naj bi končno zau- stavili padec storilnosti in jo dvignili za slab odstotek nad lansko, ob hkratni 0,7 odstot- ka povečani stopnji zaposlo- vanja. Skupni izvoz naj bi bil večji za deset, konvertibilni za 18 odstotkov, medtem ko naj bi bil uvoz s konvertibil- nega področja manjši za šest oziroma pet odstotkov. V predlogu celjske resolu- cije o družbenoekonom- skem razvoju letos je samo- zavestno zapisano: »Odloče- ni smo uresničevati naloge na področju dohodka, veča- nja produktivnosti dela, na- grajevanja po delu in druge, saj je vse to pogoj, da zausta- vimo nadaljnje padanje real- nih osebnih dohodkov.« VsekEikor bo to določilo zelo težko dosledno uresničiti, ra- zumeti jo kaže kot določili, h kateremu se je treba čim bolj približati. Težko je namreč verjeti, da letos ni mogoče računati še naprej s pada- njem osebnih realnih dohod- kov in standarda, kajti naše splošne jugoslovanske za- dolžitvene razmere so letos enake kot lani. Za skupno porabo bo tudi v celjski občini leto manj de- narja, saj naj bi ta za dohod- kom zaostajala za okrog 20, splošna celo za 33 odstotkov. Razumljivo je, da naložbe- na dejavnost kljub omeji- tvam ne sme zamreti. Res pa je, da bo izključno podrejena izvozu oziroma razširitveim in posodobitvam proiz- vodnih procesov za prodor- ne j ši izvoz na konvertibilna tržišča. Tako gre za največje naložbe v železarni Štore za povečanje proizvodnje jekla v tozdu Jeklarna, v mehan- ski obdelavi za proizvodnjo priklopnih sedel kamion- skih vlačil, v livarni strojne litine za avtomatsko formar- sko linijo in v tovarni trak- torjev za nadaljevanje sana- cijskega programa. Okvir in- dustrijskih naložb zapolnju- jejo še Cinkarna (proizvod- Ključne naloge gospodar- skega in družbenega raz- voja v občini Celje bo mo- goče uresničiti z boljšim do- hodkovnim povezovanjem v reprodukcijskih verigah, kjer je mogoče zagotoviti predvsem boljšo oskrbo z materiali za proizvodnjo. Nadaljevati je treba in po- spešiti tehnološko preobra- zbo proizvodnje z večanjem deleža raziskovalne in in- ventivne dejavnosti, ob po- manjkanju raznih vrst ener- gije pa prednostno zadovo- ljevati potrebe izvoznikov. nja kroglastih ventilov, iz- gradnja vzdrževalnih obra- tov in intenzifikacija proiz- vodnje v TiOj), (nadaljevanje grafike), Toper (sanacija streh), Emo (prva feiza tehno- loške posodobitve proizvod- nje v tozdu Posoda), LIK Sa- vinja (dodatne zmogljivosti pri energetiki, tirna mreža) SOZD Merx, Blagovni cen- ter (program kandiranega sa- dja). Mlinsko predelovalna industrija (industrijska pe- kama, sušilnica za žito in drugo). MITJA UMNIK V Virštanju je dela dovolj Le norma Jim še greni delovni dan Ob prazniku občine Šmarje pri Jelšah, lani sep- tembra, je delovna organi- zacija Toper iz Celja odprla nov obrat v Virštanju. Iz nekdanje, po potresu ob- novljene šole, je nastala majhna delavnica, v kateri zdaj dela 17 delavcev, veči- noma žensk. Vsi so doma iz Virštanja in okolice, zato jim zaposlitev v domačem kraju veliko pomeni. Krajevna skupnost je dala Topru v najem del prostorov sedanjega kulturnega doma za dobo treh let, dokler ne bodo obnovljeni objekti Hmezadovega Kmetijskega kombinata Smeirje pri Jelšah v Virštanju. Obrat je v sklo- pu temeljne organizacije športna konfekcija, v njem pa se odvija konfekcionira- nje majic, spalnih srajc in otroškega perila. Kader je v glavnem nekva- lificiran, zato so se delavci od septembra pa do danes še priučevali. Nekaterim je ta doba že potekla, za nekatere pa so dobo priučevanja po- daljšali. Norma je v tem času 65 odstotna, vendar še vedno za marsikoga nedosegljiva, saj je precej takšnih delav- cev, ki so se to pot prvič za- poslili. Vsi po vrsti pa so za- dovoljni z delom in prostor- skimi pogoji, toplo malico, le norma jim greni delovni dan. Upajo, da bodo s prakso tudi to težavo kmalu premostili. Delo sedaj poteka v eni izmeni, pa bi ga bilo dovolj za dve. Problem so delavci, kar 60 bi jih bilo potrebno za dvoizmensko delo. Domači- ni so previdni, zlasti tisti, ki že imajo zaposlitev, pa se morajo vsak dan voziti daleč v službo. Vsako novost je pač treba preveriti, obrat v Virštanju pa je šele na začet- ku. Morda pa jih bodo tisti, ki so danes že zaposleni, le ohrabrili za odločitve, ki pa vendarle niso majhne. MARJELA AGREZ ^11 JANUAR 1984 HOVI TEDNIK - STRAN 5 zaradi težav s prevozi Je pouic v šoiaii pogosto olcrnlen (Nadaljevanje s 1. strani) „pi-i Izletniku so že v jese- j^i povedali, da bodo težko zagotovili zjutraj točne pri- hode avtobusov,^' je povedal Ivan Kapš, ravnatelj srednje pedagoške šole. '»Dijaki za- mujajo niinuto, dve, pet, vča- sih tudi pol ure. Učitelji se ne pritožujejo preveč, krajši konec pa seveda potegnejo dijaki, ki so prikrajšani za del pouka. <■ Podobno je tudi na srednji ekonomski šoli, kjer sicer ni- majo toliko težav z zamuda- mi, pač pa se dijaki stalno pritožujejo, da šoferji nimajo pravega odnosa do njih. »Daleč je od tega, da bi izletnikovi šoferji postopali z dijaki tako kot z drugimi potniki,« meni ravnateljica Nada Jug. > Šoferji se obna- šajo tako, kot da se dijaki vo- zijo zastonj. Na nekaterih po- stajah, največkrat so to manjše vmesne postaje, jih ne jemljejo na avtobus, če je prepoln. Prav tako imajo te- žave z mesečnimi vozovnica- mi, največ na progi Celje- Slovenske Konjice. Šolski avtobus je prepoln in šofer ne ustavi, tisti, ki vozi na re- dni liniji, pa ne upošteva me- sečne vozovnice in tako mo- rajo dijaki vozovnico še en- krat plačati.« Pritožbe, bolj ali manj gla- sne, torej letijo z vseh celj- skih srednjih šol, za nekoli- ko bolj organizirano akcijo pa so se za sedaj odločili le dijaki srednje šole za trgo- vinsko dejavnost. Čeprav tu- di ti ne dovolj pripravljeno in preveč nespretno, da bi lahko pri Izletniku sploh po- skušali odpraviti po- manjkljivosti, ki jim jih oči- tajo. Dijaki so na to prevozni- ško delovno organizacijo na- slovili pritožbo, v kateri oči- tajo kup nepravilnosti. Tako omenjajo težave pri prevozih iz Slovenskih Konjic. Avto- busi naj bi namreč bili že na začetni postaji v Slovenskih Konjicah pplni in potem ti- sti, ki čakajo na postajah na Stranicah, Frankolovem, v Globočah in Ivenci večkrat ostanejo na cesti, ker avto- busi sploh ne ustavijo. Po- dobne težave naj bi imeli di- jaki tudi na relacijah Zgornja Cmova-Celje, Titovo Vele- nje-Celje, Polzela-Celje, Sentilj-Titovo Velenje-Ce- Ije, Vitanje-Socka-Celje in še na nekaterih progah. »Kje je vzrok za neredne avtobusne zveze?« se v pri- tožbi sprašujejo dijaki, »Sa- mo ne nam odgovoriti, da vam primanjkuje avtobusov, da ni goriva, da nimate de- lavcev itd. Tolikokrat ste že spreminjali vozne rede, ali ne bi to storiU še enkrat in jih spremenili nam, dijakom, v prid in nas vsaj enkrat malo upoštevali.« Direktor Izletnikovega tozda Promet Janko Cesar je na skupriem sestanku, ki so ga organizirali dijaki menil, da toliko težav pri prevozih vseeno ni, saj se s tistimi av- tobusi, ki prihajajo v Celje ob sedmi uri zjutraj, vozi tu- di približno polovica delav- cev. »Neomejenih možnosti ni- mamo,« je .povedal Janko Cesar in s tem vsaj delno priznal, da prevozi še zdedeč niso idealno urejeni. »Vozne rede lahko spreminjamo, a le v okviru možnosti. Sedaj moramo zagotoviti prevoz za šesto in sedmo uro, včasih pa smo za šesto uro prepelja- li delavce, dijake pa za osmo uro in zato nismo imeli takš- nih težav. V teh dneh, ko so vozne razmere slabše, zamu- de so, drugače pa mislim, da dijaki ne zamujajo toliko za- radi avtobusov. Poglejte, prejšnji četrtek je imel šolski avtobus iz Konjic zamudo. Dijakom smo rekli, naj gre- do z rednim. ,Ne,' so rekli, ,mi imamo svojega.' In so ča- kali...« Pouk ob osmi uri - krajše počitnice Ena izmed rešitev bi bila pouk ob osmi uri, vendar pa so o tem tako deljena mne- nja, da se bodo šolniki in prevozniki glede tega težko kmalu kaj dogovorili. »Nam se zdi nesmiselno, da imamo pouk ob 7. uri,« pravi Jože Zupančič. »Seve- da pa bi moral Izletnik zago- toviti prevoz ob 14. uri za di- jake iz Celja do doma, če bi prestavili začetek pouka za eno uro.« Medtem pa I>ragica Štojs, ravnateljica srednje šole za trgovinsko dejavnost meni, da bi se vsaka večja šola, ki dela v dveh turnusih, težko prilagodila umiku, če bi za- čeli s poukom ob osmi uri. 2e zaradi predmetnika in pa zato, ker bi popoldanski pre- vozi dijakov sovpadali s pre- vozi delavcev. Na tej šoli pa imajo zaradi prevozov že ta- ko okrnjene interesne dejav- nosti. F^i Izletniku imajo drug predlog: šolski pouk naj bi se pričel ob osmi uri in kon- čal ob 13. uri. Manjkajoče ure pa naj bi v šolah nado- mestili ob sobotah, še bolje pa bi bilo, če bi skrajšali po- čitnice, ker ob sobotah ne vozijo šolski avtobusi. To, kar bi bilo sprejemljivo za Izletnik, pa seveda ne diši ne dijakom in ne profesor- jem. Drugi večji očitek Izletni- ku v pritožbi je odnos šofer- jev do dijakov. »Ali ste se že kdaj vprašali, ko ste zaposlili delavce, ali poleg tega, da zna voziti av- tobus in pobirati denar, zna ravnati tudi s potniki,« se sprašujejo. »Vemo, da smo včasih tudi mi dijaki krivi in se prerivamo, vendar zaradi tega nam še ni treba groziti z ročajem sekire, velikokrat se drzne koga tudi udariti, mu strgati karto in še bi lahko naštevali.« 2e res, da imajo tudi šofer- ji kdaj slab dan, priznavajo predstavniki Izletnika. In vsi tudi ne znajo prav ravnati z ljudmi. Toda takšne splošne obtožbe, lahko bi rekli, da mejijo na klevete, stvsiri ne bodo razrešile. Ce hočejo pri Izletniku glede tega kaj izboljšati, morajo vedeti, kdo so ti vozniki. V tozdu Promet je zaposlenih več kot 600 voznikov in nedvomno je ta- kih, ki so prijazni do potni- kov več kot tistih, ki nepri- merno reagirajo. Res pa je, kar priznavajo tudi dijaki, da jih včasih tudi sami izzovejo k takšnemu ravnanju, ki pa zaradi tega seveda ni opra- vičljivo. Prav pri teh očitkih je priš- lo najbolj do izraza, da so se bodoči trgovci tokrat presla- bo pripravili na sestanek, za- to so njiliove pritožbe, ne- podkrepljene s konkretnimi podatki, večinoma izzvenele v prazno. Ne bi pa smela izzveneti v prazno akcija, prvi organizi- ran poskus dijakov, da bi v vozne rede vnesli tudi njiho- ve želje. Zato veliko obeta dogovor dijakov in predstav- nikov Izletnika, da bodo po- slej skupaj reševali težave oziroma, da bodo pri avtobu- snih prevozih bolj upoštevali želje dijakov. Veljalo pa bi pritegniti tudi druge celjske srednješolce, ki imajo po- dobne težave kot dijaki sred- nje šole za trgovinsko dejav- nost. S. ŠROT I -' Račice in 100 Icmečifili žensli na morje Dvanajstič bo 30. in 31. marca odpotovala stotnija kmečkih žensk z Novim te- dnikom in Radiom Celje ter s pokrovitelji na tradicio- nalni izlet na morje. Ko je pred dvanajstimi leti vzniknila ideja o tem izletu, še zdaleč nismo mogli priča- kovati, da bo naletela na ta- ko širok'odziv. Ne le pri vas. drage bralke, temveč tudi pri tistih delovnih organizacijah in posameznikih, ki nam vsako leto pomagajo, da se vsaj za dva dni otresete vsa- kodnevnih skrbi. Vaš odziv (lani smo prejeli kar 1703 ku- pone) kaže, da takšno akcijo ne le želite, temveč da je tudi potrebna. Tudi letos bo naš končni cilj Rovinj. Sicer pa si bomo ogledali še znano kobilarno v Lipici, ustavili se bomo v Portorožu, z ladjo se bomo popeljali na enega jadran- skih otokov, ogledali si bo- mo Pulj in še kaj. Kot vedno bo z nami za- bavni ansambel, humorist, harmonikai-ja... Skratka, že danes trdimo, da bo prijetno in veselo. Letos smo kupon, s kate- rim se boste prijavljale, ne- koliko spremenili. V PETIH številkah Novega tednika bo objavljeno pet kuponov s številkami od 1 do 4, peti ku- pon pa bo »Jolly«. To pome- ni, da bo v vsaki številki No- vega tednika objavljena ena številka, ki jo morate izrezati in spraviti. Ce vam katera številka od 2 do 4 uide, jo lahko nadomestite z »Jolly- jem«. PRVI KUPON Z NATIS- NJENO STE\qLKO 1, KI JE OBJAVLJEN V DANAŠ- NJI ŠTEVILKI BOSTE TO- REJ IZREZALE, V NA- SLEDNJIH TEDNIH PA BOSTE IZREZALE SE ŠTEVILKE 2, 3 IN 4 ALI NAMESTO ENE STEVII^ KE JOLLYA. ŠTEVILKE 2, 3 IN 4 ALI NAMESTO ENE ŠTEVILKE JOLLYA BO- STE NALEPILE V OK- \aRCKE NA DANAŠNJEM KUPONU. VSE SKUPAJ PA PRILEPILE NA DOPI- SNICO IN POSLALE NA NOVI TEDNIK - RADIO CELJE, CELJE, TRG V. KONGRESA 3 a. V kupon ne pozabite vpi- sati podatke, ki jih zahteva- mo: ime in priimek, stanova- nje, kraj, velikost kmetije, število otrok in starost. Ku- ponov, ki ne bodo nalepljeni na dopisnico, ne bomo več upoštevali pri žrebu, ki bo tako kot lani javen, v prosto- rih našega uredništva. Na izlet bi radi popeljali vse. vendar naj velja pravilo: prijavijo se naj res samo kmečke ženske in to po mož- nosti tiste, ki še niso videle morja. tCDNIKOV INTERIMII Nov Stroj je za deiavca največ Marjana Pirš je delavka v tovarni volnenih odej v Skof ji vasi. Tri desetletja je preživela v njej, ob svojem delu pa je vedno našla čas za družbenopolitično delo. V dušo ji je sedlo, pove. NT: Tri desetletja so dolga doba. Kakšno delo ste v njih opravljali? M. Pirš: »Vsa leta oprav- ljam delo previjalke. Marsi- kaj sem v tem času doživela v tovarni, še vedno pa mi je neizbrisno v spominu, kako je bilo na začetku. Stara sem bila šestnajst let, z delom pa smo pričenjali že ob štirih zjutraj. 2e tako je vsak zače- tek težak, sama pa sem le te- den dni po njem. doživela v tovarni poplavo. Takrat so bile rps izredne razmere, ne tako kot danes, ko o njjh sa- mo govorimo.« NT: Kakšno je delo pre- vijalke? M.Pirš: »Previjalke preči- ščujemo prejo in jo s tem pri- pravljamo za tkalnico. Delo je dokaj enolično, ne pretež- ko, tako kot v tekstUstvu no- beno delo ni. Gredo pa živci. Preja je slaba, se trga in po- tem je na tisoče in tisoče vo- zlov. Pozna se, da preje ne uvažamo več.« NT: Veliko govorimo, da je treba bolje in več delati. Je to pri vašem delu mogoče? M. Pirš: -To je pa tako: V tekstilstvu smo skušali nare- diti več in več. Zdaj je vse že tako napeto, da bi že težko našel luknje za še več. Edino v večji kakovosti so še mož- nosti. Ob slabi surovini je to težko.« NT: Ali veste, zakaj sp morate mučiti s slabšo domačo volno? M.Pirš: »Vemo. Ob vsa- kem periodičnem obračunu, ko vidimo, koliko smo ustva- rili, direktor ali kdo drug od vodilnih razloži, kakšne so razmere na tržišču. Uvožene volne si v teh časih ne more- mo privoščiti.« NT: Kaj vam pomeni delo? M. Pirš: »Delam, da si ustvai-jam svoj osebni doho- dek in da koristim družbi. Zadoščenje, da si nekaj nare- dil tudi za druge, moraš imeti.« NT: Dobro ali slabo opravljeno delo - kje so tu merila? M. Pirš: »Vsako delo naj bi bilo koristno. čimbolje opravljeno, takšno, da nekaj doprinese. Ce ni tako, potem to sploh ni delo. Nekoristne- ga dela oziroma nedela pri nas ni veliko, v proizvodnji pa ga sploh ne more biti. Pri- ganjajo stroji. Večina del je tudi merjena in po nareje- nem si tudi plačan.« NT: Se vam zdi, da vi upravljate s strojem ali da ste njegov suženj? M.Pirš: -Včasih bi tudi lahko rekla, da smo sužnji stroja. Se posebno, če se ne počutiš najbolje, če nimaš pravega veselja... To je hudo." NT: Poleg dela ob stro- ju ste se vključevali v družbenopolitično doga- janje. Dve leti ste bili predsednica osnovne sindikalne organizacije. M. Pirš: - Da. Ni bUo lahko ob rednem delu. če sem ho- tela oboje dobro opravljati. Ce si plačan po normi, se kar pozna." NT: Vzdržali ste dve mandatni dobi. Torej vam je delo v sindikatu le nekaj pomenilo? M.Pirš: »Mi je. Predsed- nica sem bila v skoraj najtež- jem obdobju. Pričela se je stabilizacija, resolucije, var- čevanje na vsakem koraku. Pa je bilo vseeno lepo. Delo sindikata me bo vedno zani- malo. Mi je le sedel v dušo. Sicer pa, v delo so lahko ve- dno vključuješ, če je le vo- lja.« NT: Je pri vas te volje dovolj? M. Pirš: »Za politično delo jo jč^bolj malo. Nekaj zaradi nezanimanja, nekaj pa, kot pravijo delegati, ker se bese- de iz tovarne ne upoštevajo. Včasih je to kar res.« NT: Se vam zdi, da je bilo v sindikatu drugače ali ste tudi tam govorili v prazno? M.Pirš: »Ljudje še vedno mislijo, da je sindikat tista vreča, iz katere se kar jemlje in jemlje in daje. To že dolgo ni več res. Sedaj je njegovo delo čisto politično. Ljudje tega še ne morejo prav razu- meti. Ko so bile različne po- trošniške krize, so govorili: ,Ja, pa to bi kupili preko sin- dikata, pa ono...' Dosti ra- zlag je bilo treba, da imamo za to delegate in delegacije, da je treba preko njih reševa- ti, pa jim m šlo v račun. Vča- sih je bilo tako, da je pred- sednik sindikata uredil na- kup premoga in ozimnice in je bil najboljši predsednik, pa če tudi ni čisto nič druge- ga delal. To, mislim, smo. presegli." NT: Pravite, da ljudje še vedno od sindikata pričakujejo le ugodnosti, da so delegati nezado- voljni s tem, kako upo- števajo njihove pripom- be. V čem vidite rešitev? M.Pirš: >»Po mojem je ta- ko. Ce enkrat ne uspeš, še ne smeš \Teči puške v koruzo. Treba je vztrajati, če veš. da imaš prav. Ce pa ti razložijo, da nimaš prav. moraš to tud. priznati." NT: Mislite, da teh ra- zlag manjka? M.Pirš: -So razlage, a kot da gredo mimo ljudi.- NT: So tudi vaše zelje povezane s tovarno? M.Pirš: -So. 2elim si. da bi izboljšali delovne pogoje, kupili nove stroje. No\- stroj je za vsakega delavca velika želja. Ce kupimo nove stroje m na njih lažje delamo, je to tudi uresmčitev želja.- MILENA B. POKLIC 6. STRAN - NOVI TEDNIK 19. JANUAR 1984 Na Svetini novo vodstvo SZDL Kllub snežnemu meiežu uspel zbor krajanov Kljub nekaterim težavam pri delu socialistične zveze na Svetini, je v nedeljo, 15. januarja uspel zbor kraja- nov, kjer so izvolili novo vodstvo krajevne konferen- ce, predsedstvo in delegate območnih odborov in spre- jeli program dela za leto 1984. Med osnovne naloge so sprejeli nadaljnje utrjevanje vloge SZDL, usposabljanje aktivistov SZDL, izpopol- njevati delegatski sistem in osnovati osnovno organiza- cijo mladih, še naprej dogra- jevati sistem informiranja, ki je že začel kazati prve rezul- tate, tekoče bodo spremljali položaj trgovine in preskrbe, stalno bodo spremljali delo skupščine KS in njenih orga- nov, skrbeli za socialno var- nost, še naprej bodo izvajali naloge na področju kmetij- stva in utrjevali b(.)do vlogo že obstoječih društev in or- ganizacij. Pospešeno teče akcija za pridobitev telefonskih linij, tu naj bi pomagali tudi celj- ski brigadirji, izdelali bodo načrt celovite vodooskrbe, v najkrajšem času pa bo treba rešiti ugodnejši odpiralni čas trgovine. S popravilom ceste na Svetino bodo začeli prve dni marca, rešiti pa še mora- jo nekaj drugih težav, kot je na primer gradnja ceste s Svetine v Svetli dol in po- dobno. Na omenjenem zboru so sprejeli tudi sklep o novi or- ganiziranosti krajevne kon- ference SZDL. Ta bo zdaj se- stavljena delegatsko. Za predsednika so izvolili Franca Plahuto, za dva pod- predsednika Janeza Gradiš- nika in Ivana Jurkovška, za sekretarko pa Štefko Pod- goršek. Območne delegacije bodo vodili na Kanjucah Jo- že Romih, v Javomiku Ivo Lešek, v Svetlem dolu Franc Kapel, na Svetini pa Ivo Ro- zman. Sekcijo za kmetijstvo bo vodil Franc Jurkovšek, za kulturo in informiranje Ivan Starlekar, za družbenoeko- nomski položaj žena pa Ani- ca Jelene. Stopeti ziior šoštanjsicih gasilcev Prizadevni Šoštanj ski gasilci bodo imeli v sobo- to 21. januarja ob 17. uri v gasilskem domu svoj re- dni letni občni zbor, že 105. po vrsti. O delovanju društva bo poročal nje- gov predsednik Ivan Stvarnik ter drugi funk- cionarji tega društva, ki spada med najagilnejše v Šoštanju in okolici. Občnega zbora se bo udeležila tudi delegacija pobratenega gasilskega društva iz Cazme na Hr- vaškem. V. K. iVIed počitnicami bo bogata ponudba prireditev miade spravila v zadrego Na duri trkajo zimske počit- nice. To je čas, ki našim šolar- jem prinaša obilico veselja, vsem ostalim pa odgovornost, kako ta čas pripraviti, da ga bo naš mladi rod preživel ak- tivno in koristno. Zlasti je ta problem pereč v mestih, kjer so starši dopoldan, pa tudi po- poldan v službah, na sestan- kih ali kako drugače od doma. Smo ga letos znali zadovolji- vo rešiti? Bogata celjska počitniška zaloga Šolarjem v občini Celje se bo letos težko odločati, katero,pji- reditev iz pestre počitniške po- Živahno bo tudi v Pionir- skem domu Cvetke Jerinove. Tam se bodo vsak dan od 10. do 12. ure odvijale najrazlič- nejše interesne dejavnosti, filmske predstave, lutkovne igrice in še kaj. Poskrbljeno bo tudi za kosila za osnovno- šolce. Do jutri je še čas za pri- javo oziroma dvig bonov. Do- poldansko varstvo je organi- zirano za učence prvih in dru- gih razredov osnovnih šol I. celjske čete in Prve osnovne šole. nudbe izbrati. Tu je celjsko Ki- nopodjetje, ki je za ves čas po- čitnic pripravilo dopoldanske predstave-matineje in brez- plačne popoldanske kino predstave. Posebej je ogled fil- Brezplačna je tudi celotna počitniška ponudba RŠC Go- lovec, kjer so poskrbeli za šport, rekreacijo, razvedrilo za predšolsko in šolsko mladi- no. Celovita informacija o tej ponudbi je objavljena na stra- ni 11. mov v krajevnih skupnostih Dobrna, Vojnik in Store za osnovnošolce organizirala ob- činska zveza društev prijate- ljev mladine. HDK »Cinkarna« Celje ji prav tako prispeval svoj delež. Vsako dopoldne od 10. do 11:30 ure in popoldne od 15. do 16.30 ure se bodo lahko osnov- nošolci in srednješolci drsali na drsališču v mestnem parku. Dopoldansko drsanje je brez- plačno. Poseben program za mladin- ce so pripravili v Centru za klubsko dejavnost pri občin- ski konferenci ZSMS Celje. Tu bodo filmski, glasbeni večeri in druge kultumo-družabne prireditve. Za smučarje in tiste, ki to nameravajo postati, so se po- trudili v Centru za mladinski turizem in pripravili enodnev- ne pakete za smučišča na Ko-- pah, Golteh, Celjski koči, Sve- tini, Rogli in Arehu. Prav tako pri Zvezi telesnokultumih or- ganizacij, kjer bodo organizi- rali tečaje smučanja za šolsko mladino na Golovcu, Gričku, Vojniku in Svetini. Tečaji bo- do od 23. do 27. 1. in od 30. 1. do 3. 2. - če bo dovolj snega, seveda. Po zaključku tečajev bodo tekmovanja. Tečaje orga- nizira tudi TVD Partizan Što- re, informacije pa dobite v Že- lezarni. Pogled v ostale občine na Celjskem Poleg občasnih prireditev, ki jih bodo v krajevnih skupno- stih občine Slovenske Konjice organizirala posamezna druš- tva, se bodo mnogi otroci smu- čali kar na domačih bregeh ali pa se bodo s skibusom vozili na Roglo. Tečaje smučanja in drsanja je prevzela občinska TKS, ki bo poskrbela tudi za prenosne vlečnice. V dopol- danskem času bodo otroci lah- ko obiskovali tudi kino pred- stave, organizirane posebej za njih. Otroci iz Laškega se bodo lahko smučali pod strokovnim vodstvom v Debru in Marija- gradcu. Šolska športna druš- tva in smučarski klubi bodo organizirali dnevne prevoze na Roglo, kdor bo želel pa bo po- čitnice lahko preživel tudi v Mežici. Učenci iz Rimskih To- plic se bodo lahko udeležili smučarskih tečajev na Livadi. Ce bo tam premalo snega, jih bo avtobus vsak dan odpeljal na Lisco. Za Radečane so v občini Laško organizirali smu- čanje na Ribniški koči na Po- horju. Društva prijateljev mla- dine so poskrbela tudi za otro- ke, ki ne smučajo. Ti bodo lah- ko obiskovali vsakodnevne matineje, filme pa bodo vrteli v vseh treh centrih. Športno društvo Partizan bo v občini Šentjiu- orgciniziralo smučarske tečaje, občinska zveza društev prijateljev mla- dine pa je dala pobudo za orga- nizacijo varstva in prehrane za otroke. Poleg pedagoških de- lavcev bodo pri organiziranem varstvu sodelovcdi tudi starši. Za organizirano preživljanje počitniškega časa bodo v obči- ni Žalec poskrbeli v osnovnih šolah. Gre predvsem za smu- čarske tečaje na smučiščih v občini. Učenci žalske osnovne šole bodo smučali v Libojah. V občini Mozirje bo smučar- ske tečaje med počitnicami or- ganizirala osnovna šola, za šo- larje iz občine Šmarje pri Jel- šah pa je tudi letos poskrbela občinska telesnokulturna skupnost. Organizirala je smu- čanje in tečaje na Arehu. V občini Velenje pa so pri- pravili brezplačno^smučanje in tečaje v Titovem Velenju (pri bencinski črpalki), dopoldan- ska smuka pa bo na smučišču v Šaleku. V Šentilju in Topol- ščici so pripravili progi za tek. V Rdeči dvorani bo zimska ro- kometna šola, v januarju in za- četku februarja pa še atletska šola. OŠ Miha Pintar Toledo pripravlja izlete v bližnjo oko- lico Titovega Velenja. V Šmartnem ob Paki pripravlja- jo nogometni in rokometni krožek. V kulturnem centru Ivan Napotnik bodo vrteli ri- sanke, v knjižnici Centra pa bodo pravljične ure in lutkov- ne predstave za najmlajše. Po- seben program pripravljata tu- di obe osnovni šoli v Šoštanju. Tone Mastnak Plodna dejavnost kra- jevne skupnosti Center v Celju je tesno poveza- na z njenim tajnikom Tonetom. Z brigami in tegobami takšnega na- videz uradniškega dela se srečuje skoraj devet let. Le navidez smo re- kli, sicer pa ima veliko opravka z ljudmi, ki pri- hajajo k njemu po na- svet, po pomoč in tudi s pritožbami, če je po- trebno. Takšna navzven obr- njena osebnost kot je Tone Mastnak, zmore tudi nevšečnosti, s kate^ rimi se v poklicu sreču' je. A ker ima ljudi nas- plošno rad, mu delo ve- likokrat prinese tudi ob- čutek zadovoljstva zla- sti če reši problem, kjer so vanj vpleteni ljudje. Takšnega odnosa do ljudi, da ni eden vse, ampak vsi skupaj nekaj, se je najbrž naučil v last- ni družini, kjer seje oče- Hu rudarju in materi go- spodinji rodilo sedem otrok, med njimi tudi Tone. Osnovnošolske klopi je trgal v Laškem, v Storah je opravil me- talurško industrijsko šolo, po končani voja- ščini se je zaposlil na celjski železnici, tu opravil njihove izpite in bil pri železnici zapo- slen do leta 1973. Med- tem se je politično izo- braževal, dokler ni v Ce- lju pri krajevni skupno- s ti Cen ter pre vzel m es to tajnika. Za časa njego- vega »tajnikovanja« in ostalih članov, ki mu prizadevno pomagajo, se je krajevna skupnost dvignila iz anonimnosti in med drugim prejela nagrado za najbolj ure- jeno krajevno skupnost v Celju. Za tako delo niso bile dovolj samo uradne ure tajnika Toneta. Poprijel je, kadar je bilo treba, dostikrat pozno v noč. Zato tudi lastnega ko- njička, ki bi ga zajahal v prostem času, nima. Ko- likor je prostih ur, jih preživi z družino, to pa so v glavnem samo so- bote in nedelje. Z. S. Cilji vzgoje v šoli in družini so isti Prvi teden staršev na COS Fran Roš v Celju Je v celoti uspel starši niso vzgojeni za starševstvo in za družinsko življenje. Pojavljajo se dile- me in situacije, ki jim niso kos. Največ teh vprašanj je pri vzgoji otrok. Na koga se obrniti po pomoč, po na- svet, po razumevanje? Stdrši so na roditeljskih se- stankih pogosto predlagali naj bi na šoli našli neko obli- ko dela s starši, kjer bi ti lah- ko prišli do odgovorov, ki jih pestijo v družinskem življe- nju, zlasti pa pri vzgoji otrok. Pobude so prišle do sveta staršev celodnevne osnovne šole Fran Roš v Celju in sku- paj z delavsko univerzo so prejšnji teden organizirali >teden za starše«. Od ponedeljka do četrtka se je zvrstilo pet predavanj, kjer so predavatelji, sociolo- ginja Antonija Marinšek, zdravnica dr. Zvezdana Pir- tovšek, dipl. psiholog Bran- ko Gartner ter zdravnik dr. Marjan Veber predavali o aktualnih vprašanjih sodob- ne družine in mladostnika v njej. Tako so opredelili vlogo današnje družine za katero sociologi menijo, da je zašla v krizno Obdobje. Rešitev za moderno, vase zaprto druži- no, vidijo v njenem povezo- vanju z okoljem in v večji aktivnosti staršev pri vzgoji otrok. Starši bi se morali bolj posvečati svojim otrokom in poiskati poti, kako se jim približati v najrazličnejših stresnih in kriznih situaci- jah, ki jih doživlja mlad člo- vek, bodisi v šoli, na ulici ali doma. Govora je bilo tudi o bole- zenskih težavah mladostni- kov, telesnih in duševnih sti- skah, o devijantnih pojavih med mladimi in o tem, kako lahko starši in šole pomaga- jo, da preprečijo te pojave. Teden za starše so zaklju- čili z okroglo mizo o Vzgoji in vzgojnih problemih. Vpra- šanja staršev so pokazala, da le-ti preveč pričakujejo od šole, tako pri uku kot pri vzgoji. Čutiti je, kot bi starši pričakovali, da bo šola nado- mestila vlogo, ki bi jo sami morali imeti pri vzgoji svojih otrok. Končni zaključek pa je vendarle v tem, da šola mora sodelovati s starši, da morata imeti vzgoja v druži- ni in v šoli iste cilje, da se morajo odnosi v šoli in v dru- žini dopolnjevati. Samo tako bodo pozitivno vplivali na zdrav telesni in duševni raz- voj otroka. COS Fran RoŠ tudi sicer zelo uspešno sodeluje s starši, ki Rošev dan Celodnevna osnovna šola Fran Roš iz Celja bo jutri praznovala dan šole, ki so ga poimenovali Rošev dan. Učenci so se na ta dan dol- go pripravljali. Saj so prejš- nji teden zaključili razred- na tekmovanja iz kviza o poznavanju življenja in de- la Frana Roša. Tako je sle- herni učenec te šole od pr- vega do osmega razreda spoznal pedagoga, čigar ime s ponosom nosi šola. Dan šole bodo proslavili delovno. Najboljše ekipe z razrednih tekmovanj se bo- do pomerile v finalu kviza, nato se bodo učenci sestali s člani Roševega krožka. To pa ni vse. Pripravljajo še razstavo literarnih del in fotografij Frana Roša ter razstavo ilustracij, ki so jih pri likovnem pouku narisa- li učenci na temo Roševih zgodb. so vključeni v delo na šoli. Starši sodelujejo pri vseh zbiralnih akcijah, spremljajo otroke na ekskurzijah, po- magajo pri uresničevanju programa šole v naravi, vodi- jo številne krožke in končni rezultat tega je, da svet star- šev dobro dela, da delegati predstavljajo resnično vez med šolo in starši. VIOLETA V. EINSPIELER ZAŠČITA VOZIL Kožuh Adam, Trnovlje 35 tel. 25-867 Obveščamo stranke, da bomo delav- nico ponovno odprli 1. februarja. Naro- čila pa bomo pričeli sprejemati že v ponedeljek, 24. januarja. Sprejemali jih bomo vsak dan od 10. do 12. ure. Naročila lahko predate po telefonu 25- 867 (063) ali pa se osebno oglasite v delavnici. Stranke bodo imele ponovno možnost izbirati med domačimi in uvoženimi materiali. Priporoča se Adam Kožuh, Trnovlje 35 ifl. JANUAR 1984 NOVI TEDNIK - STRAN / zrak v Cellu is nekajdnevna Inverzija lahko povzroči kritično onesnaženje zraka prejšnji teden so merilne naprave v Celju spet zabele- žile višje koncentracije žve- plovega dioksida (SO2) v zra- ku- Najvišjo dnevno pov- prečno koncentracijo je za- Ijeležila merilna naprava pri Cinkarni - 1,18 miligrama žveplovega dioksida v ku- bičnem metru zraka, polur- ne koncentracije pa so prese- gle 1,30 miligrama SO2 v ku- bičnem metru zraka. Zaradi tega je na podlagi odloka celjski izvršni svet že v torek odredil izredne ukre- pe I. stopnje, ki predpisujejo manjšo porabo trdih in teko- čih goriv v vseh kuriščih v Celju in omejitev voženj z avtomobili po mestnih uli- cah. Strokovnjaki so tudi od- svetovali zračenje stanovanj in sprehode srčnim bolni- kom, astmatikom, otrokom in starejšim. Do večjih koncentracij žveplovega dioksida je prišlo zaradi zelo izrazite tempera- turne inverzije v nižjih zrač- nih plasteh, ki je trajala od torka do petka. Pred strupe- nim SO2 pa je Celjane rešfl močan zahodni veter, ki je odpihnil strupene pline. Ta- ko so se v prvih dneh tega tedna koncentracije žveplo- vega dioksida v zraku gibale pod 0,30 miligrama SO2 v ku- bičnem metru zraka. Prejšnji teden se je poka- zalo, da je zrak v Celju, kljub določenim uspehom, še ve- dno zelo onesnažen in že dva do tri dni trajajoča inverzija lahko povzroči kritično one- snaženost zraka. Strokovnja- ki pa tudi pravijo, da se poz- na, da se vse bolj preusmer- jamo na kurjenje s premo- gom, ki bolj onesnažuje zrak. Kdaj alarm? Po odloku, ki ga je sprejela celjska občinska skupščina, mora izvršni svet odrediti ukrepe 1. stopnje, če polurne kon- centracije SO2 v kubič- nem metru zraka prese- gajo 1 miligram. Ukrepe 11. stopnje pa odredijo, ko koncentracija doseže 3 miligrame SO2 v kubič- nem metru zraka. Ce bi začeli veljati ukrepi dru- ge stopnje, bi morali v vseh kotlovnicah v mestu omejiti porabo goriv za trideset odstotkov. Za toliko bi morali omejiti obratovanje tudi v industrijskih obratih, ki najbolj onesnažujejo zrak, motorni promet pa bi preusmerili iz središča mesta na okoliške ceste. K sreči je tokrat prej zapi- hal veter in ni bilo potreb- no odrediti ukrepov dru- ge stopnje. . Vse bolj onesnažena dolina Žalska občina Je že sedma najbolj onesnažena v Sloveniji žalska občina je na sed- mem mestu v Sloveniji po onesnaženosti zraka. O tem smo se pogovarjali z direk- torjem Zavoda za načrtova- nje Stanetom Lesjakom. - Kje so glavni vzroki, da je zrak tako nečist? S.Lesjak: »Najprej moram omeniti dim iz termo- elektrarne Trbovlje. K temu je treba dodati še vpliv iz celjskega konca, še posebej, kadar je riizki zračni pritisk, oziroma, kadar piha veter iz vzhodne smeri. Ugotavljamo tudi, da imamo v mestu Ža- lec in okolici dosti indivi- dualnih kurišč na premog in druga trda goriva, kar še do- datno negativno vpliva na kakovost zraka.« - V žalski občini načrtu- jejo še nekaj novih objek- tov. Kako bodo le-ti vpliva- li na kakovost zraka? S. Lesjak: »O teh objektih je bilo že precej govora na javnih razpravah. Ena izmed takšnih naložb je farma be- konov na Mali Pirešici. Za- vod za načrtovanje, kot stro- kovna in pooblaščena delov- na organizacija, je izdelal lo- kacijsko dokumentacijo, vendar smo pri tem tudi za- pisali, pod kakšnimi pogoji je lokacija možna. Pravza- prav smo ugotovili, da ta lo- kacija ni najbolj primerna zaradi bližine nasehj in ker je roža vetrov zelo neugodna. V Šempetru je v izgradnji kisarna. Ker bo skoraj v sre- dišču tega kraja, bo prav go- tovo zelo negativno vplivala na čisti zrak. Predvidena je nova zeljarna ob novi mle- karni v Rušah pri Arji vasi. K vsemu temu je treba dodati še to, da imamo Savinjčani precej težav tudi s škroplje- njem hmelja v letnem času z metasistoksom in drugimi škropivi, ki poleti zelo nega- tivno vplivajo na zrak. Jese- ni, ko je trganje hmelja kon- čano, poznamo drobir, ki ostane od strojnega obiranja in ga kmetje trosijo po nji- vah. To tudi ustvarja nega- tivno kakovost zraka. Ome- niti je treba še silose pri far- mah. V celoti gledano je kup de- javnikov, ki negativno vpli- vajo na kakovost zraka. Res pa so življenjsko potrebni, a ogrožajo zdravo življenje na- ših občanov.« - Kaj lahko poveste o či- stilni napravi. V kolikšni meri bo prispevala k bolj zdravemu okolju? S.Lesjak: »Centralna či- stilna naprava pri kasaškem mostu z zmogljivostjo okrog 60.000 enot bo res zgrajena. Povedati pa moram, da nih- če od projektantov zaenkrat ne more zagotoviti normal- nega in popolnoma funkcio- nalnega delovanja. Postavlja se vprašanje, kaj takrat, če takšna velika čistilna napra- va preneha delpvati. V ta- kem primeru pride do po- novnega negativnega vpliva na kakovost zraka v okolici.« - Koliko pozornosti so v občini namenili talnim vo- dam? S.Lesjak: »Temu vpraša- nju nismo namenili dovolj pozornosti. Mislim, da so prvi ukrepi, ki jih je skupšči- na sprejela pred nekaj mese- ci, korak naprej v prizadeva- njih za zdravo pitno vodo ta- ko v naši kot tudi v sosednji, celjski občini.« JANEZ \^DENIK Z merilnimi aparati do podaticov Celja se že nekaj let drži sloves mesta v Sloveniji z najbolj onesnaženim zra- kom, zato je tudi prvo v na- ši republiki dobilo deset po- staj za merjenje onesnaže- nosti, ki jih je Hidromete- reološki zavod postavil v različnih predelih mesta. Na postajah (merilne apa- rature so v manjših kioskih) na magnetni trak zapisujejo podatke o onesnaženosti zra- ka z SO2 in druge podatke o zraku, ki jih bodo spomladi pregledali in računalniško obdelali. Tako bodo prišli do natančnejših vzročnih zvez med vremenom in stopnjami onesnaženosti zraka. Računalniška obdelava podatkov pa bo tudi osnova za izdelavo študije »Matema- tični model širjenja onesna- ženja v celjski kotlini«. Na podlagi te študije naj bi se namreč v Celju v naslednjih letih odločali za lokacije no- ve industrije; obrate, ki bodo bolj onesnaževali zrak, naj bi postavili v tistih predelih, kjer sedaj nimajo toliko te- žav z žveplovim dioksidom. Študija bo dober pripomo- ček tudi strokovnjakom, ki se sedaj le na podlagi lastnih izkušenj odločajo, kdaj bo potrebno odrediti alai-m ozi- roma izredne ukrepe. V pri- hodnje bi lahko podatke, ki jih vsak dan odčitujejo na merilnih postajah (v Mikloši- čevi ulici in pri Cinkarni) ra- čunalniško obdelali in za najmanj pet ur naprej napo- vedali gibanje koncentracij žveplovega dioksida v zraku ter se na podlagi teh rezulta- tov odločili, kdaj bo potreb- no sprožiti alarm. S. S. Vpisnih mest bo dovolj Premalo strokovnih delavcev za usmerjanje In preusmerjanje Smernice za načrtovanje, razmestitev, spremljanje in izvajanje vzgojnoizobraže- valnih programov v usmer- jenem izobraževanju so si- cer korak naprej pri racio- nalizaciji šolskega sistema, vendar so še preveč ohlap- ne, kar daje možnost vsaki šoli, da z malo več truda uveljavi svoje posebne in- terese. To so ugotovili razpravljal- ci na nedavnem posvetu v Celju o usmerjanju in vpisu v prihodnje šolsko leto. To seveda ni namen smernic, ki izhajajo iz družbenega dogo- vora in nedavno sprejetih stabilizacijskih ' ukrepov v usmerjenem izobraževanju. Kakovost smernic se bo pb- l^azala le, če bodo šole težile ^ izpolnjevanju ciljev ne pa izjem, ki jih smernice dopu- ščajo. Smernice govorijo o ekonomični šoli, o združeva- programov, o dislocira- .riih enotah, ki naj bi bile le izjemoma. Vso pozornost na- menjajo tudi povezovanju šol iz drugih regij, sodelova- ■^ju z delovnimi organizacija- rni, zlasti pri dolgoročnem kadrovskem načrtovanju. Mreža šol na Celjskem ne prinaša bistvenih, novosti. Oddelkov bo približno toliko kot lam. To pomeni, da bo za Vse, ki končujejo osnovno šolo, dovolj vpisnih mest. Si- ^'er pa si v Celju prizadevajo kulturološki oddelek, v Velenju pa za matematično [naravoslovni oddelek. Na že- 'jo Smarčanov in Sentjurča- nov pa bodo štirje oddelki za Poklic tekstilnega konfek- •^ionarja, ne pa trije kot je bil J,epubliški predlog. Te pobu- de, ki so strokovno utemelje- so podprli razpravljalci ha omenjenem posvetu. Na posvetu so se dotaknili tudi vprašanja poklicnega usmerjanja in preusmerja- nja. Ugotovili so, da imamo premalo usposobljenih stro- kovnih delavcev za opravlja- nje tega, ne preveč hvaležne- ga dela. Levji delež sloni na poklicnih usmierjevalcih na skupnostih za zaposlovanje, vse premalo pa storijo za po- klicno vzgojo že v nižjih raz- redih osnovne šole. Poklicno usmerjanje je proces, ki ga je nemogoče opraviti v zadnjih dveh letih osnovne šole. Za- to bi temu delu vzgoje mora- li več pozornosti nameniti v rednih vzgojnoizobraževal- nih programih že razredni učitelji, katerim pa tovrstne- ga znanja primanjkuje. Tudi v višjih razredih se učitelji in razredniki premalo posveča- jojem vprašanjem, kar ni ču- dno, saj preobsežni progra- mi ne omogočajo podrobnej- še opazovanje učenca, ugo- tavljanje njegovih interesov in sposobnosti. Tudi v srednjih šolah ni- majo usposobljenih kadrov. Sedaj to za silo rešujejo šol- ski psihologi, ki pa na večini šol opravljajo tudi pedago- ško delo. V bodoče bo potrebno okrepiti vzgojno *unkcijo šo- le, kar pa ni le vprašanje po- klicnih svetovalcev, psiholo- gov in učiteljev temveč tudi staršev, ki bi se morali "bolje povezovati s šolo. Tudi de- lovne organizacije bi morale najti skupaj s šolo način, ka ko približati posamezne po- klice učencem že v nižjih razredih osnovne šole. VIOLETA V. EINSPIELER V Mozirju razširili kmetijsko preskrbovalnl oenter v zgornjih prostorih Kme- tijsko preskrbovalnega cen- tra Zgornjesavinjske kmetij- ske zadruge v Mozirju so od- prli tudi zgornjo etažo centra, ki bo namenjena prodaji oro- dja in tehničnih izdelkov. V nakupovalnem središču, ki so ga odprli ob lanskem občin- skem prazniku, so tako prido- bili novih 300 m- prodajnih in skladiščnih površin. Ivan Sopar, vodja tozda Tr- govina in gostinstvo pri ZKZ Mozirje, je takole ocenil novo pridobitev: -V prvi vrsti gre predvsem za prestavitev te- hnične trgovine iz središča Mozirja na lokacijo, kjer lahko sedaj kmetje in ostali kupci dobijo vse kar potrebujejo. Po- leg trgovine z živili lahko kmetje tukaj dobijo gnojila, kr- mila, rezervne dele, gradbeni material. V sklopu centra je tu- di vrtnarski center. Tu imamo tudi odkup živine, kož... In kot novost, v tehnični trgovini bodo sedaj več potrebnega ma- teriala, predvsem specialnih orodij, lahko dobili tudi obrt- niki in naša industrija. S Pli- narno Ljubljana se dogovarja- mo, da bi prodajali tudi tehnič- ne pline in acetilen za obrt. Te prodaje do sedaj v naši dolini še ni bilo. Gradimo tudi bife, kjer se bo lahko vsak.kupec, teh pa je veliko tudi iz oddalje- nejših krajev doline, lahko okrepčal. Sedaj po nakupih ne bo več potrebno toliko hoditi v Žalec aJi Celje.« RP. Humanost le zmagala Zakon o družbenem var- stvu duševno in telesno pri- zadetih ljudi, veljal bo od 1. junija letos, ureja družbeno varstvo zmerno, težje in tež- ko duševno prizadetih in najtežje telesno prizadetih ljudi, ki so to postali kot otroci ali mladostniki, najdlje pa do dopolnjenega 26 leta starosti. Mesečno bodo dobivali, vsi v enakem znesku, 35 od- stotkov povprečnega lanske- ga osebnega dohodka na za- poslenega v Sloveniji. Tele- sno in težko duševno priza- deti, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenjskih po- treb, bodo dobili še 20 od- stotkov tega osebnega do- hodka ali letos 3530 dinarjev. Tisti pa," ki so v celoti vezani na tujo nego in pomoč, bodo dobili še 30 odstotkov, to je letos 5300 dinarjev dodatka. Pri določanju upravičenosti do dodatka bodo poleg pred- pisov pokojninske in inva- lidske skupnosti upoštevali tudi merila socialnega skrbstva, torej tudi socialne razmere družin invalidov. Denar za novo pravico se bo zbiral solidarnostno in po enotni prispevni stopnji pri občinskih sisih sociednega skrbstva. Zal sprejeti zakon, ne velja za vse invalide, ampaik je sta- rostno omejen. Res je sicer, da bi bilo sistemsko mnogo primerneje združiti vse v enem zakonu. Toda zdaj so imele kljub temu odločilno besedo majhne materialne možnosti, sistemsko odloči- tev pa je bilo zato treba odlo- žiti na poznejši čas. Z. S. Lojze Srebro Po težki operaciji je 8. januarja v celjski bolniš- nici unvrl borec Šercerje- - ve brigade, kvalificirani usnjar, požrtvovalen gasi- lec ter vsestranski druž- beni in kulturni delavec Lojze Srebre iz Lokovice pri Šoštanju. Rodil se je 20. januarja 1925. leta v družini us- njaija in že kot 17-leten mladenič je bil ob okupa- ciji poklican na obvezno delo v Nemčijo, od tam pa k vojakom w na njsko fronto, od koder je bil premeščen v Fi-ancijo. Tu ga je leta 1943 vojaško.so- dišče obsodilo na smrt. vendar mu je uspelo po- begniti v domovino, kjer se je pridružil borcem XIV. divizije. Bil je v bri- gadi Ljube Šercerja. kjer je za svoje junaštvo prejel odlikovanje za hrabrost in nato še Red zaslug za narod ter spomenico bri- gade Ljube Šercerja in čin podoficirja. Po demobilizaciji leta 1946 se je. veren družin- ski ti-adiciji. tudi sam za- poslil v tovarni usnja ter opravil izpit' za kvalifici- ranega usnjarja. Tu je bil zaposlen polnih 30 let. ko so ga zaradi bolezni leta 1977invalidsko upokojili. V času življenja je zelo agilno deloval na raznih področjih družbenega življenja, tako v usnjarni kakor tudi v domači kra- jevni skupnosti Lokovi- ca. Bil je član industrij- skega gasilskega dništva v tovarni usnja, po upo- kojitvi pa gasilskega društva v Lokovici. Se zlatsti je bil aktiven kot godbenik delavske godbe Zarja, kakor tudi pri pev- skem oktetu v Lokovici in kasneje v pevskem zboru društva upokojen- cev Šoštaiij. Za dolgolet- no neumorno delovanje pri godbi in pevcih je pre- jel Gallusovo srebrno od- ličje, leta 1982 pa je od občinske kultwne skup- nosti Velenje prejel Na- potnikovo priznanje za posebne zasluge na po- dročju kultui-ne dejavno- sti. Na njegovi zadnji poti ga je spremljala množica domačinov, gasilcev in soboicev s številnuj}! pra- pori ter prijatelji in znan- ci. Za njegovo vsesti-aji- sko delovanje se mu je ob zadnjem slovesu zahvali- lo kar 8 govornikov - predstavnikov dmštev. tovaj'ne usnja in družbe- nopolitičnih organizacij. V zadnje slovo so mu za- peli pevci društva upoko- jencev Šoštanj m okteta, žalostinke pa so zaigrali še rudai'ska godba iz Ve- lenja in domača delavska godba Zarja iz Šoštanja, katere aktiven član je bil dolgo vrsto let. V KO J C 8. STRAN - NOVi TEDNIK 19. JANUAR 1984 Iz lutra le zrastel nov dan Na Svetini so ustanovili kulturno društvo Sredi decembra lani so na Svetini nad Celjem ustano- vili kulturno društvo. Po- budniki so bili krajani in zlasti mladinci in pionirji. Funkcijo predsednika so zaupali Cirilu Pčsjaku. Kul- turno življenje na Svetini je bilo živahno že pred ustano- vitvijo društva in znano zlasti po godbi na pihala, ki bo kmalu slavila 100-letni- co obstoja. - Ustanovitev društva pomeni zdaj v bistvu nada- ljevanje bogate tradicije. Kako ste si zastavili pro- gram dela? »Močne korenine je pog- nala poleg godbe na pihala tudi pevska sekcija, ki jo bo- mo skušali še razširiti. Veseli nas, da se za razmah kultur- nega življenja zanimajo predvsem mladi. Radi bi ustanovili še zabavni ansam- bel in oživili dramsko sekci- jo. Pri vsem tem se zaveda- mo, da ne moremo od vsega začetka zajemati s preveliko žUco. Dograjevati moramo predvsem to, kar imamo in skrbeti za kakovostno raven prireditev.« - Vaše želje pa verjetno presegajo te okvirje. »Seveda razmišljamo tudi o drugih dejavnostih. Radi bi, na primer, ustanovili filmsko sekcijo in vanjo vključili mlade in starejše. Idej in pobud s strani kraja- nov je veliko, saj si želijo pri- reditev in jih tudi radi obi- skujejo.« - Prostor imate? »Delamo v prostorih kra- jevne skupnosti, če je treba, tudi na prostem. - Delo društev navadno na svoj način kroji tudi de- nar. Pomembna so zlasti za- četna sredstva. Jih imate? »Lahko rečem, da znamo biti skromni in delovni. Ra- zveselilo nas je, da nam je občinska socialistična zveza takoj po ustanovitvi nakaza- la 10.000 din. Ni veliko, a za začetek bo kar zadostovalo, še posebej zato, ker se je naši prošnji za finančno podporo odzvala tudi štorska Železar- na. Tu gre za sodelovanje, ki tudi ni novo. Društvo se bo z veseljem odzvalo vabilu tega kolektiva za nastop ob kakš- nem prazniku ali drugi pri- ložnosti. Naj povem, da smo zdaj najmlajše, 46. po vrsti, društvo v Zvezi kulturnih or- ganizacij, od koder tudi pri- čakujemo sodelovanje in po- moč, tako strokovno kot de- narno. Na nas je zdaj, da se dokažemo.« MATEJA PODJED Kulturni praznik Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku bo 6. februarja ob pol osmih zvečer v Narodnem domu v Celju, kjer bodo po kulturnem programu podelili priz- nanja za pomembne do- sežke na področju kul- turnega ustvarjanja v zadnjih letih. Številne kulturne prire- ditve se bodo vrstile od 27. januarja do 10. fe- bruarja, ko bodo na širo- ko odprta vrata poklicnih kulturnih ustanov v Ce- lju. Motto letošnjega praznovanja kulturnega praznika je množičnost na ljubiteljskem in po- klicnem področju. Na praznik se skrbno pripravljajo tudi kulturna društva po krajevnih skupnostih in organizaci- jah združenega dela. Tudi letos filmsko gledališče AbonentI bodo videli 12 kakovostnih filmov Za 300 dinarjev si lahko ljubitelji dobrih filmov za- gotovijo prenosljivo abo- nentsko vstopnico za novo sezono celjskega filmskega gledališča in si z njo ogleda- jo 12 kakovostnih filmov. Akcija kinopodjetja, ki se je potrdila že v preteklih sezo- nah, doživlja letos novo po- trditev s sporedom filmov, mimo katerih pravi ljubite- lji sedme umetnosti ne mo- rejo. Vsak dragi četrtek v mese- cu (z izjemo novembra, ko bo to tretji četrtek) se bo ta- ko v kinu Union odvrtel eden od filmov s sporeda ki- nogledališča. Gledalci pa bo- do videli zanimive in kvali- tetne filme. Sest filmov eili kar pMjlovica bo ameriških in sicer Štirje prijatelji (režija: ArthiiT Penn), Rdeči (režija: Warren Beatty), Vse kar ste vedno želeli vedeti o sexu (režija: Woody Allen), Rudar- jeva hči (režija: Michael Ap- ted), Nostradamus (režija: Robert Guenette) in Na zla- tem ribniku (režija: Marc Ry- dell). Domače filme bo zasto- pal slovenski, režiserja Mar- jana Cigliča - Razseljena oseba. Odlična sta oba nem- ška fUma v sporedu in sicer Svinčeni časi (režija: Marga- reth von Trotta) in Lih Mar- len (režija: Rainef Wemer Fassbinder). Barve angleške kinematografije bo zastopala groteska Bolnišnica Britani- ja (režija: Lindsay Ander- son), švicarske pa komedija Kako postaneš Švicar (reži- ja: Rolf Lussy). Pred 14 dne- vi pa se je že odvrtel prvi od filmov IZ sporeda letošnjega filmskega gledališča, mad- žarski film Cas se je ustavil (režija: Peter Gothar). Tudi letos so se v Kinopo- djetju potrudili in izdali pri- ročno brošurico z opisi vseh 12 filmov s sporeda in z dru- gimi koristnimi podatki. Knjižica bo prišla prav vsa- kemu ljubitelju filmov, še posebej pa kulturnim anima- torjem in filmsko-vzgojnim delavcem. Ta brošurica je na voljo pri blagajnah vseh ki- nematografov v Celju. Sklenemo lahko, da akcija Kinopodjetja v obliki film- skega gledališča le potrjuje resno programsko naravna- nost te celjske kulturne in- stitucije. BRANKO STAMEJCIC Tej ijyiiiii:iii se ne da odpovedati Tako pravi Terezija Kmetic v Svibnem, vasici visoko nad Radečami, kjer so njega dni gospodovali mogočni Ostrovrharji, se prepletata idilika pokrajine in roba- tost življenja daleč od mest in najbiižnjega središča v dolini. Pa so si ti kmečki ljudje znali že davno ustvariti vsaj podobne pogoje življenja kot so ga živeli oni v dolini. Izbo- rili so si in obdržali svojo šo- lo, s pomočjo družbene skupnosti so pripeljali cesto iz nižine, zgradili večnamen- ski objekt in še marsikaj. Ob vsem tem pa so ves čas skr- beli za slovensko besedo, pe- sem in stare običaje, da bi ne zbledeli. Kulturno življenje je bilo v Svibnem že od nek- daj potreba, kot sta kruh in voda. Starosta kulturnega življe- nja v Svibnem je Terezija Kmetic. Pri sedemdesetili letih je še vedno tam, kjer se kaj snuje, največkrat na šoli, ki je bila in je še vedno sredi- šče kulturnega življenja, ki živahno, čeprav slabše kot nekoč, utripa tudi v okviru kultumoprosvetnega druš- tva v krajevni skupnosti Svibno. Terezija Kmetic je rojena igralka in pevka. Na sviben- skem amaterskem odru je prvič zaigrala pri svojih dvaj- setih letih. Bila je Anka, mla- do dekle v Meškovi drami »Pri Hrastovih«. Potem je zaigrala Donrmovo dekle v upodobitvi Jurčičeve pove- sti, pa mater v Klopčičevi Materi, Kastelka v istoimen- ski drami. Triintrideset naj- različnejših vlog je odigrala na odru v svojem rojstnem kraju. »Veliko smo igr^^i^te pred vojno, potem so me med drugo vojno izselili v Nemčijo, po osvoboditvi pa smo nadaljevali še z večjo vnemo. Veliko smo gostovali v sosednjih krajih. Najbolj živahno je bilo po letu 1950, danes pa gledališka amater- ska dejavnost v Svibnem kar nekam umira, če jo primer- jam s tedanjimi časi, ko smo imeli mnogo slabše pogoje za delo. Morda se bo sedaj, ko smo dobili nov oder na šoli, kaj premaknilo,« pripo- veduje ena najstarejših kul- turnih delavk v Svibnem. Ženska, ki je kot amater- ska igralka najraje igrala ženske like z ruto na glavi in košem na hrbtu, je še-danes nepogrešljiva. Rada je m otroki, kadar kaj priprav jo. Se pred kratkim je šepetavka na odru, pa jc počasi zapušča. »Velik bilo lepega v tem mojem ži Ijenju,« pravi in pri tem mir na oder, na občinstvo, ki t je bilo včasih veliko več kot danes. Misli na svoje režiser- je, pa na stotere ure večernih in nedeljskih vaj. »Vedno sem še pripravljena pomaga ti. To ljubezen nosiš v seb. od rojstva, zato se ji ni mogo- če odpovedati,« pravi. Kot da se žeU opravičiti, da je pri teh letih še vedno aktivna. MARJELA AGR »Vale v slogu« na Goriškem srečaniu Na Goriškem srečanju ma- lih odrov, ki se je letos prvič razširilo tudi onkraj meje, je v ponedeljek zvečer nastopi- lo tudi Slovensko ljudsko gledališče Celje in Carikarjev dom s Oueneaujevim proz- nim delom: Vaje v slogu. Predstava, ogledalo si jo je tako celjsko kot ljubljansko občinstvo, je tudi v Stari Go- rici naletela na dober odmev. V njej nastopata člana SLG Celje Anica Kumrova in Iz- tok VaUč, iz Ljubljane pa Po- lona Vetrih in Jiarij Souček, ki je predstavo tudi režiral. MP Martvres Christi Nova zbirka imh&rjeve Mohorjeva družba v Celju ima novo iaijižno zbirko, ki pa ni tako nova. Zbirka Cerkveni očetje je nastala že pred 45 leti, njen ustano- vitelj pa je bil prof. dr. Franc Ksaver Luk- tnan. Pred dnevi pa je izšla prva knjiga iz obnovljene zbirke in sicer z naslovom Kristusovi pričevalci, gre pa za šestintrideset poročil o mučoicih prvih stoletij. Avtor knjige je Franc Ksa- ver l4iknian, priredba in uvod pa je delo Ivana Po- javnika. Urednik zbirke prof. Mari- jan Smolik je v omenjeni knjigi zapisal: »Pred 45 leti je Družba sv. Mohorja začela pod strokovnim vodstvom prof. dr. Franca Ksaverja Lukmana izdajati Cerkvenih očetov izbraria dela. Izšlo je osem zvezkov, zadnji med vojno v Ljubljani, in vsi so danes že velika redkost. Poz- neje je urednik Lukman s so- delavci pripravil še rokopise za nekaj zvezkov, a povojne razmere niso dopuščale, da bi tudi izšli. Mohorjeva družba je pred nekaj leti sklenila začeto de- lo nadaljevati s ponatisi že izdanih zvezkov in s tiska- njem novih prevodov, za ka- tere strokovno stran bo po- skrbel patrolog dr. Ivan Po- ja\Tiik. Kot nekaka posku- sna zvezka, ki naj ugotovita zanimanje pri Mohorjanih in drugih bralcih za take knjiž- ne izdaje, sta izšli knjigi: Iz- EKjvedi sv. Avguština (1978) in Gregorij veliki in njegova doba (1980), ki jo je Lukman napisal pretežno iz odlom- kov pisem papeža samega. Obe sta pošli skoraj takoj po izidu, čeprav sta bili tiskani prva v 3400, druga pa v 1200 izvodih: dobra spodbuda za začetek nove zbirke Cerkve- ni očetje.« »Kristusovi pričevalci« seznanjajo bralca s časi prvih stoletij našega štetja, torej burnega časa na prelo- mnici pohoda krščanstva v prostor in čas že počasi uga- šajočega rimskega cesarstva. Na prvi pogled bi knjiga, ki j d je izvrstno in estetsko dog- nano opremil Marjan Pater- noster, bolj prisodili na knjižno polico ožjega bolj strokovnega bralskega kro- ga kot pa je še vedno najbolj obširna družba bralcev Mo- horjeve. Toda temeljitejše branje omogoči vsakomur, da se seznani s pomembnim delom zgodovinskega ob- dobja, ki je važen še posebno za vse tiste, ki so sestavni del verujočega občestva D. M. foHdera znova zažinla Nekdanji aktivni plesa- lec Branko Oset bo nada- ljeval z delom, ki ga je prekinil pred ieti. 2^ to je bil že zadnji čas, saj je fol- klorna sekcija, ki je bila v preteklosti ena najboljših v regiji in republiki, v zadnjih letih popolnoma zamrla. Poleg tega bo zo- pet izkoriščen fond naro- dnih noš, ki je izredno bo- gat. V Šentjurju imajo komplete gorenjskih, be- lokranjskih, šumadijskih, bosanskih in kozjanskih narodnih noš. Sekcija bo vadila v dvorani gasilske- ga doma. £. IIECNPC Zanimanie za šentjurski muzei Muzej skladateljev Ipav- cev iz Šentjurja občani zelo radi obiskujejo. Od otvori- tve, ki je bila pred dobrim letom, si je do danes muzej- sko zbirko ogledalo že 3200 obiskovalcev. Zaradi veli- kega zanimanja se je upra- va muzeja odločUa za razši- ritev dejavnosti. V mansar- dnih prostorih Ipavčeve hi- še bodo uredili zbirko sta- rih instrumentov. Pripravi- li bodo tudi razstavo slik slikarjev in slikarjev samo- rastnikov iz šentjurske ob- čine. E.RECNIK Ob delu še pesem velja za Rudarski oktet Leta 1979 se je zbralo v Rudarskem oktetu v Titovem Velenju osem fantov in že tudi mož, ki so pod vodstvom znanega glasbenika Ludvika Glavnika začeli gojiti lepo domačo pesem. Poleg narodnih in umetnih prevladujejo zlasti rudarske pesmi. Vadijo dvsikrat na teden, zdaj pa se pripravljajo na koncert, ki ga bodo pripravili ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju in zato so vaje še pogostejše, kot običajno. Za svoje delo, ki je sicer amatersko, dobijo največ pomoči od DO Rudnik lignita Velenje, glede na vse dosežene uspehe pa pričakujejo tudi pomoč občinske kulturne skupnosti Velenje. Vodja Rudarskega okteta je Ludvik Glavnik (na sliki skrajno desno). LOJZE OJSTERSEK NOVI TEDNIK - STRAN 9 Turistično društvo Šentjur šentjursko turistično društvo bo letos pridobi- lo nov prostor. Kiosk, v katerem je bila cvetličar- na, bodo preuredili v turi- stično pisarno. Prostor jim bo prišel prav, saj so si letos zadali veliko dela. Pripravili bodo predava- nja o turizmu in o vrtnar- stvu. Z lastnico foto-ate- Ijeja bodo uredili mali park pred knjižnico in udeležili se bodo tekmo- vanja za ureditev balko- nov, oken in vrtov. Sku- šali bodo tudi vplivati na t, hišne svete, da uredijo ze- ■^lenice pred svojimi bloki. -^'^jani se hišni sveti vabilu iso odzvali. Veliko pa so ^redili osnovnošolci, ki * skozi vse leto skrbeli za prostor pred spomeni- 'kom žrtvam fašističnega ^rorja in za prostdr pred •avčevimi spomeniki. E. RECNIK vesta, kai Je kmečki turizem Pri Trklju, kot se reče po domače Mermalovi turistič- ni kmetiji v Gornjem gradu, se pri turističnem gospo- darstvu pohvalijo laliko že z dvajsetletnico, čeprav go- stilniška tradicija sega da- leč v čase nazaj, tja do leta 1885, v Alojz in Antonija Mermal sta še vsa krepka in okretna, čeprav je sin Maks ž ženo Cvetko močno zagrabil zlasti pri živini, s katero ima veliko veselja. Zelo zagnan je za de- lo, ga zna pohvaliti oče Alojz, potem, ko s pogledom boža- joče preleti deset glav njiho- vih "črnk«, čeprav v vsej Gornji Savinjski dolini, pa tudi v Zadrečki, kraljujejo le sivke - rjava pasma govedi. V hlevu imajo ob omenje- nem številu krav mlekaric črne pasme ponavadi še pet telic, pa nekaj prašičev, na leto pa oddajo po kakšnih 35.000 litrov mleka. Z odkupno ceno so bili proti koncu lanskega leta še nekako zadovoljni, čeprav je Alojz s hudomušnim nasme- škom dodal, da se čisto »slu- čajno« ponavadi zgodi tako. da, ko gre odkupna cena mleka gor, se nenadoma zmanjša tudi stopnja tolšče v mleku. 2e tedaj, ob našem obisku smo skupaj pojamra- li nad dragimi gnojili, potem pa smo doživeli se »božično podražitev« gnojil za 12 od- stotkov. Kaj danes o gnojilih in o ceni misli Mermalov Alojz, si lahko kar mislimo? S turističnim kmetijstvom se lahko ukvarjajo le usmer- jene kmetije, to je že spozna- no dejstvo in izkustvo. Ce ta- ko ni, potem se lahko kaj hi- tro spremenijo v »pušeljšan- ke«, kjer je pijača in hiter za- služek glavni motiv. Pri Mer- malovih se zavedajo pravega poslanstva turističnega kmečkega gospodarstva, za- to je na hrani, predvsem do- mači, poseben poudarek. Osnova za usmerjenost kme- tije je v petih hektarih obde- lovalne zemlje, v najemu imajo še tri hektarje, pa ne- kaj malega gošče, poldrug hektar. Se zanimivost, ki nam jo je ob koncu obiska zaupal Trkljev Alojz: »Do železni- ške postaje v Ljubljani je točno 50 kilometrov asfalta čez Črnivec, prav toliko pa je kilometrov do Celja. Se pra- vi, da smo točno na pol poti med Celjem in Ljubljano.« MITJA L^NIK PUNINSKi KOTlClr Poliod na Radulio PD Celje organizira v soboto, 21. januarja in v nedeljo pohod ^a 2062 metrov visoko Raduho. Udele- ženci se bomo v soboto ob 9. uri zbrali na glavni avtobusni postaji v Celju. Do Luč se bomo peljali z avtobusom na redni progi za Logarsko dolino. Iz Luč se bomo povzpeli na Loko pod Raduho, kjer bomo prenočili, v nedeljo pa nadaljevali pohod na vrh Ra- duhe. Popoldan se bomo vrnili v Luče in okrog 18. ure nazaj v Celje. Vse, ki se želijo udeležiti pohoda, opozarjamo na zimske razmere. Za pohod so potrebni solidni planin- ski čevlji, gamaše in smučarske palice. Prehrana iz nahrbtnika. V planinski koči bo mogoče dobiti samo čaj. Zimski pohod na Raduho je v lepem vremenu nepo- zabno doživetje. Udeležbo priporočamo tudi tistim, ki se nameravajo udeležiti zimskega pohoda na Stol, ki bo 18. februarja 1984. JK SmuCarsici avtobusi Bližajo se šolske počitnice, a že sedaj vozijo v smučarske centre posebni smučarski avtobusi. Na Roglo vozita dnevno iz Celja dva avtobusa. Prvi odpe- lje z Glazije ob 6.45, drugi pa z avtobusne postaje ob 8. uri. Po vmesnih postankih v Vojniku, Frankolovem, Stranicah, Ulipih, Zrečah, prispe prvi na Roglo ob 8.10, drugi pa ob 9.20. Povratki smučarskih avtobusov z Rogle so ob 15.30, 16.30 in 17. uri. Na Golte, z vmesnimi postajami v Petrovčah, 2alcu in Šempetru pelje smučarski avtobus zaenkrat le ob sobotah in nedeljah, v času šolskih počitnic pa vsak dan. Avtobus odpelje ob 7.30 s celjske avtobusne postaje. Med tednom se lahko do Mozirja zapeljete z avtobusi na redni progi, ki iz Celja odpeljejo ob 7.10, 8.10, 10.10,11.10 in 12.10, medtem ko je zveza za 2ekovec ob 7.10, 8.10, 10.10, 11.10 in 12.10. Tudi na Kope bodo vozili smučarski avtobusi, seveda če bo dovolj zanimanja. Prijave sprejemajo pri Kompasu in Izletniku. Priznanja za cvetje in urejeno j oicoije v Šoštanju ] Turistično olepševalno društvo Šoštanj je na nedavni pri-j ložnostni slovesnosti v Kajuhovem domu v Šoštanju pode-i lilo gojiteljicam okrasnega cvetja lepa priznanja za uspehe,! dosežene v lanskem letu. Za uvod v slovesnost je najprej zapel nekaj pesmi mešani pevski zbor društva upokojencev Šoštanj, pod vodstvom Al jjza Satlerja. Nato pa so bila podeljena priznanja, ki so jih prejele gojiteljice: Pepca Arzenšek, Jožica Stropnik, Justi Hriberšek, Zofija Petejan, Silva Kahgaro, Marija Gagolič, Juiijana Balant, Tatjana Drev, Viktorija Rogelšek in Danica Cerar. Za dolga leta lepo urejen vrt in balkone pa je prejela posebno priznanje 'gospodinja Cinta Praznik, ki izredno lepo skrbi za lepo urejeno okolje hiše na Slandrovi poti, ki jo poleti še zlasti občudujejo tisti, ki hodijo na šoštanjski grad. V.K.i Po poteh XIV. divizile piše Božo Jordan Z Lesičnega na Bohor Lesično je oddaljeno od Šentjurja le 20 kilometrov. Ob cesti iz Šentjurja je pri Gorici tudi Slivniško jezero. Iz Celja do Lesičnega (31 km), ter dalje na jugovzhod po Titovi cesti v Kozje, Podsredo, v spo- minski park Trebče v Bistrico ob Sotli, vozijo tudi avtobusi. Za boljše spoznava- nje teh predelov lahko kupimo tudi pre- gledno karto občine Šmarje pri Jelšah (1:50.000, izdana 1. 1981), ki ima na zadnji strani tudi zapise o znamenitostih te obči- ne. Na njej boste lahko poiskali pot od Sedlarjevega do planinske koče na Bo- horju. Avtobusna postaja Lesično je ob glavni cesti, ki pelje proti Kozjemu. Z nje gremo na cesto, ki vodi v Planino (11 km) in preko mostu čez Bistrico pridemo v Lesično. Ob cesti je spomenik XIV. diviziji in osrednji spomenik NOE. Pri trgovini in bifeju zavije- mo v zahodni del kraja proti cerkvi sv. Urha na Jezeru v Tešovem. Ta cerkev se prvič omenja v letu 1394, po ljudskem izročilu pa spominja ime cerkve na čas, ko naj bi bilo tu, še preden si je voda izsilila izhod skozi sotesko proti Kozjem in Sotli, jezero. Pred rojstno hišo predvojnega hrvatskega pohti- ka Vladimirja Mačka (1879-1964), sloji ste- brasto znam.enje s kipom premišljajočega Kristusa iz leta 1713. Lesično se je v 19. stoletju uveljavilo kot krajevno središče na račun sosednjega Pilštajna, ko so s Pilštajn- skega sedla premestili cesto v dolino Bi- strice. Za cerkvijo stopimo preko mostu, zavije- mo levo in gremo po stezi ob Zagorskem potoku. Ponovno stopimo na cesto in gre- mo le nekaj časa po njej. Smerna tabla nas opozori, kje naj krenemo proti Bohorju (druga pot je vodila od tu dalje po cesti ob Zagorskem potoku čez Podlog pod Bohor- jem, v Šentvid in na Planino in tudi ta pot je vodila mimo spomenikov NOV). S ceste gremo čez potok proti domačiji Dvoršek. Po dolinici priteče potok Bobovec. Med hiša- ma gremo le^alQ_^po dolinici navzgor in zavijemo desno po strmi gozdni vkrebrici do Leskovška. Hodili smo in hodimo po Logu. Pred naslednjo domačijo zavijemo na plani svet od koder je razgled. Na vTšini krenemo desno in ker pri nekdanji Majeri- čevi domačiji ni nikogar več, pazimo na markacije. Sicer pa pri domačiji še raste zaščiteno božje drevo (Ilex), na zapuščeni gredi pa spomladi lepo cveto narcise. Po gozdni stezi prečkamo zavoj in pridemo na pot. ki smo jo prej zapustili. Zavijemo desno in gremo po tej poti do zadnje domačije Tovornik (Zagorje 13 km, 850 m). Z dela te poti je lep razgled. Pri Tovorniku stopimo na cesto, ki se ob Bistrem grabnu vzpenja iz Kozjega. Po nji gremo v breg proti jugu. Kmalu za zavojem je nova gozdna pot, ki vodi naravnost na Brest (808 m), na sedlo med DebeUm vrhom i OsUco. Do tega me- sta, kjer pravijo, da je rastel večji brest, ki so ga posekali, smo porabili slabi dve uri hoje. Pri Brestu, v cestnem zavoju, pelje proti vzhodu na Oslico in dalje v Kumrovec Za savska planinska pot. Mi krenemo na zahod po poti XIV. divizije (tu se začno tudi ozna- ke Zasavske planinske poti - osno\Tia slo- venska markacija, ki jo reže velika črka Z) in poti "Po poteh borb in zmag Gorjanci- Bohor« (posebna oznaka: Triglav in rdeča črta) proti planinski koči. Tako smo stopili na stezo, ki združuje tri vezne poti. Na jasi stopimo na razpotje. On- stran ceste je odcep za partizansko bolmšni- co, desno po cesti pa bomo pot nadaljevali mi. Na sončni jasi v bližim vTha Spic hriba stoji planinska koča na Bohorju (925 m). Ima 41 postelj in 10 skupmh ležišč. Z Bohor- ja je lep razgled daleč po dolini Save, po Dolenjski, ter vse do Pohorja m Dona^ke gore. J9^JAWIAB1BB4 Anclinova kmetija je ujeia čas Tone Pečečnik ali po do- mače »pri Anclinu«, je edini z zaščiteno kmetijo v Sta- rem Velenju. Zanj je značil- no, da IjUbi zemljo in vse kar mu zemlja daje. To pa pomeni, da tudi vanjo vlaga. Poglavitna je mehaniMcij a v zasebnem kmetijstvu, zla- sti zdaj, ko ni več rok za delo. Pri Pečečnikovih so trije pa- ri rok: Tonetove, njegove že- ne Alojzije in sina Toneta, ki ;e končal kmetijsko šolo v Šentjurju ter bo verjetno tu- li nasledil očeta. »V sedanjem času je tehni- ka v kmetijstvu dosegla že akšen razvoj, da pameten kmet ob dobrem delu zvečer lahko sede tudi pred televi- zor, prisluhne radiu ali kaj prebere. In danes je na tele- vizij u tudi vedno več kmetij- skih novic, ki smo se jih vča- sih kar nekako sramovali.« Tone Pečečnik ima v so- dobno opremljenem hlevu 14 glav molznic, ki mu dajo dnevno 150 do 200 litrov mleka, poleti nekaj več ali letno 45 do 50 tisoč litrov. Mleko oddajo v zbiralnico v Šentilj, nekaj malega pa ga »vzamejo« tudi ljudje po va- seh, ki so raztresene okoli velenjskega gradu. V Anclinovi hiši pripove- dujejo: »Obdelovalne zemlje imamo šest hektarjev, prav toliko gozda. 2e vsa leta smo kooperanti kmetijske zadru- ge v Eri Velenje, zato imamo prednost pri dobavi umetnih gnojil, umetne hrane in po- dobnega. Pomagamo si tudi tako, da letno oddamo po šti- rmajst telet, zase pa obdrži- mo po tri teličke. Damo tudi dve kravi v zakol. V lilevu imamo napajalnike, zunaj vodo iz mestnega vodovoda. In kaj si želim letos? Lani je bilo dobro, da bi bilo le še letos tako. Pojesti je treba to- liko, kolikor imaš. To ne ve- lja samo za kmete, ampak za nas vse.« LOJZE OJSTERSEK jCunčerejski program v občini Ceije SOZD ]VIerx, ki je v Slove- niji glavni nosilec intenziv- ne reje kuncev, računa tudi v občini Celje na pospešen razvoj kunčereje. Upošteva- je najbolj primerni pasmi kuncev novozelandec in ka- lilomi jec s križanci, naj bi v celjski občini že čez štiri le- ta imeli v intenzivni koope- racijski reji osnovno čredo približno 3500 kunčjih sa- mic, letna proizvodnja pa bi lahko dosegla že število 150.000 kuncev brojlerjev povprečne teže 2,5 kilo- grama. Strokovnjaki v sozdu Mene pričakujejo, da se bo tudi število osnovne črede do leta 2000 lahko ustalilo pri številki 10.000 samic, let- na proizvodnja pa bi se povz- pela na 500.000 kuncev. Po- leg intenzivne bi narastla še ekstenzivna reja, katere osnova bi bila domača, ohiš- nična krma z nujnim preno- som sodobne tehnologije in pasem z večjim genetskim potencialom iz intenzivne re- je. Logičen pa bi bil tudi bolj organiziran odkup. Iz obeh vrst reje bi v Celju okrog leta 2000 lahko raču- nali s približno 800.000 kunci brojlerji oziroma 2000 tona- mi žive teže, ali še drugače povedano, s 1200 tonami kunčjega mesa ob upošteva- nju 60 odstotne povprečne klavnosti. Vsekakor na prvi pogled dokaj optimistične napove- di, ki pa vendar po prepriča- nju dipl. kmet. inž. Sava Ostrožnika iz sozda Merx te- melji na naslednjih dejstvih: • kimci izredno dobro iz- koriščajo ceneno krmo iz- ključno rastlinskega izvora, ki jo pretvarjajo v visoko ka- kovostno meso, • pri porabi krme kunci ne konkurirajo ostalim vrstam živinoreje, • kunčereja se je že začela uspešno v sosednji laški ob- čini, v nekaterih cirugih prav tako, povsem realna pa je tu- di v občiri Celje, • gre za intenzivno rejo kuncev, ki je nova panoga živinoreje in ima veliko pri- hodnost, pri čemer niso za- nemarljive zlasti izvozne možnosti in perspektive kimčereje v Evropi. MITJA UMNIK Razstava govedi v Mozirju so že začeli s pripravami za veliko raz- stavo sivo rjave govedi Gornje Savinjske in Šale- ške doline, ki bo 26. aprila na pomožnem igrišču športnega parka v Mo- zirju. Razstavo bodo pripravili v sklopu evropske konfe- rence rejcev sivo rjave go- vedi, ki bo od 24. do 27. aprila na Bledu in ki se je bo udeležilo okoli dvesto udeležencev, največ rejcev sivo rjave govedi, iz štiri- najstih evropskih držav. Tretji dan konference, 26. aprila, si bodo vsi udele- ženci konierence ogledali razstavo v Mozirju, kjer jim bodo organizatorji pripra- vili tudi zabavno folklorno prireditev. Dejstvo, da v Gornje Savinjski dolini do- segajo daleč najboljše re- zultate v državi pri reji sivo rjavega goveda, govori v prid temu, da Mozirja za to veliko razstavo niso izbredi naključno. Člani odbora za organiza- cijo razstave, v katerem so predstavniki Zgornjesa- vinjske kmetijske zadruge, veterinarji Savinjsko-šale- ške veterinarske postaje in predstavniki Zadružne zve- ze Slovenije so že začeli s pripravami na razstavo. Gospodarno kmetovanje Piše Franc Potočnik, dipl. kmet. Inž. Krmni obrok za krave molznice (5) Krmni obrok V. Ob krmljenju obroka V ali VI lahko pri 600 kilogramski kravi pričakuje- mo dnevno okoli 19 litrov mleka s 4% tolšče. Če je mleko manj mastno, so potrebe po energiji seveda tudi manjše. Normativi, ki jih uporabljamo pn izračunu krmilnih obrokov, ne upošte- vajo, da krave v določenem obdobju laktacije izgubljajo ali pridobivajo tele- sno težo. Tako lahko npr. po telitvi na- molzemo več mleka, kot bi ga lahko pričakovali na osnovi količin krme, ki jih je krava zaužila. V tem primeru črpa žival hranilne snovi za tvorbo mleka iz svojih telesnih rezerv. Nasprotno pa lahko proti koncu laktacije del hranil- nih snovi, ki smo jih predvideli za tvor- bo mleka, žival izkorišča za nalaganje telesnih rezerv oziroma za povečanje te- lesne teže. Vedeti moramo tudi to, da posamezne krave različno dobro izkori- ščajo krmo za tvorbo mleka. Ta sposob- nost je genetsko pogojepa. Dobra molz- nica običajno nikoli ni preveč rejena in nasprotno je slaba molznica le redko v slabi telesni kondiciji. To pravilo velja, če je krmni obrok pravilno sestavljen, kajti sestava krmnega obroka tudi odlo- čilno vpliva na izkoriščanje hranilnih snovi za tvorbo mleka ali za povečeva- nje telesne teže. Proti varoozi le z doslednostjo Kužna bolezen čebel na območju konjiške občine Varooza, bolezen čebel, se je razširila tudi v konjiški občini, na kar so opozorili rezultati testne preiskave v mesecu oktobru. Bolezen so odkrili v čebelarstvih v na- seljih Licenca, Zgornje La- že. Jernej, Loče in Stranice. Gre za kužno bolezen odraslih čebel, ki jo povzro- ča klop vrste Varoa Jacobso- ny. Klop sesa hemolimfo če- bel in jih s tem slabi. Ce se preveč razmnoži, lahko zač- ne propadati čebelarstvo na širšem področju. Zatira pa se ga s plinjenjem z raznimi sredstvi, vendar nobeno od teh ne sme biti za čebele škodljivo. Povzročitelja va- rooze je izredno težko uničiti in to je tudi razlog, da se je bolezen v nekaj letih razširi- la po vsej državi. Prvič je bila pri nas ugotovljena pred še- stimi leti v vzhodni Srbiji. Zelo dosledno so se zatira- nja bolezni lotili v konjiški občini, ki je zaradi ugotovi- tve kužne bolezni proglaše- na za okuženo. Veterinarski 2:avod Celje, poslovna enota Slovenske Konjice, mora, ta- ko zahteva tudi odredba ko- njiškega izvršnega sveta, do 15. marca letos pregledati vsa čebelarstva v naseljih: Licenca, Petelinjek, Jernej, Zgornje Laže, Spodnje Laže, Zbelovo, Loče, Koble, Krav- jek, Lipoglav, Selški vrh, Pe- noje, Mlače, Stranice, Križe- vec in Bukovlje. Do 31. mar- ca je s to odredbo prepove- dan tudi vsak promet s čebe- lami ter izdajanje zdravstve- nih spričeval za čebelarstva na okuženih območjih. Oku- žene čebelje družine bodo smeli čebelarji premeščati šele po končanem zdravlje- nju in še to le s soglasjem veterinarske službe. Le z do- slednostjo čebelarjev in stro- kovnjakov bo mogoče uniči- ti povzročitelja bolezni če- bel, kar je tudi namen izdane odredbe. Stroške diagnostičnih preiskav bodo poravnali iz proračuna skupščine občine iz sredstev za zatiranje žival- skih kužnih bolezni, med- tem ko bodo morali stroške zdravljenja čebel "poravnati čebelarji sami. MP' 19. JANUAR 1984 NOVI TEOMK - STRAN 11 Je tako prav? Zgodilo se je v samopo- strežni trgovini Menca na Ulici frankolovskih žrtev. 27. decembra sem bil ob 17. uri v tej trgovini in kupil liter zeliščnega likerja, dva zavit- ka cigaret in čokolado. Vse sem plačal pri blagajni in za- pustil trgovino kot že toliko- krat poprej, misleč, da je vse v redu. A zmotil sem se. Na- slednji dan sem spet prišel v trgovino in ko sem stal pred blagajno, da plačam, kar sem imel v košarici, je prišla k meni uslužbenka tovarišica Tatjana. Pozveda me je s sabo na pogovor. Sel sem, ne da bi slutil, za kaj gre. Bil sem zelo presenečen, ko mi je poveda- la, da me je prejšnji dan nek- do prijavil, češ da sem vzel liter ruma, ne da bi ga plačal in odšel iz trgovine. To ni bi- lo res, zato sem zahteval, da mi povedo ime osebe, ki naj bi me videla in prijavila. K sreči sem imel račun in s tem dokazal, da sem vse v redu plačal. Odgovorne pri Mencu prosim za njihovo mnenje, ali je takšen odnos do kup- cev pravilen. FRANC GLINSEK, Celje Uredništvo: Gotovo gre za neprijeten dogodek, ki vas je močno prizadel. Toda razumeti je treba tudi postopek trgov- cev, ki morajo vse podobne morebitne prijave preve- riti. O slovenščini v lavni zlorabi Nekoliko pozno sem v eni izmed novembrskih številk (17. 11. 1983) Novega tednika prebrala prispevek v rubriki Papir prenese vse, vi tudi? Brane Piano piše o ureja- nju in jeziku Delegatovega poročevalca. Njegovo ironič- no jeziko\Tio norčevanje iz stavka povzetka zapisnika 2. seje skupščine Komunalno cestnega SlS-a me je prived- lo do tega, da kot slavistka napišem besedo v obrambo osmešenega - kar morda ru pogosta vloga slavistov, saj si jih večinoma predstavlja- mo bolj kot negativne kriti- ke jezika. Stavek, ki je tako kruto osmešen (avtor ga postavlja celo pod raven izražanja osnovnošolčkov) je res neko- liko nespretno ali arhaično napisan, nikakor pa ni pri- mer slovenščine v javni zlo- rabi in si ne »zasluži« takega javnega sramotenja. V njem razen nesklanjanega priimka moškega spola ni slovničnih ali pravopisnih (sploh jezi- kovnih) napak, pa tudi nje- gov pomen je docela jasen. Zaradi omenjene nespretno- sti, ki pa je bolj stvar okusa kot objektivnega presojanja, ga je treba morda dvakrat prebrati; to je vse kar mu lahko »očitamo«. Prebrala sem povzetek za- pisnika in sklepe v celoti: je- zik je glede na vrsto besedila celo dober, ne pa primer zlo- rabe. V prihodnje bi najbrž kazalo temeljiteje razmisliti o tistem, kar kritiziramo, predvsem pa moramo sami biti (če že kritiziramo) stro- kovnjaki za ustrezno področ- je - ne poklicni (ker naš jezik res ni le stvar slavistov), am- pak »amaterski«. To pomeni, da naj kritik sam piše jezi- kovno neoporečno ali vsaj brez večjih napak, kar pa za našega sramotilca ne velja. Prav lahko bi se tudi sam znašel na takem sramotil- nem odru kot njegova ne ravno posrečeno izbrana žrtev. Predlagam, da še enkrat prebere tisto, kar je kritizi- ral, predvsem pa, kako je kri- tiziral. Nekoliko ironije lahko pri- hrani tudi za svoj jezik, ka- dar bo spet koga degradiral v jezikovnega »osnovno- šolčka«. JANA URANKAR, Celje FlorlančanI smo še tu - v Stolnem selu Tovarišica A. K. iz Prista- ve je v tej rubriki 5. januarja vprašala, kje smo Florjanci. Teh v Stojnem selu nikoli ni bilo, ker se imamo domačini 2a Florjančane po našem far- nem patronu »Sv. Flori- janu«. Prav tako je tovairišica A. K., ki ni imela poguma podpisati se s polnim ime- nom, neutemeljeno obdolži- la tovarišico Jožico Zerov- nik, da je pripomogla k spre- membi imena kraja, češ da se je kraj še nekaj let po voj- ni imenoval Florjan. V svoji nevednosti je zamenjala ime fare z imenom kraja. Fara se od avstroogrskih časov ime- nuje Sv. Florjan pod Bočem. V njej sta, od kar pomnijo najstarejši ljudje, dve vasi: Stojno selo in Strmec. Ce je tovarišica A. K. naše gore list, naj pogleda v svoj rojst- ni list, ali v hste svojih star- šev in si prebere ime rojstne- ga kraja. Pred vojno, med njo pa tudi precej let po voj- ni se je še večina otrok rodila doma. Zato je prav verjetno, da je tudi rojstni kraj te tova- rišice ali njenih staršev Stoj- no seio ne pa Florjan. Ce bi pogosteje obiskovala Florjan, bi to ime ne zasledi- la samo na trgovinski tabli, kot trdi, temveč tudi na kaži- potih iz Rog. Slatine in še kje (npr. na florjanskem mostu). V Stojnem selu imamo še ve- dno zaselek Florjan, v kate- rem stoji tudi šola. Ta je ime- la pred vojno ime po fari. Med službovanjena Jožice 2erbvnik pa se je preimeno- vala po vasi Stojno selo. Preimenovjmju kraja in šole ni torej prav nič pripomogla omenjena tovarišica. Tovarišica A. K. tudi pravi, da s tem, ko se domačini f>o- našajo, da so doma v Stoj- nem selu, niso nič ve^i go- spodje. Pošteno se moti. Go- spodov v Stojnem selu ni bi- lo in jih ni. V našem kraju živimo samo delavni ljudje, ki smo vkljub povojni rev- ščini in zaostalosti vztrajali v njem ter s svojim delom ob izdatni pomoči širše družbe pripomogli k njegovemu raz- voju. Ogromno dela je bilo opravljenega, da je naš kraj dobil današnjo podobo, k če- miir pa je res veliko pripo- mogla tudi Jožica Žerovnik. DRAGICA STEFANCIOSA, Stojno selo Nepravilnosti v Cellu Vsako leto postavi jeseni kostanjar poleg kioska pri kinu Dom na Ljubljanski ce- sti svojo peč in druge priti- kline, da pripravlja mimo- idočim pečen kostanj. Tako je bilo tudi lani. Se je pa tudi lani zgodilo, kakor vsako le- to prej, da je možakar, Ito je prenehal s peko, pustil vse skupaj na mestu. Mimoidoči uporabljajo peč za odmeta- vanje odpadkov. Prostor je tudi neočiščen. Tu bo treba napraviti red in čistočo na njegov račun. Ce je še kje v Celju, seveda. Na istem delu Ljubljan- ske, le na nasprotni strani, je lokal še vedno zaprt. Pred meseci je nekdo začel pro- stor urejati, razbil je pod, ga posipal z gramozom, nato pa lokal zaprl in pustil vse ne- dokončano. Prostor je zelo primeren za kakšno malo obrt. Tudi v začetku novega leta v Celju še vedno nimamo ta- ko zelo potrebne mlečne re- stavracije, kjer bi poleg mle- ka lahko kupili tudi mlečne izdelke in razne vrste sira. Take restavracije še ni, pač pa rastejo v Celju in okolici bifeji kakor gobe po dežju. dr. ERVIN MEJAK, Celje Priletno srečaide Kolektiv tovarne Juteks se ob Novem letu vedno spo- rrrni tudi svojih upokojen- cev. Tudi lani niso pozabili na nas. Prijetno smo se po- čutili, ko so nas ob srečanju seznainili s svojimi uspehi in dosežki. Vodstvu in osnovni organizaciji sindikata se naj- topleje zahvaljujemo za izka- zano pozornost. Veseli smo bili lepih daril. Vsem zaposlenim želimo v tem letu mnogo uspehov pri delu, da bi tovarna tudi v bo- doče dosegala dobre poslov- ne rezultate. VALERIJA GNUS, Žalec NazdravHI smo letu 2e vrsto let nam naša nek- danja delovna organizacija daje priložnost, da skupaj nazdravimo novemu letu upokojenci z vodilnimi pred- stavniki tozda Vodovod Ce- lje. Tako je bilo tudi ob za- ključku starega leta v dvora- ni Vodovoda na Lavi. Stisni- li so nam roke, zaželeli dobro počutje. Seznanili so nas tu- di s težavami, zlasti zaradi pomanjkanja delavcev, pa tudi z uspehi. To je bila tudi priložnost, da smo si izrekli in zaželeli zdravja in sreče, ki pa se nas starejših kaj rada izogne. De- lavcem Vodovoda smo zaže- leli, da bi tudi v bodoče uspešno gospodarili in da kljub gospodarski stabiliza- ciji ne bi pozabili nekdanjih sodelavcev. Sledila je obflna zakuska in lepe denarne na- grade, za kar se v imenu vseh upokojencev iskreno zahva- ljujem. FRANC JAGER, Babno Posredovalnica z veliko izbiro - mali oglasi v Novem tedriiku SARAJEVO 1 dan in 2 dni z avtobusom za samo 2.250,(X) din in 4.450,00 din - razpisni odhodi: 15., 16., 17., 18. februar 1984 Prijave za SKI-BOOM v času počitnic za GOLTE in ROGLO Za vaš zimski oddih si izberite čisto okolje in zdravo domačo hrano na kmečkem turizmu Zgornje Savinjske doline - nekaj sob je še na voljo - pohitite UGODNA SMUKA NA CEUSKI KOČI obratujeta velika in mala vlečnica vsak dan od 9. do 16. ure - smučišče je dobro urejeno - avtobus vozi na Celjsko kočo ob delavnikih iz Celja ob 6.15, 10.00, 12.20, 14.05 uri - povratek s Celjske koče je možen ob 13.05, 15.(X) - (razen ob sobotah), 18.30, 21.05 uri - ob nedeljah in praznikih so odhodi avtobusa iz Celja ob 8.20, 12.20 in 14.05 uri - povratki s Celjske koče pa ob 11.30, 13.05, 18.30 in 21.05 uri UGODNA SMUKA NA GOLOVCU V CEUU vlečnica »UNIORČEK« obratuje vsak dan od 12. do 16.30 ure. po naročilu za skupine obratuje tudi v dopoldanskem času. Na smučišču je poskrbljeno tudi za topel napitek in hrano. Informacije dobite v recepciji hotela Celeia na tel. štev. 22- 041 ali 22-42 in v vseh poslovalnicah Izletnika Celje. K sodelovanju vabimo varilca in ličarje za delo v TOZD Delavnice in sprevodnika s stalnim bivališčem na Vran- skem. Kandidati naj se zglasijo v splošno-kadrovskem sektorju. Aškerčeva 20, Celje. Zavod ŠRC Golovec ponuja v času od 23. 1. do 27 1. in od 30. 1. do 3. 2. 1984 brezplačni program zimskih počitnic za vse srednješolce in osnovnošolce, in sicer: - dvorana od 9. do 12. ure - organizirana vadba v košarki, odbojki in malem nogometu - avla od 9. do 12. ure - namizni tenis, pikado - bazen od 9. do 12. ure, od 18. do 20. ure - prosto plavanje in različna tekmovanja ter plavalni tečaj za osnovnošolce - preddvorana od 10. do 13. ure - strelišče, organizirano poizkusno streljanje in tekmovanja od 16. leta dalje - kegljišče od 10. do 13. ure - organizirano tekmovanje in vadbe, samo od 16. leta naprej - -jjisco ob torkih in četrtkih, od 17. do 20. ure - disco matineja za osnovnošolce in srednješolce - ples in tekmovanja - avla bazena v sredo 25. 1. in 1. 2. od 14. do 18. ure - bovšji sejem, prodaja rabljenih in novih predmetov (šolske f>otreb- ščine, tehnični predmeti, športni rekviziti in drugo) - dvorana pri savni, ponedeljek, 23. 1., sreda, 25. 1., petek, 25. 1., ponedeljek 1. 2. in sreda 3. 2. od 16. do 17. ure - VVZ Zarja - ura pravljic za najmlajše - zunanje površine Zavoda Golovec v petek, 27. 1. in 3. 2. ob 16. uri - tek in hoja na smučeh - tekmovanje Golovec 84 Zaradi velikega zanimanja občanov Zavod ŠRC Golovec po- novno organizira sejem rabljene smučarske opreme od torka, 17. 1. do četrtka 19. 1. 84. od 15. do 19. ure. Vabljeni PRIREDITVE Slovensko ljudsko gledališče četrtek, 19. jan. ob 15.30: Denis Poniž: SKOF TOMAŽ HREN. I. šolski abonma in izven. Sobota, 21. jan. ob 19.30: Marin Držič: SKOPUH. Izven. Gostovanje zagrebške Komedije z uprizoritvijo Skopuha, ki je nedvomno najambicioznejši podvig tega gledališča. Ponedeljek, 23. jan. ob 19.: Publij Terencij Afričan: EV- NUH. Abonma Žalec in izven. Dom kulture Titovo Velenje V soboto, 21. januaria bo v dvorani doma kulture pred- stava amaterskega gledališča iz Velenja, ki se bo predsta- vilo s komedijo Reneja de Obaldia Veter v vejah Sasafrasa. Predstava bo ob 19.30 uri. Koncert dunajskih simfonikov v Cankarjevem domu v organizaciji Kulturnega centra Ivan Napotnik iz Tito- vega Velenja boste lahko obiskali koncert dunajskih sim- fonikov, ki jim dirigira Zdenek Macal. Koncert v Ljubljsmi bo 29. januarja ob 19.30, iz Titovega Velenja pa bodo avtobusi odpeljali v Ljubljano ob 17. uri izpred avtobusne postaje. Za obisk koncerta se lahko prijavite samo še -danes in jutri. Predstavo mladinske gledališke skupine v žalski obCInI Mladinska gledališka skupina DPD Svobode iz Griž je pripravila mladinsko gledališko igro Škratje, ki jo je prire- dil Marjan Belina, režiral pa Bojan Salamon. S Škrati se bodo predstavili danes ob 8.30 uri v kulturnem domu v Šempetru. Predstava bo za otroke VVZ Šempeter in izven. S Škrati se bodo dve uri kasneje predstavili v Vzgojno varstvenem zavodu Prebold, ko bo predstava za otroke vrtca. Kulturni dom Polzela člani amaterskega gledališča Vrba kulturnega društva Vrbje pri Žalcu bodo v soboto gostovali na Polzeli. Ob 19. uri bodo uprizorili delo Ervina Fritza Mirakel o sveti Neži, ki ga je režiral Bogomir Veras. Center za klubsko dejavnost v Centru za klubsko dejavnost bo v času počitnic odprta likovna razstava Tovarna 183, s katero se predstavljajo celjski študenti in Likovna razstava Kluba mladih iz Mari- bora. V času šolskih počitnic bo Center za klubsko dejavnost odprt vsak dan od 10. do 14. in od 17. do 21. ure, bivanje v Centru pa boste lahko izkoristili za družabne igre, posluša- nje glasbe, prebiranje časopisov in revij. V torek, 24. januarja ob 18. uri pa bo v Centru zanimivo predavanje, opremljeno z diapozitivi. Člani planinske sek- cije pri Centru bodo spregovorili o francoskih gradovih. V sredo, 25. januarja si boste laliko v Centru za klubsko dejavnost ob 18. uri ogledali ameriški film Cirkus s Charli- jem Chaplinom. Dvorana Golovec - prostor pri savni v dvorani Golovec bo v ponedeljek, 23. januarja in v sredo, 25. januarja, obakrat od 16. do 17. ure Ura pravljic za najmlajše, ki so jo pripravili v WU Zarja Celje. Likovni salon Celje v Likovnem salonu bodo danes ob 18. uri. odprli raz- stavo Mala retrospektiva grafik Vlada Lamuta. Razstavo je posredovala novomeška galerija, odprta pa bo od 4. fe- bmarja. Razstavni salon Rogaška Slatiia v Razstavnem salonu je odprta razstava akademskega slikarja Milana Lorenčaka. Razstavo si lahko ogledate do 3. februaria. Knjižnica Edvarda Kardelja v avU knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu je " odprta razstava z naslovom Zimski športi. Razstavo si lahko ogledate vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce in sicer do srede, 25. januarja. Pokrajinski muzej v Pokrajinskem muzeju bo do konca januarja odprta razstava antičnih fresk, ki si jih lahko ogledate vsak dan od 9. do 12. ure, ob sredah tudi v popoldanskem času od 14. do 16. ure, razstava pa je za obiskovalce zaprta ob F>one- deljkih. Razstavni prostor KC Ivan Napotnik Titovo Velenje v Razstavnem prostoru je odprta razstava ilustracij Jelke Reichman. Razstava bo odprta do konca januaria. Obisk razstav Mešboviča in Mlmare v Zagrebu Turistično društvo iz Celja organizircl v soboto. 21. ja- nuaria ogled razstave Ivana Meštroviča in Antona Topiča Mimare. Odhod iz Celja bo v soboto ob 8. uri zjutraj, prijave pa sprejema Turistično društvo Celje na Tomšiče- vem trgu 7. Kino Vojmk v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 22. januaria popoldan ob 17. in zvečer ob 19.30 uri ameriško melodramo Mesec. 12. STRAN - NOVI TEDNIK Nikoli ne smeš prelomiti medsebojnega zaupanja Za Eavanta Stepišnika to nI pravilo, saj nI mož togih odločitev Ne, ni preprosto biti predsednili občinske skupščine. Ve- liko odrekanja je potrebnega, veliko volje in moči. Od človeka pa je odvisno, koliko lepega zna najti in doživeti tudi pri takšnem delu. Predsednik celjske občinske skup- ščine Edvard Stepišnik pozna trenutke, ko se po prestanem naporu odprejo nove razsežnosti, kar daje zavest, da prelit znoj ni bil zaman in voljo za nove napore. Doživljal je to kot kmečki sin, bodoči kmet, doživljal med peki in slaščičarji, doživlja kot kolesar in predsednik. Ste si kdaj kot majhen de- ček predstavljali ali želeli, da bi bili župan? "Niti v sanjah. 2elel sem ostati tisto, za kar sta me do- ločila oče in mati. Kmet na srednje velikem posestvu v Drešinji vasi v Savinjski do- lini. To je bil v mladosti moj edini cilj, po nepisanem pra- vilu pa mi je kot najstarejše- mu sinu to tudi pripadalo. Tri leta po osnovni šoli sem delal na kmetiji in bil trdno odločen, da na njej tudi osta- nem. Takrat sem spoznal, da je lahko pomanjkanje znanja velika ovira, če za drugega ne, za kmeta samega. Doma smo odločili, da grem v nižjo kmetijsko šolo v Vrbje. V njej je bilo ogromno delovne prakse in zelo malo teorije. Delovne navade sem imel že od mladih nog, tako da ni bilo težav. Moj prvi poklic je tako bil kvalificirani kmetij- ski delavec in traktorist.« Eno prvih spoznanj je bi- lo, da je kmetu potrebno znanje. Kako pa ste gledali na položaj kmeta, na življe- nje na kmetiji in ali menite, da se je od takrat kaj spre- menilo? »Mislim, da se je. Ravno ko sem končal srednjo kme- tijsko šolo, so bili časi koma- sacij in arondacij, ko je druž- beni sektor zamenjeval naj- boljšo zemljo za slabšo. Ta- krat je padla moja odločitev, da študiram naprej. Kmetij- stvo je bilo brez usmeritev, brez bodočnosti za kmeta. Doma smo se dogovorili, da prevzame kmetijo najmlajši brat. Od takrat se je v kmetij- stvu marsikaj spremenilo. Zdaj, ko grem domov k bra- tu vidim, kako drugače je vse in mi je kar nekako žal, da nisem ostal na kmetiji. Življenje jena njej lažje, manj je trpljenja, od dohod- ka se da živeti.« Trda Sola žlvljonla Odločitev za študij je bila tudi odločitev za drugačno življenje. Ni ga pričakalo z razprtimi rokami. Ob študiju živilske tehnologije, ki je najbližje kmetijstvu in veli- kemu zanimanju za hrano, je bilo treba poskrbeti tudi za- se. Da je šlo lažje, je bil nočni vzgojitelj v domu srednje glasbene šole. Trdi spomini so vezani nanj. Mlad fant se je tam srečal s porodom, rešil novorojen- ko iz straniščne školjke, se srečal s poskusi samomorov nesrečno zaljubljenih de' klet... Vendar je bilo življenje v domu tudi lepo. Da bi mlade zaposlili, so ustanovili foto- kino klub, v katerem so se vrstili tečaji, Ekivard pa je skupno s kolegom izdal tudi skripto s tega področja. Iz ti- stih dni so ostale izkušnje, ostala je ljubezen do fotogra- fije in poklic živilskega teh- nologa- Ko ste končali kmetijsko šolo, ste spoznali, da za vas v kmetijstvu ni bodočnosti. Je bilo z živilsko tehnologi- jo drugače? »Drugače. Zvest sem ji ostal. Zaposlil sem se v Mer- xu kot tehnolog v pekarnah in slaščičarnah. No, to je dru- ga zgodba, po svoje lepa. De- lovne prakse je bilo veliko. Delo v krajevni skupnosti se je pričelo z delom pover- jenika SZDL v domači stolpnici in s pobiranjem članarine, nadaljevalo z de- lom vodje stalnega območja pri svetu krajevne skupno- sti, v tretjem mandatu pa je bil že predsednik skupščine krajevne skupnosti. Med ljudmi sem živel in za- nje opravljal nekatere raz- voj no-tehnološke naloge. V ta čas sovpadajo nekateri za- metki mlinarstva, pekarstva in slaščičarstva v Merxu. To delo me je veselilo, ker sem bil vajen delati, biti rued ljudmi, jih spoznavati in ču- titi tudi težave poklica - noč- no delo, vlago, prepih, prah, velike temperaturne spre- membe... Takrat, v letih 1970, 1971, 1972 smo počasi prehajali iz obrtniške proiz- vodnje v industrijsko, čez noč pa s prevzemom indu- strijske pekarne v Velenju. Ogromno dela je bilo, tudi preko delovnega časa, pa mi za ta čas ni bilo žal, saj so bili uspehi vidni. Delal, jedel in spal sem pogosto kar v pe- kami, saj se je v njej delalo največ ponoči, tehnolog pa ne bi opravil kaj dosti za svo- jo pisalno mizo.« Dolga Je pot do predsednika v presenetljivo logičnem zaporedju so se vrstile delov- ne in , družbenopolitične dolžnosti. Delovne so vezane na Merx. Iz tehnologa je Edvard Stepišnik postal šef za pekarstvo in obratovodja nove industrijske pekarne, kasneje direktor temeljne or- ganizacije in nato glavni di- rektor Mlinsko predelovalne industrije. Podobna je bila družbeno- litična pot. Pričel jo je, kot sam pravi, kot gasilec v pio- nirskih in mladinskih vrstah v gasilskem društvu Dreši- nja vas. Z zaposlitvijo v Mer- xu leta 1969 in preselitvijo v Celje leta 1972, pa se je ta pot razcepila v dve smeri. Sindi- kalna se je pričela z delom sekretarja izvršilnega odbo- ra osnovne organizacije, vo- dila preko člana občinskega sveta in prvega predsednika občinskega odbora delavcev v kmetijstvu in živilski indu- striji v republiški in zvezni odbor sindikata delavcev v živilstvu. Političnemu delu v krajev- ni skupnosti in sindikatu so sledile še odgovorne dolžno- sti v Zvezi komunistov - do predsednika občinske kon- ference ZK v Celju. Vrh poli- tičnega dela je bilo sodelova- nje na 12. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Vsaka funkcija, vsaka no- va naloga je, kot pravi Edvard Stepišnik, zgodba zase. Biti predsednik občin- ske skupščine je tudi poseb- na zgodba. Po hrllMi navzgor Je težko biti predsednik občinske skupščine? »Moram reči, da je to izre- dno zahtevna in odgovorna' naloga. Po izteku mandata bomo ocenili, koliko je bila tudi uspešna. Človek se tru- di, da bi dal od sebe vse za nadaljnji napredek.« Ljudje si običajno pred- stavljajo delo predsednika skupščine kot večno sestan- kovanje. Ali je ob njem tudi kaj zanimivega, veselega? »No, pri opravljanju takš- ne, rekel bi izpostavljene funkcije, je tudi veliko lepe- ga. Veliko pa je tudi stvari, ki me enostavno razjezijo. So pa tudi lepe stvari pri tem delu. Že po naravi sem takšen človek, da slabe stva- ri pozabljam in lepe ohra- njam. Tudi tukaj, pri tem de- lu, mi bodo ostali lepi spomi- ni, čeprav moram reči, da je zanj potreben izjemen na- por, tudi fizičen, da človek vzdrži ta »presing«. Človek je potreben na celotnem igri- šču, ob vsakem času.« Ali ne bi bila za vse bolj naravna primerjava z vož- njo po hribu navzgor? »Tudi v tem je nekaj sim- bolike. Dejansko vozimo navzgor, vsaj tako v Celju tr- dimo. Na odgovornih funk- cijah smo trenutno zbrani sa- mi optimisti in se tudi ne strinjamo z nekaterimi, ki trde, da drsimo navzdol. Ta vožnja navzgor pa ima tudi lepe trenutke: ko se po pre- stanem naporu odprejo nove razsežnosti, ko vidiš, da pre- lit znoj ni bil zaman.« Tudi kot kolesar to dobro poznate, kajne? »Res lahko rečem, da do- besedno poznam ta garaški šport. Vožnjo s kolesom po hribu navzgor lahko primer- jam s sedanjo funkcijo, kori- sti mi pa tudi pri njenem opravljanju. Brez močne fi- zične kondicije ne bi vzdržal. Moram pa reči, da sem imel pred letom dni te kondicije precej več kot sedaj.« Sta vas šport in rekreaci- ja vedno privlačila? »Moja športno rekreativna pot se je pričela precej poz- no, šele po 35. letu starosti, ko sem bil že tako vpet v delo, da sem rekreacijo nuj- no potreboval. Šport me je vedno privlačil, čeprav ni- sem nikoli bil aktiven šport- nik. Igral sem košarko, ker so me določili, da s svojimi 192 centimetri višine sodim tja. Malo sem se ukvarjal tu- di s konjeništvom. Na sploh me vlečejo športi, ki se odvi- jajo v naravi. Tako sem se vedno navduševal tudi za planinstvo ter za organizira- ne rekreacijske nastope. Tri- krat sem uspešno končal vseh pet preizkušenj v akciji Kavelj C - Korenina.« Vaš delež je opazen tudi pri organizaciji športno-re- kreativne dejavnosti. »2e v času zaposlitve v Merxu sem se precej ukvar- jal z organizacijo rekreacije, prireditev in tekmovanj. So- deloval sem tudi kot član izvršilnega odbora v Konje- niškem klubu v Celju, svoj pravi smisel pa sem našel v ustanovitvi Kolesarskega kluba v Celju. Zaljubljen sem v klub in v kolesarstvo. Ob problemih, ki nastajajo ob organizaciji množičnih Jezi me kritizerstvo neka- terih, ki živijo le za to, da kritizirajo, ob tem pa sami niso pripravljeni ničesar storiti za izboljšanje; jezi me, da nekateri izkoriščajo zaupanje, jezi me »nehva- ležnost« posameznikov - dokler potrebujejo družbe- no pomoč ali pomoč posa- meznika, so pripravljeni pomagati, se vključevati v naše družbenopolitično do- gajanje, ko pa dosežejo nek statiis, so jim vsi ti proble- mi odveč in se niso več pri- pravljeni vključevati v nji- hovo razreševanje, zaprejo se v svoj krog in jih ni več čutiti, prej pa so bili zelo glasni. kolesarskih prireditev, ki jih prirejamo v Celju, najdem vedno tudi trenutke, ko se s starejšimi člani in člani izvr- šilnega odbora zapeljemo s kolesi 60 do 100 kilometrov in se po poti dogovorimo vse potrebno.« Kako pa vse to zmorete? Navsezadnje imate tudi družino. »Usklajujem lahko le še delo. Družina je na drugem mestu. To je tista najtemnej- ša plat dela, še zlasti, ker imam dva šele odraščajoča otroka, ki bi me v teh letih najbolj potrebovala. Naj mi je, ko grem včasih z\ še na kakšen sestanek i hči prekriža pot pred ter me ne izpusti iz stai nja. To je najtežje. 2ena: me, da tako mora biti. E vorila sva se, da se ona o veduje vsemu družbene tičnemu delu, dokler oi ijam te naloge. Nekdo st ra posvetiti otrokom, zini. Reči pa moram, da iz stimo vsak trenutek pr ga časa, da gremo v nai Kakšen večer, po delu, demo tudi na štadion in paj tečemo. Tudi do izrabimo tako, da smo si bližje. Najlepše je v p nah, kjer smo dejanst vsakem trenutku skupaj ni smo na primer šli 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 13 Včasih, ko popoldne slu- čajno ni sestankov in ko pridem že ob pol štirih do- mov, imam kar slabo vest. Zdi se mi, da me sosedje ču- dno gledajo, češ, kaj že de- lam doma. Tako sem že za- strupljen, da mi je škoda vsakega časa, ki ga ne bi ko- ristno izrabil. evropski peš poti in prehodi- li tri četrtine poti od Radelj do Reke. Odrekanje je težko, vendar zaradi širših družbenih inter- esov tako mora biti. Težko je tudi to, ko sploh ni več časa za kakšno polju- dno knjigo. V rokah so ve- dno le poročevalci, poročila, delegatska gradiva za seje.. .<> Ob vseh teh gradivih, ob vseh sejah pa vas očitno ne zgrabi malodušje. Dogovar- janje znate popestriti tudi na nenavaden način, kot na primer s stavo ob gradnji mehkega jezu? »Takšne stvari so vesele. So pač nekateri načini v na- šem družbeno-političnem delu, s katerimi je mogoče ljudi vzpodbuditi in za korist razvoja, napredek Celja tudi stave ni težko izgubiti. Spo- minJEim se razgovora z direk- torjem Nivoja, ko mi je pove- dal, da so hoteli nekaj strojev za določen čas prestaviti z gradbišča mehkega jeza. De- lavci tega niso dovolili, ker niso hoteli izgubiti stave. Mi- sUm, da je to najlepše, kar lahko človek doživi. V tem se je pokazalo medsebojno zaupanje in to je tisto, česar ne smeš nikoli prekršiti.« MILENA B. POKLIC Foto: EDI MASNEC Z Rogle glas seže ¥ deveto vas Javna radijska oddaja Je bila pod pokroviteljstvom RTC Unior Cez dan na Rogli brnijo vlečnice in se srebrno iskrijo smučine, smučarji in drugi gostje zvečer zadovoljnih obrazov posedejo k večerji v glavni ali samopostrežni restavraciji. Mnogi se z enodnevnega izleta nato s ski- busom ali avtom vrnejo v dolino, spet drugi ostanejo v hotelu ali depandansaih na prelepi zreški planoti in si nabirajo moči za nove delovne napore. Snega in razve- drila je dovolj za vse. Rekreacijsko. turistični center Unior na Rogli je, lani še eno samo veliko gradbi- šče, z letošnjo sezono opozo- ril nase s svojo urejenostjo objektov in smučišč, zaprtim bazenom s savno, trim kabi- netom in odlično povezavo z dolino. Široke rekreativne možnosti dajejo še drugi športno rekreativno objekti, kot na primer nogometno igrišče, 8 igrišč za tenis ter rokometno in košarkaško igrišče. Zavoljo vseh teh pre- dnosti se bo turizem na zre- škem Pohorju lahko razvijal tudi izven zimske sezone. V sklop celotnega centra sodi tudi dolinski del s hotelom Še posebno mlajše poslušal- ce je s svojim nastopom' navdušila učenka glasbene šole Celje, sicer pa še dijaki- nja, Brigita Cmok. Najprej se je predstavila z lastno skladbo Spomin, nato pa je ob lastni spremljavi zapela še pesem Dravski most in Muzika je svirala. Vsekakor je dokazala, da bomo o njej še slišali. Dobrava v Zrečah, ki je viso- ke B kategorije. Skupna zmogljivost RTC Unior je 1000 ležišč in še skoraj dva- krat toliko v različnih nasta- nitvenih objektih na Rogli. Na nadmorski višini 1000 do 1200 metrov pa se vse bolj razvija in v turistično ponud- bo vključuje še kmečki turi- zem. Ob vsem tem pa se na Rogli odpirajo nove in nove možnosti turizm0 v vseh šti- rih letnih časih. To je na jav- ni radijski oddaji radia Celje v petek zvečer v polni resta- vraciji hotela Planja na RogU poudaril tudi predstavnik pokrovitelja oddaje, Maks Brečko iz Kovaške industri- je Unior Zreče, v katere sklo- pu je tudi rekreacijski center na RogU. Delavci RTC Unior si pri- zadevajo, da bi bilo gostom prijetno tudi v večernih urah, zato zanje pripravljajo številne kulturne in zabavne prireditve. Vedo, da dober glas seže v deveto vas in to je bilo čutiti in videti tudi v pe- tek zvečer, ko so razigranim domačim in modernim vi- žam prisluhnili gostje od bli- zu in daleč. Med njimi jih je veliko iz sosednjih republik. Zaploskali so , ansamblu Unior 5 iz Zreč, harmonikar- ju Franci ju Valpotu prav ta- ko iz Zreč, učenki glasbene šole Celje Brigiti Cmok, Celj- skemu instrumentalnemu kvintetu, vokalni skupini Terca iz Celja in pevcu Mar- janu Smodetu. Mi pa smo dogajanje zabeležili na mag- netofonski trak in nekaj ve- selih utrinkov večera posre- dovali v nedeljo dopoldne preko valov radia Celje. Če- prav nam je pri posredova- nju malce ponagajal radijski škrat, se je na koncu koncev vendarle vse dobro izteklo.. Kaj hočemo, je bil pač petek, pa še trinajsti po vrsti! O rekreacijsko turističnem centru na 1500 metrih in ne- kaj čez, bomo brez dvoma še veliko slišali. Najlepše pa ga je doživeti. V restavraciji hotela Planja na Rogli so gostje v prijetnem razpoloženju prisluhnili izvajalcem javne radijske oddaje Radia Celje, ki jo je omogočil RTC Unior Zreče. Najmlajši so posedli kar po tleh in se takole iz žabje perspektive zazrli v nastopajoče. S svojim nastopom je še posebej navdušila vokalna skupina Terca iz Celja, katere umetniški vodja je Franjo Bobinac (na fotografiji skrajno desno). Njihovo blagoglasno in ubrano petje je do zadnjega kotička napolnilo velik prostor. Gledalci so člane Terce za zapete pesmi: Pleničke je prala. Kolo, Kje so tiste stezice in A ča, nagradili z dolgim aplavzom. MATEJA PODJED Foto: EDI MASNEC Marsikoga v dvorani so najbrž zasrbele pete, ko so stopili na oder člani Celjskega instrumentalnega kvinteta. V prvem delu nastopa se je kot pevec predstavil Franci Pirš s skladbama: Samo ti in Lepa Siela. Ansambel, ki v tej zasedbi z uspehom prepeva in nastopa že leto dni, je nato zapel in zaigral še pesmi: Pri Janezu doma. Prelepa Savinja, Prijatelju v spomin in Kaj mi nuca planinca. Da je bilo na Rogli še bolj veselo in zabavno, je poskrbel naš gost "čarovnik" Peter. Ko je belo vino ^spremenil« v črno, si je omislil še nagradno igro, za katero so se potego- vali trije pari. Dolgo kuhalnico je morala partnerica izpod hlačnice spraviti družabniku do ovratnika in jo spet po- tegniti na svetlo. 14. STRAN - NOVI TEDNIK 19. JANUAR 1984 PO GUZAJEVIH SLEDEH Milenko Strašek »Je zvit kakor ovnov rog!« Počasi Jo vse skuoaj utihnilo, meU IJuUml pa se Je začela najprej docela neopazno, potem pa vedno hoU In tioU spletati velika pripoved o zvitem In pogumnem razbojniku Guzaju In njegovi druščini. o takšnem stanju je v nekako petdesetih letih devetnajstega stoletja za- pisal ljudsko pesem Kmet pred eksekucijr Peter Majcen in ki je poz neje s svojimi družicami vred našla prostor v Štrekljevih slovenskih narodnih pesmih. i »Hočem vam zapeti, kak je zdaj na sveti: Glava je pri piski, No pete na kviški 2 Gospodar se toži: »Nemrem biti v koži, Sploh mam mošnjo v roki, Lehko sem tak sloki 3 V jutro rihtar pride, Z hiše pred ne ide, Pi'avi: »Plačaj dačo, Al pa greš v kobačo!« 4 Konje mi prešteje, Kravam pa se smeje, K svinjam se mu vnoža, K' jih je kost in koža. 5 Te še mi pomiga: »Kje štibrena knjiga? Ze tri leta nesi V grad je dal iz vesi!« 6 V grad se težko plača, Sploh je velkša dača. V krčmo raj se skrijem Tam za hojko pijem 7 V krčmo hodim gosto Oštarjaš pa v hosto. Naj se les podira, Da golt ne da mira. 8 Kmet je res v nedlogi, Tud gospod je vbogi. Vsi smo v vroči kaši, Vender smo si naši. 9 Toti strah zaveržmo, Glaž pa v roki deržmo. Saj sirmaka v duhi Bog derži pri kruhi. 10 $e mo menje meh, Kda mo v čemi zemlji: Z misli zdaj to pustmo, Rajši vince skusmo! Ni čudno, da je kajkrat prišlo tudi do spopadov med km^eti in vojaki. Ena redkih olajšav, ki jih je bil deležen kmet v petdese- tih letih devetnajstega stoletja, je bilo znižanje vojaške obveznosti od šti- rinajst na osem let. Četu- di pozneje zelo razvpiti Guzaj takrat s tem ni imel še nobene povezave, saj je bil še smrkavo otroče, lahko vendarle poiščemo v takšnem odnosu gospo- ske do kmečkega človeka vzroke za rokovnjaštvo, ki so postali literarna snov Josipu Jurčiču. Ljudstvo je bilo v Guza- jevih mladih letih neuko, izobrazba bi utegnila v ubogi raji vzbuditi upor zoper pokorščino in vero. Kmet naj obdrži plug in motiko, so dejali gospo- dje, tako je mislil tudi škof Slomšek in z njim vred vsa predrevolucij- ska gosposka. 1843 smo dobili Kmetij- ske in rokodelske novice. Štiri leta pozneje je bila v Gorici ustanovljena stoli- ca za slovenski jezik. Prešerna k sodelovanju v Kmetijskih in rokodel- skih novicah niso povabi- li, nekdo pa se je vendarle našel, ki je vlekel Blei- vveisov voz naprej: Jovan Vesel-Koseski. Naj bo tako ali drugače, zavest Slovencev tistega časa se je nesporno začela oblikovati v novem, izra- zitejšem, naprednejšem, predvsem v narodnost- nem smislu. Ernest Tiran Razbojnik Guzaj Preden kdo ni postal slaven razboj- nik, seveda ni prav nič zanimiv, za širše občinstvo in za pozne rodove že ne. Koliko mater vsako leto rodi otroke in so vsi skoraj brez izjem bolj ali manj srčkani in izredno pametni in pridni in močni in laske imajo že ob rojstvu sko- raj tako dolge in glasove tako močne kakor pravi beatlesi, ampak počakajte sto let, pa boste sami videli, kdo se bo še brigal zanje ali jih celo občudoval in na kolenih ujčakl! Šarklova Mati Ana je spravila na svet samo Franceljna, razbojnika Guzaja pa je rodilo naše vrlo spodnještajersko de- lovno ljudstvo tako rekoč kolektivno, malo ta, malo oni, pa še tretji in četrti sta kaj dodala in popravila, če se jima je zdelo, da onadva pred njima svoje naloge nista opravila dovolj v redu. In tak šele je ostal živ do današnjega dne. Kraje, kjer je nekoč rogovilil Guzaj, vsi poznajo. Svojčas so jih zmerjali z urvaldom, kar po domače pomeni pra- gozd. Danes je seveda marsikaj druga- če in bolje. Nikakor niso ti ljudje več tako zapuščeni in od vsega sveta odre- zani, tako zavrženo samotni in pusti kakor takrat. Radio imajo še skoraj v vsaki hiši, televizijske antene tudi niso več taka redkost. Hiše so ponekod res še majhne in skromne, tistiM strganih lesenih in s slamo kritih koč in bajt, ki so svojo revščino razkazovale že od da- leč, pa ne vidite nikjer več. Tudi črne kuhinje so izginile. 1. POGLAVJE Dobrna Guzaj se med dvema ognjema dva- krat opeče. Ženska je včasih angel. včasih kača. NAJVEČKRAT JE KAČA. »Pa vi povejte, gospod Štajnpihler, ali bi midva z našim Franceljnom ne bila zares Čeden par?« In je stopila tesno ob Guzaju, ga po- redno pogledala v oči, ga z desnico ob- jela okrog vratu in ga stisnila k sebi. >'Bi me vzel, če bi te vzela ? Po pravici povej, bi bil rad moj?« Guzaja je ob tem čisto nepričakova- nem vprašanju, še bolj pa dotiku vroče spreletelo. Nerodno mu je bilo. Sicer je bil že marsikdaj z dekletom, ampak od tistih nobena ni bila še malo ne kot Mici, štoraste so bile in samo čakale so, kaj jim bo povedal, da se bodo spet hihitale. »Seveda bi! Ce bi me le res marala!« Tisti ttenutek si je želel vse hkrati: Da bi tega našopirjenega debeluha vrag vzel in ga nikoli več ne prinesel nazaj, da bi še sam imel tako lepo belo srajco in tako debelo zlato verižico čez telovnik kakor jo ima on, da bi Mici na vekomaj stala takole blizu njega in da bi čutil njeno toplino in da bi se mu takole smehljala kakor zdaj in da bi ji mogel povedati, kako jo ima rad. Gospod Štajnpihler se je živčno pre- stopil in se očiyidno ni pravnic od srca hahljal v svoj debeli podbradek. Mici se ni zaman v Namškam Gradcu učila kuhanja, bila je nabrita in z vsemi ma- zili namazana in je dobro opazila, da mu ta reč ni posebno po volji. Njej je bila njena igrača všeč in je nadaljevala: »Boste prišli na najino svatbo, gospoda Štajnpihler? Vas že kar naprej vabiva, kaj ne, Franceljček? Saj si tudi ti zato, da ga povabiva?« Gospoda Štajpihler sicer ni nobene rekel, na očeh se mu je pa očitno poz- nalo, da je precej nevoljen in že skoro jezen. Mici je to takoj uganila in se je zasmejala, potem pa se zavrtela kakor vrtavka, si med vrati še malo popravila rdeči trak v svojih vranje črnih laseh, vrgla s prsti poljubček med oba moška in je.ni bilo nikjer več.____________ Mici je bila nečakinja ali nekaka so- rodnica gostilničaike Klančarice in je prišla vsako leto čez poletje teti poma- gat. Toplice na Dobrni so bile že takrat precej znane in so jih obiskovali zdrav- ja potrebni ljudje od daleč naokrog, še več pa je bilo takih, ki so pač imeli preveč denarja in so si tam privoščili samo malo počitnic in zabave. Pri Klančarici so oddajali tudi sobe zanje, gostilna je slovela po dobri postrežbi in zato gospodinja sama ni zmogla vsega dela, pa je vzela v pomoč za kuhinjo in točilnico, kakor je pač nanesla potreba, Mici, kije bila za te posle kakor nalašč. Urna kakor veverica, ravno prav stara in mlada, da je ni bilo treba prav niče- sar šele učiti, zraven na moč prijazna in vedno pripravljena za šalo in smeh. Znala je z gosti, to je vsak priznal, mar- sikateri je prišel samo zato, da jo je videl in se pokratkočasil z njo. Sicer pa tudi Klančarica vkljub svo- jim dobre mere štiridesetim letom ni bilo tako čisto od muh. Sloka kot breza ali vitka kot srna sicer res ni bila več, vendar pa se je dobro zavedala, da se na njenih oblinah še vedno rado spre- haja marsikatero moško oko. In kar všeč ji je bilo, kadar je to opazila. Sicer je bila omožena, pa moža ni bilo dosti prida, prva leta svojega zakona je imela svoje velike križe in težave z njim, ker je hotel skakati čez plot in je morala presneto paziti nanj, zdaj pa se je po- staral in se je brigal le bolj za krave na posestvu, pa še bolehal je povrhu in neprestano hodil okoli doktorjev, da ni bil za nobeno rabo. Otrok nista imela. Sama pa je bila še kakor razcvetela vrtnica, rdeča in polna življenja. Nič se ni veliko branila, če jo je kak gost po- božal pod vratom ali celo potrepljal po krilu, kjer je najbolj napeto, samo po- žugala mu je s prstom in pokazala po- ročni prstan, huda pa sploh ni bila, sploh se ni odmaknila. Z gosti moraš biti prijazen, ne gre drugače. In gostil- na pač ni cerkev ali samostan. Časi pa so tudi bolj slabi kot ne. No, za Klančarico ravno niso bili ta- ko slabi, imela je poleg gostije na Do- brni še posestvo nekje pri Rogaški Sla- tini, ki ji je kar dobro neslo. To je imel mož in ga zato čez poletje skoraj nikoli ni bilo v Dobrno. Pa tudi v gostilni ni bilo ravno izgube. Kadar je zvečer v svoji sobi preštevala izkupiček in ko je nihče ni videl, se ji je navadrto vedno zadovoljno smehljalo. Ko je spravila denar v skrivališče, goldinarčke pose- bej in šestice in krajcarje posebej in bankovce tudi zase, se je slekla in legla in se pod odejo v duhu še enkrat spo- mnila vsega, kar ji je prijetnega rekel čez dan eden ali drugi. In je vzdihnila, da sama ni vedela. Ne, čisto srečna Klančarica le ni bila, nekaj ji je manj- kalo in ravno tisto nekaj bi bila najra- je... Njeni gostje so bili večinoma sami boljši ljudje, večinoma oženjeni... Dedcev res ni nič prida. Nobenega ne! Samo za kratek čas bi. Potem pa seje spomnila svojega hlapca, ki ga je pred nekaj meseci najela. Ta je bil kar ne- kam drugačen kot drugi. Za vse ga je lahko porabila, priden je, razumen, za- nesljiv, in nemško^ zna in celo hrvaško, lepo pisavo ima, hi pijanec, čisto dru- gačen kakor njen mož! In tudi na po- gled ni neroden. Res da je precej mlajši od nje, pa saj tudi ona še ni stara, kar dobro ohranjena je, počuti se skoraj kakor dekle, - kar v redu bi vozila! Zaenkrat pač - tako, pozneje pa, kdo pa ve, kaj je še vse lahko. Ce bi ji mož umrl, - tako so se ji predle misli po glavi. Že skoraj v spanju je stegnila roko, kot da hoče nekoga objeti - Fran- celj! - Oh! Z njegovim imenom na ustnicah je potem zaspala. Francelj Guzaj pa v svoji kamri po vsem tem niti slutil ni. Njegovo srce je s plamenom gorelo za Mici s črnimi lasmi in rdečim trakom v njih in nje- nim kraguljčkastim smehom in para- diž obetajočimi očmi. Ko seje spravljal spat, je tudi on še enkrat v duhu doži- vel, kako sega je Mici tesno dotaknila, in si napravljal in spet ponavljal njene besede: »Ali bi me vzel, če bi te vzela?« Potem pa se je odločil, jutri jo vpra- šam zares. Naj bo potem kakor hoče. In povedal ji bom, da jo imam že dolgo rad, že odkar sem jo prvikrat videl. Ce toliko ljudi pride naprej, ki v začetku tudi niso nič imeli in so tudi praznih rok začeli, - saj sta oba mlada in zdrava in pridna! Saj denar tudi ni vse. Jutri ji ' povem, pogum velja. NOVI TBimr. - s^nm r.. Samo en dan še - potem pa Juhuhu! Štirinajst brezskrbnih dni, ko ne bo treba zgodaj vstajati, pisa- ti domačih nalog in se tre- sti pred spraševanjem, preberite kakšno knjigo, pomagajte mami in očku - predvsem pa naigrajte se, da boste lahko potem zno- va veselo zagrizli v učenje. Da bi vam oblaki nasuli veliko snega za zimske norčije vam želi vaša urednica ilVlole ime Moje ime sta oče in mama dol- go izbirala, saj veliko imen očetu in materi ni ugajalo. Ker pa pri naših sorodnikih še niso imeli takšnega imena, so mi ga dali. S svojim imenom sem zadovoljna in nočem imeti drugega. Prijate- lji me kličejo s pravim imenom, le redkokdaj s popačenko. Oče je zelo šaljiv in me kliče Mimi. Svojim otrokom bom dala ime jčeta, matere in najljubših soro- dnikov. VILMA KOTNIK, 6. a OS 3. bataljona VDV VITANJE Kaiio bo ietos? Najbolj m*e skrbi svet. Kako bo? Se bodo ljudje še vedno pre- pirali, streljali drug na drugega, bodo otroci še vedno lačni, brez domov? Moja velika želja je, da bi postal svet ena sama družina, ki se ima rada in v miru živi. Saj 'smo vsi ljudje, ali ne? MARTINA KODRI-N, 4. r OS STRANICE Smi Nekega jesenskega jutra sva s sestro hiteli v šolo. Po poti sva se zabavali in smejali. Nenadoma je sestra obstala in se zresnila. Pog- ledala sem v tisto smer kot ona in zagledala srni, ki sta se mimo sprehajali po bregu. Počasi sta se nama približevali in šele, ko sta bili meter od naju, sta obstali. S sestro sva čisto zaljubljeno zrli vanju. Ko sem hotela smo pobo- žati, je stekla proti gozdu, za njo pa še druga, počasi pa sta izginili. JERNEJA SKAZA, 5. r ; OS FRANKOLOVO Ce bi Mlo po mole Ce bi bilo po moje, bi bila šola enkrat na teden po pet ur. Učili bi se zelo malo. Večkrat bi šli na izlet na morje ali v planine. Lah- ko bi počeli, kar bi hoteli. Rad bi, da bi pri telovadbi brcali žogo ves dan, se šU razne igrice in po- dobno. Zoprne so mi slabe ocene kot so enke, dvojke in trojke. Najrajši imam telovadbo in glas- bo. Lahko bi se vozili z mercede- si in BMW-ji. V šolo bi prihajali, kadar bi hoteli. Počitnice bi bile eno leto. Taka šola bi bila za mene naj- boljša. BOŠTJAN PART, 4. a OS bratov Letonje ŠMARTNO OB PAKI Beio iirtro Bila sem v najlepšem spanju, ko me je zbudil starejši brat. Pre- den sem pogledala skozi okno, mi je povedal, da je zunaj vse belo. Takoj sem vedela, da je čez noč snežilo. Te novice nisem bila vesela. Za sankanje mi ni. Raje se učim in delam ročna dela. Pa tu- di mamici moram pomagati..2e lansko zimo sem rekla, da se le- to5^e bom sankala, ker me je preveč zeblo. Zime nimam rada. Raje sem v hiši, da se ne pre- hladim, da bom lahko redno obi- skovala pouk. MELITA B02ICNIK, 5. r. COS Marija Broz BISTRICA OB SOTLI Kako bom preživel zimske počitnice? Vsak, ki hodi v šolo, ima zim- ske počitnice. Nekateri jih preži- vijo na bazenu, kjer se kopajo, nekateri na Rogli, kjer se smuča- jo ali pa kje drugje. Večina otrok jih bo preživela doma. Mi bomo odšli na Roglo. Tam se bomo smučali. Čeprav se Se ne znam smučati se bom naučila. Imeli bomo eno sobo. Ostali bo- mo sedem dni. Ostale dni bom doma. Tam je velik bazen, kjer se lihko kopaš, kadar hočeš. Upam, da se bom imela lepo. BERNARDA RARISIC, 3. c OS Ivan Kovačič-Efenka CELJE Ce bo sneg, se bom sankala. Doma se bom kepala in odšla na obisk k teti. Pazila bom na punč- ke. Pomagala bom teti kuhati in pospravljati. MOJCA HREN, 3. r. OS Pohorski odred SLOVENSKE KONJICE Zimske počitnice bom preživel pri omi. Tam se bom veliko igral s sestričem. Pa tudi moj prijatelj Simon bo morda tam. Tudi z njim se bom igral. Ce bo sneg. se bova smučala, sankala, kepala, drsala in delala snežene može. Ce pa ne bo snega, se bova pa igrala neke druge igre. Včasih se bova streljala z lesenimi puškami, skrivala in lovila. Malo se bova spočila in se zopet igrala naprej. Pa tudi kokoši in kužke bova na- hranila. Malo bova tudi pomaga- la stricu Francu, ki ne more sam toliko narediti. Zjutraj pa bova dolgo spala, ker bova zelo utru- jena. DAMIR SITER, 3. c OS Ivan Kovačič-Efenka CELJE Kmalu bomo dobili spričevala. Nekatera bodo dobra, nekatere pa slaba. Ko bomo dobili spriče- vala, se bodo za nas začele zim- ske počitnice. Vsi se jih že veseli- mo. Med počitnicami se nam ne bo treba učiti. Lahko bomo šli na dvorišče in se drsali. Nekateri se bodo šli smučat na Pohorje. Do- ma bomo delali snežake. Želimo si, da bi bilo med počitnicami veliko snega. Zadnje dneve počitnic se bo- mo učili, ker nas potem čaka re- dno delo v šoli. SUZANA IRSIC. 5. a OS Edvard Kardelj SLOVENSKE KONJICE Pionirji fotografiralo Dobili smo nekaj fotografij na naš nagradni natečaj, ki so nam jih poslžili pionirji, ki obi- skujejo Pionirski dom v Celju. Priznati moramo, da je bilo kar težko določiti, katera fotografi- ja je najboljša. Izbrali smo po- snetek Svetana Miloševiča, ki bo dobU nagrado Fotolika - vrednostni kupon za nabavo fotomateriala, dvignil pa ga lahko v našem uredništvu. Pa še nekaj besed o nagraje- nem posnetku: Skoda, da Sve- tan ni napisal naslova, saj bi imeli še boljšo predstavo o go- vorici fotografije. Pozornost je usmeril v deklico, ki je postala zanimiva ob kapljicah vode. Voda bi lahko bila še bolj vi- dna, če bi bil čas osvetlitve krajši, saj bi bile kapljice pod roko lepo razpršene. Svetloba je padala od zgoraj, za celotno sliko pa bi bilo boljše, da bi žarek padel z desne strani, saj bi se najprej ustavil na vodi pa tudi obraz deklice bi bil lepše osvetljen. Tako ima hrbet de- klica svetlejši kot obraz, prav pa bi bilo, da bi bilo obratno. Napake lahko popravimo v sa- mi fotokemični obdelavi s tem, da z roko »nadekamo« več svetlobe iz povečevalnika na hrbet, medtem ko s prstom za- držimo nekaj odvečne svetlo- be na obrazu. \ Vsem, ki boste sodelovali v naši akciji priporočamo, da iz- delate posnetke na večji for- mat papirja, pripišete pa lahko tudi z kakšnim objektivom ste slikali, kakšno zaslonko in čcis snemanja ste uporabili. S tem bo razlaga posnetka enostav- nejša. Se enkrat vabimo vse foto- krožke na osnovnih šolah in ustanovah ter posameznike, da Sodelujejo v naši akciji za naj- boljšo fotografijo. Vsaka ob- javljena je nagrajena z daril- nim bonom Fotolika, ob za- ključku šolskega leta pa čaka- jo najboljše priznanja in velika nagrada za najuspešnejši foto krožek. Z celjskim fotoklubom pa bomo pripravili tudi razsta- vo. Sodelujte! Smulca Jaz se rada smučam zato, ker me veseli in še atija pokličem ven in mu rečem, naj se še ati gre smučat in se je šel smučat. Poza- bil je doma palice in se je brez palic peljal in ga je vrglo in je bil snežen. BRIGITA JEROVSEK, 2. r OS STRANICE NAGRAJUJE ATKINE iZ2REBANCE Atkina zanka V Atkinem razredu je nastala strašanska zmešnjava. To- varišica je kupila trikotnike, vendar je pozabUa, koliko. Jih boš znal ti prešteti? Povej še, koliko je enakokrakih trikot- nikov. Odgovor pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje, do torka, 24. januarja 1984. AERO je pripravil lepo nagrado za enega med reševedci. V prejšnji številki smo vam zastavili nalogo dveh enakih črk. Izkazalo pa se je, da sta prva dva predmeta ZMAJ in MIZE imela dve skupni črki. Torej sta tudi možni rešitvi dve: ZIMA ali MIMA. Čeprav se vas je več odločilo za prvo možnost, smo upoštevali obe rešitvi. Nagrado pa dobi: Kaja Dosedla, 63232 Ponikva. 16. STRAN - NOVI TEONilC Cinkarna iz iige? Zadnja leta so bili hokejisti Cinkarne tretja naj- boljša ekipa v Jugoslaviji za Olimpijo in Jesenicami, letos pa se kaj lahko zgodi, da bodo izpadli iz družbe najboljših. V Beogradu so srečanje s Partizanom izgu- bili 5:4 in nato še premagali Spartak 7:4, vendar vse skupaj ni dovolj za mirno spanje. V zadnjem kolu namreč Celjani gostujejo na Jesenicah pri Kranjski gori. Partizan pa pri Spartaku. Realno bi bilo pričako- vati zmagi Kranjske gore in Partizana, to pa bi pome- nilo, da bi slednji za točko prehitel Celjane in jih izrinil iz družbe najboljših. Ali lahko verjamemo v čudež, da, bi Celjani »presenetili« na Jesenicah oz. da bi Partizan^ izgubil s Spartakom? j j Pustimo ugibanja do konca tekmovanja. 2e zdaj pa ] lahko zapišemo, da so Celjani bitko izgubili že pred^ leti, pa čeprav so osvajali visoka tretja mesta. Kljub temu, da so doma imeli uspešne pionirje in mladince, so se opirali na igralce iz drugih klubbv. Takšna poli-* tika se je zdaj izkazala za nepravilno. Domači igralci so, ali prenehali z igranjem hokeja, ker pač niso dobili prostora v prvi ekipi, odhajali v vojsko ali pa se eno- stavno zadovoljili z igranjem v sindikalni hokejski ligi, ki postaja vse bolj popularna. »Uvoženi« igralci niso dajali vsega tistega, kar bi lahko, pa še izredno dragi so bili. Po ostalih krajih pa so delali, kar se še posebej ■ kaže pri obeh beograjskih klubih. Kaj sedaj? Najpametneje bi bilo, da se zahvalijo gostom za vso pomoč in začnejo z večjo skrbjo za domači kader, ki tudi bolj srčno čuti z domačo ekipo. Ce so nekateri pred leti trdili, da bo celjski hokej z »uvozom« igralcev in trenerjev napredoval, se lahko danes sami prepričajo, da so se močno zmotili. Se več: mnogo domačih igralcev je izgubljenih in potrebno bo veliko znoja, da bodo ujeli priključek s kvalitetnimi ekipami. TONE VRABL Potnika za ZOl v Sarajevu Te dni sta dobila obvestilo in vse potrebne dokumente dva znana celjska hokejska sodnika zveznega razreda, ki se morata javiti skupaj s 17. ostalimi zveznimi sodniki že 5. februarja v Sarajevu. To sta Srečko Setina (levo) in Borivoj Belcer. Oba sta nekoč igrala hokej, v zadnjih desetih letih pa uspešno sodita. Na olimpijskih igrah bosta v tehničnem štabu mednarodne sodni- ške organizacije in v vlogi stranskih sodnikov za golom, časome- rilca in sodnika za izključitve. Z delom bosta začela že 7. fe- bruarja, to je dan pred otvoritvijo iger. ko se prične hokejski turnir. Zimske igre upokojencev v organizaciji Zveze društev upokojencev Radovljicji bodo letos prvič pripravljene prve zimske igre za upoko. jence in sicer v veleslalomu in smučarskih tekih 25. H 1984 na smučiščih smučarskega centra Kobla v Bohinju. Prireditelj tekmovanja je Zveza društev upokojencev Slo. venije, pokrovitelj pa skupščina občine Radovljica. Tekmovanja se lahko udeleže vsi upokojenci in upoko, Jenke, redni, družinski in invalidni člani. Vsi bodo pravočg. sno dobili informacije pri matičnih društvih. Zanimivi strelski boji Na celjskem strelišču je bilo 2. kolo z zračno puško v vseh treh občinskih ligah. V 1. ligi je zmagala prva ekipa SD Celje, vendar po hudem, boju s Kovi- narjem, ki je dosegel enak re- zultat, zmagovalca pa je odlo- čil seštevek zadnjih serij, kjer so bili Celjani za las boljši. VII. ligi je zmagala druga ekipa Ko- vinarja iz Stor, v III. ligi pa druga ekipa Ingrada. Omenje- ne ekipe, ki so zmagale v tem kolu, so v vodstvu tudi po se- števku obeh kol. Med posa- mezniki je v I. ligi zmagal Branko Malec s 370 krogi. Pri- jetno je presenetil Dare Kroflič iz SD »Franc Steklič« - Skofja vas, ki je zasedel drago mesto. V II. ligi je zmagal Friderik Re- zar - Kovinar 266 krogov, v III. ligi pa Vinko Premrl (Franko- lovo), ki je nastreljal 177 kro- gov. Najboljši posamezniki v I. ligi po seštevku dveh kol: Branko Malec 739, Jože Jeram 738. Ivan Kočevar 733, itd. II. liga: Zofija Voler 533, Fn- derik Rezar 531, Franc Tanšek 521 itd. ' III. liga: Drago Selič 344, Vinko Premrl 338, Ivan Cret- nik 337 itd. Tretje kolo bo znova na stre- lišču v Celju v četrtek 19. m v petek, 20. januarja. TONE JAGER Pod koši I. B zvezna liga: košar- karji Libele so po treh zaporednih porazih končno zmagali. Doma so premagali Mornarja iz Bara 93:88 (51:43). Čeprav so Celjani že krepko vodi- li, so se ob koncu morali potruditi, da so dosegli tesno, skromno, vendar pomembno in zasluženo zmago. Koše za Libelo so dali: Govc 4, Gole 24, Turk 2, Prodan 10, Tovornik 21, Aničič 12, Urbanija 4, Klančnik 10, Kahfedžič 6. Po 14. kolu je Libela na petem mestu ter za dru- gouvrščeno ekipo zaosta- ja za štiri točke. V 15. kolu gostuje v Sarajevu, kjer se bo srečala z Železničar- jem, ki je trenutno na 7. mestu s štirimi točkami manj, kot jih imajo Celja- ni. Morebitno preseneče- nje Celjanov v tej tekmi bi še pomenilo možnost za obstanek pri vrhu, kaj- ti ekipe so razen Radnič- kega vse izredno izenače- ne. Majhen spodrsljaj že pomeni padec na lestvici. Republiška liga mo- ški: Comet iz Slovenskih Konjic je še vedno nepre- magan. V 10. kolu je dobil dve točki v Zagorju 80:86. Kovinar iz Stor je dosegel drugo zmago, ko je doma premagal Kraškega zidar- ja 82:76. Vodi Comet, Ko- vinar je na 10. mestu. V zadnjem kolu prvega dela bo COMET igral doma proti Kopru, KOVINAR pa bo gostoval v Tolminu proti Iskri AET. V ženski republiški ligi tokrat ni bilo tekem. TV NA KRATKO Tečaj za nogometne trenerje Društvo nogometnih tre- nerjev v Celju bo tudi letos pripravilo tečaj za nove nogo- metne trenerje pripravnike. Tečaj se bo začel v začetku marca, prijave pa sprejemajo pri celjski nogometni podzve- zi, Titov trg 3, v Celju. V tečaju lahko sodelujejo vsi, ki so sta- rejši od 18 let. Delo bo poteka- lo v okviru programov Fakul- tete za telesno kulturo in šol- skega centra za telesno vzgojo v Ljubljani. Dve ekipi 2aica najboljši v 5. kolu občinske strelske lige sta slavili kar dve ekipi Žalca, ki sta osvojili prvo in drugo mesto, tretje so bile Griže, četrte Liboje in peti Prebold I. Med posamezniki je doslej nepremaganega Franca Kotnika ugnal Rudi Kotnik, tretji je bil Justin Smrkolj (vsi Žalec), četrti Poldi Valant, Li- boje in peti Emest Zupane,-« Griže. Po 5. kolih vodi Žalec I pred Preboldom in Grižami, med posamezniki pa Franc Kotnik Žalec pred Poldijem Valantom, Liboje in Justinom Smrkoljem, Žalec. Turni smuk Smohor . - Liboje Tudi letos bo Partizan Libo- f'. pripravil turni smuk s mohor ja do smučišča v Libo- jah v dolžini osmih kilome- trov. Turni smuk bo v nedeljo, 22. januarja. Sodelujoči od 6 do 15 leta in članice bodo vozili na krajši progi, prijavijo pa se med 9.-10. uro na smučišču v Libojah. Starejši bodo vozili s Smohorja, kamor se bodo od- pravili peš. Start bo med 9.-10. uro pri planinski koči. Opremo, bo organizator pripeljeil na cUj. Proga bo urejena, dobro step- tana in opremljena z oznaka- mi. Posebej bodo označena tu- di najnevarnejša mesta. V pri- meru odjuge bo 4. turni smuk kasneje. Spela druga, Kiavdila bella V Sarajevu je bilo tekmova- nje v umetnostnem drsanju za pionirje in pionirke. V sloven- ski reprezentanci so nastopili tudi celjski umetnostni drsal- ci. Uspešni sta bili Špela Pere, ki je bila druga med mlajšimi in Klavdija Perlič, ki je bila tretja med starejšimi pionir- karhi. J. K. IVlednarodni kegljaški turnir v Celju Celjski kegljaški klub bo tu- di letos priredil tradicionalni novoletni mednarodni turnir. Turnir bo 21. januarja ob 10. uri na kegljišču Golovca. Nastopili bodo kegljači Salz- burga, Strassburga, Konstruk- torja iz Maribora, Grmoščice iz Zagreba, Kamnika, Novega mesta, Trbovelj in Celja. J. K. Nastopilo 24 pionirjev Celjski šahovski klub je pri- pravil občinsko pionirsko pr- venstvo, kjer je sodelovalo 24 igralcev iz vseh osnovnih šol v celjski občini. Po sedmih kolih švicarskega sistema sta si prvo in drugo mesto razdeli- la igralca osnovne šole Slavko Šlander Podlunšek in Volf, s 5 in pol točke. Tretje do šesto mesto si delijo s petimi točka- mi Bamiazovič I. OS Celje, Zi- bret OS Veljko Vlahovič, Diaci OS Store in Hlastec OS Fran Roš. J. K. Uspešna IVlaja Tanko Končano je tekmovanje v plavalnem mnogoboju Slove- nije. Plavalci Neptuna so osvo- jili več vidnih mest. Pri mlaj- ših pionirkah C je zbrala naj- več točk Maja Tanko in osvoji- la prvo mesto. V isti konkuren- ci je bila Barbara Mlinaric dru- ga in Dejan Krušič tretji. Pri pionirjih in pionirkah A in B je Tanja Fermentin osvojila dra- go mesto, medtem ko so bili Rok Rudolf, Dejan Tešovič in Matjaž Košar tretji. J. K. Letos že pet ekip Lansko sindikalno hokejsko prvenstvo se je že končalo. V naslednjih dneh se bo pričelo novo tekmovanje, ki bo za pri- jatelje hokeja še bogatejše, kot prejšnje, kajti namesto štirih bo igralo pet ekip. Zlatarni, Že- lezarni. Kovinotehni in Ope- kami se bo pridružila še ekipa Grofije, ki bo imela v svojih vrstah več veteranov hokeja v Celju in bo vsekakor popestri- la to ligo, ki postaja že prava rekreacijska zvrst tekmovanja. Prvi tekmi bosta v nedeljo 22. januarja s srečanji Železar- na - Opekarna in Kovinotehna - Grofija. J. K. Vodijo celjski kegljači Kegljači Celja so že opravili dva nastopa v kvalifikacijah za ponovni vstop v šestčlan- sko republiško ligo. V Kranju so v soboto po ogorčeni borbi z gostitelji osvojili drugo mesto, saj so zaostali za Triglavom sa- mo za 24 kegljev. V nedeljo pa so vse štiri ekipe, ki se potegu- jejo za vstop med najboljše, na- stopile v Celju, kjer so domači- ni z novim moštvenim rekor- dom kegljišča 5446 kegljev zmagaU in prevzeli vodstvo. Stanje pred sobotnim nasto- pom na Preval j ah in nedelj- skim v Ljubljani: Celje tri negativne točke, Triglav - 4, STC Ljubljana - 5 in Fužinar - 8. V Kranju je celj- ski tekmovalec Stanko Nareks dosegel nov rekord kegljišča 898 kegljev. V Celju pa so v novem rekordu sodelovali Ka- čič 933. Tisovec 912, Tomažič 909, Urh 906, Nareks 901 in Srot 885 kegljev. J. KUZMA Nastop plavalcev v Celju je bilo redno plaval- no tekmovanje v mnogoboju za pionirje in pionirke. Sode- lovali so plavalci Neptuna, Celulozarja iz Krškega, Tito- vega Velenja in gostje iz Spli- ta, ki so na pripravah v Celju. Na programu sta bili dve dis- ciplini - 200 m hrbtno in 400 m kravi. Mlajši pionirji: 200 m hrbtno: Jurak 2:42,0, Polutnik, Vračun (v.si Neptun); 400 m kravi: Jurak 4:57,3, Polutnik, Vračun. Starejši pionirji: 200 m hrbtno: Tešovič 2:17,1, Stupin- šek, Groznik (TV); 400 m kravi: Vogler (Ce) 4:30,9, Tešo- vič, Stopinšek (oba Neptun). Mlajše pionirke: 200 m hrbtno: Drezgič 2:50,0, Fer- mentin, Anderle, 400 m kravi: Drezgič 4:47,6, Anderle, Cvirn (vse Neptun); Starejše pionir- ke: 200 m hrbtno: N.Lavrič 2:47,2: 400 m kravi: Toplak (Ce) 4:44.8, Oman (TV), N.La- vrič (Neptun). Nastopili so še mlajši pionir- . ji na 400 m kravi. Zmagal je Rudolf 5:42,0, pred Košarjem, in Dodikom (vsi Neptun). J. KUZMA V šahovskih kotičkih 30 gostov Franc Pešec, ki skrbi za šahovske kotičke v Radiu Celje in pripravlja šahovsko nagradno igro v Novem tedniku je vestno pripravil tudi natančen pregled vseh gostov, ki so letos sodelovali v radijskih šahovskih ko- tičkih. Vseh gostov je bilo v 26 oddajah kar 30. Januarja Branko Pipal, Suzana Urisek in Marjan Crepan, vsi iz Žalca in Griž, februarja Stipe Pešič iz Rogaške Slatine, Vojko Musil iz Maribora in Branko Vivod iz Celja, marca Bojana Gerič iz Žalca in Vojo Džinovski iz Rogaške Slatine, aprila Na- taša Urbančič-Bezjak in Viki Dom oba iz Celja, maja Milan Rajtmajer in Karli Janežič iz Celja, junija Brane Stamejčič st. in Zvone Mirt iz Celja, juHja Matjaž Mikac iz Celja in Jože Zorko in Žalca, avgusta EmU Rajtmajer iz Celja, Milan Kneževič iz Ljubljane in Dušan Vukič iz Titovega Velenja, septembra Pavle Bukovac in Vera Breznik iz Celja, oktobra Franc Dečko, Ivan Pohole in Franc Poklšek iz Cinkarna Celje, novembra Magda Dobrave in Sandi Turk iz Bistrice ob Sotli ter Janko Ferme iz Vrbja pri Žalcu in decembra Karli Turk iz Žalca in Zvone Dežnak iz Celja. Za vse šahovske nagradne igre v Novem tedniku smo dobili kar 1183 odgovorov ali poprečno po 99 na igro. Nagrade pa so prispevali po mesecih od januarja do decembra: Keramična industrija Liboje, Zlatarne Celje, Steklarna Rogaška Slatina, ZTKO Celje, Železarna Store, TTG Celje, Aurea Celje, REK Titovo Velenje, Kovinotehna Celje, Cinicama Celje, Zavarovalna skupnost Triglav ob- močna skupnost Celje in Toper Celje. T. VRABL Kdo z Vučkom v Sarajevo? Na zaključni prireditvi »TELESNA KULTURA 83« bo danes ob 17. uri v Naro- dnem domu tudi zaključno žrebanje NAGRADNE IGRE PARTIZAN, ki je sko- raj dve leti spremljala naše bralce in poslušalce Radia Celje. Od skupno 772 dopi- snic z nagradnimi kuponi bo s pravilnimi odgovori v bobnu kar 632 dopisnic. Žrebanje bo opravil Jože Zupan, znani alpinist, ki je nekoč bil tudi med najaktiv- nejšimi člani Partizana v Ga- berju. Srečo bo naklonil trem izmed udeležencev na- gradne igre s tem, da bo prvi v Sarajevu ves teden, druga dva pa bosta v enodnevnem paketu okusila utrip ZIM- SKIH OLIMPIJSKIH IGER. Zahvala za možnost ogle- da ZOl v Sarajevu pa gre brez dvoma kolektivu TDO TEKO iz SOZD-a MERX, ki je prevzel pokroviteljstvo nad nagradno igro Partizan. Izžrebano bo še 7 tolažilnih nagrad, ki jih poklanjajo celjski delovni kolektivi. Kako je bilo z nagradno igro Partizan št. 21. V mrzlič- nih pripravah na ZOI vam vprašanje očitno ni delalo te- žav. Pravilni odgovor je se- veda bil: leta 1932 in 1980 so ZOI bile v ZDA v Lake Pla- cidu. Od skupno dospelih 85 dopisnic so samo tri dopisni- ce imele napačen odgovor. Tako so naši gostji v oddaji »Iz življenja in dela društev "Partizan« Natalija Vešligaj in Suzana Zupančič izžrebali naslednje udeležence nagra- dne igre: 1. nagrada - Javoršek AJ- ba, Vojkova 4, Celje, 2. nagrada - Zohar Ivan. Dobrteša vas 16/E, 63311 ŠEMPETER in 3. nagrada - Bučar Janez. Čopova 16, Celje. O dvigu nagrad, ki jih to- krat poklanja STOL Ka- mnik, vas bomo obvestili pi- smeno. METOD TREBICNIK 19. JANUAR 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 17 NdCNE IJVETKt • Anton C., ki je pred štirinajstimi dnevi hotel prespati v trgovini »Zele- njava« v Stanetovi ulici, je prejšnji teden obležal kar v Linhartovi ulici. Imel je srečo, da so ga našli milič- niki in odpeljali v prostore za treznenje na Postaji mili- ce, kjer je bilo Antonu še vseeno bolj udobno in to- plo. Anton se ga je potem prejšnji teden še enkrat na- pil, vendar pa so ga milični- ki srečali, ko je lahko še stal na nogah in brž so ga napotili proti domu. • Prometna miličnika sta začela zasledovati sum- ljivega voznika, ki je precej čudno šofiral svoj osebni avtomobil. »Nekaj bo naro- be,« sta si dejala in mjilo naprej ustavila voznika. Pa je bilo res narobe. Z vozni- kom Caslavom M. iz Celja, namreč. Ravno toliko je po- pil, da mu ni bilo do razgo- vora z miličnikoma, pač pa je skočil iz avtomobila z izvijačem v roki in ju napa- del. Po.krajšem prerivanju se je izkazalo, da sta milič- nika vendarle močnejša. Caslav bo verjetno vseeno ob vozniško dovoljenje, lahko pa pričakuje še ka- zen pri sodniku, saj so ga miUčniki že ovadili. • V soboto zvečer so se v gostilni »Branibor« v Sta- netovi ulici stepli Mladen S., Anton Z. in Anton B. Predstavo so prekinili mi- ličniki, epilog pa bo dodal sodnik za prekrške. *■ • Mirko G. iz Iršičeve ulice varčuje z bencinom, prejšnji vikend pa se je le hotel malo popeljati s svo- jim avtomobilom Ami 8. Toda, glej ga zlomka, nika- kor ni mogel pognati mo- torja v tek. Precej časa je iskal napako, nazadnje pa le ugotovil, da mu je nezna- ni nepridiprav izmaknil akumulator, ki ga je sicer zelo težko kupiti v naših tr- govinah, ker jih proizvajal- ci preveč izvozijo. • Kadir S. je v Mariboru sedel na vlak, da bi se od- peljal v Celje. Gneče ni bi- lo, kar pa je Kadir kasneje zelo obžaloval. Med vožnjo so ga obstopili trije neznan- ci, ga potisnili v kupe in mu iz suknjiča vzeli denarnico z 2000 dinarji. Miličniki ta- tove še iščejo. S. S. Obramba pred točo v osrednji Sloveniji bo letos bolj zanesljiva, obljubljajo na pred približno dvema mesecema ustanovljenem sisu za obrambo pred točo, ki ima sedež v Sevnici. Dvaindvajset občin, ki so vključene v ta si s, bodo bra- nili pred točo s 74 izstrelišč za rakete. S celjskega ob- močja je v sis vključenih šest občin (vse razen Mozir- ja in Slovenskih Konjic, ki so v mariborskem sisu), pred točo pa jih bodo brani- li z dvajsetih izstrelišč za rakete. Toča sicer začne groziti še- le spomladi, toda na sisu že pripravljajo vse potrebno, da spomladi ne bo prevelikih zagat. Na našem območju so v letošnji zimi že postavili osem novih izstrelišč za ra- kete proti toči. V žalski obči- ni so dobili še eno izstreUšče in imajo sedaj tri, še eno iz- strelišče so postaviM v Celju, kjer sta sedaj dve, v šentjur- ski občini imajo tri izstreli- šča, enega pa so dobili letos, Laščani so prav tako dobili še eno izstrelišče in jih imajo štiri, po dve novi izstrelišči pa so dobili v velenjski in šmarski občini in jih imajo skupaj tri oziroma pet. Mo- zirsko občino bodo branih pred točo z letah, čeprav ob- čina ni med ustanoviteljica- mi novega sisa, pa bo plače- vala stroške obrambe. Obramba bo letos bolj za- nesljiva, tudi ker bodo obla- ke spremljali z novega radar- skega centra na Lisci, kjer je tudi računalnik, ki bo izraču- naval koordinate za strelce raket na posameznih izstreli- ščih (do sedaj so koordinate izračunavali »ročno«, kar je bilo manj zanesljivo, pred- vsem pa počasnejše). V sis za obrambo pred to- čo v osrednji Sloveniji je vključenih 22 občin, doslej pa jih samo pet ni podpisalo ustanovitvenih aktov nove- ga sisa. Z našega območja je v sisu šest občin, ustanovi- tvenih aktov pa doslej niso podpisali le v laški občini, kjer se večina (največ pri- pomb imajo v laški pivo- varni) ne strinja z akti. V velenjski in žalski občini so se z ustanovitvijo sisa stri- njali vsi, ki tiodo plačevali prispevke, potrebno večino pa so dosegli tudi v celjski, šentjurski in šmarski ob- čini. Sis si denarnim zagatam navkljub (lani so večinoma poslovali s krediti in nepo- vratnimi sredstvi zavaroval- nic, letos pa čakajo na pri- spevke občin) prizadeva, da bi že sedaj zagotovil dovolj Na celjskem območju bo- mo za obrambo plačevali nekoliko manj kot v drugih občinah, ker sta Zavaroval- na skupnost Triglav, Ob- močna skupnost Celje in sis za preskrbo prispevala za obrambo pred točo precej nepovratnih sredstev. Tako bodo kmetovalci, kmetijske zadruge, prehrambena in- dustrija in trgovina, lovci in gozdarji plačevali za obrambo 0,79 odstotka do- hodka, letos pa bodo morali poravnati tudi lanske ob- veznosti, ko je bilo naše ob- močje že hranjeno, niso pa še plačevali prispevkov. Na sevniškem sisu pa predla- gajo, da bi nekoliko spreme- nili zakon o obrambi pred točo, da bi prispevala tudi druga industrija, saj pred točo ne branijo samo kme- tijskih površin, ampak tudi industrijske in številne dru- ge objekte. raket. Tako so te dni najeli za 28 milijonov novih dinarjev premostitvenega kredita za predplačilo za rakete, da bi jih proizvajalec iz Cme gore pravočasno dobavil. Približ- no 700 raket pa je ostalo še od lani, ker jUi je proizvaja- lec prepozno dobavil, da bi jih l^iko uporabili za obrambo. S. S. Vlak ga Je zbil na prehoflu Železniški prehod v Spod- njih Lažah pri Slovenskih Konjicah je zavarovan s svet- lobnimi signali, ki jih ni upo- števal voznik kolesa na po- možni motor STANKO SMOLE, 44. iz Sp. Laž. Na prehod se je zapeljal v tre- nutku, ko je iz celjske smeri pripeljal vlak. Lokomotiva ga je zadela in odbila 34 m naprej, kjer je Smole obležal mrtev. Padla motorist in sopobiik FRANC KITAK, 19, iz Kr- tince in sopotnik FRANC KITAK, 48, sta se pripeljala z motornim kolesom iz Pod- plata v Rogaško Slatino. Pri restavraciji Sonce je tik pred njima zavijal v levo voznik osebnega avtomobila JOSIP SOLMAN, 31, iz Huma na Sotli, ki je pripeljal nasproti in tako se je motorist zaletel v avtomobil. Oba Kitaka sta huje poškodovana in so ju prepeljali v celjsko bolniš- nico. Z zavijanjem v levo zapri pot Po Koroški cesti v Tito- vem Velenju se je peljal z osebnim avtomobilom ZVONKO SMID, 29, iz T. Velenja. Nasproti je pripeljal voznik osebnega avtomobila ZDRAVKO BELAJ, 32, iz T. Velenja, ki je zavijal v levo in s tem zaprl pot vozniku Šmi- du. Pri trčenju je nastalo škode za 160.000 dinarjev, lažje pa so se ranili voznik Smid in njegov sopotnik JANTCO CERU, 32 ter sopot- nik v Belajevem vozilu MIR- KO LABUS, 42, IZ T. Vele- nja. Tatovi so imeli lahko delo Prejšnji četrtek ponoči so tatovi vlomili v priročno skla- dišče, ki so ga imeli delavci »Remonta« na podstrešju hiše v Vukčevi ulici. Odnesli so vrtalni stroj, krožno žago, pre- tvornik in še nekaj manjših stvari v skupni vrednosti 50.000 dinarjev. Tatovi niso imeli težkega dela, saj je bila na oknu skladišča napeta le folija, v spodnjem nadstropju pa so imeli delavci bolj zavarovano skladišče, le da se jim verjetno ni ljubilo prenašati orodja in materiala po stopnicah. ^ Na podlagi 136. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št 44/82) izdajajo Uprave za družbene prihodke občin CEUE, LAŠKO IN ŠENTJUR PRI CEUU POZIV K VLOŽITVI NAPOVEDI ZA ODMERO DAVKOV OBČANOV za leto 1983 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1984 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1984. NAPOVED ZA ODMERO DAVKOV MORAJO VLOŽITI: ZA LETO 1983 1. zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se dav k odmerja po dejai iskem dohodku, o dohod- kih doseženih v letu 1983; 2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohod- kih doseženih v letu 1983; 3.' Zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih dose- ženih v letu 1983; 4 Zavezanci davka od dohodka iz premoženja in premo- ženjskih pravic, o dohodkih doseženih v letu 1983. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem ter dohodki od podnajemnin, dohod- ki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega 6.000,00 dinarjev 5. Zavezanci davka od skupnega dohodka občanov o do- hodkih, prejetih v letu 1983. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1983 presega 500.670,00 dinarjev. Napoved vložijo: - zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere otimočju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prinodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo staing prebivališče njegovi družinski člani; - zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene prihodke občin«, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivali- šče njegovi družinski člani; - zavezanci iz i točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; - zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju so imeli v letu 1983 najdalj stalno prebivališče. ZA LETO 1984 1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšafnem letnem znesku za leto 1984; 2. Zavezanci davka cd dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1984; 3. Zavezanci davka od premoženja - na posest stavb za leto 1984. Napoved so dolžni vložiti lastniki stavb, delov stavb, stanovanj, garaž, poslovnih prostorov ter počitniških hiš, ki napovedi v preteklih letih še niso vložili, in lastniki, ki so med letom stavbo pridobili, opravili rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb. Napoved vložijo: - zavezanci iz 1 točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere^^območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri ima)0 stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člane - zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivali- šče njegovi družinski člani. - zavezanci iz 3. točke pri upravi za družt>ene prihodke občine, na območju katere je stavba Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi v sprejemni pisarni občinskih upravnih organov, oziroma pri upravi družtjene prihodke občine Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku. določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma najmanj 200 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20°o oziroma najmanj 400 dinarjev. UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE OBČIN CELJE. LAŠKO IN ŠENTJUR PRI CELJU Potep po pacifiškem paradižu Piše Stane 2iinii( (6) Pogled v glavno mesto Nuku'a'lofa takoj daje vedeti, da v teh krajih niso prevzeli navad belcev. Lesenfe hiše v stilu divjega zahoda, neasfaltirane ce- ste in ljudje v posebnih, značilnih oblekah so značilnosti, ki tujca najprej zbodejo v oči. Edina vez s svetom sta letališče, od koder vozijo letala proti Novi Zelandiji, Fidžiju in Samoi, ter pristanišče, kjer zelo redko pristajajo prekooceanke in še redkeje križarske potniške ladje. Lokalni prevoz med otoki opravijo tovorne ladje in, redke- je, avioni. Glavno mesto bi po naše imenovali Uvod v ljubezen. Njegova posebna značilnost je kraljeva pravljična palača in tržnica, kjer je eksotičnega sadja toliko, da si vsega niti pošteno ogledati ne moreš. Skratka povsod so darežljivosti Religija kroji vsakdanjik Tonganci so zelo verni ljudje. Koli- kor so v času prihoda belih misionar- jev nasprotovali novi veri, toliko bolj fanatično jo sedaj spoštujejo. V večini so pripadniki Wesleyanske metodi- stične cerkve, ostali pa rimski katoliki, adventisti sedmega dne, agnlikanci in momoni. Cerkev je ponavadi največja stavba v vsakem mestu ali večjem kraju. V manjših vaseh in obalnih naseljih so postavili ljubke lesene cerkvice, ka- mor zahajajo verniki ob nedeljah tudi po trikrat. Domačini si sploh ne znajo predstavljati človeka brez vere. Pozna- jo sicer ime komunizem, pod katerim si predstavljajo predvsem Rusijo, ki pa zanje pomeni nekaj najslabšega, kar sploh obstaja na tej zemlji. Po nji- hovem mišljenju brez boga ni mogoče živeti. Nedelje so za Tongance božji dan in s tem praznik, ko se ne dela. Celo ko- panje v morju je ta dan strogo prepo- vedano. Za tak prekršek lahko doma- čina celo zapro in mu s palico vbijejo v glavo moralnih naukov. Nedelja je na- menjena molitvi in cerkvenemu petju, je dan, ko se Tonganec popolnoma po- sveti svoji družini. Ob enajstih dopoldne se po ulicah glavnega mesta pripelje sam kralj, ki se vrača z nedeljske maše v kraljevi kapeli. Hoja po cesti brez srajce velja za skrajno nemoralno, če pa se to zgodi še na nedeljo (kot se je meni) potem lah- ko človek računa na resne težave s policaji. Komaj sem jih prepričal, da tega pač nisem vedel in ušel tridesetim dolarjem vzgojne kazni. O poljubljanju na javnih mestih se seveda sploh ne splača izgubljati be- sed. Kajpada, prepovedano je. Misjo- narji so po svojem prihodu najprej po- krili ženskam gole prsi, češ, da je to višek greha. Verske ločine so tudi tiste, ki skrbijo za vzgojo otrok, kajti državnega šol- stva na Tongi skoraj ne poznajo. Na domačih tleh je po naših merilih mo- goče končati zgolj srednjo šolo, zato mladi nadaljujejo študij v Novi Zelan- diji ali Avstraliji, seveda, če je pri hiši dovolj denarja. V tem svojem pisanju sem že ome- nil, da se je precej pacifiških otoških državic podvrglo komercializiranim lastnostim zahodnega sveta in s tem na hitro sprejelo tudi nekaj njihovih degeneriranih lastnosti. Kaj takega za kraljevino Tongo ne morem trditi. Kraljeva oblast se trudi in skrbno ne- guje tradicionalni način življenja. Pri tem ima velik delež tudi cerkev, ki s svojo (nekoliko dogmatsko) misel- nostjo »drži ljudi nazaj-. Ostro se bori- jo proti uživanju alkohola, ki mu je podvrženih že precej prebivalcev oto- kov v Tihem oceanu. Tako lahko v glavnem mestu legalno kupiš alkoholne pijače le na nekaj me- stih. V hotelu in nekaterih boljših re- stavracijah, ki sb načeloma namenjene samo turistom. Domačini se seveda znajdejo po svo- je. Zaradi visokih cen in prohibicije si alkoholne zvarke pripravljajo kar doma. Samoprispevek po tongansko v dneh. ko sem se mudil \- Nukua- "lofi, sem imel priložnost ogledati si zanimivo priredite\-. Omenil sem že. da v tej deželi niniajo industrije ali drobnih gospodarskih dejavnosti. Kmetje - če jih lahko tako imenujemo - imajo malo zen-dje in pri- delujejo hrano le zase. Zategadelj dr- žavna administracija ne prejema nobe- nih davkov. Redke dajatve imajo po dogovoru obliko prispe\kov. ki pa jih plačujejo le redke institucije. Denar pa seveda potrebujejo - predvsem za zdravstvo in podobne dejavnosti. V ta namen se en teden \- letu od\-ijajo kul- turno zabavne prireditve, ki privabijo precej ljudi. Teden, ki sem mu priso- stvoval, so »poimenovali -Hospital \veek" ali teden bolnišnice, po naše. Na njem so zbirali denar za nov rent- gen. 24. STRAN - NOVI TEDNIK 19. JANUAR 1984 V beseilHih |e prava moč mojih pesmi MaNian Smotie pravi. Pa Je res slovenski muzikant Marijan Smode je eden ti- stih slovenskih glasbeni- kov, ki je dobro izkoristil zmago na festivalu pop ročk izvajalcev na slovenski po- pevki leta 1982, na katerem je nastopil s skladbo Še po- mahal ni z roko. V sora- zmerno kratkem času je iz- dal dve veliki plošči, ki sta dosegli in še dosegata tudi zelo dobro naklado. Nastop na javni radijski oddaji na Rogli smo izkoristili tudi za kratek klepet z njim. - Za nase razmere je svoje- vrsten rekord, da ti je v letu in pol uspelo izdati kar dve veliki plošči. Kako ti je to uspelo? »Verjetno se moram zah- valiti za to izredno dobri pro- daji svoje prve velike plošče z naslovom To je moja pe- sem. V sorazmeroma krat- kem času so prodali okoli 80 tisoč primerkov te plošče. Zato so se pri produkciji od- ločili, da naj bi izdal novo ploščo že spomladi lani, to je po mojem nastopu za izbor evrovizijske popevke v No- vem Sadu. Sam sem menil, da bi bilo to prezgodaj, saj so bile ljudem še vedno v uše- sih skladbe z moje prve plo- šče. Tako sem izdal potem drugo veliko ploščo z naslo- vom Slovenski muzikant še- le jeseni.« Kako so poslušalci spreje- li tvojo drugo ploščo, saj je posamezni kritiki niso oce- nili najbolje? »Ploščo Slovenski muzi- kant so slabo ocenili samo v reviji Stop in če povem, da so dosedaj prodali več kot 30 tisoč primerkov te plošče, verjetno ne povsem upravi- čeno. Ker so bile moje sklad- be dobro sprejete tudi v so- sednjih republikah, posebno v Beogradu, sem ob pomoči Daniela Levskega kot preva- jalca, že posnel nekatere pe- smi tudi v srbohrvaščini in upam, da bo čez nekaj mese- cev izšla plošča tudi v tem jeziku. Razen tega priprav- ljamo tudi ploščo v angle- ščini.« Naslov tvoje druge velike plošče je Slovenski muzi- kant. Ali si slovenski muzi- kant? »Čeprav so se nekateri spotaknili ob to, mislim da sem. Mogoče ne v tistem smislu kot so ga pojmovali včasih. Toda na izboru v No- vem Sadu sem predstavljal Slovenijo kot slovenski glas- benik in takrat sem občutil, da vsi tisti pred televizijski- mi sprejemniki pričakujejo od mene, da bom predstavil slovensko glasbo na dosto- jen način. . Mislim, da se pojma slo- venski muzikant prenekateri naš glasbenik ne zaveda v to- likšni meri kot bi se je lahko in kot bi se je moral. Sam ne menim, da lahko mojo glas- bo uvrstimo v kakšen pose- ben predalček. Vem, da mo- goče glasbeno tudi ni na ne- ki izi-edni višini. Zato pa je moč mojih pesmi v besedi- lih. Z njimi želim nekaj po- vedati, predstaviti. Moja glasba je pristna in prihaja iz mene. Moje vodilo je, da do- kler v sebi čutim, da sem po- šten, da pišem svojo glasbo s poštenim odnosom in s pra- vo mero odgovornosti in da to glasbo ljudje tudi spreje- majo, potem sem na pravi poti. Ko pa bom začutil, da sem to pot zgrešil, jo bomo takoj popravil, saj mislim, da je le občinstvo tisto, ki lahko najbolje ocenjuje.« F. PUNGERCIC Bodice Mnogim našim vodilnim kadrom se kljub temu da so ateisti - v življenju več- krat prikaže Marija. Upam, da nas ne čaka v letu 1984 - 1984 novih problemov. Avto s pokvarjeno hupo in upokojenec imata nekaj skupnega - oba tenko pi- ska t a. Kdor prej pride, prej melje - če ima de- vize. Zadnji čas je že bil, da so za nekaj časal prenehali predvajati filme o vampirjih - saj imamo krvosesov že dovolj. Kljub nizkemu vodostaju se velikim ri- bam ni bati za obstoj. MARJAN BRADAČ I Olimpllsicl ogenj v Celju Olimpijski ogenj, ki bo po prenosu z legendarnega gr- škega Olimpa zagorel 8. februarja na stadionu Koševo v Sarajevu ob začetku Xrv. zimskih olimpijskih iger, bo v petek, 3. februarja ob 8.30 uri potoval tudi skozi Celje. Doslej je bilo v Celju 21 udeležencev zimskih in letnih olimpijskih iger, olimpijski ogenj pa bo skozi naše mesto nosilo enajst oMmpijcev. Na startnem mestu pri hotelu Ce- leia bo baklo z olimpijskim ognjem prevzel Rok Kopitar, jo predal Jožetu Urankaiju, ta pa Marijani Lubej, Miru Kocu- vanu, Nataši Urbančič, Zdravku Pečarju, Romanu Lesku, Mirku Kolniku in Stanku Lorgerju, ki jo bo ob 9.35 prinesel v Mestni park na osrednjo prireditev. Amalija Belaj-Arbei- ter, edina celjska aktivna Športnica z zimskih olimpijskih iger bo palico z ognjem miru po govoru Edija Stepišnika, predsednika Skupščine občine Celje, odnesla dalje. Štafeta z olimpijskim ognjem se bo ustavila pred TOPROM, pot pa se bo nadaljev^a skozi šentjursko in šmarsko občino do Podčetrtka, kjer bodo plamenico izročili predstavnikom Hr- vatske. . TV AMADEUS POROČA Oh, kako so ti glasovi nežni in mili za bežni trenu^k pozabim na strašen srd. Še tako lepi cvetovi postanejo gnili, če malomarno neguješ svoj vrt... Razširili smo našo glasbeno šolo, a učencev ostalo je isto število. Stabilizacija izvaja neumetniški šolo, v Celju že spet se obeta notno mrtvilo. Po letu dni vse prav pride Kmalu po Novem letu je bilo. Polona seje s praznova- nja rojstnega dne svoje sode- lavke vračala pozno popol- dne domov. Na avtobusni postaji je izstopila, potem pa zaprosila prvega taksista da ji nekoliko skrajša pot do doma. V ulici pred blokom tak- sist ustavi, Polona pa izstopi. Nekaj kratkih korakov po zaledenelem pločniku nare- di pa zagleda pred sabo pa- pirnatega »sivca«. »Tole leto se je pa res prav lepo začelo«, pomisli in pobere brez truda pridobljenega tisočaka. To- da, glej ga zlomka, po dobrih desetih korakih je na tleh drugi »sivček«, na razdalji naslednjih nekaj metrov tretji, četrti, pa peti in šesti skupaj. Polona ni več tako vesela, ko pomisli na lastni- ka tega izgubljenega boga- stva. Denar bo treba vrniti, toda komu? Pa se ji uganka kar sama razreši, ko zagleda na tleh hranilno knjižico z natančnim naslovom lastni- ka. »To je vendar v moji uli- ci«, pomisli in odhiti do pra- ve številke. Možakar sred- njih let jo najprej začudeno pogleda, ko pa mu pomoli šest tisočakov in hranilno knjižico, v kateri je še lep sveženj enakih bankovcev, si mož oddahne. »Smova je«, olajšano izdihne. » Veste, ma- lo preveč ga je cuknil. Sicer pa, ali se midva ne poznava od nekod?« Takrat se Polona spomni, da je natanko pred letom dni izgubila svojo tor- bico, ko jo je položila na stre- ho a\'tomobila, nato pa odbr- zela po opravkih. »Veste, pred letom dni sem sama iz- gubila svojo torbico z doku- menti in nekaj gotovine, pa mi jo je neki dobrotnež pri- nesel na dom.« »No, to sem bil pa jaz,« odgovori moža- MARJELA AGREŽ. biblioteke, diskoteke, kinoteke, vinoteke, itd. Nasproti Ojstrice ima- mo že dobro leto prazno trafiko - zakaj je ne bi zaradi ugodne lokacije (občina in rdeča hiša) spremenili v vse bolj po- pularno - referatoteko. FERDO KAUTICNIK FOTOGRAFIJA ZA TA TEDEN Janez Pukšič - Spet seja