141 Politične stvari. Iz državnega zbora. Budgetna razprava. Za splošno budgetno razpravo oglasili so se sledeči govorniki, izmed katerih so oni, ki so bili uže ob 10. uri pri predsedništvu, za prostore žrebali, oni pa, ki so kasneje došli, vpisali so se v vrsti svojega prihoda. Proti so bili vpisani: Carneri, Pichler, Plener, Menger, Schonerer, Ausserer, Tomaščuk, Knotz, Jaques, Weitlof, Tiirk, Pernerstorfer, Nitsche, Siegel, Eigner, Dumreicher, Pollak Oton, Wildauer, Sturm, Auspitz, Pauer, Bendel, Herbst, Proskowetz, Schaup, Haase, Furenkraz. Za so bili vpisani: H-uisner, Šuklje, Kathrein, Zucker, Bobrzynski. Tonner, Abrahamovicz, Salašek, Vošnjak, Weber Fr.. Veselv, Szcepanovski, Po-povski, Začek, Oelz, Neuner, Skopalik, Kopycinski, Klun, Hoinpescb, Ferjančič, Mathon, Gregorec, Hajek M., Dii-rich, Krofta, Vašaty. Govorili so dejansko izmed vpisanih: Prvi dan: Carneri, Hausner. Menger; drugi dan: Suklje, Plener, Zucker; tretji dan: Pichler, Salašek, Schonerer, Bobr-zynski, Ausserer; četrti dan: finančni minister Dunajevski, Tonner, Tomaščuk, Abrahamovicz. Potem je bila splošna razprava sklenjena in za glavna govornika bila sta izvoljena: zoper Herbst, za Kathrein. Peti dan 30. aprila govorili so: Herbst, Kathrein in poročevalec Matuš. Pretesen je prostor našega lista, da bi mogli v njem podajati tudi le posnetek vseh govorov. Znano je, kako je vajen Carneri sukati in obračati besede: „arines Oesterreich!" (uboga Avstrija!) — to je vpeljal on. Letos sukal je zopet druge, pa blizo take fraze rekoč: Pod prejšnjimi vladami govorilo se je: Frei, wie in Oesterreich (prostost, kakoršna v Avstriji), danes pa se čuje: »nezadovoljni, kakor v Avstriji4, ali glede na Dalmacijo: „brez varstva, kakor v Avstriji!4 In tako je besedičil dalje. Za njim govoril je mnogo obširneje, zelo mično in stvarno Hausner, ki je doka-zaval, da se sedaj mnogo boljše gospodari kot prejšnje čase, vendar pa, da še tudi sedaj ni vse pravo, da se seaajna vlada premalo ozira na predloge štedilne komisije, da je treba naložiti višji davek na žganje in ko-nečno značil je govornik namen svojega govora z izrekom: »Avstrija čez vse, ako le hoče." Slednji govornik Menger govoril je deloma stvarno, kolikor pa je bilo političnega, bilo je malo pomenljivo, akoravno si je prizadeval, govor svoj primerno »soliti". Drugi dan bil je prvi govornik Šuklje, in akoravno so levičarji med njegovim govorom prav namenoma šumeli, da bi bilo govornika težje čuti, in ga deloma skušali begati s klici, priznalo se je vendar od vseh strani, da je bil govor njegov stvaren, in v političnem oziru posebno v onih točkah srečno sestavljen, v katerih je značil proti Zelenkovičevi demonstracije 142 ljubljanske v minulem letu. Govornik je omenjal, da je Zelenkovič kot pesnik v domači deželi malo poznan, poznan pa je kot politik in grajščak. Tega, kar je govoril v deželnem zboru kranjskem, se je mnogo pozabilo, ne-pozabljeno pa je ostalo: ono pogumno pretiranje, ona hiperbola v siromaštvu slovenskega slovstva, katera ne bo tako hitro zginila iz spomina našega ljudstva. Tudi kot grajščaka imajo ga doma še] v spominu, pa naša krivda ni, ako je ta spomin neprijeten. Kot drugi govornik tega dneva prišel je na vrsto v sanjah svojih uže zdavnej „finančni minister" Plene r. Da je ta številke državnih proračunov in računskih sklepov sedanje dobe tako obračal, da je zmiraj še nekaj dobička „dokazal" za vlade prejšnjih liberalnih dob, je uže samo po sebi razumljivo. — Mnogo je govoril tudi o prepiru oziroma „krvavem" boju med Cehi in Nemci na Ceskem, pri Uj priliki udrihal je tudi po stari navadi po naredbi pravosodnega ministerstva glede ravnanja s češkimi tožbami in pritožbami pri nadsodniji v Pragi, memogrede krenil je tudi Dalmatince, še bolj izdatno pa Slovence, katerim je z drugimi besedami štel v največjo pregreho, da se zavedajo svoje narodnosti. Sidep njegovega govora je bil pa precej obupljiv, ker ni mogel iz reči boljše tolažbe kot to, da se bodo tudi v prihodnje našli možje, ki bodo sedanji vladi nasprotovali, v tem nasprotovanji je levica edina, akoravno je, kar se ne da tajiti, med seboj razdejana. Zadnji govornik druzega dneva budgetne razprave pa je bil člen češkega kluba profesor dr. Zucker. — Ta je govoril obširno, se je pečal skoraj izključno z jezikovnima naredbama za Češko, je obširno govoril o administrativni razdelitvi Češke, kakoršno zahtevajo ta-mošnji Nemci, kakoršno je izrekoma Plener zagovarjal v deželnem zboru češkem lansko leto pred izstopom nemške stranke. Govornik je dokazal, da bi se na podlagi narodnosti prebivalstva oziroma lege okrajev po tem predlogu moglo vradovati samo v 39 okrajih izključno nemško, v 180 okrajih pa bi se uradovalo deloma samo češko, deloma pa češko in nemško. Kaj bi Nemci na Ceskem ali pa tamošnji „samonemški" uradniki s tem pridobili nasproti sedanjemu stanu, na to naj si odgovore sami. — Govornik dokazaval je dalje postavnost obeh jezikovnih naredeb iz pred veljavnih naredeb. Glede pomena jezikovnega člena XIX. državnih temeljnih postav izrekel je govornik, da mu je odkritosrčna beseda nasprotnikov tega člena ljubša, ako rečejo, da bi take postave v drugič gotovo ne sidenili, kakor pa prizadevanje, pomen te postave šiloma tako tolmačiti, da se hoče ž njo dokazati ravno nasprotno od tega, kar v resnici določuje. Prvi govornik tretjega dneva bilje levičar Pichler, profesor po poklicu, ki se je približno po izgledu Car-nerijevem igral z besedami, da naša država nima Jezika", da nima „imena". Trdil je, da je opozicija bolj »avstrijska* kakor c. kr. avstrijsko ministerstvo. Svoj k sreči kratek govor sklenil je najprej s trditvijo, da sedanja vlada ni storila ničesar v nobenem oddelku javnega življenja. Vlada pa, katera ni v stanu doseči svojega smotra in tega ne more v državi, katera nima ne jezika, ne imena, je zgubila pravico obstanka, in taki vladi tudi ne moremo privoliti ne solda ne. Drugi govornik tega dneva (28. aprila) bil je Čeh Sala še k, ki je razpravljal samo gospodarska vprašanja češke dežele, izrekoma prevredbo sladkorskega davka. Razlagal je živo, koliko škodo Češki prizadeva sladkor-ska kriza. Prodalo se je tam 3368 zemljišč v vrednosti 7 milijonov goldinarjev, pri katerih prodajah so upniki zgubili 6 milijonov goldinarjev. Tretji govornik dneva bil je Schonerer, ki je pri tej priliki tako izredno zmerno govoril, da ga predsednik še celo „k redu" ni klical, kar se sicer redno zgodi. Vse, kar je pri tem govoru staknil, bilo je, da ga je koj začetkom govora predsednik opominjal, naj nikomur ne očita, da spada k temu ali temu verospoznanji. Razun rednega udrihanja po judih pa je Schonerer pri tej priliki vendar marsikaj izrekel, kar se lahko po vsem odobrava. Na priliko izrekel se je odločno zoper razdvojenje Češke, dalje, da je treba nekakove brambe zoper Kazenje javnega mnenja po časništvu Nasproti pa je se ve da zagovarjal, da se Galicija in Bukovina dru* gače odločite, Dalmacija pa odda Ogerski, da se sedanji dualizem premeni v osobno unjjo, in da se z Nemško sklene ožja zveza. Konečno govoril je še „za" Galicijan Bobrzyns&i, proti pa Ausserer, katera govornika pa brez škode moremo hitreje odpraviti ter tukaj prestopiti k četrtemu dnevu razprave. Ta dan poprijel je prvi besedo finančni minister Dunajevski. Govor ministrov bil je stvaren in enako temeljit glede številk budgeta, kakor odločen v svojem političnem delu. Iz tega posnamemo sledeče besede:-------da rečem, „da vlada sicer ne more priznati vsake posamezne želje večine, da pa tudi pozna vodilna načela večine, in da, ako hoče večina v obče držati se teh načel, to je, državi dati, kar gre državi, enako pravico vsem narodom, brezpogojno spoštovanje verskih čutov in zgodovinskih tradicij tega cesarstva, ako hoče večina konservativna biti v najblagejšem pomenu besede, toje, ako hoče ohraniti ono, kar je podlaga družbe in zgodovinski red narodov te države, ne da bi se odpravilpočasui pa zato gotov in strajen napredek, tedaj bi, pravim, ako hoče častita večina zvesta ostati tem tradicijam, o čemer ne dvomim, tedaj bi ji z a klical: Potrpežljivost in vstrajnost, pa tudi pošteno delo v službi države! Nič se ni pridobilo nagloma. Silovito vladanje ni nihče ohranil dolgo — zmernost vstraja."