Posatrezna Številka 10 vinarjev.
Štev. 252.
V LMlaal, v peiek, 3. novembra №
Leto M.
= Velja po pošti: —
Za uelo leto naprej . . II 26'— za en шевео „ . . „ 2'2U za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto siprej . . K 24'— za eu meseo „ . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*80
= Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K 7'—
sa Nemčijo oeloletno . „ S*— za ostalo inozemstvo . „ 12'—
- Inserati: «.....—
Enostolpna peUtvrita (72 na široka ln 3 mm visoka ali a|«
prostor) za enkrat .... p« >3 т sa dva- in večkrat . . 28 „ pri večjih naročilih primera popnst po dogovora.
Enostolpna petitvrsta po 80 Tla.
Izhaja vsak dan, liv/emii м-
đelje ln praznike, ob 9. url pop.
Redna letna priloge vosni red
usr Uredništvo jo v Kopitarjevi olioi štev. 6/UI. Rokopisi se ne vračajo; noiranliirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74 =
ШШж lis! m slO¥enski narm
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Rečna 1 ožine nranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrike 26.611, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Na vseh vernih duš dan so prešli Italijani na Krasu in v Vipavski dolini po koreniti topniški pripravi, kjer je grmelo kakor na sodnji dan, k splošnemu napadu pehote. Mislili so, da bodo sedaj igraje šli naprej. Toda naleteli so na naše junake. V prvi vrsti so zopet, kakor v osmi laški ofenzivi, naši slovenski fantje, naši planinci, ponos našega naroda, zastavili sovražniku pot in ga z velikanskimi izgubami vrgli nazaj,
Italijani so navalili predvsem na postojanke vzhodno Vrtojbice, na Sv, Marka in na Kemperlišče. Dalje so napadli v množicah, močnih osem divizij, na severnem kraškem grebenu pri Lokvici. Povsod smo jih vrgli s protinapadom nazaj, samo Lok-vica je ostala v laških rokah. Besno so napadali Italijani takozvani ključ do Trsta, višino Grmado pri Medjivasi in pa greben nad Jamljami pri Selu. To je najvažnejša naša postojanka na Krasu. In ta je ostala trdno v naših rokah.
Topovi in mine bobne naprej. Po prvem dnevu splošnega napada italijanske pehote bodo sledili drugi, morda strašnejši. Toda že po prvem dnevu presojamo položaj ugodno. Lahi nas niso presenetili. In kakor v Karpatih za Ruse, tako bo poskrbel tudi na Krasu Boroević za Italijane, da bodo izkrvaveli in si razbili glave.
Zadnje dni so obstreljevali Lahi s topovi težkega kalibra Vrtovin v Vipavski dolini.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 2. novembra. Uradno se poroča:
Na Goriškem se je pričela nova italijanska ofenziva.
Druga in tretja italijanska armada, ki sta bili po zadnjih velikih bojih ojačeni s svežimi četami, sta napadli pri Gorici. Prvi splošni naval je bil odbit, hvaležni moramo za to biti junaštvu naših čet. Dopoldne je postal močan sovražni ogenj izredno ljut, opoldne je sovražna pehota naskočila. Za vsako ceno bi bili radi vzeli v Vipavski dolini višine, ki leže vzhodno Vrtojbice. Popolnoma so odbili naši sedem sovražnih brigad, ki so tam nastopile na tesnem prostoru.
Na severnem delu Kraške planote je ob 11. uri dopoldne nastopila na sunek v množicah italijanska pehota, ki je najprej čez našo razstreljeno prvo črto pridobivala na prostoru. Obkoljevalni protinapadi naših čet so zopet vrgli Italijane, a Lokvica je ostala Italijanu; osem italijanskih divizij se je udeležilo sunka.
Na južnem delu planote smo držali vse postojanke, dasi je sovražnik besno naska-koval.
Odlična zasluga na uspehu včerajšnje bitke gre kranjskemu deželno-brambnemu pešpolku št. 27 in preizkušenemu zahodnogališkemu črnevoj-niškemu polku št. 32.
Stoje so odbili sovražne napade in se držali proti največji premoči.
Zelo se morata pohvaliti tudi polka 41. in 11. Ujeli smo nad 1000 mož in zaplenili 7 strojnih pušk.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
proti Vipavski dolini. Italijani so lc neznatno pridobili na prostoru.
POROČILO NAŠE MORNARICE. Dunaj, 2, novembra. Uradno se po-
roča:
X X
v ✓ \
Lokvica je skupina nekaj hiš nekoliko severovzhodno od Opatjcga sela v smeri
Več skupm naših morskih letal jc dne 1. novembra zvečer zelo uspešno napadlo Červinjan, St. Giorgio di Nogaro, Pieris, Gradež in Adria-delavnice pri Tržiču. Opazovalo se je, da so bile v navedenih krajih velikokrat zadete vojaške naprave in železniške postaje in ena lopa letalne postaje v Gradežu.
Poveljstvo mornarice.
Razočarano italijansko vojno vodstvo.
Italijanom ie jela pohajati sapa na poli v Trst. Laškim hstom sc zdi potrebno, da povedo končno tudi svojim bralccm resnico, kako strašno težka je pot v Trst, katero so bili doslej slikali lagodno. »Stampa« priobčuje te dni zelo resen in pesimističen opis kraške fronte, katerega je dobila od posebne strani iz vojnega ozemlja.
Člankar izvaja, da je kraška fronta zagraja, katere ni mogoče vzeti z naskokom; avstro-ogrska postojanka na Grmadi je nepremakljiva ter bi razlila na morebitnega napadalca kakor strašen ognjenik cele reke ognja in železa. Sovražnik sc ni upehal, marveč je njegova volja, držait vsako ped zemlje, jačja nego je bila kdaj prei. Da pa potolaži ljudstvo, izjavlja člankar nato, da bodo Lahi ovire, ki so od spredaj nezavzetne, obšli in napadli te rvzeli od zadaj. Pristavlja pa obenem, da bo to, kakor kažejo dosedanje izkušnje, zahtevalo zelo mnogo časa ter vsekakor ne bo majhna naloga. Če dospo italijanske čete na severozapadu do Kostanjevice in vzemo Selo, potem se bodo oblegovalne operacije pri Grmadi šele začele. Kdor je tako lahkoveren, da verjame na izpraznitev Trsta, ali kdor misli, da vodi v Trst pot ob morju, ali da bi mogla v Trst priti italijanska konjenica, tega je treba poslati na Kras, kjer bi si stokrat polomil noge in si s povzdig-nenimi rokami izprosii prostorček v kakem vozu Rdečega križa, da bi se odpeljal v ozadje.
Bojišče ob Mirenskem gradu.
Z bojišča se piše:
Naš 27. domobranski (ljubljanski) pešpolk je dobil povelje, da mora dne 11. oktobra napasti sovražnega Italijana. Ko pridemo rano zjutraj na določeni kraj, sc je naš drugi bataljon razvil v bojno črto in tako je šlo po malem naprej. Sovražnik pa je nas pričakoval, kakor krvoločna zver svoj plen. In kar na en hip smo dobili hud ogenj vseh vrst morilnega orožja. Od vseh strani je bobnalo s tako silo, da nam ni bilo moči ne naprej in mnogim ludi ne nazaj prej kot šele zvečer. Naši častniki so bili večinoma ranjeni, bili smo kot čreda brez pastirju. Italijan jo poskušal kar naprej prodreti našo črto, a mi smo mu vse sunke odbili. Sovražnik je pošiljal proti nam vedno hujše moči. Na naši strani 1 bataljon, na laški strani pa napadajo kar 4 polki! Kot besni levi so se vrgli Lahi na nas popoldne ob 4. uri dne 12. oktobra. A sedaj nam pride na pomoč naša dobro iz-vežbana artiljerija, ki jc tako dobro streljala, da so težke granate metale sovražne Italijane kar do 10 metrov v zrak. Kar jih je še ostalo, pa smo z ognjem navadnih in strojnih pušk po-mantirali k tlom in jih razpršili na vso strani. — Franc Fcdran, desetnik.
Polastitev Palazzo di. Venezia.
Rim, 31. oktobra. (Kor. ur.) Agenzia Štefani poroča: Finančni minister Meda je prispel včeraj ob 2. uri popoldne v Palazzo d i Venezia. Osebi, ki je imela palačo v oskrbi, je odvzel ključe, ne da bi naletel na kak odpor. Minister, ki je bil spremljan od glavnega ravnatelja državnega premoženja in svojega sekcijskega načelnika, je sestavil po notarju Guidi posebno javno pravno listino, da se je polastil palače v imenu in na račun vlade kralja Viktorja Emanuela III. Na podlagi potem izvršenega zapisnika je oddal fi-nanči minister Pallazzo di Venezia na-učnemu ministru, ki jo bo vporabil za ureditev umetniškega muzeja
Tittoni odstopil.
Italijanski veleposlanik v Parizu, Tom-maso Tittoni je vložil prošnjo za odstop, češ, da mora pozimi, na nasvet zdravnikov živeti v milejšem podnebju. Italijanski ministrski svet je sklenil predlagati kralju, nai Tittoniju dovoli odstop in naj mu podeli naslov državnega ministra. Italijo je zastopal Tittoni v Parizu od marca 1910. Kot naslednik Tiltoniia imenujejo listi italijanskega veleposlanika v Petrogradu Car-lottija in glavnega tajnika za izseljevanje v Rimu grofa Gallina, ki je bil že 1. 1908 eno leto veleposlanik v Parizu.
Zdi se, da tiči glavni vzrok nenad-
ne odstopitve Tittonija v nesporazum-Ijenju med Italijo in Francijo.
Odmevi o Bissolatijevem govoru.
Z Bissolatijevim govorom v Cremonl se laški listi zelo pečajo. »Corriere della Sera«, »Avemre d'ltalia« in »Italia« dolže Bissolatija, da je vedoma kršil narodno edinost in pravijo, da je odslej Bissolati nemogoč kot član narodnega ministrstva. Bissolati jc nesramno razžalil vse katoličane. Ministrski predsednik mora Bissolatija prijeti za ušesa in oa postaviti pred vrata.
Za Bissolatijeni je v Cremoni govoril tudi pravosodni minister Sacchi nekaj besedi o Battistiju in je nujno pozival k narodni edinosti ter končno poudaril voljo ministrstva, da pribori zmago.
Izjalovljena enotna bojna črta.
Italijansko časopisje priznava, da je zboroval v Parizu vojni svet sporazuma in cla je zboroval tudi vojni svet v ruskem glavnem stanu, ki sta sc ga Udeležila tudi angleški veleposlanik v Petrogradu Buchanan in rumunski general Averescu. Oba vojna sveta dokazujeta, da se je skupna vojna črta po zadnjem pariškem vojnem svetu popolnoma izjalovila. Ni upati, da bi se izboljšala. »Secolo« se zavzema, naj se ustanovi stalni vojaški in politični svet sporazuma.
Wi!son o mirovni zvezi.
Predsednik združenih držav v Ameriki, Wilson, jc zopet govoril in sicer v mestu Cincinnati. Govoril je o razmerah Amerike do ostalega sveta po vojski in dejal: Ne smemo se obračati do onih narodov s strahom, marveč s simpatijo. Imejmo pred očmi. da bodo po tem izmučenju nas rabili in da se nam jih ni treba bati.
Stališče Amerike v vojski.
Amerika mora pokazati, da kot član svetovne družine zavzema nasproti ostalim narodom isto stališče, kot naj je po njeni želji medseboj zavzemali njeni lastni narodi; Amerika mora pokazali, da je pripravljena dati na razpolago ne samo svojega moralnega voliva, marveč tudi svojo fizično moč, če bi hoteli ostati narodi skuono z njo za to skrbeti, da ne bo noben narod in nobena skupina narodov poskušala izkoriščati kak drug narod ali drugo skupino narodov in da splošne pravice človeštva edino, za kar se je bojevalo.
Konec nevtralnosti.
Jeli že kdo kedaj slišal, zakai je pravzaprav izbruhnila sedanja vojska? Mislim, da ne. Nobeno posamezno dejstvo ni povzročilo vojske, marveč — vse stvari v splošnem. V Evropi je nastala medsebojna nezaupnost, različna sumničenja so nastala o tem, kaj ta ali druga vlada namerava storiti, nastale so tajne zveze in dogovori, zapleteno omrežje spletk in vohunstva, ki je z gotovostjo ujelo v svoje zanjke celo družino narodov onstran Oceana. Pomislimo pa, da po tej vojski prejalislej zopet lahko nastane taka vojska in da je to zadnja vojska, katere so se Združene države mogle ubraniti. Rečem to, ker sodim, da je z nevtralnostjo pri kraju, ne zato, ker bi želel, da bi tako bilo. Sedanja voiska je zavzela že sedaj tak obseg, da jc prejalislej nevtralci ne bodo mogli več prenašati.
Združenje narodov.
Hočemo se združili in skrbeti za lo, da ne bo nihče več mogel moliti miru. Mi šc nimamo nobene urejene družbe narodov, ali do tega moramo priti, nc nenadoma, nc s trdovratnostjo, ne s pritiskom, marveč s tem, da kažemo na potrebo časa. Vsi narodi sveta se morajo združiti in reči: Odslej ne more ostati nihče nevtralen, čc gre za kršitev svetovnega miru iz vzroka, ki ga mnenje sveta ne more pripoznali. Svetovni mir naj se krši, če gre za temelj-
ne pravice človeštva, ne ruši naj sc pa radi kake stvari, ki si jo lahko izmislimo. Amerika mora kot članica družine narodov biti pripravljena, da v varstvo teh pravic. po celem svelu vrže na tehtnico vso svojo duševno in fizično moč.
Ko je WiIson bival v Cincinnato, so ga od mnogih strani pozdravljali s klicem: > Mi hočemo mir!«
Vojski z Rosi in Rumuni.
Čeprav je splošen položaj na sed-mograško-rumunskem bojišču neizpremenjen, vendar je iz uradnih poročil razvidno, da zavezniške čete vsak dan pribore nekaj krajnih uspehov. Pred par dnevi so vrgle sovražnika vzhodno od Predealske ccste čez dolino Par Azuga in vzele Azugo; nekaj časa pozneje so naše čete dosegle uspeh tudi zahodno od omenjene ceste. Vdrle so v rumunske postojanke in zaplenile 10 topov in 17 strojnih pušk. Ozemlje na obeh straneh 17 km dolge cesle Pre-deal-Sinaja jc jako neugodno za prodiranje. Pri Predealu je cesta visoka 1206 m, pri Sina ji 1)00 m, padec tedaj ni velik, vendar pa obdajajo cesto na obeh straneh gozdnate višine, ki se na vzhodni strani vspenjajo do 1800 m visoko; na zahodni strani pa dosežejo začetkom višino nad 1300 m, na to pa preidejo v skalo vito visokogorsko planoto, ki je nad 2000 m visoka. Da je v takem gorskem ozemlju prodiranje težavno in gre lc počasi naprej, vsakdo takoj uvidi. Poleg tega pa nc smemo prezreti, da so ilumuni tu že v mjmjfo

Deuefa laika ofenziva. - Ifeiiraili
planinski polk šteo. 21. se odlikoval. Splošen napad italllanskih mm žic
odbil
časih napravili močne utrdbe, katere so zadnje čase še ojačili.
Z bojišča v Dobrudži ni nobenih poročil. Zdi se, da je zopet en del operacij zaključen. To potrjuje Mackcnse-novo dnevno povelje svoji armadi. Odmor je na vsak način potreben. Čete so po dolgotrajnih zasledovalnih bojih naravno izmučene; morajo se od-počiti, dalje je pa tudi treba, urediti dovoz živeža, streliva itd. Zato najbrže nekaj časa ne bomo čuli nič novega iz Dobrudže.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 2. novembra. Uradno se poroča:
Bojna črta generala konjenice nadvojvoda Karla.
V	prostoru jugovzhodno od Veres To-гопу (Prelaz Rdečega stolpa) smo napredovali dalje. Avstrijske in nemške čete, ki se vojskujejo južno in jugovzhodno od Bra-ševa na sovražnih tleh, so odbile napade Rumunov.
V	južni Bukovini in v ozemlju Capul uspešna podjetja na predpolju.
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega.
Nemške čete armade generalnega polkovnika pl. Tersztyanszkega so vrgle sovražnika pri Witoniecu jugovzhodno od So-lotvine iz neke močno utrjene postojanke. Ujetih je 22 ruskih častnikov, 1500 mož; zaplenjenih je 10 strojnih pušk in 3 metalci min.
Namestnik načelnika generalnega štaba; pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin. 2. novembra. Veliki glavni Stan:
Vojna skupina maršala princa Leopolda Bavarskega. Vestlalske in vzhodno frizijske čete vojne skupine generala pl. Linsingena pod vodstvom generalnega majorja pl. Diet-furtha so vzele z naskokom ruske prednje postojanke pri in južno od Vitonieca ležeče na levem bregu Stochoda. Sovražnik je izgubil poleg velikih krvavih izgub še na ujetnikih 22 častnikov, 1508 mož in nam je prepustil 10 strojnih pušk in 3 metalce min. Naše izgube so nizke.
Bolj južno od tam pri Aleksandrovki smo privedli z nekega posrečenega podjetja 60 mož.
Bojna črta generala konje« niče nadvojvoda Karla.
Uspešno smo nastopali v gozdnih Karpatih proti ruskim predjim postojankam severno od Doma Vatre. Na erdeljski vzhodni bojni črti se položaj ni izpremenil.
Napadi Rumunov proti zveznim četam, k! so prodrle čez prelaza Altschanz in Pre-deal, so se izjalovili z velikimi izgubami Rumunov. Ujeli smo 8 častnikov in 200 mož.
Jugovzhodno od Predealskega prelaza traja dalje boj, ki se razvija za nas ugodno.
Z morja so brez uspeha obstreljevali Konstanco.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 2. novembra. Uradno: Položaj se ni izpremenil. Mesto Kon-stanco so 4 sovražne vojne ladje 20 minut obstreljevale. Naše obrežne baterije so prisilile ladje, da so morale odpluti.
Topovski ogenj z obeh strani ob Donavi pri Ruščuku in pri Svistovu.
TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 1. novembra. Uradno: Na vseh pozoriščih nobenih važnih dogodkov.
Naše čete so prekoračile 30. oktobra s krepkim naskokom tri eno za drugo ležeče utrjene obrambne sovražne črte in so se polastile višine 407, ki leži severno od Molohova kakor tudi vzhodno od tam ležeče višine Capacoik. V teh bojih smo ujeli 120 mož, med njimi 4 častnike; sovražniku smo vzeli 4 strojne puške in 2 metalca min.
Ničesar niso dosegli 31. oktobra ponovljeni napadi sovražnika s premočjo na zgoraj imenovani višini, ki jih je izvedel z namenom, da bi jih bil zopet osvojil.
Carigrad, 2. novembra. Uradno: Rusi so dne 30. m. m. in 1. t. m. še enkrat napadli, ker bi bili radi vzeli postojanke, katere smo jim iztrgali dne 30. oktobra. Popolnoma kakor vse prejšnje smo odbili tudi ta napad.
Rusko uradno poročilo.
30.	oktobra. Z zahodne bojne črte se nič važnega ne poroča. Položaj na Erdelj-skem in v Dobrudži se ni izpremenil.
Rumunsko uradno poročilo.
31.	oktobra. Severna in sevemo-zahodna bojna črta. Od Fulghesa do Biczacza se položaj ni izpremenil. Neki mali oddelek je presenetil na gori Ros-ca Dri Bratoceji sovražnika in ga odbil
z velikimi izgubami zanj. V enem samem jarku smo našli 2 častnika in 70 vojakov. Zasedli smo goro Rosco, ujeli več inož in zaplenili eno strojno puško in en žaromet. Pri Predebitu je postalo streljanje slabejše. V dolini Prahova in pri Dragoslavelu smo odbili več sovražnih napadov. V dolini Jiu se zasledovanje nadaljuje. Pri Oršovi obstreljevanje ponehava.
Obupna obramba Rumunov.
»Secolo« javlja iz Bukarešta: Me- j sto sta zapustili skoraj dve tretini pre- j bivalcev, med njiuii skoraj vsi premožni ljudje. Rumunska armada je morala izprazniti prelaze na meji, a vojskuje se še na gorskih strminah z vso silo, da pridobi na čau.
Nova razvrstitev rumunske armade.
»Berliner Tageblatt« poroča preko Rotterdama in Londona: Merodajni rumunski krogi poročajo, da se bo po novi razvrstitvi rumunske armade, ki jo bodo Rusi zelo ojačili, položaj kmalu izpremenil-
Nova rusko-rumunska ofenziva v Dobrudži.
Reuter poroča iz Odese: Rusko rumunske čete v Dobrudži so pričele z ofenzivo.
Rumunija zahteva strelivo .
Berlinska »Morgenpost« javlja iz Lugana: »Secolo« poroča: Rumunski diplomati so zahtevali, naj pošlje sporazum Rumuniji topove in strelivo.
Rusi ne pomagajo Rumunom.
->Rečj« piše: 70 odstotkov rumunske armade še ni prizadete; Rusija svoje ogrožene bojne črte za to ne more še bolj oslabiti. Rumuniji naj se za to zdaj pomaga iz Soluna.
Brat ramenskega kralja na erdeljski bojni črti.
Sigmarlngen. Knez Hohenzollern je zapustil 31. m. m. Sigmaringen. Odpotoval je na erdeljsko bojišče, kjer obišče čete, ki se vojskujejo z Rumuni-
Beg iz Dobrudže.
Poluradni »Ruski Invalid« (po berlinski »Deutsche Tagesztg.*) opozarja glede na položaj v Dobrudži, da se ruske čete umikajo za Donavo, kjer se bodo pričele šele braniti. Le tako se morejo izogniti nevarnosti, da jih ne stlačijo med Donavo in Črnim morjem.
General Polivanov v Rumuniji.
Ženeva, 2. novembra. »Temps« potrjuje, da je na ukaz carja bivši ruski vojni minister general Polivanov dodeljen ru-munskemu kralju. V resnici pa bo, kakor se čujc, Polivanov v Rumuniji izvrševal diktaturo v imenu entente.
Rusi o bojih v Dobrudži-
Poročevalec petrograjskega borznega lista piše: Združena armada v Dobrudži se je med ofenzivo tako besno in odločno vojskovala. da se ni mogla bolj. Sovražnik ni bil niti trenutek utrujen, dasi so poizkušali Rumuni držati vsak grič in vsak kraj; povsod je sovražnik takoj naskočil in posebno rad nastopa! z ročnimi granatami. Umikali so se pozneze naši nenavadno hitro, četudi je vojno vodstvo želelo, da bi se bili bolj počasi umikali; te izredne razmere so hitro privedle do preobrata. Srbi so imeli v celi armadi največje izgube: boje v Dobrudži so namreč smatrali za bitko, ki bo odločila njih usodo. Nobene nevarnosti jih zato niso zadržavale.
Bolgarski polkovnik prideljen nemškemu cesarju.
Berbn, 1. nov, Wolffov urad poroča: Bolgarski car je vojaškega pooblaščenca krilnega pobočnika polkovnika Gančeva pridelil nemškemu cesarju.
Predznak preobrata na Rumunskem.
Ženeva, 2. novembra, Listi poročajo iz Bukarešta: Kralj Ferdinand je v daljši avdijenci sprejel voditelja konservativne stranke Marghilomana. Čujc se, da je stališče Bratianu-a omajano.
Rusija odrezana od ostalega sveta.
»Deutsche Tageszeitung« poroča iz Genfa: Francosko časopisje je zelo vznemirjeno, ker je ogrožena plovba na Severnem in na Ledenem morju. Boje se, da sploh ne bo mogoče ničesar več dovažati Rusiji. Major Cirrieux objavlja v »Matinu« daljši članek, ki se peča z Rusiji nevarnim položajem in zahteva, naj sporazum kaj stori in naj se v tej stvari nc obotavlja tako, kakor se je na Balkanu.
Čez Arhangelsk ne morejo več dovažati streliva.
Anglija in Francija ne dovažata več streliva in drugi vojni material čez Arhangelsk, kjer jc pristanišče zamrznilo, marveč preko novega nezamrznjenega pristanišča na polotoku Kola.
Karte na drva v Rigi.
; Novoje Vremja« poroča, da se vpeljejo v Rigi z mccccem novembrom karte na drva.
Boji v Macedoniji.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2. novembra. Veliki glavni
stan:
Odbili smo srbske sunke v ovinku Črne in severno od Nidže Plan'ne.
Na bojni črti pri Strumi živahni boji na pr?dpolju.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 2. novembra. Uradno:
NaŠe čete so pregnale proti vzhodu slabe sovražne oddelke, ki so prodirali severno od jezera Malik, V ovinku Črne smo odbili slab napad sovražnika, V vznožju Belašice Planine in na bojni črti pri Strumi je topovstvo le malo delovalo. Sovražniku smo zadali velike izgube v boju dne 3. oktobra v Strumški dolini. V odsekih med vasema Ghiristos in Barakhdšuma smo našli nad 500 nepokopanih mrličev, velik svežih grobov in veliko množino raztresene opreme in orožja. Na obali Egejskega morja je obstreljeval sovražni monitor brez uspeha naše postojanke pri Orphanu,
Turško macedonsko poročilo,
Carigrad, 2. novembra. Pri Strumi smo odbili napad sovražnika na našo bojno črto.
Srbsko uradno poročilo.
30. oktobra. Radi slabega vremena se je le malo delovalo. Na levem bregu Črne smo odbili ponoči krajni napad sovražnika Nekoliko smo ob tej priliki napredovali in ujeli nekaj mož.
Angleško solunsko poročilo.
30, oktobra. Med uspešnim poizvedovanjem so zadale naše čete na dojranski bojni črti Nemcem in Bolgarom severovzhodno od Macukove znatne izgube. Severno od Dojrana smo prisilili neko sovražno letalo, da se je moralo izpustiti na tla, — Uspešno so se metale bombe na sovražne vozove zahodno od Demirhisarja.
Francosko balkansko poročilo.
1. nov. Na levem bregu Strume so napadli Angleži Bolgare, jih premagali in jim zadali krvave izgube. Po ljutem boju smo vzeli Barakli-Djuma, ki ga je sovražnik močno branil. Angleži so ujeli 315 mož. Od Dojranskega jezera, do Vardarja topovski boj z odmori. Srbi so odbili pri Črni nemško bolgarske protinapade.
Nemci izpraznili irdniavo Yaux.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin. 2. novembra. Veliki glavni stan:
Vojna skupina prestolonaslednika Ruperta.
Severno od Somme je pričelo topništvo zopet deloma močnejše delovati.
Izlahka smo odbili angleški sunek severno od Courcelette.
Francoski napadi v odseku Les Boeuis —Rancourt so pridobili sovražnik? nekaj malega severnovzhodno Morvala in na severnem robu gozda Saint Piere—Vaast; v glavnem smo jih pa krvavo odbili. Naše čete so kljub trdovratnemu francoskemu odporu vdrle v severni del Soully.
Bojna črta nemškega cesarje v i č a.
Streljalo se je večkrat zelo besno na desnem bregu Moze; Francozi so dozdaj tudi namerili težak uničevalen ogenj na trdnjavo Vaux, ki so jo bile izpraznile naše čete na povelje že ponoči, ne da bi jih bil sovražnik motil; v trdnjavi smo prej razstrelili važne dele.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
31. oktobra zvečer. Dan je minul na celi bojni črti mirno. Le od časa do časa so se biU topovski boji, ki so bili precej živahni pri Soully in v gozdu Saint-Pierre-Vaast.
1. novembra ob 3, uri popoldne. Francozi so ponoči napredovali severovzhodno od Lesboeufs in severno od Somme. Nemci so zjutraj ljuto napadli, upadli so s severa in z vzhoda proti Sailly-Sailliylu; naš ogenj je zrušil vse njih poizkuse in vrgel napadalce v njih izhodne jarke. Francozi so ujeli 70 mož. Na desnem bregu Moze je bilo ponoči primeroma mirno, V Vogezih se je izjalovil v našem zapiralnem ognju nemški napadalni poizkus pri Largitzu južnozahodno od Altkircha. Z ostale bojne črte se nič ne poroča.
Angleško uradno poročilo.
30.	oktobra zvečer. Južno od Ancre pri Hebuterne in Auchy živahen topovski ogenj.
31.	oktobra popoldne, V minuli noči le topovski ogenj na obeh siianeh z odmori.
1. novembra popoldne. Izvedli smo I uspešne presenetljive napade na sovražne strelske jarke severovzhodno od Festubert I in Messines,
Belgijsko uradno poročilo.
30.	oktobra. Ponoči iu dopoldne
30. oktobra živahen boj t bombami pri Boeslnghe in pri Steenstraete.
31.	oktobra. Slabotno streljanje s topovi na belgijski bojni črti.
Vojna slika pri Somme se leta 1916, ne bo več veliko izpremenila.
»Basler Nachrichten« javljajo: Angleški listi večkrat opozarjajo, da se pač vojni zemljevid leta 1916. ne bo več veliko izpremenil. Najbrže je francoski napad pri Verdunu zaključil štirimesečno bitko pri Somme.
Irska velik vojaški tabor.
Donnis Conner, voditelj ameriških Ircev, ki se je mudil na Irskem, je, ko se je vrnil v Ameriko, poročal ameriškemu časopisju: Angleška vlada je izpremenila Irsko v oborožen tabor. Nad 10.000 vojakov se nahaja na otoku. Ničesar niso storili Angleži, da se v Dublinu uničeni mestni deli popravijo. Beda med aretiranimi osumljenci je velikanska. Irci, ki so jih na Angleškem izpustili iz zaporov, na Irskem ne dobe dela, ker so pod policijskim nadzorstvom, tudi v Ameriko im ne dovolijo, da se izselijo. Gibanje Sinnfeiner-jev ni mrtvo, marveč se močno širi.
Velevažna Brlandova izjava.
Kristianija. -Sozialdemokraten«
piše: Najbolj je presenetila v celi vojski izjava Brianda, ki je rekel, da sedanji vojski nc bo sledila gospodarska vojska proti osrednjima velesilama. Izjava je še posebno zato važna, ker je bil Briand duša in vodilna oseba napadalne politike Francije in n.jenih zaveznikov proti osrednji Evropi.
Sestanek generalnih štabov sporazuma v Parizu.
Lugano, ). oktobra. (Kor. ur.) Francosko in italijansko časopisje zopet opozarja na potrebo, naj se zedini vojno vodstvo sporazuma. Pariški dopisnik Secola« pravi, da se vlade v Parizu, Londonu, Pe-trogradu in v Rimu pogajajo o velikem posvetu zveznih generalnih štabov v Parizu in o političnem sestanku sporazuma, na katerih naj se ustanovi trajni najvišji vojaški in diplomatski vojni svet sporazuma.
Važna naloga francoskega vojnega ministra,
Pariš, 3. novenibra, (Kor. ur.) Kakor poroča »Matin«, je francoskemu vojnemu ministru poverjena važna naloga, s katero se bo pečal več tednov. Generala Roques bo zastopal začasno mornariški minister. Podrobnih podatkov še ni.
Španci zahtevajo Gibraltar.
»Petit Journal« poroča iz Madrida: Dne 5. novembra sklicujejo vse stranke 12 novih ljudskih shodov, na katerih bodo razpravljali o vprašanju Gibraltarja. Španska vlada shodov ne more prepovedati.
Ogrožena nevtralnost Nizozemske.
Odsek druge zbornice v svojem poročilu hvali zunanjo politiko vlade. Več Članov odseka je zahtevalo, naj se hitro oiaČi armada v Indiji. Izjava prestolnega govora o trdnem sklepu braniti neodvisnost, kolikor je to mogoče in vzdržati pravice Nizozemske se tolmači tako, da je po sodbi vlade velika nevarnost, da bi bila pritegnjena Nizozemska v vojsko.
18 norveških parnikov na poti v Francijo,
Glede na poročilo, da vozi 18 norveških parnikov francoski vladi blago v Francijo, pravi »Kolnische Ztg.«, da se mora s temi ladjami tako postopati, kot se postopa s sovražnimi pomožnimi vojnimi ladjami. Norveški lastniki ladij naj se ne čudijo, če bomo vse storili, da omejimo njih vojno pomoč našim sovražnikom.
Nemški napad na trgovinsko morsko cesto Temza—Nizozemsko.
Berlin, 3. novembra. Wolff poroča: Lahke nemške bojne ladje so ponoči od 1. na 2, november prodrle iz flander-skih opirališč proti trgovinski morski cesti Temza—Nizozemsko. Ustavile in preiskale so več lad'j in privedle dve sumljivi ladji v pristanišče; tretji parnik. ki so ga še pričakovali, ni sledil. Štiri angleške kri-žarke so obstreljevale nekatere naše torpedovke, ki so se vračale v svoje opirali-šče. Vse naše ladje so se vrn'le nepoškodovane nazaj.
Napad na avstro slega ministrskega
predsednika.
Fankobrod, 3- novenibra. (Kor. u.)
»Fronkf. Ztg.« piše: Iz Londona se poroča. da je v Kium VictOria nekdo razbil okno vile Hughes in streljal na ministrskega predsednika Hughesa, ki je ležal v postelji. Strel ni zadel, napadalec je oobegnil.
jeuiscti flor dragic v mm.
*>Reuter« javlja, da se je nemški podmorski čoln »Deutschland« pripeljal 1. t. m. zjutraj v Counectacub. — To poročilo se mora seveda presojati zelo previdno; ker se z nemške strani še ni potrdilo.
Poštna zveza med Nemčijo in Ameriko potom podmorskih čolnov.
London, 2. novembra. (K. u.j »Reuter« poroča iz Washingtona: Nemški poslanik grof Bernstorff je predlagal, naj bi se poštna zveza med Združenimi državami in Nemčijo vršila s trgovskimi podmorskimi čolni. Nek uradnik poštnega oddelka je izjavil, da je poštna uprava pripravljena sprejeti predlog; končnoveljavno se pa še ni odločilo.
Glasovi o novem ministrstvu.
Dne 1.1, m. je zaprisegel cesar nove ministre. — Časopisje razpravlja o nalogah novih mož in zahteva in pričakuje od njih tudi novega sistema. In to tudi glede nove nagodbe z Ogrsko, nasproti kateri ne sme biti Koerber več tako popustljiv.
Pri tej priliki prinaša časopisje iz Nemčije razkritja o Holienlohu, ki je zato odšel na večdnevni dopust radi bolezni, ker ni hotel biti soodgovoren za Sturgkhove koncesije nikdar ne zadovoljnemu Tiszi.
Zanimiva so izvajanja v graški /Tagespost« pod naslovom: Pričakovanja. »Tagespost« piše: »Vsak mož v državi ve, kaj ima zahtevati od tega kabineta, kaj mora kabinet storiti, če hoče zadostiti svoji dolžnosti. Vsak smatra kot najvišjo dolžnost načelnika novega kabineta, da se vendar tudi v Avstriji prične korenita preureditev v preskrbi prebivalstva s potrebnimi živili. Treba je na vsak način končati s to dosedanjo dalekosežno organizacijo brezmejne krparije. Da ne bomo več lukenj mašili, če kje sod ne drži, ampak bomo napravili novo dno, ki bo izključilo vse krajevno nedostatke. Da se opusti nadlegovanje prebivalstva z brezmejnimi odredbami, ki so mogoče dobro mišljene, toda ki prinašajo mesto dobička — škodo. Z eno besedo, da se prične vladati teško preizkušene narode z manjšim birokratizmom in z Večjo razsodnostjo, ne z nerodno ner-voznostjo, ampak z dobrohotečim razumevanjem. V tem oziru je prvi korak, katerega pričakuje celokupna javnost od nove vlade, sklicanje parlamenta, ki ni bil Še nikdar od obstoja ustave v Avstriji še tako poklican kakor ravno sedaj, da tvori posredovalca med ljudstvom in vlado, tolmača vseh pritožb in trpljenja požrtvovalnega občinstva. To je točka, ki mora biti prva izpolnjena, da se vrnejo ljudstvu in obdrže njegove pismeno zajamčene pravice. Taka preureditev razmer pa zahteva, da se vendar enkrat pomete s starim policijskim duhom. Nikdo ni pričakoval, da je mogoč v Avstriji, kjer so vsaj teoretično dani predpogoji za obstoj modernega demokratičnega življenja, še tak Metternihov predmarčni duh. V nobeni vojujoČi se državi ne tožijo tako čez cenzuro, toda tudi v nobeni se ne izvršuje cenzura s tako boječnostjo na vseh mogočih in nemogočih poljih. Uredništvo vsakega časopisa pozna dovolj slučajev reakcionarnega duha, ki cvete od začetka vojne.
Toda danes nočemo tožiti. Ce bo stremil Koerberjev kabinet za pravo ljudsko politiko in ne za svetu tujo vladno politiko, potem gotovo ne bomo štedili z ugodno pohvalo novega kabineta, potem bo ljudstvo izreklo svoje priznanje.« .
Tako glasilo alpskih Nemcev.
Dr. Hubschmann izvaja v regiji narodnosocijalne češke stranke »Č e s k y O b z o r« sledeče: »Parlament ni za moderno državo razkošje ampak neobhodna potreba. Kakor se zdi, vodi dr. Koerberja geslo: S parlamentom. Upajmo, da bo vlada že našla priliko, da bo mogoče še pred zasedanjem parlamenta ugotovila svoj program nasproti državi in narodom. Toda sa.mo sklicanje parlamenta ne pomeni šo obnovitev ustavnega življenja, ki mora nastopiti, če hoče parlament uspešno in z odgovornostjo delati Istočasno s parlamentom morajo po našem nazoru biti obnovljene tudi gotove meščanske svobodščine, četudi morajo tem vojne razmere napraviti koncesije Tukaj mora ministrski predsednik s srečno roko najti pravo sredino Nikakor se ne more govoriti, da se da poslancem v parlamentu svoboda govora, če je odpravljen temeljni državni zakon o svobodi govora in svobodi časopisja Narodno-socijalna stranka — tako konča članek — jc prišla in je bila sovražnik gotove vlade, in to ni samo od nje odvisno --Toda ona ni nikak sovraž-
nik države, sovražnik parlamenta.« Parlamenta ne bo pred februarjem. Praga, 1. okt. Kakor poroča »Prager Tagblatt«, se je izjavila neka oseba, ki upravlja državnozborsko poslopje, da ne more biti parlament sklican pred 1. febrti-arjem. Da se prenese bolnica, se potre-je najmanj 14 dni, da se preuredi poslopje, najmanj deset tednov. Najugodnejši termin za otvoritev parlamenta je 1. februar.
Najnovejše.
Odlikovani avstrijski generali. Berl'n, 2. novembra. (K. u.) »Reichs-anzeiger« poroča: Cesar Viljem je podelil generalnemu polkovniku Bohm - Ermolli red pour le merite; generalnemu polkovniku Tersztyanszkemu veliki križ reda rdečega orla z meči, generalu dr. Bardolffu meče k redu rdečega orla II. razreda in generalnemu majorju Berndlu red rdečega orla. II. razreda z meči.
Italijansko uradno poročilo.
31. oktobra. Sovražno topništvo je včeraj živahnejše obstreljevalo naše postojanke v Val Sugana, pri ključu do Tor-rente Vanoi (Cismon) in na bojni črti julijskih planin. Na Krasu smo sestrelili eno sovražno letalo, ki je padlo v naše črte. Med letalci je eden mrtev, drugi je ujet. V Albaniji so vpadli 29. m. m. sovražni letalci, ki so metali bombe pri Klisuri in pri soodnji Vojuši. Žrtev in škode ni.
S solunske bojne črte: Sestrelili smo sovražno poizvedovalno letalo pri postaji Akilandzali ob železnici Dojran—Demirhi-sar. Dobro merjeni streli našega topništva so uničili bolgarski oddelek, ki je prihitel na pomoč, Letalo smo potem popolnoma uničili.
1. novembra. Včeraj je jasno vreme pospeševalo nastop topništva na celi bojni črti. Popoldne je postalo obstreljevanje zelo močno vzhodno od Gorice in na Krasu Skupine naših in sovražnih letal so se mnogokrat spopadle; 2 sovražni letali smo sestrelili.
Kolodvora Dutovlje—Skopo in Na-brežina je prav dobro obstreljevalo 14 Ca-pronijev, ki so jih spremljevala letala vrste Nevvport. Naši drzni letalci so se vrnili vsi na lastno polje, dasi so jih zelo živahno obstreljevali s topovi in so jih tudi letalci napadali. Sovražna letala so metala bombe v dolino Cordevola, na zgornji Vanon, blizu Tolmezzo, in na kraje pri spodnji Soči. Nekaj ranjencev, škode nobene.
Finci se izseljujejo.
Kopenhagen, 3. novembra. (K. u.) »Berlingske Tidende« poroča iz Stockhol-ma: V zadnjih dneh je prišlo v različna švedska pristanišča več čolnov z begunci iz Finske. »Aftenposten« piše, da so mladi Finci zato zbežali, ker so Rusi pričeli mlade Fince v starosti 19 do 20 let pod orožje klicati. Na Finskem se boje, da je to pričetek vpeljave splošne vojaške dolžnosti. Begunci poročajo, da je zastraženje finske obali zadnji čas zelo poostreno, da so na posameznih mestih postavljene straže celo v razdalji 100 metrov.
Potopljene grške ladje.
London, 2. novembra, (K, u.) Reuter poroča iz Aten: Parnik »Kiki Isais«. je bil včeraj od nekega podmorskega čolna na istem mestu potopljen kot parnik »Ange-liki«,
London, 3. novembra. (Kor. urad.) »Daily Telegraph« poroča iz Aten: Z ozirom na potop parnika »Angeliki« objavlja nemško poslaništvo izjavo, ki pravi, da ne bi noben nemški podmorski čoln nastopil proti grškim ladjam, ki imajo svoje papirje v redu. Samo ladje, ki vozijo revolucionarje za oja-čenje ententinih čet, bodo napadene. Kar tiče »Angeliki«, je nemško pos'a-ništvo prepričano, da ne more biti govora, da bi bila ladja potopljena od nemškega podmorskega čolna. Okoliščino, v katerih se je zgodila nesreča, opravičujejo to stališče.
London, 2. novembra. (K. u.) Reuter poroča iz Aten: Vlada sporoča, da radi potopa parnika »Angeliki« ne bo napravila nobenih uradnih korakov, dokler ne bo končana preiskava.
Ponesrečena ladja.
Amsterdam, 3. novembra. (Kor. ur.) Nizozemski parnik »Oldampt« je pri Iloeck van Holland zavozil na pesek.
Zopet dva norveška parnika potopljena.
London, 3. novembra. (K. u.) ^Daily Telegraph« poroča: Potopljena sla bila norveška parnika »Cerloch« in »Rovn«. Posadko so izkrcali.
Požar v vojaškem skladišču.
Pariz, 3. novembra. (K. u.) »Petit Parisien« poroča iz Cbartresa V nekem vojaškem skladišču, v katerem so bile velikanske množice najrazličnejšega blaga, je izbruhnil velik požar, ki je napravil veliko škodo.
Lloiillanske nov ce.
lj Promoviral bo 7, novembra v veliki slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča c. kr. deželnovladni tajnik g. Ernst K o r -din za doktorja prava.
lj Okolu 600 novih laških ujetnikov so danes pripeljali na ljubljanski Grad.
lj Bomo videli, kaj bo. Dr. Ottmar Hegemann priobčuje v »Grazer Tag-blattu« pismo nekega Gustava Miiller-ja iz Gradca, kateremu se je dve leti pred umorom Franc Ferdinanda sanjalo, da vidi dvorno gala kočijo in na njej črne črke na belem polju: Franc Ferdinand. Sedaj se je temu možu sanjalo, da čuje prusko koračnico in številke 4, 11, 16. Iz tega tolmači dr. Ottmar Hegemann, da bo 4. novembra 1916 velik dan za Prusko, morda odločilen za časten mir. Priobčujemo, ker je že jutri 4. novembra. Vsak pač želi dogodek, ki nam zajamči časten in trajen mir.
lj Temu 6e da odpomoči. Mnogi se pritožujejo, da zadnje dni oddaja mestna aprovizacija premalo spečen kruh. Temu se lahko pač odpomore, zato to pritožbo priobčujemo,
lj Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil Fr. A v č i n, črnovojniški inžener in poveljnik delavske stotnije 7/bh. 3,
lj Nesreča na ljubljanskem kolodvoru. Predvčerajšnjim dopoldne je pri premikanju vlakov na tukajšnjem kolodvoru lokomotiva zgrabila skladiščnega delavca Jakoba Petkovšek iz Zaloga in ga težko poškodovala.
lj Odlikovan je bil narednik Adolf G r a t z e r, dodeljen 5. armadnamu poveljstvu z železnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. Bil je pred časom odlikovan tudi s častno kolajno »Rdečega križa« in s častno diplomo.
lj Izvažanje živil iz dežele v deželo je prepovedano, a vendar se to še dogaja, Čuje se, da romajo iz ižanskega kota jajca in druge dobrote ne v Ljubljano, ampak nekemu premožnemu gospodu naravnost na Dunaj. Plemiči res lahko bolje plačujejo, toda naši sodeželani naj pomislijo, da smo eden na drugega tako trdno navezani za vsakdanje potrebščine, da bi eden brez drugega sploh ne mogli živeti. Kako bi na primer bilo po deželi, ko bi mestni vele-tržci in tovarnarji potrebščine, ki jih ljud stvo vsak dan rabi — in teh ni malo — ne oddajali po domači deželi, ampak le drugam? In tudi ti bi svoje blago češče lahko prodali drugod dražje, kakor pa doma, toda se vendar ozirajo najprvo na domače potrebe. To naj bi imeli naši deže-lani pred očmi, kadar pride k njim kak tuj navijalec cen.
lj Tatinska služkinja. Neka trgovka v Kolodvorski ulici je opazila, da ji zadnji čas neprestano zmanjkuje denar. Dognala je, da je tatica njena 161etna služkinja F. S. iz Škofje Loke, in poklicala stražnika. Ko so preiskali kovčeg služkinje, so na-šli v njem dva stokronska bankovca in vse polno lepih novih reči: čevljev, dežnikov, perila, nogovic, bluz, ogrinjal, predpasnikov, denarnic, torbic, klobukov, vlas-nic, zlatih prstanov, uhanov itd. Mlada ni-Čemurnica je ukradla tekom 14 dni sedanji gospodinji nad 300 kron, kradla je pa tudi v prejšnjih službah. Dekleta so izročili deželnemu sodišču.
lj V ruskem ujetnštvu sta strojni teh-nih Ivan Hladnik iz Ljubljane in Jakob Tavželj iz Zgornje Šiške.
IjOsobje tvrdke A. Zanki sinovi, Ljubljana, izroča za goriške begunce ponovno 50 kron.
lj Oddaja krompirja za I. okraj. Za
I.	okraj se bo oddajal krompir po naslednjem redu; V soboto 4. novembra od 8. do 9. ure dopoldne št. 721—840, od 9. do 10. ure dopoldne št. 841—960, od 10. do
II.	ure dopoldne od št. 961 naprej. — Zamudniki iz prevega okraja nridejo na vrsto šele čez nekaj tednov. — Krompir je dobiti pod znanimi pogoji iz skladišča pri Miihleisnu.
ste ljudie, ki eo bili zastrupljeni z irre-dentistično propagando. Red Salezijan-cev jc mednaroden red, razširjen po celem svetu, ki stremi pred vsem za vzgojo otrok v verskem duhu. Zlorabe in nerednosti se pa vrše lahko povsod, kjer so ljudje.
Hrvatsko šolo so otvorili dne 8. oktobra za begunce v Breitenwaldu na Nižjem Avstrijskem.
— Iz Gor. Branice. Danes, dne 31. oktobra, priplulo je ob 3. uri šest italijanskih zrakoplovov. Krožili so nad Branico. Takoj so se dvignili naši, sovražni so jo pa brzo popihali- Bomb niso imeli časa metati.
Morske novice.
f Nova nemška gimnazija. Iz Vo-
loskega. se nam poroča, da se tam baje v prav kratkem času otvori prvi razred nove nemške gimnazije. Priglašenih je okrog 30 učencev.
Salezijanci v Trstu. »Tiroler Sol-datcnzeitung« prinaša napad na italijanske Salezijance v Trstu, kjer jim očita irredentistično tendenco njihovega zavoda, posebno pa še nekega patra z imenom Michelangelo Rubino, ki je baje vohunil za Italijo in vzdrževal zveze z laškimi politiki iz kraljestva. Pri tej priliki povdarjamo z ozirom na dopis v »Tiroler Soldatenzeitung« dve točki: 1. Mogoče je, da so se vršilo v zavodu nerednosti glede vzgoje otrok v irredentističnem duhu. Toda zato ni red sam kot tak odgovoren, in ne more zato. če so sa vpletli v njegove vr-
Dnevne novice.
-f 150. rojstni dan Radeckega.
Včeraj se je stoinpetdesetič povrnil dan, ko je bil rojen eden največjih avstrijskih vojskovodij, maršal Ivan Jožef grof Radecky. Naše čete so ta spomin na soški bojni črti praznovale z zmago nad laškim orožjem.
-j- Pohvale. Od vojaškega poveljstva v Gradcu so bili pohvaljeni: stotnik 17. pp. Rudolf Moebius za svoja z veliko prevdarnostjo, delavnostjo in odločnostjo vodena reševalna in varnostna dela ob priliki velike katastrofalne povodnji v VVeiOkirchenu, Fi-schingu in Judenburgu; nadalje nadporočnik v rez. Leon Hassinger, poročnika Jurij Eineder in Alfred Mitkrois, poročnik v rez. Janko Pestotnik in Črnovoj. poročnik Franc Deu, vseh 5 od 17. pp., za njihovo neustrašeno, požrtvovalno in z najboljšimi uspehi vodeno delovanje ob priliki veliko katastrofalne povodnji v VVeiflkirchenu in Neu-Fischingu.
-f-Aprovizacija. Dimajski listi poročajo, da misli vlada tudi druga živila in ne samo moko razdeljevati po rajonih. Pri moki velja sicer prisilni rajon (oblast predpiše prodajalno, kjer moraš kupiti}, za ostala živila pa misli vpeljati prostovoljne rajone: vsakdo pove sam trgovca, pri katerem misli kupovati. Za ta ostala živila bi dobili sestavljene karte- Aprovizačni posvetovalni odbor sc je izrekel proti kartam za meso, ki vendar le pridejo. Kdor se bo hotel odpovedati mesu, bo dobil več moke, kruha ali masti. Odbor je postavil posebno komisijo, ki se peča z vprašanjem masti. Množino kave za osebo bo treba znižati.
+ Urad proti vojnemu oderuštvu ustanove na Dunaju pod vodstvom odličnega strokovnjaka- Njegova naloga bo zasledovati vojno oderuštvo na splošno in v posameznih slučajih do zadnjih podrobnosti.
—	Izvoz prešičev z Ogrskega v Avstrijo. Poročilo, da namerava Ogrska popolnoma prepovedati izvoz prešičev v Avstrijo, ni resnično. Ogrska vlada je pač nameravala nekaj časa ustaviti izvoz prešičev v Avstrijo, ker se je izvozu določeno število v zadnjih treh mesecih močno pre-oračilo. Mesečno se namreč me izvažati z Ogrskega le 22.000 mastnjakov; izvoz so pa nadzorovali naknadno. Popolno prepoved so po pogajanjih med obema vladama zopet opustili. V bodoče se bo moralo pred izvozom prešičev izposlovati dovoljenje, da se določeno število ne bo prekoračilo.
—	Železni dvavinarski drobiž namerava Avstro-ogrska banka v kratkem izdati. Pripravljajo se tudi enokronski bankovci, ki se pa še ne bodo kmalu izdali.
—	Postavno zavarovani inženirski naslov, »-Narodni Listy« poročajo, da sc bo v kratkem s cesarsko naredbo zavaroval inženirski naslov, katerega se bodo smeli posluževati le absolventi štiriletnih strokovnih oddelkov tehničnih visokih šol, ki so napravili dve državni izkušnji.
—	Naredba proti kletvinJU Hrvatska vlada je izdala ostro naredbo, s katero se prepoveduje kletvina.
—	Smrtna nesreča s petrolejko, lllet-na Ana Štefin v Veliki Kostrevnici je bila le dni sama doma s svojim očetom, ki zaradi bolezni žc več let ne more s postelje. Hotela je skuhati kostanja, in da bi lažje zakurila, je vlila na drva petroleja iz petrolejke. Pri tem je petrolejka eksplodirala in dekle je bilo nenadoma vse v plamenu. Goreča je pribežala k očetu, ki se jc splazil s postelje in z golimi rokami skušal pogasiti gorečo obleko. Pri tem je zadobil težke opekline na rokah, dekle je bilo pa tako ožgano, da je še isti dan umrlo.
—	Ustrelil se jc v Celovcu častniški slutfa Irfnr>cij Fertin.
—	Iz Tržiča. Pred tednom je umrl čev-ljarski mojsier g. Anton Zupan, dolgo-
letni član društva sv. Jožefa. — bra pa je prominul v najlepši moški dobi po kratki bolezni posestnik g. Lud. Gras-m a i e r, tržni podžupan in načelnik okr. bolniše blagajne. Pokopali so ga na vernih duš dan. Naj počiva v miru! — Ošpice razsajajo po župniji med otroci. Nekaj ph )e že umrlo
_ Umrl je v Gradcu minoli teden 70-,
letni vpok. župnik Fr. M o s e r. večletni misar v mestni proštiji sv. Krvi Jezusove. Ob pogrebu je blagoslovil truplo sam knezoškof dr. Schuster, pogreb na centralno pokopališče je pa vodil mil. prošt J. bcha-bel. — Rajni župnik je bil pravicoljubcn mož ter je ob izbruhu svetovne vojne odločno zagovarjal nedolžnost slovenskih duhovnikov proti vsem klevetnikom. Pokoj
plemeniti duši!
—	Starešina »Danice« Stanko Masic zopet ranjen. Te dni je bil zopet ranjen na rumunskem bojišču starešina »Danice« nadporočnik Stanko Masič.
—	Umrl je brat preč. g. Antona Žlogar. kanonika v Novem mestu, J a -li e z Žlogar, posestnik v Bušmji vasi št. 5, župnije Suhor, dne 30. oktobra t. 1., star 69 let. Bolehal je dolgo časa, toda bolezen je prenašal bogu-vdano in potrpežljivo. Zapušča tri odrasle hčere in dva mladoletna sina. Na svidenje nad zvezdami!
—	Obuvalo. Na Dunaju se je pred kratkim vršilo posvetovanje raznih avstrijskih in ogrskih oblasti in interesentov o preskrbi prebivalstva z obuvalom. Misli se na izdelovanje vojnih normalnih čevljev, in sicer v štirih vrstah. Zaradi pomanjkanja usnjenih podplatov naj se čimprej začne z izdelovanjem vojnih čevljev s premičnimi lesenimi podplati. Ustanovi se posebna centrala, ki bo razdeljevala čevlje. Družba bo tudi uvažala čevlje. Pri cenah se bo po nemškem vzorcu gledalo na prebivalstvo.
—	Prebivalstvo Zagona. L. 1910. so našteli v Zagrebu 79-038 prebivalcev, od katerih jc bilo: 59.171 Hrvatov, 4074 Srbov, S160 Slovencev, 1212 Cehov, 123 Slovakov, 46 Rusinov, 4028 Mažarov, 4458 Nemcev, 22 Rumunov, 329 Italijanov in 415 drugih narodnosti.
—	Alice Schalek toži Karla Krau-
sa. Pisateljica Alice Schalek je vložila tožbo radi razžaljenja časti proti Karlu Krausu, ker je ta zasmehoval njena poročila o zavzetju Belgrada in o bojih pri Soči.
_ O maksimalnih cenah za vino.
Pišejo nam: Povsod po Kranjskem se sliši, da se uvedejo za vino maksimalne cene. K temu treba reči to-le: Ako so hoteli določiti vinu najvišje cene, bi bili morali to storiti takoj ob trgatvi in ne sedaj, ko je v glavnem vino že prodano. Tudi se sliši, da bodo znašale najvišje cene 140—160 K za hektoliter. Te cene bi bile morda res primerne ob trgatvi. Sedaj pa, ko je večina vina že prodanega za mnogo višje cene — celo do 220 K lil —, bi bile navedene cene naravnost krivične. Ako pomislimo, kako drago mora vinogradnik sedaj plačevati živila in vse druge potrebščine, potem moramo priznati, da cena vinu po 220 K lil nikakor ni pretirana. Ne smemo pozabiti, da je vino edini pridelek vinogradnikov in da mora z denarjem, ki ga dobi zanj, pokriti vse potrebščine svojega gospodarstva in svoje družine. Pustite tudi vinogradniku, da bo mogel živeti! — Prizadeti.
—	Vinska letina v ormoško ljutomerskih goricah. O tem se piše: Vinski kupci in krčmarji so ponujali pridelovalcu letos navadno po 2 K za liter mošta takoj od preše; večina je po tej ceni svoj pridelek tudi že oddala. Zdaj se govori o cenah od 2 K 60 v. do 3 K za vino na »pretok«. Ker je vina malo in se oglašajo vsak dan kupci, bodo zaloge kmalu izčrpane. Vinogradnik dobi res lep denar za svoje blago, a kaj mu pomaga, ko mora tudi on vse 4 do 5krat dražje plačati, kakor v navadnih rednih razmerah. Pri tem pa še ga tare skrb, bode li za prihodnje leto dobil povoljno množino galice in žvepla, bode li o pravem času mogel izvršiti vi-nogradna dela.
—	Iz ljudskošolske službe. Za prov. učiteljici sta imenovani abs. učit. kand. Marija Lobe v Gradcu pri Črnomlju, abs. učit. kand. Terezija Jakše v Radencih. — Na dekliški mestni nemški osemrazrednici v Ljubljani bosta suplirali poizk. kandida-tinji pl. Kleinmayer in Ana Kunstel. — Brezplačna šolska praksa na mestni nemški dekliški osemrazrednici je dovoljena abs. učit. kand. Elzi Tschada.
—	Mariborski lekarnarji so vsled pomanjkanja lekarniškega osobja sklenili, da bodo v zimskih mesecih odprli lekarne šele ob pol 8. uri zjutraj in zaprli ob 8. uri zvečer. Glede ponočne službe se pa ničesar ne spremeni in bo dotična lekarna, ki bo imela ponočno službo, označena s posebno
tablico, ki bo nabita na vratih dotične lekarne.
—	Ljubezen do bližnjega razpuščena.
Uradna >Wiener Zeitung« z dne 19. oktobra prinaša: Zadruga »Ljubezen do bližnjega« sc je razdružila, ker ji manjka članov.
—	Peške od grozdja so zaplenili v Dalmaciji.
—	Novi poštni uradi se ctvorijo po naredbi avstrijskega vojnega vodstva v Albaniji, in sicer v Lešu, Tirani, Elbasanu in Kula-Lumsu.
—	Podružnica Rdečega križa v Ilirski Bistrici se prav srčno zahvaljuje vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je dobrodelna prireditev tako izvrstno sponesla in se je moglo zato odposlati čistega dohodka 509 K 20 vin. in udnine 120 K za namene »Darovalnih dni«.
—	Seznam vojnopoštnih uradov, ki so pripuščeni k prometu s zasebnimi vojno-poštnimi zavitki: 5, 5/III, 9, 11, 13, 19, 19/11, 20, 20/V, 24, 29, 35, 37, 38, 40, 42, 44, 47, 49, 51, 55, 58, 60, 63, 66, 68, 69, 77, 84, 88, 90, 92, 94, 95, 102, 105, 107, 110, 111, 113, 120, 125, 128, 130, 131, 133, 136, 137, 138, 144, 145, 146, 147, 148, 150, 153, 155, 165, 167, 168, 175, 176, 177, 178, 180, 181, 183, 184, 185, 188, 189, 190, 191, 203, 207, 209, 215, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 226, 227, 229, 232, 235, 237, 239, 240, 250, 252, 255, 256, 258, 259, 260, 262, 263, 267, 270, 271, 272, 273, 274, 276, 277, 281, 282, 283, 284, 285, 286, 287, 238, 289, 291, 292, 293, 294, 295, 296, 297, 302, 307, 315, 316, 317, 318, 319, 324, 332, 334, 335, 336, 338, 340, 352, 354, 361, 364, 368, 369, 371, 372, 376, 377, 378. 385, 386, 387, 388, 388'II, 388111, 389, 390, 392, 393, 395, 396, 398, 399, 400, 400,11, 400/111, 401, 403. 404, 405, 407, 408, 409, 410, 412, 444, 444/11, 444/111, 509, 510, 511, 512, 513, 514, 516, 517, 600, 602, 605, 607, 608, 611, 612, 613, 630. — Zasebni vojnopoštni zavitki so dovoljeni od sedaj naprej pod obstoječimi pogoji edino na one vojnopoštne urade oziroma etapne poštne urade s številko, ki so navedeni v gornjem seznamu. Vsi drugi vojnopoštni uradi oziroma etapni poštni uradi s številko, katerih ni v seznamu, so za promet s zasebnimi vojnopoštnimi zavitki zaprti. — Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov z vsemi c. in kr. etapnimi poštnimi uradi z označbo kraja v zasedenem ozemlju Rusko-Poljske, Srbije, Črnegore in Albanije — izvzemši etapna poštna urada v Mitro-vici na Kosovem in v Novempazarju — je pod obstoječimi pogoji prejkoslej dovoljen.
Razna poročilo.
Ogrski urad za prehrano.
Ogrski vladni list prinaša vladno na-redbo o novem državnem uradu za prehrano. Predsednik ima sedež in svetovalno pravico v ministrskih sejah in pravico dajati ukaze naravnost ne samo državnim ampak tudi avtonomnim uradnikom. Ti slednji ga morajo brezpogojno ubogati, sicer jih lahko odstavi za vsako počasnost ali odpornost. Predsednik ima absolutno pravico do rekvizicije pšenice, rži, napoli-ce, krompirja in sočivja, nikakor pa ne do koruze, ki bo menda vendar le prišla v korist prešičem, da se dobi potrebne masti.
Mednarodni socialistični kongres v Parizu.
Basel. Baseler Nachrichten« javljajo iz Lyona: Dne 24. decembra bo zboroval v Parizu socialistični kongres, ki se ga bodo udeležili socialisti iz Francije, Anglije, Rusije, Italije in iz Belgije. Na kongresu bodo razpravljali, zakaj so podpirale socialistične stranke svoje vlade. Izdelati nameravajo parlamentarni načrt za dobo vojske I in za morebitno dobo premirja in o načinu, kako naj se vodijo mirovna pogajanja. Po-1 svetovali se bodo tudi o splošnem programu glede na sklepanje miru. Končno na-| meravajo izdati dva oklica: enega nevtral-cem, drugega osrednjima velesilama.
Španska in Portugalska.
»Temps« poroča iz Lizbone: Anglija ! dela na spravo med Portugalsko in Špansko. Sporazum je naročil publicistu Mel-guiadesu Alvarezu, naj dela za zbližanie med Špansko in Portugalsko. Herve poziva v svojem listu španskega nečaka, naj se poizkuša vsaj gospodarsko približati sporazumu.
lj Našla se je v sredo na pokopališču pri Sv. Križu ženska ročna torbica, v kateri se jc nahajala denarnica z nekaj denarja. Dobi se na Karlovški cesti št. 22, visoki parter desno.
Tužnim srcom naznanjamo, da je Vsemogočnemu dopadlo našo diago mamico
po dolgi, mučni bolezni, večkrat prevideno s sv. zakramenti v lepi (visoki) starosti 85 let daues ob i/2 3 popoldan poklicati v boljše življenje.
Pogreb se vrši v nedeljo ob 10. dopoldan.
Drago mamico priporočamo vsem znancem v molitev in blag spomin.
Lesce, 2. novembra 1916.
Janez Lovšin, župnik Pran Lovšin, nadučitelj
Marija Lovšin,
hči
za pohištveno mizarstvo se sprejm i v
trajno delo. — Zajedno se išče tudi
Vajenec
za gornjo obrl. Kje, se izve v zalogi po-hišlva I. Cerne, Dunajska cesta š'. 2S.
Učenca
za tapetniško obrt sprejme Ivan Černe, Dunajska cesta št. 28.
Lepo
Podpisano županstvo naznanja vsem p. n. občinarjem, da se še vedno nahaja v Dornbergu in kdor kaj od občine potrebuje naj se tja obrača. Za slučaj preselitve, se bo takoj objavilo
Zadnja pošta naj se naslavlja Ri* henberg in ne več Dornberg.
županstvo v Dornbergu pri Gorici
dne 29. oktobra 1916.
J. Mrevlje
upravitelj.
PoM ". čvrst, v svoji stroki popolno izurjen
koliar*
išče službe, najraje kje v Ljubljani, gre pa tudi na deželo v kako žup-nišče. Nastop lahko takoj. Obvestila pri upr. Slovenca pod Knhar 2581.
Sprejmem
enko
za svojo manufakturno trgovino, vsaj 15 let staro, zmožno tudi nemščine
ANTON OGRIN Novomesto.
zelo lepe, okoli 15 pesti visoke, po 3'/2 leta stare, pripuščene, dobre za tek in vožnjo, so naprodaj, ker nima hlapca, pri I. MODIC v Novivasi pri Rakeku. — Cena po dogovoru. 2543
se takoj odda. Gruberjevo nabrežje 6.
sprejme takoj FRANC LUKMAN, krojač, Poljane nad Škofjo Loko.
za ljudi, ki imajo sorodnike v Ameriki!	2470
Kdor hoče stopiti v dotiko s sorodniki v Ameriki m dobiti od njih denarne podpore in pisma, naj spiše kratko pismo v nemščini, v katerem naj popiše samo svoje rodbinske zadeve in ne omenja ničesar o politiki ali vojski. Na posebnem zavitku naj zapiše naslov svojih sorodnikov v Ameriki, pismo pa vtakne v drug zavitek, na katerega naj poleg svojega natančnega naslova razločno zapiše tule naslov:
Непгу C. Zaro, Bankier per Adresse Dresdner Bank, Berlin W. 8.
Štev. 16345.
zpis
sprejme v službo tvrdka
Bser & Ko., 0o3?rava pri Jes2n?rah.
Pojasnila se dobe v hotelu „pri Maliču".
raznih issfairou za d&kliško baSo In za reueie.
Mestni magistrat ima za tekoče leto podeliti sledeče ročne ustauove:
1.	Janeza Krstnika Bernardinija ustanova v znesku......K 230' —
2.	Janeza Jakoba Schillinga ustanova v znesku.......K 250-—
3.	Jurija Tol mainerja ustanova v znesku..........K 250 —
4.	Janeza Jošta Weberja ustanova v znesku.........K 230-—
Do ustanov pod 1.—4. imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so
se letos omožile ter so uboge in poštenega slovesa.
5.	Miklavža Janeza Kraschkoviza ustanova v znesku.....K 128 —
Do te ustanove ima letos pravico kmet iz šentpeterske fare, ki je po nesreči obubožal ali zašel v dolgove.
6.	Antona Jakoba Fanzoija ustanova v znesku.......K 128'-
Do te ustanove imajo pravico poštena dekleta meščanskega ali tudi pri-
prostejšega stanu, katera so ubožna in so se letos omožila.
7.	Josipa Feliksa Sinna ustanova v znesku......... K 96'—
Do te ustanove, ki jo je deliti, imata pravico dve izmed najrevnejših ljubljanskih deklet.
8.	Mihe Pakiča ustanova v znesku ............K 244'—
Do te ustanove imajo pravico ubožni ljubljanski meščani obrtniškega
stanu ali njih vdove.
9.	Janeza Kovazha ustanova v znesku...........K 302'—
Ta ustanova gre na 4 enake dele po K 75'50, do katerih imajo pravico
4 v revščini v Ljubljani živeči rodbinski očetje ali vdovljene rodbinske matere, ki so brez lastne krivde v uboštvu, so katoliške vere, neoporeklega slovesa in imajo rediti nepreskrbljene otroke.
10.	Marije Kosmatsclieve sirotinska ustanova v znesku .... K 204'— Do te ustanove imajo pravico nepremožne uradniške sirote ženskega spola,
ki so Ljubljančanke in poštenega vedenja,
11.	Marije Kosmatscheve poselska ustanova, tri mesta, vsako po K 40'— Do te ustanove imajo pravico dekle, ki so stare, betežne, za pridobitek
nezmožne in so delj časa zvesto in pošteno služile pri kaki rodbini v Ljubljani.
12.	Ustanova neimenovanega dobrotnika za onemogle posle v znesku K 100'— Do te ustanove imajo pravico 4 revni, delanezmožni posli, ki so zvesto služili
in so neomatleževanega slovesa, vsak na 1/4 ustanove (K 25'—).
13.	Helene Valentinove ustanova v znesku.........K 168'—
To ustanovo ima mestni magistrat razdeliti med popolnoma osirotele in
zapuščene otroke, ki prebivajo v frančiškanski fari in niso še 15 let stari.
Koleku proste prošnje za eno ali drugo izmed teh ustanov je vlagati do konca novembra 1916 pri vložnem zapisniku mestnega magistrata.
Kdor prosi obenem za več ustanov, mora vložiti tudi več prošenj, a v vsaki tudi povedati, za katere druge ustanove je obenem prosil. Le prošnja za ustanove pod 1.—4. laliko je enotna.
V vsaki prošnji je navesti okoliščine, ki dokazujejo prosilčevo uboštvo in jim priložiti dokazila, da je prosilec do dotične ustanove v smislu tega razpisa upravičen. Kdor vloži obenem več prošenj, se lahko v ostalih sklicuje na podatke in dokazila ene prošnje.
Na prošnje, ki nimajo točnih navedb aH dokazov o prosllčevi upravičenosti, sc ne bo oziralo.
Na vsaki prošnji mova biti tudi natanko označeno prosilčevo stanovanje in ime razločno podpisano.
Ris sini snagisfraf Цп&напзм
dne 1. novembra 1916.