■ a *vv • | | •• h v V| | •• v ■ • v v ^m IVI * ■• • Diskretno iscejo lokacijo za Tržaško knjižno sredisce Goriški policisti svarijo pred spletnimi goljufi Panorame, ki govorijo o ljudeh Primorski dnevnik Rusija kot sovražnik ali kot partner? Dušan Udovič Novoizvojenega ukrajinskega predsednika, čokoladnega mogotca Petra Porošenka so mednarodni opazovalci uvrstili med zmerne osebnosti, politika, ki bo z Rusijo iskal dialog, kompromise in dogovor. Te dni ne kaže, da bi bilo ravno tako, saj je ukrajinska vojska na vzhodu države v polni vojaški ofenzivi, kjer vsled bombardiranj umirajo tudi civilisti. Kakih poskusov, da bi se ustavile sovražnosti in začela pogajanja z ukrajinskimi vzhodnimi regijami, ki so naseljene s pretežno ruskim prebivalstvom, ni zaznati. Tako kot predsednik vlade Jacenjuk, ki ga je v Kijevu spomladi postavila na oblast množica zagrizenih demonstrantov in mu je zato težko priznati legitimnost, tudi legalno izvoljeni Porošenko ruske separatiste naziva z »banditi«, »kriminalnimi sovražniki ukrajinskega naroda« in jim grozi z uničenjem. Lahko bi rekli, še dobro da ni bila za predsednico izvoljena Julija Timošenko, ki je v pogovoru z nemškim diplomatom rekla, da bi na Putina odvrgla kar jedrsko bombo. Vsekakor tudi Poro-šenkov vnetljivi besednjak ne gre v smer pomirjevanja položaja na vzhodu države in državljanska vojna v Ukrajini postaja iz dneva v dan bolj otipljivo dejstvo. Kdo lahko zdaj učinkovito posreduje, preden se Ukrajina »balkanizira« z vsemi težko izmerljivimi posledicami, je veliko vprašanje. Evropa se bo nekaj mesecev ukvarjala sama s seboj in po volitvah obnavljala svoje institucije. Sicer pa tudi doslej ni bila sposobna narediti nikakršne koristne poteze, razen nekaj nesmiselnih protiruskih sankcij, za katere se Putin ni kaj prida zmenil. Odgovoril je tako, da je podpisal zgodovinski sporazum o tridesetletni prodaji plina Kitajski. Sankcije pa se Evropi vračajo nazaj kot bumerang, saj je v dobršni meri odvisna od ruskega plina. ZDA so se v položaj Ukrajine vmešale dovolj in preveč, da bo škodo težko popraviti, njihovo poseganje na tleh vzhodnoevropskih držav pa je glavni vir konflikta z Rusijo. Ukrajina tako utegne postati žrtev nepojasnjenih geostrate-ških interesov, v katerih odnos Zahoda do Rusije deluje kot nerazumljiv podaljšek nekdanje hladne vojne, v kateri je Rusija videna kot sovražnik. Medtem ko bi morala po vsem, kar se v zadnji četrtini stoletja zgodilo v Evropi in svetu, biti Zahodu glavni partner, v interesu varnosti, miru in gospodarskega razvoja. št. 125 (21.058) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 31. MAJA 2014 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine ^ Available on the J App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € RIM - Guverner Ignazio Visco v letnem poročilu italijanske Centralne banke Družba ne more rasti brez zaposlovanja Nujno so potrebne reforme in ukrepi za gospodarsko rast TRST - Posvetovalna komisija Manjšina nujno potrebuje denar v îïïbvi MKi,1 Ihi.'' Jt tS i^^KVB ■ A • ' 1* /3 FJK - Obračun deželne uprave Enoletno trdo delo za potrebne reforme TRST - Dežela FJK je v zadnjem letu delala zelo trdo in postavila temelje za reforme, ki so neobhodno potrebne v mnogih sektorjih, od zdravstva do dela, sociale in močnega znižanja stroškov za politiko v deželi FJK. To je povedala predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani včeraj na sedežu deželne vlade, kjer je podala obračun enoletnega dela deželne uprave. ZGONIK - Sinoči slovesno odprtje Jubilejnih 50 let občinske Razstave vin KMEČKA ZVEZA Hvala, minister Židan! TRST - Odločitev slovenskega ministra za kmetijstvo Dejana Židana, da v Rimu opozori na neizpolnjevanje sporazuma o pro-sekarju, je za predsednika Kmečke zveze Franca Fabca po eni strani rezultat zelo dobrih odnosov, ki jih je minister vzpostavil s stanovsko organizacijo slovenskih kmetov, po drugi pa razveseljiva novost. Podoben posluh žal pogreša pri italijanski in deželni vladi ... Na 5. strani RIM - Banca d'Italia je na svoji včerajšnji letni skuščini ponudila ponovno priložnost za pregled stanja italijanskega gospodarstva in razpravo o njegovih perspektivah. Slika, ki jo je v svojem poročilu podal guverner Ignazio Visco, je pokazala na utrditev javnih računov vsled učinkovitih ukrepov v zadnjem letu. Vendar ponoven gospodarski zagon ne bo lahek in tudi ne hiter, je poudaril Visco. Potrebno bo obdržati bilančno ravnovesje, obenem pa so potrebni ukrepi, ki bodo spodbudili gospodarsko rast in hkrati zadržati dolg v načrtovanih mejah. To je za talijo v bližnji prihodnosti po besedah guvernerja glavni izziv. Visco je pozitivno ocenil ukrep Renzijeve vlade, s katerim je pred kratkim za osemdeset evrov povišala plače desetim milijonom odvisnih delavcev, vendar bo pravi zagon potrošnje mogoč le z zaposlovanjem. Na 2. strani Mirko Sardoč odslej občinski odbornik Na 4. strani Pri Padričah zaplenili nevarno orožje Na 4. strani Iščejo pokrovitelje za sovodenjske zelenice Na 12. strani V Števerjanu se pripravljajo na Likof Na 13. strani »Kaiser« Zoncolan v pričakovanju tržaške etape Na 16. strani ZGONIK - Italijanski pregovor pravi: mokra nevesta, srečna nevesta. Morda pa ga lahko izjemoma uporabimo tudi za občinski praznik v Zgoniku, Razstavo vin, ki praznuje letos zavidljivih 50 let. Občina Zgo-nik pa je stalnega vremenskega sovražnika tokrat ugnala: na prireditveni prostor pred županstvom je postavila večji šotor, da bi program lahko potekal nemoteno. Tako je bilo že sinoči, ko je novoizvoljena županja Monica Hrovatin slovesno odprla jubilejno izvedbo domačega praznika in vse povabila na županstvo, na ogled razstave o letalstvu v prvi svetovni vojni, ki jo je pripravil Kobariški muzej. V projekt so bili vključeni tudi učenci krajevnih šol, ki so pod mentorstvom slikarke Katerine Kalc pripravili več modelov letal. Večer je glasbeno obogatil 14. festival slovenskih viž v narečju, ki ga prireja radijska postaja Radio Šora iz Škofje Loke. O dogodku bomo še poročali. MARINIGH I CsOf^egl&M/ J Nova kolekcija POMLAD/POLETJE GANT WOOLRiCh JOHH H.K H a O-FHM. Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču DOBAVA IN MONTAZA Leseni podi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata GIOMA - Ulica Remis 50 - San Vito al Torre (UD) Tel. in faks 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it 9771124666007 2 Sobota, 31. maja 2014 ITALIJA, SVET RIM - Na letni skupščini Centralne italijanske banke Vladni ukrepi gredo v pravo smer, a potrebne so reforme, politika rasti in zaposlovanje RIM - Banca d'Italia je na svoji včerajšnji letni skuščini ponudila ponovno priložnost za pregled stanja italijanskega gospodarstva in razpravo o njegovih perspektivah. Slika, ki jo je v svojem poročilu podal guverner Igna-zio Visco, je pokazala na utrditev javnih računov vsled učinkovitih ukrepov v zadnjem letu. Vendar ponoven gospodarski zagon ne bo lahek in tudi ne hiter, je poudaril Visco. Potrebno bo obdržati bilančno ravnovesje, obenem pa so potrebni ukrepi, ki bodo spodbudili gospodarsko rast in hkrati zadržati dolg v načrtovanih mejah. To je za talijo v bližnji prihodnosti po besedah guvernerja glavni izziv. Visco je pozitivno ocenil ukrep Renzijeve vlade, s katerim je pred kratkim za osemdeset evrov povišala plače desetim milijonom odvisnih delavcev, vendar bo pravi zagon potrošnje mogoč le s trajnim zaposlovanjem. Za to potrebuje država jasne strukturne reforme, pri čemer je Visco tudi poudaril, naj bo gospodarska rast takšna, da nobene socialne kategorije ne bo pustila ob robu. Država mora biti po njegovi oceni sposobna varovati šibkejše sloje prebivalstva in obenem ustvarjati možnosti za mlade. Za uresničitev tega cilja je potrebno ljudem povrniti zaupanje v perspektive države, obenem pa tudi v prihodnost Evropske unije. "7 ^ K ■ J* mr Na včerajšnji letni skupščini Centralne italijanske banke ANSA Visco je v poročilu tudi zapisal, da država ni v razsulu, neglede na velike težave, s katerimi se sooča. O tem priča tudi donosnost desetletnih vrednostnih papirjev, na nizki ravni pa se zadržuje tudi t.i. »spread«. Tu je guverner naglasil potrebo, da se v celoti izpeljejo načrtovane reforme, kajti stroški recesije in restriktivnih bilančnih politik so zelo visoki. Ekonomija ostaja krhka in ranljiva, potebni so zlasti ukrepi za stabilizacijo trga dela, je dejal Visco. Rast je po guvernerjevem mnenju potrebna ne le za to, da se zniža javni dolg, temveč tudi za spodbuditev zaposlovanja. V petih letih je bilo izgubljenih za milijon delovnih mest, indeks nezaposlenosti se je podvojil. Zato je potrebno ukrepati hitro, je še poudaril Visco in dodal, da je za ponoven zagon proizvodnje treba spodbuditi tudi bančno kreditiranje. Banke so od krize izčrpane prav tako kot podjetja, guverner pa je pri tem napovedal ukrepe Centralne banke, za izboljšanje likvidnosti bank, ki bodo tako lahko sprostile kredite malim in srednjim podjetjem. KIJEV / WASHINGTON - Ukrajinska vojska še vedno v ofenzivi Na vhzhodu Ukrajine se nadaljujejo spopadi, Rusija za prekinitev ognja o morebitnih žrtvah. Po navedbah enega od očividcev je bila bolnišnica v napadu veliko bolj poškodovana kot poliklinika, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Proruski separatisti so medtem sporočili, da so izpustili štiri civilne opazovalce Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki so jih zadrževali od ponedeljka. Ovse novice še ni potrdil. Vodja samooklicane ljudske republike Lugansk Aleksej Čmilenko je dejal, da je incident opozorilo tujcem, naj ne vstopajo na območje brez vnaprejšnje najave. Ovse je stik s svojimi opazovalci izgubil v ponedeljek zvečer. Opazovalci iz Danske, Turčije, Švice in Estonije so bili na običajnem obhodu vzhodno od Donecka. Ameriški državni sekretar John Kerry je v četrtek zvečer opozoril, da obstajajo dokazi o tem, da v Ukrajino z namenom boriti se in dodatno destabilizi-rati razmere iz Rusije prihajajo izurjeni borci iz Čečenije. Kerry je obenem Moskvo pozval, naj izkoristi nedeljske predsedniške volitve v Ukrajini in začne dialog s Kijevom oziroma »gradi pot naprej, kjer bodo Ukrajinci postali most med Zahodom in Vzhodom«. Glede ruskih vojakov, nakopičenih ob meji z Ukrajino, je povedal, da se ti vsaj deloma umikajo nazaj proti Moskvi, a da še naprej ostajajo »nevarni znaki«, še poroča AFP. Rusko zunanje ministrstvo je sicer v četrtek znova pozvalo Kijev, naj uveljavi takojšnjo prekinitev ognja, Zahod pa, naj uporabi svoj vpliv in prepreči »nacionalno katastrofo« v Ukrajini. V Berlinu je medtem včeraj potekal nov sestanek predstavnikov Ukrajine, Rusije in EU glede rešitve vse hujšega spora o dobavi ruskega plina Ukrajini. Evropski komisar za energijo Günther Oettinger je pred dnevi izrazil optimizem, da je dogovor mogoče doseči do nedelje. (STA) Tudi včeraj je bilo na vzhodu države ves dan streljanje ANSA KIJEV / WASHINGTON - Novoizvoljeni ukrajinski predsednik Petro Porošenko se je zavezal, da bo kaznoval proruske separatiste oziroma »bandite«, kot jih je poimenoval, ki so v četrtek sestrelili helikopter ukrajinske vojske na vzhodu države in pri tem ubili kar 12 vojakov. Gre za enega najbolj smrtonosnih napadov upornikov doslej. »Ta kriminalna dejanja sovražnikov ukrajinskega naroda ne bodo ostala nekaznovana,« je ukrajinska tiskovna agencija Unian povzela Porošenkove besede. Začasni obrambni minister Mi-hajlo Koval pa je včeraj dejal, da so ukrajinske sile znova prevzele nadzor nad posameznimi deli vzhoda države. Kot je poudaril, se bo »protiteroristična operacija« nadaljevala, »dokler se v te regije ne bosta vrnila normalno življenje in mir«. Znova je obtožil Rusijo, da podpira upornike na vzhodu Ukrajine, kar pa v Moskvi zanikajo. Helikopter Mi-8 so uporniki v četrtek sestrelili nedaleč od mesta Slav-jansk, kjer že tedne potekajo siloviti spopadi med ukrajinsko vojsko in proru-skimi borci. Med ubitimi vojaki je bil tudi general. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so uporniki helikopter sestrelili s sofisticirano raketo zem-lja-zrak, zaradi česar je Bela hiša znova izrazila zaskrbljenost, da upornike z orožjem oskrbuje nekdo »od zunaj«. Iz Slavjanska so tudi včeraj prihajale novice o spopadih. Ruska televizijska postaja Russia Today je poročala, da je ukrajinska vojska z granatami napadla celo otroško polikliniko in otroško bolnišnico v središču mesta. Za zdaj ni podatkov ITALIJA V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Renzijeva Zmaga in Grillov poraz Sergij Premru_ Izbire praktično ni: tokrat prav vsi tuji mediji pišejo o evropskih volitvah in poudarjajo izredni uspeh, ki ga je v Italiji dosegel premier Renzi, edini predstavnik levice in obenem vodja vladne koalicije, ki je zmagal na volitvah po Evropi, kjer so v glavnem zmagale desne, populistične in opozicijske stranke. Najbolj očitni in zaskrbljujoči rezultat evropskih volitev je zmaga evroskeptičnih populističnih in kse-nofobično usmerjenih strank v Franciji in Veliki Britaniji, ugotavlja El País. Tudi v drugih državah so se uveljavile evropskeptične skupine, vendar v manjši meri. Številni predstavniki teh gibanj bodo sicer povzročili nekaj težav v evropskem parlamentu, vendar ne bodo predstavljali prave ovire, saj so proevropske stranke skupaj osvojile prepričljivo večino, še posebej v Nemčiji in Italiji. Skupno je pet tradicionalnih strank - ljudska in socialistična stranka, liberalci, zeleni in enotna levica - osvojilo več kot 550 poslanskih mest na skupnih 721. Tudi volilna abstinenca se je zmanjšala na skupni evropski ravni, kar je posebej pomenljivo v času krize. Še najboljša varianta za stabilnost celine bi bila, po mnenju madridskega dnevnika, velika koalicija ljudskega predstavnika Junckerja in socialističnega Schultza, kar seveda predpostavlja velik čut odgovornosti posameznih vla-dinih voditeljev. Volilni rezultat italijanske Demokratske stranke predstavlja izjemo v evropski levici in še posebej veliko nasprotje z nazadovanjem francoske socialistične stranke, piše Le Monde. Renzi je gladko porazil Grillovo gibanje in Berlusconijevo stranko, njegov uspeh pa je pravi čudež, še posebej če upoštevamo, da je pred poldrugim letom bil poražen na primarnih volitvah Demokratske stranke. V kratkem bo Italija prevzela šestmesečno predsedovanje EU in francoski premier Valls je že ocenil, da je »Ren-zi mlad, priljubljen, energičen, pravi človek, da prevzame vodilno vlogo evropske levice.« Italijansko predsedovanje bi moralo uveljaviti prizadevanje za izboljšanje zaposlitve in gospodarskega razvoja v nasprotju z dosedanjo politiko strogosti, od česar bi največ koristi lahko imela prav Italija, ki bi se morala pobrati iz najdaljše recesije v svoji zgodovini. Italija, ki je večkrat predstavljala politični laboratorij, je tokrat za zgled evropski levici. Renzi je nastopil komaj prejšnjega februarja in takoj dal italijanskemu zastoju injekcijo optimizma, pa tudi finančnih sredstev, kar je posledica njegove osebne zgodovine: »Mogoče nisem levičar,« je pravil, ko je še bil župan Firenc, »ampak delujem kot levičar.« Med predvolilno kampanjo se je celo javno skliceval na Berlinguerja, sekretarja Komunistične partije v sedemdesetih leti, čeprav se Renzi popolnoma razlikuje od takratne stranke. Po višek nižjih plač za približno deset milijonov ljudi in znižanje davkov na energijo za podjetja kažeta na Renzijev pragmatizem in drznost, in sta bila odločilna za volilno zmago, ki mu jo mnogi zavidajo, piše pariški časopis. Nemški Süddeutsche Zeitung-pa ugotavlja, da je italijanska volilna kampanja bila osredotočena na notranjepolitičnih temah, medtem ko so Evropsko unijo omenjali izključno v zvezi s kritikami kanclerki Merklovi in nemški politiki strogosti. Renzi je sicer zagotovil, da Italija ne bo odstopila od obveznosti glede stabilnosti državnega proračuna, vendar bo v času skorajšnjega predsedstva EU prav gotovo postavil vprašanje revizije evropske finančne politike. Berlusconi in Grillo sta med volilno kampanjo bila skrajno kritična do Evrope, še posebej Grillo, ki je obtožil Renzija, da klečeplazi pred Merklovo. Vsekakor, ugotavlja dnevnik iz M\\u0171nchna, v Evropi »smo vsi na isti barki, pa naj nam bo prav ali pa ne.« »Se bo Le Penova kaj naučila od napak italijanskega komika?« Vprašanje postavlja The New Yorker, ki meni, da je zmaga Nacionalne fronte v Franciji in uspeh drugih desnih po-pulističnih sil bistveni podatek evropskih parlamentarnih volitev. Ampak za nedeljski volilni izid je značilen tudi drug, prav tako zgodovinsko pomemben rezultat, ki mu je mednarodna javnost morda namenila premalo pozornosti, in sicer visoka zmaga Renzijeve Demokratske stranke. Uspeh francoske desnice predstavlja svarilo, saj je očitno, da neizvajanje obljubljenih reform privede do hudega poraza tistih, ki niso držali dane besede, kot je dokazal padec Hollan-dovih socialistov. V Italiji levi intelektualci kritizirajo Renzijeve predloge reform, očitno pa so ga volilci množično podprli. Lanski Grillov 25 odstotni volilni dosežek spominja na tokratno zmago Le Penove, vendar ni znal prispevati k uresničenju reform, ker se ni hotel kompromitirati s političnimi pogajanji, zavrnil je vsako sodelovanje in celo kaznoval tiste predstavnike gibanja, ki se niso strinjali z njegovim pristopom. Tako je izpadel kot izključno negativni lik, medtem ko je Renzi zadostil ljudski želji po konstruktivnem delovanju. Renzijev uspeh bo verjetno omogočil, da bo »unovčil« svoj volilni s konkretnimi reformami, kot so jih že realizirale nekatere države, v prvi vrsti Nemčija, Švedska in Danska, ki so uspešne, medtem ko jih je Francija izvedla samo polovično, tako s Sarkozyjem kot s Hollandom, ki sta zaradi tega bila »kaznovana«. Hitri preobrat razmerij med Grillovim gibanjem in Renzije-vo stranko kaže, da v politiki čas teže zelo hitro in »kar gre gor, lahko kmalu zdrkne dol,« piše newyorška revija. Med volilno kampanjo je Grillo prepričano zagotavljal, da bo zmagal, kar se ni zgodilo, medtem ko je Ren-zi dosegel neizpodbitno zmago v nasprotju s splošno težnjo po Evropi, meni The Economist. Renzi predstavlja jez proti italijanskemu in evropskemu populizmu, so ocenili nekateri opazovalci, njegovo zmago pa so finančni trgi sprejeli z navdušenjem, ker upajo, da bo premier izpeljal svoj ambiciozni program reform. Volitve v Italiji so se sprevrgle v pravo katastrofo za Gibanje 5 zvezd, ki zaostaja za Renzijem za 20 točk, čeprav je s petino glasov doseglo drugo mesto in je vsekakor pomembno na evropski ravni. Tednik postavlja vprašanje, če se bo lahko pobralo od tokratnega nepričakovanega poraza, saj se tudi del samih Grillovih volilcev ne strinja z dosedanjo obstrukcijo. Zmagoviti Renzi pa še vedno potrebuje podporo Berlusconijeve stranke in nove desne sredine za uveljavitev volilne reforme, kar terja, da se politično ozračje ohladi. Renzi je vsekakor pokazal razumljivo navdušenje ob zmagi, ne pa pretirane oholosti, ki bi lahko bila upravičena, če upoštevamo, da bo v socialistični skupini evropskega parlamenta Demokratska stranka razpolagala z več predstavniki kot do nedavnega mogočna nemška Socialdemokratska stranka. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 31. maja 2014 3 SLOVENCI V ITALIJI - Srečanje z deželnim odbornikom za kulturo Giannijem Torrentijem v znamenju reform Prva seja posvetovalne komisije Odločitev o denarju prihodnji teden TRST - Slovenske ustanove in organizacije v Italiji nujno potrebujejo finančna sredstva, saj še niso prejele državnih prispevkov za leto 2014. Predvsem pa so potrebne strukturne spremembe glede sistema za financiranje dejavnosti organizacij slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Potrebne so dolgoročne reforme, ker je treba nuditi kisik organizacijam, katerim je med drugim Republika Slovenija že znižala višino finančnih prispevkov. To je prišlo do izraza na zasedanju nove deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino, ki je letos nastopila svoj mandat. Komisiji, ki se je sestala včeraj popoldne na sedežu deželnega od-borništva za kulturo, predseduje deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti, ki je na včerajšnji seji predstavil svoje predloge glede porazdelitve prispevkov za manjšinske organizacije. Pričakovane »porazdelitve« sredstev, ki so v bistvu nespremenjena v primerjavi z lanskimi (nekaj več kot 5,5 milijona evrov), ni bilo in bodo o tem predvidoma odločali na prihodnjem sestanku komisije, ki bo prihodnji petek. Slovenske organizacije bodo do takrat proučile Torrentijev predlog in predstavile morebitne dodatne predloge oziroma spremembe, nekaj predlogov pa je bilo iznesenih že na včerajšnjem omizju. Sicer je včerajšnje umestitveno srečanje deželne komisije za Slovence v Italiji potekalo umirjeno in v sproščenem duhu in je bilo po oceni predsednikov Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudija Pavšiča in Sveta slovenskih organizacij Draga Štoke pozitivno. Poleg deželnih predsednikov so bili na seji še pokrajinski predstavniki krovnih organizacij, lokalne uprave pa v komisiji zastopajo Iztok Furlanič (Trst), Alenka Flo-renin (Gorica) in Miha Coren (Videm). Deželno šolsko stvarnost zastopa v komisiji Benečan Miha Obit (špetrska dvojezična šola). Kot smo že poročali, je bilo veliko pričakovanje za umestitveno sejo komisije, ki je sicer posvetovalno telo. Vendar je v tem obdobju zelo pereče vprašanje porazdelitve finančnih sredstev, ker slovenske ustanove in organizacije v Italiji letos še niso dobile nobenega prispevka od države in se mnoge organizacije sprašujejo, kako naprej. Na likvidnostne težave je v pismu Torrentiju opozoril tudi Pavšič, ki je predlagal, da bi vsem subjektom, ki sodijo v poseben seznam, čim prej namenili primerni predujem. Na to Torrenti včeraj ni izrecno odgovoril. Na pogovoru ob robu sestanka nam je vsekakor dal razumeti, da deželna uprava razume težave slovenskih organizacij in da naj bi odločitev padla prihodnji teden, glede morebitnih sprememb pri financiranju manjšine pa naj bi prišlo do ko-renitejših sprememb prihodnje leto. Drago Štoka Predsednik SSO Štoka je po zaključenem sestanku ocenil, da je komisija zelo pozorno poslušala predloge deželnega odbornika, ki jih bo moral SSO zdaj analizirati. To v bistvu ni velika revolucija, je dodal, ampak gre za korenito reformo, na osnovi katere naj bi se od leta 2015 dalje slovenske kulturne in športne zveze čim bolj združevale in tako tudi omogočile jasnejšo in perspektivnejšo porazdeljevanje finančnih sredstev. Torrenti je obljubil, da bo prišlo do reforme v okviru sodelovanja med SKGZ in SSO, tako da večjih bojev najbrž ne bo, je še povedal Štoka. Rudi Pavšič Predsednik SKGZ Pavšič je poudaril, da »danes smo začeli pot, ki je bila nujna«. Potrebno je razmišljati o spremembah v sistemu financiranja slovenske narodne skupnosti. Odbornik Torrenti je nastavil zadeve na način, ki je lahko sprejemljiv za vse, kajti gredo v smer združevanja in kakovosti, pravi Pavšič. Skratka, potrebno je ugotoviti način, da se ne zanemari manjšinske stvarnosti, a se istočasno določi prioritete in da poudarek vprašanjem, ki bodo najbolj pomembna za manjšino v naslednjem desetletju. Tor-rentija so opozorili tudi na vprašanje likvidnosti slovenskih organizacij, je še povedal Pavšič, ki računa, da bo prišlo do rešitve, ki bo ublažila njihove težave, v roku največ dveh tednov. Zdaj je torej potreben čimprejšnji dogovor glede porazdelitve denarja, deželna komisija pa bo morala čim prej in čim več krat zasedati, da sestavi pravilnik za izvajanje prepotrebnih reform, je še ugotovil Pavšič. Aljoša Gašperlin Umestitvena seja deželne posvetovalne komisije za slovensko narodno skupnost fotodamj@n DEŽELA - Predsednica FJK Debora Serracchiani podala obračun enoletnega dela Uprava za reforme Generalna konzulka Slovenije Ingrid Sergaš sprejela podpredsednika FJK Sergia Bolzonella TRST - Generalna konzulka Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš je včeraj skupaj s konzulko Eliško Kersnič Žmavc na konzulatu sprejela podpredsednika FJK Sergia Bolzonella. Pogovarjala sta se o možnostih za razširitev sodelovanja, še posebej kar zadeva kmetijstvo in gozdarstvo, posebno pozornost pa sta namenila možne skupne akcije na področju gorskega turizma. Tiskovna konferenca na sedežu deželne vlade fotodamj@n TRST - Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine je v zadnjem letu delala zelo trdo in z veliko vnemo postavila temelje za reforme, ki so neobhodno potrebne v mnogih sektorjih, od zdravstva do dela, sociale in kmetijstva. Zadnje leto je bilo tudi v znamenju naporov za reševanje mnogih kriznih žarišč, kot so bila tista glede družb Electrolux in Ideal Standard ali škedenjske železarne. V načrtu so še druge reforme, med pomembnejšimi že izvedenimi pa je močno znižanje stroškov za politiko v deželi FJK. To je povedala predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani včeraj na sedežu deželne vlade, kjer je podala obračun enoletnega dela deželne uprave. V 12 mesecih je bilo mnogo storjenega, in to na vseh področjih, je dejala na tiskovni konferenci, ki so se je udeležili vsi deželni odborniki oziroma odbornice, ki so vsak podali obračun delovanja lastnega resorja. Srečanja se ni udeležil le deželni odbornik za finance Francesco Peroni, ki je bil upravičeno zadržan v Rimu. Serracchianijeva je podala obračun po neverjetni uveljavitvi na lanskih deželnih volitvah, ko je nepričakovano prevladala nad tekmecem des-nosredinske koalicije Renzom Ton- dom. Opravljeno delo so volilci nedvomno cenili, je povedala Serracchia-nijeva, saj je Demokratska stranka na nedeljskih evropskih volitvah prejela v deželi FJK več kot 42 odstotkov glasov. Na srečanju z novinarji je deželna predsednica razložila opravljeno delo in poudarila, da je deželna vlada na nekaterih področjih celo ukrepala pred državno, na primer glede ukinitve pokrajin ali ukinitve preživnin za deželne svetnike. Serracchianijeva je glede na dokazano sposobnost dejansko kandidirala Deželo FJK, da dobi še dodatne pristojnosti. Dokazali smo sposobnost dobrega upravljanja in učinkovitost pri prizadevanjih za reforme, je ocenila in dodala, da je postala dežela FJK pomembna tako v Italiji kot na mednarodni ravni, še predvsem glede delovanja v okviru evroregije, utrditve odnosov z republiko Slovenijo in Hrvaško ter sploh sodelovanja z vzhodnoevropskimi državami. Na srečanju je bil govor, kot rečeno, tudi o škedenjski železarni. Ser-racchianijeva je na naše vprašanje odgovorila, da računa na pozitiven izid pogajanj s skupino Arvedi za prevzem tovarne, medtem ko je deželni odbornik za produktivne dejavnosti Sergio Bolzonello poudaril prizadevanja in napore za ohranjanje delovnih mest v deželi FJK. Bolzonello je omenil tudi številne ukrepe za izhod iz krize in najavil začetek dogovarjanja za izdelavo deželnega industrijskega načrta, ki bo spodbujal ponoven razcvet produktivnih dejavnosti, ter reformo kmetijskega sektorja. V načrtu so tudi razne pobude za spodbujanje zaposlovanja (o tem je govorila pristojna deželna odbornica Loredana Pa-nariti) ter nadaljevanje prizadevanj za gradnjo tretjega pasu na avtocesti Trst-Benetke. Deželni odbor, ki je včeraj tudi odobril rebalans proračuna v višini 313 milijonov evrov, ne potrebuje vsekakor sprememb, je na novinarjevo vprašanje še odgovorila Serracchianijeva. To je namreč trdna večina, je dodala in povabila opozicijske stranke k tesnejšemu sodelovanju pri izvajanju reform. A.G. 1 4 Sobota, 31. maja 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu KOLESARSKA DIRKA - Vse nared za jutrišnjo »invazijo« kolesarjev Neverjetno, v mestu se nekaj dogaja Trgovine bodo drevi odprte dolgo v noč, ožje mestno središče bo zaprto za promet in iz barov bo glasno donela glasba. Morda se bodo na tak način Tržačani zavedali, da se v mestu nekaj dogaja in se ne bodo le hudovali zaradi prometnih zastojev zaradi asfaltiranja cest oz. obnovitvenih del ... Za enkrat je bilo pričakovanje zadnje etape 97. kolesarske dirke Giro d'Italia namreč le sinonim nelagodja za običajno sitne Tržačane, ki se sicer lahko v prihodnjih 24 urah lahko še stopnjuje ali pa nasprotno spremeni v užitek. Ze res, da bosta jutri popoldne mestno središče in zlasti šentjakobska četrt dejansko nekaj ur »off limits« za vozila in celo za pešce, to pa še ne pomeni, da se ne bo ob kolesarski progi nič dogajalo. Drevi v roza odeta bela noč Na belo noč se Tržačani pripravljajo na začetku julija, ko se ob začetku sezonske razprodaje tekstila in obutve, trgovci odločijo za večerno odprtje trgovin. Drevi sicer popustov ne bo, mestno središče pa bo (če bo vreme dovolilo) spet lahko zaživelo. Tradicionalna bela noč se bo tokrat odela v roza barvo in občanom ponudila priložnost za prosto sprehajanje po za promet zaprtih ulicah in posedanje po barih, odprte trgovine pa bodo vabile kupce, ki so med dnevom v službi. Sprehajalce bodo do 23. ure vabili tudi mestni muzeji: muzej vzhodne umetnosti (Ul. San Sebastiano 1), gledališki muzej Schmidl (Ul. Rossini 4), Muzej morja (Ul. Campo Marzio 5) ali akvarij (Nabrežje Nazario Sauro 1). Na Velikem trgu bo kraljevala glasba od 22.30 dalje s skupinama Sip Band in Musique Butique. Pozor na prometne omejitve V preteklih dneh smo že zabeležili ulice, pravzaprav progo, po kateri bodo jutri med 15.30 in okvirno 17. uro peljali kolesarji (včeraj tudi zemljevid). Gre za 7-kilometrsko progo, ki jo bodo športniki prevozili sedemkrat. Sledilo bo nagrajevanje na Velikem trgu in okrog 19.30 koncert skupine Dire Straits Legend. Dostop za vozila in za pešce bo na območju kolesarske proge strogo prepovedan od 13. do 18. ure, prepoved parkiranja pa bo veljala že od 2. ure zjutraj. Kdor bi si želel ogledati dirko, naj upošteva, da tudi avtobusi ne bodo vozili vzdolž kolesarske proge; katerakoli informacija je na voljo na zeleni številki 800-016675 oz. na spletu www.triestetrasporti.it. Praznično pri Sv. Jakobu Mestno središče bo tudi jutri praznično razpoloženo, saj bo večina barov in restavracij odprtih. Enkratno priložnost dirke pa bodo izkoristili tudi pri Sv. Jakobu, kjer so nedeljski popoldnevi običajno nekoliko zaspani in tihi. Ze po Ulici San Marco so nekateri bari s plakatom opozarjali stranke, da bodo spremljali dirko z dvignjenimi navojnicami, na šentjakobskem trgu pa bo ravno tako živo. »Prav se nam zdi, da našo mestno četrt predramimo in poživimo vsaj ob večjih dogodkih,« nam je včeraj povedala gospa Alida, ki upravlja cvetličarno Savina na Istrski ulici. Ze pred dnevi je s hčerko Ivano primerno okrasila izložbo z roza Gazzettami in medvedki v roza majicah, jutri pa bo seveda odprta ves dan. Združenje šentjakobskih trgovcev si je namreč prizadevalo, da bi bile vse trgovine ob tej priložnosti odprte, tako da ne bi bilo gledalcem dolgčas in da bi lahko nedeljski popoldan izkoristili tudi za kak nakup ali samo ogled iz- Gospa Alida pred priložnostno urejeno izložbo cvetličarne Savina pri Sv. Jakobu foto damj@n ložb. Zal pa niso bili vsi istega mnenja: zlasti lastniki trgovin z obutvijo ali oblačili namreč ne nameravajo nedeljskega popoldneva preživeti v trgovini. »Med spremljevalci dirke bo daleč največ moških, tako da bi najbrž samo zaman čakala, da vstopi kaka ženska,« nam je zaupala prodajalka spodnjega perila, medtem ko se je lastnik trgovine z oblačili hudoval, da mu sploh ne bo mogoče iz hiše, kaj šele v trgovino ... Kakorkoli, za praznik bo vseeno poskrbljeno: družina, ki upravlja Bar Sportivo, bo v roza majicah in ob roza balončkih ponujala kolesarskim oboževalcem kuhan pršut in pivo, medtem ko bo sosednji Bar Claudio namestil primerne table za spodbujanje kolesarjev in ... gledalcev seveda. V trgovini Attualfoto bodo ljubiteljem fotografije nudili na voljo celo objektive, da bi v svoje aparate lahko ujeli mimohod športnikov na dveh kolesih. (sas) ZGONIK - Imenovanja županje Hrovatin Mirko Sardoč odslej odbornik V občinskem odboru sta še Rado Milič in Katrin Štoka Novi zgoniški občinski odbor Nova zgoniška županja Monica Hrovatin (levosredinska lista Skupaj-Insieme) je kot prva na Tržaškem imenovala občinske odbornike. Včeraj je namreč sestavila novo občinsko upravo, ki jo bodo sestavljali še Rado Milič, Katrin Štoka in tudi dosedanji župan Mirko Sardoč, sicer kot zunanji odbornik. Za podžupana je Hrovatinova potrdila Rada Miliča, ki je prejel daleč največ glasov; županja je nagradila izkušnje, ki jih je v letih nabral Milič, hkrati pa poudarila dobro sodelovanje z njim. Kot odbornik bo Rado Milič odgovoren za kmetijstvo, socialno politiko in okolje. Novost predstavlja mlada Katrin Štoka, ki ji je županja predala področja, za katera je doslej sama skrbela; aktivna in delovna Štoka, ki je že dolgo let podpredsednica društva Rdeča zvezda iz Saleža, bo odgovarjala za šolstvo, kulturo, skrbstvo, mladino in po novem še fotodamj@n za turizem. Zupanja je predhodniku Mirku Sardoču z izrednimi izkušnjami in kom-petencami zaupala področji osebja in proračuna, medtem ko bo sama odgovorna za javna dela, urbanistiko in čezmejne odnose. Hrovatinova in Milič pripadata Demokratski stranki (DS), Katrin Štoka levici, Sar-doč pa je ob znanih dogajanjih s slovensko kandidaturo za deželni svet zamrznil članstvo v DS, v katero se še ni vrnil. »Nov zgoniški odbor je izraz ravnovesja med kontinuiteto in prenovo. Za dejansko upravno kontinuiteto sem se odločila, ker je dosedanja ekipa dobro delovala, bila je dinamična in izbire so se vselej obrestovale,« nam je svojo odločitev utemeljila nova županja. »Začnimopisati novopo-glavje in zaključimo s starimi polemikami!« Zupanja je poudarila tudi osvežitev občinskega sveta, ki ga sestavljajo pretežno mladi obrazi (srednja starost je 37 let). (sas) SOLIDARNOST Poplavljenci še potrebujejo našo pomoč Novice o poplavah v Bosni, Srbiji in na Hrvaškem niso več v medijskem ospredju, tamkajšnji prebivalci pa še naprej potrebujejo pomoč. V Trstu še naprej zbirajo vodo, hrano, higienske pripomočke in drugo blago. Na sedežu srbske pravoslavne skupnosti v Ulici Genova 12 bodo zbirali do jutri (oblačil ne zbirajo več), v muslimanskem kulturnem centru v Ulici Pascoli 45 pa sprejemajo radodarne goste vsak dan med 17. in 20. uro (tudi ob nedeljah). Najnujnejši so pripomočki za osebno higieno, plenice za otroke in odrasle, razkužila, mleko v prahu in konzervirana hrana. Primerna hrana je lahko recimo riž, moka, sladkor, čokolada, olje, polenta, tuna, grah. »Vas ne pozivamo, da pomagate muslimanom, Srbom ali Hrvatom, ampak preprosto ljudem,« se glasi poziv muslimanskega centra, ki omenja, da so poplave prizadele v Bosni več kot 900.000 ljudi. Hrvaška skupnost v Trstu medtem sporoča, da je prek hrvaške Karitas poslala na prizadeta območja večjo količino kave, ki jo je podarilo podjetje Illycaffe. PADRIČE - Tihotapec je 70-letni upokojenec Orožje v avtu V Venetu pred kratkim razkrinkali kriminalno združbo Na tržaškem avtocestnem priključku pri Padričah so policisti ustavili avtomobil, s katerim je upokojenec iz Veneta prevažal izredno nevarno orožje. Policisti mobilnega oddelka iz Benetk so po daljšem opazovanju in zasledovanju ustavili volvo, ki je po stranskih cestah vozil iz vzhodne Evrope skozi Slovenijo v Italijo. V avtu 70-letnega upokojenca Enri-ca Marchesinija iz kraja Mogliano Veneto (pokrajina Treviso) sta se skrivali avtomatska puška AK47 (poznana kot ka-lašnikov, na arhivski sliki) in avtomatska pištola češkoslovaške izdelave škor- pijon. Orožje je bilo pod rezervnim kolesom na zadnjem delu avtomobila, kjer so policisti odkrili tudi dušilec, 62 nabojev kalibra 7,65 in šest nabojnikov. Marc-hesinija so odvedli v tržaški zapor, kjer ga je zaslišal tožilec. Pred 15 dnevi so v Venetu s 17 aretacijami razkrinkali organizacijo, ki je posnemala zloglasno »mafijo z reke Brenta« kriminalca Feliceja Maniera. Aretiranci so rope v bankah, supermarketih in zlatarnah izvajali s kalašnikovi in podobnim orožjem. Preiskovalci ugotavljajo, ali je upokojenec povezan s to organizacijo. KVESTURA Prepovedali »nad« koncert Tržaška kvestura je iz varnostnih razlogov prepovedala današnji koncert na Garibaldijevem trgu, kjer naj bi na pobudo skrajno desničarske skupine Gruppo Unione Difesa (GUD: gre za obri-toglavce) in drugih sorodnih skupin organizirali »nacionalistični koncert« z ansambli, ki svojo glasbo opisujejo s turobno skovanko »arian rock«. Kvestura je obenem iz istih razlogov prepovedala demonstracijo proti rasizmu, ki naj bi jo protestno priredili na istem trgu. Kvestura je sporočila, da je 28. maja seznanila z odločitvijo organizatorje obeh prireditev. Napovedani koncert je v Trstu povzročil ogorčenje, do odločitve pa je prišlo tudi ob dejstvu, da so v teh dneh na sporedu številne prireditve, povezane z jutrišnjo sklepno etapo kolesarske dirke Giro d'Italia. Ze danes popoldne bodo mestno središče in bližnje četrti temeljito pregledali posebni oddelki policije, vključno pirotehniki. / TRST Sobota, 31. maja 2014 5 PROSEKAR - Predsednik KZ Franc Fabec o neizvajanju sporazuma Prosecco DOC Hvala, minister Židan! Kaj še čakata Trst in Rim? »Zelo smo zadovoljni, da je slovenski minister za kmetijstvo Dejan Ži-dan v torek v Rimu izpostavil neizvajanje protokola Prosecco Doc oziroma našega prosekarja. Pomembno je, da se o tem problemu govori na tako visoki ravni, saj je eden od podpisnikov sporazuma ravno italijansko ministrstvo za kmetijstvo.« Odločitev ministra Židana, da na zasedanju koordinacijskega odbora ministrov Italije in Slovenije opozori na neizpolnjevanje sporazuma o prose-karju, je za predsednika Kmečke zveze Franca Fabca po eni strani rezultat zelo dobrih odnosov, ki jih je minister vzpostavil s stanovsko organizacijo slovenskih kmetov, po drugi pa razveseljiva novost. »Mislim, da se je minister Ži-dan kot prvi slovenski kmetijski minister uradno zavzel tudi za slovenske kmete zunaj slovenske države, za kar se mu lepo zahvaljujem. Najbrž pa je to tudi prvič, ko so na medministrski ravni govorili o razvoju teritorija in ne samo o manjšinskih kulturnih ustanovah in podobnih zadevah. Upam, da je to samo začetek.« Sporazum o prosekarju so kot znano leta 2010 podpisali Dežela Fur-lanija Julijska krajina, italijansko kmetijsko ministrstvo, Kmečka zveza in druge stanovske organizacije, do danes pa je ostal v veliki meri neuresničen. Ali bolj pravilno: ustanovljena je bila medde-želna zaščitna znamka Prosecco Doc, ki vinogradnikom iz Veneta in naše dežele omogoča, da pod tem imenom prodajajo priljubljeno belo vino. Potreba po zaščitenem poreklu se je pojavila, potem ko so tudi v Avstraliji, Čilu in drugih državah začeli proizvajati prosecco, ki ni imel kajpak nič skupnega z italijanskim. Vinogradniki iz Veneta so morali, da bi uveljavili zaščitno znamko DOC, med svoje vinorodne okoliše vključiti tudi tržaško, kjer se nahaja vas Prosek - Prosecco, po kateri nosi vino ime. Brez »privoljenja« tržaških vinogradnikov torej ne bi mogli uveljavljati zaščitenega porekla: ob pogledu na številke, s katerimi se ponaša letna (!) produkcija Prosecco DOC in ki nam jih je posredoval Fabec, postane jasno, da bi to bila prava katastrofa (za vinogradnike iz Veneta, a tudi za Italijo, saj je prosecco eden njenih razpoznavnih znakov): 20.000 hektarjev površine, 10.000 kmetij, 1,8 milijona hektolitrov vina, 240 milijonov steklenic. Skupna vrednost: 1,2 milijarde evrov. Od tu potreba po dogovoru s tržaškimi vinogradniki, ki so skušali s sporazumom, podpisanim na najvišji ravni, iztržiti nekatere protivrednosti, ki naj pripomorejo k razvoju in prepoznavnosti tržaških vin. Levji delež sporazuma bi morala uresničiti država, kot potrjuje Fabec pa ni kmetijsko ministrstvo doslej naredilo nič. »Ministrstvo bi moralo financirati ovrednotenje in ureditev tržaškega brega, ki je bil zgodovinsko namenjen gojenju vinske trte, sofinancirati odprtje centra za promocijo 1