[= CTEl [HI BIHJE1
izhaja vsak petek.
□ □
Uredništvo in upravnišlvo: Kopitarjeva ulica Si. 6.
SMBMRr^S
l==rJCnDl==J[jrmJL==lLr«JL==J
Naročnina znaša:
celoletna. . K 4— poluletna.. „ r-četrtletna. . „ r-Posaiezna St. „ 010
EUHEIHEEB
IrBimrrammraMl GLASILO	SLOVENSKEGA DELAVSTVA.	IMJIMJIMJifttMJtMStM)
Štev. 33.	V Ljubljani, dne 18. julija 1913.	Leto VIII.
Enakovrednost delavcev.
»Ne imejte vendar, bratje moji, po veri v našega poveličanega Gospoda Jezusa Kristusa nikakih ozirov na ogled osebe!«
Jakob, 2. pogl., 1. v.
Dandanes ko imamo na i’azpolago celo vrsto »receptov«, kako ozdraviti sedanjo zmedeno družbo in kako pripomoči do veljave delavskemu stanu, se oglaša tudi čimdalje več »prerokov« o tej zadevi.
Socijalni demokratje trdijo, da bo dobil delavec šele tedaj popolno veljavo in enakovrednost, ko odpade zasebna lastnina. Razni narodni socijalci smatrajo veljavo narodnosti za rešitev tega vprašanja. Anarhisti pa uče, da zasije solnce pravične in popolne enakovrednosti tedaj, ko se na svetu ne bo nihče Več moral pokoriti kaki postavi. Mi krščanski socijalci smo pa mnenja, da mora dobiti delavec popolnoma enakost in veljavo, kakor hitro se družba vrne h krščanstvu in po njega načelih uredi družabne razmere. Resnica je„ da se konečni ideali kateregakoli naziranja ne dajo popolno doseči. Zato je za katoličane posebno važno, poslušati in ubogati svetega • apostola Jakoba, ki nas tako lepo poučuje ravno o tem vprašanju:	»Ako
na primer pride v vaš zbor mož z zlatimi prstani in v krasni obleki, pride pa tudi revež v slabi obleki, vi pa se čudite krasno oblečenemu in mu rečete: vzemi to častno mesto! Toda k revežu govorite:	Ti ostani tam! ali:
vsedi se tukaj poleg moje pručice! Ali ne delate s tem pristranske razlike med vami samimi in sodite po slabih načelih? Čujte, ljubi moji bratje! Ali ni izvolil Bog revežev, ki naj bodo bogati po veri in dediči kraljestva, katero je obljubil onim, ki ga ljubijo? Vi pa postopate z reveži zaničljivo. Ali niso bogataši, ki vas s silo stiskajo? Ali vas ne vlačijo oni pred sodišča? Ali ne zaničujete (žalite) s tem imena, pq katerem se imenujete? Ako izpolnjujete natančno zapoved: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, storite prav, ako ste pa pristranski, ravnate pregrešno in postava vas smatra kot prestopnike. Ako kdo izvršuje vso postavo, prestopi pa eno samo zapoved, se zadolži (pregreši) na vsem.« Ta nauk in opomin sv. Jakoba nam priča dovolj jasno, da v krščanski družbi;, katera spolnjuje zapovedi, mora imeti tu-
di delavce enakoveljavne z drugimi stanovi. Zalibog je tudi med kristjani dandanes še dovolj ljudi, ki sicer drže postavo, toda prestopajo kaj radi zapoved ljubezni do bližnjega, ako je isti revež — delavskega stanu. Krasne obleke in blesteči prstani imajo le pre-radi prednost in se vpoštevajo nad slabejšimi suknjami. Materialistični in brezverski kapitalizem je vrgel senco tudi na kristjane. To vidimo osobito na Ogrskem, kjer so zakonito vpeljali enako volilno pravico na ta način, da dobi delavec le tedaj pravico voliti, ako to hoče njegov delodajalec. To se pravi še več kot postaviti delavcem v zboru pručico za vrata, kjer naj bi bil zanje primeren prostor. Toda ljudje, ki tako delajo, žive v veliki zmoti. Krščanska načela nimajo pri teh zmotah ničesar opraviti. Vsak človek, ki poštenq živi in opravlja svoje delo, je enakovreden in enakopotreben član družbe. Zato mu pa gre po pravici tudi enakopravnost z drugimi državljani. Ako smo enaki pred Bogom, moramo biti tudi enaki pred ljudmi. Zaradi tega naj bi prišel vsak delavec do spoznanja, da človekova sreča ni toliko odvisna od raznih »receptov«, ki jih ponujajo svobodomiselni družabni zdravniki, temveč da mu dajejo edino krščanska načela resnično veljavo in enakovrednost z drugimi -sloji. Zato je pa v boju za enakost delavskega stanu v sedanji brezverski družbi nujna potrebna organizacija, ki sloni na trdnih temeljih krščanske pravičnosti in ljubezni do bližnjega. Le tedaj ko bo človek v človeku videl res brata in bo z njim tudi tako postopal, se bodo na celi črti uresničile naše zahteve. Zaradi tega pa ne verujemo krivim prerokom, ki hočejo le naš denar in naše delo za-nji htemne, nejasne namene. Osobito socijalna demokracija hoče biti zaščit-nica delavstva, kljub temu, da klanja svoja kolena po potrebi pred zlatim teletom kapitalizma:
»Oj zlati teliček,
Ti naš si božiček;
Pred tabo klečimo,
In tebe slavimo!«
Ne, ne! Za slovenskega krščanskega delavca, ki hoče biti enakopraven in enakovreden z drugimi stanovi, v teh vrstah ni prostora. Zato naj skuša vsakdo, da se čimpreje skaže predsedniku Jugoslovanske strokovne zveze in postane rajši dober član. S tem bode najbolje pokazal delavsko zavest in
zdravo pamet, ki je posebno dandanes delavskemu stanu in njega napredku tako zelo nujno potrebna. Le v krščanski, na temelju ljubezni do Boga in bližnjega sloneči organizaciji, je bodočnost delavstva.
Svoboda, enakost in bratstvo
V križu le se nam bleste;
V križu je svoboda naša,
Enakost, bratstvo nje sestre!
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
Nova plačilnica J. S. Z. se je to nedeljo ustanovila v Preski. Na ustanovnem shodu sta poročala duhovni svetnik Brence in delavski tajnik Mejač.
Izpremembo pravil J. S. Z., sklenjeno na letošnji glavni skupščini J. S. S., je notranje ministrstvo odobrilo. Po iz-premenjenih pravilih bodo smele organizacije J. S. Z. prirejati tudi veselice in gledališke predstave. Mi Slovenci smo mal narod, zato tudi ne kaže, da se preveč cepijo delavske sile. Predvsem je potrebna in mora ostati J. S. Z. strokovna, stanovska, delavska organizacija. S tem pa, če skrbe organizacije J. S. Z. tudi za pošteno zabavo svojim članom, skrbe, da delavstvo ne bo na več strani svojih krvavih novčičev metalo.. Glavna skupščina J. S. Z. bo odslej vsaki dve leti. To se je moralo ukreniti, ker glavna skupščina precej denarja stane. Ta denar, ki se bo eno leto prihranil, se bo uspešno za agitacijo porabil. Uvede se po organizacijah J. S. Z. tudi zaupništvo. O za-upništvu bomo še v našem listu razpravljali. Načelstvo J. S. Z. razpošlje v kratkem svojim organizacijam natisnjene izpremembo pravil, ki se bodo tako natisnile, da ne bo treba pravil prelepljati, marveč da se bodo kar že sedanjim članskim knjižicam prilepile. Vodstva naših skupin in plačilnic naj pa tudi vse pripravijo, da bodo izpre-menjena pravila takoj, ko se jim do-pošljejo, tudi izvedla.
Shodi. § 30. pravil J. S. Z. določa: Skupine imajo vsaj četrtletno svoje shode. Vsa vodstva skupin in zaupniki plačilnic naj to res vpoštevajo in izpeljujejo.
Sava. Na shodu dne 13. julija v Delavskem domu nam je govoril gosp. Jos. vitez Pogačnik jako poljudno in lahko umljivo o državnem zboru ter o moči raznih ministrstev, ki jo imajo do istega. Zato gre tako težko. Dalje o vo-
jaštvu, davkih, jugoslovanskem vprašanju ter o zunanji politiki. Omenjal je tudi novo šolo na Jesenicah. Za svoj enourni govor je žel burno pohvalo. Nato govori g. župnik Skubic o liberalnem časopisju, ki tako umazano-lažnji-vo piše o naši stranki. Zato velja naš boj proti liberalnemu in za naše časopisje. Povabi tudi nas vse na četrti katoliški shod v Ljubljano. Na shodu se prebere tudi resolucija, v kateri se izraža neomajno zaupanje poslancem S. L. S., zlasti našemu načelniku dr. Šušteršiču, ki je bila z velikim odobravanjem sprejeta. Pohvalno omenjamo, da da se je shoda udeležilo tudi naše žen-stvo. Le tako naprej!
Jesenice. Mi ga pihnemo, tako se je izrazila neka dama, pa ne Kaiiala Theimer, dne 4. t. m. v nekem uradu na Jesenicah nasproti otroškemu vrtcu, ko je .bila zastava razobešena, češ, mi liberalci ga pihnemo na Jesenicah, ki plačujemo davek. Tega pa ni povedala dotična dama, kako so ga pihnili Cml-Metodarji na Javorniku na sv. Petra in Pavla dan. Nam je še znano, kdo je prodal odboru jagnje in kako ga je na dražbi nazaj dobil. Je pa tudi sam odbornik, zato vas prosimo, sporočite še. kako ga pihnete. Če bi ga klerikalci ti<ko pihnili, bil bi jih že znani ovaduh dal državnemu pravdniku. Sedaj pa ni potreba, saj je ta pili prišel v navado, mi ga pa vam privoščimo.
Sava. Ker se člani Strokovnega društva več let zaporedoma udeleže kakega izleta, zato vabimo tem potom vse člane Strokovnega društva, da se letos udeleže 4. katoliškega shoda vsaj v nedeljo, dne 24. avgusta v Ljubljani. Javi naj se vsak precej ali pri Strokovnem društvu ali pa v župnijski pisarni na Jesenicah. Vstopnina je eno krono, vlak pa polovično ceno. Torej lotos na 4. katoliški shod.
Za Ljubljančane.
Stanovanja za goste katoliškega shoda, ki bo v Ljubljani od 23. do 27. avgusta, nabira pripravljalni odbor. Prosimo, naj pri tem pomaga pripravljalnemu odboru vsak bralec in vsaka bralka našega lista v Ljubljani in najbližji okolici. Opozorite na to svoje znance, posebno gospodinje, ki imajo med šolskim letom na stanovanjih dijake ter takoj naznanite stanovanja in plačilne pogoje ali je brezplačno ali pod kako ceno se odstopi svojemu župnemu uradu ali pa pisarni »Jugoslovanske Strokovne Zveze« v Ljudskem Domu v nedeljo, dne 20. t. m., od 10. do
J. JSrgensen:
Naša ljuba Gospa Danska.
Tako je govoril in molil sv Frančišek in ko je utihnil, so mnogi jokali ginjenja in veselja. Tako ljubeznivo in dragoceno se jim je zdelo evangelijsko uboštvo, da so vsi prosili sv. Frančiška, da bi smeli od tega trenotka naprej hoditi za njim. In čisto spredaj med njimi, ki so klečali in prosili, jel klečal in prosil bogati gospod Lucche-sio; odpel je težko zlato verižico za vratom in dragoceni pas in vse položil k nogam svetnikovim in rekel: »Vzemi, oče, in daj ubogim in dovoli mi, da bom ubog kot ti!«
Tedaj je sv. Frančišek milo pogledal bogatega moža in mu dejal:
»Vstani, Lucchesio! Zdaj te poznam! Prej te nisem poznal!«
Lucchesio je vstal in ko se je ozrl, je zagledal svojo ženo Bonadonno. Ko ni bilo nikogar kupovat, je zaprla prodaj? Ino in šla za drugimi. Odložila je svojt* prstane, uhane in verižice ter jih polo;'ila pred sv. Frančiška in rekla: »Oče, vzemi to nečimerno malovred-nost, ■? katero sem žalila Kristusa in njegov? ubožce, in dovoli mi, da hodim za tebu!«
Tota svetnik božji Frančišek je še bolj min pogledam oba in rekel:
»Ne ne tako! Vsi se vrnite domov v svoje -iše! Kajti že dolgo sem pre-
mišljeval, kako bi ustanovil red, v katerem bi bili tudi omoženi in drugi, ki žive zunaj v svetu in bi služili Bogu v popolnosti in rešili svojo dušo.«
Tako je ustanovil sv. Frančišek red izpreobrnjenja in Lucchesio in Bo-nadonna sta prva vstopila vanj. Vse svoje premoženje sta razdelila med uboge in sta živela v strahu božjem, v usmiljenju in odpovedi. Tako sta se rešila s pomočjo sv. Frančiška iz zanjk posvetnosti in se izročila v naročje Križanemu, ki naj bo hvaljen in češčen na vse vekov veke. Amen.
XIX.
»Zakaj ste hoteli to lepo legendo prebrati meni sami?« je vprašala Elza Wiig, ko je Herman Ronge umolknil.
Sedela sta v mali sobici novega stanovanja. Ko se je Wiig poslovil iz protestantske duhovske službe, sta se naselila s sestro daleč v predmestju.
—	Elza je polna začudenja uprla svoje jasne, modre oči v mladega moža.
»Gospica Wiig,« je dejal Herman Ronge in zaeno globoko zadihal kakor bi iskal novega poguma. »Vi veste, da sem še pred kratkim imel vsemogoče visoke misli in velike načrte. Hotel sem iti v samostan, ustanoviti red, družbo menihov, ki bi prenovila svet... Takrat sem spoznal, da sem bil predvsem sam, ki sem potreboval prenovljenja — in tako je gotovo tudi še zdaj...
Takrat ste mi vi pisali in, me prosili pomoči v stiski, in nisem vam mogel pomagati. Od takrat ste bili tako dobri in jaz sem bil tako srečen, da sem slišal iz vaših ust,, da sem vam pomagal. Zdaj prihajam jaz k vam in vas prosim neskončno večje dobrote.'
Vi veste, da je moj oče star in da morda ni več daleč čas, ko bom sam moral prevzeti vsen jegove velike opravke. Toda vi ne veste, kako slabo voljo, kako nestalno srce imam, kak omahljiv človek sem jaz. N*e morem sam prenašati bremena in‘ vročine dneva. Za redovniško življenje nisem bil sposoben, toda tudi ne morem gledati v prihodnjost brez tolažbe in podpore kakega drugega človeka, brez ljubeznjivega sveta in pravične pomoči. Navsezadnje bi bil mir moje duše vendarle strt; vnovič bi začel iskati poln nemira tolažbe v svetu in bil bi v večji nevarnosti kakor poprej. Oh, saj se le predobro poznam!
Zato vas prosim, ljuba, ljuba gospica Wiig, da mi pridete na pomoč in mi pomagate. Prosim vas, naj hodim ob vaši strani po poti pokore in usmiljenosti, po poti, ki jo je sveti Frančišek pokazal Lucchesiju in Bonadonni. Bodite mi vi to, kar se pravi bona don-na, dobra žena, bodite moja trdna žena, moja soproga!«
Pri zadnjih besedah se je Herman Ronge zgrudil na kolena; s sklonjeno
glavo je klečal ob Elzinih nogah. Ve« svet okoli mu je izginil in videl je samo eno, da je v tem trenutku njegovo življenje na tehtnici. Zdelo se mu je, kakor bi minevale dolge minuteL
Tedaj je začutil roko, ki ga je lahno pogladila in glas tako mil, da ga je komaj čul:
»Moj ubogi, ljubi prijatelj! Moj dobri prijatelj!«
Trenutek pozneje sta stala pred Niels Wugom. Solze so se jima še lesketale v očeh, toda z njunih obrazov je odseval tih, smahljajoč mir globoke sreče.
»Zdaj naju ne boš mogel poročiti,« je dejal Herman, poln šale in mladostne živahnosti. »Ne boš naju mogel ne., svak.«
»Ne, kajti sedem let bi ne hotela čakati,« je odvrnil ta smehljajočega obraza.
»Sedem let?«
»Ali toliko časa ne moreš postati duhovnik?«
V	tem trenotku je potsalo tiho in slovesno v sobi. Nato je sestra objela brata in ga poljubila na čelo.
»Ljubi Niels,« je vskliknila polna ginjenosti.
In predno se je mogel Niels Wiig ubraniti, je prijel Herman Ronge njegovo roko in jo poljubil.
»To že naprej,« je rekel.
12. ure dopoldne in od ponedeljka, dne 21. julija, do sobote dne 26. julija od 6. do 8. ure zvečer. Potrebujemo posebno mnogo brezplačnih postelj za drage brate hrvaške in češke delavce in pa za drage slovenske delavce iz Nemčije, ki tudi s svojimi zastavami pribite na katoliški, shod v Ljubljano! V vsakem stanovanju se ob dobri volji da dobiti nekoliko prostora za goste. Zato storite takoj vse, da pridobite milim gostom kolikor mogoče prenočišč. Potrudimo se vsi, da bodo gostom ure, ki jih prežive med nami, nad vse prijetne!
Avstrijska krščanska strokovna društva 1. 1912.
Strokovna komisija nemških krščanskih strokovnih organizacij v Av-striji objavlja poročilo o razvoju krščanskih strokovnih organizacij v Avstriji leta 1912. To poročilo se nam zdi tako važno, da je neprekinjeno objavimo in velja tako za oddelek J. S. Z', in za oddelek »Glasnik« našega lista, ker obsega tako podatke o J. S. Z. kakor tudi podatke o Avstrijski krščanski tobačni delavski zvezi, katere nemško glasilo to poročilo tudi dobesedno objavlja. Poročilo slove:
Poročilo o razvoju avstrijskih krščanskih strokovnih društev v letu 1912 se objavlja, ko se vedno hujše čutijo posledice krize, ki traja zdaj že skoraj eno leto. Učinek krize se pojavlja tudi v tem poročilu. Strokovno gibanje je zelo podvrženo razmeram na gospodarskem trgu. Kaže se v tem, da poskočijo podpore brezposelnim članom in da delavstvo radi znižanih plač, radi skrajšanega delovnega časa, radi brezposelnosti in ker se boji delo izgubiti, ne pristopa strokovnim organizacijam. Če so kljub temu krščanska strokovna društva zaključila kljub vojski na Balkanu z večjim številom članov, to dokazuje, da stoje na zdravem temelju. Seveda, kar je glede na višje število članov prvo polletje obetalo, drugo ni držalo. Ugoden gospodarski položaj do balkanske vojske je bil tudi ugoden za napredek delovnih strokovnih organizacij. Tudi krščanskim strokovnim društvom je veliko novih članov zato pristopilo. Če bi bil ugoden gospodarski položaj obstajal celo leto in naj bi ne bil nastal negotov političen položaj, bi bila krščan. strokovna društva brez vsakega dvoma še veliko bolje napredovala.
Centralni komisiji je koncem leta 1912 pripadalo 29 organizacij s 44.603 člani. Razmerje s poljsko strokovno zvezo se je radi političnih razmer nekoliko zrahljalo, a poklicne skupine so že prejkoslej priklopljene osrednji strokovni komisiji. Centralni komisiji ni še priklopljenih več nemških krajnih strokovnih organizacij s 5881 člani, tudi nista priklopljeni osrednji komisiji dve češki strokovni zvezi in Jugoslovanska Strokovna Zveza, dasi vladajo z J. S. Z prijateljski odnošaji. Avstrijski krščanski tobačni delavski zvezi je priklopljena organizacija čeških krščanskih tobačnih delavcev kot zveza. Češki strokovni zvezi štejeta 25.911, jugoslovanska krščanska društva 6014 članov. Koncem leta 1912 je bilo v krščanskih strokovnih organizacijah organiziranih 82.459 članov, ki se tako-le porazdeljujejo:
Razpredelnica 1. Razdelitev članov po poklicih.
	Poklic	.L ® d 2L H 4)!? 0>S1 o c3 cS rj M cj © bc	<V , M rt cfl N <P S g‘c p-f ^ (A O	Češke organizacije	® a &-S® S §:=? ® M	Skupaj
		* :r>o O 03	Izven centralne komisijo.			
1	Peki ....	2495				2495
2	Stavbno in kamno delavstvo ....	800		879		1679
3	Rudarsko in solinsko delavstvo ....	2125	62	979		3166
4	Okrajni cestarji 					2000	2000
5	Železničarji. .	9411	—	88	—	9499
6	Mesarji in pre-kajevalci . .	1275	_			1275
7	Gostilničarsko osobje . . .	750			1597	2347
8	Grafične obrti.	78	—	74	480	632
9 1	Trgovsko pomožno in prometno osobje.	1648			230	1878
10	Hišni uslužbenci ....		360	2216		2576!
11	Lesno delavstvo ....	2390	397	1906		4693
12	Bolniški strežniki ....	143				143
13	Poljedelsko delavstvo . . .	325	_	2479		2804
14	Usnjarji . . .	525	150	715	—	1390
15	Kovinarji . .	1554	140	1434	—	3128
16	Popirno in kemično delavstvo ....	480	639			1119
17	Krojači . . .	595	—	1038	-»	1633
18	Mestni uslužbenci ....	2733			594	3327
19	Tobačno delavstvo ....	6576	1500	546		8622
20	Telefonsko delavstvo . . .	193				193
21	Tekstilno delavstvo . . .	10003	210	3633	980	14826
22	Druge stroke .	554	2556	9924	—	13034
		44653	6014 25911 ■ 1 '		5881	82459
Na člana odpade od dohodkov: Leta 1912............K	13-20
„ 1911..........„	11-82
„	1910.........„	11-28
Od premoženja glavnih blagajn odpade na člana:
Leta 1912.	.	.	.	.	K 5-73
„	1911:	.	.	.	.	„ 5-23
„	1910.....„4-10
Razpredelnica 2.
Člani po posameznih deželah.
	Dežela	• a p o P a> O >N o oS'3	® i M ci 22 N d O <U P •>-» O f-i M ril o	Češke organizacije	o a ■«.2 n, >C/J c -2i, a §:? 0) bD «*< O	Skupaj
		S- “ o'S°	Izven centralno komisije			
1	Dunaj ....	11876		O t>* o	1650	14596
2	Nižja Avstrija izvzemši Dunaj ....	3137			2237	5374
3	Češko ....	3488		8000	280	11768
4	Moravsko . .	3195		15456	70	18721
5	Šlezija. . . .		—	1385	161	4762
6	Zgornja Avstrija ....	5021			95	5116
7	Solnograško .	1217	—	—	39	1246
8	Štajersko . .	1217	200	—	197	1614
9	Koroško . . .	291	—	—	21	312
10	Kranjsko. . .	1647	5814		—	7461
11	Tirolsko . . .	4080	—	—	25	4105
12	Predarlsko . .	723	—	—	1010	1733
13	Dalmacija, Istra, Primorsko ....	698			55	753
14	Galicija, Bukovina ....	4311				4311
15	Druge dežele .	536	-	—	ll	536
		44653	6014	25911	5881	82459
Kljub neugodnemu gospodarskemu položaju so se tudi lani blagajniške razmere izboljšale. Razvidi se stanje blagajne iz razpredelnic 4 do 7. Dohodki in izdatki so znašali zadnja tri leta:
Dohodki:	Izdatki:
1910 K 678.361-14	1910 K 474.485-22
1911 „ 736.029-72	1911	„ 501.551-99
1912 „ 824.707-41	1912	„ 564.120-45
Dohodki so torej poskočili za 88 tisoč 677 kron 69 vin. ali za 12-03 odstot., izdatki pa za 62.568 K, ali pa 12-47 odstotkov.
Premoženje je znašalo: leta 1910 255.399 K 39 vin., leta 1911 303.786 K . 4 vin., leta 1912 345.719 K 66 vin. Premoženje se je torej povišalo za 41.939 kron 62 vin. ali za 13-8 odstot.
Leta 1912. so iznašali dohodki:
Pristopnine .... K 6.783-49
Prispevki..................  533.216-67
Drugi dohodki . . .	„	50.229-54
Skupaj . . K 590.229-70
Izdatki so iznašali:
Stavkarske in podpore masre-
glovancem..........................K	47.466-64
Brezposelne podpore...................„	59.454-41
Popotne podpore.......................„	33.291-07
Pravno varstvo........................„	15.441-92
Bolniške podpore......................„	100.634-77
Druge podpore	. .  ................. 43.143 • 35
Skupaj	.	.	K	269.432-16
Drugi izdatki:
Zvezina glasila, knjižnice itd.	.	K	82.004-84
Deleži krajnih skupin . .	.	.	„	50.125-40
Agitacija in prispevki osrednji
komisiji.............................  50.812-60
Osebna uprava........................... 56.804-65
Stvarna uprava . . . . .	•	.	„	54.940-80
Skupaj	.	.	K	294.688-29
Od skupnega premoženja odpade na člana:
Leta 1912...............K	7-60
„	1911...............  6-73
„ 1910................„	5-49
Na podpore odpade 47-76% izdatkov, za zvezina glasila in knjižnice 14'53tJ/o, agitacija in uprava 28• 81 o/0.
Na vsakega posameznega člana je odpadlo na podpore leta 1912. K 5’80, leta 1911. K 5'13 in leta 1910. K 4‘94.
Leta 1912. se podpore porazdele na vsakega člana takole:
Štrajkarske in podpore masreglovan-
cem.....................................K	1 • 02
Podpore brezposelnim.......................„1-28
Popotna podpora......................, „ 0-07
Pravno varstvo.............................„0-35
Bolniška podpora...........................„2-16
Druge podpore . .  .........................0-92
Skupaj . . K 5-80
Izobrazba:
Zvezina glasila, knjižnice itd............K	1-76
Deleži krajnih skupin......................„1-08
Agitacija in prispevki central, komisiji „	1-09
Osebna uprava..............................„1-22
Stvarna uprava .	      1-18
Skupaj
K 4-57
O	stavkah in mezdnih gibanjih se za lani ne poroča. Organizacije namreč še ne morejo vseh potrebnih podatkov predelati, da se zadobi prava slika. Leta 1912 so bila krščanska strokovna društva udeležena pri 106 plačilnih gibanjih, 32 jih je dovedlo v stavko, 5 do izključitve od dela. 39 gibanj se je samostojno izvedlo, 62 pa v zvezi z drugimi organizacijami. V 50 slučajih je bila večina udeležencev krščansko organizirana. Mezdnih gibanj se je udeleževalo 8204 člani, štrajkov 1063, izključenih od dela je pa bilo 2295 članov. Stavkalo se je v 23 slučajih, in sicer radi znižanja dela v 3, v 12 slučajih so se višje plače zahtevale, v 2 slučajih, da se odvrne poslabšanje. Stavke so se končale v 2 slučajih uspešno, v 11 slučajih. z delnim uspehom, v 2 slučajih se 'je brez uspeha stavkalo. Izključitev od dela je bila v 1 slučaju uspešna, v 3 slučajih deloma uspešna, v enem slučaju pa za delavstvo brezuspešna. Tarifnih pogodb se je sklenilo 33,	69
mezdnih gibanj se je končalo mirno. Krščanska strokovna društva so. dosegla za državno' delavstvo znatne uspehe. Zveza za delavstvo v rudnikih in solinah je izposlovala 600.000 kron izboljšanj. Krščanska lesna zveza je izposlovala, da se je -delo državnih gozdnih delavcev tedensko za 3 ure znižalo; 200 gozdnim delavcem so se tedenske plače za 1 K 20 vin. povišale. Tobačna zveza je dosegla uspeli, ker se je dosegla večletna želja, da se dovoli porodnicam obvezen dopust.
Po delu krščanskih strokovnih zvez so se članom plače za poldrug milijon kron povišale, delo pa za 25.000 ur na leto skrajšalo.
Strokovni listi leta 1912.
Izhajajo
mesečno:
Der christliche Gewerlcschafter . . dvakrat
Der Backerarbeiter.................. „
Osterreichische Salinen- und Berg-
arbeiter-Zeitung.................. „
Einigkeit...........................enkrat
Osterr.-Ung. Eisenbahner-Zeitung . dvakrat Allg. osterr. Fuhrvverks-Zeitung	.	.	„
Gastgevverbliches Zentralorgan	.	.	„
Holzarbeiter-Zeitung....................14	dnevno
Metallarbeiter-Zeitung .............dvakrat
Das gleiche Recht...................enkrat
Fachblatt der Taba.karbeiter . . . dvakrat
Textilarbeiter-Zeitung...................tedensko
Zentralorgan  ......................enkrat
Mijšl Robotnicza........................14	dnevno
Robotnik chrzešcijanski, .	.. .. dvakrat
Glasnik .	v-,-. . ' T .\e7Ten§lc'o^'
Naša Mo C....................................
Razpredelnica 3.
Izpremembe članov v organizacijah, ki so zvezane v osrednji komisiji.
XX.
Kmalu sta bila Herman Ronge in njegova nevesta sprejeta v tretji red sv. Frančiška.
Kakor sv. Benediktu,, pravtako je bil sv. Frančišku mir velika beseda. Mir z Bogom v pravi veri, mir v srcu po evangeljskem uboštvu, mir med ljudmi z ljubeznijo in dobrotljivostjo. Zato sta Herman Ronge in Elza Wug obljubila pred božjim oltarjem, da bosta izpolnjevala vse verske dolžnosti, se odpovedala posvetnemu blesku in živela v duhu uboštva in pokore, hranila medsebojno ljuibezen in povsod, kjeT bo mogoče, tolažila prepir in prinašala mir.
Iz mašnikove roke sta prejela frančiškansko obleko — škapulir iz sivega, ostrega sukna in vrvico s tremi vozlji v čast sv. Trojice. Prekrasne so molitve tega obreda. Končno jima je izročil duhovnik kakor pri krstu —• gorečo svečo s sklepnimi besedami:
»Prejmita luč Kristusovo v znamenje vajine neumrjočnosti, da bosta, mrtva za svet, živela Kristusu in se mogla varovati vseh dejanj teme. Vstanita od mrtvih in Kristus naj vama sveti!«
Lepa slovesnost je bila končana in bližajoča se zveza Hermana Ronge z Elzo Wug je bila blagoslovljena z mogočnim blagoslovom velikega svetni-
ka. Tu se je Ronge spomnil že davno pretekle noči, ko sta nekoč stopala s Kocli-Jensenom domov od neke civilne poroke. Zdaj je pripovedoval svoji nevesti in oba sta se zgrozila pred solnč-nojasnimi višavami vere in brezupnim prepadom človeških zmot.
»Koliko bolj srečna sva kakor tisočeri in desettisočeri drugi!« je rekel Herman Ronge. »Pomisli, da bom zdaj resnično dosegel, kar se mi je smehljalo v daljavi kakor lepa slika, da bo moj zakon tak kakor očetov v starih časih: hiša miru, temelj družbe,, hiša božja! Oh, ljuba moja, kako sva srečna, kako sem ti hvaležen in kako morava biti oba hvaležila Bogu!«
In sredi umazane kopenhagenske
ceste, pod milim, jasnim zgodnjepomladanskim nebom sta čutila ta dva mlada kristjana, da ju blagoslovlja Bog s toplimi, čistimi solnčnimi žarki .. .
S pomladjo se je bližala tudi po-
roka in končno je prišel slovesni zad-
nji dan. Solnce, ki je neprenehoma sijalo več tednov zapored, se je ravno to jutro skrivalo za oblake in nebo je bilo
naenkrat mrzlo in oblačno. Herman
Ronge ni mogel ostati doma; vse je bi-
lo že pripravljeno; starši in Niels so oskrbeli, kar je bilo še treba — on je odšel iz mesta v gozd.
	Organizacija	* * 5\2	rt I rt.2	S1 rt « r* sž i	Število članov 31. dec. 1912	o ‘S. o -M	o -5	Število članov 31. decembra 1912		
		is m O o	c3 S g> 5 O	P “tj “S -x"3 S		'S eu	C. •a O	moški	ženske	Skupaj
1	Centralne organizacije: Peki		i		14	2333	77		2410		2410
2	Stavbno in kamno delavstvo		i			27	855	—	55	794	6	800
3	Rudarsko in solinsko delavstvo		i			19	1038	107	—	1133	12	1145
4	Železničarji		i	—	230	8832	579	—	9402	9	9411
5	Gostilniško osobje		i			16	950	—	200	750	—	750 !
6	Trgovsko pomožno in prometno osobje . .	i			13	746	113	—	787	—	<87
7	Lesno delavstvo		i	—	61	2008	6	—	2011	3	2014 .
8	Bolniški strežniki		i			3	130	13	—	—	143	143
9	Usnjarji	 Kočijaži		i			23	438	87	—	520	5	525
10		i			6	625	150	—	775	—	7551
11	Kovinarji		i			43	1158	54	90	1037	31	1068
12	Papirno in kemično delavstvo		i			11	426		—	381	99	480
13	Krojači		i	—	26	519	76	—	455	140	595 |
14	Tobačno delavstvo		i	—	18	6075	—	45	471	5559	6030
15	Telefonsko delavstvo		i	—	4	312	—	119	193	—	193
16	Tekstilno delavstvo		i	—	142	10032	—	29	5792	4211	10003
17	Druge organizacije		5	—	26	699	—	53	554	62	616
	Skupaj . .	21	—	682	37104	1276	633	27465	10280	37745 i
18	Lokalne organizacije: Prekajevalci			1	3	1007		12	995		' 1 995 i
19	Poljedelsko delavstvo		—	1	14	433	—>	108	235	90	325
20	Poljska strokovna zveza	 Cestarji 		—	—	1	44	3010	—	190	2400	420	2820
21		—	1	31	1600	870	—	2467	3	2470 !
22	Druge organjzacije		—	4	7	245	3	—	210	38	298 i
	Skupaj . .	—	8	99	6295	873	310	6307	551	6858
		21	8	781	43399	2149	945	33772	10831	44653
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Odbor Podpornega društva delavcev in delavk ljubljanske tobačne tvor-nice vabi tobačno delavstvo k sveti maši, ki se bo v soboto zjutraj darovala za rajnega blagajnika našega društva v križevniški cerkvi. Prosimo, naj se tobačno delavstvo svete maše v obilnem številu udeleži.
Okno v svet.
Papir iz trave. V celi severni Afriki, od Maroka do Rdečega morja, zlasti pa v notranjosti Tripolisa, raste v velikih množinah trava »esparto«, ki je podobna naši bodalici. Domačini so doslej to travo rabili le za pletarska dela, to je košare, vrvi i. dr. ter je
ogromna večina trave ostala neporabljena. Sedaj so pa Italijani dognali, da da ta trava izborno snov za izdelovanje papirja, kar bi na mah odpomoglo velikemu pomanjkanju lesa v Italiji za papirno industrijb. Papir iz esparte je jako ličen in trpežen, pripraven posebno za fotografične reprodukcije. Edino težavo tvori okolnost, da v notranjosti Tripolisa ni vode, vsled česar ni mogoče kar na licu mesta zgraditi tova-ren. Ako bi se pa hotela trava v surovem stanju izvažati, bi proizvajalni stroški preveč narastli. Zato je italijanska vlada za enkrat začela s poizkusi, da bi esparto zasejala v južni Italiji, kjer bi talne razmere za to menda ne bile neugodne. Z enakimi preiskavami se pravkar peča angleško kolonialno ministrstvo. Tam gre za slonovo travo, ki je zelo razširjena v Ugandi in je neki izvrstna snov za papir. Trava spada med trajnice in zrase 2' do 3 m
visoko. Papir, ki so ga za poizkušnjo napravili iz te trave, je izvrsten in vsled dolgih travnih vlaken skoro ne-raztrgljiv. Seveda pa bi bil ta papir tudi silno drag, če bi se izvažala na Angleško surova trava. Zato namerava angleška kolonialna vlada poizkusiti z zgradbo papirnice v Ugandi.
Kako Nathan Rim »modernizira«. Znani judovski prostozidar Nathan, župan rimskega mesta, napenja vse sile, da bi v najkrajšem času Rim »moderniziral« in ga oropal vseh starinskih posebnosti in lepot. Napraviti hoče iz mesta dolgočasno mrežo pravokotno tekočih ulic in cest z brezizraznimi stanovanjskimi kosarnami. Tako hoče spakedrati večno mesto. Svet se je začel zanimati za njegove vandalske načrte in veliki svetovni listi, ki Na-thanu sicer niso nenaklonjeni, svare pred takim početjem. Pomagalo pa menda ne ho nič.
Češko šolstvo v šleziji. Večletni hoj hruševskih Čehov (Hruševa leži tik oh avstrijsko - nemški meji), da bi bila podeljena tamošnji češki ljudski šoli, ki jo vzdržuje Osrednja Šolska Mafica, pravica javnosti, je bil zmagovit. Šlezijski deželni šolski svet je dne 18. t. m. sklenil, podeliti omenjeni šoli pravico javnosti. Čehi so skozi celih sedem let prosili in moledovali in delali na vse kriplje in z vsemi dovoljenimi sredstvi, da bi se jim njih želja izpolnila. Pa vse zastonj. Šele poslednji šolski štrajki, ki so. pretili postati velik kulturen škandal, avstrijske vlade, so prisilili vlado, da je Čehom ugodila. Sicer pa ne ho vlada izkazala Čehom s tem nobene * milosti, ampak jim bo samo dala, kar jim je po božji in človeški pravici dolžna. Hruševski občinski zastop z vladno namero vsc-kako ne bo zadovoljen in se bo pritožil na upravno sodišče, ki pa naposled ne more ničesar drugega narediti, nego sklep šlezijskega deželnega šolskega sveta potrditi.
Dinamit se je vnel v železniškem skladišču v Euritybi v Južni Ameriki in porušil celo poslopje. Pod razvalinami je menda ostalo mrtvih 50 oseb. Prebivalstvo je v silnem strahu begalo semintja.
Izdajatelj in odgovorni urednik Miha Moškerc Tisk Katoliške Tiskarne.
Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi!
Pri zgradbi nove šole na Jesenicah se
sprejme takoj
več delavcev in zidarjev.
Sprejme se tudi knjigovodja, ki bi bil zmožen slovenskega in tudi nekoliko laškega jezika ter da bi se razumel nekoliko na stavbinska dela. — Pojasnila dajeta podjetnika Valli & Regovec.
Koroško 1 CELOVEC! Koroško I
Edino slovensko narodno podjet e!
Hotel TRHBESIH6ER v Celovcu
Velikovška cesta št. 5.
Podpisana voditeljica »Hotela Trabe-slnger« se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali več časa ostanejo v Celovcu.
V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabeslnger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo.	f
Slovenci, ustavljajte se samo v edino slovenski narodni gostilni »Hotel Trabeslnger« v Celovcu, kjer boste vedno dobro pen streženi.
Za mnogobrojen obisk se priporoča voditeljica hotela
Leon Alojzija.
v starosti od 16. do 42. leta
pri podjetniku H. Šuligoj,
premogokop v Trbovljah, Štajersko.
Plača za moške na dan 3 K do#3 K 30 vin., v akordu tudi 5 K in več.
Plača za ženske na dan 2 K do 2 K 30 vin., v akordu tudi 3 K in čez.
Delo je vzunaj in traja 10 ur na dan.
napnite le tžiialice: tl knriit Mnejnin Sliveseen 1
/Js
n
A 7IRFRT
H« UIIIL lil, Prešernova ulica
priporoča svojo
veliko zalogo teviiev do-:: malega izdelka ::
SjBES?€
K N IT
l C
Tovarne za asbestikrlll ..ZENIT
družba z om. zav. M,or. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
krouski materiial
Zastopnik: ZAJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73
T-7/  kV 7/—\V - ir-NV 7/ M ZCZSC
h
Solidno izdelane
dežnike m solnčnike
priporoča
po najniijih cenah
L. Mikuscb. atfirs
trg St. IS.
•7/—VV—7/-	//——7/- vr-OL
Sogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
h
F Mprfnl ljubljhhn
1 . UICl JU1 Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim Ulagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke ln perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, su-kanoa itd.
Jredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
□
Pozor, slovenska delavska društva 1
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
Janko Česnik
(Pri Ceinlku) LJIIBLJHIIIl
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
Razširjane med delavstvom (lase glasilo
,Našo Moč‘.
dSUWP:
sl ba y 2806, '/://.//C
Tovarniška znamka.
116
113
obrtnemu oblastvu, še predno je le-ta delo pričel ali vsaj istočasno s pričetkom obrtovanja. Pri rokodelskih obrtili se mora naznanitvi obenem priložiti v smislu § 14. o. r. dokaz o namestnikovi oziroma zakupnikovi sposobnosti.
Pri koncesijoniranili obrtih ne sme od lastnika nastavljeni namestnik, oziroma zakupnik prej pričeti obrtovanja, dokler ni na lastnikovo prošnjo za odobritev namestnika, oziroma zakupnika obrtno oblastvo dovolilo, da se sme obrt vršiti po dotičnem namestniku, oziroma zakupniku.
Opustitev naznanitve in prekasna naznanitev, da se je nastavil namestnik, oziroma zakupnik, se kaznuje pri svobodnih in rokodelskih obrtih po 8 131. o. r., toda kaznuje se samo lastnik obrta. Pri koncesijoniranih obrtih se kaznujeta zaradi nenaznanitve oba, in sicer lastnik po § 131. o. r., namestnik, oziroma zakupnik pa po § 132.
o.	r., črka a). — Ako se je naznanitev pri svobodnih in rokodelskih obrtih opustila iz namena, da bi se premotilo oblastveno nadzorstvo, kaznujeta se tudi oba, lastnik po § 133. o. r., črka c), namestnik, oziroma zakupnik pa po § 132. o. r., črka a).
Ako obrtno oblastvo ne dovoli, da bi se dal kak koncesijoniran obrt v zakup, ima pravico do priziva samo lastnik obrta. (Ukaz ministrstva za notranje stvari 14. decembra 1884, št. 19.833.)
Kadar se Jd kak obrt v zakup, in ako se za zunanjo zaznambo .obrtovališča ali stanovanja sploh rabi kako ime, tedaj naj se vselej rabi zakupnikovo. Zakupnikovo ime se mora rabiti tudi takrat, kadar je bilo v zakupni pogodbi dogovorjeno, da se ima rabiti ime lastnikovo. (Ukaz trg. min. 18. julija 1890, št. 7289.)
Določbe § 55. o. r. veljajo za take obrtnike, ki bi se sicer smeli sami osebno baviti z obrtovanjem, pa iz kakršnegakoli vzroka raje nastavijo namestnika ali pa dado obrt v zakup. Za nekatere slučaje pa zahteva zakon izrecno, da je nastaviti namestnika, oziroma zakupnika, in sicer:
1. Kadar se obrt vrši na račun osebe, ki nima pravice svobodno upravljati svoje premoženje (§ 2. o. r., odst. 2.).
2. Kadar se obrt vrši na račun pravne osebe (§3. o. r.).
3. Kadar se obrt po obrtnikovi smrti vrši na račun vdove in ne-doletnih dedičev (§ 56. o. r., odst. 4. in 6.).
4. Kadar se obrt nadaljuje na račun mase me'd konkurzno obravnavo (§ 56. o. r., odstavek 5. in 6.).
5. V slučaju § 55. o. r., zadnji odstavek. O stvarnih (realnih) obrtih glej razglasni patent za obrtni red, člen VII.
likoršno je določeno v dotičnem odloku političnega deželnega oblastva.
Tako določilo sme izdati politično deželno oblastvo samo na predlog občinskega zastopstva potem, ko je vprašalo za mnenje trgovsko in obrtno zbornico in prizadeto zadrugo. Razu n tega je upoštevati pri tem ve,dno tudi javne razmere.
Za nadrobno prodajanje najpotrebnejših stvari vsakdanjega živeža se smejo določiti najvišji tarifi le pri izvanrednih prilikah, n. pr. oh času vojske, vstaje itd. Na ta način naj bi se preprečilo, da ne bi dotični prodajalci preveč izkoriščali stiske, v kateri se ob takem času nahaja občinstvo. (Min. ukaz. 28. oktobra 1884, št. 18.111.)
Za obrte dimnikarjev, trebilcev smradotokov, konjedercev, prevoznikov in onih, ki na javnih mestih ponujajo svojo službo, se zahteva po 8 15. 6. r. koncesija. Razun tega so le-ti obrti po 8 54. o. r. podvrženi obrtnopolicijski ureditvi. Ako ne obstoje v dotični občini maksimalni tarifi, mora prosilec za koncesijo obenem s prošnjo predložiti tarif, po katerem bode izvrševal obrt in le-ta tarif more obrtno oblasitvo odobriti ali pa odkloniti. Ako pa je deželno oblastvo vsled posebnih razmer vpeljalo enak tarif za vse obrtnike enake vrste v isti občini, tedaj se je vsem tem obrtnikom ravnati po teh tarifih. S tako vpeljavo pridejo ob moč vsi poprej odobreni tarifi za toliko časa, za kolikor časa je vpeljan novi maksimalni tarif. (Min. ukaz 22. okt. 1884, št. 18.111.)
Najvišji tarifi veljajo samo v občini, v kateri so bili vpeljani. Zato nimajo nobene veljave takrat, kadar imenovani obrtniki izvršujejo kako opravilo izven občine stajališča obrta.
Glede zadnjega odstavka S 51. o. r. bi bilo pripomniti, da obstoji v nekaterih občinah, zlasti na Južneim Tirolskem, navada, da se daje mesarstvo in pekarstvo v zakup za določeno občino, določen čas in proti določenemu tarifu. V takem slučaju sme izvrševati dotični obrt samo zakupnik, kar pa mora storiti v zadostnem obsegu.
§ 52.
Poočitovanje cene,
Za prodajo na drobno blaga, ki spada med najpotrebnejše stvari vsakdanjega življenja in pa za gostilničarstvo in krčmarstvo, dalje za prevozništvo in za obrt strežnikov, na določenem mestu stoječih, naj obrtno oblastvo ukaže, naj se poočitijo cene po kolikosti in kakovosti.
Za obrte, naštete v tem paragrafu, naj obrtno oblastvo ukaže, da naj bodo cene za dotično blago, oziroma plačila za izvršitev dotič-
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Hovosti v konfekciji za dame.
Sladnl čaj-zajtrki
Kri!
50% prihranka in okusen zajtrk, južlna! dosežejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladile kave, pijejo aladnl ča|. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl.Trnk6czyjev sladni čaj ima ime Sladili in M.l | je vedno bolj priljubljen. Povsod '/4 kg zavoj 00 vin. 111UL * Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj B zavojev lekarnar Trnk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-VJ-aiilol karne Trnk6czy: Schonbrunuerstrasse štev. 100, CnrdVJK! Josefstadterstrasse štev.ZB, Radetzkyplatz štev. 4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči B tukaj navedenih tvrdk Trnk6czyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
0Zc*tniAi, '■*>■ cfanariJco ZKatcri brlijo cUsbrv. po coni in -amasljuro-po/cvah’ na/so obrnejo
cSirnon™i/Cnzete/Xa.
JjttAQuni Z/CbloAvorsko ulico20. Kakours/rtaCPijasTuiit Jtjo sc bno/tlaHnO.
PD D TfllPP Ljubljana
lil* I* IH J Ll) Stari trg št. 9.  Izprašani optik.---------------------
Zalagatelj c. in kr. armade, c. In kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd.
Naivečji optični zavod.
Prvi specialist za
očala in ščipalnike, narejene strogo | natančno po naročilu I in zdravniških predpisih. —
Nadalje priporo-I r čain svo-jj^ jo veliko izbiro strokovnjaško pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst. kakor Zeiss, Busch, Oocrz itd. Vsa popravila izvršujem v svoji lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalcem vsak čas dovoljen. Bogata zaloga najboljših ur, zlatnine In srebrnine. Zahtevajte oenlk.
Lekarna „Pri kroni" Mr. Ph. A. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo sc sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 00 v.
Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica oo v.
Ribje olje, steKlenlea 1 krono In 2 kroni.
Salicilni kolodlj, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, škatla 00 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, Izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni oo v in 4 krone 80 v.
Edina In na!kra)Sa linija uHmeriko!
Samo 5 dni!
iz Hawre v
New-York
francoska prek-morska družba.
Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York In listke za povratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni
in brezplačna pojasnila daje samo potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18
v hiši »Kmetske posojilnice*.
ED. ŠMARDA
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
  Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
IVM IHX.hSIH a*S
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
= za rodbino In obrt. =
^llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliu
§ Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: E
I BIOGLOBIN |
| Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. =
| Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. | | V steklenicah po K 3‘50 in K 2‘— v vsaki = | lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko:	5
I - M= R. Sušnik (
| lekarna „Pri zlatem jelenu" |
1	Ljubljana,	Marijin	trg.	|
ŠiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiE
R
Haiholiša. naisigurneiša prilika za štedeniei
Ljudska Posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „ilnion“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 O 4
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
—	114 —
nega dela razvidne občinstvu, v katerega varstvo so te določbe izdane.
§ 53.
Dolžnost obratovanja pri nekih obrtih.
Peki, mesarji, dimnikarji, obrtniki, kanalotreboi in prevozniki ljudi ne smejo enkrat začetega dela ustaviti, kadar se jim zdi, temveč morajo, če nameravajo prestati z delom, to štiri tedne naprej oznaniti obrtnemu oblastvu.
Ta določba ima tudi namen varovati občinstvo škode, ki bi mu lahko nastala, ako bi se delovanje katerega imenovanih obrtov naenkrat ustavilo.
Po § 133. o. r., črka b), zadene kazen 20 do 800 K tiste v § 53. o. r. navedene obrtnike, ki ustavijo delo brez prijave, ali ako ustavitev dela sicer prijavijo, pa na zahtevo oblastva nočejo nadaljevati obrto-vanja med časom, ki jim je odločen za odpoved.
§ 54.
Uredba posameznih obrtov.
Ukazoma se določi, kako morajo imetniki starlnarskih in zastavi j alniških obrtov in obrtov za posredovanje služb in mest pisati svoje knjige in kateremu policijskemu nadzorstvu o obsegu in načinu svojega obrtovanja se morajo podvreči.
Obrti za prevažanje ljudi in opravljanje služb na določenem mestu, kakor tudi obrti dimnikarjev, trebilcev kanalov, konjedercev, potem gostilničarski in krčmarski obrti, obrti za posredovanje služb in mest, in podjetja za pokopavanje mrličev so podvržena obrtno - policijski ureditvi, ki se more izvršiti glede na posamezno obrtno kategorijo, kakor tudi z ozirom na posamezne obrate.
Meja prodajalnih pravic med lekarničarji in drogisti (materialisti) se uredi ukazoma po zaslišanju trgovinskih in obrtnih zbornic in prizadetih zadrug.
Tozadevne določbe glej pri § 15.
§ 55.
Namestnik (poslovodja) ali zakupnik.
Vsak obrtnik sme svoj obrt izvrševati tudi po namestniku (poslovodji) ali ga dati v zakup. Ni pa dopuščeno, da bi se dajal obrt v podzakup.
Namestnik (poslovodja) ali zakupnik mora vselej, kakor imetnik obrta sam, imeti lastnosti, potrebne za samostojno izvrševanje
_ 115 —
dotičnega obrta. Zatorej mora pri svobodnih in rokodelskih obrtih imetnik obrta namestnika (poslovodjo) ali zakupnika naznaniti obrtnemu oblastvu, in pri koncesijoniranih obrtih mora imetnik obrta dobiti odobrenje obrtnega oblastva.
Glede gostilničarskih in krčmarskih obrtov veljajo v § 19. in glede kot obrt izvrševanega posredovanja služb in mest v § 21. d) obsežena določila.
Določila tega paragrafa veljajo tudi za lastnika realnega obrta, ki nima sam zakonite sposobnosti za izvrševanje obrta ter ga hoče izvrševati po namestniku (poslovodji) ali zakupniku.
Obrtnikov namestnik (poslovodja) je tista oseba, katera v obrtnikovem imenu in na svojo odgovornost izvršuje opravila, ki so potrebna pri posameznem obrtu, zakupnik pa vrši obrt na svoj račun. Zakupniku ni dovoljeno, da bi dal obrt dalje v zakup drugi osebi (podzakup).
Namestnik (poslovodja) ali zakupnik morata imeti vse tiste lastnosti, katere zahteva zakon za dotični obrt. Pri rokodelskih ter pri onih obrtih, ki so navedeni v §§ 23. o. r., odstavek 1., in 38., mora torej namestnik, oziroma zakupnik, dokazati posebno usposobljenost; pri koncesijoniranih se dalje zahteva, da je zanesljiv z ozirom na dotični obrt (§ 23. o. r., odst. 1.); za »namestnika, oziroma zakupnika kakega gostilničarskega obrta je med drugim tudi treba, da je na dobrem glasu . (§ 18. o. r.).
V	slučajih, da se nastavi namestnik ali da se d& obrt v zakup, se mora to vselej naznaniti obrtnemu oblastvu prve stopnje bodisi pri svobodnih in rokodelskih, bodisi pri koncesijoniranih obrtih. Za dotično vlogo je treba kolka 1 K.
Opustitev naznanitve je kaznjiva. V tem oziru obsega ukaz ministrstva^, notranje stvari z dne 3. oktobra 1889, št. 17.169, poglavitno sledeče določile:
1. Zaradi izvrševanja kakega gostilničarskega in krčmarskega obrta po namestniku ali zakupniku, ne da bi to poprej odobrilo obrtno oblastvo, naj se kaznuje po § 19. o. r. lastnik obrta in namestnik v smislu VIII. poglavja obrtnega reda. Kazen zadene lastnika praviloma po § 131. o. r., namestnika, oziroma zakupnika pa po § 132. o. r., črka a). Ako bi se pa pri tem nameravalo premotiti oblastveno nadzorstvo, kaziHije naj se lastnik zaradi zlorabe svoje obrtne pravice po strožjih določbah § 133. obrtnega reda.
2. Pri svobodnih in rokodelskih obrtih ima lastnik obrta dolžnost, da naznani nastavljenega namestnika, oziroma zakupnika