Poštnina plačana v gotovim«
Mesečna Priloga ..DOMOUUBOVE PODOBE". V Ljubljani, dne 1. oktobra 1925. Lato XXXVIII
Izhaja vsako iredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna številka 1 Din. — Vinscratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
GIM03.U
Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba* naročnina, reklamacije in inserati pa Upravništvn »Domoljuba,« Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Sedanja protikmetska vlada.
Na shodu pri Sv. Marjeti na Dravskem polju dne 27. sept. 1925. govoril dr. Anton Korošec.
Sedanjo vlado sestavljata srbska radikalna in hrvatska kmetska stranka. Ko sta se sporazumeli za vlado, je hrvatska kmetska stranka izjavila, da sprejme od svoje zaveznice državnopravni program, to se pravi, da prizna birokratični centralizem, a radikalna stranka, da sprejme gospodarski program hrvatske kmetske stranke. Političen pravec v novi vladi bi torej na podlagi pogodbe naj dajala radikalna stranka, gospodarski pravec kmetska stranka. Temu odgovarja tudi, da je radikalna stranka obdržala zase vsa politična ministrstva, Radičeva pa vsa gospodarska, razven dveh najvažnejših, iinancijskega in kar je še bolj čudno, poljedelskega ministrstva. Naravno bi bilo, da bi vsaj poljedelsko ministrstvo imela kmetska stranka v svojih rokah. Spodobilo bi se, da bi tudi ministrstvo za socialno politiko zasedla
Sedaj bo tretji mesec, da nam vlada nova vlada. Imela je priložnost, da v parlamentu pokaže svojo zakonodajno sposobnost, a v dobi brez parlamenta, da v upravljanju uveljavlja svoje praktične zmožnosti. Priznati moramo, da se radikalna stranka zvesto drži svojega starega političnega programa, zapostavljanje Slovencev in Hrvatov ter strankarstvo nad vse, tudi nad državne koristi. Hrvatska kmetska ali seljačka stranka pa ni uvedla drugega pravca v naši gospodarski politiki. Nadaljuje se dosedanja, stara gospodarska politika radikalne stranke. Hrvatska seljačka stranka je torej tudi v gospodarskem oziru kapitulirala pred fadikali in bolj primerno se nam zdi, ako te stranke ne nazivamo po kmetskem stanu, ampak po njenem voditelju, radičevsko stranko.
Slovenski kmet v stiski.
Kmetski stan se nahaja danes v težki gospodarski krizi. Posebno velja to za slovenski kmetski stan. S tem, da smo Hrvati ui Slovenci prišli iz prejšnje Avstro-Ogrske
pod novo državo, je bilo že samoposebi umevno, da bo morala državna politika ustvariti nove, gospodarske smernice za kmetski stan, primerne novim mejam in novim notranjedržavnim razmeram. Za to preorijentacijo pa se ni poskrbelo, in posledica je, da se nahaja kmetski stan med Slovenci in Hrvati na celi orti v veliki gospodarski krizi. Naši glavni kmetski pridelki so živina, vino, les. Za živno smo izgubili prejšnje, stare trge, a v državi, ker je povečini poljedelska, si nismo mogli pridobiti novih; preko drž. mej pa nismo mogli zaradi vedno se menjajoče valute. Zato je trgovina z živino in njenimi pridelki ali počivala ali pa bila v rokah grdih špekulantov. Kmet je imel v vsakem slučaju škodo. Vinska trgovina je bila podvržena istim neugodnostim: v notranjosti so jo ubijali železnični tarifi, v inozemstvo ni mogla radi carine. Lesna trgovina je trpela pa vsled nestalnosti domače in tuje valute, a v notranjosti zaradi visokih železničnih ta-rifov. Za sadje in kmetske pridelke, v kolikor smo jih imeli odvisnih za trgovino, je veljalo isto. Vse poglabljanje in razširjanje kmetske produkcije, pa je stalno zadrževala naša strašna davčna politika, ki je posebno zadnje čase dospela do neznosnosti. Pod vsemi temi vplivi je prišla na slovenskega kmeta ista gospodarska mizerija, kakor jo črne bukve kmetskega stanu zabe-ležujejo okoli 1. 1870. Kmetski stan propada, smrtno pesem mu poje eksekutor.
Vlada nima srca za kmeta.
Ne rečem, da se je vse to že lahko predvidelo, in uravnalo prva leta po polomu, a sedaj smo že sedmo leto skupaj Slovenci, Hrvati in Srbi, a kmetska gospodarska politika je še vedno taka, neurejena in zanemarjena, kakor prva leta po vojski. Politične stranke, ki so sedele z majhnimi presledki dosedaj na vladi, radikalna, demokratska in samostojna, sicer neprestano govorijo o številčni moči kmetskega stanu, da znaša čez 80% vsega prebivalstva, ga stavijo, da je temelj države, a istotako kakor so ga neprestano hvalile, so ga tudi neprestano zanemarjale. Svoji vladni politiki niso znale dati kmetskega pravca, ker niso s srcem temeljile v kmetekem ljudstvu, in niso
mogle, ker so imele preveč dela s svojimi strankarskimi posli in preganjanjem poli« tičnih nasprotnikov. Ako pregledamo se« demletno politično zgodovino naših glavnih' vladnih strank, tedaj nam vsak list govoril samo o tem, kako so živele od države, a no; za državo, kako so utrjevale svoje strankarske postojanke, a pozabljali na stnaovo' in državo. In ker je kmet v krizi, je v krizi tudi ves kmetski delavski stan, ker živi s kmetom v delovni in socialni skupnosti ter je njih usoda vezana druga na drugo. Kriza kmetskega stanu pa naravno vpliva tudi na vse druge stanove ,kajti država je živo telo, ki čuti vsako bolečino, kjerkoli se ns njem pojavi.
Radi« In Pucelj proti kmetu.
Radičevska stranka je vse druge pro-gramati&ie točke vrgla v blato ter sama i. vihrajočo kmetsko zastavo krenila v vladni tabor. Mi jo vidimo sedaj na delu. A kakšno je to delo? Potrdila je stare davke, naklonila nam nove, sprejela za kmeta neugodno novo carinsko tarilo, sklenila istotako neugodne trgovinske pogodbe z Italijo in Avstrijo. Na vladi je pozabila na svoj kmetski program. Tudi agrarno reformo je spravila v popolnoma nov tir, tla namreč prepusti siromaka samemu sebi, ako si hoče kupiti veleposestnikovo zemljo. Toda v resnici siromaka, ki si kupuje zemljo, ne prepušča samemu sebi, ampak bančnemu kapitalu, ker je pač samoumevno, da si pri sedanjem stanju kmetskih razmer noben nemanič ne more kupiti posestva, nabaviti vsega orodja ter pričeti gospodariti. Saj še stari posestniki ne morejo izhajati, tem manj je mogoče, da bi siromak-začetnik mogel izhajati brez izdatne pomoči od strani države. Tako se nikjer ne izvršuje agrarna refonria in tudi pri nas na ta način ne bo pomnožila in okrepila kmetskega stanu. Na ta način se edino povečuje upliv kapitalizma na kmetske vrste. Tudi kmetski program radi-čevske stranke je že umazan.
Radič in kmetska ljudovlada.
Kljub temu hodi Radič po celem svetu in prepeva pred celim svetom svojo staro pesem o seljački demokraciji, tako da mora biti vsak inostranec prepričan, da se pri naa kmetu cedi samo med in mleko. Rad«
pravi, da vlada pri nas sedaj seljačka, Kmetska demokracija. Seljačka demokracija pomeni v slovenskem jeziku ljudovlado kmetskega stanu. Kje za božjo voljo pa je ta seljačka demokracija? K nam na Slovensko še ni prišla! Mi o vladi kmetskega stanu še na Slovenskem ničesar ne čutimo, in mi znamo, da tudi na Hrvatskem in Srbskem kmetje o taki vladi nič ne vedo. To je zopet zavajanje inostranske in domače javnosti na kriva pota. Težko je kje najti državo, v kateri bi se kmetski stan nahajal v večji krizi kakor pri nasl Demokracije, to je ljudovlade, v naši državi sploh ni. Pri nas ni seljačke, ni delavske, ne kake druge demokracije 1 Ali je to demokratično, kakor so se izvršile zadnje volitve v narodno skupščino? Ali je morda ljudovlada, da Pašič igra vlogo diktatorja v radikalni, a Radič v svoji stranki? Ali je morda to ljudovlada, da morajo stranke slepo glasovati za to, kar jim vlada predloži, ne da bi jih prej vprašala za svet in mišljenje? Ali je morda to ljudovlada, da se narodom odrekajo njihove pravice do samoupravne svobode?
Pri nas ne vlada ljudstvo, ne kmetsko ne drugo, pri nas ne vlada narod, ml nimamo ljudovlade, ampak vlado nekater-nikov! Ti nekatemiki ne spoštujejo kmeta, ampak ga potiskajo ob stran, ga omalovažujejo.
Za gospodarsko zbornico.
Priznati pa moramo, da kakor je parlament danes sestavljen iz političnih strank, tudi ni zmožen in sposoben, da bi mogel dovoljno, pravično in vsestransko ustrezati vsem gospodarskim stanovom. Zato naša stranka zahteva, da se poleg političnokul-turnega parlamenta še ustanovi tudi Bodal nopolitičen, gospodarski parlament. Tega bi naj ne sestavljale politične stranke, ampak stanovi. Samo tako bi bilo mogoče, da bi kmetski stan prišel do svoje veljave. Tako pa bi bilo omogočeno, da bi tudi vsi drugi stanovi prišli, primerno svoji moči, do besede, kadar se gre za njihove živ-ljenske gospodarske zadeve. Tak parlament, sestavljen iz vseh stanov, bi predstavljal socialno zgradbo naših narodov in cele države. Bil bi potrebno dopolnilo sedanjemu parlamentu, v narodnogospodarskih in socialnih stvareh pa bi bil vodilen, bi stal na prvem mestu.
Govori se sicer in to že dolgo časa, da se tudi v srbskih krajih misli na ustvaritev drugega parlamenta. Toda kolikor čujemo, hoče to biti kopja fevdalnih senatov ali go-spodskih zbornic z imenovanci, virilisti in odličnjaki. V nefeudalni državi ustvarjati feudalne parlamente, že to je velika ne-zmisel. Nevarnost pa je, ako se stanovom glede njihovih gospodarskih in socialnih potreb ne da zakonodajnega torišča in prilika, da si svobodno po lastni uvidevnosti vodijo svojo usodo. To bi ne bilo ne v smislu seljačke demokracije, a tudi ne v smislu delavske in druge stanovske demokracije.
Vlada nekaterih samodržcev.
Da pri nas ne vlada ljudstvo in da se ne vlada po želji ljudstva, to vidimo tudi v tem, kako se postopa s šolo, od ljudske do visoke šole. Izkušeni šolniki nam zatr-2V
ju je jo, da novi učni načrti višino naših dosedanjih šol zelo ponižujejo. Naše ljudstvo pa nima želje, da se balkanizira, da nazaduje v omiki. V srednjih šolah se je začelo v Sloveniji odpravljati paralelke, da je v prenapolnjenih razredih vsak večji uspeh nemogoč. Kaj se dela z veronaukom, kaj s kateheti in kako se v gmotnem oziru z duhovniki, tega danes nočem ponavljati. Vse to ni seljačka demokracija, kajti kmetsko ljudstvo si želi verske in dobre šole.
Tudi ni demokracija, ako se en cel narod, kakor n. pr. naš slovenski izključuje od vlade. Pravijo, opustite svojo slovensko avtonomijo in svoj slovenski jezik, pa lahko greste v vlado. To je zopet samovolja neka-ternikov! Mi vsi dobro znamo, da srbski narod ni nestrpen in odklonilen nasproti slovenskim zahtevam, da je srbskemu kmetu vseeno, ali imajo Slovenci avtonomijo ali dve oblasti, mi dobro znamo, da ves hrvatski narod želi isto samoupravo kakor mi. Toda, ne! Ne volja celih narodov, ampak samovolja in trmoglavost nekater-nikov se mora zgoditi. Tako daleč smo pri nas z ljudovlado.
Slovenska ljudska stranka.
Mi pa ne obupamo, in mi smo bolj kot kdaj odločeni, da nadaljujemo veliko borbo za sporazum med narodi in za pravo demokracijo, ljudovlado vseh stanov. Četudi so nas hrvatski zaupniki zapustili, nas to ni omalodušilo, nasprotno, mi smo prepričani, da je nadaljevati boj za svobodo in sporazum in demokracijo sedaj še večja dolžnost za nas. In mi bomo to dolžnost vršili ter zbirali okoli sebe vse, ki hočejo dobro slovenskemu narodu, slovenskemu kmetu in delaven.
Za pomoč oškodovanim vsled neviht, povodnji in toče.
Narodni poslanec Dušan Sernec je poslal ministru za kmetijstvo sledeče pismo v zadevi zavarovanja hudournika Ribnice ▼ Srednji vasi v Bohinju. Gospod minister! Letos dne 2. avgusta je divjala nevihta nad občino Srednja vas. Hudournik Ribnica je pri tem tako narastel, da je odnesel velik del škarpe ob mostu, po katerem pelje cesta do Cerkve in vasi Studor. Ogrožen je most sam in štiri hiše. Občina je revna in ne zmore škode za popravo te škarpe, ki je cenjena na 50.000 dinarjev. Zavarovanje struge bi stalo na-daljnih 50.000 dinarjev.
Oddelku za hudournike (hidrotehnični oddelek) pri vel. županstvu v Ljubljani je ta zadeva znana, a ne razpolaga s kreditom, da bi to nujno delo izvršil. Pripomnim, da ima imenovani urad dela pri tem hudourniku že predvidena.
Usojam si tedaj Vas prositi, gospod minister, da izvolite vodnemu oddelku ri vel. županstvu v Ljubljani navedeni redit takoj nakazati, a v slučaju, da to ne bi bilo mogoče izposlovati, da se vpo-stavi v prihodnje dvanajstine v ta namen potrebni kredit.
Za pomoč po toči oškodovanim v občini Bloke (okraj Logatec, vel, županstvo Ljubljana) je poslanec Sernec ištotako predložil sledečo zahtevo i
Gospod minister! Dne 12. avgusta je strahovito neurje s točo uničilo celoten letošnji pridelek v naslednjih vaseh občine Bloke; Strnec, Zakraj, Mramorovo, Godičevo in deloma Škrabče, Ravnik, Lepi vrh in Rumarsko.
Škoda znaša po uradni cenitvi županstva na Blokah glasom priloženega potrdila skoraj 200.000 dinarjev. Ta cenitcv bo prej prenizka kot previsoka. 2e lani je napravila toča v vaseh Zakraj, Strmcc, Mramorovo in Godičevo ogromno škodo. Prebivalstvo na Krasu, obstoječe izključno iz malih posestnikov, je revno, in je vsled zadnjih slabih letin že skoraj vse zadolženo,
Prodrobno oceno škode je županstvo Bloke takoj po nesreči odposlalo velikemu županstvu v Ljubljani.
Pomoč je nujno potrebna ali v denarju ali v naturalijah. Radi tega Vas prosim, gospod minister, da vzamete to predstavko v poštev in prizadetemu prebivalstvu izdatno pomagate.
Ob tej priliki si usojam Vas, gospod minister, ponovno opozarjati tudi na vas Metulje iste občine, ki je bila letos pomladi po povodnji skoraj uničena in za katero sem si usojal že svoj čas predložiti tozadevno predstavko za nujno pomoč, ki je pa prizadeto prebivalstvo do danes še ni prejelo.
Isti poslanec je zahteval pomoč za po toči poškodovane v občini Bohinjska Bela s temle pismom:
Gospod minister! Dne 15. avgusta se je ulilo na Bohinjsko Belo, občina Ribno (okraj Radovljica) neurje s strašno točo. Na njivah so bili uničeni vsi jesenski pridelki, po vrtovih je bilo vse sadje razbito. Prebivalstvo v tej gorski občini je revno, tn živi le od jesenskih poljskih pridelkov, ker pšenica tam komaj še raste, Le-ti so " pa popolnoma uničeni. Tako, da je pomoč nujno potrebna.
Sam sem bil na licu mesta in sem se prepričal o škodi. Po treh dneh sem našel ponekod še plast ledenih ran na polju celo ped visoko in posamezno rano kot jajce veliko — in to avgusta meseca. Največ je trpela vas Kupljenik.
Pomoč je nujno potrebna ali v denarju ali z nakupom in brezplačno razdelitvijo — oziroma z razdelitvijo po znižani ceni — koruze in ajde med prizadeto prebivalstvo.
Prosim Vas, gospod minister, da vzamete to predstavko v poštev in prizadetemu revnemu prebivalstvu izdatno pomagate.	1
Naznanilo.
Zaradi preselitve moje trgovine prodajam vse mannlakturno blago po znatno znižani ceni I
Velikanska izbira moških in ženskih Stolov, barhenta, ilanele, oksiorda, cefirja, bele tkanine in šilona, rujave kotenine in platna za posteljno perilo, tiskovine za predpasnike Itd. — Svilene, delenaste ln cajgaste rute. — Krasna izbira kravat itd. — Posteljne odeje ln flanelaste rjuhe itd.
Ne zamudile najugodnejše prilike, katera ae Vam nodi le kratek čas v trgovini
J. MENART - DOMŽALE.
Invalidski zakon.
Redakcija invalidov.
Izvršen, dotiskan in razdeljen med poslance je načrt novega invalidskega zakona. Načrt zakona je znatno poslabšanje dr. llchmenovega načrta (po dr. Ježevem osnutku pod Davidovičevo vlado). — Kritika novega načrta je soglasna: uničujoča. Kaj naj pričakujejo vojni invalidi od novega zakona, se zrcali najbolj iz tegale primera: Dr. Behmenov načrt je nudil vojnim žrtvam 200 milijonov dinarjev, sedanji načrt jim hoče dati beraških 40 milijonov državnih izdatkov. Mislimo, da je že ta sama ugotovitev zadostna in priča dovolj, da je novi načrt enostavno nesprejemljiv v tej obliki.
Ni čuda, da je nastal enodušen odpor vseh invalidskih organizacij proti takemu načrtu invalidskega zakona. — Ne moremo se spuščati v podrobnosti, za svojo dolžnost pa smatramo, da obvestimo vso široko javnost na ogromno število ubogih vojnih žrtev, ki bodo odvisne od javne podpore in bodo v prvi vrsti prišle v breme občinam in umirale v šupah in pod kozolci gladu in vsled mraza, ker jih obubožane občine ne bodo mogle preživljati.
Mi se popolnoma pridružujemo zahtevam vojnih invalidov, ki so pogavitno tele: 1. Oni ne prosijo milosti, temveč zahtevajo priznanja; 2. pokojnina naj se jim prizna v zlati denarni vrednosti; 3. nobene razlike — kot se namerava — ne sme biti med Srbi in »prečank, tudi ne med častniki-invalidi; 4. narodni fond za invalide mora dobiti večje dohodke. Pri upravi tega fonda morajo biti soudeleženci invalidi (zastopniki organ.); 6. preiskati se morajo vse redukcije invalidov, in tistim, ki se jim je napravila krivica, zopet priznati invalidnino. Nimamo primere za način, kakor se je izvršila ta brezsrčna redukcija, proti kateri so bili vsi protesti bob ob steno. Naj omenjamo, da je bilo v Sloveniji, ki ima približno 16.000 do 17.000 vojnih invalidov, od teh reduciranih nad 7000 od-nosno blizu do 8000, torej skoro polovico. A kdo naj skrbi za te uboge ljudi? Naše preobremenjene in deloma prezadolžene občine? Tiste občine, ki jim ukinja finančni delegat izplačilo postavnih doklad?
Čujemo, da so ponekod obdolževali invalidi občine in županstva, češ da so bili reducirani po krivdi le-teh. To je popolnoma krivična obdolžitev. Invalidski pregled je bil izvršen na temelju člena 35 zakona o proračunskih dvanajstinah za julij, avgust in september 1923 (Uradni list št. 65 ex 1923). Ne vemo podrobno, kakšne tajne ukaze so imele invalidske komisije, ki so izvrševale redukcije celo, ne da bi bile invalide sploh pregledale ali zaslišale Občine. Lahko si pa mislimo, kakšna so bila navodila, če pogledamo uspeh: 50%. reduciranih , ki so jim bili takoj ustavljeni vsi prejemki, reveži pa prepuščeni bedi in javni milosrčnosti. Najlepše pri vsem je še to, da ni pritožbe proti tej redukciji. Tako rešitev je prejela tudi »Županska zve-zac, ki se je vsled prošnje zlasti radi naših občin, ki se jim hočejo naprtiti skrbi za invalide, zavzela zanje ter nastopila proti brezsrčni redukciji. Za nas stoji, da
ii •j
♦
«
d Cerkveno odlikovanje. G. Alojzij Markež, ekonom v škof. zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, je bil imenovan za škof. duhovnega svetnika.
d Dvesto prošenj za posojila pri podružnici Drž. hipotekarne banke v Sarajevu so vložili bosanski in hercegovinski kmetje. Vsi skupaj prosijo za posojila v znesku 8 milijonov dinarjev, povprečno torej vsak za 40.000 dinarjev.
d Orlovski stadion. Nad četrt kilometra zidu za ograjo okoli stadiona je že postavljenega; gledalcu se nudi ob pogledu na 270 m dolg, popolnoma raven zid res krasen pogled. Toda to še daleko ni vse; da dobi zid tudi na zgoraj lep zaključek in obenem streho, ki ga bo varovala pred pogubnimi vplivi slabega vremena, polaga kamnosek na zid dve betonski plošči, med katerima bodo divni dekorativni korci; na vsake 3 m pa bo stala na kockasti podlagi krogla z bronasto konico na vrhu, ki jo bodo ob velikih prireditvah osnažili, da se bo svetila kot bi bila iz čistega zlata.
d Velikanska cerkev. Pri Rimu so položili temeljni kamen za cerkev, ki bo ena največjih katoliških cerkva. Načrt je napravil arhitekt Armando Brasini. Kupola bo 125 m nad zemljo, še za 7 m više kakor kupola cerkve sv. Petra. Gradbeni čas je preračunjen na 20 let.
d Katoliške šolske nedelje na Dunaja. Dunajske katoliške organizacije so priredile preteklo nedeljo posebno »katoliško šolsko nedeljo«. Dopoldne so bile po vseh farnih cerkvah slovesne službe božje s primernimi cerkvenimi govori, zvečer pa so priredili tri velikanske shode v največjih dunajskih dvoranah, kjer so dunajski krščanski starši odločno protestirali proti razkristjanjenju mladine pod krinko šolskih reform.
d Občinske volitve v St. Vidu. V nedeljo dne 27. septembra je pri občinskih volitvah dobila SLS 354 glasov in 15 odbornikov, združeni nasprotniki: radikali, samostojni, žerjavovci in socialisti pa 221 glasov in 10 odbornikov. Gospodu okrajnemu glavarju se je zdelo primerno, da je pri seštevanju kroglic napravil zasmehovalno pripombo: »No, sedaj preštejmo pa še ta pobožne!« Je pravi tič ta g. glavarl Volivni boj je bil silno oster. Zahvaljujemo našim možem in fantom, ki so vse storili, da je zmaga SLS tako lepa.
d Občinam in okrajnim zastopom je finančni delegat ukinil izplačevanje vseh doklad, dokler bodo njihovi občani v zastan-ku s plačilom davkov. Ker je ta odredba protizakonita, so poslanci Jug. kluba zahtevali od finančnega ministra, da jo takoj ukine._
gre skrb za vojne invalide državi in ne občinam. Zato pričakujemo z vso resnostjo, da bo ljudski parlament (ali je to narodna skupščina?) popravil invalidom storjene krivice z novim zakonom. E. K—n« t
d Učni tečaj za babice se začne na drž. babiški šoli v Ljubljani 4. novembra 1925. Tečaj bo trajal 9 mesecev. V točaj se sprejmejo ženske od 24 do 40 let. Pouk je brezplačen. Prošnje je vložiti do 10. oktobra pri okrajnem glavarstvu. Natančne pogojo za sprejem objavlja uradni list 23. septembra 1925. Pojasnila dajejo županstva.
d Svarilo. Kakor nam poročajo, so zopet pojavljajo po deželi in mestih zastopniki raznih inozemskih tvrdk, ki nabirajo naročila za povečanje fotografičnih slik! (portretov). Ker dobe taki naročniki za drag denar nevredne izdelke, navadno pa sploh ne dobe naročenih slik, dasi morajo plačati visoko predplačilo, svarimo pred takimi naročili, to tem bolj, ker si vsak lahko naroči povečano sliko pri domačih fotografih v Ljubljani in drugih večjih mestih v Sloveniji, kjer dobe res dobro izdelavo za neprimerno nižjo ceno.
d Prosjačenje v vlakih. Ministrstvo tA promet je izdalo naredbo, po kateri je strogo prepovedano v vlakih beračiti in kroŠ-njariti. Vsa tozadevna prejšnja dovolenja! so preklicana in neveljavna.
d Boj med cerkvijo ia državo na Češkem traja še vedno. Socialisti zahtevajo, da vlada kaznuje vojaškega škofa, ker s® je postavil na stran papeževega nuncija!. Notranji minister je izgnal iz države grško« katoliškega nadškofa msgrja Papp, dasi sodišče še ni končnoveljavno rešilo njegov ve prošnje za češko državljanstvo.
d Znani poglavar Marokancev Abd-eT-Krim, ki vodi vojno proti Špancem in Francozom in je oboje že parkrat pošteno naklepal, je bil v zadnjih bojih baje ranjen' v nogo.
d Preveč oštarij. —> Na AngleSkent je gosposki zbornici predložen zakonski načrt, ki vsebuje važne spremembo točilnega zakona na Škotskem. Po tem načrtu naj bi se število'krčem tekom 11 let znižalo za 20 odstotkov. Gosposka zbornica; je predlog sprejela, vendar ni upati, da bi zaenkrat spodnja zbornica zanj glasovala.
d Spakovanje. štajerski Rajhenburg s<* prekrstili v »Savski Brestovac«. To je šo bolj neumno, kakor poprej. Zakaj ne puste krajevnih imen pri miru, če ne vedo nič boljšega?!
d Nov načrt. Angleški kapitalisti so ponudili turški vladi, da bi zgradili predor pod Bosporjem, kjer morje loči Evropo od Azije. Potem bi šli vlaki pod morjem naravnost v Carigrad.
d Tristo vagonov sladkorja se je stopil« v sladkorni tovarni v Belju. Zadnja nevihta je namreč odnesla streho s skladišča in dež je stajal 300 vagonov sladkorja. Škodo cenijo na 30 milijonov dinarjev.
d Palača japonskega ministr. predsednika in hiša kneza Tokugavo sta pogoreli. Škode je 5 milijonov dolarjev.
d Zopet rop v cerkvi. V noči od sobtf-te na nedeljo so vdrli tatovi v zakristijo kapiteljske! cerkve M Novem mestu in od-
nesli dve monštvanci z relikvijami in eno kadilnico. Za roparji ni sledu. Kar se tiče ropov in tatvin, je novomeška okolica na prvem mestu.
d Proti verski vzgoji nastopijo sedanji mogočneži vsak čas s kakim novim orožjem. Veliki župan ljubljanski je razposlal okrožnico, v kateri poudarja, da se morajo šolski otroci udeležiti skupne službe božje samo ob predpisanih državnih praznikih, drugače pa je udeležba šolsko mladine pri verskih vajah neobvezna. Liberalni učitelji bodo seveda okrožnice veseli, šolske mladine ne bomo več nadzorovali niti pri procesijah niti pri nedeljski službi božji, pač pa bodo ob nedeljah otroke podili v so-kolske telovadnice. Krščanski stariši! Glejte sami, da bodo otroci redno zahajali v cerkev in se tam dostojno vedli.
d Se pa že splača oženiti se. Kanadec Ferguson je bil bogat, je ubožal in je hotel obupati. Pa je dobil poročilo, da mu je neki stric v Avstraliji zapustil 10.000 funtov (2,700.000 dinarjev), z edinim pogojem, da se mora oženiti. Gotovo se je.
d 3 »Fordkl« in 5 novorojencev na minuto. Po številkah Zedinjenih držav v Sev. Ameriki so izdelajo v Fordovih tvornicah trije avtomobili vsako minuto. Rojstva so se pa poslednji čas tako razmaknila, da pride vsako minuto 5 novorojenčkov na svet.
d »Miroljubni« Angleži. Pravkar so Izpustili v morje največjo vojno ladjo na sve-»'i. Ime ima »Nelson«. Težka je 35.000 to-nelat, za 3000 več kakor ameriška »Colo-rado«. Dolga je 702 čevlja. Stroški zgradbe znašajo malo manj kakor dve milijardi di-vjev. Moštvo na ladji bo štelo 1400 mož.
d Kako se časi menjajo. Ko se je Jezus rodil v Betlehemu, nista Marija in Jožef našla prenočišča; nihče ni hotel sprejeti družine pod streho. Minoli mesec pa je v istem Betlehemu 70 družin postavilo v svoje domove kip božjega Sinu. V Nazaretu, kjer je bival Jezus kot sin revnega tesarja in so ga hoteli o priliki kamenjati, je ta mesec 200 družin postavilo Jezusovo podobo na prestol.
d Koliko Je vojakov P Društvo narodov Je Izdalo statistiko o vojni. V času od 1914 do 1918 je stopilo v vojno 15 držav. Koliko Vojakov pa je bilo poklicanih pod orožje? Rusija 12 milijonov, Nemčija 11 milijonov, Anglija 8,900.000, Francija 8,400.000, Avstrija 7,800.000, Italija 6,600.000, Turčija 2,850.000, Bolgarska 1,200.000. Druge države so bile oborožile vsaka manj ko 1 milijon ljudi. Razmeroma največ žrtev je doprinesla Srbija, ki se je tudi izkazala z največjo hrabrostjo.
Dekletaf Katera hoče Imeti za balo celotno sobno opravo, naj kupi za 10 Din Brečko Dijaškega podpornega društva! Dobila jo bo! Pa s tem še ne smete biti zadovoljne! Kupite jih še več in zadele boste še kuhinjsko opravo, celo procesijo kuhinjske posode, »Slovensko kuharico«, obleke, jopic, lepih nogavic, robcev* povrh pa še družinski list »Mladiko« za prihodnje leto. Kakšna zapestna urica ali uhanček vas tudi ne bi razžalill
Fantje! Kdor hoče Imeti čilega konjiča, krasen voziček, izborno kolo^
||-|-|-|.....-.-.r.
mori

IZ ST. JOŠTA PRI VRHrjTKI.
Dopisniku »Kmet. lista« z dne 16, septembra 1925 odgovarjam: 1. Ni res, da sta šli imenovani deklici po tisti deski, ki ie bila namesto odnešenega mostu za silo položena čez potok, ker dotično desko je že prej ponoči narasla voda odnesla. Sli sta po deski, ki jo je g. Podolgaršk za lastno rabo tik hleva
Soložu čez potok, 2. Samostojni pisec pise, a je Mat. Tominc pozval županstvo, na) poskrbi, da bi se most zopet napravil, toda občina ni dovolila nobene podpore iz občinske blagajne. Podpore res ni občinski odbor dovolil. Toda samostojni pisec bi moral vedeti, da je bila zaradi naprave tega mostu dne 9. avgusta 1925 sklicana občinska seja, in da je na tej seji bilo sklenjeno, da občina ne prispeva k napravi tega mostu. Občinski odbor
6 bil mnenja, da naj most napravijo vsi tisti, ga rabijo. In ta sklep so podpisali tudi trije obč. odborniki SKS. Na prijazen nasvet občinskemu tajniku, pa dopisniku »Kmet usta« prav lepo tiho povem, aa odkar je voda odnesla imenovani most, nisva imela prilike, ne on in ne jaz, da bi tratila čas s kako agitacijo, toda mostu vseeno nisva delala. — Pavel Ža-kelj, obč. tajnik.
DOLENJA BRIGA.
V	soboto, dne 19. t m. nas je obiskal na3 poslanec g. K. Škulj. V prijaznem razgovoru nam je razložil nas sedanji politični in gospodarski položaj. Zelo se je zanimal za našo razmere. Pomiloval je uboge kmete, ki nam je slana pomorila koruzo, ki je naš glavni pridelek. Krompir nam je uničil črv in imeli ga bomo manj, kot smo ga posadili. Hvaležni smo g. poslancu, ker smo po njegovem posredovanju dobili v naši vasi šolo. Preje so hodili otroci v Borovec, ki je nad eno uro oddaljen, po gozdovih in do gležnjev segajočem blatu. Šola je bila sedaj dve leti v neki zasebni hiši. Pokazali smo mo načrte sa novo šolsko poslopje in obljubil nam je, da bo po sroji moči deloval na to, da država nekoliko prispeva, ker je nam samim nemogoče graditi. Zavsel se je tudi za krošnjarenje, ki ie edini vir našega zaslužka, ker nas skalnata zemlja ne more preživljati, Hvaležni smo g. poslancu in isrekll smo mu vsi popolno laupanje.
BANJALOKA.
Dne 20. sept. v nedeljo je imel pri nas gosp. poslanec Karel Škulj shod. V lepem, več kot dve uri trajajočem govoru nam je razložil politični položaj. Vsi bo govoru pazljivo sledili in čulo se je več ogorčenih medklicev na račun nasprotnikov. Vsi poslušalci, med katerimi je bilo tudi mnogo iena, so se gosp. poslancu sahvaljevali, prosili ga pomoči ia mu izrekli toplo zahvalo. Županstvo bo odposlalo prošnjo na višji šolski svet, naj pošljejo šoli še eno učno moč, ker ena sama učiteljica ne imore učiti krog 160 otrok. Pretekel bo že en mesec kar se je pričel pouk, a še niso urejene šolske razmere.
FARA PRI KOSTELU.
V	nedeljo, dne 20. septembra se je vršil pri Fari dobro uspel shod SLS. O. poslance Škulj je razložil politiko sedanje RR vlade, krivično izmoz-gavanje Slovenije s davki ter pojasnil v kakem stanju je sedaj akeija za gradbo železnice Kočevje— Brod—Moravice. Z velikim ogorčenjem so zborovalci poslušali uvodni članek Narodnega dnevnika >Z glavo skozi zid«, v katerem Članku se trd), da ob Musilovi progi ni ljudskih naselbin in da bi ta železnica služila le knezu Auerspergu ali pa k večjemu že Kajležu. Tako more pisati le kdor tu-kajšnih razmer ne pozna. Na shodu se je nato soglasno izrekla zaupnica načelniku stranke dr. Korošcu in iioslaneu Skulju, odobrilo se je postopanje Jugoslovanskega kluba napram sedanji vladi, ngo-varjalo proti nameravanemu liberalnemu šolskemu
leko, lepo uro z verižico, krivce za klobukom ali pa lepo darilo za svojega dekleta, ta naj kupi za 10 Din srečko Dijaškega podpornega društva!
zakonu ter se je sklenila z velikim navdušenjem resolucija, v kateri narod zahteva železniško zvezo Slovenije z morjem. Ta resolucija so jo brzojavno poslala g. ministru za promet. — p„ shodu pri Fari so je vršil blagoslov novega mostu v Kužolju. Blagoslov jo izvršil prilarski g. župnik, poslanec Škulj pa je imel primeren nagovor na številno množico, ki se je zbrala v ogromnem številu, zlasti sosodjo Hrvatske. Med udeleženci smo opazili gg. župnika ii Broda in hrvatskega Kuželja ter občinskega bilježnika iz Broda.
ROB PRI VEL. LAŠČAH.
Katoliško izobraževalno društvo je uprizorilo dne 8. septembra dramo »Bre« domovine«. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Glcdalecm je igra zelo ugajala. Ker je drugače v našem ro-barskem kotičku precej dolgočasno, bi želeli, da se naši vrli igralci zopet kaj kmalu pokažejo na odru. Zahvaljujemo pa se vsem, ki ste sodelovali in pripomogli, da je igra tako lepo uspela.
ROVE PRI ZAGORJU OB SAVI.
(Novi ivonovi.)
Naša podružna cerkev na Rovih posvečena sv. Duhu, je dobila tri nove bronaste zvonove. Da smo si samogli naročiti vse tri zvonove, da imamo sedaj isto zvonenje kakor pred vojno je zasluga naJih dobrih soseščanov, kakor tudi gospoda Franc Kovača iz Zavin, ki je kot starosta domačih fantov pri svojih Botovariših nabral lep prispevek za zvo. nove, za kar so vsem skupaj najprisrčaeje zahv.ir ljujemo. Posvečenje zvonov se je vršilo dne 6. sept t. I. Posvetil jih je domači prečastiti g. župnik ii Zagorja. Domača dekleta so v slovesnem sprevodu darovale nove sveče za vse tri oltarje. Za ta dan so dekleta cerkev najlepše okrasile. Vsa je bila prevlečena s venei in lepodišečimi šopki. Zahvaljujemo se tudi cerkvenim pevcem pod vodstvom g. organista Rozmana is Zagorja za lepo petje.
Poglej, poglej si našo Mico, kako ti ona prati zna, napravi si kar veselico, — opere vse, kar se fi da.
Kadar ima „GAZELA" milo, ti pere rada noč in dan, očisti vsako ti perilo, njen trud nikdar ti ni zaman
lil
,	IG.
(Davidov boj i Golijatom ob 83 cestnem
bronastem orjaku.) te večkrat sem v »Domoljubu«, vprašal g. Senka ii Iga, kdo je bil tisti občinski niož, ki je pri nradni občinski seji 23. nov. I. i. glede predloga o nujni popravi kaplanije rekel: »Mi nt, bomo iarjem nič popravljali; naj si kar sami popravljajo?« Do sedaj ie niso imeli g. Š. k o raj že povedati ime tistega obč. moža! V Kmet. listu so zadnjič glede tega pisali g. Š.: »S tem izrazom, ki ga j« najbržo Sestavil sam po svoje, je ovenčal ie vse rogove dopise! Torej ie sam vel Pač hinavski t, o vek je tisti, ki vprašuje za stvar, katere ie sam vct. _ G. S. Imam može za priče, ki lahko pričajo, kdo da je tiste lep« besede rekel pri ob*, seji 23. nov. I. I. Imam može za priče, da Vi, g. Šenk dobro veste, kdo je te krasne besede izgovorili Tudi jaz vem za ime tistega moža in hočem le, da Vi g. 8. 8*>snete jpero t jeklene roke in v Kmet. listu zapišete ime tega slavnogn obč. odbornikat Zato še nisem hinavski človek, če vprašujem za stvar, katero ie sam vem! Viani sem celo šolsko loto v šoli vsak teden po 15 ur otroke spraševal iz katekizca in zgodb. Kar sem jih spraševal, sem moral nam ua vedeti in Sem bil po mnenju g: Senka vsak teden 15 ur eelo šolBko leto pač ie hinavski človek I Dalje tudi g. Šenka zelo jezi, da sem d i?nal, da je on dopisnik Kmet. lista in piše: »Ker noče poštenega boja, iato se je brigal, da je zvedel za lop tonili*, da ga očrni in oblati pri Domoljubovih bralcih*. — Mislim, da ie boj na odprtem polju, kot sta se bojevala David in Golijat, veliko bolj pošten, kot pa bi bil boj i« skrivališč. Vi se ne morete skrivati za urednikov hrbet in mislil", da se za Dtivida tndi ne spodobi. — Sedaj p.i pride bo] ob 83centnem orjaku, ob velikem zvonu. V Kmet. listu s« zapisati g. Šenk: »Mi gamostojneii nimamo navade obešati svojega imena na dopise, ker to nI potrebno«. In v Domoljubu sem g. Š. vprašal, kdo je bil i« odbora ta napravo zvonov prvi, ki je svoje ime dal obesiti na — veliki zvon? — To je bil g. Šenk! In prav radi tega zadnjega stavka sem hoteh zvedeli za dopisnika Kmet. list«. — O. Senk pišejo o velikem zvona in o meni: »Ali se ne vzbu<» <ht radosti v srcu slehernega, !i<> za?©;! 33 eentni I bronasti orjak? Če bi to napravili Vaši pristaši, bi Jih nosili v — deveta nebesa! — G. Š.! Ali se ne ne vzbuja čut ialosti v srcn velikega 33centnega oijaka, ko ta erjn.. zapoje ia vabi Ijndi v cerkev, pa ga mnogi nočejo slišati in nočejo iti v cerkev, celo taki ne, katerih imena nosi ta bronasti orjak? O našem velikem bronastem orjaku bi lahko zapisali to-Ie kitico:
Uridki 2a<oat ga prež i > e, Ko zapoje skozi lino, V cerkev vabi domačin i n e, Vabi pa zastonj premnoge SKS kaline! AH bi Vi g. S. mordn vedeli povedati kakega tar kt«a moža? — Na to vprašan)« odgovorite! Kar se pa tiče naših pristašev in devetih nebes, pa to-Iei Mi bomo, če nam Bog da to srečo, s svojimi ljudmi ostali kar v prvih nebesih, v deveta nebesa pa ne mislimo prav nobenega nositi, ker deveta nebesa prepustimo Vam, g. Š. Kar se hvalite, g. M., glede svojega občinskega gospodarstva, bi Vam svetoval, da morda tndi to malenkost napišete na — veliki zvon, kjer je ie itak Vaše ime, in si s tem tudi prihranite Svoj podpis, ki že itak visi na velikem ivonu. — Ko pridete, g. S., do sape, se Vam toplo priporočani za kak dopii v Kmet. listu. — M. C. — KOMENDA.
(Novi zvonovi.)
Sv. Petru je vojska pobrala štiri zvonove. Ljubezen iupljanov mu jc darovala pet mogočnih, no-vih bronastih zvonov. Videli ste jih in splošno občudovali na zadnjem velesejmu. Morete si misliti, kako smo se pripravljali na njihov sprejem! Dekleta so vile vitke ven«e, Iant> postavljalj visoko mlaje. Vse sreeno razun enega, ki ga ljubezniv inpljan ni dovolil postaviti pri svojem svetu. — V sredo po Malem šmarnu smo jih na okusno in pomembno okrašenih vozovih pripeljali. Prvi voz je bil okrašen belo, drugi modro, tretji rdeče: slovenska trobojnica; četrti rumeno in peti belo okrar Beni voz sta nas pa spominjala papeieve zastave. Možje, fantje in dekleta v narodnih nošah so šli po njo tja v Ljubljano. Orlovska konjenica in kolesarji — vse krasno ovenčano — pa so jim prihiteli nasproti do Trzina. Se isti večer so bili štirje zvonovi v zvoniku, svf" "M novem domu. Veliki pa je moral čakati drugeg,, itne. Zanj je bilo treba posebnih vrvi in priprav. Pri nedeljski cerkveni slovesnosti •o nam »e ubrano potrkavali ia veličastno zvonili
Ta slovesnost Je potekla lepo in ob navdušenem razpoloienju. Njen sijaj je še povzdignil s svojim prihodom prečastiti kanonik in dekan g. Lavrenčič iz Kamnika, ki je imel tudi slavnostni govor. Razložil nam je zgodovino, pomen in namen zvonov. Za to naklonjenost mu bodi izrečena zahvala tudi tukaj. Pri slovesni sv. maši smo hvalili Boga, ki nam je dal dočakati ta dan. In marsikdo se je spominjal tužnih dni preteklega trpljenja, ko je nesrečna vojska vzela zvonove ter želel, naj bi bili novi zvonovi po dobroti božji znanilci nove in srečnejše bodočnosti. Bog daj!
TRATA V POLJANSKI DOLINI.
Dasi se mi v poljanski dolini redko oglasimo, vendar pa resnici na ljubo, s katero se je gorenjevaški »Domovinin« dopisnik v zadnjem dopisu očividno prav pošteno skregal, priobču-
i'emo'sledeče popravke: »Ni res, da bi bil letos rrompir pri nas obetal bogat pridelek. Res pa je da je mnogo gnilega pa tndi miši so vzele svoj del. Se pač vidi, Ua se »Domovinin« dopisnik ne bavi trugatie s krompirjem kot kadar ga mu postavita na krožniku na mizo. — Dalje ni res, da je bil shod poslanca Brodarjn le pičlo obiskan. Res pa je da je bil zadnji shod obiskan dobro kot še malo-kateri ali pa nobeden v »Templju prosvetec tako je namreč P. J. krstil sokolski dom. Poslušalci tudi nasprotniki so z zanimanjem in brez najmanjšfgh ugovora sledili izvajanjem govornikovim. — Istof Vo ni res, da bili Orli vabili na svojo prireditev iz celega okraja. Res pa je, da so samo trije orlovski odseki Tratarske srenjo postavili še enkrat toliko članstva kot so ga par tednov popreje Sokoli nagnali od vseh vetrov skupaj. Ni res, da bi bila naša prireditev cerkvena, res pa je, da so naši Orli tisti dan lepo zadostili verskim dolžnostim, česar Sokoli ob svojih prireditvah no store. Priznamo pa, da verske dolžnosti vsak lahko opravlja sam brez Orlov, oso-bito pa so mojstri v tem gorenjevaški Sokoli, ki jih znajo opravljati tako »na tihem«, da jih niti Bog ne more videti.
Posebnega popravka pa je potreba zadnji del dopisa. Ni res namreč, da bi bil aretirani oden prvih orlovskih funkcionarjev, pač pa je res, da on ni imel pri Orlu nobenega odborniškega mesta. VprAšamo pa dopisuna: »Cemu pa tako previdno zamolčite, da ja omenjeni izvršil jvoj prestopek že pred tremi leti, ko jo bil član škofj »ioskega Sokola«. Ce pa nam štejete v zlo, da ja zadnje meuoce, ko ja pošteno iivel, bil Orel, ste gotovo pozabili, da je bil kmalu po prestopka član gorenje vaškega Sokola. Nepotrebna pa je vaša trditev, da članstva pri Orla no obvaruje preti slini dejanjem, mi sami vemo, da ni zadosti, da Ja kdo m Orla vpisan, ampak treba jo po orlovskih načelih tndi živeti. Co bi se pa g. dopisnika še kdaj polastilo nkomine žigosati podobne prestopke mu pa prijateljsko svetujemo, da naj si za tarča izbere ša nekaznovana svojo vzornike, dr-iavno tatove. Urednik naj mu v ta namen odstopi eno celo številko »Domovine« pa bo najbria še premalo. Toliko v pojasnilo U zlobnim lažem in zavijanjem. Čo pa bi to ne zadostovalo se lahko še kdaj vidimo. Domo7ininega dopisuna pa opomnimo, naj v bodočo z maslom na glavi nikar na solnce ne hodi.
PODGORICA.
Odkar naša lepa vas stoji in odkar imamo občino, smo imeli župana — sedaj imamo pa gerenta. Ljudje se jeze zlasti na računskega pregledovala Koršmanca, ki je bil SKS, SLS in sedaj je pomagal strmoglaviti starega priljubljenega žujjana. G. Keršman ali ni vaša krivda, če niso občinski računi v redu, s&j ste bili vi pregledovalec računov. Ali mslite, da bodete šo kedaj naš župan? Se pa kropko motite!
SUHOR.
Umrla je dne 18. septembra vdova Katarina Konda, roj. Stepan v Ravnacoh št. 7 stara 90 let. Bila jo najstarejša oseba v župniji ter jako delavna in usmiljena žena do revežev. Svetila ji večna luči
GORJE .PRI BLEDU.
V kratko pojasnilo vsem ljubeznivim dolgim jezikom sporočamo. Napad Pogačarjev na Kmetijsko društvo »e je izvršil tako kot je bilo opisano v »Slovencu«. Prav noboden naših ljudi nima namena Pogačarja zagovarjati. Kmetijsko in bralno društvo Pogačara ni nikdar podpiralo. Prejnji g. kaplan se je res trndil, da bi Pogačar študiral, če pa ni, tega Je pač kriv Pogačar zam. Naša društva »o Pogačarja že pred letom dni izključila, pa« pa je bil menda ta fant do zadnjega časa Orjunee.
KUŽELJ.
V nedeljo 20. sept. zvečer jc bil z veliko slovesnostjo blagoslovljen nov most. V govorih so domači g. župnik Češarek, g. župnik iz Kužclja Polič, načolnik iz Broda g. Grgorič poudarjali, da je v delu in slogi moč. K delu j« veliko pripomogel domači posestnik g. Matija Ožp«ič.
BRUSNICE.
Dne 13. septembra smo imeli cerkveno žegnanje. Že dopoldne je prišla kar cela stotnija nekih surovih fantalinov, menda iz šentjemejske tare. Celo dopoldne so divjali in rogovilili, dokler jih ni mrak vzel. Sram jih bodi divjake! — Državna cesta iz Rateža v Novomesto je taka, da se bodo vozovi kmalu kar na sredi ceste prevračali. — Sadna razstava se je dobro obnesla, toda mnogi posestniki se nič niso brigali zanjo. Novo dobro, brezalkoholno pijačo smo tudi poskusili ta dan. Gostilničarji naj takoj naroče potrebno pipo pri i3veti vojski«. Brezalkoholno vino je prosto trom. rine.
OSILNICA.
Pretekli teden nas je obiskal narodni p«-, slanec g. Škulj in nam raztolmačil politični položaj. Odobravanje mnogobrojnega občinstva je izzvenelo: V vlado pod tako sramotnimi in uničujočimi pogoji ne. Ni pa od škode, če povemo, da je rekla neka plemenita gospa, ki ima dobre zveze s šolo, da smo zabiti kmetje, ker gremo g. Škulja poslušat. Bomo videli pri občinskih volitvah, kdo je zabit kmeti
SKOPICB, ŽUPNIJA CERKLJE na DOLENJSKEM,
(Novo trgovino dobimo.) V bližiini prostora, kjer bo stala nova električna centrala za Zagreb^ odpre 1. oktobra t. 1. tvojo trgovino g. Fran Dočeko* ki je tukajšnji domačin. Doslej je imel trgovino na Preiganjn in v Podzemlja. Ker je v današnjih časih zelo prav, da se povdarja: Svoji k svojim, moramo to storiti tudi z ozirom na novega trgovca. Mož jo bil in je odločon katoličan, ne samo ▼ besedi, ampak tudi življenja. — V naši vasi (obojna vas šteje d* 100 hiš) je bilo v tekočem leta ie nešteto bolnikov. Saj je le malo hiš, kjer bi se jih bila škriatinka oz in. davica ognila. Pa ni čndno! Voda bi bila dobra, ko bi no bila nujno povsod nameSana z gnojnico. Že m Je letos spomladi pripravljal nek odbor, ki bi z« brigal za nreditev potrebnih gnojnih Jam cestnih jarkov in vaških mlak, a se je vse razbilo nad bezedamri človeka, ki hoče veljati ca naprednega, pa je atarokopitnei it ia predpotopne dobo. — Le Se enkrat poprimite, saj večina jo pametna!
Koledarček Jugoslov. kmetske zveze bo kmalu na razpolago. Kmetje, ne kupujte drugih ročnih koledarjev!
Dobro in poceni
se kupuje ▼ manufakturni trgovini A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10.
HALO 1
HALO J
Škrjanček se vzdlguje in Slovencem oznanuje: da že cela Slovenija govori: Kdor pri Perkotu usnje kupi, ne {ali. Zato naj vsak, kdor hoče svojo družino dobro obuti, kupi usnje na sejmu v Kranju, Litifi, Metliki, na Rebru, v Sodražfcl, v Toplicah, Št. Vidu pri Stični, Radečah, Semiču, Kamniku, Kočevju, Lukovicl, Radobovi vazi, Krškem, Novem mestu, Žubni, Logatca, na VeseH -:-i gori, ▼ Mokronogu in Žužemberku. i-s
na stojnici PERK0.
' j r., V r
Radi velike zaloge obuvala se bo na .ejmih t. Litiji pred pisarno g. notarja, v Metliki, na Rebru, v Sodražici, Kamniku, Lukovici, na VezeB gori ia V Mokronogu prodajala razna obuvala po znatno znižanih cenah
tMr* na stojnici PERKO. ^C
R

w ^
PDLITlCni • ZAPISKI
m__
P Zbor zanpnikov SLS v Mariboru. Na zbor zaupnikov naše stranke v Mariboru bo prišli možje iz vseh krajev zelene Štajerske, 800 zaupnikov, ki predstavljajo ves naš narod od Prekmurja, Prlekije, Murskega polja, Pohorja, slovenske Koroške, Posavja in Podravja do Celja in Savinjske doline. Zbor je bil letošnja najveličastnejša in najpomembnejša manifestacija SLS. Govorili so: dr. Anton Korošec, dr. Josip IJobnjec in Ivan Vesenjak. Izvoljen je bil izvršilni odbor SLS za mariborsko volilno okrožje: načelnik dr. Leskovar, odborniki: dr. Korošec, dr. Juvan, dr. Hohnjec, Jan Goleč, Vladimir Pušenjak, dr. Veble, Marko Kranjc in Franjo Žebot.
p Vrhnika. »O. K. Z.« je sklicala za v nedeljo 29. sept, t. I. ob 3 pop. v »Rokodelskem domu« na Vrhniki podružnični ustanovni občni zbor za obč, Vrhniko, V dneh do obč. zbora bodo pobirali zato na-prošeni člani članarino. Vljudno vabimo \se somišljenike, da članarino poravnate in se v nedeljo udeležite ust. obč. zbora vr niške podružnice »Okrajne Kmetske Zveze« za sodni okraj Vrhnika. — Predsednik.
p Poslanec Smodej je vložil na finančnega ministra ostro vprašanje radi krutega izterjavanja zaostalih davkov v področju ljubljanske finančne delegacije. Poslanec v pismu dokazuje, kako so slovenski davkoplačnvalci vestno plačevali davke, dokler so jih mogli. Na nekaterih kričečih slučajih pojasnjuje poslanec, kako bodo davki uničili slovenskega kmeta, posestnika in obrtnika. Končno zahteva poslanec, da linančni minister takoj prepove sedanje strašne eksekucije.
p Gospod žužek je v glasilu krščanskega delavstva »Pravica« napisal članek o zadnjih občinskih volitvah v D. M. v Polju. Članek je poln netočnosti, ki jih ne bomo popravljali, ugotovimo le par stvari, ki so v žužkovem članku popolnoma zgrešeno naslikane in bi mogle med prebivalstvom vzbuditi nove zmede. 1. Oiicielna lista Kmetske zveze je bila sestavljena v sporazumu z vsemi organizacijami SLS v D. M. v Polju in ni nikdar nasprotovala krščanskim delavcem. 2. »Gospodarsko li-Bto« je »Domoljub« priporočil na predlog krajevnega odbora SLS v D. M. v Polju in Bo se za objavo dotičnega priporočila izjavili tudi zastopniki Delavske zveze v D. M, v Polju. — Gospod žežek torej napačno tlolži naše kmete, da so »loputali« po listi krščanskih delavcev, pač pa on sam s takim »loputanjem« kakršen ie njegov članek ne gradi ampak razdira. Prosimo Slane Kmetske zveze v D. M. v Polju, da se radi tega napada ne razburjajo ampak vztrajno delajo, da naša stranka ostane v občini trdna in močna in se v skupni fronti somišljenikov vseh slojev, zlasti pa delavcev in kmetov bori m nastopa v občinskem zastopu.
p V Belgradu ni ni8 novega. Ministri spremljajo kralja, ki je del obiskat Črnogorce ki Dalmatince, Pašič je še vedno v
6*
rm--w ^
PDSPCTU
m_m>_m
p Bavarski kmetje so imeli v Truten-hasenu veliko zborovanje. Govoril je znani voditelj bavarskih katoliških kmetskih organizacij dr. Hein. Kmetje so ostro protestirali proti centralizmuvNem-Č i j i in zahtevali samostojnost Bavarske. Izjavili so, da bodo neustrašeno nadaljevali boj za samostojnost Bavarske. — Torej ista pesem kot pri nas.
Spor med Čehoslovaško in Sveto sto-lico. Spor, ki je nastal med čehoslovaško vlado in Sv. stolico radi Husove proslave dne 6. julija t. 1. še vedno ni poravnan. Če-hoslovaška vlada je izdala uradno izjavo, v kateri obžaluje odhod apostolskega nuncija iz Prage, vsled česar trpijo odnošaji med Čehoslovaško in Vatikanom, Vlada pravi, da želi, da se ta spor čimprej poravna in zahteva, naj Vatikan prizna Hu-sov praznik kot popolnoma notranjo zadevo češke države. Na to izjavo pa je odgovorila Sv, stolica v svojem glasilu, da res trpijo odnošaji med njo in Čehoslovaško, da pa je to povzročila čehoslovaška vlada sama, ker je trpela, da je imela letošnja proslava Husovega dne izrazito protikatolški in protipapeški značaj. Jasno je, da Sv. stolica ne more mirno gledati, da se s tiho podporo vlade žali katoliška cerkev.
Odločni Turki. Turki sedaj že čisto jasno izjavljajo, da mesta Mosula, ki leži v Mezopotaniji, ne bodo pustili Angležem, ki silno hrepene po njem, »Mosul je turški in mora ostati turški,« je rekel turški zunanji minister nekemu angleškemu novinarju, »Pustili ne bomo Mosula, čeprav ga bo treba braniti s krvjo pred Angleži,«
Za zapuščino bivše avstroogrske monarhije. Na podlagi mirovnih dogovorov bi si imele naslednice bivše a.-o, države njeno zapuščino razdeliti po gotovem ključu. Do sedaj so delegati posameznih držav že večkrat o tem razpravljali, a do sporazuma še ni prišlo. Sedaj se bodo zastopniki prizadetih držav zopet zbrali na konferenco, ki se začne 5. oktobra v Rimu,
zdravilišču, Radič in dr. Ninčic pa v Ženevi. Radič je imel pretekli teden v Ženevi govor, s katerim pravijo, da je veliko škodoval ugledu zastopnikov naše države. Prav po nepotrebnem je napadel Francijo in se zavzemal za boljševike.
p Radikali in Radičevci se vsak teden parkrat zravsajo. Radikali hočejo imeti prvo in zadnjo besedo povsod, Radičevci pa če se le ganejo, že jih kak Laza cukne za ušesa. Radikali so na svojih shodih v Osijeku in Novem Sadu poudarili, da sporazum z Radičevci ni prinesel državi nobene koristi in pristaši radikalne stranke so glasno zabavljali proti radičev-ski agitaciji. Oba shoda sta zahtevala, da radikali razbijejo zvezo z Radičevci. Toda v radikalni stranki so vsi taki shodi zastonj, zgodilo se bo to, kar Pašič hoče. In P&šič zaenkrat Se potrebuje Radiča.
Preganjanje komunistov na Oger«
skem, V Budimpešti so zaprli 42 komunistov, med njimi tudi njihovega voditelja Rakosija. Pravijo, da je policija odkrila obširne priprave komunistov za novo revolucijo. Zbirali so se na Dunaju, kamor je policija poslala mnogo detektivov, da so komuniste nadzorovali in so na ta na-, čin odkrili zaroto. Baje so dobili »zarotniki« 100 tisoč dolarjev podpore iz Moskve. Tako vladna poročila, katerim pa ni povsem verjeti. Najbrže je vsa »zarota« prirejene zato, da se odvrne pozornost Evrope od ogerskega oboroževanja.
Razstreljevaaje strojev. Avstriji je bilo po mirovni pogodbi naročeno, da mora takoj razstreliti 7000 strojev za izdelovanje raznega orožja. Avstrija pa je z uničevanjem strojev odlašala do sedaj. Izgovarja se, da nima dovolj denarja, ki je potreben za razstreljevanje. Mednarodni poslaniški svet pa je sedaj ponovno pozval Avstrijo, da brezpogojno izvrši naročilo mirovne pogodbe.
Naznanilo.
Podpisana tvrdka, nahajajoča se v Ljubljani, Mestni trg it. 18 — že nad 30 let, naznanja vtem svojim častitim odjemalcem, da se je zaradi prodaje hiše PRESELILA koncem avgusta 1.1, v novo urejene prostor«
Ufoifova ulica 5
prejšnja trgovina Anton Krejči, vogal Zvezde
Tem povodom se tvrdka vsem dosedanjim p. n. odjemalcem najtopleje zahvaljuje za dosedanjo vsestransko naklonjenost in jih prosi, da ji ostanejo tudi na novem prostoru zvesti, zagotavljajoč jim točno in solidno postrežbo a prvorstnim, trpežnim blagom, priznano najboljših tovarn, po zmernih in solidnih cenah. Zlasti pa opozarja na veliko izbiro volne, svile, bombaža za vsa ročna dela. - D. M. C preje vseh vrst, potrebščine za krojače in šivilje, dalje rokavice, nogavice vseh vrst in velikosti, moško in žensko trikot-perilo, kravate, otroške nogavice, kapice, jopice, vseh vrst gumba, galanterije itd. Velika izbira vezenin, ženskih roč. del, vsakovrstnih čipk, glavnikov itd.
Predtiskarija ročnih del z veliko izbiro vzorcev vseh tehnik vezenja. Pred-tiskanje in vezenje monogramov vseh vrst, lastno strokovno risanje napisov na zastave, trakove itd.
Del tvrdke ostane do konca t 1. i« v starem prostora na Mestnem trgu 18.
Ustanovljeno leta 1887,
Velespoštovanjem:
F. Meršsi aasi. k m i st. mm.
Sedaj Je dobro,
pravi mož, ko mu je njegova pametna žena hrbet in ude nadrgnila s Fellerfevim bolečine olafša-Jočtm ELSAFLUIDOM. Imate bolečine v udih? Nahod? Glavobol? Zobobol? Grče? Trpite na slabosti? Slabem spanju, nervoznosti? Poizkusite Fellerjev Elsafluid, kateri Vam bo v hudih dneh dober prijatelj. En zavoj a 6 dvojnatimi ali 2 specialnima steklenicama z zavojnino in poštnino za 62 Din pri lekarnaju EUGEN V- FELLER * Stublci Doni!, Elsa trg 16. — Hrvatsko,
□SPDDFS
Uporaba umetnih gnojil.
Navaden način naprave umetnih gnojil, ki vsebujejo fosforno kislino, dušik in kalij, katere rastlinske redilne snovi dobimo v superfosfatu, v dušičastih gnojilih in v raznih kalijevih soleh, je sledeči:
Gnojila, pripravna za mešanje, stehtamo v taki množini, kakor si želimo mešanico; potem jih zmešamo, vržemo v mlin, ki jih zmelje in temeljito zmeša. Mešanica pride iz mlina na kup, kjer obleži tako dolgo, dokler ne >dozori«, t. j. dokler ni godna za zadnjo mletev. V tem kupu učinkujejo razni sestavni deli eden na drugega, vsled česar nastopijo kemične izpremembe, toplota raste, večkrat znatno, in vlažnost se gubi. Pr! tem nastajajoče kemične preosnove so različne in odvisne od porabljenih sestavin. Prosta žveplena ali fosforova kislina, v kolikor se v teh gnojilih nahaja, zamore učinkovati na kalijev klorid, kajnit ali silvinit, če jih porabimo za mešanico, ter osvoboditi vodikovo kislino, ki se potem polagoma zcpet spoji z drugimi sestavinami, preden je dovršena »zoritevc.
V času teh prvih preosnov se razvija toplota. Ker se pusti, da ta mešanica določano dobo nemoteno leži na kupu — ta doba zavisi od narave in stanja sestavin, o 1 vlage in drugih činiteljev — postaja mešano umetno gnojilo »zrelo«, t. j. godno za ponovno mletev, po kateri ae preseje in napolni v vreče.
Če pri tem mešanju uporabimo večje količine čilskega solitra, potem se v dobi >zoritve«, ki traja dva do tri tedne, vsled i\ išanja topline na kupu, pojavljajo izgube. Razpadanje natrijevega nitrata nastopi v večji ali manjši meri, kar je največ odvisno «1 odstotkov vlage in od višine razvijajoče ee toplote. Toda v slučaju, če imamo prosto žveplano kislino, ki učinkuje na natrijev nitrat in osvobodi dušično kislino, se pojavlja sledeča resna ovira. Ta kislina namreč začne delovati na apnove soli ustvarjajoč apnov nitrat — zelo vlago vpijajočo snov —, ki s tem, da se navzame vlage, napravlja to zmes gnojil vlažno in kaljivo. Razentega učinkuje dušična kislina na organsko snov ostalih primesi in se ob tej priliki lahko razkraja, pri čemur se izgubijo v zrak plinasti dušičnati okisi.
Tako umetno gnojilo bi bilo za trošenje neprimerno in bi moglo razgrizti vreče, kar bi tudi za trgovino ne bilo ugodno. Povzročilo bi ne samo izgubo dušika, ampak ostalo bi tudi vlažno in lepljivo in s takimi svojstvi bi ne bilo porabno.
Če nam je na tem, da iz takih gnojil napravimo mešanico, porabno in popolno, r kateri se nahajaj tudi čilski soliter, moramo postopati na drug način
Vse sestavine (superfosfat, žvepleno-tisli amonijak, amonijaik, kalijeve soli itd.) zvzemši čilski soliter, se stehtajo in zme-ajo v odgovarjajočih količinah; potem so pešajo in zložijo na kup, ki ga pustimo na tiru, dokler se ne ohladi in »dozori« £L j. ,
todaj, ko prenehajo v njem medsebojne preosnove), kakor smo to zgoraj opisali. Predno začnemo pripravljati mešano gnojilo, ki naj vsebuje tudi čilski soliter, mora biti »dozoritev« ostalih gnojil popolna, drugače nastopijo izgube.
Čilski soliter mora biti suh in zdrobljen, zato se pred zmešanjem zmelje, kar pospešuje tudi osušenje. Na to se primerna količina štehta in zmeša z ostalo mešanico, zmelje v mlinu, preseje in napolnijo z njo vreče. Če za tako mešanico uporabimo večjo količino čilskega solitra, tedaj je večkrat potrebno, da tako napravljeno zmes pustimo dva de tri dni ležati na kUpu, predno jo zadnjič zmeljemo, presejemo in naložimo v vreče. To se ne dela zaraditega, ker bi naj pri tem ležanju nastopile kake nove kemične preosnove, ampak zato, ker se u pa tam napravljajo kepe, oziroma se ta zmes strdi, kar se pa odstrani z zadnjo mlatvijo in presejevanjem.
Če tako postopamo, bo napravljena mešanica umetnih gnojil ostala v porabnem stanju, ne bo postala vlažna in ne lepljiva ter ne bo zgubila dušika niti tedaj, če jo več časa hranimo. Velike množine na tak način napravljene in potem shranjene gnojne mešanice so se v popolnoma dobrem stanju ohranile po več mesecev.
Tridesetletna izkustva so pokazala, da naprava zmesi umetnih gnojil za različne razmere in namene, izvršena na ta način, jamči popoten uspeh, če ae ji doda največ do 125 kg čilskega solitra na 1000 kg mešanice. Navadno ji pa ne dodajemo več nego 100 kg solitra, kar v splošnem popolnoma zadostuje in odgovarja približni množini od 75 kg žveplenokislega amonijaka.
Vsakdo, ki napravlja mešana gnojila, ima sicer svoj lasten način dela ozirom na sestavine, ki jih v ta namen uporabja, vsled tega je težko podati s tem opisom določna pravila, ki bi bila za vse uporabna, pač pa naj navedeno služi kot smernica pri napravi gnojnih mešanic.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g Vrednost denarja 29. t. m. V zadnjih dneh je dinar v Curihu popustil za dve točki, vzlic temu ni zaznamovati večjega skoka tujih deviz. V Curihu se je plačeval dinar po 9.20 centimov. Domače borze so pa notirale tuje valute po sledečih cenah: funt šterling 273 Din, dolar 56.30, nemška marka 13/0, švicarski frank 10.80, avstr. šiling 7.95, francoski frank 2.67, lira 2.30, češka krona 1.67, bolgarski lev. 0.38, ru-munski lej 0,27, 10.000 mažarsk;h kron 7.92 Din.
g Znižanje kreditne obrestne mere v bankah. Zagrebške banke so konečno sklenile znižati kreditne obrestne mere. Prvo znižanje se je izvršilo že pred nekaj tedni in je znašalo samo 2 odstotka. Sedaj se je obrestna mera zmanjšala za nadaljne 3 odstotke, tako da računajo banke svojim strankam samo 15 odstotkov. Pričakuje ae,
da se bo ob novem letu izvršilo nadaljno znižanje na 12 in 10 odstotkov. Iz Ljubljane se denar že ponuja s 13 odstotki. Ta pojav je znamenje, da je težka kreditna kriza, ki je bila posledica deflacijske politike, že prestana. Znižanje kreditne obrestne mere bo moralo v najkrajšem času povzročiti odgovarjajoči padeo blagovnih cen. CENE.
g Ljubljanska blagovna borza. Pšenica bačka, postavljena na bačko postajo Din 260, pšenica domača v Ljubljani Din 265 (v nadrobni prodaji na ljubljanskem trgu Din 300—310), oves slavonski, postavljen v Postojno tranzit Din 190, v Ljubljano Din 205, (ljubljanski trg na drobno Din 230), koruza slavonska v Ljubljani Din 215, (ljubljanski trg na drobno Din 245). Fižol postavljen vLjubljano: mandalon Din 265, ribničan Din 310, prepeličar Din 335, krompir beli na nakladalni postaji Din 72, krompir rožnati na štaj. postaji Din 65, laneno seme postavljeno v Ljubljano Din 550.
g Položaj na žitnem tržišču. V minolem tednu je bila kupčija z žitom precej živahna, vsled česar so tudi cene nekoliko poskočile. Največ se je povpraševalo po pš(£iioi in ovsu, zato so se cene začetkom nekoliko okrepile. Ko so pa dospele vesti o slabih cenah na ameriškem trgu, so cene pšenici zopet nazadovale. Na čika-ški borzi je pšenica padla za 5 do 10 točk in ravnotako so tudi cene naši pšenici padle za 5 do 10 par pri kg. Naša pšenica se je izvažala v Avstrijo in Nemčijo. Oves je trden v ceni zaradi povpraševanja od strani g -ofnsBjdAod opatu os nuaraoot od !ofuBU staro koruzo ni prometa. Moke se je precej prodalo, posebno za izvoz v Avstrijo in Nemčijo. V splošnem se prava žitna kupčija še ni razvila.
g Tržišče s lesom. Kupčija z lesom so je v zadnji dobi začela povoljno razvijati. Na ljubljanski blagovni borzi se je kupče-valo za blago postavljeno na mejo po sledečih cenah: Trami sortirani Din 354, re-meljni monte Din 460, smezzole Din 550, madrieri Din 585. Blago na nakladalni postaji se je plačevalo: smrekovi ali jelovi hlodi Din 835, deske monte Din 510, jamski les Din 170, bukova drva Din 20, bukovo oglje Din 20. ŽIVINA.
g živinski sejem ? Mariboru 22. t. m.
Ta sejem je bil precej živahen. Prignalo se je 16 konj, 6 bikov, 145 volov, 390krav, skupaj 577 glav. Povprečno se je plačevalo za kg žive teže: debeli voli 8.75—9.50 Din, poldebeli 7.50—8.25, vprežni 7—7.50, biki za klanje 6.25—8.50, klavne krave debele 7.50—9.50, plemenske krave 5—7, krave za klobasarje 3.75—4.75, molzne in breje krave 8—9, mlada živina 6.75—10.50. Prodalo se je 398 glav; od tega za izvoz v Italijo 26 in v Avstrijo 58. Mesne oene: govedina 10—19 Din, teletina 12.50—19, svinjsko meso Din 12.50—20.50.
Največja izbira
vaakovntneg* mkna to hlačevtn« m motit« oblek«, A. A K. SKABERNE » Ljubljana. Mestni trtf 1<*
PROMET.
g Razširitev mednarodne obmejne postaje. V zadnjem času se je sestavil načrt za razširjenje postaje Rakek in nje preureditev v mednarodno obmejno postajo. Ta načrt predvideva tri glavna dela: 1.) Potniški kolodvor, ki naj dobi na obe strani primeren uradni prostor za prometno službo, carino in policijo obeh državnih oblastev. Ta kolodvor bi obsegal 6 tirov. 2.) Posebni kolodvor za tovorniške vlake z 16 tiri. 3.) Ranžirni kolodvor s 16 tiri. Nadalje bi se zgradila stanovanjska poslopja za okoli 140 uslužbencev, električna centrala z motorskim pogonom in razna druga potrebna poslopja
Novi železniški tarif. Belgrajski listi objavljajo važne podatke o novem železniškem tarifu, ki stopi v veljavo dne 1. oktobra t. L Izjemni tarif šteje 37 vrst blaga, in sicer: premog, koks, drva, živina, debla, mleko, krompir, sladkor, odpadki sladkorne pese, slama, lončeno blago, gnoj, kainen, dinamit, opeka, ]«>d, mineralna voda, asfalt, mineralno olje, soda, žito za mline, olje, suhe slive, lesni bri-keti, steklo, apno itd. Izvozni tarif šteje 32 predmetov; v glavnem so sledeči: premog, celuloza, cement, les za obroče, sekani les, pragovi, drva, oglje, lesni ekstrakti, papir, kalcijev karbid, pivo, aceton, krompir, odpadki sladkorne pese, slive, vino, špirit, sadje, surovo jeklo, klorno apno, kromove rude, soda, sodne in žveplene kisline, mineralne vode, cink, opeka, sveže meso, zaklana živina.
LETINA.
g Pridelek žita v Jugoslaviji. Mednarodni poljedelski zavod v Rimu je od naše vlade prejel obvestilo, po katerem se je v naši kraljevini pridelalo meterskih stotov rži 2,140.000, ječmena 4,000.000 in ovsa 3,681.000. Višek napram lanskemu letu znaša: pri pšenici za 42.5 odstot. v rži za 52.5 odstotkov, pri ječmenu za 36.6 odstotkov in pri ovsu za 22 odstot.
g Svetovna žetev 1925. Mednarodni poljedelski zavod v Rimu je objavil svojo cenitev svetovne žetve. Iz teh podatkov je razvidno, da je bila letos v Evropi zelo dobra žetev in da so pridelki tudi v Severni Afriki in Kanadi ugodni. Slabo žetev izkazujejo le Zedinjene države in Indija, katerih pridelek zaostaja za lanskim. Poljedelski zavod še nima v rokah podatkov iz Rusije, Francoske, Nemčije, Jugoslavije in Češkoslovaške. V vseh teh državah je pričakovati boljše uspehe nego lani. Iz Argen-tinije in Avstralije poročajo, da lepo vreme opravičuje na dober pridelek. Po sedaj zbranih podatkih bo letošnji pridelek pšenice za 3-4% večji kakor lanski, a ostaja za rekordnim pridelkom leta 1923 za 11%. Rži se je pridelalo letos za 38% več kakor lani in ravno toliko kolikor v rodovitnem letu 1923. Pridelek ječmena je za 15% večji kakor lani in približno enak onemu iz leta 1923. Množina pridelanega ovsa zaostaja za ono lanskega leta za 2% ter za 2-5% za pridelkom leta 1923. Nadalje je po sedanjih izgledih pričakovati v Evropi dober pridelek koruze, dočim so Zedinjene države zaradi neugodnega vremena znižale cenitev. Prilično dobro letino obeta v Evropi krompir; v Zedinjenih državah bodo letos pridelali manj krompirja. Ravnotako
bo tam in v Kanadi letos manj sladkorne pese kakor lani, dočim so izgledi pesnega pridelka v vseh evropskih državah ugodni.
g Vinska trgatev obeta slabo. V vinogradih so letos provzročili ogromno škodo bolezni peronospora in oidij pa tudi huda neurja. V Hrvatski in Slavoniji, v Bosni in Hercegovini bo zaraditega trgatev pod-srednja. Srem je zelo slab. Enako bo tudi Dalmacija imela slabšo trgatev od lanske. Bačka in Baranja, ki ste bili žrtve orkana, bosta ostali skoro brez vina. V Banatu bosta imela dobro trgatev Vršac in čoka; v drugih krajih Banata je tudi slabo. V Župi obeta vino najbolje in bo v naši državi tam najobilnejša trgatev. Smederevo po-kazuje srednje izglede. Južna Srbija bo imela slabo trgatev. Znatno trgatev kakor lani bo imela končno tudi Slovenija. Kakor kaže bo tudi povprečna kakovost vin v naši državi precej slabša, kakor je bila lani. Zaradi izgledov znatno slabšega pridelka so cene starim vinom splošno poskočile. Tudi v drugih državah ne kaže trta posebno ugodno.
g Obilen pridelek češpelj v Srbiji. Po vesteh iz Valjeva so dovozi suhih češpelj veliki, Čeprav cene precej padajo. Prejšnji teden se je na valjevsko tržišče pripeljalo nad 200 vagonov osušenega blaga. Kakor se ceni, bo količina suhih češpelj mnogo večja, kakor se je pričakovalo ob začetku sezone. Trgovci-izvozniki se pritožujejo, da imajo premalo vagonov na razpolago.
g Cenitev pridelka suhih češpelj. Po dosedanjih cenitvah bosta imeli Bosna in Srbiji letos 4500 vagonov suhih češpelj. Za ostale pokrajine nimamo še cenitev. Računa se, da bo vseh suhih češpelj v naši državi okrog 6500—7500 vagonov in da je od te količine doslej prodanih v inozemstvo na termin okrog 2000 vagonov.
g Svetovni sladkorni trg. V zadnji dobi so cene sladkorju na svetovnem trgu znatno nazadovale in to vsled povoljnih vesti o stanju sladkorne pese. Lepo jesensko vreme je ugodno vplivalo na rast pese in tako povečalo izglede na obilno produkcijo sladkorja. — Posledica je bila: velike ponudbe na tržiščih, nasprotno pa jako malo povpraševanja. Po zadnjih vesteh se pesa na češkem ugodno razvija: teža ji je večja kot lani v istem času, sladkorna vsebina pa manjša, pričakuje se pa, da se bo še razvila. V Nemčiji je tudi povoljna teža in vsebina sladkorja. Na Francoskem pa kaže se bolje. Spričo zelo ugodnih izgledov sladkorne produkcije je verjetno, da bodo cene še padale.
RAZNO.
g Hmeljarska peronospora tudi v Alza-ciji. Kakor je bilo že javljeno, se je letoe prvič v znatnejši meri prikazala peronospora na hmelju v Nemčiji in na Češkem, kjer je provzročila ogromno škodo. Sedaj javljajo iz Strassbourga, da se je ta bolezen pojavila tudi v Alzaciji. Po predavanju profesorja strassburškega vseučilišča dr. Burra se peronospora popolnoma razvije šele v treh letih. Od tretjega leta dalje postane lahko naravnost pogubna. Razen tega se je letos pojavila tudi plesnoba. Neki nasad je bil popolnoma uničen. Proti bolhaču se uporabljajo v tukajšnjih hmeljiščih prepa-
^ ^m
nRznmiin
m__m
n Tečaji duhovnih vaj v novem »Domu« (poleg cerkve sv. Jožefa) v Ljubljani do konca I. 1925. V novem »Domu duhovnih vaj« v Ljubljani fZrinjskega c. 9) se je začelo živahno življenje. »Dom« se polni skoro teden za tednom z udeleženci. Dozdaj so bili 4 tečaji: 2 za duhovnike, 1 za organiste, 1 za može s povoljno udeležbo. Nadaljni tečaji za letos (1925) bodo: Od 10,—14. oktobra za akademike (visokošolce); od 31. oktobra zvečer do 4. novembra zjutraj za mladeniče; od 9.—13. nov. za cerkvenike ia organiste; od 23.—27. nov. za duhovnike; od 28. nov. do 2. dec. za može; od 5.—9. dec. za mladeniče; od 12.—16. dec. za mladeniče; od 19.—23. dec. za može; od 27. do 31. dec. za učitelje in profesorje. — Tečaji se začno vselej zvečer prvega rn končajo zjutraj zgoraj omenjenih dni. — Udeleženci naj bodo v »Domu« do 6 zvečer pTvega dne. Kdor se hoče udeležiti katerega teh tečajev, naj se pravočasno priglasi po dopisnici na: Rektorat jezuitskega kolegija, Ljubljana, Zrinjskega c. 9, in pove, kdaj hoče delati duhovne vaje. Najbolje je, da se moški enega kraja, župnije med seboj dogovore, župniku javijo, ta pa naznani število udeležencev. Ko so po katoliških časopisih naznanjeni tečaji, prosimo čč. gg. duhovnike, da jih dajo prepisati in nabijejo te letake na vsa cerkvena vrata m v dvoranah društvenih domov. Kdor se je priglasil za duhovne vaje, pa jih iz važnega vzroka takrat ne more delati, nai se po dopisnici odglasi, da napravi mesto drugemu. Oskrba znaša na dan dozdaj 40 Din. — Vodstvo Doma duh. vaj,
Najden je 26. t. m. na cesti od Novega mesta proti Št. Petru pri vasi Mačkovec pod Trško goro mo&ki površnik v dof. cm stanju. Kdor ga je izgubil, naj sporoči na nas'ov: A. Novak, Gornji vrh, pošta Dobrnič, Višnja gora,
n Na sejmu ▼ Višnji |{ori se je izgubila večja vsota denarja, in sicer na poti od trgovine Omahen do kolodvora. Pošten najditelj naj izroči denar v župnišče Višnja gora.
rati arzenika, proti ušem pa tobačni izvleček. Vsi ukrepi proti boleznim so se letos imenitno obnesli.
g Kvašenje žita proti snetivosti. Mnogo žita pri nas propada radi snetivosti in razmeroma še malo je gospodarjev, ki svoje seme pred setvijo namakajo (kvasijo) proti tej grdi bolezni žit. Da ima dober uspeh, se mora kvasenje izvršiti natančno, kajti preveč zna škoditi kaljivosti žita, premalo pa ne koristi dosti. V novejši dobi se priporoča za kvašenje žita sredstvo >Novi Se-getan« ali jsnetomor«. Poskušnje, ki so se s tem sredstvom lani vršile na našem zavodu so se izborno obnesle. S Segetanom kvašeno žito je bilo sneti popolnoma prosto. Ker je to sredstvo poceni in kvašenje ž njim popolnoma enostavno, ga našim kmetovalcem priporočamo. — Ravnatelj B. Ska-licky, Grm Novomesto.
Dober gospodar ima tudi moderno poljsko orodje. Med drugimi prav gotovo slamoreznico, trijer, železen plug, travniško in poljsko brano, posnemalnik za mleko ter razna kovaška in mizarska orodja. Vse te stvari danes mnogo stanejo.. Zato jih nabavi tam, kjer jih dobiš po 10 Din, namreč potom dobrodelne loterije Dijaškega podpornega društva. V ta namen kupi srečko ta 10 Din in zadel boš kak zgoraj navedeni dobitek. Možno je seveda, da dobiš tudi kaj drugega, kajti dobitkov je i* 120.000 Din. Srečke dobiš povsod, zlasti P« pri odboru v Ljubljani, Miklošičeva cesta o,
jih na Bnažno desko in suši toliko časa na solncu, da se popolnoma posuše. Posušene spravi v vrečico, obesi na suh prostor, da počakajo zimske uporabe. Za uporabo jih dobro operi in daj kuhati v jed toliko časa, da se popolnoma zmehčajo. Na ta način pripravljeni paradižniki so priporočljivi zato, ker je izključeno, da bi se pokvarili.
Dobra gospodinja ima lepo, moderno kuhinjsko opravo, številno in praktično posodo, lepe servise za obed, kavo, čaj, elegantne garniture orodja, električne kuhalnike in likalnike ter bogate zaloge živil. Vse te stvari pa danes mnogo stanejo. Zato si jih nabavi tam, kjer jih dobiš po 10 dinarjev, namreč potom dobrodelne loterije Dijaškega podpornega društva. V ta namen kupi srečko za 10 Din in zadela boš kak zgoraj navedeni predmet. Možno je seveda še marsikaj drugega, n. pr. celotno sobno opravo, kajti vseh dobitkov je za 120.000 Din. Srečke dobiš v domačem kraju, če jih pa ni, piši ponje na odbor DPD, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5.
CVETJE POZIMI.
»Pozimi pa rožice ne cveto, dekle kaj pa za pušeljček bo?« pravi narodna pesem. A kljub temu si tudi v zimskem času pričaramo oziroma izvabimo lepega raznobarvnega cvetja, ki je kras naših sob. — K o r č k i (ciklame), hijacinte in tulpe posajene po lončkih cveto v primerno toplih sobah, menjajoč se, celo zimo. Poleg teh je pa nekaj grmov, ki ozelene in razcveto v topli sobi sredi zime. To so: dren, japonska kutna, češnja, marelca in divji kostanj. Koncem meseca novembra ali začetkom decembra se narežejo vejice zgoraj imenovani hgrmičev in postanja. Izberi le vejice t dobro razvitimi popki, odreži jih poševno, da je ploskev, ki usrkava vodo, kolikor mogoče velika. Tako narezane vejice postavi v primerno posodo, vazo ali precej globok kozarec, najboljši je kozarec, ki se rabi pri vkuhavanju sadja. Kozarec napolni do polovice z mlačno vodo. Vodo moraš najmanj dvakrat na teden menjati. V zakurjeni sobi bodo razcvetele že meseca januarja ali pa še prej. Mrzla zima, gorka soba, pisan cvet, ali ne bo to nekaj prijetnega? Malo truda ti napravi veliko veselja.
KUHINJA.
Spravljanje paradižnikov za zimsko uporabo. Paradižniki se spravljajo za zimo na več načinov. 1. način. Popolnoma zrele, a še trde paradižnike, ki smo jim pustili malo stebelca, nadevamo v kozarec do vrha. Za to so pripravni gladki ne predebeli sadovi. To kozarce napolnimo s prekuhanim jesihom, ki smo mu primešali nekoliko precej osoljenega kropa. Jesih mora biti popolnoma shlajen. Da se ne pokvarijo, vlijemo na vrh za prst debelo plast raztopljene maščobe. Kozarce pokrijemo in zavežemo s pergamentnim papirjem in jih shranimo na suhem prostoru. 2. način. Drobne dozorele paradižnike naložimo kolikormogoče tesno v kozarce, ali pa tudi v prstene lonce. Na 1 liter vode pridenemo 20 dkg soli in vodo prevremo. Shlajeno vlijemo čez sadove, zavežemo kozarce ali lonce s pergamentnim papirjem. Gledati moramo, da ostanejo sadovi vedno pod vodo, ker drugače se pokvarijo. Zato je dobro, da sadeže, predno kozarec zavežemo, obtežimo s primerno deščico. Ker so na ta način spravljeni paradižniki precej slani, jedi, v katero jih denemo, ne smemo preveč soliti. 3. način. Zrele debele paradižnike operi, ©briši, odstrani jim peclje in jih postavi v glinasti posodi v kot na štedilniku en dan In eno noč. Vodo, ki se je iz njih natekla, odlij, drugo pa pretlači v kozo, v kateri jih bož kuhala. Kuhaj toliko časa, da se zgoste. Primerno jih osoli in shlajene vlij v steklenice, dobro zamaši in še s pergamentnim papirjem poveži. Za hrambo so boljše manjše steklenice, ker velikih ne porabiš hitro in se sok, ki mu je pristopil zrak, kaj rad pokvari. 4. način. Zrele sadove razpolovi, debelejše razdeli na več delov, naloži
Zdravje.
Melisa je bolj gosposka zel kako#i meta, ne dobiš jo za vsakim plotom, negujemo jo po vrtovih, divja raste samo na jugu. Tudi melis je več vrst, je citronina in navadna melisa, botaniki jih razločujejo in naštejejo še več. Vsak otrok pozna »meli-sence« ali kakor jim pravijo na Štajerskem »slabosti«, to so z melisino žgano vodo politi sladkorčki. Melisine kaplje (ali karme« litarske) so znane kot zdravilo za glavobol, otožnost in težave v želodcu. Melisin čaj upliva hitro in močno, kakor da bi pil vino, po njem se pospeši izhlapenje kože, žila bije bolj naglo, kri valovi hitreje. Pomaga za jetrne in vranične bolezni, krepi živce in spomin, pomaga za histerijo ali maternič-nost in za nevralgične bolečine za krče v maternici in črevih. Ako se ustavi doječim ženam mleko, ga prikliče melisin obkladek nazaj. V lekarni se dobi melisina voda in olje. Doma si lahko napraviš priprosto ali sestavljeno tinkturo, ki pomaga za klanje in hudo grižo. Pomaga za to pa tudi vroč obkladek melisinega listja in njen čaj, ravno tako pomaga za ti dve bolezni metin obkladek in čaj in je ozdravil 1. 1857 ob času hude kolere zdravnik Erman dosti ljudi s tem.
Griža. Slovenec je pisal 12. avgusta: Griža močno divja na levem bregu Drave od Dravograda do Maribora. Na Remšniku jih umrje 10—20 oseb na teden za to boleznijo. Zdravnikov in zdravil ni. — Ljudje božji! Kdo pravi, da ni zdravnikov in zdravil? Bodite pametni! Največ jih dobi grižo, ker pijo premrzlo pijačo: vodo, pivo, vino. Ne pijte torej premrzlih pijač, rajši nekoliko segrejte. Ko čutiš bolezen, pojdi v po. steljo, naloži zloženo v krop pomočeno in izžeto rjuho ali pa toplo v prt zavito opeko na trebuh, pij istočasno vroč kamilčni čaj in potrpi v postelji. Jej precej malo in le
tekoče jedi, na pr. mleko, juho, prežganko. Cez dan pij črno pšenično ali rženo ali ječmenovo kavo. Kmalu ti bo odleglo.
Za oteklino: Nastrži na žerjavico čebe-linega satovja in drži zatečeni ud nad tem dimom, obenem naj pa kdo drugi drži nad dimom rjuho. Ko se jo ud dobro segrel, ga obvij z bato, vse telo pa v tisto rjuho, ki je polna dima, vlezi se in pokrij dobro. Ako ne preide otok prvič, ponovi.
Kamen v mehurju povzroča hude bole-! čine. Kuhaj na mleku seme starega bukovega drevesa (bukvice) in pij toplo. Delaj to kakih 14 dni. Na mehur naveži ob hudih bolečinah obkladek gomilic in pšenične moke. To se skuha kakor gost močnik in naveže gorko.
Volk, jugovica ali zade je velika muka pri hoji, nastane navadno po dolgih potih. Redno umivanje je tu glavni pogoj, v vodo kani malo žganja. Za namaz je glicerin ali kako drugo mazilo. Štupanje z riževo moko olajša skelenje in ubrani nekoliko, da se volk ne razje. Paziti je treba na čistost perila. Vojaki si pomagajo na dolgih marših z vlaganjem papirnatih odrezkov.
Skula ali zazobica je gnojitev za zobom, ki povzroča silne bolečine. Olajša bolečine in pospeši dozoritev suha smokev. Razpolovi jo, prevrej na mleku in stavi toplo na skulo. Menjaj večkrat, dokler ne dozori in se ne razpoči. Tudi žakeljčki z vročim ovsom pomagajo, če jih staviš na lice in pogosto izpiranje ust z gomiličnim čajem. Ob jako hudi bolečini v glavi je dobro če umiješ telo z mrzlo vodo ali izdrgneš saj noge s kisom.
Fisteljni ali cevke so luknjice, iz katerih teče gnoj. Narede se rade na licu, ako gnije ob zobu in pregnije. Staro domače zdravilo je bilo izmivanje z lugom brezovega pepela. Za zaceljenje so delali obliž iz luštega olja in ovsene moke.
Tinktura kuminina za materničnost in madron. Stolci na drobno 120 gr kumine in deni jo v liter rektiliciranega vinskega cveta, postavi ga 24 ur na toplo mesto in primešaj potem 0.62 gr. mošusa, 10 kapelj klinčkovega in 10 kapelj muškatovega olja. Tega vzame ženska 8 kapelj na sladkorju ali na metinem čaju, moški 10 kapelj.
Tinktura, ki osveži kožo, prežene trganje, trud in bolečine v glavi. Kupi 8 gr. bergamotinega olja, 4 gr. citronovega olja, 4 gr sivkinega semena, 4 gr kadila, 4 gr sivkinega olja in 16 gr kantističnega salmi-jakovca — vse to zlij in stresi v pol litra dobrega špirita, zamaši steklenico in postavi za 14 dni na zapeček, medtem časom pretresi večkrat steklenico. — Za ovelo polt kani par kapljic v vodo za umivanje.
(ear Ako še niste,Tea I
9 pošljite naročnino J
Vedno najnovejše
volneno blago u ltn«ke obleke In bluzo A. * E. SKABERNE » Lfcbltan«, Mootnl Ui i«.
_ SV
IZDBRHZBI
Stoletnica železnice.
Preteklo nedeljo dne 27. septembra bo po vsem svetu praznovali stoletnico železnice, te najvažnejše prometne iznajdbe. Ceste s tirom za prevoz oseb in blaga so imeli že v starem veku. Na novo so pa zaceli v 16. stoletju, ko so v nemških in angleških rudnikih napravili lesen tir za vozove. V 18. stoletju so les nadomestili z železom, oblika današnje tračnice je postala končnovel javna leta 1803. Vozovi v angleških rudnikih so imeli širino 1435 milimetrov, od ene kolesne osi do druge. To širino je vpeljal Jurij Stephenson (1781 do 1848) tudi za železnice, in to je danes normalni tir. Nekako tri četrtino vseh železnic na svetu ima danes ta tir. Nekatere države imajo druge mere; Španska in Portugalska na primer 1676 milimetrov, Rusija 1525 mm. Kjer promet ni posebno razvit, kjer ni treba velike hitrosti in kjer je premalo denarja, so se zadovoljili z ozkotirno železnico; ozki tir je veliko cenejši, bodisi že pri napravi ali pa pri prometu, vzdrževanju, nadzorovanju itd. Širina ozkotirnih železnic je zelo različna; v Bosni na primer znaša 760 mm, na Nemškem G00, 750 in 1000, na Norveškem in v Kapski deželi 1067 mm (kapski tir).
Razvoj motorja se pričenja koncem 18. stoletja. Razni poskusi so pokazali, da je motor najbolj uspešen, če ima svojo določeno pot, in na tej podlagi so delali dalje. Začetek je bil, kakor povsod, zelo težak. Šele cela vrsta posameznih odkritij in pripravljalnih izkušenj je ustvarila po-gcje za iestavo prvega modela. Poskuse je končal in jih zedinil v lepo celoto slavni Jurij Stephenson. Lokomotive iz leta 1S14, 1815 in lol6 so bile še zelo preproge, vendar so pa prepeljale že 30 ton in bo dosegale na uro hitrost nekaj nad šest kilometrov. Leia 1823 je bil Stephenson imenovan za prvega inženerja premogovne železnice med mestoma Stockton in Dar-Pngton na Angleškem; leto nato je za izdelovanje lokomotiv zgradil tovarno v New Castle, ki je zadobila pozneje svetovni glas. In 27. septembra 1825 je prvič javno poskusil svojo lokomotivo »Vzorec I«.
ta dan nastavijo začetek železnice. Lokomotiva je vlekla že 90 ton, na uro je pa dosegla več kot 24 kilometrov. Ker pa železnica Stockton—Darlington ni služila javnemu prometu, je poslovala .zelp neredno itd. Stephensco je delal naprej. Že 6. oktobra 1829 je dosegel z lokomotivo »Rok-ket« (raketa) 48 kilometrov na uro; to lokomotivo imenujejo prvo moderno lokomotivo. Leto nato, 15.. septembra 1830, so otvorili 48 kilometrov dolgo progo Liver-pool—Manchester in so začeli s tem pravo dobo železnice. Kajti ta proga je služila že javnemu prometu. Lokomotiva »Northum-brinn« je napravila tedaj 58 km na uro; vse se je Čudilo. Tako hitro je torej Slo,
ko so Me začetne težave premagane.
7» '"> >
Glavno delo je bilo s tem končano, treba je bilo samo še izpopolnjevati; na-pravljali so razne vrste vagonov, povečali so hitrost, gradili so predore, prišle so zo-bokolne železnice, vzpenjače itd. itd. Danes je vseh železnic na svetu nad 1,200.000 kilometrov, za več kot trideset zemeljskih obsegov. Največ jih je v Ameriki, okoli 620.000 kilometrov; samo v Zedinjenih državah jih je okoli 430.000 km. Evropa jih ima nad 370.000 km, Azija nad 120.000 km, Afrika okoli 55.000 km, Avstralija pa okoli 50.000 kilometrov.
KATOLIŠKI MISIJ0NI.
Pod naslovom »Katoliški misijonk izhaja na Slovenskem sedaj že. tretje leto čisto svojevrsten list, ki se jo v tem kratkem času tako priljubil in tako hitro razširil, kakor menda noben drug list. Za priporočilo ob pričetku listovega tretjega letnika ga predstavili'O Domoljubovini čita-teljem 2 besedami kakor se nam list sam predstavlja. Kdor ga vzame v roke, so lahko prepriča, da je vse res kar pravi o sebi in še pove ne vsega. Takole piše: »Katoliški misijonk so glasilo vseh misijo-bov katoliško cerkve, so glasilo njenih 40 tisoč misijonarjev in tnisijonark. Iz vseh delov sveta pišejo vanjo zlasti naši znanci in znanke (slovenski misijonarji in miai-jonarke). Vsem jako ugajajo kratki mični zgledi pod naslovom »Razno«. Mnogi zopet najprej preberejo kratke vesti z vesoljnega misijonskega polja, ki so navadno na zadnjih straneh, in šele potem berejo ualjše reči spredaj. Tudi za tiste, ki ljubijo povesti, je preskrbljeno. Da je vse še bolj živo in nazorno, so med Članki posejane slike iz misijonov. — Drugi letnik se je tiskal v 14.500 izvodih! Neki župnik z Goriškega piše: »Verujte mi, da glas »Kat. misijonov ni glas upijočega v puščavi. Našel je glasen odmev pri vseh. List nam je odprl nov svet.« Jako ugleden nemški časopis je zapisal o »Kat. misijonih« tole: »V Jugoslaviji izhaja sijajen misijonski list.« — Prva številka tretjega letnika prinaša pregleden sestavek o i ilipinih, nad vse mična pisma s. Ksaverije Pire iz Eang-koka (Zadnja Indija) in več drugih pisem slovenskih misijonarjev, sestavke pod naslovom »Razno«, pregled misijonskega dela na Španskem in kratke vesti z vesoljnega misijonskega polja. Na ovitku je pri-četek povesti »Ce kliče Gospod«. — Naročnina znaša letno 12 Din (izven JvtosI. 16 Din). Naslov: »Katoliški misijonk, Ljubljana, Tabor 12.
V vsako hišo Domoljuba!

se Imenuje ilna rajava kotenina, Izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža, — Po trikratnem pranj« postane snežno bela. V zalogi pri
A. & K. SKABERNE — IJpbljana. Mestni trjt 10.
Metuzalemi med živalmi Ko je bil
zadnjič v Ljubljani cirkus Kludsky, so govorili, da je bil veliki slon 250 let star. Nekateri so dvomili, pa je lahko res. 200 do 250 let Stare slone imajo na več indijskih dvorih, pa tudi drugod. Tak slon je živel torej že okoli leta 1700, takrat, ko cesarica Marija Terezija še niti rojena ni bila. Še Starejše kakor sloni postanejo želve, v ugodnih slučajih dosežejo starost 300 do 400 let. Leta 1906. je dovršila v zoologičnem vrtu v Londonu svoje življenje želva, koje starost je bila brezdvomno 350 let. Pojdimo od 1900 nazaj za 350 let, pridemo v leto 1550, torej v času reformacije v Sloveniji ln v začetku turških bo-ijev; Amerika je bila ravnokar odkrita, tridesetletna vojska se še ni začela. Za časa Napoleona je bila želva stara že 250 let Takoj za želvo pride krokodil; v svoji domovini jo primaha večkrat na 300 let, v ujetništvu pa knlalu izdahne. Od ptic živijo najdalj« labud, orel ih vrana. Pna dva postaneta do 200 let stara. Ni pa res, da bi čaplja in papiga dosegli izredno starost, kakor smo to navadno brali v pri-rodopisnih knjigah. Tudi pripovedke o dolgem življenja krastače so se izkazalo kot bajke. Nasprotno kakor omenjenim doigoletnežem se pa muhi enodnevnici obrne kolo življenja že v enem dnevu, drugim pa še prej.
Atanazii Kircher ni bogotajec. Jezuit Kircber je znan kot eden najslavnejših zvezdoslovcev in fizikov. Nekoč pa je imel opraviti z nekim brezvernim učenjakom, ki na noben način ni hotel priznati Boga. Ta mož zopet obišče nekoč Kircher-ja, ki ga je sicer cenil kot učenjaka. Pri tem mu jezuitski pater pokaže velik globus (izdelan posnetek zemeljske kroglje).
»Kdo pa napravil ta globus?« vpraša začuden brezverni učenjak.
»Kdo neki?« se posmehne pater, »Sam se je naredil. Nocoj to noč je sam od sebe nastal tu v moji sobi.
Brezverni učenjak pomenljivo pogleda patra. »Ja, ja,« mu odgovori pater, »mm od sebe je nastal« in pričakuje odgovora. Ko pa vidi, da brezverni učenjak postaja nejevoljen, češ, da ga ima pater za norca, mu pravi pater ljubeznivo:
»Torej vi nočete verjeti, da bi bil ta globus sam od sebe nastal in mislite, da je norec, kdor bi se upal kaj takega trditi; glejte njega pa, ki trdi, da je svet nastal sam od sebe, nimate za norca. Brezverni učenjak je zamišljen zapustil patra.
IZB0REN PLAVAC.
Letos je 50 let, odkar je preplaval angleški kapitan Webb morsko cesto med Angleško in Francosko. Na najožjem mestu je široka 34 km. Za njim so jo preplavali samo še štirje, eden leta 1911, trije pa leta 1923. Letos jo hoče preplavati Japoneo Nišimira, In Če se mu posreči, potem Še enkrat nazaj, v nasprotni smeri. Doma na Japonskem je plaval zadnjič okoli jezera,
LISTEK
Na Ključevem.
Češki spisal Jan Neruda. — Prevedel Anton Puc.
n.
Vojaštvo in uradništvo se je že razkropilo iz grajske kapele. Odhajali so v iivih pomenkih, ki so se bavili z najrazličnejšimi stvarmi, saj so vendar izpolnili že ukaz, naj se udeleže službe božje.
Skoro med poslednjimi je šla iz kapele tudi ženska, deklica kakih sedemnajstih let. Njen korak je bil boječ, nežna postava se je klonila malo naprej. Z nepokrite glave sta valovali dve težki kiti svetlih las, modra obleka je ohlapno krila telo, ne da bi mogla popolnoma zakriti krasno rast. Dolge trepalnice so senčile povešene oči, ki jih niti ni privzdignila, ko jo je nekdo pozdravil in ogovoril; »Dobro jutro, Nastasa Pavlovna!« Skoro šepetaje je odgovorila: »Hvala, dobro jutro!« in Šla je dalje z vojaki, ki so bili pred njo, hčerjo trdnjavskega poveljnika. Samo enkrat se je zahvalila tako: »Dobro jutro, Osip Mirovič!« toda niti takrat ni dvignila oči, kajti bila je pozdravljajočega spoznala po glasu.
Prišla je že do očetovega doma. Vstopila je v svojo sobico, Obstala je pri vratih in je lahno dvignila glavo. Krasne modre oči so se nedoločno zagledale v prostor, okoli malih ust pa je igrala bolest, kakor če valuje lahek, hladen veter vodo. Stala je dolgo tako in njene roke so bile križema zložene na prsih. Potem je stopila z nekaj koraki k oknu in uprla obenj čelo. Gledala je na nasproti ležeče trd-njavske nasipe. Čudne in silne misli so ji morale krožiti po glavi in začela je govoriti polglasno sama s seboj,
»Sedaj sedi ubožec tamkaj z zoperm-ma tovarišema — in mogoče joče zaradi svoje usode. Slišal je pesmi v zahvalo za rešitev — mogoč« to rešitev preklinja, mogoče se je tresel pri pobožnih zvokih pred novo nevarnostjo. Nezgode kakor toča ga ubijajo, mrtev je, a še mučen, —
ki ima 320 km obsega. En dan je plaval, drugi dan je počival itd. Vsega skupaj je porabil devet dni, AMERIŠKE RAZSUŠEVALNICE.
V London je prišel iz Amerike neki Auer, ki ima doma posebne vrste poklic. Poučuje na 70 zavodih, kamor hodijo ljudje hujšat. Pravi, da se bo število teh zavodov letos podvojilo; v njih ni nobenih jedilnih predpisov in nobene telovadbe, shujšamo po duševnih vplivih in krepitvi volje. 81 MILIJARD VRČKOV PIVA.
Varenje piva sicer še ni doseglo predvojne višine, pa je vendar lani prišlo na 159 milijonov hektolitrov ali na 31 milijard vrčkov. Prva je Nemčija s skoraj 38 milijo ni hektolitrov, nato Velika Britanija s 35 milijoni, Belgija, Francija, Avstrija itd.
»Objemite nesrečnega Ivana, kajti ne boste ga več videli!« je rekel, ko so ga oprostili vezi in je objemal Ungerna, kakor bi bil Ungern Sternbeck njegova ljubica. — Nikdar ne pozabim tega njegovega glasul Bilo je, kakor bi govoril prav mojemu srcu, a vendar ni rekel meni ne besedice, niti me ni opazili Ko bo oproščen vezi — ah — ko bi se to že enkrat zgodilo, ko bi mu bila že pomagala!«
Vrata so se medtem neslišno odprla in vstopil je častnik smolenskega pešpol-ka. Bistro je pregledal sobo, nato so se črne njegove oči ustavile na deklici. »Nastasa Pavlovna, ali si sama?« Nagovorjena se je obrnila. »Hvala Bogu, da sem, Osip Mirovič!« in sedla je na lesen stol poleg mizice, na kateri so ležale različne stvari za šivanje!
»Oče tvoj je šel na zabavo in nekaj časa imam tudi«, je rekel in sedel k njej. »Dobro, povej, kaj je novega za nas!« »Pregovoril sem tega, ki je po meni imel stražiti trdnjavo, da je zahteval dopust in naznanil, da sem voljan, ostati še en teden tukaj. Če dovolijo torej brez sumnje, bom še en teden pri tebi,« — Oči so se mu strastno zaiskrile, sklonil se je vzravnal na sedežu,
»In v tem tednu se mora vse izvršiti« je dodal Mirovič počasneje in se zlovoljen naprej in hotel prijeti roko Pavlovne, Ta pa ga je resno pogledala in položila roko na mizo,
»Ah, ko bi le vse srečno izpadlo,« je vzdihnila Pavlovna. »Bojim se za Ivana, za nas, za vse. — Ne glej tako čemerno, Osip Mirovič! Prosila sem te, da bi mi ne govoril o ljubezni, preden ne bo vse dokončano, in ti si privolil in sveto obljubil,« »Da, ali ti me varaš!« je poskočil Mirovič. »Ti ljubiš Ivanal«
Pavlovna se je dvignila. Z njenega nežnega lica je drhtela odločnost, krep-kost.
»Da,« je rekla krepko in počasi, »imaš žalibog prav. Nikoli nisem lagala in nikoli ne bom: res je, da ljubim Ivana, Tebi pa sem se obljubila za ženo, če ga osvobodiš! Vendar tudi ti, Osip Mirovič,« je govorila z glasom že manj resnim, »tudi ti ne delaš vsega le iz ljubezni do mene. Maščuješ svojega deda, ki se je bojeval z Mazepo proti Petru in maščuješ se Katarini, ker noče uslišati tvoje prošnje, da bi ti vrnila posestvo. Da tako je, ne bodi hud vsled resnice!« Mirovič, ki je med tem naglo korakal po sobi, se je prt zadnjih besedah ustavil. »Pripoveduj,« je nadaljevala Pavlovna mirno, »kakšna sredstva že imaš za težki cilj.« —
»Kakšna sredstva? Svoj pogum! Z njim se mora vse posrečiti, kajti z njim presenetimo vse, sicer pa bo pomagal tudi ponarejeni ukaz Katarinin, Skoda, da nI več brata Apolona Ušakova, ki počiva na dnu Volge. Velikolucki polk je izgubil najlepšega častnika in Ivan najod očne šega osvoboditelja. Le da bi ne bili določili
pomladi, preden ni cariua odrinila na Lf-vonsko! Še zdaj ga vidim, kako je prisegal na moje srce v petrogradski cerkvi Matere božje kazanske. In ko sva pisala manifest ljudstvu —«
»Ga imaš gotovega?«
»Tisočkrat sem ga prepisal. Noči sera prečul, oči si izpisal.«
»In koga imaš po bratu Ušakovu?«
»Koga? Hm! Imam dvornega sluga Tihona Kasatkina, potem pa pride jutri iz Petrograda moj prijatelj Semen Čevaričev, Tega na vsak način pridobimo, moramo pridobiti, kajti z Ivanom ne moremo drugam kakor v varstvo petrogradskih polkov.«
»Tukaj nimam nikogar razen Jakoba Nikitiča Pisklova, podčastnika. Pa je zato fant, ki kaj zaleže! Drugih dobim takoj, brž ko se pokažem z ukazom in razbijem nekaj črepinj.«
Pavlovna je prebledela.
»In moj oče?« je vprašala tresoča se,
»Tvoj oče? Kaj neki bi se moglo pripetiti očetu moje žene?! — Saj poroko vendar morem vzeti v misel, če ne lju-bežni, kaj praviš?«
»Moreš,« je izdahnila Pavlovna. Potem je privzdignila pobešeno glavo in rekla trmoglavo: »Pojdi!«
»Ali moram res že iti, Pavlovna?«
»Pojdi, prosim te — pojdi!« je šepe« tala Pavlovna z drhtečim glasom.
»Že grem — saj že grem!« je jezno odvrnil Mirovič in naglo odšel. Pri vratih se je še enkrat ozrl in videl, kako Pavlovna brez moči pada na stol. Glasno je zaprl vrata.
»Misliš, da bodeš carica,« je mrmral odhajaje iz poveljnikovega doma, »toda pri moji veri, morda še tebi razbijem bu-ticof«
III.
Zadušno je v Ivanovi sobi, zrak" je napolnjen s parami in duhovi, Ivan slavi rešitev svojega življenja z gostijo, h kateri je povabil svoja nepoklicana stražnika, Vino je že vse razgrelo. Iz Ivanovega pogleda sije zadovoljnost, da skoro radost, in kadar izprazni svoj kozarec za-vihti z njim po zraku in kadar kaj zine, udari s pestjo ob mizo, da poskakujejo kozarci in se steklenice nagibajo. Ni še pijan, ali vino ga vendar že vznaša v one srečne pokrajine, ki se v njih pozabi bo-, lest. Kajti Ivan je eden izmed onih nesrečnikov, ki nimajo drugega leka razen trenutnega pozabljenja. In Ivan potrebuje pozabljenja!
Njegova tovariša sta ravno tako vesela. Leno sedi Vlašev na svojem sedežu. Iz njegovih oči gleda topa zadovoljnost, njegove roke, skoro brez moči viseče k tlom, se dvignejo od časa do časa kakor, z velikim trudom, da bi segle po vedno napolnjenem kozarcu. Čektn vrši pridno posel točaja in ravno zopet nagiba sten klenico, da bi z ostankom napolnil kozarca obeh ostalih,
»Daj sem to prazno steklenico!« Kliče Ivan. Zagrabi jo za vrat, vrže jo ob zid, da se razleti v stotere drepinje, Vlašev zadovoljno kima, Čekin pa gre k Ivanov« postelji in grabi po njej, iskaje vrat «te< klenice, k* ga je videl saleteti •« tja^
»Kaj iščeš tam, Vasilij • Platoničl« vpraša Ivan.
»Nočem, da bi se ureza!,'ko padeš na posteljo.«
»Pusti, pusti to! Pijanec si nikdar ne zlomi tilnika, pravi naš medved tukaj. Pazi, da ne padeš s sedeža, Grigorij, aH pa da ne shujšaš; imaš dovolj vina, kaj praviš, medved?«
»Nimam ga,« momlja Vlašev in zopet izprazni kozarec.
»Tudi jaz ga nimam. Včasih me sicer vino premaga., dovolj ga pa vseeno nimam. — Zapoj, Čekin, — imaš lep glas, jaz sam bi pel — veš pa, da se nisem nikoli naučil nobene pesmice, — Poj, Čekin ■—prosim!« doda ? glasom, mehkim zopet kakor včasih.
»A katero?«	' ,
»Katerokoli!«
Čekin je zopet sedel in igraje se objel t roko svoj kozarec.
»Že vem,« in zapel je s prijetnim, silnim glasom pesem;
K svatbi so gosti sedli, veliko veselje imeli, veliko veselje! Za hrastove mize so sedli, iz srčbra, zlatii so jedli, oj iz srebra, zlat&l	, .
»Molči, krokar!« je zavpil Ivan v nagli jezi. »Kaj vpiješ o zlatu in srebru) ■ Ali ne vidiš, da so nam zlato in srebro že davno pobrali, da so nam dali preprosto glinasto skledo in glinast lonec? Te pro-klete, preklete vezi. Jaz jih ne...« Za-jecljal je, da ni mogel več govoriti, kakor ga je vedno prijelo, kadar so se močneje razvile v njem strasti. Skočil je kvišku, zagrabil na mizi stoječo veliko glinasto skledo, na kateri so bili še sledovi mesne jedi in jo krepko vrgel na tla.
»He, he,« se je surovo krohotal Vlašev. »Ulrikič, jeclja — in se srdi — divja — pijan je I Ivan ti si pijani Verjemi mi, jaz te poznam, jaz te —«
»Molči, širokoustnež, sicer te udarim!« jeclja Ivan in stega roko.
»Saj ne zadeneš!« se smeje zadovoljno Vlašev in vzdiguje roke. »Jaz se ne. dam zadeti — nisem zato tukaj, da bi me bil. Biti me more samo car —- a ti nisi car, Ulrikičl«
Nisem car, nisem!« se bije Ivan ob čelo. Zakrili z rokami jn si zakrije z njimi oči.
»Eh, kaj. je to, Ivan,« tolaži Čekin, »čeprav nimaš srebra in zlata, da. je le . izobilje. Saj ti vendar delajo veselje; ker imaš rad dragoceno obleko, ti jo dajo, kij še hočeš!«	;
.»Nisem car, nisem carl« jadikuje Ivan dalje. »Toda bom in moram biti in če si natolčem glavo ob zid in nag pridem na . prestol!« Njegova roka udarja na steno,
Sred katero je klečal danes zjutraj v mo-tev vglobljen, in stena odgovarja s slabim donenjem. »Jaz se oprostim, Vasilij Platoničl Glej, dragi mi — dragil« in položi mu roko na ramo. »Tt mi ostaneš ljub, tudi ko bom na prestolu. Ali verjameš, Platonič?«
»Toda ti ae boil« ae smeje Vlašev.
»BomJ« krikne Ivan srdito. »Potem
AS
pa tebe.. >'«• glas mu je 6d strahu odpo-vedal.
»Ne bojim se!« se smeje dalje pijani Vlašev, »Toda jaz vem, kar veml«
»Molči pijanecl« grmi Čekin. »Ne veš več, da ti je vsako žlobudranje o prestolu prepovedano pod smrtjo kaznijo?!«
Vlašev se je stresel. Pijano oko se mu je odprlo in roke so mu otrpnile, Z novim strahom gleda Čekiria. »Pojdi — pojdi, vendar — in ovadi mel« izpregovori nazadnje s hropečim glasom.
»Veš, da nisem podel ovaduhi — Pomiri se, naj blebeče. Sedi in pij!«
»Imaš pravi« odgovori mirno Ivan, ki so se v njem vedno kar najhitreje vrstili dojmi kakor pri otroku. »No srdi se, Gri-gorij, in pij z nama, pijl« Vzel je v roko steklenico vina in v naglem izbruhu vese-locti ga je izlil sebi na glavo. Vino mu je teklo na rame. Ivan je močno potresel glavo in se otroško smehljal, ko so ga mokri kodri ščegetali v obličje.
Pili so s čimdalje večjo vnemo,
»Nimam več vina,« je pripomnil čez eno uro Čekin.
»Naj prinesejo drugega! — Stražniki« je klical Ivan in močno tolkel s prazno steklenico ob vrata;
Poslušali so. Bližali so se koraki o3 daleč. Zapahi so padli, vrata so se odprla in vstopil je poveljnik Bevedinkov. Naglo se je ozrl po sobi.
»Ali hočeš piti z nami?« vpraša Ivan, medtem ko vstaja s Čekinom iznad mize.
»Hvala, nočem!«
»Toda mi hočemo! Saj nimamo ničesar več, prosim pošljite novo zalogo,«
»Dobrol Danes in jutri ti Se morem za proslavo tvoje rešitve dati vse, kar hočeš. Potem pa, ukazano mi je, ti moram odbiti. Dajejo ti samo devetdeset rubljev na mesec.«
»Kar devetdeset!« 6e je trpko smejal Ivan. »Kar devetdeset rubljev mesečno carjul Torej se bom moral vedno topiti prej, ali dati se trgati konjem, da bi se smel za proslavo svoje rešitve vsaj najesti. Izborno, Katarina!«
»Ne morem nič zato!« je hladno zmig-nil z ramami Bevedinkov, »Vino pošljem takoj!«
Obrnil se je in šel.
Ivan se je opotekel na svojo posteljo. Vrgel se je nanjo in začel glasno ihteti. Čez nekaj časa je umolknil. Utrujenost od dneva, vino, različni vtisi in zadnja bolest so ga uspavali.
Vlašev je že prej zaspal na svojem sedežu. Čekin pa je z dolgimi koraki meril sobo.
Komunalna posojila in državne takse.
»Županska Zveza za Slovenijo^: je poslala ministrstvu za finance naslednjo vlogo, ki jo priobčujemo brez komentarja. Vloga se glasi:
Občine in druge javne korporacije (okrajni zastopi, cestni okrajni odbori, zdravstvena okrožja) v Slovveniji so imele v prejšnji državi zakonito jim zajamčeno pravico, po kateri se jim je brezpogojno priznavala oprostitev od kolkovnih in vseh drugih neposrednih pristojbin za vsa komunalna posojila, ki so bila najeta v javne in občekoristne namene.
Te oprostitve so se izdajale na podlagi zakona z dne 25. marca 1902, drž. zak. št 70.
Od raznih zgoraj navedenih korporacij osobito od občin, dobivamo ponovno pritožbe, da sedaj gener. direkcija posrednih davkov dosledino zavrača vse prošnje za oprostitev od kol kovanja in plačevanja državnih taks — z utemeljitvijo, da mora plačati kolke in neposredne pristojbine pafi drugi pogodbenik (t. j. hranilnica ali sploh denarni zavod, ki dajo posojilo), četudi so javnim korporacijam — občinam i. dr. priznava posebna pravica do oprostitve. Ta pravica postaja ob sebi brezpredmetna, ko na drugi strani zopet prevale denarni zavodi vsa bremena nazaj na občine in druge posojila najemajoče korporacije.
Stališče generalne direkcije posrednih davkov je za Slovenijo popolnoma nevzdržno. Stojimo na stališču, da je pri nas navedeni državni zakon z dne 25. marca 1902, drž. zak. št. 70, še v polni veljavi^ ker doslej še ni bil preklican z nobenim drugim zakonom, in ga tudi ni razveljavil zakon z dne 25. oktobra 1923, še manj pa izdani pravilnik k temu zakonu.
Podpisana »Županska Zveza za Slovenijo« ima po svojih pravilih pravico in dolžnost ščititi predvsem koristi občin, kakor tudi drugih javnih avtonomnih korporacij. Zato se obrača na ministrstvo t nujno prošnjo, da opozori imenovano generalno direkcijo na njeno pogrešeno stališče z ozirom na navedene, v Sloveniji še veljavne postavne določbe; dalje, da izda odlok, s katerim se prizna občinam in drugim javnim korporacijam v Slovveniji brezpogojna oprostitev od vseh pristojbin za zadolžnice odnosno za posojila, ki se najamejo v javne namene, ne da bi se zahtevalo plačilo pristojbin od denarnih zavodov.
Dovoljujemo si opozoriti, da vzbuja stališče generalne direkcije kot neopr$vi5»
Najcenejše strešno kriflc!
— Združene opekarne d. d. Ljubljana —
Miklošičeva cesta 13 preje VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu
nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor bobrovcev (biber) in
* * zidno opeko * *
Na Iel|o se pošlje takoj popis in ponudba I
Stekleni strešniki stalno na zalogll
Jjiv fiskalizem nemalo nevoljo med ljudstvom, ko se mu nalagajo bremena, ki jih popred ni poznalo. Le v interesu države je torej, če se opusti sedanja praksa, potem bo moralno zadoščenje brez dvoma mnogo večje vrednosti za državo nego par tisočakov, ki bi jih prejela državna blagajna od taks, čo bi jih morale še nadalje plačevali oboine in druge javnopravne korporacije.
Prepis te vloge je bil poslan tudi ministrstvu za notranje zadeve, da pospeši rešitev v zahtevanem zmislu. Da bo storil naš poslanski klub primerne korake, je samo po sebi umevno.
Glavni odbor Z. S. V. javlja svojim članom:
Vojni tovariši! Kadarkoli zapoje pri Gospej sveti, zvon, tedaj se dvigne na tisočerih nevidnih krilih glas in gre preko Ko-rotana, gre ter toži, moli, prosi, upa:
»Najdov bi jo še, mamico mojo,
pa b' spevlov spet: haji, hajo!«
Tovariši! Moli akord druge kitice te znane pesmi: »se drugače je, ni več mamice« se mora prej ali slej spremeniti v radostni sozvok gosposvetskih zvonov, ki naj javijo ne poslednje ure marveč uro vstajenja našemu Korotanu.
»Najdov bi jo še« le z našo pomočjo bratje! Zato na plan! Jugoslovanska Matica Vas kliče! Kjerkoli bo ona prirejala Koroški dan, tovariši iz vojne, rade volje sodelujte, pomagajte.
Prvikrat Vam Vaš centralni odbor naravnost veleva: če drugače ne, saj udeležite se vsi do zadnjega moža vsepovsod in vseh Koroških dnevov 10. oktobra in dejansko pomagajte, da čimpreje najde Koro-tan mamico svojo: skupno Jugoslavijo, milo nam Slovenijo!
Odbor Z. S. V. v Ljubljani.
O PRANJU PRRILA.
Caou odgovarjajoče ln strokovno postopanje perilom je postalo v vojni in posebna še v po-foji-1 dobi velike važnosti. 7,a vsako gospodinjo.
Svet napreduje.
V starih časih je bilo drugače. Takratno, močno in trpežno platneno perilo, desetletja trajajoči ponos gospodinje, je preneslo tudi prartje s krtačo m drugimi takimi predmeti. — In danes?
Svet je postal lahkoživ. Finejši običaji, okusi, «ult lepote in zahtevki mode so povzročili sood-govarjajoči preobrat. Močno, trpežno, platneno perilo so zamenjale nežne, dehleče tkanine in tvornice perila tekmujejo ljubosumno druga z drugo, kako udovoljiti novodobnim zahtevam in proizvajati že finejše, nežnejše in bolj dehteče perilo.
Postopek pri pranju je za ohranitev perila odločilnega pomena. O resnem vprašanju so v interesu svojih čitateljic razpravljali skoro že vsi časopisi, osobito strokovni in gospodinjski, skušajoč najti tako potom različnih mnenj in nasvetov najboljšo metodo polepšanja in trajne ohranitve perila. Iz te strokovne literature in izmenjave različnih mnenj za in<proti, je jasno razvidno, da ima opustitev tisočletnega gospodinjskega pralnega principa jnogoče navidezno prednost, osobito z •ozirom na Jas in trošenje delovne sile, je pa združena s škodljivimi posledicami za vlakna tkanin ali pa s Prevelikimi stroški.
Ta tisočletni pralni postopek se deli v tri docela ločene dele: 1. v namakanje, 2. v izpiranje — pravo pranje — izkuhanje, 3. v splakovanje v čisti vot'i, 4. kolikor je to mogoče, v beljenja.
. v Beljenje učinkuje na vlakna tkanin vedno uni-™joce. Ta zadnji postopek ima v mestu, kjer je h naravno beljenje na solncu večinoma nemogoče, vedno tehtne pomisleke. Vporaba kisik »sebujočih sredstev vpliva na platnena vlakna vedlo škodljivo, osobito pri zvišani temperaturi. K«r
deluje tudi klorovo apno ravno potom oddaje kisika, je isto tako škodljivo sredstvo kot razne kisik vsebujoče soii in slično. Vsako, in tudi zaporedno beljenje na solncu načenja vlakna. V tropičnih krajih je bilo točno ugotovljeno, da vpliva trajno solnč-no beljenje silno škodljivo in uniči vsako tkanino ze v dobi nekaj mesecev. Beljenje se sme podvzeti tudi v najnujnejših slučajih samo en- do dvakrat na loto in to zelo previdno. Najboljše pa je vsekako pranje s priznano dobrimi pralnimi sredstvi. V tem slučaju se beljenje popolnoma opusti.
Izbira najbolj primernih pralnih sredstev. Da se zamove smotreno prati in izbrati najboljše pralno sredstvo, je treba vedeti, kako isto deluje na nesnago, na tkaninska vlakna itd. Kdor pa hoče vse to pravilno preudariti, mora vedeti, kako se odigrava pralni proces, kako se razkraja nesnaga.
Iz česa obstoja nesnaga perila? Nesnaga perila obstoja iz prahu in delcev saj, ki se pa ne držijo direktno vlaken samih, ampak so prilepljene na vlaken se držečih organičnih snoveh. Te organične snovi so v prvi vrsti ostanki škroba v perilu samem, potem beljakovine, katere izloča koža, krvna telesca, masti, ostanki jedil itd.
Kako se odstrani nesnaga? Po masti in beljakovini prilepljene plasti nesnage je treba najprej razrahljati in osvoboditi, tako da se prah in delce saj odstrani lahko brez vsakega energičnega drgnjenja. V ta namen se v splošnem uporablja lesni pepel in soda z eventualnim pridatkom mila. Te kemikalije vplivajo razrahljalno na organične snovi in mehčajo s tem tudi perilo samo. Njihovo vplivanj je pa omejeno, ker ne delujejo direktno na osnovna organične mase. Masti, beljakovine in krvna telesca zahtevajo energično drgnjenje, mehanično obdelovanje in ogretje tkaninskih delov na škodo trpežnosti perila. Tu mora pomagati znanost; treba je, da najde kemik sredstvo, ki pospeši poseben vpliv močenja, torej osvobodi organične snovi, emulzira, deli in omogoči, da jih lahko odstrani že sama čisla voda. Taka sredstva obstojajo.
Naravi vzeta in po življenjskem organizmu ponarejena sredstva. V tem oziru nas uči narava sama. Človeška, živalska in rastlinska telesa pro-ducirajo sama tzv. enzyme, to je osvobodilne posredovalce, kvasne sokove, ki dele v človeškem in živalskem organizmu iz ogljikovih hidatov in masti sestoječe redilne snovi ter jih pripravljajo potem za 1 sprejem v kri potom vodne in krvne razkrojitve. Ti enzymi se pridobivajo lahko iz živalskih trupel ter , uporabljajo potem za pranje. Čisto nič težkega ni j ponarejati ta osvobojevalna sredstva ter. jih konsu- ; mirati potem kolikor mogoče ceneno. To se je tudi j posrečilo. »TRI< je tak produkt nafte, ki vsebuje 1 izvrstno lastnost, da deli na enak način masti in , beljakovine, jih emulzira in omogoči vodi, da jih 1 sama odstrani pri pranju.	J
Trijcva soda je tudi za vsako vrsto najfinejše- j ga perila neškodljiva. Trijeva soda je s trijem pre- i parirana, kristalizirana soda, opremljena v zavojih [ po 400 gr. Trijeva soda raztopi brez sledu masti in [ beljakovinaste snovi ter s tem omogoči, da jih od- j strani voda pri pranju. Ker gre tu za organičen in j torej za nikak kemičen preparat, je naravno izključena vsaka tkanini škodljiva posledica.
Prvi del pranja: Namakanje perila. Ta uvodni ! postopek dobiva v zadnjem času prav poseben po- j men. Temeljna pogreška pri postopanju s perilom j je bila doslej ta, da se je prvemu delu pranja, na- j maknju, posvečala premala pažnja, glavna pa polagala na drgnjenje in krtačenje, torej na mehanično delo. Vzrok je temu dejstvo, da ni dosedanje namakanje koristilo skoro čisto nič, ker ni razkrojilo i le perilu prilepljene umazanosti in to niti tedaj, : kadar se je čisti vodi dodala soda, pralni ali milni i prah, ali pa tudi milo. Namen namakanja je, kratko povedano, razkrojiti in osvoboditi na platno nalepljeno in v vlakna prodrlo nesnago in to brez mehaničnega kvarjenja in močnih, celo razjedajo-čih kemikalij, tako, da se potem odstrani nesnaga tudi že z najmanjšim mehaničnim delom.
Za namakanje je potrebna le »Trisoda« in ne milo. V svrho namakanja se raztopi v vroči ali topli vodi 50—150 gr trijeve sode, kakor je že perilo bolj ali manj umazano. V to raztopino se položi perilo in namaka preko noči. Nesnaga se odstranjuje sama, kar opazimo že faltoj na vodi, ker postane umazana. Naslednjega dne se vzame perilo iz raztopine, bolj umazani deli se narahlo izperejo in potom splakanja v čisti vodi odstranijo med vlakni se nahajajoči delci nesnage, na kar so perilo
ožme.	. ,, . .. ,
Drugi del pranja: Izpiranje ali libuhavanje perila. Pravo pranje pričenja komaj po namakanju. Namen izkuhavania ie odDrati razkrojeno, v vodi
se topečo nesnago in omehčati masti oproščena platnena vlakna. ,x<
Pri itkuhavanju in izpiranju je potrebno dobro milo. Z namakanjem v trijevi sodi se odvzame perilu vsa maščoba in vlakna poslanejo vsled tega trda, raskava. Omehčati jih je treba zopet potom pranja z rahlim milom. Ako bi prali sedaj perilo brez mila ali pa z alkaličnimi ali celo razjedaliiinii sredstvi, bi ostala platnena vlakna trda in raskava in bi se radi tega trgala in sčasoma celo lomila.
Ne kvarite svojega dragocenega pcrilal Perilo; prano z dobrim, rahlim oljnatim milom ostane mehko in elastično. Na ta način prano perilo vzdrži mnogo dlje nego mehanično obdelovano.
Kako naj se perilo izkuhava? V čisti, vroči vodi se raztopi pest trijeve sode, perilo se rahlo namili in položi v to vodo ali pa se primeša enostavno že sami vodi polovica sicer potrebnega mila in se na to kuha četrt ure. Četrt ure zadostuje namreč popolnoma, ker je že namakanje v raztopini trijeve sode razkrojilo in osvobodilo vso nesnago. V slučaju, da se perilo ne izkuha ali ni za to prilike, se doseže potom izpiranja namiljenega ali v milnici namočenega perila isti efekt.
Mehko, snežnobelo perilo napravi >Zlatorog terpentinovo milod Zlatorogovo terpentinovo milo je rahlo, čisto, neutralno oljno milo, napravljeno lz najčistejših prekomorskih rastlinskih olj To milo vsebuje terpentin v kemično vezani, izborno učinkujoči obliki. Ker je pomešano s terpentinom, ima izredno čistilno moč in napravi najlepše perilo. Radi oljne primesi postane z njim prano perilo izredno mehko in elastično ter dobi prijeten in ljubek duh.
Tretji del pranja: Splakovanje perila. Po is-kuhanju ali izpranju se mora perilo še ponovno splakniti v čisti in sveži vodi. Ponovno splaknjenje se absolutno ne sme opustiti. Deli mila se morajo odstraniti popolnoma, če se hoče doseči res lepo perilo.
Prednosti pranja s trijevo sodo:
Prihranitev mila: polovica dosedanje količine.
Prihranitev časa: tri ure vsakega dne pranja.
Prihranitev dela: nepotrebno je vsako krtačenje in drgnjenje.
Prihranitev kuriva: zadostuje popolnoma četrt ure kuhanja.
Prihranitev perila: s trijevo sodo prano perilo vzdrži mnogo dlje.
POIZKUSITE TAKOJ in prepričali se bodete, da ima milo »Gazela« take vrline, ki ga usposabljajo za nenadomestljivega pri vsakem varčnem in pametnem gospodinjstvu.
Uspešno zdravljenje golše.
Med najvažnejšimi odkritji ie zdravljenje golše in debelih vratov z jodovo zdravilno soljo. Sloviti dunajski učenja* vseučilišni proteaor Dr. vit. Wagner pl. Jauregg in mnogi drugi zdravniki sklicujejo se n« tozadevne Izkušnje in poročajo o neštevilnih ozdravljenjih ; v Švici io na primer z golšami obolele ljudi celih krajev oprostili te nadloge. Ore In za povsem neškodljivo zelo uiinku-joio zdravljenje s pitjem, kl prav posebno izborno vpliva ludi na splošni počulek. Naše zdravilne soli so že tisoče osvobodile golše in debelega vratu. Zahtevajte naša poročila o zdravljenju in vporabi, kaleri bo zelo rad pritrdil vsak zdravnik. Osnovali smo razpošil jalnice v vseh državah in Vam pošljemo
popolnoma zastonj
naš popis, ki Vas bo zanimal. Dopisnica zadošča ln takoj Vam ga dopošljemo.
August Miirzke, Berlin-Wilmersiiorf
Bruchsalerstr. 5. abt. Q25.
Razno.
Osem meaeror v iraku.
Angleški letaveo Hinch-cliffe, ki služi na največjih angleških zrakoplovih, je bil doslej vsega
skupaj i« osem mesecev v zraku. V zadnjih letih je prevodi 6000 ur, to je 250 dni ali osem mesecev in 10 dni.
Škodljivost tobaka. V
cigari je toliko nikotina,
|da lahko umorimo z njim!na koto kadivca; prijela 'enega človeka ali dva, če J »e bo, a bo kar hitro pa-bl n. pr. cigaro preku- dla dol, zvijala bo bo v hali kot čaj in bi odce- krčih ln bo poginila. Ni-dek popili. Da je nikotin kotin, ki se nahaja v kr-res nevaren, nam kažejo j" kadivca, jo je umoril, pijavke. Pritisni pijavko! Dobra kupčijat Mlad
fant pride k dobremu posestniku in mu reče: »Alt ste zadovoljni, da zaslužite z enim stavkom 40 voda sem- Kaj naj pa tisoč dinarjev?« — »Se-rečem?« — »Recite: dam
U svojo hčer za ženo! Slišal sem, da bo imela BO tisoč dinarjev dote, jaz jo vzamem s 40 tisoči .11-narji in Vi jih z enim stavkom zaslužite tudi 40 tisoč.« Ne vemo, kakšen je bil odgovor.
Očetova korajža. 06e pripoveduje dogodke iz vojske in reče: »Komaj me je sovražnik zagledal, je že zučel leteli.« — »No, ali to je ujel?« ga vpraša sin.
Izboren odgovor. Nekdo se je hotel norčevati iz protesorja in ga je na-lašč vprašal: »Koliko jo trikrat tri?« Profesor mu je odgovoril: »če »e VI zadaj gor obesite, je trikrat tri 90.« češ, ti si ničla.
Letošnje obletnice. Nekaj jih bomo zapisali. Letos je 260 let, odkar so ustanovili Angleži zna. menito zvezdarno in opazovalnico v Greenvvicliu pri Londonu; sto let, odkar je med krajema Stockton in Dariington na Angleškem stekla prva železnica; petdeset let odkar je kapitan Webb kot prvi preplaval morsko ožino med Angleško in Francosko, okoli tO km široko; petdeset lel, odkar je 17 držav vpeljalo meterski sistem; trideset let, odkar se je prvič brezžično brzojavilo, in petindvajset let, odkar se je grof Zeppelin prvič peljal z zračno 1>-d jo po zraku.
Lepo povedal. Nekdo je popisoval Berlin in je zapisal tudi tole: »Pokopališča so od sredine mesta oddaljena pet do deset kilometrov. Lahko si mislimo, da v takih okoliščinah pogreb ni nobena zabava.« Mi mu tudi pritrdimo.
Wil8on in Moiej. Povemo naprvo, da je ameriški predsednik Wilsoa izdal 14 točk in hotel i
Sjimi svet na novo ure; iti, tako da bi bili vsi srečni in zadovoljni. "« so mu jih tako predelali in spremenili, da je Mj nazadnje vse skupaj B,{ in ni bil nihče zadovoljen. Wilson je umrl to je šel v nebesa, Mo«« mu jc odprl in en p vprašal: »Kdo si?« ' »Wilson.« — »Ali si1 tisti Wilson, ki je napravil 14 točk?« — »Da, J" sti Wilson sem.« — m to se mi smiliš! Ko bit vedel, kaj so napravili ljudje iz tvojih 14 točk!; — »Potem se pa ti me« se bolj smiliš, ljubi Muze«. Le pojdi dol «» zemljo, pa boš videl, M so napravili iz tvojih 'IJ postav!«
V vsako hišo »Domoljuba"!

Zahvaljujem
«e	prijatelje« „in
znancem, kateri so mi izkazali prijaznost in pomagali z dovažanjem opeke za moja, po požaru uničena poslopja, Bog plačaj vsemi Priporočam se in prosim Se za nadaljnjo pomoč pri dovozu. — Oh enem obveščam vse, da nekateri brezvestni ljudje izkoriščajo mojo nesrečo in pobirajo milodare v mojem imenu v svojo korist, za kar ni nihče pooblaščen in prosim, da se v bodofe vsako tako osebo naznani orožnišlvu, — Udani
Martin Šinkar, p. d. Žan v Javorniku,
GORENJCI!
Zakaj si delate nepotrebne stroške?
Ljubljana niti Kranj
/am ne nudi tako ugodne prilike za nakup jesenskega in zimskega manuiakturnega blaga, kakor nova, moderno urejena trgovina
Visi ko Savnik, Radovljica
Dobro blago! Prepričajte sel Nizko cenel
GOSPODINJE, vpoštevajte ! Naše milo tnamke »GAZELA« se izdeluje iz najfinejših snovi, ki perilu ne škodujejo. Zato perete z njim brez truda ter dosežetc, da je perilo res snežnobelo.
Krojaški ŠIVALNI STROJ »Gritzner«, nov, naprodaj polovico ccneje kot / trgovini. — Aleš Jaklič, Ravnik, pošta Ši. Rupcrt, Dolenjsko,
Sprejme se MIZARSKI UČENEC
nad 14 let star in krepak, poštenih krščanskih staršev, v triletno učno dobo proti 250 Din mesečne plače za hrano za dobo 1 leta. Prednost imajo železničarji. M. Gogala, mizar na Bleda L
VAJENCA Z« čevljarsko obrt, poštenih* »tarlev,
sprejme ALOJZIJ LOBODA, čevljar, Domžale, Hrano in stanovanje dobi lahko v hiši. 6560
Hrastove hlode
za žaganje in stoječe hrastove gozdove kupuje
parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani.
IZURJENE PLETILJE
za nogavice se sprejmejo takoj. — Delo stalno. Hrana in stanovanje v hiši. — E. GOSTINČAR, Šmarca pri Kamniku.	6418
NafbolJSI
Šivalni stroji je edino Ia
Josip Peteline-«
znamk«
Gritzner In Adler
10 rodbino, obrt In Indmlrljo Ljubljana Uu Prejemov«)« _ .	fpeir.nrfk«, ob vodi
Pouk » vennjH bruplita. Vetletaa garancija. Delavnica sa popravila Na veliko	Telefon 911	Na mil«
Copate! Lovski škomji!
Pravijo, da bo sima huda — zato, gospodinje in
lovci, skrbite pred vsem za gorke in suhe noge!
Prave volnene copate in nepremočljive lovske škornje dobite ▼ bogati izbiri in po nizkih cenah y znani trgovini
J. Pok nasl. A. JAMNIK
LJUBLJANA — STARI TRG 14.
Copato In ' ikornji ae dobavljajo tudi na debelol
FB1S3UH10VEG
LJUBLJANA a Stritarjeva ulica št. 5.
Priporočava se slavnemu občinstvu pri nakupa BLAGA za OBLEKE. Največja izbira svilenih RUT in SERP. — Postrežba solidna ter nizke cene. Popolna oprema za neveste.
lamei Vam,
ipft
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živin« j« brezdvomno
»MASTIN«
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljivo vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (rrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4
KDOR NAROČA ALI KUPUJE SVOBODO-MISELNO ČASOPISJE - ZLASTI »DOMOVINO«, »JUTRO«, »SLOV. NAROD« IN »KMETIJSKI LIST« — PODPIRA BREZ-VERSTVO TER GREŠI PROTI LASTNI DRUŽINI IN LASTNEMU NARODU.



M tt M
M
H
M
N N N M
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
J.	. I	iU -J sli f -S ji, ■• •' • •" ' " i 'T5 f V' V . ;
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani §e pred vo,no iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z nc-ome;enim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 260 milijonov kron.
M
K
M M
N M M
M M N N N H
ata aTa aTa iTa aTa aTa aTa aTa aTa aTa ata i
TAiTA
ATA i
Wa aTa ata ATa aTa ata j


>POMOLJUB< 1925
Kupujte vse Vaše rimske potrebščine za ženske in moške obleke pri stari, doma« trgovini
pri	EfuMjaita, tlngarjcva ulica
kjer boste dobro in pošteno postreženi. Velika zaloga sukna, štofa, kamgarna, dvojnega sukna za suknjiče Velika izbira
žameta za manteljne, posteljne garniture, odeje lastnega izdelks^konjske.koče,plahte, PorJat^terjutie, Oprava tbansc, za neveste in ženine. Perje ln puh (samo feški izdelek). Najnovejšo ogrinjalke, kocke: svilnate, volnene, žametaste, žendaste ruto in šerpe.


AFILIRANI ZAVOD: Banke Ceho-slovaških legij v Pragi z njenimi 21 podružnicami v Čehoslovaški ter delniško glavnico od XI 70,000.000 — ter rezerv, fondom od Ki 30,000.000 - ter vlogami nad Ki 800,000.000.
DobrovoljaCha banka M
w Zagrebu
podružnica Ljubljana.
Popolno vplaiana del. glavnica Din 5,000.000'— Rezerve Din 750.000-—
Brzojav!: ..DOBROBANKA" LJUBLJANA. Telefona: 9 In 720.
Prevzema vloge na hranilne knllžlce In na tekoie ralune ter ilh obrestuje kar najugodneje.
Obavlja vse banlne posle najkulantnele.
Kupujejo se suhe gobe
vedno in v vsaki množini ter plačujejo najbolje, kakor tudi kumno, janež, fižol itd. — Trg. Unna: J. KUHAN, trg. x dežel, pridelki, Kranl, Gorenj.
Ržena ŽIKR ie samo ena!
To ve vsaka gospodinja, ki hoče imeti na mizi okusno, zdravo in re-
dilno kavo. Zato zahteva v trgovini le
Ž I K O
v rdečem zavitku.
POZOR prtd ponsredbamll
Odete tlanalade
trpeine-tlger S5 Din, močne rožnstte 110 Din, fin« anifle-Sko karo 10« Din, krasno .Jaciiuard' vzorčaate 140 D, močne Mvane kainti^k odejo 170 Din, rde«« 195 Din. klotaato z niolino podlogo 205 Din, klotaate a klotasto podlago 2» D, modne konjske odeje 14« Din, hol) fine 2(18 Din, flanel rjuhe A69D razpošilja veletrgovina H. Stcrmeokl, Celje, St. 19. Ilustr. cenik • Ce?. 1000 slikami ae poSlJe vsakemu zastonj. vioroi od »uluia. kara-	■ (farna tn razne manuf. robe pa sumo 8 dni na ogled. Kdor pride r. vlakom kupovat, dobi nakupu prlm. povrnitev vožnje. Kar ne ugaja In ni odrezano. »e zamenja alt vrne denar. Naročila foz 5» D. poštnine prosto. — — — Trgovol engross cene.
Gonilna jermena
prvovrstne in neprekosljive trpežnosti ter prima VOSEK za mazanje jermenov, nudi po najnižji konkurečni ceni tvrdka
CADEŽ & BRCAR — LJUBLJANA
Kolodvorska nI. 35. — Zahtevajte cenik in vzorcel
Pri nakupu zimskih potrebščin se vam toplo priporoča splošno znana, domača in solidna tvrdka
Logar & Kalan v Kranju
na Glavnem trga.
Najnovejše volneno blago za mošk* in ženske obleke in pliš za plašče, barhanti za obleke ia perilo, zimske rjuh«, okslorti itd. Blago iz prvik čeških tovarn.	Na veliko ln malo,
najboljši in vendar najcenejši »troj za rodbino in obrt. Nadomestni deli za vse stroje,
J. Goreč, Lfubljana,
Palača Ljubljanska kreditne baake
Najboljša kolesa najceneje,
Vsakovrstne dele in opremo.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Tel.št. 57, 979 in470. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.; Gospobanka.
Račun poitnega čekovnega urada za Slovenijo it 11.943
v lastni palači (vis a vis botela „Union"). Podružnice: Celje, DJakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital in rezerve skupno nad K 60,000.000-—, vloge nad K 600,000.000--.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse banffhe transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Amerlkanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi,bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. nmr Pooblaščen prodajalec sreCk Državne razredne loterije. "VB
Izdajatelj: Dr. Frane Kulovec. i*
Urednik: Frane Zabrefc
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ce8.