Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
Lastnik Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" Uprava : Ljubljana, Cesta 29./X. št. 19 (Marn Josip). Naročnina znaša: za celo leto .... 30'—Din
za pol leta............15-— „
posamezna številka . .	r50 „
V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva je uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto V.
Ljubljana, dne 8. maja 1836
Sfiev. 4
Veselje do dela je treba poživiti
Za nami so že večji del občni zbori naših obrtniških organizacij tako prostovoljnih društev kakor prisilnih združenj. Prav je, da s stališča splošnega gospodarskega položaja in obrtniške miselnosti ter inici-jativ malo premotrimo ter razčlenimo vtise, ki smo jih dobili o stanju obrtniških organizaciji v obče kakor tudi optimizmu ali neoptimizmu obrtništva do svojih organizacij.
Prva ugotovitev je dejstvo, da optimizem. obrtništva peša, ker je pričelo obrtništvo glede na splošne gospodarske razmere dvomiti v kako zboljšanje pogojev za delo in eksistenco. Naravna posledica te glavne konstatacije pa ima vzrok, da postaja obrtnik vprav brezbrižen in skoro bi dejali nedostopen za udejstvovanje v organizacijah za dosego in poboljšanje splošnih pogojev. To smo prav dobro lahko opazili pri volitvah novih uprav, ko se je z raznimi spremembami, nadomestili in tudi povsem novimi ljudmi ustvarilo razpoloženje, katerega so narekovale baš razmere sedanjih težkih časov, pa si je članstvo prav iz teh razlogov izvolilo nove ljudi, ki naj bi uspešneje vodili gospodarsko politiko v prid članstva pri organizacijah.
Ljudi se polašča naravnost usodna brezbrižnost in nezainteresiranost, ki jim jemlje vsako veselje do udejstvovanja in dela, ker hromi njih delavnost, kar pa izvira iz tega, da ne verujejo več v uspeh dela.
To si predstavljamo lahko po tem, ko vidimo, da se vkljub neštetim našim naporom, intervencijam, akcijam ne ukrene ničesar pozitivnega, s čimer bi se položaj mogel izboljšati in priti gospodarski človek na zeleno vejo. Tako mišljenje prodira v narod in najširše njegove plasti, ki mu jemlje razumljivo vsako tvorno silo za delo.
Razočaranja, ki so vzrok tega malodušja vsled slučajev, ki jih je gospodarski človek doživel in jih še doživlja, mnogo uspešnih gospodarskih delavcev odvajajo iz udejstvovanja in postaja že moda, da se kratkomalo dobri delavci odtegujejo delu z izgovorom, češ, da se več ne da pomagati in je vsako delo pod takimi razmerami brezplodno in ničevo.
Gospodarski stanovi posebno pa obrtnik zelo čuti to pezo kritičnih časov na svojih plečih vse do časa, ko so denarni zavodi zaprli vrata svojih blagajn, ko je °brtnik izgubil odjemalca, delavca in kmeta ter uradništvo, najsibo vsled zapore denarnih zavodov, znižanja plač in pa neumestnih in za obrtništvo škodljivih zaščitnih uredb. K vsemu temu pa je poslabšal položaj še davčni vijak, ker se zahteva še iz leta v leto sem od obrtnika naravnost nemogočih in najraznovrstnej-sih plačil davkov v taki meri, ki ne odgo-
varja niti časom iz najboljše konjunkture. Vsega tega obrtnik ne more prenesti, posebno plačila davščin, ki gredo za tem, da se obrtniku predpisuje tako velika odmera, s katero se mu odvzema v dobrih časih pristradano in s trudom z žuljavimi rokami pridobljeno premoženje. Na vse to obrtništvo ne gleda več ravnodušno ter se mnogih polašča melanholija, ki konča v izlivu obupa v najžalostnejiših posledicah.
Vsi zbori obrtništva so v večji ali manjši meri obravnavali položaj svojih strok, čuli pa smo povsod o enih in istih tegobah in težkočah.
Obrtništvo je skratka povsod občutno prizadeto ter so sc doslej vse prošnje in pritožbe ter upravičene zahteve, ki so jih obrtniške organizacije stavile na merodajna mesta obravnavale s premalo dobre volje in ni storjenih skoraj nič ukrepov v zaščito eksistence legalnega obrtništva, o katerem se je vedno poudarjalo, da je steber države, ki se ga mora za vsako ceno ohraniti. Obrtništvo v teh kritičnih časih apelira na merodajne faktorje, ki odločujejo v našem javnem življenju, naj vendar že enkrat vprašajo, kaj je treba nujno sto-
Kakor smo že v štev. 3 našega lista napovedali, se je vršil dne 5. aprila t. 1. deveti redni obCni zbor delničarjev Zanatske banice v „Zanatskom domu" v Beogradu. Občnega zbora so se iz Slovenije udeležili gg. Pičman, Rebek in Urbas.
Obrtništvo se 'Zanatske banke vedno bolj poslužuje, kar se je posebno pokazalo pri ljubljanski podružnici, katera je v zadnjih dveh letih izkazala pribitek, ki že krije vse izgube in investicije, ki jih je centrala vložila v prvih letih za vzdrževanje ljubljanske podružnice, dokler ni prodrla med širše mase slovenskega obrtništva.
O poslovanju Zanatske banke za leto 1935 se je razvila obširna debata, v katero so posegli številni govorniki, deloma tudi z neumestno kritiko; ostali pa so priznavali, da banka ni mogla delati drugače kakor je.
Iz letnega zaključka banke je razvidno, da je imela ob ustanovitvi v ostalih delih države precejšnje izgube, čemur je bil verjetno vzrok to, ker se je kreditiralo širši masi obrtništva s protikritjem žirantov, ki so se v mnogih slučajih pozneje izkazali prešibke. Vsled tega je bila banka primorana postopati bolj strogo', zato so tudi izgube iz poznejših kreditov minimalne.
Ljubljanska podružnica je topogledno z ozirom na izkušnje v ostalih delih države dajala takoj ob pričetku kredite samo sigurnejšim prosilcem, vsled česar pa in radi nenaklonjenosti raznih krogov ni mogla takoj ob pričetku prodreti med širše obrtništvo in je morala prve dve leti t. j. 1931 in 1932 vložiti centrala v podružnico preko 'A milijona Dinarjev za vzdrževanje. Le z vztrajno podporo centrale in naših obrtniških organizacij se je položaj podružnice začel boljšati tako, da je bilanca ob zaključku leta 1935 izkazala samo še Din 2.435.84 izgube v petletnem poslovanju, kateri znesek pa jo visoko krit v inventarju, ki predstavlja vrednost Din 122.790.25. Za leto 1936 pa je zasigu-
riti, da ne bo prepozno v svrho zajezitve padanja optimizma in kakšnih sredstev se je poslužiti, da se bodo gospodarski stanovi in poedini delavci povrnili vsaj k upanju do vere v uspeh dela.
Ne pomaga ničesar, gospodarske kroge ter predlog in inicijative iz vrst gospodarstvenikov je treba upoštevati, vsaj obstoja nebroj koristnih nasvetov kako preurediti uspežno naše gospodarstvo; seveda pa je potrebno v prvi vrsti gospodarske kroge pritegniti k delu, jim dati odločilno besedo po svojih resničnih, ne navideznih, imenovanih predstavnikih, ki naj odločajo uspešno v našem narodnem gospodarstvu.
Predpogoj za normaliziranje in poboljšanje obstoječih razmer pa je dosledno in v vseh primerih, do zadnjega odstavka, pike in vejice, striktno in enotno izvajanje zakonov, ki se morajo izvajati v vseh predelih naše države enako in se jih ne sme izvajati za enega tako za drugega drugače, ter v tej pokrajini tako v drugi nasprotno.
Obrtništvo kliče še pravočasno po od-pomoči, katero mu naj odgovorni faktorji nudijo, da bo ponovno oživel optimizem ter da se bo zopet vrnilo veselje do dela, zaupanje in spoštovanje v avtoritete in s tem blagostanje.
ran zadovoljiv dobiček v gotovini, kar bo pripomoglo do nadaljnega znižanja obresti, s čemer bo obrtništvu omogočeno, da se bo čim bolj posluževalo Zanatske banke, kar bo v korist obrtništvu samemu.
V	upravni odbor so bili izvoljeni v celoti člaini, ki jih je predlagala uprava.
Naslednji dan t j. dne 6. t. m. se je vršila po zboru prva seja upravnega odbora Zanatske banke v Beogradu in je bil ponovno izvoljen za predsednika zaslužni in znani obrtniški voditelj g. Milan Stojanovič, za podpredsednikai pa g. Jakov Simjanovič iz Beograda in g. M. Ranniščak iz Zagreba. Na seji upravnega odbora se je sklenilo znižati obresti za	t. j. obrtni-
kom, ki ne posedujejo delnic na 9% in obrtnikom, ki posedujejo zadostno število delnic t. j. na vsakih Din 2.000 posojila 1 delnico', na 8)4%. Za zadruge, obrtniške domove in ostale kredite ostanejo obresti neizpremenjene.
Poleg ostalih važnih ukrepov se je na predlog predsednika ljubljanske podružnice g. L. Pič-mana sklonilo, da se vrše ponovni sestanki delničarjev v Sloveniji, da si delničarji izberejo člane za poslovni odbor.
Kakor nam je znano', se upravni odbor Zanatske banke skoro na vseh sejah bavi s tem', kako omogočiti obrtništvu, za kredite čim nižje obresti ter se je iste sklenilo znižati na eni zadnjih sej pred občnim zborom dne 5. aprila. Za leto 1935 se je določilo1 8 Din dividende od delnice.
V	„Obrtnem vestniku'* z dne 10. aprila t. 1. kakor tudi v „Jutru" z dne 7. aprila smo čitali članke pod sličnimi naslovi za znižanje obrestne mere pri Zanatski banki, kateri diše po istem črnilu, kakor je izdana že neka okrožnica iz iste okolice. Na to si dovoljujemo pripomniti sledeče:
Reklamo g. Rebeka o znižanju obresti bi se brez dvoma lahko smatralo za golo demagoštvo, ker g. Rebek kot član izvršnega odbora podruž-
Znižanje obrestne mere pri Zanatski banki
niče iz Ljubljane, je pač moral dobro vedeti, da se razpravlja o znižanju obrestne mere skoro na vseh sejah tako izvršnega odbora pri podružnici kakor upravnega odbora pri centrali, kjer se obširno razmotriva, kako priti do sredstev, da bi se moglo nudili obrtništvu kredite po čim bolj ugodnih obrestih ter je bil že opozorjen, da ima, upravni odbor pripravljen predlog za znižanje obresti in naj slovensko obrtništvo in g. Rebek ne misli, da je njegovo besedičenje kaj koristilo. Ako je imel g. Rebek kaj iskrene volje pomagati obrtništvu, potem je imel priliko- to v preteklosti na drugih mestih. G. Rebek se pritožuje radi nesoglasja v ljubljanski podružnici. Vprašamo ga le, ako ni ravno on in njegova okolica kriva temu nesoglasju? Po petih letih obstoja ljubljanske podružnice Z. B. zopet časti g. Franchetti-ja z željo, da bi ponovno- postal predsednik ljubljanske podružnice, preko katerega naj bi seveda vodila lestvica, po kateri bi se povzpel do predsedniškega mesta in absolutne komande v ljubljanski podružnici. Upamo, da g. Rebek še ni pozabil, pa tudi g. Franchetti ne, kako mu je prvi v letu 1927 izpodnesel stolček iz mesta vrhovne obrtniške organizacije v Sloveniji; enako pa mu je hotel prevzeti tudi mesto predsednika podružnice Z. B. v Ljubljani ob ustanovitvi. Že v letu 1927. je g. Pičman zastavil vse sile, da bi g. Franchetti ostal na svojem mestu, kar pa je spretnost g. Rebeka preprečila, dočimi je ob ustanovitvi ljubljanske podružnice Z. B. -z odločnim nastopom baš g. Pičman omogočil, da je postal in ostal toliko časa na tem mestu g. Franchetti. Za svoj padec se ima g. Franchetti pač zahvaliti okolici g. Rebeka.
OUZD v Ljubljani je zaključil leto 1935 s prehodnim presežkom Din 41.825.88. Računski zaključek se nanaša samo na bolniško- zavarovanje (brez nezgodnega zavarovanja in poslovanja z delavsko zbornico in borzo dela). Z ozirom, na določila statuta se poslovni rezultati spremenijo, ko Osrednji urad določi višino povračila, ki ga prispeva nezgodno zavarovanje upravnim stroškom bolniškega zavarovanja im ko določi ustrezni del, ki odpade na OUZD za pokritje morebitnih primanjkljajev pri ostalih krajevnih organih Osrednjega urada. Določitev višine povračila in drugih deležev je odvisna od poslovanja obeh panog zavarovanja, t. j. od bolniškega in nezgodnega zavarovanja.
Poslovni uspeh v letu 1935 je nasproti onemu v letu 1934 precej, neugodnejši. Temu so vzrok slabe gospodarske razmere, ki imajo za posledico padanje delavskih mezd in s tem v zvezi nazadovanje dohodkov urada. Poleg tega je bilo leto 1935 tudi v zdravstvenem oziru zaradi neobičajnih vremenskih prilik zelo neugodno. Pojavila se je že v prvih mesecih 1. 1935 gripa, ki je zavzela v marcu ogromen obseg. Zaradi tega je OUZD zaključil prve štiri mesece s pasivo Din 0.644 milj.
Za presojo poslovanja bolniškega zavarovanja so važni ti-le momenti:
Dvig staleža zavarovancev od 79.010 v letu
1934	na 79.263 v letu 1935 je pripisovati predvsem zasilni zaposlitvi in ne pomeni poživitve delavnosti, vendar je ta narast zvišal dohodke bolniškega zavarovanja za Din 0,124 milj. Nasprotno pa je bolniško zavarovanje izgubilo Din 0,406 milj. zaradi padca zavarovane mezde, ki je znašala v letu 1934 na dan Din 22.63, v letu
1935	pa. Din 22.395. Neugodnejše zdravstvene razmere so povzročile znatno višje izdatke. Poslabšane življonske razmere zavarovancev zmanjšujejo odpornost proti obolenjem in tudi zaposlitev zaslužka potrebnih ljudi pri delu, kateremu telesno niso dorasli, zvišuje stanje bolnikov iz leta v leto. Medtem, ko je znašal povprečni stalež bolnikov v letu 1934 2.71%, jih izkazuje leto 1935 2.79%. Tudi podaljšana podporna doba od 26 na 52 tednov stalež bolnikov precej zvišuje.
Poslovni uspeh, kakor ga izkazuje zaključek za leto 1935, nikakor ne pomeni varnosti za finančno ravnovesje bolniškega zavarovanja. Epidemična obolenja, kakor so se pojavljala v letu 1935, morajo povzročili pasivno zaključilev kljub vsemu prizadevanju samouprave, uprave in zdravniške službe. Tudi je iz slališča današnjega gospodarskega položaja vpoštevati, da bo
(Za nas je razumljivo, da se poslužuje g. Rebek za dosego svojih ciljev ponovno osebe g. Franchettija, ker se pač zaveda, da sam s svojo okolico mnogo premalo pomeni, da bi mogel dobiti v svoje roke podružnico Z. R., katero bi nato lahko uporabljal v svrhe, kakor je svoječasno uporabljal odločbe obrtniških organizacij, katerih resnica ni zagledala belega dne.
Kako je g. Pičman prišel v centralno upravo v Beogradu in s tem postal predsednik ljubljanske podružnice, ugotavljamo samo to, da je na občnem zboru delničarjev meseca aprila 1935 dobil g. Pičman preko 4.000 glasov, dočim jih je dobil g. Franchetti le preko 2.000 in gotovo tudi g. Rebek ve, da je šele 2X2 štiri.
Kako in pod kakimi pogoji je meseca aprila v letu 1935 na sestanku v Ljubljani dobila Fran-chetti-Rebckova skupina večino, se v j>odrobno-sti danes ne bomo -spuščali. Ugotavljamo samo to, da je večina obrtništva stala na strani g. Pič-m-ana, kar bo- pokazal tudi ponovni sestanek, katerega je z ozirom na izbegavanje g. Rebeka zahteval g. Pičman. Mi vemo, da g. Rebeku in njegovi okolici ponovni sestanek delničarjev prav nič ne diši ter ima le apetit, da bi vladal v podružnici na nelegalno pridobljen način glasov, kar bomo žal primorani popolnoma razčistiti, če gospoda okrog „Obrtnega vestnika“ ne bo prenehala z neresničnimi vestmi. Nesoglasje v podružnici pa bi niti ne nastalo, če bi bil Rebek in njegova okolica le malo objektivna in uvidevna ter se jo v tem oziru nudilo iz nasprotne sirani vsestransko razumevanje.
od zavarovalnih prispevkov odpisati vsako leto večje vsote kot neizterljive.
Skupni dohodki bolniškega zavarovanja znašajo 39,254 milj. (40,278 milj v letu 1934). Na prispevke odpade 38,496 milj. (39,314 milj v 1. 1934), na povračila 0,274 milj. (0,328 milj.), na dohodke lastnih kopališč v Ljubljani 0,028 milj. (0,068 milj.), -na dohodke lastnih kopališč v Mariboru 0,061 milj. (0,154 milj.), na obresti 0,390 milj. (0,399 milj.), na tečajni dobiček 0,002 milj.
Skupni izdatki bolniškega zavarovanja so znašali 39,203 milj. (39,276 milj.). Na hranarino odpade 11,016 milj. ali 28.06% (10,885 milj. — 27.03%), na porodniške dajatve 2,239 milj. ali 5.71% (2,195 milj. — 5.44%), na pogrebnine 0,275 milj. ali 0.70% (0,298 milj. — 0,74%), no stroške za zdravnike 4,528 milj. ali 11.54% (4,375 milj. —i 10.86%), na stroške za zdravila in zdravilne pripomočke — člani in svojci skupaj 3,405 milj. ali 8.07% (3,010 milj. — 8.97%), na oskrbne stroške v bolnicah — člani in svojci 4,791 milj. ali 12.21% (5,035 milj. — 12.51%), na stroške v kopališčih in zdraviliščih 2,746 milj. ali 7.—% (3,039 milj. — 7.55%), na stroške zobnega lečenja 0,820 milj. ali 2.11% (0,783 milj. —-1.94%), na stroške vzdrževanja ambulatorijev 1,020 milj. ali 2.01% (1,151 milj. — 2.86%), na upravne stroške 7,005 milj. ali 17.85% (bonifikacija tu še ni vpoštevana, ker jo določi SUZOR naknadno). Na stroške samouprave odpade 0,082 milj. ali 0.21%, na stroške laične kontrole bolnikov 0,670 milj. ali 1.71% (0,677 milj. —1.68%), na odpise in vzdrževanje inventarja 0,326 milj. ali 0.83% (0,252 milj. — 0.63%), na obresti 0,244 milj. ali 0.62%, na stroške vzdrževanja vozil 0,021 milj. ali 0.06% (0,040 milj. — 0.10%), na vzdrževanje nepremičnin (zemljišče na otoku Rabu) 0,002 milj. Prehodni poslovni presežek znaša 0,041 milj. ali 0.11% (1,001 milj. —- 2.48%).
(Dalje prihodnjič.)
Obrtniška soeiialna institucija v Ljubljani
Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov je v Ljubljani prva in tudi najstarejša prostovoljna obrtniška socialna institucija v Ljubljani ter obstoja že 47 let. Namen te ustanovitve je podpirati članstvo v slučaju bolezni, starostni onemoglosti ter prispeva v slučaju smrti članov k pogreb-nim stroškom. Pogrebni prispevki so v slučaju smrti: v 1 letu članstva 500.— Din, v 2 letu član-
stva 1000.— Din, v 3 letu članstva 1500.— Din, v 4 letu članstva 2000.—• Din, po petem letu članstva 2500.— Din. Istotako imajo svojci (člana (žena, otroci) v slučaju smrti znaten popust pri mestnem pogrebnem zavodu. Blagajna ima dva razreda. Za prvi razred se plača: pristopnina 50.— Din, za starostni podporni sklad 15.— Din, mesečna članarina 72.— Din. Ugodnosti so: Po polletnem članstvu ima član pravico na brezplačne zdravniške ordinacije, injekcije ter zdravila. V slučaju delane-zmožnosti dobiva dnevno podporo 35 Din do
„OBRTNIŠKA SAMOPOMOČ"
reg. pomož. blagajna v Ljubljani. Beethovnova ul. 10 (pritličje levo) sprejema pod izredno ugodnimi pogoji nove člane iz vrst obrtništva v po-smrtnlnsko zavarovanje. — Blagajna, ki se nahaja pod stalnim nadzorstvom komisarja kr. banske uprave, posluje z uspehom že deseto leto. Obrtniki, zahtevajte takoj informacije.
13 tednov. Nadaljnih 13 tednov dobiva pa polovico dnevne podpore, to je 17.50 Din dnevno. Za II. razred se plača: pristopnina Din 50.—, za starostni podporni sklad Din 15.—. Mesečna članarina 42.— Din. Ugodnosti so: Po polletnem članstvu ima član pravico na prvo brezplačno zdravniško ordinacijo ter zdravila. V slučaju nezmožnosti za delo dobiva -dnevno podporo 35 Din do 13 tednov. Nadaljnih 13 tednov pa dobiva polovico dnevne podpore, to je 17.50 dnevno. Isto-tako imajo vsi člani v slučaju starostne -onemoglosti pravico do starostne mesečne podpore, katere višina se ravna po posebno v te svrhe naloženem kapitalu. V bolniško blagajno se sprejme vsak samostojen obrtnik jugoslovanske narodnosti do 50 leta po pregledu blagajniškega zdravnika.
Obstoj te ustanove dokazuje, da blagajna izvršuje svoje dolžnosti napra-m članstvu. Vodstvo blagajne pa se trudi, da pridobi v to ustanovo še več članstva, kajti ta ustanova nadomešča v marsikaterem pogledu prisilne slične ustanove. Zato je vsekakor prizadevanja privatne inicijative pozdravljati v tem pravcu in je v lastnem interesu obrtništva, da k taki ustanovi pristopa.
Vsa pojasnila o pristopu in poslovanju blagajne se dobe pri blagajniku g. I. Kersuiču, kroj. mojstru, Ljubljana, Prečna ul. 4. Želeti bi bilo, da vodstvo blagajne z vsemi prisilnimi in prostovoljnimi organizacijami naveže več stika, ker uspeh gotovo ne bo izostal. * 1 2 * 4 5 6
Na seji širšega odbora Osrednjega društva jugoslovanskih obrntikov za dravsko banovino, ki se je vršila v nedeljo, dne 3. t. m. v društveni sobi v Ljubljani, so se soglasno sprejeli med drugim sledeči važni sklepi:
1.	) Redni letni občni zbor OD.IO za leto 1935 se vri>i dne 24. maja t. I. v Ljubljani v beli dvorani hotela „Union“.
2.	) Predsedstvo se je pooblastilo, da uredi vse potrebno za občni zbor, ki naj tudi pripravi poslovnike za osrednje društvo in podružnice.
3.) Delovanje predsedstva in vsi ukrepi, ki so se ukrenili, so bili soglasno odobreni, rušilce obrtniške sloge in zavesti pa se je energično obsodilo, proti katerim so se izdali najstrožji ukrepi.
4.	) Predsedstvo se je soglasno pooblastilo, da ukrene tudi nadalje, na merodajnih mestih vse v zaščito obrtništva v vseh perečih vprašanjih.
5.	) Predsedstvu se je naročilo, da gre tudi v bodoče po poznanih začrtanih smernicah, nadstrankarsko, kakor do sedaj.
6.	) Zahteva se predhodna Izmenjava v Zbornici za TOI, posebno obrtnega odseka, in razpis volitev v Zbornico.


Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske
cjj dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem \ računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
—
Socijalna politika
Računski zaključek OUZD v Ljubljani za 1.1935
Dom jugoslovanskih obrtnikov r. z. z o. z.
v Ljubljani
V četrtek dne 2. aprila t. 1. se je vršil v prostorih DJO v Ljubljani prvi redni občni zbor naslovne zadruge. Kakor znano, se je ustanovila ta zadruga na pobudo ljubljanskega članstva podružnice DJO z namenom, zgraditi obrtništvu primeren počitniški dom. Zadruga je to svojo misijo tudi izvedla ter kupila primerno planinsko posestvo na Govejku pri Medvodah, kjer je uredila domi, ki že služi v danih razmerah svojim namenom.
Občni zibor je otvoril in vodil načelnik tov. Muc Martin, krojaški mojster. Tajniško poročilo je podal lov. Martinc Ivan, slikarski mojster, iz ‘Katerega posnemamo, da je zadruga v administrativnem pogledu v preteklem letu uspešno delovala, saj je prejela preko 150 došlih in odposlanih dopisov, načelstvo se je sestalo k 24 sejam in več sestankom, nadzorstvo pa se je sestalo k 3 sejam. Članov šteje zadruga 52 s preko 70 vpisanimi deleži.
Blagajniško poročilo je podal tov. Mihelčič Ivan, elektrotehnik, iz katerega posnemamo, da je zadruga imela celokupnega prometa v 1. 1935. preko 280.000 Din. Matorijelno stanje zadruge je še kolikor toliko ugodno, čeprav je precej dolga,
za katerega pa je ustaljen definitivni načrt odplačevanja. Sledila so poročila gospodarja, ki ga je podal tov. Jarc Anton, krojaški mojster, kot namestnik in poročal o izvedenih gradbenih delih; poročilo obratovanja krčme je podal poslovodja tov. Marn Josip, pleskarski mojster. Za nadzorstvo pa je poročal lov. Šimenc Hinko, ščetarski mojster. Vsa poročila so bila soglasno odobrena, kakor tudi računski zaključek. Sledile so nekatere izpremembe v pravilih, katere so bile soglasno odobrene. Pri volitvah novega načelstva in nadzorstva so bili izvoljeni večinoma stari funkcijonarji z nekaj izpremembami, ter je bil izvoljen ponovno za načelnika tov. Muc Martin, za podnačelnika pa tov. Pičman Lovro. Podanih je bilo nekaj koristnih in umestnih predlogov. Po izčrpanih slučajnostih pa je predsedujoči ,pozval članstvo k obisku doma na Govejku posebno pa še za Veliko noč, ko' bo na Veliki ponedeljek obletnica otvoritve in blagoslovitve doma.
Iz delovanja te zadruge, ki je predvsemi socijalna ustanova, se razvidi uspešno poslovanje, zato obrtništvu priporočamo, da si o delovanju in pomenu te ustanove predoči dejstva.
Konstituiranje uprave obrtniške zbornice v Beogradu
Nove taksne določbe
Po § 26. finančnega zakona za leto 1936/1937, ki je stopil dne 1. aprila t. 1. v veljavo, prinaša tele važne izpremembe taksnega zakona:
1.	Na objave, ki se lepijo na okna, zidove, vrata itd., se zniža taksa iz točke 1. tarifne številke 8 od Din 1 na 50 par, za trajne reklame pa se zniža taksa iz točke 2. te tarifne številke na 40 do 250 Din namesto dosedanje takse, ki je znašala 60 do 500 Din.
2.	Taksa iz 5. opombe k tarifni številki 10. na kupone oziroma dividende ostane 1%. Na tantieme pa, ki ne spadajo pod uslužbenski davek iz čl. 96. zakona o neposrednih davkih, se plača kot taksa 10%, na druge tantieme pa 1%. Ta določba velja tudi za take dividende oziroma tantieme, ki so odrejene oziroma bodo odrejene za poslovno leto 1935. ali za kakšno drugo poslovno leto, zaključeno po 31. decembru 1935.
3.	Člen 15. taksnega zakona je z veljavo za vso državo takole izpremenjen: Vloge, prošnje, pritožbe, tožbe itd., ki se osebno izroče in ki ne spadajo pod zakon o sodnih taksah, ni mogoče sprejeti, če niso opremljene s predpisano takso. Ako pa prispejo te vloge brez takse ali z nezadostno takso po pošti, se uvedejo v protokol in izroče oblastvom s tem, da se vlagatelji pozovejo, naj plačajo predpisano takso, ker se sicer vloga ne bo obravnavala, preden se ne položi predpisana taksa. Oblast, ki ji je vloga poslana, bo pozvala vlagatelja, da plača predpisano takso v 30 dneh, ker bo sicer smatrala, da vloga sploh ni bila vložena.
V nedeljo, dne 3. maja t. 1. so se sestali novoizvoljeni svetniki beograjske obrtniške zbornice na svojo prvo zasedanje po volitvah svetnikov za področje te zbornice. 'Pri volitvah predsednika je bil ponovno izvoljen na čelo kot predsednik gospod Milan J. Stojanovič, dolgoletni predsednik te zbornice, znani obrtniški voditelj srbskega obrtništva. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen g. Krsta Ginovič, mesar, za II. podpredsednika pa Svetozar Djakovič. stavbenik. Po ponovni izvolitvi za predsednika te odlične obrtniške organizacije v Beogradu se je g. Stojanovič zahvalil za zaupanje ter v svojem naslednjem govoru očrtal naloge in načrte, ki jih ima obrtniška zbornica v Beogradu pred seboj. Po splošnem gospodarskem poročilu o stanju obrtništva in gospodarstva ter o davčnih vprašanjih in preobremenitvah obrtništva se je dotaknil tudi vprašanja kreditiranja obrtništva potom Zanaske banke. Poudaril je, da bi bil obrestni odstotek gotovo nižji, če bi država že enkrat vplačala dolžni znesek na glavnici v znesku 11 miljonov, ki ga še doslej dolguje. Nujno potrebno je oživo-tvorjenje gospodarskega sveta, katera ustanova je predvidena s samo ustavo. Po teh in drugih za obrtništvo važnili vprašanjih se je po poročilu zborniškega tajnika g. dr. Mišiča, ki je poročal predvsem o davčnih vprašanjih, razvila debata ter je bila seja ob 7. uri po celodnevnem razpravljanju zaključena z uspehom.
Qp. ured. Na teritoriju beograjske obrtniške zbornice je 33.039 obrtniških obratov. Proračun odn. obračun te zbornice za leto 1935. znaša skupno dohodkov in izdatkov 1,037.555.17 Din. Torej zbornica je skupno dejansko prejela goraj označeni znesek. Od tega zneska pa je prejela od doklad na davke znesek Din 283.933.54. Na raznih taksah pa je prejela znesek Din 720.515.—. Preostanek pa je prejela na račun raznih dohodkov. Povrniti se moram k članku v „O. V.“ z dne 15. I. t. 1. kjer je g. Lečnik iz Celja razlagal številke in dohodke zbornice za TOI v Ljubljani odn. obrtnikov, kjer je navedel, da dobi zbornica na dokladah znesek 309.216.— Din. To se pravi, da ljubljanska skupna zbornica prejme pri 18.500 obrtnikih prednji znesek, ki je za preko 26.000 Din višji samo na dokladah na direktne davke, nasproti 33.039 obrtnikom. G. Lečnik in vsi obrtniki bi se morali s področja zbornice za TOI v Ljubljani zanimati za dohodke in izdatke zbornice, ki je vendar javna ustanova in morajo biti tudi računi vsakomur, ki pripada tej Zbornici, na zahtevo tudi na vpogled. To še posebno ko iz gornjih številk vidimo, da je beograjska obrtniška zbornica samo na raznih taksah prejela znesek, ki je 2.6krat večji kakor pa doklade. Iz tega sledi, kar si more vsak človek, ki zna količkaj računati, sam izračunati, da morejo takse obrtnikov Pri Zbornici za TOI v Ljubljani biti vsaj polovico toliko visoke, kakor v Beogradu. Toliko smo smatrali za enkrat pribiti. Računarji in pristaši skupnih zbornic pa na delo, da bomo vendar že enkrat z združenimi močmi izračunali in podali obrtniški javnosti sliko, koliko resnično pia-da obrtništvo v sedanjo skupno zbornico, ko nam ie znano, da znaša proračun za tekoče leto 3,016.000.— Din. Vsi obrtniki tozadevno na delo zahtevajmo, da se nam poda že enkrat čist račun ju prejmemo točne podatke, ki se nam jih se doslej na večkratne prošnje in zahteve ni Podalo. Obrtniški imenovani zastopniki v Zbornici dvignite glave in stopite vendar že enkrat s šte-
vilkami pred obrniško javnost, da Vas bo vsaj poznala in podajte resnično sliko in številke o gospodarstvu v Zbornici. — Obrtništvo je že nervozno vsled Vašega odlašanja, ker še doslej niste natočili čistega vina...
Naročnike opozarjamo na plačilo naročnine. Vsakdo kdor nima te poravnane, naj dolžni znesek takoj nakaže na naslov Uprave lista „Obrtnik" ček. račun štev. 12.986.
Iz uprave. V prihodnjih dneh prejmejo naročniki, ki so v zaostanku še za leto 1935. in nazaj položnice z izvlečki za plačilo zaostale naročnine in jih prosimo, da naj to nemudoma nakažejo. Zavedajte se, da je od rednega plačila naročnine odvisno redno in večkratno dostavljanje lista. Pričakujemo, da bodo to cenjeni naročniki upoštevali ter ne povzročali upravi nepotrebnih stroškov.
4.	Obrestna mera iz odstavka 2 čl. 32 taksnega zakona, je znižana z 8% na 6%.
Eksekutivni stroški za poravnavo rednih in kazenskih taks iz postavke 3. istega člena znašajo sedaj: a) za izročen pismeni opomin 1 Din, če dolg ne presega 200 Din, odn. 0.5% od dolga, ki presega 200 Din in ki ni večji nego 10.000 Din, 1% pa od dolga, ki presega 10.000 Din; b) za popis in zaplembo stvari 5 Din, če dolg ne presega 500 Din, 1%, od dolga, ki presega 500 Din in ne presega 10.000 Din, in 2% od dolga nad 10.000 Din.
5.	Takso na račune, note, poročila in podobno iz tar. štev. 34. je treba plačati samo, če se ti računi dejanski izdajo. S tem je ukinjeno dosedanje obvezno izdajanje računov. Taksa pa znaša sedaj: za vsote nad 50 do 100 Din 1 Din, za vsote nad 100 do 500 Din 2 Din, za vsote nad 500 do 1000 Din 3 Din in za vsote nad 1000 Din 5 Din od vsake pole. Računi do 50 Din so prosti takse, tudi če se izdajo. Taksa nabave knjižice iz točke 3 iste tarifne številke je povišana s 5 na 10 Din. Na to opozarjamo peke in mesarje. Že
1 * N
ZANATSKA BANKA
Kraljevine Jugoslavije a. d.
Podružnica Ljubljana
Gajeva ulica 6.
Centrala Beograd
Delniška glavnica Din 75,000.000 Udeležba države Din 30,000.000
Glavna podružnica ZAGREB
Podružnica Sarajevo
Podeljuje obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Priviligirane Agrarne banke.
Sprejema na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve. Upravlja imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle.
Brzojavni naslov: „Zanatska" Ljubljana Telefon štev. 39-20 Račun Poštne hran. štev. 14003
Nove uredbe
Minister za trgovino in industrijo je v sporazumu z ministrom za socijalno politiko odn. kmetijskim ministrom predpisal:
Uredba o razmerju števila učencev do števila pomočnikov v trgovinah in obrtnih delavnicah. To uredbo so že dolgo časa zahtevale tako delodajalske. kakor delavske zbornice ter bo sedaj topogledna vrzel v obrtni zakonodaji izpopolnjena.
Uredba o izdelovanju umetnih in korigiranih mineralnih vod. Ta uredba je .bila izdana na podlagi čl. 62 ter se s to določa, da se morajo izdelovalci umetnih mineralnih vod glede na fa-brikacijo svojih izdelkov prilagoditi uredbi v roku 6 mesecev. Uredba tudi podrobno našteva in opisuje postopek pri izdelavi teh vod.
Razno
Bednostni sklad. Proračun izred-dnih izdatkov in dohodkov bednostne-ga sklada znaša 5.85 milijona Din in se za kritje izdatkov tega fonda pobira davščina delojemalcev in službo-dajalcev. Vsi nameščenci in delavci, ki so zavezani socijalnemu zavarovanju, in vsi prejemniki pokojnin iz ,sredstevi samostojnih .pokojninskih ustanov plačujejo 0.50% kosmatega zaslužka, če od teh svojih prejemkov plačujejo uslužbenski davek najmanj 2 Din tedensko odnosno 11 Din mesečno. Službodajalci pa plačajo 1% kosmatih zaslužkov odnosno pokojnin ne glede na višino uslužbenskega davka.
plačana taksa za nabavljene taksne obrazce za račune se ne vrne več.
(Op. ur.: To se pravi, koleke in račune lahko vsakdo sam lepi in uniči).
6.	Kazen za izvrševanje obrti brez pooblastila .ali dovoljenja iz čl. 52 taksnega zakona se zniža od trojnega na enkratni znesek redne takse.
7.	Prva opomba iz tarifne številke 92. taksnega zakona, po kateri je bilo za trgovske, obrtniške in druge obrate plačati poleg takse za dovoljenje tudi takso za protokolacijo, čeprav proto-
kolacija za te obrate ni bila obvezna, je sedaj razveljavljena.
8.	Oproščene so vse kazni, izrečene proti zadrugam, njihovim zvezam in njihovim funkcijo-narjem za taksne prestopke iz tarifne številke 12., 62., 81. in 92. taksnega zakona, zagrešenega do 31. januarja 1936. To velja za dopolnilno prenosno takso, za točilno takso in takso za trgovske, obrtne in druge obrate. Postopek, v kolikor je glede teh kršitev v teku, se ustavi, če so pa že izrečene razsodbe, se kazen ne bo plačala, že plačane kazni pa se ne vrnejo.
Odprto pismo g. Rebeku
Prejeli smo in priobčujemo:
Gospod Rebek Josip.
Prav iznenadilo me je Vaše vabilo, tako da sem šel od obrtnika do obrtnika ter jim pokazal in prebral vabilo, s katerim me tako vljudno vabite, da bi se udeležil te konference.
Gosp. Rebek vprašam Vas, ali imate tako kratek spomin, da ste pozabili, kako zatirano je obrtništvo v gornjegrajskem srezu, včlanjeno sedaj pri Skupnem združenju obrtnikov v Mozirju. Naj Vam navedem par podatkov. Dosedaj še ni bilo razpuščeno nobeno strokovno združenje razen Zadruge oblačilnih strok v Ljubnem, kateri sem predsedoval in sedaj se me upate zopet klicati, da bi z Vami sodeloval, kljub vsem šikanam, katere sem moral slišati na občnem zboru v Mozirju, in na izrednem občnem zboru v Radmirju od gospode, ki gospoduje pri Zbornici, Okrožnemu odboru v .Celju in pri Skupnemu združenju v Mozirju.
Ti gospodje naj zakon bolje upoštevajo, potem bi jim človek še šel na limanice, tako pa ne več. Saj bo že kmalu 2 leti, kar ni bilo občnega zbora pri Skupnem združenju v'•Mozirju, kljub zahtevam po zakonu s strani članstva in ti gospodje pri Zbornici so šli preko zakona, ko so potrdili listo z 22 glasovi, listo Ljubno z 54 glasovi pa razveljavili, kje je bila takrat uslužnost in naklonjenost do obrtništva, katero se tako hlini danes.
Tukajšnje obrtništvo komaj čaka, da pridejo volitve v zbornico, ker takrat bo obrtništvo obračunalo za vse krivice, katere so se mu godile s strani imenovanih gospodov. Volilo bo v zbornico zares take ljudi, katerim zaupa.
Prosim, da se to na konferenci prečita, ker delegat Ljubnega se konference noče udeležiti. Na same obljube danes obrtništvo ne gre več, dejanje naj govori!	Matija Fludernik, 1. r.
Ljubno, dne 13. marca 1936.
Dodatek. Obrtnikom priporočam, da vztrajajmo v borbi za naše pravice, katere moramo prej ali slej izvojevati.
Kdor zasleduje članke v „Obrtniku“ zadnje leto, bo vedel kakšna krivica se godi obrtništvu s strani Zbornice TO! v gornjegrajskem srezu. Zato želi tukajšnje obrtništvo, da bi bile čimprej volitve v Zbornico, da takrat voli res samo poštene in pravicoljubne ljudi, kateri bodo naše obrtniške zadeve res pravično zastopali, pustili pa tudi obrtništvu, da si pri Združenjih voli samo svoje uprave, ne da bi jih Zbornica sama imenovala, kakor imamo slučaj pri Skupnem združenju obrtnikov v Mozirju.
Tovariški pozdrav!
Fludernik Matija, 1. r.
Ljubno, dne 5. aprila 1936.
Op. uredn. Prednje je uredništvo prejelo skupaj te dni ter je to odgovor pisca vrstic g. Rebeku na okrožnico štev. 6., ki jo je razpošiljala Zveza obrtnih društev dravske banovine posameznim obrtnikom širom banovine. Naše uredništvo poseduje več sličnih dopisov, toda prednjega smo na izrecno željo pisca priobčili, pripominjamo pa, da g. Rebeku ne bo mogoče loviti več kalinov na limanice, kakor si je menda predstavljal, ko je razpošiljal vabila za konferenco, ki bi se morala vršiti dne 15. marca t. L, ker je vabil več naših odličnih pokretašev, organizacije pa je popolnoma prezrl Nam je le žal, da se konferenca ni vršila, ker bi gotovo udeleženci doprinesli k razčiščenju stvari. Posebno še zato, ker so bili par let sem najboljši politični prijatelji g. Rebeka in njegovi zagovorniki na vladi, pa ni pokrenil kljub vsej moči, ki jo je imel, akcije za omiljenie davčnih in drugih bremen obrtništva tako, da bi bil res uspeh če bi bili politični mogotci naklomjeaii obrtništvu, kakor se niso izkazali.
Iz obrtniškega pokreta
Občni zbori podružnic D JO so se vršili:
Škofja Loka: Dne 9./II. t. 1. ob 15. uri ob lepi udeležbi članstva. Funkcionarji so podali svoja poročila iz katerih se razvidi, da si je naša postojanka v Škofji Loki utrdila svoj položaj in pridobila naklonjenost in upoštevanje javnosti, kljub oviram nezavednega obrtništva. Občnemu zboru je prisostvoval za ODJO tov. Pičman in Muc, ki je podal kratko poročilo in smernice za nadaljne delo. Izvoljen je bil z malo izpremembo stari odbor, na čelu z dosedanjim 'predsednikom tov. Zontarjem.
Isti dan zvečer je podružnica priredila v prostorih pri „Otetu“ predpustno zabavo v materi-jelne namene društva, katera je bila dobro obiskana ter je lepo izpadla.
Vrhnika: IV. redni občni zbor podružnice DJO se je vršil v nedeljo, dne 8./111. v prostorih narodne šole. Predsednik tov. Stanovnik je vodil občni zbor ter pozdravil zastopnika ODJO tov. Pičmana, ter tov. Mama za ljubljansko podružnico. Sledila so poročila funkcijonarjev. iz katerih je posnemati, da je bilo poslovanje podružnice uspešno, kar se tudi vidi iz gmotnega stanja. Potem je pozdravil zborovalce za ODJO tov. Pičman, ki je izčrpno poročal o organizaciji in položaju obrtništva ter njegovih zahtevah. Sledile so volitve ter je bil izvoljen za predsednika tov. Petkovšek Ivan, za podpredsednika pa tov. Žitko Franc. V odbor, nadzorstvo in namestništvo pa ugledni obrtniki raznih strok. Novoizvoljeni predsednik se je za izvolitev zahvalil ter apeliral na odbor, da ga pri delu podpira. Pri debati je bilo sklenjeno, da se bo uvedla skupno z Združenjem na Vrhniki obrtna policija. Po pravi obrtniški debati, v katero je poseglo več obrtnikov z raznimi tehtnimi vprašanji je predsedujoči z zahvalo vsem navzočim, posebno pa delegatoma, zaključil dobro uspeli zbor. Novoizvoljeni odbor nam jamči, da bo podružnica tudi v tekočem letu uspešno delovala.
Dravograd: V nedeljo, dne 8. marca t. 1. se je vršil občni zbor DJO v Dravogradu, ki se ga je udeležil za ODJO tov. Kolobar iz Celja. Iz poročil vseh funkcijonarjev se razvidi, da je podružnica v preteklem letu agilno delovala. Za predsednika je bil ponovno izvoljen agilni tov. Ponde-Ijak, kakor tudi ostali odbor, ki jamči, da še uspešneje deluje v tekočem letu. Teritorij dravograjske podružnice se razteza čez cel srez. Med letom je pristopilo mnogo novih članov. Dravograjsko po-
družnico stavljamo za vzgled mnogih ostalim podružnicam, kar se tiče agilnosti delovanja, kljub raztresenosti odbornikov. Novemu vodstvu želimo po tej poti naprej za naše pravice do končnega cilja.
Medvode: Agilna podružnica DJO v Medvodah je uprizorila dne 1. marca t. 1. v Sokolskem domu v Medvodah z velikim uspehom in ob polni zasedbi občinstva igro „Hlapec Jernej in njegova pravica", pri kateri so sodelovali skoro izključno le člani podružnice in so svoje vloge prav častno rešili.
Meseca avgusta tekočega leta priredi podružnica Medvode veliko obrtniško tombolo, za katero bo obrtništvo pripravilo izključno le obrtniške izdelke ter bo tudi zelo veliko dobitkov. Cisti dobiček tombole ie namenjen za gradnjo obrtno-razstavnega doma v Medvodah. Priporočamo vsemu obrtništvu, ki bo sprejelo od podružnice DJO v Medvodah torrvboflske karte, da jih ne vrača nazaj društvu nego jih obdrži ter nakaže vsote za poslane tablice, katere bo obrtništvo v najkrajšem času prejelo. — Priporočamo obrtništvu, da topogledno akcijo podružnice v Medvodah podpre ter naj sleherni svojo zavednost pokaže s tem, da vsaj nekaj tombolskih kart odkupi.
Sostro pri Ljubljani. V nedeljo, dne 29. marca t. ;1. se je vršil v narodni šoli v Sostrem ob veiliki udeležbi obrtništva sestanek obrtnikov iz Sostra in okolice v svrho ustanovitve podružnice DJO. Ta sestanek se je vršil na pobudo podružnice DJO v Devici Mariji v Polju ter so se ga udeležili funkcijonarji na čelu s tov. predsednikom Tomšičem ter delegata ODJO tov. More in Mam. Obrtniki tega kraja so bili doslej le deloma včlanjeni pri podružnici DJO v Devici Mariji v Polju ter so vsled prevelike oddaljenosti in podrobnega dela sklenili ustanoviti svojo posebno podružnico s sedežem v Sostrem. Pripomniti moramo, da se je navzoče obrtništvo z zanimanjem zavzelo za ustanovitev podružnice, saj je v okolišu okrog 80 obrtnikov. Soglasno je bila sklenjena ustanovitev podružnice, izvoljen pripravljalni odbor ter podpisana pravila. Pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo večinoma mlajši in mnogo obetajoči obrtniki, je pričel takoj z resnim delom za ustanovitev nove postojanje DJO.
Vesti iz združenj.
Združenje ključavničarskih mojstrov v Ljubljani je imelo dne 28. marca t. 1. svoj občni zbor, na katerem so bila podana poročila funkcijonarjev ter izvoljen nov odbor na čelu s predsednikom g. Breskvar Ivanom, ključavničarskim mojstrom v Ljubljani. Bivši načelnik g. Martinčič je že pred časom podal ostavko na svoj položaj ter je občni zbor vodil podpredsednik g. Ferjan. G. Breskvar, novi predsednik, je bil izvoljen soglasno, kar je priznanje staremu obrtniškemu delavcu, ki pred 3 leti vsled ožjih volitev odn. žrebanja ni bil izvoljen vsled naporov skupnežev, kljub temu da se je udejstvoval v združenju ključavničarskih mojstrov popreje že nad 10 let. Tudi v odbor so bili izvoljeni drugi odlični ključavničarski mojstri.
Združenje tesarskih mojstrov v Ljubljani ie
imelo občni zbor dne 29. II. t. 1. Zborovanje je vodil vsled odstopivšega predsednika podpredsednik g. Kregar ter poročal o nevzdržnem položaju ter propadanju tesarske obrti. Za novega predsednika je bil izvoljen g. Kavka, za podpredsednika pa g. Kregar, oba iz Ljubljane.
Združenje mizarjev v Ljubljani je imelo občni zbor dne 29. II. t. 1. Dosedanji predsednik g. Primožič je podal poročilo dosedanjega odbora. Za predsednika je bil nato izvoljen g. Ivan Goljar, za podpredsednika g. Lancoš Dimitrije, oba mizarska mojstra iz Ljubljane. Tudi v odboru ie več novih ljudi.
Združenje mesarjev, prekajevalcev in klobasičarjev za mesto Ljubljana ie imelo dne 22. marca t. 1. občni zbor, ki je bil zelo številnoi obiskan ter je bil izvoljen pri bojnem glasovanju dosedanji predsednik g. Breceljnik in večinoma stari odbor. Opozicija se je baje pritožila vsled nepravilnih volitev odn. postopka pri volitvah.
Več ljubljanskih združeni ie imelo občni zbor meseca marca. Tako Združenje elektrotehtničnih obrti Dravske banovine. Združenje zidarskih mojstrov, pri katerem je bil izvoljen za novega načelnika g. Kalc Jakob, zidarski mojster iz Ljubljane namesto dosedanjega predsednika g. Hlebša. Tudi druga združenja so imela občne zbore iti jih je le še par, ki istih niso absolvirala.
Rasno
Banovinske davščine. V letu 1936/37 se bo pobirala 50% banovinska doklada k državnim neposrednim davkom (doslej 53%), 5% nadomestna doklada za odkupnino osebnega dela in 5% zdravstvena doklada, skupaj 60% (doslej 63%)'
Banovinske trošarine so se v nekaterih postavkah in za nekatere stvari tudi spremenile, toda neznatno. Trošarina na električni tok ostane neizpremenjena, le cerkve so oproščene banovinske trošarine za razsvetljavo. Vse spremembe odnosno neizpremeniene postavke vsebuje „Službeni list dravske banovine".
Pravilnik o obsegu in razmejitvi gradbenih del je izšel meseca aprila v Službenih Novinah ter določa razmerje med posameznimi gradbenimi obrti. Ta pravilnik je tudi v mnogih točkah prizadel gradbene obrtnike. Obrtniške organizacije odn. združenja prizadetih gradbenih strok so že storila vse, da se pravilnik v korist obrtništva popravi in da ne bodo imeli privilegijev in si pridrževali vsako večje delo le pooblaščeni inže-njerji.
Delavstvo in nameščenstvo tvornice Tivar v Varaždinu stavka. Našemu bbrtništvlu, posebno pa oblačilnemu, je dobro znana tvrdka „Tivar", ki je s svojimi nizkimi cenami, da o izdelkih niti ne govorimo, oblačilno obrt v državi povsem pritisnila ob tla, je zadela na odpor pri svojem delavstvu in nameščenstvu vsled skrajno nizkih plač, da je stopilo v stavko, ki traja že več dni.
Delavstvo in nameščenstvo je v svojih zahtevah na upravo tvornice v glavnem prikazalo sramotno nizke mezde, nadurno in čezurno zaposlenje, kakor tudi neizvajanje socijalne zakonodaje. Doslej se delavstvo in nameščenstvo ni vrnilo na ddlo, ker tovarna ni ugodila njihovim zahtevam. Prebivalstvo Varaždina simpatično spremlja pravično borbo osobja, ki- ga le-to vodi za svoje pravice. Zahtevamo, -da se s strani oblasti v tem slučaju energično napravi red v pogledu izvajanja socialne zakonodaje, kakor tudi, da se do-ločijo za take tvornice že enkrat minimalne mezde. — Pa smo uverjeni, da po izvedbi tega ne bo mogoča taka konkurenca „Tivarju" kakršno je vodila ta tvornica doslej proti obrtnikom oblačilne stroke v škodo naroda in države.
Iz uredništva. Vsa vodstva obrtniških organizacij tako Združenj, kakor uprave vodstev podružnic DJO in ostalih obrtniških organizacij prosimo, da nam poročajo o svojem delovanju posebno pa da nam pošiljajo poročila o svojih občnm zborili in sestankih za objayo. 1 osebno prosimo, da se nam pošiljajo v objavo poročila, ki se nanašajo na akcije, ki so življenjskega pomena za obrtništvo. Na primer o akcijali proti Bati. varju in ostalih gospodarskili vprašanj.
Ti-
Tiskali J. Blasnika masi., Univerzitetna -tiskarna »n litografija, d. d. v Lj-ubljani. Odgovoren L. Miku •