- \ J slovenskih delavcev v Ameriki iSte-v. SO "STozcls:, 23. 3-o.10.ija, 1900 Le-fco Vin. Blazna ? Morilka soproga oproščena. Gospa E. RaajB«y, ktera je due due 23 jnuija m. I. v Garden hotelu umorila svojega soproga Herbert J. Raiuseya, ko mu je prerezula vrat z britvijo, je bila te dni pred poro tu i m Bodiftčem umora uekrivim spoznana. Porotniki bo prišli do prtipričanja, daje bila žena blazna, ko je izvrfiila zločin. Med ujenim bivanjem v Matte wan blaznici je g *spa Kamtiey povila dete. Zdrav-uika Jockson in Campell sta rekla, da |e žena zblaznela, ko je čutila, da postane mati. Gospe RamsyHve dete je v varstvu njenih stariSev v Williaunvportu, Pa. Porotniki a • se posvetovali samo tri minute. Sodnik je obdržal ženo v zaporu, da jo bode dal preiskati glede njenemu duševnega stanja. Osleparil uboge služkinje. Policija zasleduje nekega moža, kteri ai je služkinje izbral za žrtvn svojega prekanjenega sleparatva. Izdal se j« kot predsednik od American H »srd of Reference Co. in obljubil dekletam preskrbeti dobre službe. Z denarjem, kterega je prisleparil na ta način, je konečno pobegni 1. Nesreča na morju. New Roc belle, N. Y., 20. junija. Z v»č tovariši je veslal 7letni Frederik Lendrecht iz Oak Islanda v čolnu po zalivu navzgor. Blizu New Roehelle soje prevrnil dolu in vsi so padli v vodo. Lendrecht je utonil, njegove tovariše pa ■o rešili. Roparji napadli staro dvojico. \V i 1 k e s h a r r e, Pa., 19. junija. Ravnokar so dospela sem poročila o krvnem činu v nedeljo zjutraj. Prizorišče je bilo v Kitchen's Cree-ku, 18 milj od tod, v osamljenem farmerskem okraju. Tam je živel Edvard Moore, S4 let star premožeu farmer s svojo 81 let staro ženo. Za prodauo zemljišče je imel v hiši 841*1, ko ao v nedeljo zjutraj ob 2. uri ulomili v hišo štirje roparji, atarega moža so premagali in zvezali. Potem so trpinčili staro ženo, da bi jo prisilili povedati, kje je skrit denar, toda ona ni hotela nič povedati. Nato so trpinčili starca in ga konečno z revolverjem pobil: na tla. Vsled ropota seje prebudila v hiši speča 10 let stara Mary Tubbs, splezala skozi okno in šla budit pol miljo oddaljene sosede. »Slednji so se takoj podali nad roparje, jednega obstrehli in baje vse štiri spozuali. Hedaj jih čuvajo meščani in bati ee je, da pride še do liučanja. Dva voza zvrnila v rov. Sb amok in, Pa., 19. junija. Dva s premogom naložena voza Bta danns v velikem Cameron rovu se svruila 3-X) Čevljev globoko, kjer so delali premog^rji. Slednji ao komaj nil i brez poškodovanja. Dvigalni aparat je porušen, vsled česar je 150 mož brez dela. Ceno pive zvišali. Chicago, 111., 21. junija. Tli-kajšnji pivovamarji so danes pri iborovanju sklenili ceno pive za SI pri eodu zvišati. Zvišanje cene ta koj stopi v veljavo. Ž* več mesecev so trajale obravnave med pivovar uarji, toda iste so obetale še le vap* h, ko ao bili tudi mali in ne odviani pivovamarji pri volji zvi čati ceno. Gospodje posestniki pi vovarn aedaj trdijo, da ao povišali ceno le v interesu malih gostilničarjev, kar pa alednji nikakor ne morejo umeti, še manj pa vrjeti. Danes večer se je govorilo, da bodo proti pivovamarji postopali na pod lagi „anti trust" zakona. Pazari. Še pravočasno zapazili. V petnadstropnem poslopju na vogalu Madison Ave. in 63. ceeti je dne 19. junija zjutraj nastal požar, kteri je napravil veliko škodo. Ko so ogenj zapazili, bila je že streha v plamenu in prebivalci ao se komaj rešili. V prvem nadstropju je stanoval nek zdravnik z svojo ženo in prijateljem, vsi trije so v nočnih oblekah ubežali na cesto. V drugem nadstropju je stanovala zakonska dvojica s tremi otroci, kterim jn bila vsled dima in plamena pot po stt pnjicah zaprta. Ž-Mia je bila v takem strahu, da je hotela skočiti že skozi okno toda mož jo je še pravočasno zadržal in peljal ženo in otroke na rešilno leatvo, po kteri so brez težave dospeli na prosto. Tudi drugi prebivalci so brez poškodovanja ubežali iz goreče hiše. Med tem časom se je razširil plamen po vsej hiši in trajalo je vhč ur napornega dela, pridno so gasilci ogenj omejili. Zuotrajue poslopja je popolnoma pogorelo. Proviroče-uo škodo cenijo na $30.000. Trgovski tlel mesta pogorel. Ii 1 o o m i n g to n, lil., JO. jun. Ves trgovaki del m« sta je danes zjutraj pogorel. Škode bede najbrž.-8200.000. Ogenj je nastal v Gree-novi sedlariji na vogalu Monroe in East ceste in se vsl^d hudega vetra zelo hitro razširil čez oni del mesta. Ker krajevni gasilci niso bili vstanu ogenj omejiti, poklicali s na pomoč gasilce iz Peorije n. Spriiigiielda. Mestni major in več druži h mož je skušalo s tem preprečiti razširjanje požara, da eo ve< hiš z dinaimtoni pognali v zrak. Ob svitu si je kazal ljudem strašen pnzor. N a Vt >tiue voz v j%-bil< naloženih / raznim blagom, da bi istega spravili v varnost, na drug' strani pa razvaline, iz kt*-rih se j> valil dim. Hotel poyorel. South Bo d d, 20. jun. t,Morrison Hotel" je danes ogenj p<ogovarjalo o nameravanem napadu zdiuamitom in to je povedal Smithu. Ta pa pravi, da mu je Havill prav natančno popisal kraj, kje leže naboji. Druga znamenja kažejo, daje Havill sain položil naboje pod most. Ilavill je jeden liajhudobnej-ših skabov v služhi železnične družbe in je raznoterokrat brez uzroka streljal na štrajkarje in druge ljudi. Grozovito mučenje. S a n Francisc, lih junija. S pamikom ,,P' ricu dospoli japonski časopisi poročajo o oBodi morilcev korejske kraljice. Morilca sta bila brata po imenu An in Kwong. Po storjenem zločinu sta bežala na Ja ponsko odkoder se je Kwong vrnil v svojo domovino in prišel v roke 'blesti na Koreji. Da bi ga prisilili \i izpovedi, raztegnili so Kvvonga na železnem odru, mu z razbeljenimi kl<;ščami trgali meso v malih košček i h raz t^l^sa m mu potem počasi drobili kosti, dokler ni ne--avčnik izpovedal vse glede umora kraljice. Kwong je umrl med mučenjem. Ko je bil mrtev eo mu odsekali giavo. Ana so pozneje zvabili na Koreo iu ga tudi obglavili. .Japonska vlada je sedaj vpeljala preiskavo in zahteva, da se oeobe, ktere ho mučili oba brata in ju ob-! glavili, strogo kaznujejo, kajti vlada na Koreji je obljubila morilcem kraljice nič žah ga storiti. Razmere na dv< ru v Seoulu so vsled tega d"g"dka proti Jap mski tako napete, da j 'ponskemu poslancu ne dovolijo pristop k cesarju Koreje. Vsled tfjga mislijo, da je Japonska dobila že davnej za željen i izgovor postopat; proti Koreji, oziroma si prisvojiti deželo. Hude skušnje. Seattle, Wash., 21. junija. F. Jockley, mornar iz San Francisce je od družbe devetih mož poslednji med živimi. Družba je dne 25. maja odrinila z ribiško ladijo iz San Francisce na Unimak Island, kjer je kapitan hotel počakati dokle.r se ataja led. Bogastvo zlata v Nome pokrajini je preslepilo devet mornarjev, da so drugo noč zaprli kapitana iu druge tovariše v obednico in hitro z najpotrebnejšim oskrbljenimi čolni, zapustili ladijo. Kmalu potem je nastal strašen vihar, dva čolna sta se prevrnila in šest mornarjev je vtouilo. Jockley, čigar čoln je preBtal vihar, je po strašui vožnji s svojima tovarišema dospel na kopno. Tam so našli v neki samotni koči trohnjeno truplo kakor videti -e več mesecev mri ve-* ga m< ža. Ko so truplo pokopali, pobrali so živila, dve puški iu S300 lenarja Ter se zopet podali s Čolnom proti 175 milj oddaJjeuim Dutch Harboru. Med zelo težavno iu nevarno vožnjo sta umrla njegova t variša vsled mraza in p. manjkanja. Jockleya je konečno našel oxenil, bil 23 let star, njegova žena p i 16, a je imela 840.000. O božiču 1S96 je žena zbolela, dne 4. januva-r:ja 1897 pa umrla. Zdravniki so b li mnenja, da je smrt nastala vsled srčnega kapa. Kmalu potem se je zvedelo, daje Benham v Batavia kupil višnjevo kislino. Truplo mlade žene so izkopali in v n.eneni želodcu našli sledi strupa. Benha-ma so prijeli in bil v pravdi spoznan krivim umora in k smrt' obsojen. Njegovim odvetnikom ne je posrečilo dobiti drugo obravnavo, v kterej j'« bil spoznan nedolžnim. Maščevalec svoje časti? New H a v e n, Conn., 20 junija. Danes popoludne se je vrnil oOletni George Janz, delavec tvrdke Winchester Repeating Arms Co. preje negn navadno domov. „Kje noja ž»Mia?" je vprašal i vojn taščo, gospo Marjeto Shea. ,,Šlaje 9 psom na polje", je odvrnila stara. Janz je planil iz hiše, toda se vrnil čez nekoliko minut smrtno bled, hitel v zadnjo 'sobo, zgrabil win-chesterko, planil zopet vun in tekel proti bližnjemu gozdu. ,,Za božjo voljo," je kričala tašča za njirn, „ne umori tvoje žene 1'• Kmalu potem je zagrmel stre]. Janz je prišel v kratkem času zopet nazaj, postavil puško v kot in se odpeljal na policijsko postajo, kjer je ovadil, da je ravnokar po nesreči ustrelil nekega moža. V gozdu je našla policija 28 let starega George Goerin-ga, znanega moža, kteri je kakor Janz delal pri Winchester Repeating Arms Co. Kroglja mu je predrla zgorenjo čeljust in provzročila takojšno smrt. Policija je zvedela, da je Janz našel svojega tovariša Goeringa v družiti svoje žene. Mi-nolo noč so zaprli tudi morilčevo soprogo. Žena je mlada in lepa G» ering jo je zalezoval, kojebilaše dekle. Vlak padel v vodo. Lebanon, Ky-, 20. junija. Blizu Calvary je padel včeraj popoludne vlak Louisville & Nashville železnice skozi Rolling Fork most v 25 čevljev globoko reko. Jame6 Houston iz Tine Hill in George Mullins iz Mount Vemona sta bila na mestu usmrtena in več druzih osob poškodo> anih. Dvanajst lokomotiv v zrak razletelo. Battersfield, Colo., 2 !. junija. Vsled razstrelbe neke velike posode za olje v kolarnici za lokomotive Southern Pac:fic železnice sta bila dva delavca usmrtena iu 12 lokomotiv je razletelo v zrak. Vsaka posamezna lokomotiva je bila vredna $30.000 in vse so bile popolnoma uničene. Olje se je baje samo vnelo, kar je prouzročilo raz-■trelbo. Evropejske in druge vesti. London, 20. junija. Blizu Hampton Court* je ponesrečil da nes zjutraj izletni vlak. S 'stdeset osob je bilo baje več ali manj hudo p"škodovanih. Bukarešt, 19. junija. Vstaja na Bolgarskem se ved no i>olj razširja. Pri Duran-Sekah je bilo v praski z vojaki 50 kmetov usmr-teuih. McKifilay in Roosevelt. MeKiulpy in Roosevelt bodefa torej v prihodnji volilni borbi kandi data republikanske stranke. R >osevelt je kandidaturo sprejel še le po prigovarjanju. Drugo mesto nič ne ugaja njegove j časnih lep-nosti ;;v drugej vrsti pa velji start mnenje v političnem živijo u, da je mesto podpredsednika za ' -acfga kandidata fiolitični grob. Toda kaj lahko mogoče je. da se bode diplomatični Roosevelt izjemoma le obdržal na vrhuncu politične javii' st» in se včasih tndi javno i glasil in politi * a rje c«do presenetil, posebno ker sam špekulira nn kandidaturo predsednika v letu 1904! Rooseveltovakandidatura za p d-predsednika letos bode ukrMpila tiket McKinleya ; prvega kot junaka boj i k in polju na Kubi čislajo -JingoiHti in vsi oni. kteri hrepene po razširjenju domovin^ drugemu pa poniaiia veliki kapital. Republikanci si t- raj v tem oziru ! so zh-moglr z lira ti boljših mož sa svoj tik^t. McKinhy je p »vsem udan .Viark Hanui in drugim veliko kapitalistom, in ti ne d« I c b. 1 š^ga tnoža v d' segd n ih kapitalisu nih poželenj. 11 > vit pa še vedo« nase obrača «vseh po sluvi na bojnem polju hlepčih JingoiPtov in Imperija! isto v Ni sicer naša navada. da bi vedež-va 11, t"da ziij. menja kažejo, da bode v jeseni zmagal republikanski Jtiket, ker dobr<- =o ga pogruutali. Ta dvojna kandidatura ima v istini prav obilo gama ob sebi. Oba kandidata sta odločna zastopnika kapitalistov, za ktere se delavcem ni mogoče ogrevati, ker nemarno v postavodajalstvu pričakovati vrednega prielnška v naših težavah, še manj pa poBtav v našo korist. Le glede dela se nam morebiti ni hati, da bi bilo to ovirano, ali celo za štapalo, nko bode zmagal republikanski tiket, ker ne bode nikakih novotarij: ne bodo omajali ali prenovili eolninskr tarif, kar je velike važnosti za to deželo, in kredit de-ž te bode o-»tal nedotakljiv, ker bode ostal veliki kapital z vsemi svojimi trusti na krmilu. Delavske zahteve in težnje bodo pa tako teptane kakor so bile pod Cievelandom v Chicagi pri Pullmanovemštrajku ali pa Idaho pod McKinleyem. Za-vedeoi delavci ne bodo dali svoje giasove ne za dem jkratični, uiti republikanski tiket, ampak za tiket, kterega postavi delavska stranka; ako p i drugega ne ostane, bodo |>a tt^ed dvem zlom si izvolili saj ono, ktero jim saj nekaj obeča, to je de I o I V stal e domovino so se podali: John Adamič iz Gowande, N. Y., v Kom polje; John Tušek iz Mariane, Ark., v Cabar; Ivan Žurga iz Rul vi lie, Miss., v Plesce; Matija Ula-šič iz Gibraltarja, Pa., v Dragatuš; J< sip Maluarič iz Anaconde, Mont, v Zagorje; Audrej Fink iz Loraina, O., v Toplice; Frank Zagorc iz Oat Hill, Cal., v NovoM-sto; Josip Hrovatin iz Forest City, Pa., v Ljubljano; Miko Juduič iz Brad-d' cka, Pa., v Dobravce; John Zupan iz Pueblo, Colo., v Kropo; Franjo Rajakovič v Konstanjevac ; Martin Radelja v Osterc, Janko VlahoviČ v Tupčtno, Janko Zupančič v Dol. Osterc, Anton Rudan v Oačjenac vsi iz Steeltona, Pa. ; J. Cerar iz Forest City, Pa., k sv. Trojici ; John Sadar iz Forest City Pa., v C* rovec; Josip Grahek, v Semič, Josip Spehar v Dečine, Jakob Krakar v Kot pri Črnomlju, vsi trije iz Calumeta, Mich.; Miko Rus iz Steeltona, Pa., v Ljubljano; A. Podkrajšek iz Braddocka, Pa., v Ljubljano; J. Maurin iz Kansas City, Kana , v Podgrad. Priporočilo. Rojakom dospevšim v New York toplo priporočamo ,Wahrenberger hotel' 130 Greenwich Street. Dol ira, tečna jed in čudno stanovanje je po nizkej ceui. Potujoči Slovenci se tam shajajo. Ako bi bila po noči ali ob nedeljah nafia pisarna zaprta, naj le lepo tja gredo. Ta hotel je par hiš od uaSe pisarne. n Rumeno pošast" je imenoval cesar Viljc-ri II. trajno pretenje Kitajcev Evropi in vsema omikanemu-svetu, kakor hitro sc popolno /ave«lo o svoji moči in /možnosti. Kekel je. da ta mongolska pošast na daljnem i/toku preži na politični položaj Kvrope. Toda veliko bolj nevarne, nego po-vrxlenj milijone sinov nelieškega cesarstva so razlik bolezni želodca, ktere nadlegujejo vsak. narod, provzročene ml nespametnega pitja mrzle pijače ol« vročem letnem času. Na to istinito nevarnost ne opozarja ljudstvo vladar ali plemenita?: toda vse to je skrbno prevdaril na- meščan JOSEPH TKI X K K, 4^7, West iSth Street Chicago, III, kteri je že pred 10 leti iznašel svoje AMERIKANSKO GRENKO VINO, ktero se je v tem dolgem časii najboljše obneslo, ter p»«i.-ija človeštvu močno in nedoseglji"oorožje proti neomenjeni neyar-nosti. Trinerjevo amerikansko grenko vino ;Triner's American Elixir of 15itter Wine) je najitoij zanesljivo zdravilo ne samo za poletne bolezni, ampak splošno za vse bolezni želodca, jeter in ledic. Ozdiavi neprebavljivost, zaprtje, bluvanje, drisko, omotico, slal><> spanje itd. \ in

lfierji4' vzeti /amorejo. JOS. TRINER, 437 W. 18 Street, Chicago, Illinois. Seveda... iiiisliš vsako pivo jo dobro — Večinoma $ je tudi . 1 Toda ... ■1 ako si kdaj poknsil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — I*toje NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LAZE LINDEN. - MICH. PRODAJA SE POVSODI V SODČEK IH IN STEKLENICAH. Kretanje parnikov. V New V o r k dospeli: ,,Werra", 20. junija iz Genove, z 988 potniki. ,,Saale", 21. junija iz Bremena, s 393 potniki. „Graf Waldersee", 21. junija iz Hamburga, s 798 potniki. ,,Germanic", 22. junija iz I.iverpoola, z 462 potniki. ..Fiirst Bismarck", 22. junija iz Hamburga, z 909 potniki. Dospeti imajo: ,.L'Aquitaine" iz llavre. „Lucania" iz Liverpoola. ,,St. Paul" iz Southamptona. Odpljuli so: Champagne", 21 junija v Havre. ,,Friedrich derGrosse", 21. junija v Bremen. ,,Augusta Victoria", 21. junija v Hamburg. „Servia", 23. junija v Hamburg. „ Rotterdam", 23. junija v Rotterdam. ,,Werra", 23. junija v Genovo. ,,Patricia", 23. junija v Hamburg. Odpljuli b od o . ,,Batavia", 26. junija v Hamburg. ,,St. Paul", 27. junija v Southampton. „Westernland", 27. junija v Antwerpen. ,.Grosser Kurfurst", 28. junija v Bremen. ,,L"Aquitaine", 28. junija v Havre. ,,Fiirst Bismarck", 28. junija v Hamburg. ,,Aller", 30. junija v Genovo. ,,Graf Waldersee", 30. junija v Hamburg. ,,Maasdam", 30. junija v Rotterdam. Parnftki listki so dobiti po izTinuh cenah pri FR. SAKSER & CO., 109 Greenwich St., New Yavk. Entered as second class matter at the N*w York, N. Y. Post office October 2 1893. »GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Lidajateij in urednii: Published by F. SAK8ER. 109 Greenwich 8t. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ta pol leta..............$1.60, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, m m i. pol leta......3.50, , „ „ čatrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pofiiljamo list skupno dve fttevilki „Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. GLAS NARODA" („ Voice ok the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 80 centov. Dopisi brez podpiBa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon *y Order. Pi i spremembi kraja naročnikov proetujo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi jvnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom : „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. Telefon 3795 Cortland. na kar bodo republikanski politi-karji, ne glede ua platformo, oso-bito opirali svojo borbo za zopetno izvolitev McKinleya: Sklicevanje na „prosperiteto" pod McKinley-ovo vlado in imperialistični poziv na ostankr vojnega domoljublja in hrepenenje po velikosti navadnega Amerikanca, kteri se navdušuje za ,»politiko svetovne velevlasti" svoje dežele, dokler njene oBodepolne posledice ne čuti na lastnem telesu, ali iste Baj nevidi se bližati. Ako je še veliko tacih kratkovidnežev v deželi ali ne, o tem bode odvisen vspeh te taktike. Upati je, da med temi ne bode mnogo delavcev. „ProBperiteta" kot faktor borbe za republikance, slednjim ni neugoden, ker ae je po slednji krizi istiuito povzdignila obrtnija in trgovina od kar je McKinley pričel do krmi-ia. V primeri k razmeram ob času krize je ta preobrat vpljival skoraj na vse si- je prebivalstva, toraj tudi na delavce. Toda delavci bodejo republikanskim govornikom pri borbi lahko odgovorili, da je čas prosperitfte vrste brezposelnih le deloma zmanjšal, in da so poslujoči le deloma zopet dob'li isto plačo, ktero dobivali pred krizo, toraj o prosperiteti za d e 1 a v c a ne more biti dosti govora. Pred vsem pa jim samorejo povedati, da karkoli je prouzročilo boljše čase, ni bilo v nikaki zvezi s politično zmago republikancev le ta lS9f>. Sedajna prosperileta o i nič druzega nego naravni gosp odarst veni preobrat po slabih časih. Republikanci pri delavcih dežele sploh neb Jo našli mnogo posluha, ker imajo na vesti preveč zlodej-stev, ktero omenjati bodemo med borbo imeli dovolj prilike. 0 republikanskem shodu. Narodni shod republikanske stranke v Philadelphiji je takoj začetkom kazal tipično sliko: Neizmerna množica delegatov, nič dru- Provizorične uredbe glede delitve Homatije na Kitajskem. Polom se bliža. zega, nego stafaža okolo malo vodjev in med temi vodji le par mož, kteri imajo v istiui vodstvo v rokah in od kojih nasprotujočih želj izhaja nekak razpor. Vprašanj o načelu na tem shodu kakor videti ni bilo. Par v pisanju spretnih gospodov je spisalo platformo in v tej ,,demokratični" deželi ni navada, da iz sredine delegatov pride v veljavo kak samostojen predlog. Kar so predpisovalci v odboru skovali na povelje od zgoraj, isto bode samoumevno sprejeto. Glasovanje o tem je golo spakovanje. Zato je bilo tudi v prav določnem smislu umati, ako je Mark Hanna kot predsednik narodnegs odbora in kot prava osoba bitja republikanske stranke otvoril shod z govorom, v kterem je povzdigoval Kitaja. Evropsko pokroviteljstvo. L o n d o n, 11». junija. Vse velevlasti Evrope so sklenile poslati tisoče vojakov na Kitajsko in tam s vzajemnim postopanjem napraviti zopet mir. Kakor videti bode našel predlog Zjed. držav splošno pripoznanje. Po istem naj bi postavili na prestol mladega cesarja, ga obdali z evropskim varstvenim vojaštvom in mu postavili na stran minister^tvo, na ktero bi se za-mogli zanesti. Mesto prvega ministra naj bi zavzemal Li Huug Chang. Varstveno vojaštvo bode vedno ostalo na Kitajskem. Mauchu stranka je najbrže zgu- kih uradnikov se je baje udeležilo naskoka na stanovanja poslancev. Besna ljudska druhal zmešana z vojaki in uradniki je plauila na pomorščake, kteri so pred poslan-Btvi stali na straži in jih posekali. Mnogo tujezemskih vojakov so raz-sekali na kosce. Vojaki so se naj-prvo umaknili do poslopij in streljali s puškami in topovi na svoje napadnike, od kterih so na stotine usmrtili. Kitajci so se sicer umaknili, toda le da bo se zopet zbrali. Pri drugem napadu je njihova množica tako narastla, da je bil ves upor Evropejcev zaman. Ko ho padli vojaki, udrla je druhal v poslopja poslancev in poklala vs< prebivalce. Najhujše so se branili prebivalci ruskega in britiškega poslanstva, kteri so postrelili na stotine Kitajcev, predno so bili sami posekani. Britiška vojna ladija ,,Undann-ted" je dospela pred Wusong -trd-ujavo, k)er je pripravljena za boj. Amerikanska prevožna ladija ,,Thomas'4 je s 1200 možmi na krovu dospela v Taku. Japonce bodo potisnili naprej. Berlin, 19. junija. V tukajš-ujih političnih krogih mislijo, da je mednarodna varstvena armada pod poveljništvom admirala Sey-m^ura veliko preslabotna, da bi z;imogla Evropejce v Pekingu oprostiti iz nevaraega položaja. V vojaških krogih predlagajo, da bi Japonski zaupali nalogo izkrcati na kitajski zemlji 20.000 mož bro-ječo armado, ne glede na to, ako bi se tudi Japonska utrdila ob Pe-tchili zalivu, samo da potisnejo Japonca med ruski in britiški vpljiv. Ruska okrožnica. D u n a j, 19. juoija. Ruska vlada naznanja velevlastim z okrožnico, da je poslala na Kitajsko 4000 vojakov z izključnim namenom varovati podanike ruskega cara in dru-zih oblastij pred nasilstvom. I?ta okrožnica naznanja, da je Japonska izkrcala na kitajski zemlji 3000 vojakov. ia boxerji, se baje koljejo med seboj in krvavi boji med Kitajci in Mand-schusi se vrše vsak dan. Princ Tnan je baje oplenil cesarsko palačo. Pravijo, da je cesar umorjen, cesarice vdove ni nikjer najti, morda si je segla sama po življenju in admiral Seymour, poveljuik varstvene armade je mrtev. Vsa ta poročila je dobil pismeno iz Pekinga nek visoki kitajski uradnik v Shanghaju. S h a n g h a i, 21. jun. Britiška tor-pedolovka-,,Whiting" vChe-Fu poroča, da o admiralu Seymouru že šeBt dni ni bilo nič slišati. Brzojav francoskega konzula potrjuje ple-nenje britiškiga misijona v Tsang Chow, in daje kitajski general od-vedel misijonarje na nepoznan kraj. Kakor se iz C an ton a poroča se podkralj Li-Huyg Chang ne bode podal v Peking, ker so mu inozemski konzuli odsvetovali, ker bo se bali, da utegnejo nastati nemiri, ako zapusti JiiestO. bila upanje, da bi zamogla oblastim ,,sijajen značaj in nedosegljiv vBpeh trajno nasprotovati. Kakor se iz shoda". Od stališča vodjev strank^' Shanghaja brzojavlja, so pred vrat- je to morda tudi resnično, kajti komaj kdaj p^preje je bil kak shod tako ponižno udan željam gospodov na čelu. Edino kar je udeležence nekoliko razburila, jo bilo vprašanje o kandidaturi za podpredsedništvo, ktero drugače na shodih ni igralo nikake uloge in tudi v tem slučaju bilo le izjema radi Čudnih zavrat-nih misli, ktere so pri tem Bpoznali kot goneči faktorji. Roosevelt ali ne — čisto oeobno vprašanje. Za njega je bila kopica delegatov iz še precej poštenih povodov, ker misli-ji s „rough riderjem" sigurnejše loviti imperialistične glasove. Proti njem je bil narodni bos Mark Hanna, kterem u je Roosevelt kljubu vsem polagoma izkazanim udano-stim, še vedno presamostojen. Za njega je bil newyorški državni hoi-Tom Platt, kteri bi se ga rad znebil iz države. Proti je bil — on sam, ker mu ne zadostuje podpredsedništvo in ker špekulira v štirih letih na zvezno predsedništvo. Da je bilo to osobno vprašauje v tem oziru edino, kar je ta „sijajni narodni shod" nekoliko zanimalo, enači ves dogodek bolj, nego VBe drugo; — interesi dežele ali ljud stva niso imeli s shodom niti od blisa niti od daleč kaj opraviti. — Ob Čaau ko to pišemo vsebina platforme Se ni znana. Vendar ps je govor zveznega senatorja Wol-eotta pri otvorjeoju jasno pokazal mi Pekinga razpeli angleško zastavo, toda vojaštvo admirala Sey-moura je obkoljeno od Kitajcev, tudi mu pomaujkuje provijanta in vode. V«, st, da so Rusi še pred umorom poslanca dospeli v Peking, se ne potrjuje. V francoski misijonski postaji pri Vumon-Fu so poklali baje 000 domačih Kristijanov. Iz istega vira se poroča, daje kitajski cesar mrtev, in da se cesarica pripravlja na beg. Upor se širi. London, 19. junija. Upor bo-xerjev se je sedaj razširil tudi na zapadni del Kitajske. V pokrajinah Sze-Chuan in Yunnan razsaja upor. V Thao-Shih, v osrednjem Kitaju so boxerji razdjali naselbino angleške misijonske družbe; misijonarjem se je posrečilo uiti. I Shanghaja se brzojavno poroča, da se bliža več kitajskih križark. Tuje uaselbine varuje samo mala japonska topničarka. 1000 kitajskih vo-jakev z dvema topovoma zaseda trdujave zunaj Shanghaja. Podkralj Woo Tung je baje kousulom zagotovil, da tuje naselbine v Shanghaju ue bodo nadlegovali. Tudi se iz Shanghaja poroča, da je Li Hung Chang, podkralj v Cantouu pokli can v Peking. Klanje v Pekingu. O klanju evropskih poslaucev v Pekingu so dospela med svet le pomanjkljiva poročila. Mnogo viso- Je Seymour v Pekingu? Shanghai, 20. junija. Poročila iz kitajskih virov, ktera tu splošno verujejo, pravijo, da so bila poslanstva v Pekingu dne 17. junija v varnosti, dalje, da je admiral Seymour z mednarodnim varstvenim vojaštvom dospel v glavno mesto. Kakošen položaj je sedaj v Pekingu, tu nihče ne vč. Hongkong, 20. junija. Mednarodno varstveno vojaštvo, ktero je pred desetimi dnevi odrinilo od tod, je Peking osvojilo. Li llung Chai 4 ce j« odpeljal v petek s par-nikoLu proti severu. Poklicali so ga i/. C.u.tonu v Peking, da bi pri se-dajnih ho matij*ih s svojim svetom pomagal. Bati seje, ako podkralj zapusti Canton, da nastanejo tam nemiri. Che F u, 20. junija. Admiral Bruce brzojavlja iz Taku, da se j* viVraj večer od Tien Tsina čuk hudo streljanje topov, in daje StJOU Rusov dospelo v Taku. L o n d o n, 20. junija. Danes tu dospela poročila vzbujajo splošne zadovoljnost, posebno prihod mednarodnega varstvenega vojaštva v Peking in konečna sigurnost, da niso razdjana poslanstva v kitajsk st- lici. Britiški konzul v Tien Tsi-uu je brzojavno potrdil tamošnji vzbruh nemirov od strani boxerjev. Kitajsko vojaštvo ni poskušalo nemire zatreti. Poročilo, da je Seymour dospel v Peking ni oficijelno. 1 l l^ga poročila je razvidno, da so boxerji petkrat napadli varstveno vojaštvo. Prvi so bili sicer slabo oboroženi, toda imeli temveč poguma. V boju je Lilo baje usmrte-nih 500 boxerjev. Nikakih poročil iz Pekinga. Taku, preko C h e-Fu, .21. junija. Z?j sedem dni ni nič Blišati od admirala Seymoura. Tudi iz Tien Tsina že pet dni ni uikakega poročila. Ptujezemsko vojaštvo zaseda trdnjave v Taku in Tong-Ku. Ako d< sp^ žalostna pomoč, poslali bodo vojaštvo v Tien Tsin. Mislijo, da pri slednjem meBtu boji še vedno trajajo. Iz Shanghaja prihajajo nadaljna poročila o klanja v Pokiugu. Vojaki Pri evropskih oblastih. Pariz, 21. junija. V poslanski zbornici je rekel danes minister zu-nanjnih zadev, da je ravnokar od francoskega konzula v Yun-lTau-Fu dobil brzojavno poročilo, da so se tamošnje razmere na boljše obrnile. Dalje je naznanil minister, da ima Francoska sedaj na Kitaj-km 2500 mož; kmalu pa bode imela tam 41)00 mož, 8 križark, in štiri t<litvijo je potreba delavcem s« d> govoriti ko^a naj bi volili, nikakor kakega moža, kteri bi delavski stan zatiral. Ako bi se delavci vendar resno pričeli gibati'in lepr število f;lafe'-v oddali za svoje može, potent bi vendar enkrat dobili predsednika m kabinet, kteri jih ne bi vedno zatirali, ne bi jim bilo vedno potreba štrajkati, bričem in milici ne bi bila dana prilika na nje streljati kakor na zajce; kapitalisti in njih listi tudi ne bi zamogli pisati koliko škode napravijo štrajkarjt, kakor je bilo čitati v ,,Chicago Record" o priliki štrajka železniških služabnikov (Pulmanovih), ko je zgorelo 95 voz. Ali je resšedandaneB med delavci kdo tako kratkoviden, da misli da so štrajkarji za?gali te vozove? ali ni sleherni zavedeni delavec prepričan, daje bilo to delo najetih deputijev, samo zato da so delavce počrnili proti javnemu mnenju; ko so gasilci prihiteli na mesto požara in bili tem cevi po-rezane, ali res še kdo misli, da so to storili štrajkarji? Kaj še, pri kapitalistih najeto orodje. Od wniskeya pijani vojaki bo streljali na VBe strani in tako ustrelili neko dekle, ko je uprav gledala skozi okno; res čudno, da še tega umora niso obdolžili delavcev, saj bi jih, toda ni šlo na noben način. Pri štrajku v Leadville, Colo., so cev nabili z di-namitom deputvji Kami, samo zato, da so ti postopači dalj časa dobivali po S3 na dan. Tako se godi vedno in tudi sedaj pri štrajku v St. Louisn ni nič bo'je; vsak izgred hočejo delavcem podtakniti. Ako bi se delavci združiii v veliko družbo in edon drnztga podpirali, ne bi bilo tako slai>o za nas kakor je sedaj; združiti bi se pa imeli vsi oni, kteri z rokami kruh služijo, naj si bode delavec, ktere kol i obrti. Glejmo bogataše kako se ti vedno združujejo, ob vsakej priliki pokaž-jo svojo solidarnost, kadar se je kak štrajk pojavil kako eden druzega zalagajo, samo da se delavcem upirajo. Tako bi str tudi mi delavci imeli organizirati, zakaj resni časi prihajajo in pamet imamo vsi, samo da bi jo prav rabili, ker skoraj, da že postajajo taki čaBi kakoršui so bili ob času tlake, ko je grajščak ubozega kmeta preganjal na polju od jutranje zarje do poznega mraka ; kmet je bil žejen in gladeu na polju, grajščak pa imel v obilici vsega kar mu je srce po-želelo; lahko si je zidal gradove kakor trdujave. Kapitalisti si pa dandanes zidajo krasne palače z vbo potrato in gledajo trpina kako se globoko pod zemljo trudi pri nevarnem delu, ali dela v nevarnih tovarnah z vsem naporom svojih moči. Pa kaj bi več pisal, saj to vsak delavec le predobro okusi čudno se mi le vidi, da Angleži, ki Jugoslovanska Katoliška Jednota, Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdibc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik; Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;! II. ,, John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PRKGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; JonN Preširn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govže ta, Box 105, Ely, Minnesota. Društveno glasilo je „GLAS NARODA"' vse razmere dobro poznajo, tajarem tako tiho in mirno naprej vlečejo kako težavno se je proti tem nam tujezemcem potegovati za boljšo bodočnost. Dovoljeno naj mi bode šo, da opominjam drage rojake, da naj marljivo berejo in podpirajo ,,Glas Naroda'4, ker baš s čitanjem tega se bode marsikakemu rojaku glava odprla; kdor pa ne čita tega lista, ta pa pač ne pozna današnjih razmer in kake prekucije iti sleparije se po svetu godč, koliko je zvijače, uevošljivosti in oderuštva, in je sploh vsakemu delavcu v pouk. Ako berefi „Glas Naroda", zveš novosti, ki se po svetu gode in to po dvakrat na teden za S3. Naj bode za sedaj dovolj. Srčni pozdrav rojakom, posebno Vam g. urednik, Nemško zagrizenost kaže v pravi luči tudi tale slučaj: V GraŠKi bolnici je dalj časa iežal neki koroški Sloveuec. Vsaki dan je slišal, kako se je postrežnik hudoval in in zabavljal čez nekega, v sosednji sobi ležečega kapelana. Nekega dne je bil Korošec že sit neprestanega rentačenja in razjarjen je vprašal postrežnika: ,.1 kaj hudega pa vam je vendar storil oni kapelan?" ,.Er ist halt ein windiscber Hund 1 Und so oft ich eineu Windischen s^h^, wrerde ich wild!" (Slovenski pes je in kadar vidim kakega Slovenca, postajam d i v i j ) Ko mu je na to Korošec povedal, daje tudi on Slovenec, mu postrežnik ni hotel verjeti tega, Češ; kako bo Korošec-„bindišar"l Pa kdo bi se temu čudil, saj še ministri ne pojmijo in ter želim obilo naročnikov in pod- oe vedo t ga, da na Koroškem žive pomikov- Josip Geršič. Slovenci od davnih časov I ! Drobnosti. Šeutjanški pmiiosokop, ki je bil doslej last gosp. Jos. Pavlina, je kupilo društvo ljubljanskih, tržaških in dunajskih kapitalistov. V tem društvu je mej drugimi tudi znani tovarnar Dreher. To društvo hoče napraviti železnico iz Št. Janža do Trebnjega, in osnovati v šent-janški dolini veliko iudustrijaluo podjetje. * • * Slovesna otvoritev vodovoda v Polhovem gradcu se je vršila dne 27. maja. Naprava vodovoda je stala 10.000 goldinarjev. * * * T»i*a. Velika nesreča je 26 maja dohitela Rako in bližnje vasi. Pri-hrula je namreč toča, ki je na njivah in vinogradih uničila pridelke ter napravila za 40.000 kron škode. * * * Pogreša se 3Sletni slaboumni Pavel Zemljan izKraŠcepri Moravčah in sicer od 20. maja, ko je odšel menda na Štajersko. * * Deželna vlada kranjska je sila rahlega čutenja nasproti vsakemu izrazu slovenske narodne ideje. Niti najmanjše stvari v tem oziru si ne upa več prenesti. Takojemino-lo nedeljo pevskemu društvu ,,Ljubljana'*, ki je imelo svojo vrtuo veselico v Ljubljaui, konfisciraln na programu pesem .Kvišku bratje', ktera se je že večkrat pela na veselicah z dovoljenjem iste vlade. Ka kov kmečki poštenjak bi se nad takim početjem čez ušeBa razjezil ter razžaljen s krepko pestjo udaril po mizi, da bi se kar pripognila ter dejal: ,,Kaj! ali se znami Slovenci postopa tako na domači grudi 1? Ali pa Be nam v Avstriji sploh ne priznava nikaka pravica do obstan ka iu posesti? Zakaj smejo Neme iu celo c. kr. profesorji heuiati svojo ,,die Wacht am Rhein'M? No, žurnalistom se zamerja tako vede nje,zatopiipominjamo !o pohlevno, da se nam zdi, da se kranjska vlada vedno bolj — stara. . . . Tako„Edi-nost", potem se pa še kdo nam ameriškim Slovencem čudi, da ljubimo našo drugo s 1 o b o d n o domovino, v kterej lahko slobodno pišemo, govorimo, pojemo in slabih Časih tudi pomanjkanje trpimo, na Slovenskem je pa mizerija vedns in boljših časov ni v nobenej prati ki I Ganljiva iu vzvišena slavnost s< je vršila dne 17. jn 18. maja na Predelju. Obhajali so namreč spo min obletnice junaške smrti stotnika Hermanna na Predelju, ktere-mu, kakor tudi njegovim tovarišem, je cesar iz hvaležnosti postavil na grobu spomenik, ki je bil na predvečer smrti junakov na Predelju, ki so padli dne IS. maja 1S09, krasno odičen in razsvetljen. Naslednji dan ob 10. uri dopoludneje daroval pr.-d umetno vlitim levom vojaški kurat iz Ljubljane, Ivaue-tič, mašo, kteri je prisostvovalo več višjih častnikov iz Trbiža in Celovca, ter prebivalci iz Raibla in s Primorja. « * * Nevihte na Ogerskeiii. V Szolnoti. tiharskega komitata, so bili 1. juni-a grozne nevihto s točo. Zrne toče ■»o bila dehela kakor golobja jajep. Toča je trajala 10 minut. Zemlja j- bila 10centimetrov na visoko pokrita s točo. Tudi na Budimpešto n druge kraje v zadnih kemitatih se je usula t^ča. Od poveodi javljajo o nesrečah. V Budimpešti se e po kletih potopilo nekaj oseb. * * * Požar je dne 22. maja letos dojela uničil mestece Warez v Galiciji. Brez kruha in strehe je ostalo 170 rodbin, ali 570 oseb. * * * Birokratizein na Ogerskem slika ueki madjarski listtako-Ie: Naša »vna uprava sloni ua skrbnem raz-leljenju dela in na nezaupnosti. reden mož je, ki vleče navpične črte, drug mož je, ki skrbi za vodoravne načrte, tretji popolnjuje rubrike. Potem je edeu, ki kontrolira, ia-li so navpične in vodoravne črte lobro potegnjene, iz zopet drugi je, . je vršil pokop žene delavca Zup-polise. Pokopaval je duhovnik Si-marano. Zuppoliea pa Be je začel z duhovnikom prepirati, zgrabil po krov rukvo in duhovnika ubil. Občinstvo je hotelo delavca raztrgati; rešili so ga orožniki, ki so ga odvedli v ječo. *' * * Jajce in ljubezen. Oemu je dobro kurje jajce, pove naslednja mična dogodbica Elize Gilday, lepe hčerke nekega trgovca z jajci. Lansko leto <> Veliki noči ko je njen oče pošljal jajce preko vse Amerike, je hčerka na jajce zapisala te-le besede Lizzie Gilday, Fort Dodgo, lowe. Pridi in poseti mojo ljubezen! Te besede je uapit-ala s kemično ti« t'1 in fini, komur so veljale, kako in kaj; kajti zaboj jajc, v kterem je bilo ono skrivnostno jajce, je potoval na Kubo in prišel v roke nekemu Schmidu, ki se je tudi takoj »dzval na imenovani naslov. Resnica je, da Se je vsled tega sporaz-umljenja po jajcu izvršila kmalu •jjiju poroka, in da je lepa Lizika -Ma k svojemu ženinu ua Kubo. * * * Največja žena na krškem. V grški vasi Frikala živi 22 let staro dekle, ki je visoko 2 m 30 cm. ('rte lica so pravilne in vsi deli telesa so raz-tnerhi. Stariši in bratje so navadne rasti. Dekle se sramuje svoje veličine iu navadno sedi. * * * Strajk krvnikov so imeli v Kantonu na Kitajskem. Krvniki so zagrozi li vladi, dane odsekajo ni jedne glave več, ako se jim ne poviša plača. Pa je tudi res slabo plačana krvniška obrt na Kitajskem. Krvnik na Kitajskem dobiva namreč za vsako odsekano glavo le nekako 2 kroni avstr. derar-ji. Nekdaj seveda, ko so na Kitajskem morili ljudi kar za ,,špas11, je to pač neslo. A razmere na Kitajskem so se premeuile tudi v tem oziru, in krvnikom je začelo presti. Na avdijenci, v kateri jih je vsprejel neki visoki uradnik, dalo se jim je znanje, da jim sicer piače ne morejo zvišati, da pa se smejo trdno zd-oesti na „skorajšno splošno zboljšanje posla" in tako seveda tudi zaslužka. . S tem zatrdilom so bili šrajkujoči krvniki zodovoljni ter je ta zanimiva stranka rešena. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj zb 320.18 100 kron avstr. veljave, pri dejati je še 20centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. G. J.Z v Isola. Mise. Ženitbenih ponudb iz principa ne tiskamo v listu, si bodete morali že na kak drug uačin poiskati neveste. Kako zamore tak zakon srečen biti, ko se dva snideta in se oženita ko eden druzih lastnosti prav nič p^zna ta; hitrost v zakonu pač ni dobra «tvar in se le spominjajte polž*, ki je Bedem let čez ograjo lezel, naposled pa nazaj doli padel in rekel y hitrost ni dobra, to posebno velja pri sklepanju zakonov. RBD STA.R LINB (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") New York* v Antwerpen Phiudelphie v Antwerpen vozi naravnost iz JJoIuvd EFinc iz Forest City, Pa., & zancidka cfinc. roj. LESAR iz Brooklyna, N. Y., poročena v rimsko-katol. cerkvi sv. Odrešenika, 3. St. New York, 23. junija. 1900. Kje je? IVAN PETKOVŠEK, doma iz stare Vrhnike nad Ljubljano; njeg< v naslov bi rad zvedel ujegov liratra-nec : John Š u š t a r š i č, 2027 Aks tel St., New burg, Cleveland, O. Kje je? JOE VUKSINIC, doma iz Krasne-ga vrha, št. 16 pri Metliki, pred poldrugim letom mi je pisal i? Smoke Run, Pa.; njegov naslov bi rad zvedel njegov sin : Joe V u k š i 11 i č, Konrnvall. Pa , Lebanon, Co. Zadnji očividec cesarja Maksimi-Ijana v Meksiki, je umrl v Švici, ■itar 71. let. Bil je to strežaj cesarjev, Adamo Alceo, kije bil navzoč, ko so ustrelili njegovega gospoda. * * * Iz ljubosumnosti. Iz Neapolja poročajo : žOlefcua Filomena Ravenna ODPRTJE SALOONA IN VRTA, ktero priredim v sredo 4. julija na Willson in St. Clair Sir's. ulj ud no vabim vse Slovence in brate Hrvate k obilnemu obisku Pekli bodemo tudi koštruna. Vstopnina prosta. Začetek ob 1. uri popoludn*. S poštovanjem in priporočilom MATIJA GRIL. p-evaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: ..VATERLAND"', na dva vijaka, (se gradi)....... 12000 ton. ,.JiEELANI5", na dva vijaka, 12000 ton. KENSINGTON", na dva vijaka. S6O9 ton. ,,SQHTHWABE", na dva vijaka, 8607 ton „FEI£SLAND".......7"<> ..WESTEENLAND".....5736 ton. „NOCBELAND-',.....5712 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Tz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoltidne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomoia ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listtov seje obrniti na: Internationa! Navigation Company 73 Broadway, NEW YORK - 43 La Salle St., CHICAGO. — 30 Montgomery St., SAN FKAWOrSCO. Third h Pine St . ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Ycrkom in Rotterdamom preko Bc^logne-Sur-Mer. s / \ Slovenci in Hrvatje ni Ely, Minn,! | najcenejše \ - /, ROTTERDAM, parnik z dvojni m vijakom, S300 ton. I'arniki: MAASDAM, SPAABNEAIC ^ WERKENDAK. % mozke obleke, l obuvala f fl; . . o I in druge stvari dobite pri ^ $ Markotu Zoreticu, $ Kly- Mirni. jjj) Rojaki podpirajte raje rojaka a nego tujce, saj g. Zoretič je naše a J gore list. I ^^^^^^ -co-'-«3>- Z 1 o b 11 o. A. : ,,Povej mi, ljub prijatelj, ali je tvoja žena radovedna?-' — B.: „Joj pa kako, saj je iz same radoveduosti na svet prišla I" Otroška izjava. Ofie (ko n i mogel spati): ,, Kaj je danes z našo maf-ko, da tako mijavka?" — Sinček : „ Veste oče, kanarčka je požrla, sedaj si pa domišlja, da zua peti!" V a ž u a seja. Mož: ,,Z Bogom žen^-a, sedaj grem k od borovi sejil" — Z-iiia: ,,Kaj pa imate važnega obravnavat'?" — Mož: „Kdaj bodemo imeli prihodnjo sejo!" BOHI previden na potovanju! Kup' Ivoj parobrodni listek pri FR. SAKSEKJU, 109 Greenwich St., ker ta te odpošlje s prvim, dobrim parni kom, preskrbi ceno, dobro sta novanje in hrano. .Ako kdo v New York dospe na kak kolodvor in se ne ve kam obrniti, naj gre na postaji k telefonu in nas poklice 3795 Cortland in slovensko se z nami zmeni. Pri 15 centih, ktere da za telefon prihrani dolarje! Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl Miners Exchange ——b^x Saloon, 700 E. Cooper Av., Aspen, Colo. V njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pi varne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodke, dobiti so dobra jedilaiupre-u o č i š č e. V obilen obisk se priporočam (1. jI.) MAT. MAUTZ, lastnik. POTSEAM, parnik i. dvojnim vijakom, 12500 ton. 3TATENX>AM, parnik z dvojni. , vijakom, 10500 ton. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland a 39 Broadway, NEW YORK. meriska črta 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. Palace Meat Met, Jos. Asseliu, Prop., 337Fifth St.- Calumet- Mich. M^d postom so pri meni dybiti vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe, od G centov oaprej. Polenovka (štokš) po 15cent. funt. Za velikoročne praznike pa kupite pri meni prekajeno meso. Nada posebnost so aST kranjske klobase. Tži Posebno pozornost bodem dajal Slovencem! NIKAKOR ni pretirano, ako pravimo, da pošlje FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York Slovencem iu Hrvatom sleherni teden po 40 000 do 50.000 kron v staro domovino, iu to zato ker to najceneje, najbolj veBtno in najhitreje opravi. 11 ■ 11 m m 11 m a a a a a a ai Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge {g PO 4r°|o brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". M SMSifSM MSSSSjSM ^^SMMMMMMMMMM KJE JE ? JURE VUKŠINIČ, doma iz Krasnega vrha pri Metliki. Pred pol-Irugim lptom mi je pisal izSmooke Ruma, Pa., sedaj bi rad zvedel za njegov naslov njegov sin: Joe V 11 k š i n i 6, Kornwall, Lebanon Co., Pa. (23. jun.) Podpisaui se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in jkolici, da obiščejo prvi sloven-i ki 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomn dobro postreči z dobro pijač o^ finim wh i s key e m in izvrstnimi ^modkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in Kjeje? FRANK ZNIDARŠIČ, doma iz cest<\ župnija Dobrepolja; pred štirimi meseci je bil v Pittiburg, Pa. Ako kdo rojakov vč za njegov naslov, uaj ga blagovoli naznaniti: .Tosip T o m š i č u, Box 1, Hackett, Pa., Wash. Co. Ali si gluh ? Vsak, kdor je gluh ali slabo sliši « sedaj lahko ozdravi z našo novo iznajdbo^ samo ne v6 kam, naj se le pri meni ogla- gluho rojeni ne dajo ozdraviti. Bren6anie si m zadovoljen bode z vsem. M03 y ušesih takoj preneha. Popiši tvojo boleaen. saloon je le tri bloke od postaje IVeiskava in sovet brezplačno. Lahko se oz- (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb draviš sam doma z malimi stroški. Dr. D<on'a Aural Institute, 596 La Salle Ave,, CMcago, Hi. Povestnik v sili. (Novelica. Spisala Pavlina Pajkova.) (DaJje.) Komtessa — zdi se mi, da jo Se zdaj vidim pred očmi — bila je veli6a«tveua prikazan. Visoke rasti, obledena veduo najokusuejfie, lahne a vendar ponosne hoje, z ljubeznivim obnašanjem, v kterem pa ni bilo nift umetuega, zdela se je kot Vila, kedar se je detala po stezicah ■redi cvet66ih vrtnih gredic. Ali Bog! kak6 vsa drugačna je bila nje prikazen iz bližiue. Upal sub obraz, vodčeue barve, z veduo mo-drastimi ustnicami in udrtimi očmi, gledal je izpod okusne frizure zla-tolase njene glave. Glava pa 86 je od same slabosti nemirno zibala na belem, tankem vratu, na kterem se je poznala vsaka žilica. Nos, ki je moral uekdaj biti lep, bil je zdaj simakostin hrustanec, prevlefceu a tanko kožico. Mala prozra&na ušesa pa bo se zdela, da jedya prenašajo težo dobrih brillantnih uhanov. Samo velikim, kakor nebo modrim oč£m, skritim pod senco gostih trepalnic, ni mogla bolezen kaziti nekdanje lepote. Te oči so imele nekaj čudnega. Včasih so gledale živahno, ogujeno, neustrašeno, kakor da bi bile v oblasti srečne, samovoljne devojke, ktera si je svet«, da se jej ves svet klanja. Včasih pa so zrle medlo kakor brez življenja, med tem ko je neka megla zakrivala njih svit! V obeb slučajih pa so bile njene oči nepo-pisljivo krasne, podobne zvezdam, ki so zdaj večje, zdaj manjše, zdaj zopet izginejo našemu pogledu 1 Ko sem komtesso prvikrat videl, izrekel sem takoj v srci britko sodbo, da ona ne bode dolgo naša go-stinja. Smrt se jej je brala na lici. Grofica se ni dala pregovoriti, da bi bila komtesso Vanda sprejela, in tako se niste oni dve nikdar videli. Sicer pa se ni poznalo, da bi to komtesso žalilo. Zdelo se mi je, da je bila oua tega še celo veBela. Sploh se je komtessa izogibala vsa-koršne družbe in tudi z menoj je le malo govorila, samo kar je bilo neobhodno potreba. Njena služkinja, stara kakih petinštirideset let, živela je z duši in teleBom za komtesso. Pozneje Bem bil zvedel, da je bila ona nekdaj njeno dojka. Tako sem si tolmačil njena požrtvovalno udanost do mlade Bvoje gospodinje. Večkrat Bem hotel z ujo pogovor naplesti, da bi bil kaj zvedel o komtessinem življenji: ali ona se mi je vselej vedela b kakšnim koli izgovorom umaknoti. Kontessa Vanda je bila že drugi mesec naš gost, a vedel sem o njej toliko kot tedaj, ko je bila došla. Da Be pa njeno zdravje med tem ni zboljšalo, pričalo mi je hudo njeno kašljanje, ktero mi je celi dan donelo na ušesi in mi pretresilo srce. Nekaj jako karakterističnega pa je bilo v njenem obnašanji, in tega ■i nisem mogel tolmačiti. Frigodilo se je večkrat, da se je po jutrih in po večerih sprehajala y lahkih oblekah. Tedaj pa je v skrbčli hitela Liza za njo, zavijala jo v mehko ogrinjalo očitaje jej z jukajočnn glasom: Ali komtessa! ako bote tako malo pazili na svoje zdravje, bodete shujšali, pa ne okrevali. Komtessa se ni pri tem branila. Mirno seje pustila zaviti, kakor otrok, ki se ne v t sam pomagati. Le malomarno je odvrnila : No boj Be, Lizal kdor hoče umreti, temu ne more nič škoditi 1 A pri tem, ko je tako brezčutno govorila, zibala se jej je vendar grozna britkost na ustih. Drugikrat je Liza prinesla kozarec ravno podojenega mleka, proseč jo, naj b: mleko toplo izpila, češ to jej bo ka* šelj u tešilo. Vanda pogleda narprej na ponu-jaDO mleko, potem pa se ozre ns prosčči obraz zveste služkinje, a naposled se obrne v stran in reče z neko škodoželjnostjo: Ravno zato ga nočem toplega izpiti, ker včm da bi mi hasnilo. Postavi kozarec na mizo, Lizal Izpila bodem mle ko, kadar Be mi poljubih Ko je pa Lisa to storila in odšla, potem po ■rojih opravkih, pa Beie komtessa hlastno po mleku in je v enem po-ftirku Se toplo izpije. O mnogih prilikah pa je z nekim hrepenenjem popraševala služkinjo: Kaj ne, Liza, da zd&j bolje izgledam? da nismm več tako za-grljena? da moj kašelj ni več tako hud? In pri tem upre v njo svoje velike prestrašene oči, kakor bi se bala, da bi Liza temu ne pritrdila. Služkinja pa jo je znala vselej z meni nerazumljivo srčnostjo in s tako mirnostjo zagotavljati, da Be nje zdravje vedno zbolšuje, da jej je komtessa verjela in se zopet pomirila. Ko mi prinese enkrat Liza več pisem, da jih pošti izročim, sklenem hitro pjskpsiti z nova majhen napad ter jo prisiliti, da mi o komtessi kaj po\&. Ko pa hoče Liza, kikor navaduo, takoj oditi, zabrauim jej to, sočutno popra^ajofe, kako se komteBsa počuti, odkar živi na deželi. Z začudenjem me ona pogleda; a ko je videla^moj dobrohotni pogl d, ustavi se med vrata in žalostno odgovori : Veduo hujše, goBpod Teodozij, vedno hujše 1 Komtessa Vam dela mnogo pri-glavice, nadaljujem jaz pomilujoč jo. Oh, ko bi me le še prav dolgo mučila! vzdihne dobra ženska in jok jo posili; a bojim Be, da jo Bko-ro izgubim. Ali ježe dolgo, odkar je komtessa bolna? poprašum jaz. Dve leti, odgovori mi ona in pri tem si obriše solze. — Že dve leti! vzdihnem jaz. Uboga komtessa. Ali je bila vndno tako sitna — tako čudnega obnašanja, hočem reči. Tako namreč se hitro popravim, videč, da je Liza pri besedi ,,situa" nevolno nagubila čelo. O ne, zagotavlja me ona. Komtessa Vauda je bila veduo in je tudi 5e sedaj najboljša ženska, kakor je bili tudi najlepša izmed vseh Ivov-skib gospodičen, dokler se jej ni izneveril grof Ra^ul, s kterem je lula zaročena. le petum je zbolela stoprav zadnji čas je postala zdražljiva. Ah, odvrnem jaz sočutno ; komtessa je žrtva nesrečne ljubezni ali prav za prav brezčutnega možu—. Tiho, pretrga mi Liza VBa prestrašena besc-do. Gcrje, ko bi komtessa čula, da obrekuje kdo grofa Raoula. Pa če jej je on nezvest postal? izgovarjam se Čude«14. Nič ne de, nadaljuje ona polglas no, plašno se oziraje, ne bi li kdo naju poslušal. Komtessa mu je vse odpustila in ga še vedno ljubi, da-si je že leto in dan, odkar se je oženil z drugo. Nato mulčim ves gineu. Pa da o tem nikomur ne zinete, prosi Liza, a tudi ne rečete nikd r več, da je moja komtessa bitna 1 Vedite, končala je odhajaj«, pod njeno oduruostjo je skrito naj blažje srce. (Dalje prihodnjič) Smešnice. Pri zakonskem mešetar-j u. Gospod: „Moja žena mora na vsak način imeti 40.(HX) kron df.te, — ker toliko imam dolga!" — Mešetar: „4(1.000 kron?!----Potem imate pričakovati še čedno ženo! Vidna zmotujava. Služkinja (zgodaj zjutraj): „Za božjo voljo gospa, zunaj beži čez stopnji-oe medved!14 — Gospa: ,,Oh neumnost, to je vendar moj mož, kteri ie v pijanosti kožuh narobe oblekel!" V prepiru. Gorjanc (sosedu v prepiru, kteri ga je imenoval „ue-umuežu") : „Nič se nemaš ponašati s tvojo prebrisanostjo, tako neumen kakor si ti, sem jaz tudi, ako ne še bolj !4t Ima prav. On: ,,Povej ni ženka, ali ni to čudno, lasje na mojej giavi postajajo sivi, med tem ko so brke še črne!" — Oua : „V tem ne vidim nič čudnnga — tvoje brke so tudi najmanj 20 let mlajše od las!" „0 p r a v i č e n a44 jeza. Sodnik: ,,Ko Bte se prepričali, da niste pravega pretepali, ste mu vendar še jed no zaušnico založili! Zakaj to?" — Zatožeuec: „Iz gole jeze gospod sodni dvor, ker ni Bem pravega zasačil.44 Vina na orodaj. Dobra rudeča in Črna via a po 40 do 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posode vred. Z naročilom naj vnakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco Cal. Kje je? Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago MARTIN MUSIC, doma iz Drngo-vauje va9i, okraj Črnomelj, pred petimi leti je bi! pri podpisan* m na hrai i in mi ostal dolžan $<>7 S6 to ga pripf roča kot di l>r< ga rojaka Josip Smuk, P,ox284, Ely, Minn., St. Lous, Co., Slovenske knjige. K>r iroim s^daj zopet popolno zalogo knjig raznih založnikov in so ziizimoieuovane v enojem ceniku in š« mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daijna naro-ročila. Cemk pošljem poštnine prosto. Da Ije prodriiam tudi ŽEPNE URE kakor tudi OBLEKO, OBUVALA in VERIŽICE itd. po zelo nizkih ce-za možke, ženske in otroke. Dalje: l,ah- De,iar na-> B1 mi Wapwoli VINO, FINE SMODI'JC in ŽGA- naprej poslati, male zneske se lahko NJE in KUHINJSKO OPRAVO. PoS^Je v znamkah Vse prodajam pa^ajnižji ceni. - j Izvrstne viržinke kakoršnih dosedaj še ni nihče v Ameriki izdeloval, izdeluje sedaj Leonard Puh, 404 \V. 17 St. - CHICAGO, ILL. Poskusite jih in prepričali se bo-det'-1, da za tako nizko ceno niste še nikdar kadili boljših smodk. Te viržinke bo ravno tako izdp- MATH. POGORELC, 5102 Butler Street, Pittsburg, Pn. Otvorjenje. Podpisani priporočam Slovencem La Salle, 111., in okolici svoj saloon • kterpga odprem dne 1. maja t. L v . , ........ T. . .obilen obisk. Vedno bodem točil au* kakor jih izdelujejo v Ljub- jzvrstno sveže pjv0 fino na_ liani v tobačni tovarni. pravljeno vino, dober Whiskey in nerau",drugH likere, ter prodajal dobre smodke. Slovenci, obiščite me po-^»Sgif.; gosto. S spoštovanjem tobačni tovarni. Naročila po pošti se doma izvršujejo. Francoska parobrodna družba Compapie Tri MATH. KOMP, 1003 Main St., La Salle, III. All Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRITK (Avetna) gAParniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob io uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Mortoi Street: L'Aquitaine La Touraine La Gascogne La Bretagne La Champagne La Touraine L'Aquitaine Prostori pošiljaš cenjeni čital^c tvo je v staro domovino namenjene novce po FI SAKSER, 109 Greenwich Si., New York? Ta pošilja najceneje najhitreje in n a j z a n e s 1 j i-veje! 28. ju n i 1900. 5. julija 1000 12. „ 1900. 19. „ 1900. 26. ,, 1900. 2. avg. 1900 9. „ 1900. hotelih v Parizu so pripravljeni potnikom, ako si to naročfe pri družbi. Glavna agencija: 32 BROADWAY NFW VORTT Grahek in Sunich, CALUMET,----Michigan, priporočarta rojakom svojo grocerijo, v kter^j prodajata vedno vse sveže blago po najnižjih cenah. Tudi pošiljata denarje v staro domovino in rojakom preskrbita potne listke. V obilno obiak se priporočata i. GRAHEK in M. SUNICH, Ca i.r mkt. Mich. V srečni hiši ljubijo godbo. Glasovir za $500 ali orgije za $250 » le malokdo od nas more omisliti, še manj pa igrati nanj. Domačo godbe no skrinjico pa, ktera nadomestuje oboje, si lahko omisli vsakdo. Z njo zamore vsakdo pravilno igrati razne komade. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bolne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, četvorkami itd. L)aje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno razveseljevanje in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad 1000komadov, kteresi izbereš. Popolno, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev ,,Veliko boljše nego smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vred 16 funtov, l^epa godbena skrinjica velja samo $6 00. Isto Vam pošljemo po snrej:mu $3-00 po ekspresu. Agentje zaslužijo denar, ker se lahko pr'>da. Pošljite 2 ct znamko za cenik itd. Standard Mfg. Oo., 45 Vesey St., New York, P- o. Box 2S53. I^pt. GL N. FRANC CD HEN, trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža LJUBLJANA Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato zalogo vsaknvrstuih švicarskih sI^iin uč"ni, kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj zavozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOCKl, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE No. 11 William Street Prodaja io pošilja na vse dele sveta denarne nakazili'-« oiennee, in dolžna pisna. Izpostnje in izterjuje zapuščine iv dolgeve. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik 3Dzc. <3-- nrv-A^usT zpoiHiimiK:, sedaj nastanjeni zdravnik na So. EastCor. loth & Walnut Str., in N. \V. Central & 1'arkSt., Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča tt-r predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejiih zdravnikov zaradi svojih zmoinostij pri tamošnjem ljudstvu. Jacob Stonich i) 89 E. Madison St., Chicago, 111. II) f d) Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom ( Boss Ca*e) in so najboljši pokrovi se zlatom pre-teguj^ui (Goldtield) in jamčim zanje 21) let; kob»Bovjti, jn Elgtn ali Waltbam ter velja samo Glasoviti in-proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil roj>-n v Saniol>oru na Hrvatskem ; ima a^letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je fnlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na g.>sp«>da DE. G. IVANA POHEKA. Dame, ktere ž»de uro kupiti se jim 8"d»j ponuja lepa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za blago, je moje gesto. Za obilo naročb se priporočam z VBem spoštovanjem Jacob Stonich, 89 Eapt Madison Street, Ghtcaoo, Ii-l. S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pijačah, glavni in nosni katar, krvne in kožne Itole/.ni, revmati/em, slabo prehavljanje, l«»lezni v mehurju, /ivčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izrašcanje itd. Ol'AZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da nra nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Doktorja IVANA POHEKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravi!, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaka in bratu po rodu in krvi. Dr. G. Ivan Pohek se ie pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju, žensk in otrok. - VSI ONI-- Katen nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bole/en, in on dopt»šlje zdravilo in na vod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trušil nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEKA : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. S ved oči m, da sem osebno znan z dr. G. T. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman lieule. povesti. Morem ga vsakemu toplo prij>oročati. Thos. 1'. White, sodnik sgoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se Vam lepo zahvaljujem. C. G. Foster, sodnik v Topeka, Kas. Spoštovani g. d. Pohek: — Zahvaljujem seVam za svoje popotne ozdravljenje, Vaša zdravila so najl>oljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. j os. Liro vac, Rulville, Miss. Spoštovani zdravnik: — Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popol-nom ozdravil. Zelo se Vam zahvaljujem, ker sem lxdehal 23 let na žei«xlcu in črevih in sem mislil, da ni več pemoči za mojo bolezen. Vaš udani Ji>s. ZGANIČ, Hastings, Pa. Spoštovani dr. Pohek: — Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled kterega sem trjiel celih 20 let. Jakob Kkllkr, Helena, Mont. Dragi g. dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje. steve M a RAK, Cameron, Texas. Dragi zdravnik: — S tem Vanj naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro yidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hvaležen za dobro ozdravljenje. BkN Ukxhkrsos, Kansas City. Spoštovani gosp. zdravnik:— Mn-tyo hyalc Vam za ozdravljenje moje težke 1 vile/ni. Thom. J ur kovic, Iron Mountain, Mich. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: 6. IVAN POIIEK, Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, M0. U.S. Samo za mozke. Zavitek uzorca nove iznajdbe hočemo poslati vsakomu, kdor naznani svoje ime in naslov. Popravi zdravje in moč življenja v kratkem času. Zayitek uzorca čud pošti Vsakomu zastonj, kdor piše na State Medical Institute. Ta zavod je ozdravil toliko mož, kteri so se več let upirali proti duševni in telesni l«>lezni. pro-uzročeni v zgodnji moški dobi. da je sklenit ra/deliti zastonj zavitke za poskušnjo med one, kteri po nje pišejo. Zdravljenje se vrši doma in vsak mož, kteri trpi vsled kake spolne slabosfi — izvirajoče od lnhkr niiš!j'»nega Jiylje-nja v mladosti, kar pispešuje zgubo moči in sjioinina, bolečine v kri/u in nezmožnost spolnih organov, se sedaj lahko sam zdravi doma in tudi ozdravi. Zdravilo ima čudodelen prijeten in ozdravljiv učinek, kakor bi tekla naravnost do obolelih delov, daje moč in raz-vitek kjer sta najt>olj potrebna. Ozdravi vsako bolezen in odpravi vse neprijetnosti pro vzročene p«") večletnem prezi-ranju naravnih zakonov, in dokazano je, da ozdravi vsak slučaj. Piši na State Medical Institute, 530 Electron Building, Ft. Wayne, Ind., po zavitek uzorca, kterega pošljemo zastonj. Zavod se triidi doseči velik del onih mol, kteri ne morejo zapustita svojega doma, da bi se podali k zdravniku. Prosti uzorec jim bode pokazal kako hihko je ozdraviti spolno slabost, ako se rabijo prava zdravila. Zavod ni omejen. Vsakemu možu, kdor nam piše, pošljemo prosti uzorec v skrbno zalepljenem navadnem zavitku, da nihče drugi ne ve kaj je notri. Pili nemudoma!.' — : - -