Poštnin* platana v gotovini,
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOROTO.
Cena posameini Številki Din l'M.
, . . .
TRGOVSKI
Čatopls zen trgovino, Industrijo In obrt
Uaročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za */■ leta 90 Din, za ‘/« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plafia in toži se v Ljubljani Uredništvo In »pravnlžtvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69.
Leto XVII.
V	Ljubljani, v soboto, dne 19. maja 1934.
štev. 56.
Hcfrotce&M- sUcb
zaradi stanovske politike trgovstva
4	svojem gospodarskem delu je objavilo »Jutro« iz gospodarskih krogov članek, ki naj bi bil nekak odgovor na skopljanski kongres in njegove resolucije glede stanovske politike, ki jo zahteva trgovstvo. Čeprav radi priznamo, da ima »Jutrov« članek dosti tehtnih in uvaževanja vrednih misli, ima pa tudi to napako, da strelja daleč čez cilj. Prepričani pa smo tudi, da »Jutrovt člankar svojega članka sploh ne bi napisal, če bi preje mogel prečitati Kavčičev referat o važnosti stanovskih organizacij, ker bi potem takoj spoznal, da je bila vsa njegova skrb, zaradi katere je njegov članek nastal, čisto odveč.
Vsled načelne važnosti predmeta in iz razloga, da se ne bi naš molk napačno tolmačil, pa moramo na »Julrov« članek odgovoriti tudi nekoliko obširneje, da bo stališče trgovstva pravilno pojasnjeno in pojmovano.
Predvsem pa moramo konstatirati eno: Jugoslovansko — in še zlasti slovensko — trgovstvo ne skuša najti rešitve iz sedanje gospodarske krize po nobenem tujem receptu. Ne Mussolinijev korporacijski, ne Hitlerjev izenačevalni sistem nista kažipot za jugoslovansko trgovstvo. Jugoslovanski narod ima čisto svoje potrebe in čisto svojo razvojno pot in zato mora tudi čislo na svoj način najti rešitev iz sedanje go-.p^darske stiske. In tega se jugoslovansko Irgovstvo v polni meri zaveda, zato hoče i/. naroda ven ustvariti sistem, ki bo naj-'»■olj odgovarjal njegovi razvojni stopnji in i more najhitreje prinesti narodu blago-lanje. Zato pa je tudi napačna vsaka rgumentacija z napakami ali težavami fašizma ali hitlerizma, ker se ta argumentacija jugoslovanskega trgovstva sploh ne tiče.
Če pa ostajamo le na jugoslovanskih tleh in če le z jugoslovanskega stališča motrimo današnji položaj v Jugoslaviji, potem mora ne le trgovstvo, temveč vsak objektiven opazovalec priznati, da ne bi bil naš položaj nikdar tako težaven, če bi se posvečala pri nas večja skrb gospodarski politiki in gospodarskim vprašanjem. Samo popolno omalovaževanje vseh gospodarskih problemov je moglo povzročiti sedanje težko stanje in zato ni drugega zdravila in ni druge pomoči, ko da sedaj toliko bolj posvečamo svojo pozornost gospodarskim vprašanjem, kolikor smo jim preje posvečali premalo. To potrebo pa dejansko spoznava in čuti tudi vsa jugoslovanska javnost. Prav nikjer se danes ne diskutira o čisto političnih vprašanjih, temveč po-vsodi so v ospredju zanimanja debate o gospodarskih vprašanjih. Kako rešiti naš izvoz, kako povečati kupno moč prebivalstva, kako reformirati našo upravo, da bo gospodarsko delovala, kako spraviti naše denarništvo v normalno poslovanje, kako rešiti pereči problem brezposelnosti, kako najti ljudem nove zaslužke, samo takšna in podobna gospodarska vprašanja zanimajo danes javnost.
Vsa ta vprašanja so naravno tudi politična vprašanja, ki bi jih morale reševati tudi politične stranke. Toda ni krivda gospodarskih strank, če politične stranke niso doslej pokazale nobenega pravega razumevanja za ta vprašanja, če so se zanimale predvsem le za strogo in dostikrat silno ozka politična vprašanja. To izključno zanimanje političnih strank za samo politična vprašanja je šlo celo tako daleč, da se po svojem gospodarskem programu sploh niso politične stranke med seboj razlikovale, če izvzamemo one majhne razlike, ki pa so izvirale le iz različne socialne strukture njih volivstva. V glavnem pa so imele vse naše politične stranke več aIi manj podobne gospodarske programe, če je sploh mogoče o njih govoriti.
Ker torej politične stranke niso pokaza-
V	borznih prostorih je bil v petek popoldne občni zbor Ljubljanske borze za blago ln vrednote. Občni zbor je otvoril in vodil podpredsednik borze dr. Slokar. Otvarja 9. redni občni zbor in konstati-ra njegovo sklepčnost, ker je od 135 borznih članov zastopanih na občnem zboru 94. Pozdravlja vse navzočne, zlasti pa: zastopnika banske uprave dr. Marna, zastopnika Zbornice za TOI, njenega predsednika Ivana Jelačina, zastopnika Zveze trgovskih združenj, njenega predsednika Josipa Kavčiča, zastopnika Društva veletrgovcev in industrij cev ravnatelja Jerasa, predsednika ljubljanskega združenja trgovcev Karla Sossa, zastopnika Zveze industrij -cev gen. tajnika inž. šukljeja in zastopnike tiska. Posebej pozdravlja še borznega komisarja pomočnika fin. direktorja Špindlerja.
Za zapisnikarja imenuje gg. Gostiča in Čampo, za overovatelje zapisnika pa dr. Basaja, Zdenka Kneza, Borisa Hribarja.
Nato poda dr. Slokar kratko predsed-stveno poročilo. Gospodarska kriza je sicer zavzela ves svet, toda drugod se vsaj bore proti krizi in so zato tudi že dosegli pozitivne uspehe. Pri nas pa se ni skoraj nič storilo in kar se je storilo, je bilo prekasno. Zato se v polni meri pridružuje zahtevam gospodarskih krogov, da se že prične pri nas izvajati prava gospodarska politika in zlasti, da se že skliče gospodarski svet. Vse upanje stavi na našega vladarja in njegovo pomoč in zato kliče živijo kralju Aleksandru. (živio-lclici.)
Predsednik Dragotin Hribar je sporočil, da mora iz zdravstvenih razlogov odložiti predsedstvo borze. Globoko obžalujemo odstop predsednika, saj je od vsega početka deloval za ustanovitev in za napredek naše borze. Koncesijska listina za borzo se glasi tudi na njegovo ime. Za vse njegovo veliko delo v korist borze mu izrekamo svojo globoko zahvalo in naša želja in naše upanje je, da nam ostane njegova naklonjenost in njegova pomoč ohranjena še naprej.
Svoje mesto kot predsednik finančnega odbora je nadalje odložil ravnatelj Gogala. Tudi njegov odstop nad vse obžalujemo in se mu iskreno zahvaljujemo za njegovo intenzivno delo v korist
borze in za njegove številne iniciativne predloge.
Izvršiti moram tudi žalostno dolžnost, da se spominjam dne 22. sept. 1933 umrlega glavnega tajnika dr. Marija Dobrile. Od vsega početka je deloval za uspešen razvoj naše borze in bistveno pripomogel, da je dosegla ta svojo današnjo višino.
Pri znani letalski katastrofi je izgubila borza svojega senzala Antona Lu-šina. S svojim izrednim strokovnim znanjem je veliko pripomogel za razvoj naše lesne trgovine in še posebej napredka našega lesnega oddelka. Bodi obema zaslužnima dclavcema ohranjen časten spomin!
Nato je dr. Slokar takoj prešel na dnevni red in predlagal, ker imajo vsi zborovalci poročilo borznega sveta v rokah, da se to ne prečita in da se takoj preide na naslednjo točko dnevnega reda. Predlogu soglasno pritrde zborovalci.
Nato poda poročilo finančnega odbora ravnatelj Gogala. Uvodoma naglaša, da je finančni odbor natančno nadziral vse blagajniške posle, preizkušal vknjižbe in skontriral blagajno in da mora ugotoviti, da je našel vse v najlepšem redu.
Račun bilance izkazuje skupno vsoto aktiv v višini 1,246.255 Din, od katere vsote odpade 1,000.000 Din na stavbni sklad, ki je ostal neizpremenjen. Skupna vsota pasiv znaša 1,024.791 Din. če odštejemo pasiva od aktiv, potem dobimo prebitek v višini 221.464 Din, za 39.865 manjši prebitek ko v letu 1932. Ta vsota pomeni lansko izgubo borze. Ta izguba pa je nastala predvsem vsled smrti gen. tajnika, ko je morala plačati borza
74.000	Din odpravnine in za pogrebne stroške 11.192 Din. Dobički borze so bili doseženi: iz prebitka v 1. 1932 261.329 dinarjev, iz kurtaže pri blagovnih kupčijah 11.009 ^1932: 17.626 Din), iz devizne kurtaže 191.612 (1932: 88.304), ko-tacije 31.652 (v 1. 1932 ravno toliko), članarine 46.650 (1932: 49.500), razso-diščne pristojbine 200.563 (1932: 481.206) in obresti naloženega denarja 57.437 (1932: 60.652).
Ker so vse postavke računa bilance ter računa izgube in dobička v polnem soglasju s knjigami in blagajniškimi prilogami, predlaga v imenu finančne-
ga odbora, da občni zbor predlagano bilanco potrdi, borznemu svetu pa podeli razrešnico. Oba predloga je občni zbor soglasno usvojil.
Podpredsednik dr. Slokar imenuje nato volivno komisijo, nakar se je takoj prešlo na volitve, ki so dale ta rezultat:
Soglasno so bili izvoljeni v borzni svet: Boris Hribar, J. Josip Kavčič, Ferdo Niklsbacher, Rihard Skubec, Andrej Šarabon, Rihard Schwinger, dr. D j uka Vrbanič.
V finančni odbor: Ivan Gregorc, Janko Jovan, Anton Kralj, Josip Ljubič, Anton Soršak.
V razsodišče: Ivan Avsenek, dr. Mirko Božič, Stanko Florjančič, Janko Jovan, Zdenko Knez, Fran Medič, Evald Popovič, Fran Stupica, Leo Blinc, inž. Bogdan Ferlinc, Karel Soss, Josip Verlič.
Konstituiranje borznega sveta
Takoj po občnem zboru borze je bila prva seja novega borznega sveta, ki je soglasno izvolil za predsednika dr. Ivana Slokarja, za podpredsednika pa predsednika Zbornice Ivana Jelačina ter generalnega ravnatelja TPI) Riharda Skubcca.
Posebne legitimacije za obiskovalce raznih prireditev v državi
Železniško ministrstvo je izdalo za obiskovalce raznih prireditev, kakor velesejmov, kongresov in podobno, za katere je dovoljena znižana vožnja, posebne legitimacije, na podlagi katerih se morejo kupiti vozne karte po znižani oeni. Železniška uprava je izdaja za vsako vrsto znižanih voženj posebne legitimacije in sicer: ligitimacije zeleaie barve za 50% znižano vožnjo samo na povratek, rmene za 50% znižano vožnjo v obe smeri in rožnate za 75% znižane vožnje. 'Te legitimacije se prodajajo po 5 Din. Prodajati se smejo samo ornim potnikom, katerim je izdana vozna karta in samo za obisk onih prireditev, za katere je dovolilo prometno ministrstvo znižano vožnjo.
V	Franciji raste draginja
Francoski listi obširno pišejo o draginji, ki je v zadnjem času nastala in ki je zlasti občutna vsled znižanja uradniških plač. Kupna moč teh je zato dvakratno znižana, vsled česar je nazadoval promet. Nekateri listi predlagajo, da prične francoska vlada akcijo za prisilno znižanje cen.
le potrebnega zanimanja za gospodarska vprašanja, so morali gospodarski krogi sami pričeti misliti na reševanje vedno bolj perečih in ostrih gospodarskih vprašanj. Najboljši ključ za reševanje gospodarskih vprašanj pa daje stanovska politika. Kajti stanovi so pri gospodarski politiki direktno zainteresirani in jasno je, da more biti dobra samo ona gospodarska politika, ki odgovarja interesom stanov. Če se hoče pravilno usmeriti naša izvozna politika, potem je jasno, da morajo pri določanju te politike imeti naši izvozniki in producenti za izvoz namenjenega blaga odločilno besedo. Če hočemo spraviti v red naš denarni trg, potem se pač morajo upoštevati interesi vseh denarnih zavodov, vseh dolžnikov in vlagateljev, sploh vseh, za katerih denar gre pri reševanju krize našega denarništva. In podobno je pri vseh drugih vprašanjih.
Gospodarski stanovi so zahtevali, da se vsa strogo gospodarska vprašanja rešujejo v gospodarskem svefu, ki pa žal kljub jasnemu zakonskemu predpisu še danes ne obstoja. Izkušnja je le v preveliki meri dokazala, da je bila zahteva gospodarskih krogov le preveč utemeljena, ker so se vse uredbe in vsi predpisi, ki so se izdali mimo in brez gospodarskih krogov, izkazali ne le kot nezadostni, temveč celo kot direktno slabi. Zato je edina rešitev, da se prično gospodarska vprašanja reševati edino le v gospodarskem- svetu in s sode-
lovanjem vseh stanovskih organizacij naših gospodarstvenikov.
Gospodarski svet pa ne more obstojati, če hoče res izvrševati svoje funkcije, na drugi podlagi, ko na stanovski. Kajti njegova naloga je, da najde za vsako vprašanje takšno rešitev, ki odgovarja utemeljenim interesom vsakega stanu in ki je postulat vsega gospodarstva. To pa je mogoče le, če so v gospodarskem svetu zastopani vsi stanovi, če se s sodelovanjem vseh najde ona rešitev, ki pri vsem varovanju posebnih interesov vsakega stanu vendarle odgovarja potrebam celotnega gospodarstva.
Da pa pride do tako plodonosnega dela, pa je treba, da so v gospodarskem svetli pravi zastopniki stanov in zato je bistvena zahteva trgovstva, da stanovi sami po svojih stanovskih organizacijah določajo člane gospodarskega sveta. Z imenovanimi člani, ki dostikrat nimajo niti najmanjšega kontakta s stanovskimi organizacijami, kaj šele, da bi imeli njih zaupanja, ni pomaga-no. Pomagano je le z zastopniki, ki vsled svojega dela za napredek svojega stanu uživajo tudi njegovo popolno zaupanje.
Čisto odveč je tudi skrb, da bi nastale težave vsled številčne neenakosti posameznih stanov. Takšne težave morejo nastati le v političnih vprašanjih, ne pa v gospodarskih, a na politično polje gospodarski svet sploh ne bi posegal, še najmanj pa bi mogle nastati kakšne težave med zastop-
niki trgovine in kmetijstva. Trgovstvo se čisto dobro zaveda, da je tudi njegovo blagostanje odvisno od blagostanja kmeta in zato bo trgovstvo vedno za to, da se plačilna moč kmetovalca dvigne. Zato pa ima trgovstvo tildi popolno razumevanje za vse kmetske težnje in ne bo nikdar ugovarjalo niti eni zahtevi kmetovalca, ki more dvigniti njegovo blagostanje. Seveda pa odklanja trgovstvo vsak poizkus, da bi se pomagalo enemu stanu na očitno škodo drugega. Takšne enostranske rešitve niso nikomur v korist, ker ne odgovarjajo oni rezultanti, ki nastaja kot imperativ dobre gospodarske politike iz upoštevanja vseh posebnih interesov vsakega stanu.
Stanovska politika, kakor jo propagira in hoče trgovstvo ter vsi gospodarski krogi, ima samo en cilj, da se reši gospodarska kriza, da se začne v Jugoslaviji zdrava gospodarska politika, da pride za političnim vendar enkrat tudi do gospodarskega osvobojenja jugoslovanskega naroda. Na podlagi teh, vsemu narodu skupnih gospodarskih interesov pa hoče trgovstvo doseči tudi združitev vseli narodnih sil, da sodelovanje vseh konstruktivnih sil v narodu ne bo le pobožna želja, temveč realno dejstvo, ki bo na vso moč dvignilo tempo razvoja jugoslovanskega naroda.
Zato pa je tudi stanovska politika gospodarskih krogov kafeksohen državna politika, ki ne more biti nikdar dovolj hitro uresničena.
Ha k&Hpt&su-	iug&
Poročila delegatov na pred konferenci.
Po velikem programatičnem govoru predsednika Saviča je kot prvi govoril predsednik združenja v Leskovcu Nikola Sto-jiljkovič. V svojem referatu je zlasli povdarjal važnost združitve vsega trgovstva v eno skupno organizacijo.
Gjorgje Protič govori proti velikim trošarinam, ki jih pobirajo občine, zlasti mesto Beograd. Nadalje zahteva, da se odpravi, kolkovauje računov za vsak prodan in nad 20 Din vreden predmet. Ukreniti je tudi treba nekaj odločnega proti nelojalni konkurenci, ki se vedno bolj širi. Končno zahteva, da začne zopet izhajati »Trgovinski glasnik«.
Velimir Giric zlasti govori proti obveznemu kolkovanju računov, ker zadeva ta davek samo najbolj revne sloje. Nelojalna konkurenca je zavzela že neznosen obseg in nekateri prodajajo sladkor že v izgubo, samo da škodujejo konkurentu.
Proti kolkovanju računov govori tudi Sima Jovanovič iz Vel. Kikinde in Tarcn iz Vel. Bečkereka, ki zahteva, da se od računov do 100 Din sploh ne plača taksa, temveč šele od računov nad 1000 Din, in sicer za vsakih 1000 Din 1 Din. Nadalje zahteva, da se zniža obrestna mera. Sicer pa se zahvaljuje vodstvu bograjske zveze za njegovo delo in zlasti predsedniku Saviču. Nadalje nastopa proti zakonu o zaščiti kmeta, ki naj se odpravi. Predlog, da se vloge spremene v delnice, je nesprejemljiv, ker so hranilne vloge še vedno vredne tudi v najslabšem primeru od 25 do 30 odstotkov, dočim ne bi bile delnice niti 5 odstotkov. Kakor ne more trgovec postati obrtnik, tako se tudi ne sme dovoljevati obrtnikom, da postajajo trgovci. Končno izjavlja, da naj se ustanovi posebna zveza trgovskih združenj za Banat, ker hočejo ostati skupaj.
S tem je bila debata o poročilu beograjske zveze trgovskih združenj končana in občni zbor je sprejel njeno poročilo, izglasoval upravi razrešnico in odobril proračun za prihodnje leto. Sprejel je tudi predloge uprave glede spremembe pravil in plačevanja članarine. Končno je občni zbor pooblastil upravo, da vstopi v novo Centralno predstavništvo združenega trgovstva Jugoslavije.
S tem je bil prvi del dnevnega reda predkonference izčrpan in prišla so na vrsto poročila delegatov za kongres trgovstva.
Kot prvi je referircl Branko Mamula, tajnik združenja trgovcev v Osjeku. V svojem-referatu je obravnaval stališče trgovstva do načrtnega gospodarstva, kakor ga danes nekateri predlagajo v nadomestilo za sedanji liberalistični gospodarski sistem. Priznava potrebo, da pride v gospodarstvo sistem in red in da se dela po načrtu, toda vsled tega ni treba, da bi se uničilo individualistično gospodarstvo. Ni treba čakati, da se uvede red v gospodarstvu šele s pritiskom javne uprave, temveč se more to zgoditi že s prostovoljnimi organizacijami trgovcev, kakor se je to zgodilo na Danskem. Koncem svojega zelo zanimivega referata naglaša, da za posredovanje dobrin ni potrebna poleg trgovcev nobena druga posebna organizacija.
V	tem prečita predsednik Savič akt o polovični vožnji, ki je šele sedaj prišel iz Beograda. Na zahtevo zborovalcev razloži, kako je bilo s prošnjo za znižano vožnjo. Prošnja je bila vložena že pred enim mesecem in bi morala biti po pravilniku rešena najkesneje v 14 dueli. Deputacija trgovcev iz Beograda je opetovano intervenirala, da bi se dosegla rešitev prošnje, a vse intervencije so bile zaman, k? - /'».
-vi; '	tvi.	inALa	'vrrr‘>
C- t.; o. 31-
V.
Naglasiti je zato treba, da ne moremo 1.1 ■ j	pič	očitati,
temveč samo c :,"u C \ -..a	i-	Na
burno zahtevo zborovalcev pove Savič tudi VJi i,-'h v>,p„/.
Zastopnik združenja izvoznikov gospod Popovič: Od zdravega in močnega narodnega gospodarstva je odvisna moč vsake države in vsakega naroda. Narodno gospodarstvo pa je zdravo, kadar more prodati svoje odvisne pridelke. Naša zunanja trgovina, ki se je začela po vojni zelo ugodno razvijati, je bila od svetovne gospodarske krize nad vse zadeta. Zato bi bilo potrebno, da se našim izvoznikom pomaga. Mesto tega pa sc je zunanja trgovina otežavala na razne načine. Največja napaka pa je bila, da se je skušala popolnoma eliminirati privatna iniciativa, ker da izvozniki
delajo le za svoj dobiček. Res pa je, da je delo izvoznikov vedno nad vse poceni iu da je njihov morebitni zaslužek mnogo manjši, kakor pa so izdatki velikih favoriziranih privileg. podjetij. Poleg tega ima vsako eliminiranje zasebne iniciative samo to posledico, da se uniči veliko število poštenih in delavnih gospodarstvenikov. Zato treba izvozni trgovini pomagati in zalo zahtevamo največjo svobodo v izvozni trgovini. Koncem svojega govora je ob burnem odobravanju vseh zborovalcev dejal gospod Popovič: Ali ni to paradoks, da v času, ko vsaka država izdaja vse polno odredb v zaščito svojega domačega prebivalstva, mi dopuščamo, da prihajajo k nam neovirano tujci, odpirajo tu svoje trgovine in svoja podjetja in odvzemajo našim ljudem delo in to tujci iz držav, ki našim ljudem ne dovoljujejo nobene zaposlitve. Zadnji- čas je že, da sc napravi povodnji tujcev konec!
S	tem je bila dopoldanska seja končana in popoldne se je predkonferenca nadaljevala. Kot prvi je govoril predsednik skop-ljanskega združenja Vojin Varoščič, ki je predvsem apeliral na vse delegate, da pazijo na to, da se ne bi razprava zavlekla in da se ne bi izgubila v podrobnostih. Pred očmi moramo imeti samo najbolj važna vprašanja, od katerih je v prvi vrsti odvisno zboljšanje. Zlasti pa naj bi se razpravljala ta vprašanja:
1. davčni zakoni, ki nas najbolj zanimajo;
2. zunanja trgovina s posebnim ozirom na privilegije, ki se nameravajo dati Pri-zadu;
3. naša notranja gospodarska politika;
4. zahteva, da moremo svobodno razpravljati o vseh gospodarskih vprašanjih in
5. gospodarski svet.
V	podobnem smislu govori tudi Polan-šek dz Čazme iz Hrvatske. Ne smemo biti kakor kakšni ferialci, ki se sestajajo le zato, da se sestajajo, na vse drugo pa pozabljajo. Zato se ne smemo zgubljati v podrobnostih. Potreben bi bil poseben odbor deveterico, iz vsake banovine po en član, ki bi se lotil davčnega vprašanja. Zahtevati treba, da se previsoki davki znižajo, da se kolkovatnje računov odpravi, da se zniža prevoznina na železnicah in da se znižajo telefonske pristojbine. Krošnjare-nje je treba popolnoma prepovedati, vele-prodajalne soli morajo biti v vseh večjih mestih. Vse te zahteve naj pridejo tudi v kongresne resolucije.
Muharem Karadža iz Bugojna takisto zahteva spremenitev davčnih zakonov in zlasti odpravo obveznega kolkovanja računov. Zadruge naj se obdačijo ko samostojne trgovine, obrestna mera naj se zniža na največ 3 odstotke, če se ne odpravi zaščita kmeta, potem naj se zaščiti tudi tr-trgovec. Upulnice za pasivne kraje naj se odpravijo, ker se z njimi le trguje in ker služijo samo bogatejšim slojem. Zatreti treba šušmarstvo. Potrebne so boljše železniške zveze Bosne z morjem.
Temperamentno govori hrvatski delegat Gašparac iz Sremske Mitroviče. Zlasti nastopa proti postopanju '	.... , v i ter
v podrobnostih opisuje pumer uboge 75-
letne vdove, M	___i*.vCk
A, Zčii.	nslčlj.,	da	danes
samo še Boga prosi, da bi jo čim preje rešil tega življenja.
O nujno potrebnih spremembah obrtnega zakona govori Jefto Mrdja iz Kule.
llrošcvič iz Kraševca pravi, da je današnji dan eden njegovih najbolj Srečnih dni, ker vidi vse jugoslovansko trgovstvo združeno v lepem složnem delu. Odbijamo z odločnostjo vsako misel, da ne bi bilo naše delo patriotično. Dorasli smo, da vemo, kaj je treba dati državi. Vemo pa tudi, da od našega dela, od naših davkov za-visi bodočnost države. Zato pa tudi zahtevamo, da se naše zahteve upoštevajo.
Nato je prečrtal referat o težkem stanju trgovstva, ki je nastalo vsled padca kupne moči prebivalstva in sicer tako podeželskega ko mestnega. NaglaSa* da se je zakonska stabilizacija izvršila brez potrebe in da je bilo stabilizacijsko posojilo mnogo predrago.
Mnogo pozornosti je vzbudil naslednji referat, ki ga je imel predsednik zagrebškega saveza Ivan Prpič. Uvodoma naglaša, da so bile zahteve gospodarskih krogov redno preslišane, kar pa je deloma tudi krivica gospodarskih krogov samih, ker so premalo skrbeli za svoje stanovske
organizacije. Če bi vsak storil svojo dolžnost do organizacij, bi bil.e le močne in potem se ne bi bilo Ireba pritoževati, da ostajajo vse zahteve neuslišane. Na kongresu se je slišalo že mnogo upravičenih pritožb proti nabavljalnim zadrugam in konzumom. Toda na drugi strani uničujejo trgovce tudi prodajalne tvornie. Proti tej dvojni konkurenci naravno trgovec ne more obstati. Pri tem pa treba poudariti še to, da imajo takšne prodajalne večinoma tvornice, ki so last tujega kapitala.
V	obrtni zakon je zašlo določilo, da prodajalne tvornie niso trgovine, vsled česar se tudi drugače obdačujejo. Ne zadostuje pa, če se zahteva samo to, da morajo biti prodajalne tvornie lako obdačene ko vsake druge trgovine, temveč zahtevati je treba, da se sploh odpravijo. Kajti tudi trgovina je poklic in da se trgovina vzdrži na gotovi stopnji, je treba, da se bavijo z njo samo tisti, ki so si trgovino izbrali za poklic. Zakouodajatelj je zahteval, da mora biti članstvo v trgovskih združenjih obvezno. Samo logično je, če zahtevamo, da se nam da jamstvo, da ne bo nihče nepoklicano izvrševal trgovskega poklica. Nato govori o težkih posledicah zakona o zaščiti kmeta, ko ne more dobiti trgovec svojega blaga plačanega. Druga težava je, da trgovec ne more dobiti svojih vlog iz denarnih zavodov. Nato govori o davkih. Država mora dobiti potreben denar, da plača svoje uradnike. Nihče zato ne govori proti davkom, toda odmera davkov mora biti pravična in v skladu s plačilno sposobnostjo trgovca. Danes pa je davčna praksa takšna, da propade trgovec, ki bi čisto natančno napovedal vse svoje dohodke. 7
% '» V‘x'- oVc T Ti
??. *	'J3U*’/*''	KV'? vSjv. .s t
oJ	'41	\N	*i\ af/l« V > t	**»T« A
Posebno temperamenten in učinkovit je bil nastop sarajevskega delegata Mešino-viča Ahmeda, enega največjih manufaktu-ristov iz Sarajeva. Kongres je bil potreben, da že enkrat povemo svoje mnenje, kaj vpliva na krizo in zakaj se je tako zelo poostrila. In tu treba takoj navesti kot glavni vzrok to, ker se nad vse podpira tuja industrija in uničuje domača trgovina. Kako pa se plačuje ta naša toleranca, nam dokazuje oglas, ki sem ga te dni čital v listu, ko zahteva neka naša »domača« tvrdka od nastavljenca znanje italijanskega in nemškega jezika, a izrečno dostavlja, da znanje našega državnega jezika ni potrebno. (Klici: Škandal!) Z drastičnimi primerami dokazuje, kako prevelika carinska zaščita samo nad vse podraži blago našim najbolj revnim ljudem. Zato konec s favoriziranjem tuje industrije! Nato govori o nabavljalniit zadrugah. Potrebne so kmet. produkcijske zadiruge, toda zadruge za nabavo parfuma in luksuznega blaga niso potrebne. Zadruga v Zenici je priznala, da je imela 300.000 Din čistega dobička, a vendar ne plača nobenega davka. Javno trdim, da privilegiji nabavljalnih zadrug samo demoralizujoče vplivajo, ker napeljujejo ljudi k prekupčevanju. Pri svoji zadrugi kupi 20 do 30 kg blaga in tega potem razprodaja po 2 do 3 kile proti 20 do 30% dobička. Zato: Vse privilegije kmetskim proizvajalnim zadrugam, prav nobenih pa nabavljalnim in konzumom! (Odobravanje.)
Nato je govorila še cela vrsta trgovcev in delegatov, ki so vsi predlagali razue predloge, da se kriza omili. Solič iz Čačka opozarja na nevarnost, da vsled nove trgovinske pogodbe z Nemčijo ne bo izvoz v Nemčijo svoboden, temveč da postane monopol za Prizad. Kakor je stari Kato v Rimu neprestano zahteval, da treba Kartagino razrušiti, tako bi morali trgovci zahtevati uničenje vseh privilegijev, pravi dr. Kolin iz Osjeka. Matrovič pa zahteva, da se črta iz seznama luksuznih predmetov nekatero tekstilno blago.
Ob koncu omenja predsednik Savič, da bi moral imeti dan še enkrat 24 ur, če bi hoteli povedati vse svoje želje. Treba se zato omejiti in vsi predlogi naj se pred-lože odseku za resolucije, ki istočasno zboruje. Zahvaljuje se vsem za vztrajnost pri zborovanju ter apelira na vse delegate, da pokažejo jutri na slavnostnem zborovanju še večjo disciplino, da bo prva velika manifestacija jugoslovanskega trgovstva res njemu v čast in da bo pomenila popolno zmago.
Že v 24 urah S*.5.S;
klobuke itd. SkroM in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
-tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Seleburgova ul. 3. Telefon št. 22-72.
114 poslancev in senatorjev je priredilo potovanje ob naši Jadranski obali ter nato obiskalo grobe naših herojev na Krfu, Vidu ter drugih krajih, kjer počivajo trupla po albanski tragediji umrlih vojakov. Na ginljiv način so se poklonili poslanci in senatorji spominu padlih herojev. Upamo, da bo po tem jadranskem potovanju naših parlamentarcev jadranska orientacija bolj vidna v naši gospodarski politiki.
Trgovinska pogajanja z Madjarsko je naša vlada prekinila in odpoklicala našo trgovinsko delegacijo iz 'Budapešte, ker je v atmosferi zahrbtnosti vsako pogajanje nemogoče.
Odločen odgovor naše vlade na ženevsko
nesramnost madjarsko vlade je napravil v vseh krogih zelo močan vtis, zlasti pa na Madjarskein, kjer pač niso pričakovali tako energičnega odgovora. Opozicionalni listi ostro napadajo madjarsko vlado vsled njenega ženevskega zastopa in nekateri kar naravnost zahtevajo odstop vlade.
Nepremišljena politika madjarsko vlade, ki je samo v interesu peščice madjarskih aristokratov, vodi Madjarsko neizogibno v gospodarsko propast, pišejo madjarslti opozicionalni listi.
Pariški župan Fiquet je v spremstvu petčlanske deputacije prišel v Beograd.
Minister Giiring je v spremstvu dveh letal prišel v Beograd, kjer se je ustavil za kratek čas. Obiskal je zunanjega ministra Jevtiča, s katerim je imel krajši sestanek. Novinarjem je izjavil, da Nemčija iskreno želi, da bi se odnošaji z Jugoslavijo čim bolj zboljšali. Iz Beograda je odletel Go-ring v Atene, kjer se bo pogajal zaradi otvoritve redne zračne zveze med Nemčijo in Grčijo.
Več bolgarskih generalov je zaprosilo za upokojitev, ker se ne strinjajo z imenovanjem novega vojnega ministra. Več generalov pa bo upokojenih tudi v zvezd s sedanjo vladno krizo. Vest, da bi prišlo do generalske vlade, se odločno demantira kot izmišljotina demokratov.
Proti tržaškemu škofu dr. Fogarju se je začela v italijanskih listih silna gonja, ker ni hotel blagosloviti spomenika za justifi-oiranim Oberdankom. Listi zahtevajo njegov odstop.
Italijanski oficirji so začeli zapuščati Albanijo. Tako je odšel general Pariani, na čegar mesilo je imenovan albanski general. Tudi Parianijev pomočnik polkovnik Gabrieli je zapustil Albanijo.
Francoski parlament je izrekel s 380 proti 205 glasovom zaupnico vladi Dou-inerguea.
Francoski generalni štab je po poročilu »Daily Telegrapha« izdal poročilo o vojni moči Nemčije. V svojem poročilu pravi baje generalni štab, da ni Nemčija niti finančno niti gospodarsko dovolj močna, da bi mogla začeti vojno v doglednem času. Hitlerjev režim se bo preživel, še prodno bo Nemčija mogla začeti vojno.
Litvinov je dospel v Ženevo, kjer se je sestal z Barthouem in z njim konferiral o raznih mednarodnih vprašanjih, zlasti pa o vstopu Rusije v Društvo narodov. V kratkem pride v Ženevo Titulescu, ki bo konferiral glede priznanja sovjetske Rusije s strani Male antante.
Švica nikakor noče priznati sovjetsko Rusije in se boje, da bi moglo to ovirati vstop Rusije v Društvo narodov.
Nemčija vstopi zopet v Društvo narodov, če bi vstopila v Društvo narodov sovjetska Rusija, kakor poročajo nekateri listi. Vest pa še ni potrjena.
Češkoslovaške vladne stranke so sklenile, da bodo pri predsedniških volitvah zopet soglasno oddale svoje glasove za Masajka.
Oster protikorupcijski zakonski načrt je
predložila parlamentu češkoslovaška vlada. Načrt naj prepreči zlorabe pri oddaji javnih del in javnih dobav.
Na bivšega kancelarja Briininga so oddali neki hitlerjevski fanatiki več strelov, ki so pa k sreči zgrešili svoj cilj.
Nadvojvoda Oto je prišel iz Bruslja v Bern, kjer je bil gost nadvojvode Evgena, ki se sedaj vrača v Avstrijo.
V	8vojem odgovoru zaradi poSaarskega vprašanja je nemška vlada odgovorila, da seveda smatra vse, ki bi glasovali proti Nemčiji, za narodne izdajalce, da pa jih kljub temu ne bo sodnijsko preganjala. Ne more pa jamčiti, da ne bi z njimi narod obračunal. Naravno, da je Svet Društva narodov takšna »jamstva« Nemčije odklonil.
Izvoz goveje živine in perutnine v Italijo
Čeprav so bile italijanske uvozne carine na živino s 1. majem zelo zvišane, vendar je bil naš izvoz živčne v Italijo še precej živahen. To pa vsled tega, ker se je dvignila cena živine v Italiji za 20 cen-tesimov pri kilogramu. Tako se je plačevala v Milanu ocarinjena goveja živina po 2-20 do 2'0O lir za kg žive teže.
Naš glavni konkurent na govejem trgu je Madjarska. Njen uvoz goveje živine se je zlasti povečal v mesecu aprilu. Povečala pa je svoj uvoz tudi Rumunija.
Jugoslavija je izvozila v Itailjo marca meseca 561 konj, 2023 goved in 764.000 glav perutnine. Madjarska pa je v istem času izvozila 331 konj, 3333 goved in 48.900 glav perutnine, dočim je Rumunija izvozila 1234 goved in 39.439 perutnine.
V aprilu je izvozila Jugoslavija:	306 konj, 2860 goved in 601.958 perutnine, Madjarska 83 konj, 6183 goved in 93.410 perutnine, Rumunija pa 2037 goved ’.n 41.320 perutnine. Ker je po rimskem sporazumu nad vse verjetno, da bo Italija še naprej pospeševala uvoz madjarske živine, je nevarnost, da nas Madjarska popolnoma potisne z italijanskega trga. Zelo pospešuje madjarski izvoz živine v Italijo tudi izvozna premija, ki jo je lani uvedla Madjarska za izvoz goveje živine.
Na našem trgu je povpraševanje za izvozno govejo živino nekoliko večje in se jo tudi cena nekoliko popravila, da se plačuje živina po 4*50 do 6 Din za kg žive teže.
Od/uaptcri&ktfCr
Italijanska trgovinska bilanca je visoko pasivna
V prvili štirih mosecih je Italija uvozila blaga za 2642 milijonov lir, .izvozila pa za 1675 mil. lir, da znaša deficit skoraj eno milijardo lir. Lansko leto je v istem času Italija uvozila blaga za 2531 milijonov, izvozila pa za 1979 milijonov lir, da je znašal deficit samo 563 milijonov lir. Položaj se je torej v italijanski zunanji trgovini znatno poslabšal.
Velika napetost med Anglijo in Japonsko
Angleški trgovinski minister Runciman je v pogovoru z japonskim londonskim veleposlanikom izjavil, da je trgovinska vojna med Japonsko in Anglijo ter njenimi dominioni neizogibna, če bi se Japonska še nadalje upirala mednarodni ureditvi tekstilnega izvoza. Runciman je podal to izjavo po seji ministrskega sveta in zato smatrajo, da je angleška vlada trdno odločena, da izrečeno grožnjo tudi izvrši, pa čeprav se angleški trgovci in bankirji trudijo, da bi preprečili odprt konflikt z Japonsko.
«
Trgovinska pogajanja z Bolgarsko bodo
v kratkem zaključena, kakor je izjavil vodja bolgarske delegacije Kušev. Sporazum je potreben samo še radi nekaterih podrobnosti.
Slanina, gnjat in zaklana perutnina, ki se uvaža v Anglijo, mora imeti znak porekla.
Nova jugoslovanska tarifa za uvoz iz Bolgarsko stopi v veljavo dne 21. maja.
Japonska zunanja trgovina je v dobi do 10. maja narasla za 23%, v primeri z lanskim prometom pa za 8%. Izvoz na najnovejše pridobljene trge (Srednjo in Južno Ameriko, Sirijo, Afriko, Palestino in Turčijo) je zrasel za 16%.
Dvig v železni industriji amer. Združenih držav se nadaljuje in že dosega 60% kapacitete.
Nad 10.000 domačih in tujih tvrdk v 670 kartelih našteva »Češkoslovaška knjiga kartelov« po uradnem registru.
tuksu&
»Službene novine« z dne 16. maja t. 1. objavljajo te spremembe in dopolnitve uredbe o odmeri in plačilu luksuznega davka.
Cl. 1.
V	seznamu luksuznih predmetov se spremene in dodajo nove zaporedne številke, kakor sledi:
Car. zapor.
tar. št. št.	V rsla blaga
iz 34/2	4	Cvetlice za okras ali na-
kit, razcvele ali v popkih; listje in vejice s cvetjem in plodi, če je vse to posamezno ali vezano v vence ali šopke in če presega vrednost 100 Din za kos; davek plača proizvodnik in pri uvozu. Kmetovalci kot proizvajalci so oproščeni od tega davka, če prodajajo neposredno iz prve roke in če ne prodajajo poleg svojih še druge proizvode.
132	12	Navadni bonboni, cukrčki,
ratluk (rakatlocum), alva (halva), sadje, razen južne povrtnine, senena sladkana in kandirana po večji ceni od 20 Din za kg. Davek plača proizvodnik in pri uvozu.
133	13	Fini bonboni (t. zv. svile-
ni), napolnjeni z marmelado, čokolado in drugim; fon-danti brez čokolade, marcipan, gelees, pralines, južno sadje, seme za začimbe, lu-bod od južnega sadja — sladkani ali kandirani, vse, če je cena večja od 20 Din za kg. — Plača davek proizvajalec in pri uvozu, iz 134	14	Čokolada in njeni surogati
2—3	v ploščah ali kosih, masa iz
kakaoa ter blago čisto ali deloma iz kakaove mase, čokolade ali njenih suroga-tov po ceni nad 35 Din za kg. Plača: proizvajalec in pri uvozu.
iz 474	69/1	Sliko na platnu, lesu, na-
vadnih kovinah in njih zlitinah, papirju in kamnu v vrednosti nad 1000 Din razen osnovnih umetniških in znanstvenih. Plača proizvajalec in pri uvozu, iz 478	71/1	Kopalnice iz porcelana,
„510	marmorja in brušenega ste-
„ 511	kla ko tudi kadi in kamni
„ 503	iz istega materiala. Plača
proizvajalec in pri uvozu, iz 586/2	91/1	Izdelki iz železa v zvezi s
3	finim in najfinejšim materialom in plemenitimi kovinami razen strojnih delov, ki se carinijo po tej tar. štev. Plača davek proizvajalec in pri uvozu.
iz 683/3 93/1	3.)	ročni vozički za vožnjo
4	otrok,	slabotnih in bolnih, v
vrednosti nad 1000 Din;
4.) ročne sani za vožnjo in šport, v vrednosti nad 500 dinarjev. Plača davek: proizvajalec in pri uvozu.
vtetiviAt fu>
najsdidmjk
HRUMA ff-DE II
- llUBlJANA-DAlMJgflfOVAlS
688	96/1	Plošče,	krožčki (kotur) in
valjarji	za mehanične	aparate za	sviranje; plača	pro-
izvajalec in pri uvozu.
699	96/2	Plošče	in valjarji za fono-
grafe, gramofone, parlografe, diktafone in podobne aparate. Davek plača: proizvajalec in pri uvozu.
Člen 2.
Iz seznama luksuznih predmetov se črta blago	iz	zaporedne št.	5/1 (c, t. št. 23) in
iz zapored,	št. 66 (car.	tar. št. 462) —	brez
okraskov in slik.
Ne smatrajo se kot luksuzni predmeti, ki so navedeni v seznamu luksuznih predmetov, ki pa služijo po uredbi o obleki vojski in mornarici kot predpisna oprema oficirjev ali kraljeve garde. Prav tako se ne smatrajo za luksuzno blago predmeti, ki se uporabljajo po obstoječih zakonskih predpisih kot del uniforme drugih drž. in samoupravnih nameščencev in katero uniformo morajo nositi v službi ali izven nje.
Cl. 3.
Kot luksuzni predmeti se ne smatrajo niti oni v seznamu navedeni predmeti, ki se proizvajajo v hišnem ob rtu onih oseb, ki te samostojno opravljajo po krajevnih običajih poleg lastnega hišnega gospodinjstva, brez pravice na sprejemanje naročil, sami ali s pomočjo rodbinskih članov v prostorih svojega stanovanja.
Cl. 4.
Te spremembe so veljavne, ko so objavljene v »Službenih novinali« (to je od 16. maja dalje).
Ljubljanski velesejem zaseden
XIV. Ljubljanski velesejem od 30. maja do 10. junija je kljub svojemu obsegu, ko meri razstavni prostor 40.000 m2, popolnoma zaseden. Na velesejmu bodo zastopane vse panoge domače produkcije. Posebno bogate bodo razstave pohištva, tekstilnega blaga, usnja in obutve, strojev vseh vrst, avtomobilov, kovinske industrije, živil, kemične industrije ter papirne stroke. Tudi inozemstvo bo letos močno udeleženo, posebno Nemčija, kar je že posledica nove trgovinske pogodbe z Jugoslavijo. Grčija se letos prvič oficialno udeleži Ljubljanskega velesejma. V okviru grške razstave sodeluje 89 grških podjetij in bo ta razstava nudila popoln pregled grške produkcije, ki pride za izvoz v poštev. Tako bo letošnji Ljubljanski velesejem zelo bogat in zanimiv, njegovo pestrost pa bodo še povzdignile razne specialne razstave.
Konkurzi in prisilne poravnave
Odpravljen je k on kurz o imovini tvrdke P. Ladsttiiter & sinovi, tvornice slamnikov in klobukov v Domžalah, ker ni kritja za stroške postopanja, ker ni noben upnik založil predujma za stroške konkurznega postopanja. — Nadalje je odpravljen kon-kurz trgovca Kricka Franca v Celju, ker je bila razdeljena vsa masa.
V	zadevi trgovke C°pič Cilke v Ljubljani so določa za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi narok na dan 25. maja ob pol 9. Konkurznim ilpnikom III. razreda predlaga prezadolženka 10% sodno ugotovljenih terjatev v šest mesečnih obrokih po pravnomočni odpravi konkurza.
Opozorilo trgovcem, ki žele stopiti v stik s holandskimi tvrdkami
Trgovinsko - industrijska zbornica v Zagrebu opozarja vsa trgovska podjetja, da ne stopijo v noben stik s tvrdkama »The Novelty Go.« ali »Fimex Cie.« iz Walkenburga, ker sloni poslovanje V. E. A. Lambertya, ki se predstavlja kot zastopnik teh tvrdk, na sleparijah. Navedeni je skušal z lažnivimi anoncami stopiti v stik z jugoslovanskimi trgovci.
Nad eno milijardo izgub na delavskih mezdah
V	sredo je bila v Beogradu konferenca delojemalskih in delodajalskih organizacij o brezposelnosti delavstva. Iz Ljubljane sta se udeležila konference predsednik Zveze industrija lee v nar. posl. K rejci, za Delavsko zbornico pa Jakomin. Konferenco je vodil predsednik centralnega odbora za posredovanje dela dr. Marij Krm potic ki je uvodoma podal tudi z dokumenti temeljito podprt referat o našem vprašanju brezposelnosti. Naglasil je, da jo z novim finančnim zakonom narejen pomemben korak za pomoč brezposelnim, ker je zago tovljena delavcem, ki so bili zadostno dobo zavarovani, brezposelna podpora za dobo 20 lednov. Podpora znaša maksimalno 15 Din na dan. Dr. Krmpotič je mnenja, da brezposelnost pada in da se gospodarsko stanje polagoma zboljšuje. Po njegovih podatkih so zaslužili delavci v času največje gospodarske prosperitete, to je v
1.	1930 nad 5 milijard na leto. V letu 1931 je padel ta zaslužek za 250 milijonov, v letu 1932 se je znižal za eno milijardo in v 1. 1933 pa je padel že za poldrugo milijardo. 110.103 manj zaposlenih delavcev je izgubilo na plačah okoli 870 milijonov, dočim so bile zasleuim delavcem znižane mezde za okoli 520 milijonov. More se trditi, da se bližamo stabilizaciji razmer n« mnogo nižjem standardu in da se naša industrija razvija na podlagi naravnost ko lonialnih mezd.
Daljša debata se je razvila glede števila brezposelnih. Številka 300.000 brezposelnih, ki jo navajajo delavske organizacije, je na vsak način previsoka. Natančno številko pa je zelo težko ugotoviti, ker se nahajamo v fazi pavperizacije vasi, ko prehaja kmetsko prebivalstvo v proletariat
Sklenjeno je bilo, da se izdajo posebne delavske legitimacije, na podlagi katerih se bo skušalo ugotoviti pravo število brezposelnega mestnega in fabričnega ter kmetskega brezposelnega delavstva. Končno je bilo storjenih še več resolucij za omiljen je brezposelnosti.
Italija onemogoča naš izvoz konzervirane ribe
Svojo nam neprijazno politiko je prenesla Italija, kakor vse kaže, tudi na gospodarsko polje. Po zvišanju carin na les in po raznih preferencah za avstrijsko, in madjarsko blago, skuša sedaj škodovati našemu izvozu še s premijami. Tako je te dni povišala premijo za izvoz rib v Avstrijo na Din 663-50 za 100 kil. Ker dobivajo naše tvornice samo premijo 30 Din za st' kil, je jasno, da ne morejo več konkurirati z italijanskim, in da bo zato avstrijski ti,, za naše konzervne ribne tvornice zaprt Ves jugoslovanski konzum konzervi ranil' rib znaša okoli 15.000 zabojev na leto, do čim znaša kapaciteta naših tvornic okoli
100.000	zabojev. Vsaka tvornica mora pro dati na leto najmanj 4000 zabojev, da se režija sploh izplača. Ce preneha izvoz ribjih konzerv v Avstrijo, potem bodo morale vse naše tvornice silno zmanjšata proizvod njo, kar mora imeti za revno ribiško prebivalstvo v Primorju naravnost obupne posledice. Potrebno bi bilo zato, da bi se pri nas konzum ribjih konzerv povečal, kar bi bilo mogoče, če bi se prevoz sveže in kom zervirane ribe pocenil in da ne bi ta več veljala kot luksuzen predmet; Odpraviti bi bilo nadalje posebne občinske uvoznine na ribo in povrniti tvomicam carino, ki so jo plačale za pločevino in druge predmete, ki se zopet izvažajo. Povečati bi bilo tudi treba	premije za	izvoz	rib. Vojska	bi nadalje	mogla dati	vsaj	enkrat na	mesec
vojakom eno konzervo rib. Tako bi bilo mogoče, da bi se konzum ribe pri nas dvignil in hi se obvarovala važna produkcijska panoga. Pripomniti je, da je konzum ribe pri nas	silno	majhen, da	potrošimo	na leto na	glavo	prebivalca	komaj
četrt kile, dočim potroši Anglija 25 kg, Nemčija pa 10 kg rib.
rceva
Dr. Pi
sladita kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z nžitkom.
DOBAVA — PRODAJA
Strojili oddelek Direkcije drž. železnic v-Ljubljani sprejema do 23. maja ponudbe pW>bavi 100 kg klobučevine. (Pogoji so !pa ./vpogled pri omenjenem oddelku.)
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema jdo 24. maja ponudbe o dobavi 20 gumijevih cevi in 500 kg karbida.
Komanda pomorskega zrakoplorstva v itiruljah sprejema do 26. maja ponudbe o dobavi ricinovega olja; do 30. maja pa o dobavi 295 m gumijastih cevi in 1000 za-gostk.
Tehnični raadelek sreskega načelstva r Mariboru-levi breg razpisuje prvo javno pismeno licitacijo za dobavo gradbenega materiala za regulacijska dela na reki Muri na dan 26. maja ob 11. v pisarni razdelka. Dobaviti je 37.790 fašin za 164.429 Dju, 1.665 m betonskega kamna za 284.715 Din, 324 pilotov za 1620 Din in 17.803’40 kilogramov žgane žice št. 42 ter 284 kg žgane žice št. 20 v znesku 74.71844 Din.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 28. maja ponudbe o dobavi raznega orodja.
Dne 29. maja bo pri Komandi granične trupe v Skoplju licitacija za dobavo pisarniškega iLn knjigoveškega materijala.
K<»manda pomorskega arzenala Tivat »prejema do 29. ma;a ponudbe o dobavi jekla 'in jeklene pločevine, 142 kg usnja, 60 kg medenine, 15.000 kg železne pločevine, 130 kg cin ko ve pločevine, 400 kg cinko-vih plošč, 1500 kg cinka v blokih, 100 kg aivnoone pločevine, 130 kg svinca v blokih, 57 kg kositra za spajanje, 200 kg kositra v blokih, 100 kg niklja, 100 kg aluminija ter o dobavi raznega orodja; do 30. maja o dobavi 1000 kg svinčenega minija in raanega električnega materiala: do 31. maja pa o dobavi 1800 m'1 kisika ter bakrenega in medeninastega materiala. —
Dne 26. maja bo pri Upravi drž. monopolov, odeJenje pa predelavo, ofertna licitacija za dobavo 569.225 kg raznega papirja.
Dne 6. junija bo pri skladišču 1. oddelka Vojnotehničnega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo 7400 zavitkov železnih zavrtnjev.
Gradbeno ministrstvo je odobrilo potrebne kredite za zgradnjo avtomobilske ceste od Beograda do Subotice. Nova cesta bo del velikega avtomobilskega omrežja, ki naj veže velika evropska mesta. Kdaj dobimo v Sloveniji podobno oesto?
Društva, zadrugo in ustanove, ki so oproščene s posebnim zakonom plačila takse, morajo na vsako vlogo na državno oblast pritisniti žig s to vsebino: »Oproščen ... od plačevanja takse na pod*lagi čl. ... zakona z dne...« Brez tega natisa morajo vse svoje vloge kolkovati.
Prometu je bila izročena nova 8 km dolga železnica Kosovo polje—Priština. S tem je plodni okolici Prištine dana možnost za nov gospodarski razvoj.
Državna hipotekarna banka zgradi v Kragujevcu novo poslopje za svojo agenturo.
Prvi motorni vlaki so bili izročeni v promet na progah Osjek—Vinkovci in Osjek— Vrpolje.
Pravilnik o učnih zavodih in šolali, katerih izpričevala deloma ali popolnoma na-domestujejo učno dobo v trgovskih obratih ter pravilnik o teh »0'lah je izdal trgovinski minister.
Zagrebškim »Novostim« je odvzela avstrijska vlada poštni debi za eno leto.
V neki kemični tvornici v Nemški šleziji je prišlo do eksploaije io je bila tvornica popolnoma uničena.
V rudniku Lambrechies je nastala nova eksplozija, vsled katere je bilo ubitih vseh 15 reševalcev.
600 turških dijakov je bilo od izpitov izključenih, ker so niso naučili nobenega tujega jezika. Njih pritožba je bila zavrnjena. Mala Turčija zahteva samo sposoben in naobražen naraščaj.
Stalne zračne vlake med Moskvo in Krimom nameravajo vpeljati sovjeti, ker so se prvi poizkusi z zračnim vlakom obnesli. No močno motorno letalo je priklopljenih
3	do 4 brezmotornih letal, ki se odklopijo
nad mestom, v katero so namenjeni potniki. Vsa odklopljena letala so povsod gladko pristala.
Proračun Zbornice za TOI potrjen
Proračun Zbornice za TOI za leto 1934 je finančni minister potrdil. Proračun izkazuje 3,165.000 Din dohodkov in 2 milj.
994.000	izdatkov in torej 161.959 blagajniške rezerve. Obenem je finančni minister potrdil pobiranje 10% zbornične doklade na osnovni davek od pridobnine kakor tudi na osnovni družbeni davek, oziroma na minimalni 1-2% družbeni davek.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 16. maja objavlja med drugim: Uredbo o višini, načinu ubiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje — Navodilo o pobiranju taks za obnovo spora pri upravnem sodišču ali državnem svetu — Razveljavljenje oprostitev glede plačevanja taks — Dopolnitev predpisa I. odstavka točke 6. čl. 5. zakona o taksah — Razglas banske uprave o odobritvi proračuna Zbornice za TOI — Razglasi banske uprave o razpisu občinskih volitev za občine Bočna, Gotovlje in Velenje — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
(Zd/ricbptaMft Sotfifr
Program 1 ‘ubl janske radio postaje
Nedelja, dne 20. maja. 8.15: Poročila — 8.30: Gimnastika (Pustišek Ivko) — 9.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 10.: Zdravstvo: Delavstvo in alkoholizem (Puhar Leopold) — 10.30: Radijski orkester, vmes operetni vložki, poje gdč. Ivica Cankarjeva — 12.00: Čas, Iz vseli kotičkov naše domovine (reproduciran koncert) — 16.00: Negovanje volne pri angora kuncih (Kuntare Vilko) — 16.30: Koncert Bežigrajskega pevskega društva. Vmes radijski orkester — 20.00: Prenos opere iz Ljubljane. V odmoru čas in poročila.
Ponedeljek, dne 21. maja. 8.30: Plošče
— 9.00: Orgelski koncert, izvaja Blaž Arnič — 9.30: Versko predavanje (p. Regalat Čebulj) — 10.00: Prenos iz stolnice —
11.00: Radijski orkester — 11.30: Leto 1934 na slov. avtomobilskem trgu (gosp. Pipenbacher) — 12.00: Čas, za ples in poskok (revija stare in moderne plesne glasbe) — 16.00: Državljanska vzgoja odrasle mladine (prof. Krošl. J.) — 16.30: Dolinškov Šramel kvartet, vmes reproduc. koncert vokalnih jazz-kvartetov — 17.30: Narodna odbrana (dr. Cepudec) — 20.30: Prenos opere iz Beograda. V odmoru: Čas in poročila.
Torek, dne 22. maja. 11.00: Šolska ura: Koroški Slovenci — 12.15: Koroška narod- ' na reprodukcijska glasba — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, reprodukcijski koncert havajskih kitar —*■ 18.00: Otroški kotiček (ga Medvedova) — 18.30: Čajkovski: Nuss-knacker Suite (reproduc. koncert) — 19.00: Sokolstvo: Nekaj iz zgodovine telovadbe in kratek pogled v sedanjost (Marjan Tratar)
— 19.30: Interview z ljubljanskimi fotoamaterji — 20.00: Ruska glasba: Vokalni dueti Verbič-Korenčanova, radijski orkester — 21.30: Citre solo, g. Mezgolits — 22.10: Čas, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Sobota, dne 19. maja: Gospoda Glembaje-vi. Gostuje članica osješkega gledališča Sava Severjeva.
Nedelja, dne 20. maja ob pol 21.: Slehernik. (Na Kongresnem trgu.)
Ponedeljek, dne 21. maja ob pol 21.: Slehernik. (Na Kongresnem trgu.)
V	primeru slabega vremena:
Nedelja, dne 20. maja: Mojster Anton. Ponedeljek, dne 21. maja: Bratje Karama-zovi.
Torek, dne 22. maja: Zaprto.
Opera, začetek ob 20.
Sobota, dne 19. maja: Travi a ut. Red C. Nedelja, dne 20. maja ob 15.: Pri belem koiijigku. Na terasi hotela TiivoJi. Ponedeljek, dne 21. maja ob 15.: Gorenjski slavček. Na terasi hotela Tivoli.
Torek, dne 22. maja: Zaprto.
Kai@ se najuspešneje in zastonj pobija brezposelnost?
Z novimi posojili denarnih zavodov, ki bodo dala kruha in zaslužka trgovini, industriji, obrtu, delavcem in kmetovalcem.
Zato nalagajte Vaš denar v
MESTNO
HRANILNICO LJUBLJANSKO
PREŠERNOVA ULICA 3.
ki je naj večja jugoslov. samoupravna hranilnica (vloge 420 mil. Din), in Vam nudi
ponolnovarnost^godn^olHje^«M|
ter izplačuje nove vloge, vložene po
1.jan. 1933, vedno v vsakem obsegu
Parketne deščice, trstje za strope, asfaltno streSno lepenko, bitumenjuto za izolacijo, bitumen, lesni cement, karbolinej, strešni lak
in razna izolačna sredstva proti vlagi dobite najcenje pri tvrdki
JOS. PUH, liubllana
GradaSka ulica 22 Telefon itev. 25-13
jHigiensike ixts{alaci/e
kleparstvo, krovstvo, strelovodi
<&afecb Tligl cledtiči
TeSefon 33*53
Hjubljana
Rimska cesta 2 Gregorčičeva ulica 5
geltc/ninsfei zavod, za nameščence v Ljubljani
1’reds. opr. štov. 2G8. 1/K
V Ljubljani, dno 12. maja 1U34.
'Vabilo
na
XIII. REDNI OBČNI ZBOR
POKOJNINSKEGA ZAVODA
ki se bo vršil
v nedelj©, dne 1C. junija 19 35, ob 9. uvi dopoldne v se/ni dvorani mestnega magistrata v £jubljani
DNEVNI RED:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo revizorjev za preizkušnjo računskih zaključkov za loto 1933.
3. Sklepanje o letnem poročilu upravnega odbora za leto 1933. in njegovi odvezi.
4	Določitev zneska nndpore po paragrafu 6. pravilnika o draginjskih dokladah.
5. Določitev zneska z* ^odpore brezposelnih zavarovancev v smislu paragrafa 37., točka 8. statuta.
6. Slučajnosti.	„ J	.
Predsednik Pokojninskega zavoda za nameščence:
Dr. BALTIČ 1. r.
OPOMBA: Občni zbor je sklepčen, ako je od vsake skupine (službodajalcev in nameščencev) navzoča vsaj ena tretjina izvoljenih delegatov (§ 34., točka 3. statuta).
Ako je občni zbor nesklepčen, se mora vršiti v 6 tednih drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa potem o predmetih dnevnega reda veljavno brez ozira na število navzočnih članov (§ 34., točka 4. statuta).
Sklepa se z absolutno večino oddanih veljavnih glasov (§ 34., točka 5. statuta).
*trgovci in industrija /
Yp govsfci lisi
m priporoča *a inmmvtvanjel
mhjmLirgmke, uradne, reklam--nc,cascrfiisc,knjige. večAan
■ 'JF&lrJilU hiiv.r in nArA,ti '
httve in peruni! .
TISKARNA MERKUR
11U B HAN A ,G Rf GdRČIČEVASl 23
Vel-25*52Jeleijram .Jtikamallkrkuv
Ureja ALEKSANDER 2ELEZNIKAR. — Za Trgovsko-induatrijsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja In tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.