Naj reč j i slovenski dnevnik T Združenih ckržavaK g VeUa za v*e leto ... $6.00 g Za pol leta.....$3.00 I Za New York celo leto . $7.00 i Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA iS B Listslovenskihidelavcev v Ameriki. largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays I and legal Holidays. 75,000 Readers. I TELEFON: CHelsea 3—3878 K0. 12. — STEV. 12. ^Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON : CHelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, JANUARY 15, 1934. — PONEDELJEK, 15. JANUARJA 1934. VOLUME XLII- — LETNIK XLH. V DRZ. ZAKLADNICA BO LASTOVALA VES ZLATI DENAR PREDSEDNIKOV SKLEP BO V POSEBNI POSLANICI SPOROČEN OBEMA ZBORNICAMA KONGRESA Do izredno važnega sklepa je prišlo na posebni konferenci v Beli hiši. — Nekateri so že vnaprej slutili, kaj se bo zgodilo. — Pri posvetovanjih so bili navzoči tudi finančni izvedenci kabineta in kon. gresa. — Vrednost dolarja bo točno določena. WASHINGTON, D. C. 14. januarja. — Predsednik Roosevelt bo poslal jutri kongresu poslanico, čije svrha je, izročiti državni zakladnici ves zlati denar, kar ga je v deželi. Istočasno bo tudi določena vrednost dolarja. O vsem tem so razpravljali na važni konferenci. Konvencija je glasovala za stavko NEODVISNOST HRVATSKE IN UGA NARODOV Ameriški Hrvati zahtevajo neodvisnost Hrvat-ske. — Liga o zahtevi ne bo razpravljala. AVSTRIJA JE IZGNALA DIPLOMATA Nemški poslaniški ataše j je odpotoval iz Avstrije. Bil je v zvezi z avstrijskimi nazijci. ŠPIJ0NAŽA V V SOV JET- UNIJI Zastopniki švicarske firme v Rusiji so bili aretirani, ker so uganjali KONVENCIJA ODLOČNO OBSOJA NARODNI DELAVSKI ODBOR Dunaj, Avstrija, 14. januarja.,na novi špijonaži. ki je .dosti A-vfc.-trijs.ka. prestolica, ki je *enzaeijo:ialna iiepo je bila' Ženeva, Švica, 14. januarja. — j Tajništvo Li«re -narodov je odlo- _ _ _ ____t __ ^ _____ čilo. d prisilnega odsto-},an-Vi"kerfi družbi. Kazen predsednika so bih navzoči tudi: državni za-]vla(ii in Z{lU,vaj(( n,.mlvLsn<*,t Jlr- pa poveljnika heiimvebra Dolnje j Včeraj e bil aretiran t,pravni kladničar Henry Morgenthau, Jr., člani bančnega i vat*ke "m^prejemljrva*\ I\«eb- Avstrije jrrofa -lohaua Albertiji. j ravnartelj tukajšnje podružnice odbora obeh zbornic ter finančni strokovnjaki pred- j V' ameriških Hrvatov j ima zopet novo :pr<**>»e£enje. I žvieai^ke firme ^Sodete Generale ... , , . J r je V oktobru pritu«el prosijo Li- Avtrijska tajna policija je Vj<,eR Nurveillanees . Obenem z :>ednik.OVega kabineta. j gi narodov. S to odločit vijo ta hkii avstrijskega aiazi^kega vodi-|®rjim so zatprli tudi št*>t uradiii-Po konferenci je bila izdana sledeča objava: - jprošuja nima uradnega 'značaja ill telja Alfreda Fruunfelda pole- — Predsednik in državni zakladničar sta konfe- J'"n;!?var! ?mr" A!b"r,ija "f«..""« ^Tl-T' Z 'T—" ~ _ _ _ i ei . kjer .-»e nahaja z.e velrko ste- ja ntnuskega jmslanišuva jrrofa Ujranjah jrospodar^ko >spijonazo. W1LKESBARRE, Pa., 14. januarja. — V protest proti narodnemu delavskemu odboru so United ospodarsko spijonažo. j Anthracite Miners, katerih organizacija je bila usta ------------------------------- novljena proti United Mine Workers of America, Mokva, Sovjetska Unija, 14. ja- glasovali za generalni štrajk za distrikt št. 1, v kate-nuarja. — itur>ke oblasti so prišle' rega spadata okraja Scranton in Wilkesbarre. Kon- vencija ni sklepala glede okrajev Hazelton in Potts- NAPREDEK V MANČUKU0 rirala z demokratskim in republikanskimi člani ban- vil enega odseka. Razpravljali so, kako naj dobi državna zakladnica kontrolo nad vsem zlatim denarjem, kar ga je v deželi. Predsednik bo vse to natančno pojasnil v posebni pos!anici, ki jo bo jutri, dne 1 5. januarja naslovil na kongres. Da se bo nekaj takega zgodilo, se je že vnaprej vedelo, nihče pa ni domneval, da se bo predsednik odločil za tako radikalen korak. »ilienih prošenj. J AValdek-lVimontoa. Ko je poka- Tajnik Lige narod« .v je odpo- j za'! svoj diplomatski pot.ni li.>t. je s aiuu. ki mu je prinetsel prošnjo, j bil takoj izpuščeni, toda avstrijska -povedal. da Lijra ne bo vpošteva- j vlada je (zahtevala, da takoj od-la prošnje. k«-r ne odgovarja Li-:/potuje. in je 1st i dan popoldne p-uiiin pravilom. Lipa nanKlov ne j odjiotoval v Xemeijo. priznava prošenj, katerih ne pre-j Udeležba nemškega diplomata dlože vlade ali pa organizacije. pri rtajni politimi seji. pri kateri katere prizna vaja posebne določ-' so, kot je razvidno it l zaplenjenih be Ligrinrh pravi'. Med or<_'aniza- \ listin, razpravljali o eijaini. katere J-ifja priznava, je med dricghiii židovska a«rentura za Palestino ter 'zastopniki manjšin v raznih državah. Litra naro-! dov ne dovoljuje rc volne i* a!i Zaenkrat ni v Ameriki nikjer drugje zlatega de-' razdelitve. v drža vi, ki je h. aiea nar ja kot v zveznih rezervnih bankah. i4Uf <»»™lov T,J1 to J. . . ... i i -i - i • i j t ml i prošnja Hrvatov, ki zahteva- Ce bo kongres ugodil predsednikovi zahtevi, bo-tjo neodvisno hrvatsko državo. do morale zvezne rezervne banke izročiti vse zlato! .Edina rešitev za to prošnjo. da j v • i i i - • (pride tz "jurtvašniee". bi bila. ako državni zakladnici. 1, • . , , - ¥. .hi kaka država, ki je -vlaniea Li- Jutri se bodo začela pred finančnim odsekom po- «re prosila Lieo. da vpošteva to stmiog-!av-, N'eiikea. en slanske zbornice zasliševanja glede stabilizacije dolarja. Prvi bo zaslišan profesor O. M. V/. Sprague, ki je pred par meseci odstopil kot finančni izvedenec državne zakladnice, ker se ni strinjal s predsednikovo valutno politiko. prošnjo. I)o sedaj ipa še noStwa država ni skušala podpirati kako prošnjo te vrste. SUROVO MASLO ZA BREZPOSELNE 1m> razdeljeno med brezposei-ii". Surovo ina>lo bo funtov surovejra masla. Istočasno bodo tudi zahtevali večjo zaščito delav-'k- skih interesov. Voditelji bodo predlagali razne izpremembe Vj programu za obnovitev ameriškega gospodarstva, i Zavzeli se bodo za radikalno skrčenje delovnega j čr,sa, za zvišanje minimalnih plač in za postavno prepoved takozvanih kompanijskih unij. Poročilo predsednika Delavske Federacije bo po- Santiago, Kubo, 14. januarja, jasnjeno z natančno analizo uspehov, ki jih je do-,Xenadoma so vzpiamt^i boji med i \ID A j dvema nasprotnima skiapmatma di- segla l\l\/\. J jakov. Ena skupina dijakov je z Vodstvo Delavske Federacije ni kaj posebno, revoiverji in puškami izasetlla nezadovoljno z dosedanjimi uspehi. Zahtevalo b_o te- J k° ljucltsko **yx>-ineljite izpremembe, tikajoče se delovnega tedna. Delovni čas naj znaša trideset ur na teden, in delavci naj imajo pravico sodelovati pri sestavi pravilnikov za razne industrije. Nezaposlenost zamore odpraviti edinole krajši delovni čas. Po zatrdilu vlade je predsednikov program vrnil šestim milijonom nezaposlenih delo, navzlič temu pa cenijo število onih, ki so brez dela, na 10,700,000 |eiani kubanske zdravniške zveze. Pokrajinske oblasti so sklenite, da rajši -za;pro vse bolnišnice in odpuste bolnike, kakor pa da bi se pokorile vladni odredbi. Omenjena družba je mednarod- j na izveiza. ki s* peča z ohsejrom ill kokovostjo izvoza i/, »»lavnih svetovnih pristanišč. Sovjetska policija ima na sumu tudi dva.\set ruskih uslužbencev družbe. ^TeJ aretiranimi itiozemei sta »Iva av.strij.ska drža«vljana. dva Iieljrijee in 011 Danec. 1 jen ju I)ol -fiKsow vlade, je velik pre;rrešek proti diplomatski itnii-l niteti. Vlada b<» poslala nem'ki vladi j Oster protest, posebno z ozironi na to. ^la jrrof AValdcek-lVnuont ni! ]>ravi diplomat, temvee kot «"lani naizijske oa^anizaeije dodeljen nemškemu '|»oslaiiištv«, da je v zvezi z avstrijskimi nazijei. katerih orta. T*porniška armada se je lira in na izjrubo pokojnine, ker je inaknila v smeri proti C'aivgrcov. ]H>dpiral nac/ijee. Poti Istimi obtož- medtem kf> so se tia še Japonska, ki je njena pokroviteljica, bo vlada pod cesarjem Henry jem Pu-yi-om t stalna. . Z Japonsko pomoejo je država v dveh »letih izravnala svoj pro-; raeuii. i»ovi:ala produkcijo ter i'.-"boljšala pol jede 1st'vo. ustanovila drža vno'banko i>it gradi novo pre-sto ieo. jri-adi tiiove ceste in železnice. je poravnala inozemske dolgove ter izvršuje mnogo drugih načrtov. Najvažnejše, kar je vlada do-segla. je mnogo 'veeja varnost za življenje, medtem ko so q>rejšnji Konvencija 500 delegatov uporne unije, kateri načeljuje Thomas ilaloney. je soglasno sklenila, du .se vstavi v ponedeljek vse delo v n/vih obeli okrajev. Delegati so izrazili nezaupnico vlmlnemu delavskemu odboru, zlasti pa dvema članoma delavske-g;t odbora. iprecLsedniku I'liited Mine Workers of America. Juham L. Ijewi.su in predsedniku Aine-iicaiii Federation of Labor. Wil-liamu trreenu. Takoj, ko je bil razglašen J** ,M"; štrajk. je predsednik IVnn A:i-rojena v thrac.ite .Mining i'umpany C harles Durrance. ki ima v Sera nt on o-k in ju osem ritdnikov. n-a-pmsil so-diš«"«* v Laekawauina okraju, da izda odredbo. j>«► kateri bi bilo štrajkarjem prepovedano ovirati majnerje. ki hočejo delati. Vse premogamke družbe so naznanile. da -bodo rudniki navzlic rakir'a "enemu štrajku oilprti. Šp-rif Luther Kniffen in" načelnik državne -policije st<»t*jiik William A. Clark sta izjavila, da bodo maj-nerji. ki »bodo hoteli delati, imeli ]M»po|tn(» zaščito. \ severnem premogarskem jm-Iju je zap(»s!enih -M).(WX) majner-je\\ Xova majneiska unija zatr- bami so bili aretirani še trije dru- v avtomllih otljveljali proti Fut gi uradniki vojnega ministrstva singu. iu dva v uradu notranjega ministrstva. Do sedaj je bila vladarji Mandžurije prebiva'stvo -W*- t!il im-f med .temi delavci vc-, ze!o izžema i in zatirali. Ropar-; mfttltem ko trdi Unifed Mine stvo še ni bilo p<»polnoma iztreb- Workers, da je nova unija v manj-Ijono, toda življenje je mnogo SBJU- bolj varno. i Organizacija V. M. Workers je Najvažnejša nvst:* v -vladi ima- oklenila, da bo pobijala sedanji jo Japonci, ka.terih poglavitni na- štra-jk. Vse okrajne organizacije men je ]xr>ta\iti v deželi mir in Plicae seje. na katerih bodo red. -izdedali načrt za nastop proti -no- | Z ustanovo osrednje državne y> nasprotni organizaciji majmer-bartrke jedilo odprtih llfi podruž- nic. Staro kitajsko obrestmo mero ------- i po 20 odstotkov je brnka znižala ]>olIfusKova vlada proti nazijskemu terorizmu V defenzivi. s^daj pa je pričela ofenzivoo. Xa Dusiaju je bilo aretiranih 25 odličnih nazijeev. ki so •brli por*lani v koncentracijsko taborišče v Woelersdorf. VOZI AVTOMOBIL BREZ ROK ■p... % . ... . ... .. Humboldt, Ia., 14: januarja. — Dijaki so -v soli tzaplenili vse li- ,. . . . „ .. . . .... (Navzlic temu, da je E. L. bnow Ktine. predno so prišli vojaki — na 9 odstotkov. T . . . nameravanih .'i000 miljah cost" Japon>ka bojna ladja je izkrca- • r , • , , onoo -t- o . . __ „ , je sedaj v ilelu 2000 milj. S po- la 1,X) mornarjev v Miicovn. da moJijo j pa gradi vlada vzdrzujejIi 100.000 roparjev, je llolanuLsko poslaništvo je tudi potovanje ipo železnicah mnogo prosilo nemško vlado, da bi bilo , varnejše. ' 1 Lubbejevo "truplo izročeno njego-| -----j-vi družini. Vlada je ^a to prošnjo MATI 29 OTROK 'zavnni,a 12 izjavo- da je ! __j truplo mogoče dobiti v mrtvašni- ! Dunaj, Avstrija, 14. januarja. ci anatonin^a "zavoda v Lipskem Ravnatelj klinike dunajskega pr,{>rost v Li^em, ; uči Lisca, dr. Kratil je objavil, da 1revoz "J^'vega trupla v Ijevden ne bo dovoljen". Da se prepreči £e inadaljnje pre- S^pa ^rarija UrnwRin na j pisati na pisalni stroj. 22 let je bil livanje krvi. suditm^a general porodila svojega 20. otroka. Šolski nadzornik v »Humboldt o- (*ang Kaj-šek. da se voditelji n-j 1 Omanova je stara 4i> let. njen t kraju. 'pomikov odpovedo svojim služ-lniož Pa Prvega otroka, ki je nA_m___I1 H inofiniIln ---j barn in da se 19. armada umakne j bil deček, je -porodila leta lf>07 m FOVODENJ V ARGENTINI | na kraj. katerega bo določil Cang Kaj-šek. RUSKA ZRAČNA SILA Meseca marca prejšnjega leta je bilo nad trinajst milijnov oseb bjez dela in zaslužka. Največ skrbi povzročajo Delavski Federaciji ta-kozvane kompanijske unije, ki se ustanavljajo v vseh-industrijah. poročite nt na "GLAS NA RODA " največji slovenski dnevnik v i Združenih državah. 1 njemu je ^Vdi'o 22 dečkov in šest deklic. Enkrat je dobila dvojčke. 14 januarja' JJJ^jJ JJ^JJ^ Mendoza, Argentina, 14. jan. — v ememi letu pa je pomdila dva- Reševali so do sedaj naali 23 tru-krat. Vsi otroci so bili živi roje- pel utopljencev v veliki povodnji. ni. toda 13 jih je umrlo v prvem Oblasti pravijo, da je utonilo naj- London, Anglija, Sovjetska Kusija aavzeina «v svoji zračni sili drugo mesto med dr- V MADRIDU > let iu j manj 40 lj-udi žavami sveta. Rdeča armada ima --| Urman, ki je voznik, živi s svo-i Škodo reled povodmji cenijo od 2000 aer«»planov. Angleško »arač- Madrid, Spanaka, 14. januarja, jo ženo in 1 otroci v treh isobah,' $5.000.000 do $8,000,000. Voda je no ministrstvo potrjuje to zatr- Po celem Madridu so vozniki tak- ki imajo devet postaj, v diwiaj- j odneha mnogo^ jpostov in raizde- sijerv zaatrajkalL 'skem predmestju Flooridsdorg. jala železniške tire. dilo. GLAS "GLAS NABOJA" NEW YORK, MONDAY, JANUARY 15, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY is U. S. A- OwMd ud PnbUatod by TONIC PCBUSHOiO COMPiR (A OorporatfcR) . W L. Baoeoik, Tnu oC above officers: New f«^ City. N. I. DLAB N A K O D A (Vato #f Um PMple) Brery Day Exncpt Sundays and Holidays |a aalo lato veUa m Ameriko in Xaiado......................................96.00 |i pol leta...............................$8.00 h #6trt leta $1.60 fee Ne« 5ork a« celo leto......$7-0t Za pol leta ..................... $8.60 Za laoaenutto aa celo lato $7.00 Za pol leta ................................S3.M> Subscription Yearly $«00 Advertisement on Agreement •*Qlas Naroda" labaja tuM dan UTiemSl neaet] in prtmUot podplaa In oaebnoad ae ne priot^ujejo. Denar naj ae blacoroil fsUjld po Money Order. Prt spremembi kraja naroinlkoT. prosimo, da ae nam tsdl prejšnje bleallAde naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -ttLAfl NAHODA", $1$ W. 18th Street. New Varfc. k. ->: CUelsea 1-4871 NOV SOCIALNI RED V ITALIJI Veliki fašistični svet je 12. elect* nib ra zaključil svoje zasedanje. Na svoji zadnji seji je razpravljal ti korporadijski refuimi v Italiji. Posebno dolga je bila razprava o jiarrtu zakona glede novih korporaeij, ki je bil končne. sprejet. Po tem načrtu so korporacijc ustanove, v katerih so zastopane posamezne panoge nacionalne gospodarske pro dukeije. Število korporaeij ni določeno. Korporaeije ustanovi s posebnim dekretom ministrski predsednik na predlog korporaeijskega minista in po posvetu s centralnim korpnraeijskim odborom. Predsednik korporaeij morejo biti le aktivni ministri, državni p tajniki ali generalni tajnik fašistične stranke, f'lane upravnih odborov korporaeij imenuje predsednik vlade, ki je obenem predsednik korporaeijskega sveta. Korporaeije so razdeljene tako. da obsega vsaka zase po eno ali več področji gospodarstva, ki pa morajo posegati drugo v drugo. Z dekretom ministrskega predsednika se ustanovijo tudi korporacijski odbori, ki imajo izvršno oblast v posamezni korporaeiji. tako hodu tudi v teh odborih zastopane kategorije produkciji* t delodajalci, tehniško osobje in delojemalci), država in fašistična stranka. Obstoječe fašistične sindikalne organizacije se preuredijo tako, da se priključijo novim korporaei jam. Tudi njihove funkcije se prenesejo na nove ustanove in njihove organe. Zato bodo ti organi urejevali kolektivne gospo, da rs k e odnošaje med delodajalci in »delavci in v uutaristič.. nem smislu disciplinirali vso nacionalno produkcijo. Te funkcije pa bodo vršili le po nalogu pristojnih ministrstev Pri urejevanju kolektivnih odnosov bodo imeli pravico odrejati pogoje dela in proizvodnje. V posameznih slučajih veljajo njih odredbe tudi preko kolektivnih delovnih pogodb. Vse odredbe, načrte in tarife, ki jih pripravljajo posamezne korporaei je, mora potrditi korporacijski svet. Obvezne pa postanejo šele po pristanku ministrskega predsednika. Hpore, ki bi nastali pri urejevanju "delovnih odnosov med delodajalci in delavci, bodo reševali posebni koncilia-tivni o lbori, ki bodo sestavljeni iz članov posameznih korporaeij. Nadaljnje spremembe korporaeijskega zakona bodo mogoče le s kraljevim dekretom na predlog ministrskega predsednika. Brooklyn, N. Y. Slovensko pevsko društvu "IS-lo-van jo v svoji zalivali. ipriatx'em v Glasu Naroda U. t. m med imeni gospa, ki ^o veliko pripomogle k tako lepemu uspehu iijepove zabave na Silvestrov »večer. pomotoma izpustil »let lev ca imena : Mrs. A. Kosimik. Mrs. Fr. GiovaneUi. Mrs. Mike Pirnat. Mrs. I,. Oio-vaneUi. Mrs. Terezija Kovach in Mrs. A. Piran l. Prizadete nam nam blagohotno oproste! "Slovan". North Braddock, Pa. Tem potom se poziva vse brate Slovence in. Jlrvaite na North Braddocku. na »prvo sejo -novo ustanovljenega "Hrvatsko Slovenskega Državljanskega Kluba", katera se bo vršila v nedeljo, 21. januarja ob 7. uri zvečer v liohe-mian Dvorani. Niraov i bodo govorniki 'z Pittsbitrgha. Torej na svidenje! Peter Hedekovič. •predsednik. PLEBISCIT V P0SAARJU Neprestane zahteve po vrnitvi šla deželica pod itj>ravo Ženeve, i LLOYD GEORGE PIŠE VOJNE SPOMINE vseh pokrajin, ki so*bUe Nemčiji odvzete /. versatlleskim mirom, je kancelar Hitler nedavno osredotočil na tačko, kjer je bilo pričakovati najmanjšega odpora in kjer po nemški sodbi stvari itak stoj,- tako. da bo to ozemlje prihodnje leto samo ik» sebi pripadlo Nemčiji. Ore za Saarsko ozemlje, kjer bi se TVanciji pa so bili prlsojeni vsi premogovniki. O končni usodi dežele bi moralo odločiti ljudsko ffla-KOvanje, t. j. za pripadnost k Franciji. k Nemčiji ali za samostojno državnost. Ako bi deželica pripadla Nemčiji, ima slednja pravico odkupiti od Francije -premogovnike. Tak je danes dejanski stan. ki bi prihodnje leto imelo vršiti ljudsko reso j i izgledov bodočega ple. biseita je treba vzeti v pošte v. da ima Posaarje danes- 787.000 prebivalcev in da je bilo od teb po francoskih podatkih ob zaključku miru Peter Zgaga ■Nekako isto vlogo. kakor Poin-eaire na francoski strani, je med vojno igral v Angliji zn :ni v«*li-telj liberalne stranke I Joy d George. S svojimi ognjevitimi jro-vori je držal pokonci moralo civilnega prebivalstva in je prevssel tudi ministrstvo za preskrbo van j«' armade z orožjem in municijo. Sedaj je stari politik priče! pisati spomine, katerih prvi izvezek sega do 1. "decembra- 1911». Politiki in diplomati bodo z užitkom brali njegove spomine, krr prinašajo v zgodovinsko gledanje vojnih dogokov marsikak nov moment. Tako pripoveduje Llovd George. da je .govorica o bojazni, ki naj bi jo angleško vojno bro- PROROKOVANA VOJNA cije ze danes, bi ji Nemci to monla !po vei;k; vefjni marksistično iu bi šteli v dobro, verjetneje pa jc, da pri plebiscitu lahko glasovalo, če že bi smatrali to kot slabost, gotov.« ne naravnost za Francijo, pa r.-aj l»a bi razglašali novi arrangement]^- samostojno državnost. Tretj- kakih 1f»0.000 Francozov. Čeprav [dovie pred m roškim imelo, gola se je število Francozov v preteklih 14 letih ]»ovečalo, vendar ni misliti, da bi se bilo razmerje v narodno-nein pogledu bistveno izprememlo Nastopil jia je neki drugi zelo važen moment. Saarsko delavstvo je kot prvi um ik pravljica. Take vesti so širili samo Nemci, ki .»o svoje sile precenjevali. Tudi še leta 1017 je angleško visokomorsfeo brodovje presedalo nemško po edinicah in ar-tiTeriji za Zelo pa se jezi Lloyd George na ■vrhovno za»vezniško poveljstvo na suhem. l*ra'vi. da j»> «ren -ral:<-i-imis.Toffre imel čisto napačno lak SURPRISE PARTY. S temelja mirovne jcarstvo po vsej .priliki le ni tai: tiko. ker je na Vsak način hotel DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JUGOSLAVIJO Za $ 270 " $ 4 95 M $ 7 JO " $11.65 " $22.75 ______Din. 100 Din. 200 Din. 300 Din. 500 Din. 1000 ▼ ITALIJO za $ 9-00 " $ 17.50 " $ 42.75 " $ 8525 " $170.00 _____Lir 100 _____Lir 200 ....... Lir 500 _____Ur 1000 ________ Lir 2000 KER Hk( CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih ali lirah dovolj a Jemo te bolje pogoje. IZPLAČILA ▼ HMKErtBM DOLAEJIB ZA teplaeao $900 morate poslaU — $8.79 » » nuo " •• _$iojs i ■ M $1KjOO » •• _$1«^- M M /' |4U| 9% M Jf •• mojo » * __tftiaa e Urna kraja tPPUOto * dolarjih, aakaafla tamtajemo po CmM* Letter aa prlMoJbOao _ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Glas Naroda" WWW TOME, W. J, Japonski mornan-iski častnik P u k an a ga je v jaipranskem ča.sopi-jsu MHinode" objavil .povest, ki po-pisuje bodoči boj med Japonsko in Ameriko za go.spodstvo v Tihem oceanu, (,'astnik in pisatelj Fukunaga promkuje ta boj . l>».'ta 1H3(> bi» i/bruhnilo. Mir vlada. V Sanghaju .--toje zasidrane bojne ladje vseli evropskih tlr-žav. Jinpoiiske in .Vmerike. Ponosno je veliko ameriško brodovje, kar silno 'boli mladega poveljnika japonske torpedovke .Makija. Sredi miru sproži Maki s svoje torpedovke torpedo v ameriško admiralsko kfldjo. ki se je potoprla. Jaiponsko vojno sodišče mora Makija obsoditi na smrt. Toda njegovi patriotični prijatelji ga r^iro-ste iz ječe. Amerika1 je ogorčena. Ameriška vlada pošilja Jansko brodovje. pridprto s celimi roji letal in s pomočjo otriotično •občinstvo, ampak tukli 7-,t strokovnjake. Iizrec-no poudarja, da'bi se v bodoči vojni tprav nič lir* bal izi(Va. če bi jo vodil »tak .šef admiralskega štaba, kakršen je pisatelj Pukiinaga. Ta poivest je ameriško javnost zelo razburila. Časopis "H in ode", ki jo je prinesel, je Amerika -prepovedala uvažati na Havaji, kjer živi 160.000 Japoncev. Sredi mina živimo. Vsak trenutek ipa lahko kale fanatik Makije-v«jra 'kava sproži usodni strel in da signal iza krvaresenčenje. Tako bi ločili rok dolgili petnajst let. Nam in Poljakom bi tak odlok pomagal t,,,. ... , v toliko, da bi se v tem razdobju slovanski živel osvobodil predsodkov o nadmečnosti nemške kulture in gftspodarstva ter bi tako Koroška, kakor pruska Mazurska bili pridruženi državi, kamor po narodnosti spadata. Francozom pa dolgi o llog ni mogel prinesti zaželjene koristi. Francija je zahtevala to ozemlje zave iz zgodovinskih in gospodarskih razlogov. Dobra tretjina tega (o>emlja je nekoč že spadala k j Franciji in zanjo se francoski !državniki tudi m<>«"no ^»ot^rovali. j ko so 1. 18š4. p> padcu Napoleona jSaar-ko oz«»mIje označili kot del francoskih tal. upadajočih med j f~aneoske minimalne zahteve. Ven-jdar je bil ta košček zemlje, kjer j danes živi okoli tričetrt milijona pretežno nemških prebivalcev, pride 1 jen Nemčiji. Ostal je t um sto jet in v teku tega časa je popolnoma izgubil značaj francoske pokrajine. Kot gospodarski razlog so Francozi navajali potrebo Saarske-era ozemlja zaradi ogromnega opu-j stešenja industrijskih, zlasti pre-jUiogovnih revirjev severne Franci-fje. Ozemlje bi jim bilo nekaka odškodnina za ta opustošenia. Anglosasi so se oilločno uprli francoskim zahtevam. Zaman preseiH-enj r.arcdni socializem odbil od seoe nemško pokrajino, ki je dolga desetletja čakala, da a n poč i čas plebiscita in ž njim združitev z Nem- < i jo. Francija iz teh razlogov svoje pozicije ne smatra za tako obupno, kakor je v resnici bila že nedavno zato ji nemški predlog ni všeč. — Predlog sam pa razkriva veliko bo jazen hitlerjevcev, da bi v izpre prebiti nemško fronto na zapadu in je v it a namen žrtvova- vedno iwvfi bataljone. Uoyd llenrtre je že 101"» predlajral. naj bi se z za- Svet je j»o:ii presenečenj, e+li-nole tako imenovana ".surprise party" nikogar ne presedeti, naj-uuinj pa tisteira. ki mu j.- namenjena. \ soboto je praznoval moj prijatelj Nace Hude obletnico svojc-«a rojstva. Katero obletnico, nikogar ne briga. Moški smo se v tem pogledu po ženskah vruvi. Tudi mi sm.» začeli skrivati in Tajiti letip kakor gad inoge. •'Slovan", najboljši slov. r.bor v vzhodnih državah — naj trideset dobro izvežbanih pevcev — je lK»tel svojega pcvovotljo presenetiti. pa je bi: presenečen nad svojo presenečbo. V.se je bilo namreč že vnaprej znano, in zato se čudim Naeetu. ker zn.i tako ušbomo igrati najbolj težkt> vlogo — vlogo presenečen ca. V njegovem prostornem domu na Astoriji je kar trio veselili bratcev, ko je zaskrbljeni družini pri vedel žt* pc/.no v .noč Majdi«-slavljenca. ki ga je bil popoldne "kidnapa Z mogočnim slavospe-vom sta ga pozdravila '"Slovan" m Potnšek. ("Potušek je sicer član 4-S-ovana". pa ira je treh a po.->ebvj 'omeniti, k-r zadene v petju z lah- padne fronte vzelo 1 milijon mož|koto t;iko vlsoko m>(o (Jjl bJ [ tn iHwtav.lo tromo na jugu »» kojni Carnso niti po lojtri ne .ph —hodu hjvr^!>e. S čemer b. prtsi- \ x Jo n jp, t Avstnjo h kapitulaciji '2 leti X;J.|(> hi]o (|a j(i vzhodu B\-roi>e. s čemer bi lil preje in re^-na bi bila tuli Srbi-itreba lloli sesti ter ja. Na njegovn strani so bili Poin-' mn|(, care. malo pili i t . , i i. n - i J^1'- P;l ^mo res doli s dli liria«nd. general <»allie«u. :„ . IMli j(1 .: ,•»; - i • v . ... , t> T . „ . . "i smo p:M in do.sti jedli. \ ce Kitchener m Kobertson. r»ula vsiij.0 |)1 so zaveznvki posta- . - ' - , post vili solunsko fronto, ko bi jo morali ipo ilvloyd ii Iivatevivd- uo. posebno izna^ije p i moram izreči izborili kuhari«-? gt»]>e Z::- krajskovi za pristno tlomačo šp jhovko. Tako dobe nisem š«1 nikd. r J jedel, in sem ve% srečen, ker mi ; ■ _OQ .. gospa »zatrdilo obljubila, da jo 1.1.8 »proti 9.1 v prul zav ziukom. j j)oni Opolnoči je bil *iniduiirht-sho\v" »le na»-a vpliv zvezd na tople in mr-je | mljal iposebni potniški zastopnik imik. Vojč je pa najlepše #rpel. Zelo som m* razveselil in-laii-'LM Jack a tllribarja in s»in se mu ponovno zahvalil, ker me je pred tremi leti srečno opravil izpred hiše njegovega očeta v ltichfieid Sp». N. Y. po -vrtoglavi strmini v Schuyler Lake. Pelo se je vse sorte: od odlomkov oper. ki jih je pol nepre-kordjivi Potušek. [>a do pr.n-artane Frške. katero so pevci proseče spra-evali. če že spi. Majk I*ii-sistf je predlagal, naj meni na ljubo (zapojejo nebeško lepo koroško o "Mlinarju", kar se je seveda zgodilo. pa -še smejali so se mi. k*-r sem imel ->olze v očeh. ■Lep večer je bil. in čimbolj je šlo proti jutru, temveč razpoloženja je bilo . •le pa ena stvar, katere s-* bojim. ko .-»e bliža ura slovesa. Homo v **e je težko odpraviti, kajti v New Yorku so silne raizdalje. posebno. ko ]x»kaže ura čez potamč '!>•» mojega doma ni čez tri gore in tri vode. ampak se je treba ;hi-shižiti dveh dolgih podvodnih lukenj. d;t pride človek *lo gnoz la. Večer je bi! zares lep. le iif-kaj nie je moti'o. Kazen gospo lilije, treh slavijenčevih hčera in zgoraj omenjene strokovnjakinj«-za špehovko smo bili *>ami moški. Mošk«a kompanij;!' je včasi jako kreditna, toda vino je vse bolj sladko in petje \-se 'bolj milodo-neneče. če j*> ženska poleg. Čakal sem in čakal, ^vprašati pa Jiis^ni lw>tel. čemu so nas tako grdo pustile na .cedilu. ■Zunaj je lilo. Debele kaplje so udarjale ob šipo. — Kako. ali bomo le sami no-Coj* — vprašana alednjie prijatelja Iva>ua. — O. le počakaj — pravi in pogleda v deževno noč — saj bodo prišle; z marelami bodo prišle. S tem ine pa ni prav |»osebno f>0|olažil. Ni je namreč večje ^>o-šasti kot je ženska « marelo.' J a lepšo • frazo. sem vzkliknila: PradiT, prosim te.... Prenehaj , Ti ne veš koliko trpim...." 1'red jietiiiii leti. — je dejali >ein bila Pradierova ljubica. Z« lo vin «a ljubita. Življenje žen m;*- ».rt tak » vznemirja in *pra li.-- v žalost in .-reeo. da ti-te. ki mamilo spoznale. n»» morejo biti več hrez nj nra. Da bi dokazal samemu sebi svojo mcv". mi je. ne tla I ; imel zato kaj povoda. vv.Hl zel> .ul>e zvon jen ja. ki sem ^a razen t«*, i ^r ? napravila lx»lj jjluhega s tem. d:» I _ ^ nt dela |K.iI k lad v ice malo vat.-, j Sovjet-ka Rusija je praznovala <' "Z nek ij nn-seei-v ji- to razm. v 'nedavno 15-letnieo revolucije in to .:»• napravilo sramoti«. Moj tnsr in'priliko je porabil sovjetski tisk. da ! š'-.i, st;j mr ji<«;a ».nproffa. ki me je J oceni uspehe in neuspehe t.' dobe. < ixi/ev.'il. priganjala, naj mi /n-1 zlnsti pa zadnjega leta. Vsi listi ^ I j "Preneham naj '." je '.ekel. "O-mu.' Saj vitam tvoja pisma, tista. ki .-i mi jih nekdaj ti pisala.....Mi ne spoznaš vee svoj'h misli?" • Tedaj sem začutila .kakšno različno in povprečno žensko je iz mejile po dveh letih napravilo mirno I srce. Drugi dan sem s*- vrnila k njemu. In zopet sva vsak dan sku-I aj. RUSIJA V BESEDAH IN ŠTEVILKAH lačim Rusije l.G milijard rubljev. za tekoče l**to pa že milijard. Čeprav je ta čas kupna moč rublja padla za četrtino, je to še vedno štirikratno povečanje proti letu 192S. ..... I •. .p... .. J.. ... , .... J III! I f ..................i mi II1IUI <111J r Milili HTII X •'_( '-""i ' i" "-itv:jo. in /aradi ovojih ' strinjaj« v tem. da je bilo Ian.sk«« Leta 192S je obratovalo v rn.ski k. ■ •rt-i-k - m tiaposleil > k len ila. da -v h-to m Rusijo najpomembnejše. V vinski inriiKtriit fi:l OOO i. >tr.-k >f>m naposled -klenila -voj«*niu raziiit-rjn odpovm. Oh-. j 11 h 11 «i «fiu, da ne I -m več iskala sVidi-nja s svojim Ijtdičkoin l»-Ti mi j.' bilo tako. da sem misli !.;. ila l»om umrl;:. Pradter j«- storil ^se. da bi -i flie Zopet pridobil; za->n-tl!a sem Francijo; prikrila svoj p-slov. Slednji." -eni -e začutila Zlijeta. \ • j krepka in -em se vrnila. X«. vinski industriji (»3.000 strojev, letos pa že 138.000. Leta 1928 je imela linsija (>9 zaiirn n i h visokih peči b-to «1 IJusijo najpomembnejše. V zunanji politiki je Rusija lani iz- I remenila -vojo smer tako, da je(...... _ ........................ _ Dve 'ubila prij iteije tam. kjer je imela j letos 109. leta 192!» j" .bdo 71 pnev-isli. |p'Mir,*j sovražnike. Fram ijo je Rn- j matičnih kladiv, U-tos 713C. Leta sija doljro didžila. da pripravlja na-11929 je pridobival i dnevno 36.000 Ion nafte. letos pa 42.300. premoga pred 4 leti 123.000 ton. letos pa 228.000 ton. železa pred 4 leti 11 tisoč ton. letos pa .13 tisoč ton pa.I na njo. Zdaj >e ofieijelno govo. i*i. da se Rusija in Francija zlni-resnici sta si pa še vedno tuji. čeprav je zadnja beseda pre- . .... .................... tni p. tovanjih s.1,1 s.- zbližala z<»- I n«.Vna Herriotu. Med Rnsijri in'dnevno. L. la 1921 se je proizvaja. >et .s , ji:n mož« n. ki >e j.- Ml po. Poljsko so l>i!;l stara trenja, ki ><> |o 520 milijonov kilovatnili ur e!ek-::;!za! ne/.-j in strpljiv. \i mi nič Pi! ztlaj odstran jena. Amerika je l»i. L-«em si. da hi .se [>usta- 1:1 -svojo politiko in ni Siiiuo pii- ta'a. Tak » -ta minili š<* »Iv«* !«-ri. I znala -•^•vjetov. temveč j,« sklenila , , t njimi tudi pogodbo o Daljnem jutro, ko ,-ein spala, sem j.,«, t. - , . .. , .... ' ! osvoji!. Zdramila s m ] > Iiloje pir-telje j.> razlezlo re-Pr *. > katerimi si «iie . ■> « ••■ ■> , ' »ja o I Sesa rabi ji. Poleg1 t«-*ra le u- i*!m« »L» v . n« . .. 1» -. ^ trdila prijateljstvo s Turčijo m povzročila odtujitev Italije in Xem- trične energije, lani pa že 13 niili-jard. kai- pomeni polovico neuišk« črt dovršen iie/naa svel. ki .■-iii«» nanj «»hra.oi'i !»■ 1>«»/.-ne šolske spomin«*. 2.at«« izzA'rili ua Angleškem splošno zanimanje .prispevki. katere ipošilja odtod dnevniku "Daily News" nejw»d.pi-.sjiir duhovit opazoval^«-. Sledovi '}*> nekaterih zločine i h. j ki bili prvi beli »prebivalci v Avstraliji, oznanja jo na vsakem j koraku mjeno tennio preteklost. Anglija je svoje kal^nence .]K>ši-Ijala 'v Avstraiijo. Pročelja vseh velikih .poslopij v Sidneju kaže neum'jive. na poclbojih izklesane številke. To .so označbe- nekdanjih kasneneev ki .so bili zaposleni pri zgradbali. Pataiiki .so zapinovali njihovo delo___ Moški se v Avtra<;i.ji pri pozdravu nt' odkrivajo. To .>e ljudem iz starega sveta čudno zdi. Turi i v toni je spomin ma preteklost, lvaz-nenei so se morali odkrivati preti vsakim paznikom i«i C Ho kaže vpraševat i sedanjih uglednih avstralskih državnikov po (prednikih. Njihovi prade.di ,so bili čisto gotovo moril-ei. požigaU-i a'i vsaj žeparji. Avstralija je dežela 'breiz arhivov. Vs;< matične knjige iz dobe pred sto leli m) postale žrtev ognja. Tz-jav:r zapriseženih prič nadomešča sleherne listine, ki si* nanašaj«! na stare čase. Rodovitni -t >r skladiščili za no- i ; vo sadje. T rko je bi-o .pr. leta / ! j mandarinami. De-ett;>oč iavt >m< :1 ilov- j i« dovaž-d* • \ - . i 'naj«' in j i rczdt-.iili poin.- : Tua br»vpIačno. '/.i. 1 trpi lin-stvena ;:vdntlskaj narava ih! "kulturnega" u i.s.-l.i« -, nega, beieira. prt biva'.-t va nepri-' J, --. | memo ve«"- kakor «>d «hvjrh d«uoit-činov. t'e .pol rebuje farno.-r ali les-j ni trgovec drevesno ioše-j ne iu umirajoče g« -r-:love. Isto ne-u-mi!;encst kažejo Avstralci du živali. «> pazil iu ni»* ohveši"al ** li.jegmvni ludiauju. Piearfht se je zjasnil obraz k««:, človeku, ki mu je naenkrat šinil;i v glavo srečna, misel, izhod iz zagate. — JSlutiin. kaj uii lioees reči, — je nadaljeval i^rof: — da, lahko hi se fkbrnil na detektive. . — Strela božja, gospod grof.. . gospod direktor. .. ga je prebil sluga smeje, Grof se pa ni dal motiti. — Tenia to sredstvo se mi upira. Povedali so mi ze preveč o njem. S tvojo pomolijo, Picard, lioeem odkriti. . — Druge. — Druge!... liospod grof misli torej.'... — Ah. dobri moj Pieard. najhujši' stvar« -h niso znane. Pieard je kar zazijal. — O. nesrečnež! — je vzkliknil. K i groza ni" obhaja! Ni č? i azr.r tli »d i r,i\ i li ■ 'i:: • .••.'•!•?*" '• ' ' K1, -«i ■ >.}*«* V/ • . i, o; • : 1 i ga V«-L'.i.. . I 1 l i ' ? .t * . • • Malo je manjkalo. <-i. * * v* .1 m ij zaradi in ua •« !-. -:. . Xai*a(la Pieard je bil pre več vesel, da bi mi-, sli I na kaj drugega. — Ah! ali! gospeui vitez zna sukati meč! — je vzkliknil navdušeno. — To pa še ni vse, — je nadaljeval p »li-eijski ravnatelj. — Ah! — je vzkliknil sluga radovedno in loči so se mu zaiskrile od veselja... Še kaj t — Iz dekleta, ki ga je izr.rgal z mečem v roki markizu de Preslesu. je napravil... svojo Ijitbieo. — Svojo ljubieo!. .. Torej imamo.. . (Dalje prihodnjič.) ' e-no zvo'ijenje. iT.jela s«.m zal-:: .. • -- .. - .i„- « ■ ... , . . p'U1'- Kusija gre v zunanji iwditiki s!iis,d.r m /n-hsa!;i «r!.is. z.» kater«-- ' J ' trii . . . .ravno pt»t. nastopa proti nu je /delo. da j«> pr»- lak- „ . - J, 1 1 "i status quo. za mir. f!.. Kak-rsiieoa imamo, kadar kaj; ^I; sno čitaiiHr. iu ne. kakor čo I i.avadn«. -rovorimo. Zilelo s«- mi i«-. ' da j<- IVadiemv. t« m In nisem mornri, i' »r .loluu iiamaifte 7 ANCHOR 1'ain-Kxprllrr. Takoj. lijMi.rtc t Irfji 2at.csliivim t>tanm iilravilom. »čutil« »orW«j«.i m u.lob-kar v j rn rlokair, da rain-Kxpr!» lir trii »vujr «lc!u. N- trjitr. tr riin-Eiptllfr d^la s iak«i prrirnrtljir« t'>«Q.>st)0. l*ri v»h ltiirnjri h—J5c in 7«Jc \rlikost«. Sami pristni ima Sidro varnveno znytko. PAIN-EXPELLER hetfMiijo leto je tudi mejnik v sovjetski industriji iu |K»Ijedelstvu. Ko .s«> j«- pričela prva petletka, s., tudi strokovnjaki menili, da niti v •r-0 letih n«* bo končana. Objektivno vzeto, načrt dovršiti petletko v -I letih se ni posrečilo. K no leto t.i manjka. Toda dovršiti jn-tletko v l Mih do fl!tr< v težki in do Sli v lahki industriji, je usp^h. ki v-dno preseneča. Tujega kapitala pri tem ni bilo. kar dokazuje točno plačevanje menic, iri kredit na dve leti ni niti običajen kredit, .s kčikr-siiiin delajo drusre države. Iz tt^pra vidika je to kratkoročni kredit. J Kakšen je zdaj položaj sovjetske j industrijeTo nam najbolje pove-j do številke. Leta 1925 je znašal gradbeni pro- Isinemo. «la je kakov.^t ruskih iz-j fielkttv nizka. prt»dukcijski sti . Ški pa visoki. V prvem polletju tekoče ira leta zur.Ša izguba v tem pogledu nad 2.">0 milijonov rubljev. Tako je dobavil I)ynamo-7jivo«l ce>tnim železnicam 1.14 elektromotorjev, in teii j«- * »i 1 vsak povprečno tlva-krat v letu pokvai., n. Sani Ka-tranovič je napisal v *• lioljševiku". tla .se \ nekem velikem podjetju ci ti ovni čas izkorišča samo do L* S odstotkov. Lansko leto j«> l i],, {,.t4> drua«' ruske revolucije. V industriji se odmerjajo mezde po vrsti, kakovost* in količini dela. uveden je bil srstem premij za bol.iše delo, v poljedelstvu se pobirajo naturalni točno določeni davki, vsi «lru«^i pridelki so pa pimti. V poljedelski industriji je bila uvedena osebna odgovornost vodilnih mož. Tako je težko reči, ali vlada v Rusiji zdaj stalinizem, fordizem. etatizem ali komunizem. Koledar L 1934 Bomback pise o "BOULDER D AMU"; Troha govori o "DUHOVIH IN STRAHOVIH" ter o "KRIŽIH IN TEŽAVAH"; Rupnik pa klasično opisuje DOBO BLAŽENE PROHIBI-CUE, — vse to poleg kratkih povesti, zanimivih spisov, gospodarskih in tehničnih razprav, Cena " na^ete v l^osnjem koledarju. i f/\ Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z le-^^^ toinjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga pa naročite še danes. TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, PO-UKA IN NASVETOV JE VREDNIH Z A VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Compsuriy 216 West 18th Street New York, N. Y. KITAJSKI UPORNIKI SE UTRJUJEJO Hongkong, Kitajska, 11. jan. 1'porniska armada namerava zgraditi 20 milj od iFučova "Ilinden-burgovo črto", da vstavi prodiranje A'ladne armade pod povelj- stvom generala 1'ang lvaj-šeka. 01a\-no obrambo bo tvorila 1 !•. armada. Xeko poročilo pravi, da je ta armada, zapustila Amov in ga je vladna inornark-a1 zasedla. Poziv! Isdiijanje lista je v zvezi s velikimi stroški, Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točne. Uprava "G. N.' Originalni slnj^a. ki smo predstavili či-tateljn }x>d imenom [*ic-ard, je vstopil v kabinet lirofa jih nadah slugivzaupiiika- je bil doživel bri{•«•«• je skrbno varoval iskrene ljubezni. Način življenja i»rot*ovei£a nečaka mu ni m»»ii'{ biti in> va.* va! k;:kn p«»staja 11. t«' lz • ■ oi»!*az die. du • •. " žalu>tncj>i. In ker u -• k i r ' govoril :: nji»n zaiiiiijivje -i! j-i ■ »vir-: da se pripravlja !J.;< g««v \iiez u>}?:-i -e v/.. neveril > oji ]»retekl<»tvo. če bi ši* ostal v službi plemiča, ki je živel tako solidno, namestil da bi prestrašil duše vseli odličnih prednikov na onem svetu, vseh lahkoživeev in zapeljiveev lepih deklet. Torej zato. da bi obvestil grofa de Linie-resa o svojem sklepu, da noče več služiti m.*" kizu, se je napotil vrli Pieard k policijskemu direkto.rju. : i njimi ne morem strinjati. " ) : (irof še vedno ni prav razumel, kaj lin i reči Pieard. Zato je brž pripomnil: j — Nič se ne boj, saj te sprejmem naza j i v službo. — V službo gospoda grofa! — je vzklik- | -ril sluga veselo. — Ah. kako„ sem srečen! Končno pridem zopet,ija, kjer je moje mesto!.. . Kljub težkim skrbem se grof de Linieres hi mogel ubrapiti smeha nad to iskreno radostjo — .. Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje rnno^c pih romanov slovenskih h? i u jih pisateljev. Preglej? e ce^. : in v njem boste nag] i knjigo, L L vas bo zanimala. Cene to zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" KRATICA DNEVNA ZGODBA i t I t 'OLA 8 NARODA' NEW YORK, MONDAY, JANUARY 15, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. 1WE SMEM TE LJUBITI i i Zanimiv roman iz življenja • Z A Zanimiv roman iz življenja O L A 8 NARODA" PRIREDIL I. H. POGREBNI OBREDI TIBETANCEV Pogrebni -obredi Tibertancetv zolo zanimirvi in za Evropejce v nmogih pogle*dUi, težko razumljivi. Mrliča oblečejo najprej v njegovo obleko, toda tako. da j-.« sprednxji del .zadaj, potem ga pa jxjisatle k jprekrižanimi nogami, kako vidimo Buddho na slikah, in pokličejo toikoj več trapov, svečenikov nižje stopnje, ki jim je naloga pripravit i. tpoko j ni ka na dolgo pot na oni svet. Ti obsujejo mrliča omagajo (z zvijač«. Tako natrnzijo mrliču, -da je zadela j »njegovo rodbino st rašna nesreča, da je uničeno -vse njeno imetje itd. In t^ko pride iz doforimj nasveti bogato založeni pokojnik še. le čez vec temino v do večneera miru. ŽENSKE KOT BUMITELHCE i ženske s<> že opetovano pokazale veliko iznajdljivost, posebno i v težkih in kočljivih trenutkih svojega življenja. Ženska hitro najde izgovor, xi-'taj ni prišla, kamor bi morala, zakaj so jo videli tam. kje bi je ne smeli. itd. Moški bi si v takih pri morili ne znal pomagati. vsaj tako hitro in dobro 'ne. In vendar so v preteklih stoletjih moški trdili, da žensk^ ne bodo nikoli ničesar izumile, tin se na stroje, na tehniko in mehanike sploh ne razumejo. Šele v ji a.še in stoletju se je to nabiranje i«pre-I menilo in naše stoletje se bo nekoč , imenovalo sto.'je žensk, kajti med vojno, ki so jo mo'ki izgubili, in med gospodarsko krizo, ki so jo moški zakrivili s svojim slabim gos]K»darjenjcm. so bile ženske prisiljene dleati kakor moški. j Zdaj ne preživlja rodbine več ramo mož. tudi žena služi denar in često .samo žena. Po podatkih angleškega patentnega urada pa t/.čenjajo ženske uveljavljati tudi kot iznrmiteljice. Zadnje čase je bilo v Angliji podeljenih 4(1 | patentov in čeprav ima zaemkrat j 100 ženskih proti sebi še 1000 mo- T t Pog"a .soproga je že bila tako prijazna, da mi je to obljubila. g< »j d u.:of. —odklanja Uilda njegovo ponudbo. Zapovndujoče jo prešine s pogledom svojih temnili oči. Moja žena se še suma zulo ma'o spozna. » .* \ onutll.e. - pravi nekoliko zanič'jivo. 1 i ii" < 'govori. < i r> f Ifarall .[>a se ze'o živahno ra»'govarja v >\.. » ■ n \Yerti« rjem. Toda tudi ili'do v-čkra-t ogovarja in • pr:» i. i.'i p«»gV>!a. It* t '»tla j so n/etrove uri vedno govorile: —- I veiidar-le te boni pri-ilil. V ' e t ti. 1 i trlro v.»ro\al. Saj j opazi', da se j" CliMa tres\-i *•■ 1 • n p "_rle e-tud: j»- M u i;avi tev.no p- in -na.iM mirna, t i >■•' -e n:u .:•• '.ranila, v. »"je je bilo njegovo tiHrzeljenje. Vs » nje-f"Vo i1. j.> br a ti1';! -m bitev • m poginoma nrost! O'lv je 1 i • ' •> "m« mu »i^eirova ■/.* 'tii. in svojega >rea jI ni prodal, T.ju-1 »■'»>" i 'n '. niti t hI itibil. In >:i»na inn je n-dkrito pokazala, r.i "dto. In ni-l ' Lr. " / 'i •' odjirtrm: lokami in bolj vročim veseljem ponujal ka'vi / i:.-';., k »t >edaj rečna u-'da zastonj pri- i"- a v ' r- ke. N" bi! mož. ki bi kaj pro>tovoljno opustil, kar ^a je mikalo. Kma'o i u. * o gredo h k»>i'u. V obiluiei ji* bila na <»kr»ogli mizi f'tz * r. ena po>(Nla i/. dragiK^eu-ira (|H»reelana. b')»e krlsta'ne po-srebrno namizno ormlje z grbom grofov Uo«»hberg. y i drlužbi se } r.drtiži tudi .-?i:ra gospa grofica. <» ! lahne >e in in )»ono<»no dvigne glavo, ko sede nasproti sina-l.i \ :/rezlj«.ti stol z visokim naslonjalom. s laj je bi a iapolnjena njctia želja. Rod grofov lloeliberg je / • ;■' t -pada' med najbogatejše v deželi. Žima njegovega .sina' prlirs'a v ikon težk - milijone. In ko l>o nekega dne — in to ne bo zelo <'• 'go — Ollvu bolni brat irmrl. tedaj se bo Olivno premoženje p( Iv o. kajti samo Ol v bo j>odedo\-ala bratovo premoženje. Stara gospa se je solnčila v novem sijaju in to je bila njena za> 1: i Ta. Samo ona je dovedla do te zveze. <;v« 1'iea Sabina Iloehbergova je bi'a zadovoljna sama s seboj. i>.;i r-inabi je kaz&la toliko naklonjenost, kolikor je ie moglo dali lijeiio hladno s.r«-e. l!i!a je tinti zadovoljna. - » .i^čutil ko! d<«na. da ne bi ]>riH4>l na misel, da bi se 1 or. <',.ii H je bil bol;>n. včasih dobijo tudi ljolmi ljudje neutn-j " n. - i. In to je hlo ireha jireprečrti. Tukaj na gradu Ilocliiberg je bi! v 1 oh rem va:--4vu. Tukaj ga ne bodo iskale matere s svojimi Lčf-rjimi. ki >,, godne za možitev, kakor je t/> opazovala- v AViesba detlu. Ko bi grofica Sabina le količkaj slutila, kako rad bi se Werner Larsen poročil z edinim bitjem, s katerim je bil vsak dan v dotiki, J nt« lil pač Gildi ne bi bi'a tako luik -onjena. Na (Hldi ji je \"se ugajalo. in bila ji je /eb, všeč, ker je bila tako nežna in ljubezniva. Ze-1 rada je tudi po^lušnla Oildino igranje in a»etje in kaj rada jo je jio~'n'-i'a. kadar ji je brala. IVtoj nrvj lan je vrofiea-mati pršila svojo sinaho, da hi dovolila. da ji Cilda vsak dan po eno uro bon-c. (»'!> je seveda drage volje takoj obljubila, toda najprej je vpra-?a'a <»i'ilo, ako bi hot a. In nanose je tudi grofi a Sabina poniža-la. da jo je pr< si a. C: da j bila takoj pripravijir.ni. ksijti bi'a je ve-f-ela, da >o jo jM^nbovali Ravno tukaj na gradu Hocfthcrg .si je hotela priboriti pravico do življenje, >la ne bi zastonj j ki'a kruha. Oi'da in Werner .sta se kmalu privadila na grad Hoeli-berir. Maj je pr :t -el krasne dn "ve in tudi junij >e je pričel / »rorkniii in solatnimi dnevi. In ravno to si je najbolj želel Werner._______ Cnf 11 a ra 1 in O K . obnašal proti n«jej .prijazno in pravilno. I »iIu je g! st v nj govi hi£l. ne pa kot plačana družahnica nje-j -ovc žene. Pri v.si-m tem ]»a je bil grof njena pogfiaviitnn m we!. Iz majhne i>rr»\ ki jo j.- namerava', j«- zanj paboriau .......75 Štev. 9. Problemi sodobne filozofije Spisal nniv. prof. ............ St. 17. Verne duše v vicah Spisal Prosfter Meriuiee. Povest M strani .................... St. 21. Dvanajst kratko- štev. 49. Tarzanov sin Časnih Zgodbic, II. spisal K. ll. Iturrou-hs. Tr«to ............ 1.20 Slika De Graye vezano .. Št. 50. Kreutzerjeva so- _si'isal Spisal Fridolin Žolna. struni, hrasiruno.....................25 št. 22. nata Spisal Ix'v Tolstoj............60 ;št. 2:3. Antigone iSopbklesi. Žalna igra. Pisli-venil C. tiolar. 00 str., broš... .30 Št. 24. Poslednji dnevi Pome je v Spisal K. L. Iluhver. I. del. 3.V, strani, broširano ............ ^0 Št. ,25. Poslednji dnevi Pompeja n. DEL .................... 90 Št. 2G. Črne maske Sf.isal Andrejev. Poslovenil Josip Vidmar. s2 str., broš......35 Št. 27. Brezposelnost in problemi — (Fran Erjavec). SO str., broš. .35 Št. 29. Tarzan sin opic S|>isa! E«lfr:>r Ii. I in r roughs... 1.20 Št. 31. Roka roko Spisal I.. I.?i»ovee.............25 St. :i2. Živeti Spisal I.. I.ipoviH«.............25 št. :>5. Vojna z Jugurto . To in onkraj Sotle Spisal Fridolin Žolna.........30 Št. 58. Glad (Hamsuuii ...................90 št. 59. Zapiski iz mrtvega doma (I »ostojevski >. I. DEL 1.— Št G0. Zapiski iz mrtvega doma (I)ostojevski i. II. DEL ____ 1.— Št. 61. Bratje in sestre (C*. Ifolart....................75 Št. G2. Idijot Spisal ruski pisatelj Dostojevski. st. 19. Potopljeni zvon Spisal r.ertiart Ilauptmau. Drama, hajka v petih dejanjih.. 1:24 strani, broširano ........J>0 Št. 20. Gompači in Ko.« r f. ooestn murasaki Spisal Jul. SSejrer. Jaimnski roman. Prestavljeno iz češčlne. l.Vt strani, broširano ........ .45 L DEL Št. G?. II. DEL . Št. 64. Ant. Dokler. llTI strani. br.»š. JM) j III. DEL št. 3(n Listki | št. G5. Spisal Ksaver Moško. 144 sir. št. 37. Domače živali Siiis.nl Ihiuimir Feigel.........30 Št. :i8. Tarzan in svet Ed^ir It. Burroughs........ 1,— Štov. 39. La Boheme Spisal Henry Murger..........90 Št. 40. Misterij duše i.— Idijot Idijot Idijot IV. DEL .......... A^si 4 deli .. .90 .. .90 .. .90 .. .90 .3.25 St. G<5. Kamela, skozi u-ho šivanke * -it kažejo dame. v kolikor yre z j praktietie naprave v gospodinjstvu. Med najnov j.šiini ženskimi .patearti je istroj /.n 1 up-lj^nje krompirja. jz.po»p«>: nitev ei. zložljive mize in .stoli, aparati za sušenje in barvanje la.> ter nove vrete otroških ijrraO. Najbolj__ potreben bi bil pa ženski L/.iiin. j - -aparat, ki l)i prisilil trdovratne {-57. januarja: .sainee, da bi se oženili. \ w..shiiiKtou SHIPPING -ri NEWS Havre CEPILO PROTI TIFUSU Mcrkva, Rusija, 14. januarja. Tiolnišniea v Ilarkovu naznanja. ila je nek zdravnik izdelal cepilo proti tifllKlI. Kot pravi lioroeilo. Januarja: Hamburg v 1 Uiiiit.t:rg 19. januarja: Olympic v Clieibourg 20. januarja: Cliutiipliiiu v I!:ivre Celile .'i S«LVoia v (.irnoa VulviiOaiu v Buu!i. da je speei človek naravnost nedo-topen za v>ak tudi najhujši strup. Speeeira človeka ne moreš zastrupiti. Svoj'm paeijen-toni je dal močna zdravila za rd-vodenje. ki slalu> vplivajo na že-lotlee in na dr upre odvodne orjrane. kot reeimo na hxlviee in na mehur. I.>toe:>sno jim je pa dal tudi praški spanje. In jrh*j čudo. vsa oilvodna zdravila n:-o prav nič škodovala, j Pacijentrtv j«' dal posebne preparate iz živeira srebra, ki povzročajo ! navadno nevarna črevesna vnetja. Ker jih je pn istočasno uspaval, ž:-\o srebro ni imelo nobenega kvarnega \piivi. I"čeni zdravirk je vli-)val v paeijente še drupre močnejše •strupe, a kvr jih je istočasno uspa-»val. so bili strupi brez v-ak<* ]>os!e-diee. Spanje je celo ubilo dil'teri-t'čne strupe! Dr. Mautner se radu-je da je po znanstveni }>oti priši" do resnice, ki se je je narava posluževala že tisočletja, samo da jo ie človek sam. ki rad neusmiljeno klati po vseh naravnih zakonih, iz-irubil. Samomorilci >o tisti, ki lahko spijo, pa po nepotrebnem l)dijo in •>i s tem sami odvzamejo najboljše sredstvo, tla uničujejo začetke bolezni. Pustite naravo, da dela po svojih vtvnih, božjih zakonih. Kdor se za pranja v naravne zakone, bo kmalu poskusil posledice svoje zmo. te. Za t">te pa. ki spati ne morejo. ,;e medicina sedaj tudi našla pomoč. Z uspavalnimi sredstvi jih bo zdravila. Uspavalna sredstva sama ne zdravijo, ampak narava bo zdramila človeka, ki ji je bil vrnjen v nepro s pomočjo spanja, čeravno u-jfietno povzročenega. Torej le spimo ! 27. januarja: Kuioi-u v Uremen 31. jantarja: Maiiliaiiun v Havre New York v Hamburg' 3 februarja: i lit- d. Frane«4 v llavie j ItfX v Grtim 13 ebruarja: * »ivmjiU- \ • "hf rl.ourg 10 februarja: ftuoiiiiLiiii v Havre 1 . m. ii v 1 "r. ia< u 14. februarja: 1 :»•!.:. k. u. a v Cli<-rl«.iirg 15. februarjj: \\".i>hit:^li.n v lluvte 17. februarja: I^aiis \ 11;» vre Kur.-t v ltr..-m»*u 23. februarja: Al.ijt-slif \ ChrrUiur; 2-i. februarja: Voli-mLiia \ iSouloti « 2V- februarja: Sat uri: ia v Tt.st 28. februarja: ■ llunh:4ll:in v Hatre t Hamburg v Hamburg I2. marca: «-lyiniM.- v «'ii.-i l«.«irs: 3. irarca: !it-..ij»-ri v Rrrntcii i <'l:.t uiplaiii v Ilavto f l:«-x v a 7. marca: lt. r«-iigaria v Ch> rb«>urs N.-\v \.nk v Hamburg 11. marca: I«ifay. ue v Havre 14. marca: Washington v Havre IG. marca: Kutopa v Kr« tn. ii Jlajfsllt- v »-li.rl~.iiiK 17. marca: '•;tris v Ila vre ("oni.- ili S.ivi.ia v Oi-Doa 21. marca: IVrenguria. v OherlK>urg 1 .. iits. tiiaini v Hamburg 24. marca: lie t!«» Kr.»u>-e v Havre 28. marca: Manhattan v Havre Hamburg v Hamburg 29. marca: Olympic v Cherbourg 31. marca: ltr.-m.-ri v l!r«*mi-n Vo'emlam v lU>ul..gne Ilex v CfRi>a V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU ILE DE FRANCE 3. FEBRUARJA Mavca PARIS 17. Februarja — 17. .1/arra CHAMPLA1N 2<) Januarja — HK Februarja NlZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnita in potne Ust« vprašajte naše pooblaščen« agent* General Travel Service, Inc. MR. LEO ZAKRAJŠEK 1359 Second Ave., New York City. N. Y. FRENCH LINE Najhitreje do Jugoslavije BREMEN * EUROPfl EKSPRESNI VLAK ob parniku v Bremerhaven la-jamči pripravao potovanje do L J U B L J A N E . Ali potujte z znanimi ekspresnimi paniiki : HAMBURG - DEUTSCHLAND ALBERT BALUN - NEW YORK KARTE ZA TJA IN NAZAJ V III. RAZREDI $1 QO 5ft Od NEW Y0RKA do LJUBLJANE in nazaj i >* vri. Izborne železniške zveze ailati. Ko potefr-nejo mrliča iz kotla, umi jejo "]h>-vršn<» koto!, potem pj huiiajo v njeni; julio ali čaj za žaluj-oče iiKta-I»* ali -njihov«' prijatelj«-. V krajih. kjtxr tem. da nasiti zveri in iptiee. Da .se iwHiranii zverem delo, oilrežejo često pobožni svopei umrlejra ude -»■^t tednov po pojrrebu vsak dan žaln.-» o^brede. Iz -!e.seni!i palie napravijo nekakšno človeško jiosta-■vo. namestu yrlave pa-pritrdijo ILst papirju, ki je ma njem naslikana ženska ali liiuška gr'ava: take .sliki' prodajo v X:..mos(tauih. Samo bo-•rati iKijt-din^-i prriem za «r?avo. l*o končanih obredih sežjr lama 1 i-^t papirja in s t«-!ii r.iijih označi, d.i so v.si pokojnikovi .>tiki s t«'in, wvetoni pretrgani in !;i se ie bo niko'i ve«' vrnil na zemljo. Svojci se zelo bo-.*•■'. da bi >e rajnki ne vrnil. Zatn iraipi mrliču neprestano dopovedujejo, ila je njegova posvetna pot že končana in da nima pri ži-