Domoljub .. «>„MI/.nl trt /imrlln ___ {) cfubliani 17. aprila 1940 Četo 53 Slev. /6 Vojska se je razširila Pozimi ee vojna med Namčijo na oni strani in Anglijo in Francijo na drugi strani ni mogla nikamor razmahniti. Glavne zimske mesece je krvavo kroniko izpolnjevala vojna med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Ta pa se je po 104dnevih borb nenadoma zaključila; dne 12. marca je hil v Moskvi mir med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Anglija in Francija sta hoteli v zadnjem trenutku iti mali Finski na pomoč. Podpis miru je preprečil, da bi so vojna razširila na sever in ta uspeh ao posebno v Nemčiji razlagali tako, (ki se nemška fronta ne bo nikamor razširila. Nemčija se bo še naprej borila samo na 270 km dolgi zahodni fronti od švicarske do belgijske mejo, sever in jug pa bosta ostala lepo unirna, kajti Nemčija je večinoma zmagovala, kadar se je borila samo na eni fronti. Po podpisu miru v Moskvi so si nekako oddahniM vsi tisti, ki na severu ali jugu ne marajo vojne, 6eš da bo sedaj mir, tam na zahodu pa se naj začne pravo vojskovanje io čimprej zaključi. In resnično so vsi Listi napovedovali, da se bo na zahodu začelo večje vojskovanje; mogoče se bo razvila oek> tista celotnostim vojna, to je, da bo prvi vojni spopad tako močan, da se bo pri sovražniku vse podrlo in kmalu naito bi bdi sklenjen mir. Vsi smo mislili, da se bo v marcu na zahodnem bojišču res zgodilo nekaj velikega, zgodilo pa se ni nič, pač pa je zagorelo tam, kjer smo mislili, da se je žerjavica zadušila pod pepelom — vojna se razširila na sever. Toda na to ni niikdo računal. Na razširitev vojne na sever niso več računali »iti Angleži in Francozi, nanjo niso računati istti Nemci. Angleži in Francozi so mteRi, da so zamudili priliko tedaj, ko se je Finska pogodila s Sovjeti za mir. V Nemčiji pa so govorili, da sta Franoija in Anglija na Finskem doživeli tak poraz, da nikdar več ne w>sta silili na sever. Anglija in Francija pa sta v za-četku meseca aprila proglasili, da bosta poostrili gospodarsko blokado proti Nemčiji. V Nemčijo ne ame več prihajati tako blago, ld bi ga "emčija nujno rabHa za vojskovanje. Železo Pa je za izdelovanje orožja najbolj potrebno. Nemčija ga pa največ dovaža iz Švedske, in sicer po Baltskem morju iz severnega švedskega pristanišča Lulea v Bolniškem zalivu. r Pa je to švedsko pristanišče premajhno j Skladanje, se je švedsko železo že več «®setletij izvažalo v svet čez norveško pri-anii9ge) jjj je onfrtran gfeaodinavskega poJ-ka- Atlantskem oceanu — čez Narvik. Anglija in Francija sta sklenili, da bosta preprečili izvoz švedskega železa v Nemčijo k pristanišča Na/rvik. Anglija in Franoija sta lahko to dosegli samo s svojim vojnim brodovjem, bi naj bi lovilo nemške parnik© ob norveški obali. Toda nemški parniiki so ob norveški obald vozili tako spretno med stoterimi otoki in zalivi, da nikdar niso prišli na široiko morje zven norveSkih voda. Tako jih zavezniške vojne ladje niso mogle ovirati pri vožnji v Nemčijo. Toda dne 8. aprila je bilo objavljeno, da sta Anglija in Freancija sklenili na' treh mestih položiti ob norveški obali mine, tako da bi nemški parniiki vsaj trikrat morali pripluli izven norveških voda, tam pa bi jih zavezniške vojne ladje ujele ali potopile. II. Nemčija je morala biti o tej nameri zaveznikov obveščena že nekaj dni poprej. Kajti 19 ur nato sta nemška poslanika v Kodanju na Danskem in v Oslu na Norveškem sporočila danski in norveški vladi, da je Nemčija sklenila prevzeti Dansko in Norveško pod svoje varstvo. Isto minuto pa je že začela zaseda&i obe deželi. Danska vlada je imela taiko malo vojakov, da je morala sprejeti zasedbo, norveška vlada pa je pred vkora-kajočo nemško vojsko pobegnila k Osla, obenem z njo pa je pobegnil norveški kralj, ki je nato v notranjosti Norveške začel zbirati vojsko proti Nemcem. Ob istih urah pa so Nemci tudi že zasedli Bergen, Trondhjem, Narvik in še več važnih norveških mest. Nemški načrt se je na Danskem gladko 'fevedal tako, kakor si je nemška vlada to želela, V nekaj urah je bila vsa Danska zasedena, ker je danska vlada morala »prejeti novo stanje, ne da bd se mu mogla upreti. Isti načrt pa se ai posrečil na Norveškem, kajti Norveška je Nemčiji takoj napovedala vojno in odklonila, da bi se podala pod nemško vojaško varstvo. Vsa Norveška postaja tako ogromno bojišče zaveznikov in Nemcev na severni fronti, ki je še pred mesecem dni po razlagah nemškega tiska ne bi bilo mogoče zamisliti. III. Tisti, ki napade, lahko zmeraj računa na večji uspeh kot pa tisli, ki se branji. Še večji uspeh pa lahko pospravi v žep tisM, ki je drugega presenetil taiko, kakor so Noihoi presenetili: zavesavike. Hi presenečenje je res bilo veliko. Sam angleški mornariški minister Churchill je v svojem govoru v četrtek, dno 11. aprila rekel, da je bil presenečen in po- udaril, da se je Nemčija na ta korak proti Norveški pripravljala že dalj časa, ker so nemške vojne ladje hile ob vsej norveški obali že tedaj, ko so zavezniške vojne ladjo šele polagale mine v treh odsekih. Nemški tovorni pa miki so že pred dolgim časom ob norveški obali v svojih trebuhih vozili nemško vojake, ki so se nato izkrcali in zasedli posamezna norveška mesta in pristanišča. Norveška se seveda sama ne bi mogla braniti, toda zavezniki so sklenili Norveški pomagati Angleški zunanji minister lord Haiifas je taikoj izjavil, da Anglija nikdar ne bi mogla prenesti, da bi bila nad 1000 km dolga norveška atlantska obal kdaj v nemških rokah. Angleški mornariški minister Churchill je izjavil, da angleško vojno brodovje ne bo odnehalo prej s svojim delom, dokler ne bo spodilo Nemcev iz vseh norveških pristanišč in k norveške dežele. Francoska ministrski predsednik Rejmaud je rekel, da odslej Nemčija ne bo dobila k severa niti ena ione železa več in da je zanjo pot na sever pretrgana. Ob času, ko se tiskajo te vrstice, prihajajo t bojišča na severu novice, da se na suhem norveška vojska že bori proti Nemcem® in proti tisti vladi, ki so jo Nemci postavil* Norvežanom v Oslu. Norveško ljudstvo hoče podpreti svojega kralja v borbi za svoboda svoje domovine. Na skrajnem severu v pri j stanišču Narviku sta se razvili že dve bitki in v soboto 13. aprila je angleško vojno brodovje potopilo v pristanišču vse nemške ru-šiice, M jih je bilo tam še sedem. Nemški vojaki »o se razkropili po bližnjih hribih. Toda zgodilo se je še več: zavezniško vojno brodovje je posulo z minami vse južne obale norveškega morja im Nemoi bodo zdaj vojski, ki jo imajo na Norveškem, mogli pošiljat« pomoč samo še z letali. Najvažnejši dogodek na morju pa je bil objavljen v nedeljo, ko j« angleška admiraliteta oznanila vsemu svetu, da 30 Angleži položili mine celo ob vsej nemški obali v Baltiku in je torej Nemčija odrezana od morskih poti celo v Baltiku, dasi je to Baltsko morje veljalo zmeraj za »nemško jezero«. * Vojni pohod na Dansko in Norveško bi se moral končati v nekaj urah. Sedaj pa vidimo, da se razvija v veliko vojno. Pomorska bitka ob obalah Norveške še zmeraj traja, na odprtem morju se bori nemška mornarica proti veliki zavezniški premoči in že zdaj poročajo, da je/ Nemčija na morju morala v teh dneh izgubiti okoli 80 svojih vojnih ladij. Na suheim pa se šele oblikujejo fronte i® norveška vojska ne bo zbrana in mobilizirana v celoti pred 18. ald 19. aprilom. Če se nemški vojski do tedaj ne posredi zasesti glavnih delov Norveške, bo vsa Norveška velika preizkušnja za nemške generale. t« Zanimivosti z bojišč Sve diviziji Neocev z Mali ■a Norveško Norveški generalni štab javlja, da eo Nemci po zračni poti prepeljali dve diviziji, s katerimi se sedaj vodijo boji. Ti dve diviziji sta opremljeni s »trojnimi puškami, tanki in topovi in večjo količino streljiva. Računajo, da so za ta polet porabili (»krog 1000 letal. V Berlinu ugotavljajo, da je Nemčija dosegla velike vojaške in gospodarske uspehe z zavzetjem Danske, ki je dobavljala Angliji mnogo življenjskih potrebščin, katere bo sedaj dobavljala Nemčiji. Poleg tega eo letalska središča, ki so bila prej oddaljena 1000 km od Nemčije, oddaljena sedaj približno samo še 435 km, to je eno uro letenja. Norveška vlada se je umaknila v Hamar na švedski meji. Angleži so zaprli baltiško obalo Angleško mornarica je izvršila v Baltiškem morju neverjetno drzno dejanje, zakaj Angleži so med drugim zaprli z minami tudi baltiško obalo Nemčije. Francoska javnost, posebno pa pariški krogi so z največjim zadovoljstvom sprejeli vest o uspehu angleških sil pri Narviku in o polaganju min ob vsej danski in norveš-ki obali. Politični in vojaški krogi podčrtavajo velik pomen in strateško važnost teh podvigov. Posebno naglašajo, da bo polaganje min v Skageraku in v Baltiku onemogočilo promet med Nemčijo in skandinavskimi državami. Dalje pravijo franeoski krogi, da sta ti dve dejanji angleške vojne mornarice zadali snrten udarec nemškemu ugledu. Nemci zdaj ne bodo mogli več pošiljati novih čel na Norveško in njihove čete na Norveškem so obkoljene. Pariški krogi izrekajo priznanje angleški vojni mornarici in njenemu vodrve*ki obali znatne vojaške eile, ki jih je spremljalo veliko število nemških vojnih ladij, ne da bi bila poizvedovalna služba angleške mornari-ške in letalske sile opazila eo sam nemški čoln. Celo tiste angle»e ladje, ki so polagale v norveških vodah mine, niso ničesar opazil« in tudi angleška poizvedovalna služba, ki službuje na Norveškem, ni niti malo slutila o nemškem podjetju. Kar se tiče javnega trma-nja, je zanimivo, da je >Daily Herald* i«teg» dne, ko so se Nemci izkrcali na Norveškem, zapisal: »Napad Nemčije na Norveško je taka nemogočnost, da ni niti vredno o njej rat-previjati; največ, kar bo Nemčija mogla storiti, je to, da bo prosila severne države, naj ne poslušajo Anglije.« Zanimivo je tudi, kar poročajo švedski listi, da je več nemških častnikov dospelo v Oslo z avtomobili v družbi z norveškimi častniki. Nemške predstraže, ki so dospelo t Oslo, so štele 400 konjenike* in mototikiistor, ki so bili oboroženi z mitraljezami. Norveške pristaniške straže in posadke se niso Nemcem z eno izjemo nič zoperstavljale. Kako se j« rešil nemški Iz potopljene ladje Berlinsko časopisje piše o nenavadnem doživljaju nekega nemškega admiral«, dvffl generalov, enega kapitana in člana nemškega propagandnega oddelka pred Oslom, Imeno vaai so se nahajali qa eni izmed nemških vojnih ladij, ki so bile v borbi z norveškimi obalnimi baterijami potopljene. Ko »e je ladja začela potapljati pa vseh pet ni moglo dobiti čolna. Zaradi tega ao se odločili, de bodo splavali do obale. Ko eo skočili v vodo, so najprej padli v past gorečega olja, ki je pri" teklo iz težko poškodovane ladje, nato pa so zaplavali v mrzlo, ki je knela v najboljšem primeru 1 do 2 stopinji toplote. Pri vsem tem se jim je posrečilo priti do obale, kjer w naleteli na norveško pa t rolo, ki jih je pozvala na udajo. Toda Nemcem se je posrečilo z odločnim vedenjem prevariti Norvežane in pri njih zbuditi misel, da prihaja za njimi močnejši nemški oddelek. Nato so se Norvežani umaknili. Imenovani član propagandnega oddelka, ki se mu je posrečilo med borbami ladij z obrežnimi baterijami posneti film, j« mogel istega nepoškodovanega prinesti iz vode, toda moral je kasneje svoj Irlm sežgali« ker so se vsi morali preobleči, če eo hoteli priti do Osla. Posrečilo se jim je dobiti civilno obleko. Razumljivo je, da so končno prišli do zasedenega Osla, vendar so imeli težave, da ®o nemškim stražnikom dokazali, da eo d* jauako rešeni admiral, generala ia P« ^ častnika. Naša šola in naše učiteljslvo (Dalje.) »Učiteljski tovariš« se zelo vznemirja zaradi teh-le naših člankov. To razumemo. — Toda kaj amo ia slišali? Da se vznemirjajo tudi nekateri katoliiko misleči ljudje, čeJ: Kaj to delate? Zakaj učiteljstvo razburjate? Tako torej?! Naia pravična ocena sedanjega Šolstva ia učiteljatva v verskem oziru in oziru vzgoje naj bi bila kaj napačnega, nepotrebnega?! Minulo je iele komaj nekaj let, kar ao liberalci brez vsakega vzroka, iz gole mržnjs do vsega katoliškega, premetavali katoliiko misleče in živeče učitelje in učiteljice po vsej Sloveniji, jih podili iz enega kota v drugega, pošiljali jih na najslabša mesta v hribe, trgali narazen družine, napravi j aH jim žalost in stroške, nekaterim nakopali bolezen, enemu, če ne še večim, tudi smrt. Ti so si smeli dovoliti vse krute krivice, — naia pravična kritika pa naj bi bila napačna, nepotrebna, morda Škodljiva? Mi moramo molčati na vse, kar si nasprotniki dovolijo, daai gledamo ž« dolga leta, kake usodne posledice ima taka »vzgoja« za naše ljudstvo? Kaj pa mislite, krščanski ljudje, ki tako govorite?! 2e zadnjič smo enkrat rekli: Mi katoličani smo mevže! Ker vse prenesemo. Zato se nam pa tako godi! Dasi smo marsikje v večini, pa nam manjšina gospodari in bije po naših hrbtih (vzemite samo Mebikoi pa je Se mamfcje podobno), mi |>a jim držimo hrbte in samo zdihujemo, kako je hudo. Pomagati si pa ne znamo! Toda mevža vost id 5>onižii()st in potrpežljivost. Ni krepost, ampak slabost. Sam za svojo osebo lahko potrpii krivice, kolikor hočeš in moreš — to j« prav in lepo kjer gre pa za javni blagor, tam je molčati greh, če se dela škoda. »Vigilantibus jura!« pravi latinski rek. »Cuječim pravico!« Čs ne bomo sami svojih pravic zahtevali in branili, drugi nam jih ne bodo ponujali. — Dosti slabo, da nismo že do sedaj glasno zahtevali boljšo šolo in skrbeli za boljie učiteljstvo; da je naše ljudstvo kar mirno za iole plačevalo, nič pa ne zahtevalo, kako šolo, kako vzgojo in kake vzgojitelje hoče imeti. Glavni namen teh-le člankov o šoli je. v Ijndstvn vzbuditi zavest, da ima pri ioll tndi kaj govoriti, kako šolo mora zahtevati in kako učiteljstvo hoče imeti. To v blagohotno vednost vam, ljubi >kleriikalei<, katerim se zde ti članki neumestni. Morda se sedaj razumemo. »Učiteljskemu tovarišu« pa ni zameriti, če brani čast svojega stanu, ker je za to poklican. Samo vedeti mora, kako jo bo z uspehom branil. Pameten naj bo in pravično naj poroča, kaj se o učiteljstvu pišel Najprej bi ga vpraiali, če se je takrat tudi tako vznemirjal, ko so njegove tovariše in to-varišice brez vsakega vzroka premetavali po vsej Sloveniji od enega konca do drugega? ... Takrat, dragi moj »tovariš«, je bilo čas razburjali se zaradi krivic, ki so se učiteljstvu godilel Drugič ga želimo potolažiti, naj se nikar ne boji, da bi mi zahtevali, naj bodo učitelji »pet mežnarji, kakor so nekdaj bili. Zahtevati, da učitelji morajo biti verni in otrokom dober zgled dajati, ali pa zahtevati, da morajo biti mežnarji, to je nekaj drugega. Kar se pa zdi, da »Učiteljski tovariš« hoče vse v eno torbo zmetati. Da je to nekaj drugega, to bomo Čtu-z zgledi dokazali — Sploh, dragi »tova- je nespametno, če učitelji nekako zanič- ljivo govorite o učiteljstvu v »konkofdatski« dobi. Tako nespametno, kakor č« bi se starejši človek zgražal nad tem, da je bil enkrat majhen in mlad in zato pod oblastjo drugih. To je bila pač mladostna doba učiteljskega stanu. Učiteljski stan se je razvijal, kakor se razvija vse, kar je živega na svetu. Najprej je brati učil tisti, ki j« sam znal, četudi ni imel nobene druge izobrazbe. Polagoma so si taki pridobili več izobrazbe in se posvetili samo učiteljevanju. Šole pa je ustanovila čer-kev, kateri pa zdaj učitelj za to malo hvaležnosti vedo. Kaj je bilo bolj naravno, kakor da je bila cerkev gospodar iole, učitelj pa v neki odvisnosti od cerkve? Za tisti čas to ni bilo nič napačnega; tem manj, ker je imel učitelj pri tem tudi nekaj dohodkov. Sčasoma pa se je učiteljski stan popolnoma osamosvojil, »omancipiral«, kakor se »emancipira« od svojih staršev fant, ko enkrat toliko v leta pride in začne »na svoje«, ln kakor fant tridesetih let ne more več postati star deset let, tako se tudi ni bati. da bi kdaj kdo zahteval, naj bo učitelj mežnar, — če je to taka sramota! Upam, da sfe v tem zdaj tudi s »tovarišem« razumemo. Toda zdaj pa pride nekaj drugega! Čs ne mežnar — vendar veren mora biti učitelji In v cerkev mora hoditi in otrokom dober zgled dajatil To je, kar hočemo in kar ljudstvo mora od učitelja zahtevati. Ker brez tega ni prave vzgoje, ki jo otroku šola mora dati. Qui bene distinguit, bene docet; dragi »tovariš*, saj razumeš, kajne?,Kdor dobro ločuje, dobro poučuje. To modro pravilo so poznali že stari Rimljani. — Ti, »Učiteljski tova-rii, pa govorii samo o »napadih« na učiteljstvo. Nisi pa še nikoli jasno povedal svojim tovarišem, kaj nam na mnogih učiteljih ni všeč, zakaj jih grajamo, in kaj od njih zahtevamo. Ti ss delaš kakor sama ljuba preganjana nedolžnost. Ali pa ti je vera taka bagatela, da o tem pri učiteljih nilti vredno ni govoriti?... Tile članki niso nikaki »napadi«. Vsaj namena nimajo komu krivico delati, ga brez potrebe dražiti in žaliti. Kaj pa imamo od tega? Pač pa so članki pravična kritika naše šol« in učiteljstva. Ce govorimo o učiteljih in grajamo na njih, kar je graje vredno, je to samo zato, ker vzgoje od vzgojitelja ni mogoče ločiti. Nihče ne da, česar sam nima. Razumeš zdaj, dragi »tovariš«? Mi pa hočemo imeti versko vzgojol Ia ljudstvo jo mora zahtevatil Ker vzgoja brez vere »i nikaka vzgoja. Vsaj Slovenski dom JB NA9 CENENI POPOLDNBVNIK, Kl GA SVOJIM CITATELJEM TOPLO PKIPOROCA. HO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ONEGA, KI SI NB MORE NAROČITI »SIA*. VENCA« IB »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PlftlTB NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUB-LJANO, NAJ VAM P09UB NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLBD. pomagata 1—2 ASPIRIN tableti Ni drugega zdravila po imen«, 9pirin",'temv»c edinOjIrt ! ay •»"•]«vj$Aspi«.j'o£ „A»pi ..e« Ofli pod t um m a. n. i popolnoma nezadostna. Kam je taka, vzgoja »kulturno«, visoko »izobraženo« človeštva pripeljala, to gledamo danes živo pred seboj« Ali naj to Sele dokazujemo? Samo en stavek* ki vs« pove: ~ »- * >-.. - - -j. v - ' ± ' ■ r .... - , ■ * - "i u « . . , . _._. k',r . 1 '' Ali manjka tem ljudem* »izobrazbe«, znanja? O, učeni so dosti in premeteni. A zakaj rabijo svojo učenost in mo« drost?'" " • - > t "* Tako »izobrazbo« odločno odklanjamo« Taka izobrazba je povratek v barbarstvo* Bolje, ko ljudje niso znali brati, kakor pa dal imamo take »izobražence«! In to je naredil«! »moderna šola«. O, sovražniki cerkve »o ve-« deli, kaj morajo imeti, če hočejo svoje nmea< doseči, šolo so hoteli imeti in jo imajo. In zdaj nam rodi take sadove! In hudič je tudi vedel« kaj mora storiti, da mu bo šla pšenica v klasje« Zato je rekel Slomšek, največji slovenski Sol« nik, po pravici, da je slaba šola hudičeva iz* najdba. Naša sedanja šola — razen dveh ur vero« uka — pa o verski vzgoji, torej o vzgoji sploK nič noče vedeti Samo znanje je V3e. Znati moraš, živiš pa lahko kakor hočeš! To jo nepisano pravilo naše šole. Sicer bi ns mogla; imeti takih »vzgojiteljev«, kakršni nekateri so« Ker to se pravi postavljati kozla za vrtnarja* V tem oziru bi res morala — kakor »Učiteljski tovariš prav pove — šolska oblast kaj ukreniti Mi nočemo nič drugega, kakor to, kar zahteva papež Pij XI. v svoji okrožnici o \zgon in kar ljubljanski škof v letošnjem postnem* listu. In ker to še davno ni doseženo, zato bo« mo o tem še pisali. — Ker se pa za resnico i« pravico pisati ni treba nič bati in ne sramovati, zato — da boste grešnika poznali — s« podpišem: J. Kalan. S* KAJ JE NOVEGA f Škof dr, Njarady ' r Na kanonski vizitaciji v Mrzlem polju je umrl v noči med 13. in 14. aprilom križe vski grSko-katoliški škof dr. Dionizij Njarady »Zjutraj so ga našli v postelji mrtvega, zade-.tega od srčne kapi. Grško-katoliški verniki so hoteli prav letos proslaviti na svečan način njegovo 20 letnico škofovanja v Križema h in ao se že pripravljali na proslavo. Dr. Njarady le bdi rojen 1. 1874. Znan je bil kot velik prijatelj glasbe. Podpiral je vsa kulturna in prosvetna društva in ustanove. Izposloval je, da fe v Zagrebu grško-katoliška cerkev sv. Cirila in Metoda postala katedrala in sedež gr-Sko-katoliškega škofa. Znani Ciril-Metodijski ebor v Zagrebu je njegovo delo. Ob času češkoslovaške krize ga je poslal sv. oče v Pod-karpatsko Rusijo, kjer tamkajšnji verniki »{»dajo pod njegov delokrog. Zavzel se je zanje in jim nudil izdatno pomoč v najhujših trenutkih. Vest o njegovi smrti je globoko pretresla grško-katoliško cerkev teko pri nas y Jugoslaviji kakor tudi v tujini. OSEBNE VESTI o Za novega opata r rajhenburškom samostanu je bil izvoljen Slovenec p. Pij Novak Dosedanji opat p. Placid Epaile, po rodu v ranem, se je odpovedal. Novemu gospodu ppatu iskreno kličemo: Na mnoga leta! o Oaemdosetletnik je postal zaslužni narodni borec in gospodarstvenik dr. Gustav lOregona. Čestitamo! DOMAČE NOVICE d Proč s starimi kovane! po dinarju! Narodna banka kraljevine Jugoslavije opozarja, da bodo na podlagi sklepa finančnega ministrstva stari enodinarski kovanci prenehali feiti z 20. aprilom 1940 zakonito plačilno sred-«vo. Zato se pozivajo vsi, ki imajo take kovance, naj jih čimprej zamenjajo pri blagajnah Narodne banke ali državnih finančnih ustanovah. d Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani je imelo 9. aprila svoj redni občni zbor. Društvo šteje 1711 članov. Leta 199 je pristopilo 128, izstopilo pa 87 članov in to deloma zaradi prodaje hiš, deloma pa zaradi smrti. d Drž. cesta Kočevje-Dolenja vas. Ministrski svet je na predlog gradbenega ministra dr. Kreka odobril kolavdacijo in več del za popravilo državne ceste Kočevje-Dolenja vas. Potrebni krediti bodo v najkrajšem času na razpolago ban. upravi v Ljubljani. d Akademski pevski tsbor iz Ljubljane, pod vodstvom Franceta Marolta, je priredil te dni po raznih južnih krajih naše države zelo uspele pevske nastopa Ogromen uspeh je žel akademski pevski zbor tudi v Belgradu. Na koncert sta prišla poleg zastopnika kralja in drugih uglednih osebnosti tudi min. predsednik Dragiša Cvetkovič in voditelj dr. Maček. d Pri zaprtja ali pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na težče kozarec naravne »Franz-Josefc vode. d Špekulantom bo treba še bolj stopiti na prste. V mnogih krajih v državi so oblasti začele izvajat: zadnje odredbe za nadzorstvo nad cenami živil. Povsod so bile določene najvišje cene za mast, moko, kavo in razne vrste mesa. Zanimivo je, da so se cene po dovoljenju oblasti povsod precej dvignile. Tako se je v Banjaluki podražila mast za 4 din na 24 din za kilogram, obenem pa so se podražile vse vrste moke in drugih živiL Podobno je tudi v Kragujevcu. Visoke cene v teh krajih, katerih okolica je poljedelska, so čuden pojav. Pozna se že občutna posledica v Vojvodini k trgovci z žitom sačeli svoje zaloge pridrži? doma, nadejajoč se povišanja cen, kgtji dvomno je, da Vojvodina letos ne bo molT pridelati tolikšnih količin žita kakor vsan tekla leta. Tako se vidi, da vsi vladni ukr^i špekulacije le ne morejo zatreti in da imatl prav tisti, ki pravijo, da je treba špekulanti na bolj učinkovit in strog način stopiti na T. ste. Sicer se bo špekulacija spet razrastla m bodo morali vse breme draginje nositi nmii potrošniki. ^ d Novo šolo bo zgradila občina Dol pri Ljubljani. Staro šolsko poslopje bodo upor«, bili za občinski dom. d So ie daleč za nami Na občnem zbora gasilske zajednice moraveke banovine so ugo-tovili, da je v vsej banovini le 166 gasilski), čet, od katerih pa jih je le 94 prostovoljnih, V celem imajo vse gasilske čete nekaj nad 11.000 članov. Proračun zajedoice znaša 100 tisoč dinarjev. d Pretiran izvoz živine, moke ia lita silno neprijetno vplival na cene na domačem tržišču. Vsi so občutili hudo podražitev mesa. Nastalo je celo vprašanje, kaj bo ostalo za domače prebivalstvo, če bi se izvoz v taki meri nadaljeval v tujino. Zaradi tega je vzela to vprašanje v pretres vlada in sklenila omejiti izvoz živine do najnujnejše mere. Sestavil h bo poseben odbor ministrov gospodarskih re« sorov, da bodo izdali potrebne ukrepe. Seveda bo delo težko, ker se bo treba držati obveznosti, ki jih imamo do tujih držav gled« izvažanja naše živine m kmetijskih pridelkov, da se bi izognili vsem nepotrebnim sporom in nesporazumom, ki so prav v sedanjem trenutku najbolj nedobrodošli. d Petrovo leto. Hrvaški škofje so sklenili na nedavnem sestanku hrvaških škofov, da Mohorjeve knjige - važna reč! Spomladi moramo največ izdati za svoje gospodarstvo, ako hočemo kaj pridelati. Popraviti je treba orodje, nabaviti semena, umetna gnojila, stroje in še marsikaj drugega, da bomo imeli jeseni kaj kruha. Pa tudi za duševni kruh naj bi že spomladi poskrbeli. Med ta kruh spadajo tudi Mohorjevo knjige. Dobre slovenske družine jih naroče že pozimi. Na spomlad čas za naročilo poteka. Zato je treba pohiteti. Kako lepi so bili časi, ko so nekdaj s pozno jesenjo prišle v hišo tudi Mohorjeve knjige! Otroci so se pri njih navadili brati, odrash pa naučili mnogo koristnega za kmetovanje in gospodarjenje, pa užili tudi mnogo lepega. Kdo se ne spominja lepih Mohorjevih povesti iz nekdanjih časov? Mnogim se se danes toži po njih. let« ^orjT,d"',Žba je Z begom iz Celovca le a 1919 .obubožala. Njene knjige niso več tako velike plahte, kakor so bile nekdaj. Toda se vedno je res, da ima vsaka krščanska m zavedna slovenska družina naročene Mo- fer^ Te kn^e so svoj čas dvigale izobrazbo našega preprostega človeka, budit le naso narodno zavest, družile Slovence razkropljene po vsem svetu i„ razdeljene v več dežel, v eno narodno celoto ter tako J magale do narodnega osvobojenja. Morda Z-nes Mohorjeve knjige nimajo Ječ tega vel! tZZTJ toda t-V8*» fei ^s^Jsssvsirsi tika, da lepše nimamo Slovenci. Vse leto leg na polici, gospodar rad sega po njem. Vsa>; njegova stran je cel oltar pisanih svetnikov. Večernice in druge povesti so največ domače vsebine, redkokdaj prevodi, in kadar so, so iz najboljših svetovnih pisateljev. Tudi Življenje svetnikov bo spet izhajalo do konca ia vse ude; tako so namreč želeli poverjeniki in Družba jim je ustregla. Udnina 20 din je zelo nizka, komaj dva litra najcenejšega vina! Predvojna udnina je bija v primeri z vrednostjo denarja občutno višja! Toda pri današnjem gospodarskem stanju našega malega človeka je Družba ne bo dvignila, da omogoči naročbo knjig prav vsakomur. Nekdaj so odrasli člani družine tudi zase posebej naročili Mohorjeve knjige, da so jih mogli ohraniti zase in čedne. Tudi danes bi se dalo to narediti, n. pr. odrasel fant ali dekle, ki hodi obenem v tovarno, naj sama zase naročita poseben izvod Mohorje« vih knjig in z njim začneta sestavljati lastno knjižnico. ......... Važno je tudi, da Mohorjeve knjige hranimo. Ne pustite otrokom, da bi jih trgali. Kolikokrat nam bodo prav prišle! Kako radi jih bodo brali naši otroci, ko nekoliko odrastejo. Te knjige bodo mnogo truda za vzgojo otrok staršem prihranile. Ako je Vaš g. Župnik naročilno pok) » udi Že odposlal, bo rad še vedno Vašo družino zapisal in priglasil Družbi v Celje. Uredite pa naročilo čimprej. . Najvišji namen zakona Kateri bof Ali da si mož in žena spravita skupaj množine bogastva in svetnega premoženja? Ali da vsem otrokom ugladita pol j, imenitne službe, morebiti da vsem hčeram dobita ženine ii uglednih in vplivnih Mi in družin f Nič takega ne bo pravi in najviiji na-men zakona. Najviiji namen zakona je in ostane vzgoja. Vzgoja za Boga, za narod, za bližnjega. Vsak družinski Man z oletom in z materjo vred se mora zavedati, da je njegov najvišji gospodar naš Bog. Njemu naša iast in naša slava! Pa tudi narodu tmo dolžni dati, kar je njegovega. Ohranimo njegovo besedo, spoštujmo njegove navade, sveta nam bodi zemlja, po kateri hodi in na kateri živi in bira nai narod. Uiimo se spoitovati svoj stan, svoja dela in svoja opravila. Z istim spoštovanjem pa cenimo tudi slan in delo in opravila svojega bližnjega. Vse tako. Bog pa vam bodi prvit Njegovi otroci smo in ostanimo vsi: o(e, mati in vsi otroci in vsi ljudje. V luči božjih otrok naj bi živeli vsi ljudje, vsi narodi, pa bi bilo na svetu marsikaj lepšega in boljšega. Morebiti bomo kdaj dočakali, da se bo ta misel med nami uresničila.., bodo praznovali posebno Petrovo leto, ki naj bi Hrvatom poklicalo v spomin dogodke zadnjih 1300 let, odkar se je hrvaški narod priključil katoliški Cerkvi. Petrovo leto bi se začelo na Petrovo letos in bi trajalo do Petrovega prihodnje leto. Tedaj bi se svečanosti zaključile z veličastnim vsehrvatskim evhari-6tičnim kongresom, Najbolj se zavzema za to versko prireditev vrhbosanski nadškof dr. Ivan Šarič, Sestavljen je tudi poseben pripravljalni odbor, ki ga vodi sarajevski pomožni škof dr. Smiljan Čekada d 100.000 ha nove plodne zemlje. Že dalj časa so se vodila pogajanja med gradbenim ministrstvom in italijanskimi obiastmi za iz-sušitev Skaderskega jezera. Zdaj se zdi, da je dosežen končni sporazum. Z izsušitvijo Skaderskega jezera bi dobila Albanija 48.000 ha in Jugoslavija 100.000 ha plodne zemlje. d Da ne bo pomanjkanja živil Iz Berana v Črni gori poročajo, da je Privilegirana družba za gradnjo silosov uredila vse potrebno za gradnjo silosa v Beranah in da se je gradnja že začela. Silos bo imel prostora za 150 vagonov žita. Silosi v manj rodovitnih krajih imajo velikanski pome'n za ondotno prebivalstvo, ker bo na ta način odstranjena bojazen, da bi v primeru vremenskih neprilik, ki onemogočajo reden dovoz živil, nastalo pomanjkanje živiL Po drugi strani pa so silosi tudi velikega obrambnega pomena. d Nekaj, kar nam ni v čast! V Belgrad je prišlo v zadnjem času precej slabih slovenskih deklet, ki so dosegle to, da je ugled naših deklet v Belgradu zelo, zelo padel. In kakor smo pred leti še brali po časopisih, da Nabiralni dan za kočevske Slovence! Na Vnebohod, dne 2. maja, naj ne bo zavednega Slovenca in Jugoslovana, bi bi pozabil na svojo narodno dolžnost. Geslo naj bo: Dal bom za kočevske Slovence po svojih možeh t Imajo v službi prednost Slovenke, danes že lahko naletimo na take oglase, v katerih posamezne družine naravnost izjavljajo, da imajo prednost vse druge pred Slovenkami. Tako »lasti izjavljajo družine, ki imajo otroke. Zato bi bilo nujno potrebno urediti razmere med slovenskimi služkinjami v Belgradu ter iz njihovih vrst odstraniti vse, kar uied nje ne spada. d Zarod ia italijansko kulturo, so ustanovili 10. aprila v Ljubljani. Naj bi bil ta zavod prvi dober predznak nove, lepše dobe tudi za naše brate v Primorju, zlasti na slovenskem prosvetnem polju. d Novi hrvatski škof. V nedeljo, 7. aprila je bil v Zagrebu posvečen novi pomožni Skof dr. Josip Lah. Posvetitev je izvršil nadškof dr. Alojzij Stepinac ob spremstvu sarajevskega nadškofa dr. Šariča in zagrebškega pomožnega škofa dr. Salis Saevvisa. Pri obredu posvetitve so bili navzoči tudi drugi škofje, med njimi belgrajski nadškof dr. Ujčič, bivši nadškof Rodič, šibeniški škof dr. Mileta, hvarski škof Miho Pušič in senjski škof dr. Burič. Svetne oblasti je zastopal pomočnik bana dr. Ivo l^rbek in mestni župan Starčevič, dalje pa so bili navzoči tudi zastopniki vojaških oblasti. Opoldne je nadškof dr. Stepinac pri redil slovesno kosilo v čast novo posvečenega škofa dr. Laha. Na kosilu so bili tudi številni predstavniki svetnih oblasti. d Vsi, ki mnogo |edo in stalno sede tn trpe saradi tega prav pogosto na trdi »toiicl, naj pijejo vsak dan čaSo naravne »Frani-Josefove« grenke »ode. ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Frant-Joselova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku is prijeni porabi Oni. ras. B. br. 10474/85. d Velik vlom n Kranju. Ponoči med onim petkom in soboto je bil izvršen zelo drzen vlom v trgovino krzna, katere lastnik je Ber-čič Ladislav. Zjutraj je prišel odpirat trgovino pri Berčiču zaposleni vajenec Franče-škin Jože in opazil iznenaden, da je vsa trgovina izpraznjena; ko je stopil v skladišče, je opazil, da je tudi skladišče popolnoma prazno. Vajenec je povedal bratu lastnika, kaj se je zgodilo. Obveščena je bila takoj kranjska policija, ki je takoj pričela s preiskavo. Skladišče in trgovino so neznani vlomici popolno- Ono nedeljo zvečer je fantovski odsek Ljubljana-mesto s sodelovanjem dekliškega krožka priredil v frančiškanski dvorani lepo akademijo pod geslom: V trudu in znoju, pol-ne?n radosti, domu gradimo slavo iu čast!« Dvorana je bila nabito polna, ko se je začela prireditev z mogočno fanfaro. Po uspeli dekla-maciji so se vrstile točka za točko, ki so bile posebno učinkovite zaradi tega, ker so nazorno pokazale zgodovinski razvoj naše mladinske organizacije. Po uvodni besedi, v kateri je bil prikazan začetek Orla in njegov razmah ne samo po nekdanji Kranjski in Štajerski, ampak tudi po Koroški, Goriški in Tržaški, so sledile proste vaje, pri katerih je nastopil naraščaj 1. 1913. na katoliškem shodu v Ljubljani. Najbolj zanimivo pa je bilo, da »o bili tudi vsi kroji zgodovinski. Sledile so tudi vaje mladcev na bradli, za tem pa simbolične slike »Skozi veliko vojno«, »Oj Doberdob« in »Nebo žari« ter pokazale trpljenje našega naroda med svetovno vojno. ma izropall, pustili 8» le nekaj kož slabši! kvalitet. Vm kaže, da ao se vlomilci dobro razumeli na kvaliteto krzna in da so izbirali le boljšo kvaliteto, kot so srebrne lisice, po* lame, bober itd. Skupna škoda ukradenega blaga znaša po cenitvi, ki je razvidna iz knjig, okoli 80.000 din. Neki mimoidoči delavec j« vedel povedati, da je opazil okoli štirih zjutraj, ko je šel na delo, dva neznanca, ki sta sa mudila okoli trgovine. Kdo sta bila, se ni videlo, ker je bilo ta čas še temno. Upamo, da se bo kranjski policiji posrečilo, da bo kinala izsledila drzne vlomilce. %7¥ mi Hk Za težko delo je močno vino J W M. .TU Dobite ga najlažje v .....—.....—- Centralni vlnarnl v Ljubljani d Praznik slovensko-hrvatske najemno« »ti.. V soboto, 13. aprila so prišli v Zagreb zastopniki slovenskih pisateljev in pesnikov, ki jih je vodil predsednik njihovega društva profesor Koblar. Med slovenskimi književniki, ki so šli v Zagreb vračat hrvatskim književnikom obisk, so tudi župnik Fr. Finž-gar, Anton Vodnik, Oton' Zupančič, Pavel Golia itd. Hrvatski listi ob tej priliki znova naglašajo velike kulturne in politične stike med Slovenci in Hrvati v preteklosti. V soboto zvečer so slovenski pisci zagrebškemu občinstvu brali svoja dela. Bila je to lepa manifestacija slovensko-hrvatske bratske vzajemnosti. d Ure, nakit za birmo, Čuden, Prešernova ulica i. d Dva milostna kraja: »srce« sončne Dalmacije Split: Marija »Gospa Zdravja«; Sušak: Marija na Trsatu, vabita na priljubljeno bin-koštno romanje! Najlepši majniški izlet po morju: Split-Hvar; SuSak-Rab. Posebni vlak, polovična vozninaf Zanimivo potovanje, čudovita doživetja! Zahtevajte takoj brezplačna navodila! Naslov: »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17-b. d Kar dvakrat je bil pokopan ugledni kmet Vladimir Vuličevič iz vasi Visoka pri Kuršumljiji, ki je bil v oporoki napisal, naj ga pokopljejo na domačem vrtu. Po njegovi smrti so se bratje in sestre okrog tega sprli in nazadnje je obveljalo, da so truplo poko- Naslednje točke so ob spremljevanju recita-torja prikazale naš vstop v svobodno Jugoslavijo in delo orlovske organizacije pod svobodnim soncem. Sledila je točka, v kateri je bil simbolično prikazan razpust Orla in ki je izzvenela v besedah, da mora naša mladina ohraniti duha, ki jo je doslej združeval, četudi ji to ni dovoljeno. Naslednja točka je pokazala ustanovitev ZFO. Spremljalo jo je predvajanje velikega govora pokojnega vladike dr. Jegliča, ko je govoril slovenski mladini o velikih časih. Šele sedaj so nastopili člani in članice v novih krojih. Sledile so narodne pesmi, ljubke vaje naraščaja, orodna telovadba na bradli. Vsako točko je nagradil navdušen aplavz gledalcev, posebno odobravanje pa so žele besede predsednika fantovskega odseka; Ljubljana-mesto Zevnikarja, ki je poudaril načela naše mladinske ustanove, ki obhaja; letos 30 letnico, od kar je bila skomponirana fantovska himna. Prireditev jo zaključila naša himna ob vsesplošnem navdušenju. Oh 30 letnici fantovske himne Tabor Kmečke zveze v Murski Soboti Let«« b« Kmečka greta priredila g roj ta' b«r »« naši severni meji, t središča Sloven-■ke Krajine — v Merski Soboti. Slovenska Krajina, je lep lo rodoviten fc«s slovenske lemlje. Tam živijo slovenski kmetje, ki se borijo t zemljo za skromne Urjenje. Trd je ta boj: zemlja ne more pre-kraniti vseh. ki na njej iivijo, zato morajo auui^i od njih let« ia letom čex poletje r tu-j/bis, iskat v sezonskem dete aksrjo kraka sase ia za druži ae, ki jih čaka doma ia sama obdelaj« skromne njivice. Vsi prekmurski ljudje, čeprav so mnogi •d a jih sezonski delavei in čeprav so zvečine M ie organizirani v i Zvezi poljedelskih delavcev«, so vendarle kmečki ljudje, so kri kmečke krvi, so naši kmečki sotrpini! Zato je prar in potrebno, da kmečki tabor v Murski Soboti prireja Kmečka zveza skapno t Zvezo poljedelskih delavcev. Zakaj prirejamo kmečki tabor v Murski Soboti? Zato, da kmetje is vseh delov Slovenije spoznamo naše slovensko Prekmurje, da spoznamo tudi naše prekmursko slovensko kmečko ljudstvo. Večina izmed nas namreč premalo pozna ta lepi del slovenske zemlje, ki je bil dolga stoletja politično popolnoma ločen od nas ostalih Slovencev, ki pa je kljub vsemu pritisku vendarle ohrani! do dne osrohoditve slovenski narodni značaj in slovenski materni feilk! Vsa čast Slovenski Krajini in tse pri- znanje prekmurskemu kmeta, ki je bil, enako kot drugod, edini steber slovenstva, kl se ni nagnil kljub strašnemu pritisku. Tabor pa prirejamo tudi sat«, da prek morski kmet in sezonski delavec začutita, da smo mi s njimi, da se mi vsi zavedamo, da •mo eno, eno v dela in borbi, eno v uspehih, da smo vsi slovenski kmetje od Triglava ia od Bele Krajine pa ilo Murske Sobote tov* riši in bratje! S take manifestacijo b« pridobila tudi meč naše kmečke organizacije v javnosti. Zate j« dolžnost vseh sarednih slovenskih kmečkih ljudi, da se kmečkega tabora r Morski Soboti udeležijo! Bes je datum za tabore nenavaden: vrši se namreč ie v nedeljo, dne 5. maja. Toda ta rgednji datum je bil za naš tabor določen zato, ker pozneje naši prekmurski sezonski delavci ie odidejo v svet, mi pa bi radi, da bi vel nesli s seboj lepe vtise in spomine* s nar lega kmečkega tabora. Prosim« vse slovenske kmečke ljudi, da se kmečkera tabora dne 5. maja v Murski Soboti udeležijo. (Za člane Kmečke iveze je dovoljena i c t r t i n s k a vsznina). Vsa podrobnejša navodila in spored pri-reditve bom« Še objavili. Zaenkrat naj velja samo: 5. maja gremo vsi v Morsko Soboto na kmečki tabsrl pah na pokopališču. Toda brat Miloš ni mogel j dišče obsodilo na dosmrtno ječo, njegove pai-več spati. Zdelo se mu je, da se mu brat stal- daie pa na večletno rabijo, sta prejela vel«, -no prikazuje in da zahteva, naj ga pokoplje »ka orožnika narednika Beajak Franc m U bolnišnici ta bolezen zahtevala že iv" -Umrla sta dva majhna otroka, ena trini?1,'8' deklica ln eno odraslo dekle. Več i ] • na se še nahaja v oskrbi hoin«„;... ni«0* pa se še nahaja v oskrbi bolnišnice d Najvišja dovoljena cena na modro *.N j« določena na 6.80 din za kilogram ** Pri podiranju smrek se je v Selah pr; « venjgradcu ponesrečil 53 letni dninar T Kočnik. Nanj jc padla smreka in mu poikoT vala obe nogi. ao" d Vlom v Šenčurju. V noči od U. ns ,, aprila so neznani vlomilci vlomili v občimi pisarno v Šenčurju pri Kranju. Temeljito prebrskali vse omare pisarne in odnesli vef tisoč dinarjev v gotovini. Se večja pa je Jkodt ki so jo napravili s tem, da so odnesli več vloi nih knjižic, na katerih je bilo naložen«,' okrog 60.000 din. Tudi škoda, ki ,0 jo Mp " vili z vlomom aaiuim na opravi ni neznatna. NESREČE »a vriu. Miloš se je obrnil na oblasti s prošnjo, toda tam so mu jo odklonili. Zaradi tega Je sklenil, da bo sam truplo izkopal in ga pokopal na domačem vrtu. Dobil je nekaj kmetov in res so truplo cdkopali in ga pokopali aa vrtu zraven hiše. Seveda duhovnikov ni bilo zraven, ker oblasl prekopa ni dovolila f»č pa so ljudje začeli v zvezi z dogodkom razširjali najbolj neverjetne zgodbe. d Italijanski gostje, šolska ladja italijanske vojne mornarice »Amerigo Vespucci« je bik nekaj dni v gosteh pri naši mornarici v Borovniškem pristanišču. Naše pomorske oblasti »o priredile gostom v čast več zabavnih prireditev, prav tako so pa tudi Italijani priredili na svoji ladji zabave. Del posadke italijanske šolske ladje je naredil več izletov v oubrovniško okolico. d Klobučarji iz vse Slovenije so zborovali V celjskem hotelu .Pošta«. Klobučarji so ugovarjali dejstvu, da ima danes že skoraj vsak trgovec v zalogi ia naprodaj klobuke, d Celjski mesarji so se včasih res iskreno, •fari. pa tudi zaradi konkurence pohvalili, i«ko dobro živino ao kupili, samo da bi Mtregh koozumentom. Zadnje čase se prito-*miom, da res lepo živino zelo težko do-t£o. Zanimivo je da ,o na sejmih prodane •kora, vse glave. Cena za kg žive teže naj M«* volov je dosegla že 8 50 din. b?B" uspešno Pri''ki "^ve ^varnega *°P«ria » vlomilca Grebenška Alojz* dne Mufiec Alojz d) Ogromno škodo so povzročili zajci v občini Grajena pri Ptuju. Pozimi so uničili po statistiki 5252 drevesc, kar predstaviva okrog 300.000 dm škode. Objedli so skoraj vsa drevesca stara do 10 let. d Zapletel se je v jermenje. V železarni na Muti se je hudo ponesrečil 26 letni delavec Jožef Bevc od Sv. Križa pri Litiji. Med delom se je Bevc zapletel z gonilno jermenje, ki ga je vrglo ob tla, da si je zlomil obe nogi in dobil nevarne poškodbe na glavi. d Bolezen meningitis (možganska nalezla bolezen) se še vedno pojavlja v Hrvatski krajini. V zadnjem času je bilo spet nekaj pri- n Požar na Kočevskem. V Slovenski vaji Je družini Trampoševi uničil požar hišo, hlet ln skedenj. Celo krava je zgorela. Dva tovorna vlaka sta trčila na železniški progi od Vršca de Petrovgrada. En tovorni vlak je bil prazen, drugi pa poln. Nesreča je zahtevala tudi človeško žrtev in sicer je našel smrt neki zavirač, štirje železničarji pa no bili ranjeni. Do nesreče je prišlo zaradi lega ker ee je eden od vlakov zakasnil. Gmotni Skoda je silno velika, ker sta bili uničeni obe lokomotivi. Proga je razrita in bodo morali za nekaj dni prekiniti promet, dokler ne bo proga očiščena. n Se ena žrtev železniške nesreče pri Ozlja. Te dni »o opazili nameščenci električne centrale v Ozlju človeško truplo vrh slapi in so ga potegnili na suho. Obleka na trupla je bila raztrgana, po telesu pa je bilo videti več poškodb. Našli so tudi legitimacijo, iz ka-tere so spoznali, da je nesrečna deseta žrler Marijan Gorišek, čigar zvezke in nekatere druge predmete so takoj po nesreči našli ob Kolpi, Takoj nato so truplo prepeljali v ozalj-sko mrtvašnico, nato pa obvestili v najdbi oblasti in pomesrečenčeve starše v Tržiču. Gorišek je, kakor smo že poročali, nesrečnega dne potoval domov na velikonočne počitnice. Star je bil 16 let. Uslužbenci elektrarne «o takoj nato začeli z reflektorji iskati še druge žrtve, kajti prepričani so, da se nahaja v Kolpi še več drugih ponesrečencev, ki jih od dne 17. marca naprej pogrešajo. Za kočevske Slovence prirSla^5iLSStovemaiiS2r T I P°nekod tadi Pomanjkanje. Pa venda, smo f -8CJ &l0Ven,il nablralnl da* « prepričani, da se bo tudi vsa naša dežela od- zvala temu narodnemu pozivu in da bo žrtvovala po svojih močeh za kočevske Slovence. Čeprav naš podeželski človek, kakor tudi naše slovensko delavstvo težko odtrga od svoje plačo tadi I« en diaor s* narodno obrambi« namene, vendar jelttdl najmanjša žrtev naloga kmeta in delavca največji dokaz velik« zavesti našega naroda. Kdor ne more žrtvovati dinarja, naj žrlvu-Jo petdeset par. Naj se nihče ne izgovarja, marveč vsak naj pokaže na vnebohod svojo narodno zavest in žrtvuje za kočevske Slovence, v mestih in na d<&efi, kolikor zmore. , Slovenska Straža v Ljubijanu skalne potrebe na severni meji. Na stotine otrok in mnogo revnih družin smo obdarovali Dar^ KefT' M 1 obutvii« » obleko, venska t^Č Pa *>riredi Slo- k«W« , V ^,Ubl]ani nabiralni ^n za *^vske rojake. Kajti tudi socialne in na- Sl n,^ narodnostno mešani predeli na-šega n^odnega ozemlja, kakor severna meja in Kočevje potrebujeta pomoči namdne n ^ZCffUPnmlh 66 nai se obnTtadiv teh predelih ugled naroda in države Vemo, da gospodarsko stanje v nafen, Podeželju n, rožnato. Zn.no nam Je, da *tda RAZGLED PO SVETU ...^HiiiiiiiiiipaiiMBMmariiiiimf^^—T—f'1rrr"1111 m — Napetost oh Donavi V romunskem pristanišču Giurgiju je bilo I ta dni več angleških ladij, ki so prišle po : nafto. Gorivo »o rabile za to, da bi. lahko na-i daljevale svojo pot naprej po Donavi. Povelj-j nik tega trgovskega brodovja 8 ladij'je izjavil i oblastem, da prevaža tovor konzerv v podo-; navske države. Vendar pa se je romunskim i oblastem zdelo sumljivo, zakaj bi toliko an-> gleških ladij moralo voziti tak tovor konzerv v Podonavje. Romunske oblasti so izvedle pre-j gled parnikov in ugotovile, da posadka izjav ; lja, da mislijo ladje pluti samo do Železnih I vrat, dočim je poveljnik brodovja poudarjal, i da bodo ladje ile ie naprej v ostale podonavske države. Nato ao romunske oblasti preiskale ves tovor in ugotovile, da niti na eni ladji ni bilo tistega blaga, kot je to navajal poveljnik brodovja. Pač pa ao bile ladje polne dinamita, avtomatskega orožja, strojnic in lahkih topov. : Ves tovor so takoj nato izkrcali v Giurgiju, nakar oo ga na tovornih avtomobilih previdno : prepeljali v vojaška skladišča, ki so okoli Bukarešte. Povsod je to odkritje vzbudilo silno zanimanje, kajti nikakor si niso mogli razlagati, ITALIJA s Naši bratje v Printerju. Izšle so v drugi izdaji »Svete pesmice«, 106 ljudskih napevov za cerkvene zbore, priredil'Vinko Vodopivec. izdala Goriška Mohorjeva družba. V Ljubljani se dobe v Jugoslovanski tiskarni. — V Idriji je umrl g. Grilc, predsednik Posojilnica mestni podžupan itd. Njegova gospa-vdova je počastila možev spomin s tem, da je pogostila 200 revežev z dobrim obedom. — Nadškof msgr. Margotti je sklical sinodo (duhovniški zbor) za goriško nadškofijo. — V Gorici je umrla 55 letna Kali Doktorič. — Ko se je peljal po službenih poslih proti Ajdovščini, je zadela kap do smrti 48 letnega zavarovalnega uradnika H. Tomšiča iz Gorice. — Za župnika v Podkraju nad Vipavo je bil ustoličen g. Štefan Gnjezda, dosedanii tamošnji župni upravitelj. NEMČIJA s To in ono Sz Korotasa. Zaenkrat so bili otvorjeni nemški otroški vrtci v Glinjah, na Radišah, v Goričah, Melvičah in na Brdu. Po poročilu »Grenzrufa« je letos predvidenih skupno kakih 130 do 150 nemških otroških vrtcev v slovenskem delu Koroške, češ, »da 8e tako odpomore itak prezaposlenim kmeticam«. — V Cahorčah pri Zihpoljah je umrl velik narodnjak Valentin Cimžar, rodom z Visokega pri Kranju, Na Koroško se je « svojo družino priselil pred 33 leti in bil med domačini na glaau kot dober gospodar in velik poznavalec bolezni pri živini. Pokojniku v slovo je zapel tudi slovenski pevski zbor doma in ob grobu. — V Št. Jakobu v Rožu pa so pokopali Siterjevega očeta Filipa Serajnika. — Pri tiornjekoroškem kraju Dollach nameravajo za-žeti z delom V zlatem rudniku, ki je bil opu- zakaj je bilo na ladjah toliko dinamita. Siri se govorica, da ao Angleži s tem dinantitom hoteli podminirati skale v Železnih vratih. Eksplozije bi bile tam takšne, da bi poslej plovba skozi Železna vrata ne bila več mogoča. Nemčija ne bi mogla več uvažati ničesar po Donavi. Romunske oblasti ne marajo dajati nika-kih pojasnil o teh ukrepih, pač pa poudarjajo, da bo romunska vlada storila vse, da ne bo niogel nikdo kršiti romunske nevtralnosti. Iz drugega vira pa se je izvedelo, da že več tednov traja huda borba med tajnimi odposlanci obeh vojskujočih se taborov ob ustju Donave in na bolgarskem obrežju okoli Varne. Zavezniki hočejo na vsak način preprečiti Nemcem, da bi petrolej, ki ga po Črnem morju dovaiajo iz Batuma, lahko spravljali v rezervoarje okoli Varne. Zastopniki drugega tabora pa zopet skušajo preprečiti vso plovbo zavezniškim ladjam ob bolgarski obali in po Donavi. Tako se je v zadnjem času večkrat zgodilo, da so na angleških parnikih zaporedoma eksplodirali peklenski stroji in Angleži trde, da je pred kratkim priphtl v Varno po Donavi nemški parnik poln peklenskih strojev. ščen pred 300 leti. Sodijo, da Visoke Ture skrivajo v sebi kakih 300.000 kg zlata. — Letni zbor Slovenskega kulturnega društva »Kočne« v Svečah je bil združen s proslavo 50 letnice službovanja pevovodje in orgaaista g. Jakoba Beguša. Za sedanje razmere je bila prireditev dobro obiskana in je prav lepo uspela. s Težave z rečno plovbo po Donavi, Nemški časopis »Siidost-Echo« poroča: Nedavna odkritja v spodnjem toku Donave, kjer so prišli na sled delovanju angleškeh agentov, ki so hoteli onemogočiti plovbo po Donavi, so napotila nemško vlado, da je stopila v pogajanja z obalnimi državami Donave, da se z njimi pogovori o ukrepih za stalno zavarovanje redne plovbe po Donavi. Vse obalne države Donave so na tem prizadete, da morejo varno tržiti po donavskem toku. Razume se, da viada za ta pogajanja v vseh prizadetih krogih največje zanimanje. Ameriško časopisje je v zvezi s temi najavljenimi pogajanji poročalo, da je Nemčija od vseh obalnih držav ob Donavi zahtevala, da privolijo v nastavitev stalne nemške rečne policije, ki bi nadzorovala ves tok Donave do Črnega morja. Ta trditev je popolnoma izmišljena. DROBNE NOVICE Romunska vlada zanika vse vesti o tem, da bi bili angleški agenti na Donavi potopili tovore petroleja za Nemčijo. Nemiki vojaki In častniki, ki so se izkrcali na Norveškem, so bili oblečeni v norveške uniforme. 50.000 nemških vojakov se je pripeljalo na Norveško z ladjami in letali, trdijo italijanski listi. Zunanji minister Norve|ke, od Nemcev postavljene narodno-sociaiistitne vlade, major Hoslčif, je pobegnil iz Osla na švedsko od tarai pa se j« vrnil z letalom v glavni stan norveške narodne vojake in bo sodeloval v boju proti Nemcem, Načrt sa zasedbo Danske In Norveške j« po časopisnih vesteh sestavil sam Hitler. Ogromno Število prostovoljcev aa je pri« javilo norveški vladi za boj proti Nemcem. Nemška vojna mornarica je v kratkem spopadu ob Norveški izgubila desetino svojih najsposobnejših ladij, trdijo turški listi. Danci v Londona »o imeli pretekli teden slovesne molitve za osvoboditev svoje dom o* vine. Nemško poveljstvo na Norveškem je iz* dalo razglas, da bo vsak Norvežan, ki ae boj upiral nemški zasedbi, ustreljen. Švedski ribiči pripovedujejo, da plava ott raznih predelih ob švedski obali na tisoč« trupel nemških vojakov. Italijanski uradni krogi zanikujefo, da bi bila Italija v zadnjih dneh poklicala pod orož* je novih pet letnikov. 12. aprila se je začel v italijanskem Mi* lanu velesejem, ki se ga udeležuje tudi Ju* goslavija. 100 novih rušilcev je sedaj v de ki v An* gliji. 40.000 Italijanov je že v bivši abesinskl prestolnici Addis Abebi. 13.500 novih avstrijskih vojaških pilotov so začeli vežbati v Avstriji. Sovjeti zanikajo angleško vest, da bi s« bile nemške čete preko Murmamska prepelja* le v Narvik. 70.000 nemških vojakov je v dveh dneK korakalo skozi danski Kodaraj. Po nemški zasedbi dobivajo tudi na Dan* skem živila in drugo le na karte. Nemci so v Oslu sestavili novo svojo; norveško vlado. Norvežani so potopili 20.000 tonsko nem* ško križarko »Gneisenau«. Sovjetske čete s finske meje so poslali na jug proti romunski meji, 500 vagonov pšenice in silos z 12 nad* stropji je uničil požar v Gyoru na Madžar* skem. Mali narodi nimajo pravice do svobod* nega življenja pišejo listi ruskega sovjetskega; »raja«. Koliko vojnih ladij je bito doslej uničenih ~ Do sedaj je Nemčija izgubila eno tr >t&u* svojih rušilcev, in sicer 8 od 22. Izgub- '4 j« polovico križark, to je 4 od 8, h katemfcm gai všteti »Bliicher« in »Karleruhe«, ki sta bili poškodovani od bomb in torpedov. Od petih! linijskih ladij so izgub« 4, mod temi Bta! >Gneisenau« in »Scharnhorst«, katerega jet težko poškodoval »Renovrn«, »Graf v. Speed in »Deutschlsnd«. Od 65 podmornic Je izgm bila Anglija zelo malo v primeri z njeno veli* kansko vojno pomorsko silo. Od 179 rušilcevi jih je izgubila le 9. Od 58 križark ni bdlat nobena izgubljena, medte« ko jih je Nemčdjal izgubila 4. Linijska ladja je bila samo einal potopljena, in to »Royal Oak«. >R<*kieyc in >Reno\VO< pa sta dobili le lažje poškodbe. Odi začetka vojne je imela Anglija 57 podmornici in jih je izgrubila doslej samo 8. Nemčija j« izgubila skupaj 64 vojnih ladij, medlem ka jih je Anglija izgubila le 18. — Tako poročajo Angleži. Pp*' a- Pl*etd »e j« odpcuetial >odktra rajkeabsHieia «asaostana. Velikonočna služba božja aa zahodni fronti. Skupina frane. vojakov prUo*tvaje na veiik aočno nedeljo službi božji, ki jo daruje ajibov tovariA - duhovnik. V Kamniku jc umri upokojeni duhovnik Ivan Priniar. Slika « Holaiidski- Lo? Jjord pri mesta Bergenn „« Norveške«. Zjteajfc v vseh jasnih lokalih »Domoljuba"! Naročaji* »Domoljoba«! Velikanski most, ki veže danski otok I iineB a polotokom Jtitiondom. Pogled ▼ notranjost bojnega letala, preden je popolnoma izdelan. Norveško pristanišče Bergen, katerega so zasedle nemške čete. Najlepša protestantska cerkev v Oslu. l'«gled na glavno mesto Norveške - Oslo, katerega so nemške čete zasedle. INoneški kralj Haakon VII. se junaško upira nemškemu napadu. Danski kralj Kristijan X., ki je čez noč izgubil prestol. Holandski kmetje Stari odnošaji *s sosedi ostanejo neizpremenjeni Belgrajska »Politika« objavlja izjavo, ki jo je dala »visoka osebnost« v Belgradu bel-grajskemu dopisniku italijanskega lista »Gior-nale d'Italia«. »Jugoslavija mirno gleda na dogodke na Skandinavskem in nima nobenega razloga, da se ne boji, da ji vojskujoča se tabora vsilita zadržanje, ki bi bilo v navzkrižju z njeno nevtralnostjo. V ostalem pa bi Jugoslavija, če bi se kaj takšnega zgodilo, ne dovolila, da ima kdo kakšne dvome glede njenega zadržanja. Smatramo kot neverjetno, da bi imela katera od vojskujočih se držav razloge, da bi nam kaj očitala. Kajti prepričani smo, da nismo dali nobenih povodov za njihovo nezado-voljnoisL Naši tradicionalni odnošaji z N e m -či j«, in to politični, gospodarski in kulturni, ostanejo nespremenjeni. Istotako pa ostanejo nespremenjeni tudi naši odnošaji z zahodnimi velesilami. Nimamo namena, da bi spreminjali ničesar na teh odnošajih z eno in z drugo stranjo.« »Poročilo, da so zahodne velesile zahtevale od Jugoslavije, naj svoj uvoz v Nemčijo zniža za polovico, je neresnično. Pa četudi bi to poročilo bilo vsaj malo resnično, bi mogli dati samo ea odgovor, namreč, da so naši gospodarski odnošaji z Nemčijo zapisani v trgovinskih pogodbah, katere bo jugoslovanska vlada v polni meri spoštovala, ker želi, da ostane zvesta svoji nevtralnosti. Preostalo trgovino Jugoslavije bodo lahko vse druge države izkoristile, če bodo hotele. Prav tako pa je neresnična tudi vest, da je nemška vlada zahtevala od jugoslovanske vlade dovoljenje, da Nemčija opravlja policijsko varnostno službo na rečni piovbi po Donavi. Zgodil se Besede (Povest) Spisal fi. Vetikonfa. filtriral ibad .likat L. SuSmell ■htmU™?in,SUŠa P® sta SB?ali že v kosti. Da je Jepče pretepel zeno, Jepče, ki še ni ubil hrošča! Da jo je pre- P*™ ™ P^ Da ga je žena kakor otroka sprav, a v posteljo, da mu je ovila mokre cunje okoli glave ter da se drugi dan ni nič zavedel, kaj je bilo. Da je sBefnaHpT « P°V°rile V8e ^vari. da 2 i?' ta ne mara jesti- da noče videti ljudi, da nekaj skrivnostno šteje, da se ogiba visokih dreves *** B'aVe in da je ™ Ponoči na ^kopal ' . >Cl!kln eroh iskal. Ker ga ni našel je vlekel 07f't Meta je potrdila® »Zdi 7e m{ da g2 S Ko sem ' ,e reklai >H°tel je' da m" Pokažfm SlamU 88 POka"da' me * ^i se v JlL*"?" ie biI° k°maj teden dDi- Povhov je strmel ^poguran(> kukaii V«» e ie pnfato, k.ko , divjul poiat. z," „. ! v gioDouo jamo apno, dva delavca sta seiala DMefc ti klela v vročini ter sTlrisaS j ® dni!< * tiščal Povhov kol "Si ^pajak v Lokavščku živino, ko je suša' že smodHa^ ni noben neprijeten dogodek in se na rečnih poteh Jugoslavije tudi ne bo pripetil. Jugoslovanska vlada je pravočasno podvzela vse ukrepe, ki jamčijo za varno plobo po Donavi.« >Iz tega, kar sem vam povedal, lahko sklepate, da jugoslovanska vlada ne bo pre- koršni koli dogodki. Kajti Jugoslavija t. ■sako možnost s stvarnim h,.l.1 učila vsako možnost s stvarnim duhom ^ veliko resnostjo. Pravilno stališče ki™ 1 Jugoslavija zavzela, je v polnem skladu ? nim nevtralnim zadržanjem, a tudi i »k i9> njenih koristi. To pa so interesi obrambe, ne samo jugoslovanskih vseh balkanskih interesov. To pa je h^j polnem skladu z znanim stališčem I talij Riupuio, „„ ------------------ . Ta izjava je v vsej Italiji napravil« „,l enečena, pa naj se na Balkanu zgodijo ka- f globlji vtis in izzvala največje zanimanje. Načrti slovenske akademske mladine Dne 12. aprila 1940 je bil v ljubljanskem Akademskem domu sestanek vseučilišnikov, na katerem je predaval senator dr. Kulovec. Naglašal je med drugim potrebo, da predstavljajo katoličani skupnost tudi v političnem oziru, ne samo v verskem. Sledil je govor zastopnika Cerkve, nato pa je akademik Berta-lanič stavil sledeče predloge, ki so bili z navdušenjem sprejeti: 1. Vsa slovenska katoliška akademska mladina naj poroma skupno h Kraljici in Za-ščitnici Slovencev, k Mariji na Brezje. Njej se bomo priporočili, tu bomo prosili pomoč za naš narod in našo domovino, njej bomo priporočili načrte za bodoče delo in za borbe, ki nas čakajo. 2. Za delo za narod in državo, proti komunistom in framasonom moramo poizkušati pridobiti po besedah našega narodnega voditelja tudi mladino, ki misli, da ni naia, a je vendarle po mišljenju in hotenju naia. 3. Pri našem delu moramo poiskati ia držati stike s protikomunistično usmerjenimi hrvaškimi in srbskimi akademiki m na ta način ustvariti protikomunistično fronto akademske mladine Jugoslavije. 4. Prirejati moramo manifestacije ia A*, r čuvanja v narodnem in državnem smisla proU komunistom in frMuooom, kakor tudi vrihi borbo proti tem prevratnim činiteljem pol™, vsega jugoslovanskega tiska in s pomočjo U, takov. 5. Prirejati moramo izlete na naše narod, nostne meje. 6. Doseči moramo pri oblasteh, da bo i!o gotovo število naših mladih in sposobnih izobražencev v tujino, kjer bodo delali prop», gando za nas Slovence in Jugoslavijo. D* bo delo potekalo z mirom in uspehom, predlagam, da se sestavi poseben odbor, v katerem bodo zastopana vsa društva z enim odbornikom: »Danica«, »Zarja*, »Savica,, »Ciriisko druStvo«, »Straža«, »Kladivo«, manj' ša društva pa naj imajo po dogovoru skupnejj odbornika. Ta odbor izvoli iz svoje iredi predsednika in st porazdeli delo. Se bolj« p» bi bilo, da se celotna AZ preuredi v tej smeri. Slovenska katoliška akademskamladina,* bratski slogi ia ljubezni na delo, kliče t« narod in domovina! I V vsako hišo Domoljuba! senci, ko je bilo tako vroče, da si podneva stavil na glavo bezgovo listje, ker je bila krompirjevka vsa oemo-jena in suha. Vse se je posušilo: Rotija, ki je nabrala ie maline, ko jih ni nihče drugi ve« mogel, je pričla domov s praznim loncem »Vse je suho tej ae osulo, kakor bi zgorelo. Takšnega še nismo doživeli. Zgorelo bo, če ne bo dežja.« Ljudje so vsak čas ponoči vstajali ter šli okoli hiše, če kje gori. »Takšne suše pa še ni bilo'« so vzdihovali ter postajali že topi in bre-ibrižal za ied in delo. ' hiti H6"1" rf 80 PehalJ ob,ftki nad »i hotelo bRidezja. Druge dni se je samo potemnilo; preden si mogel zb^at, ,K>d drevo, si bil že moker do kože, zdaj nič. Nič! Ce si še tako upiral oči v oblake. Nič! Najprej je sušilo sonce, potem je zdivjala še burja; zato je bilo ie Z°Z niiiTT" -P° bre?u- VideI i® Rezko, kako ["■ai iT razorov. ° * *<»-'> - »ji- ae je dvigal pri n?j ^ T°ne?< j0 reWa Rezka- Je ustavil >Ni8 ne bo!« je vihtel nov robec. Dre Se S^nJt ^ Se Bite i« t^^^Mr*da - privS Čete n?^^ tek<1 Skoraj Je štiri^ dvajset lrt. P«WiPU8 ' bodala, da bo stara stirja. Povedali £ i, t V® VMmeta" Mislila i® na pa-zda čisto druri ?Ko'J ^ Bevk in da ie P^r k nam, dVletfo^V^r" 8 Fra"CPtom' ^ ^ RAZNO Dag«d«k. Dunajski (U-dalUki ravnatelj Mtger!« je bil dobrosrčen človek, imst pa je navado, di j« icsto menja! tvoje osebje. Komiku Baumasnn j* nekoč za napelo vlogo podaril lep, z bisernico obložen žepni nož. Krnila potem ja je odputiL Bauraann mu je nato poleg viof vrnil tudi U lep" m not Megcrle ga !« odklonil. Nato mo je komik napisa! pisemcel »Prosim, vzemite ii '» ao* nazaj. Razumeli boste, d« tisti, ki mu vzamejo kruh, ne potrebuj« niti — noža!« Nato je M«< gerle odpust preklical. Indijanska označb« m«" »•cev. Ameriški Indijanci imenujejo t2 mesecev leta sledeče: mrzli mesec, Ia" čni meaec, vranji meiec, travni mesec, »ejalni «n«' sec, rožni mesec, gromov* ni meaec, mesec zelena koruze, mesec žetve, loy* ski mesec, mesec slane iS dolgonočnl mesec. Bogastvo ia modrost Kaj j« bolie: biti bog«' ali moder? S tem vprašanjem so se baviii »aogl modrijani starega veto Aristid je nanj odgovora takole: »Modrost je w>T ia, kajti modrijan pom» svoje potrebe, bogatin p« PO POiUOVfJVl Kaj je z našo kmečko zemljo V zadnjem »Domoljubu« vprašujo nekdo »strokovnjake«, ki bo proti zaščiti po srbskem jn hrvaškem vzgledu, če poznajo lek za peko-6o bol dražb in prodaj kmečkih posestev. Kot nestrokovnjak ai dovolim par protivprašanj. Naj se *udi ob njih vsak zamisli. Kmet danes težko'dobi posojilo. Ali mi-iite, da mu bo potem, če bo zaščiten sploh Se kdo kaj posodil? Nihče — razun qderuha in po ovinkih. Nastala bo še bolj pekoča bol. Edina pot, da je kmet prišel do svojega posojila poštenim potom so bile posojilnice. Te niso gnale kar tja v en dan na boben. Mnogo so trpele zaradi zaščite v dobi denarne in gospodarske krize ter ob likvidaciji kmečkih dolgov. Ali naj jih z novo zaščito popolnoma uničimo in zapremo zadnjo pot, po kateri je mogel kmet do posojila, če je prišel v zadrego? Izganj«li bi hudiča z Belcebubom. AH je že kdo »aprovomikov nove zaščita pogledal od blizu zaščito v Srbiji? Poročila niso najboljša. Da kmet pride v zadregi do denarja podpiše vse, tudi to da ni kmet, ampak recimo mešetar, da se izroči na milost in nemilost oderuhu. Krik o zaščiti Je že spravil nekaj kmetov v nesrečo. Zasebni upniki so se ustrašili kake nove zaščite in začeli terjati v misli: Rešimo, kar s« da rešiti. Ali ste slišali o zaščiti v Nemčiji? Tam je kmet zaščiten, določeno je pa tudi kako in koliko se kmet more in sme zadolžiti. Tam tudi upnik ve, koliko sme dati kmetu brez nevarnosti. Ijo tako na vse strani urejeno zaščito bi mogli pozdraviti. Vse enostransko se maščuje. Pa še eno zadnje vprašanje. Ali mislite, da se da rešiti kmeta, ki tri leta ni dekli plačal kot beremo v zadnjem Domoljubu? Težko je najti lek, če pride zaradi neplačanih dolgov do dražbe. Jaz g* nevem. Zdi se trii pa še zmeraj manjše zlo nesreča enega kot nesreča vseh. Sz raznih krajev St. Jurij pod Kantom. Prosvetno društvo v Ct. Juriju pod K umom bo vprizorilo na Jurjevo nedeljo 28. aprila po 10. ev. maši igro »Številke go*|»o Rožmarinkcc Vabljeni tudi iz sosednjih Župnij. Kaka pri Krškem. Smrt nemila pokosi, kar rodil je beli dan. Na Ki-žiščLh jo odšla v večnost tn letna vdova Marij« Oorenc. Svetovna vojna ji je iztrgala moža. Ostala je sama z nemalo skrbjo za delo in vzgojo takrat malih otrok, zdaj jo pa odšla v boljše življenje. — V Cirju le zatisnila nemške odi Ana Krošelj. — Prš Grmovih v Pristavi je umrl Janez Stajner. — Na Ardrem pa ee je od svojih poslovil priletni France Grabnar. — Bodi Gospod milostljiv sodnik! Cerklje pri Kranja. Jesenska setev je letošnjo zimo slabo prezimila. Žito je zelo redko, da ni upati na dober pridelek. — Meningitis, to je vnetje možganske mrene, se je pri nas pojavila v treh primerih. Bok daj, da bi ta huda bolezen ne terjal® novih irtev. — Pretekli teden so umrli: v Cerkljah Kern Matevž, trgovec in gostilničar; v Dvorjah 64 letni posestnik Hlebir Jane«. Pokojnik' je bU večletni poverjenik »Domoljuba« za to vas; na Zgor. Brniku je pa preminul užitkar Omers Janez. — Sveti naj jiui večna luč, preostalim našo »ožitije I — Na zadn ji 8eji je občinski odbor sprejel proračun za prihodnje lelo, ki izkazuje 151.290 dinarjev dohodkov in ravno toliko izdatkov. Za kritje proračuna se bo pobirala 86% doklada na davke. — Preteklo leto se je v naši občini popilo 33.230 litrov vina, 3665 litrov piva, 1310 litrov, špirita, 840 litrov žganja in 72 litrov likerjev. Precej »jurčkov* je steklo po grlu. Seveda pa no mislile, da so vse popili domači prijatelji »kapljice«, marveč precej pripomorejo k številkaut tujci, ki obiskujejo naše gostilne. Črni vrh aad Polhovim gradcem. 11. aprila so pokopali Koširja Ignacija, ki je bil značajen fant, kot jih je danes malo: miren, trezen, dela« ven, vnet bralec dobrega tiska, vesten Član lan« tovske Marijine družbe in Fantovskega odseka. Pogreb je bil izredno lep,. Jtir so ga vsi njegovi tovariši v obilnem števila spremili na njegovi zadnji poti. Naj počiva v miru, svojcem pa našo iskreno sožalje! Jesenice. Pretekli teden je bil v prostorih Krekovega doma zelo dobro obiskan občni zbor ZZD. Zbora se je udeležilo okoli 200 zavednih članov in članic. Kranj. Ono nedeljo je bil občni zbor Legije koroških borcev, krajevne organizacije v Kranju, na katerem je uprava podala svoj letni obračun. Po poročilih je poročal o delovanju legije zastopnik centrale iz Ljubljane g. Pire. Stražišče pri Kranju. Te dni je obhajal v kro- fu svoje družine 75 letni jubilej Jurij Polak iz tražišča pri Kranju, zaveden katoliški mož ia trdna gorenjska korenina. Zavednemu našemu pristašu in našemu zvestemu naročniku in čita-telju naših katoliških listov ter možu poštenja in značajnosti želimo ob njegovem jubileju, da bi ga Bog ohranil še dolgo let čilega iu zdravega I Sv. Križ pri Litiji. Naše stoletne orgle so so oni petek morale umakniti s kora; v delu so novo orgle, ki jih bo napravil mojster Jenko v St. Vidu nad Ljubljano. Ce bodo tarani držali obljubo in znova posegli v svoje žepe, kar bo treba prav, kmalu, potem bodo nove orgle zapele že v maju. FO in KD sta priredila 19. marca lepo uspelo akademijo. Naša igralska družina pa pripravlja! avojim ljubim materam: »Materinski dan«, ki bo pri nas v novi dvorani v nedeljo, dne 21. aprila ob 15 z bogatim sporedom ia posebno vse opo- nc« Simonides pa je menil: »Bogastvo je vendarle boljše, kajti modrijane vidim pred vrati bogatinov, pred vrati modrijanov pa bogatinov ne vi-'dim.« Skrivnost kresnic. Iz japonskega Tokija poročajo, da je japonskemu profesorju Sibatiju uspelo pojasniti skrivnost »mrzle luči«, kakršno dajejo na primer kresnice. Učenjak je svetilni organ teh hro-Ičev raziskal t rontgeno-vimi žarki in pravi, da je v tem organu odkril kri-•tal, ki oddaja mrzlo svetlobo. Zdi se, da gre za snov, ki te prične svetiti i drgnjenjem, v tem primeru jo drgnejo mišic«. Pes prinesel otrok«, 24-letna Cravvford v Ameriki ie na nenavaden način dobila prirastek v svoji družini. Neki torek je sta-•a pred svojo hišo in »kozi grmičevje se ji približa velik črn pes, kj je držal v gobcu bel zavoj. Ko se 1® » zavoja oglasil otro-lok, je ženska zakričala nad psom in ta je nato spustil »voje breme na tla ter »bežal, V zavoju )'e bli majhen deček in Ženska g3 je obdržala, Mnogo jih je padlo zavoljo zlata in njegova lepota jim j« bila vpogubo. Tone je sedel v razor. Kadil je ter gledal dekle. V klancu je zaslišal, kako poka bič. Bevk je kričal nad volmi. Slišal si, kako rožljajo žlajdre. Bukve so šumele na skalah in sračka jo ščebetala v leskovem grmu. »Ne bo me več dobil Bevk, da bi mu gonil voli. Vzel mi je bič, da preveč švrkam, ter ga dal Cenetu. Naj ga le da! Koliko bolje mi je, ko mi ni več treba!« je ves jezen prisluhnil. Videlo se mu je, da ga ta misel zelo peče. »Kaj ne, da jo zdaj boljše!« je rekla Rezka. »Brez vsake skrbi si!« »Če tako praviš!« »Pravimi« Tone jo spet m hip prisluhnil Na sgonjah je videl bela vola, ki sta se pela v klanec, kakor bi »e dve lisi jpoganjali. med grmovje. »Snubit grem!« je dejal čez čas. >To te bo vesela!« »Kaj ne da! Saj pa tudi sem! Se 0 špajko sem si umil roke, da dišim. Lepoduhi»i!« »0, saj se čutil« je rekla. iJpajka se čuti!« »Zato pa sem zal!« se je os&rl |>o čevljih. 1 »Kdo bi ne videl!« »Ali me hočeš?« se je zasukal. Rezka je za hip ostrmela, potem pa se nasmejala, da je sedla. Pripovedovali sn> ji, kako jo je snubil >Vsak bi te rad!« se Je hotela izviti. »Ne, samo til« Zdaj je vedela, videla je njegov resni obraz in njegove tresoče se ustne. »To si moram premisliti, Tone! Zakaj pa tako padeš ▼ hišo kakor iz neba? SM' se ne mudil« jo rekla navidez mirno, c1"si jo je prevzemala groza. »Vedeti moram: isti čas z Andrejem se bi ženil!« »Nekaj časa pa je še!« je rekla. Zagledala je pri hišah ljudi, nerazločno so nekaj govorili ter mahali z rokami. Hlapec Civ se je zaganjal na svoji leseni nogi, kakor bi nekaj lovil. Kazal s palico, postal, pa spet za-krožil z njo. Zglajeni les se je bliskal v soncu, kakor, bi bil posut s steklom. »Zmerom več ljudi je, Tone!« je pokazala. Tone je tudi strmel s svojim očesom čez njive. »To je kakor pogreb!« je dejal. — »Ko pa imam tako rad pogrebe!« j »Potem pa pojdi!« mu je olajšano svetovala. Tekel je čez njive, izognil se zelnika na njenem koncu ter zavil k ljudem. Kobilica je plašno skočila pred njim. Njega je stvar prevzela. Vse je pozabil. Potem so vsi naglo šli okoli vogla. Rezka se je spet obrnila. »Na, zdaj pa imamo!« j« rekla na glas. »Kdo si bo še kaj izmislili To pa moram povedati Francetu, da bo videl, kdo me vse hoče!« Ob tej misli se je trpko nasmejala. Saj je France dejal, da se bodo stari kujali, ko bodo videli, da se ne vdasta. , »Saj ga jaz jemljem in ne drugi!« se je našobila. Čepela je v razoru ter metala plevel za hrbet. Lju* dje so se izgubili za Vidmarjevo hišo, ko je zaslišala zvonček. Drobno je plaval njegov glas: dvignila je glavo ter poslušala. »Z Bogom gredo!« 3e je obrnila ter zasenčila obraz 1 roko. »Stari Bevk že prav počasi krevlja.« Toda zvonček ni šel mimo hiš. Rezki je bilo srce. »Ce pa je stara Neža? Potem pri .Vidmarju ne bodo mogli brez ženske.« Nadaljevanje prihodnji«.). 0» ' zarjamo na prekrasno igro: »Lurška pastlrica«, ki jo bodo vprizorila naša dekleta. Vsi sle povabljeni! Nemška Loka pri Kofecju. Podpisan! župnt urad sporoča vsem častilcem Device Marije lo-lažnice in romarjem k Mariji Tolažnici v Nemško Loko da se letos obhaja žegnanje in romarska nedelja v Nemški Loki 5. nedeljo po vel. noči, to je 28. aprila. Preskrbljeno bo za prejem sv. zakramentov in z službo božjo na predvečer in naslednji dan. Romarji in častilci Matere božje — Tolažniee vljudno vabljeni. — Ziipnt urad v Nemški Loki pri Kočevju. Sv. Danijel. Oni dan je praznoval 91 letnico rojstva Jurij Marin, po domače »Brusmkov oče«. Po poklicu je bil gozdni delavec; 9 pridnostjo in varčnostjo si je sezidal novo hišo in kupil nekaj sveta. Pri vojakih je služil čez 8 let. Delal ie tudi pri gradnji želeaiice Pre-valje—Pliberk in pri žup. cerkvi v Št. Danijelu. Mož ni živci v razkošju, marveč ie pri vsej skromnosti in delu dočakal tako veliko starost. Bog ohrani častitljivega starčka, da bi dočakal stoletnico svojega rojstva! Smlednik. Naša gasilska četa je ustanovila reševalno postajo v Gasilskem domu v Smledniku. Kupila je reševalni avtomobil, ki je v kratkem času enega meseca imel že sedem prevozov v ljubljansko bolnišnico. Za kritje stroškov avtomobila bodo vprizorili naši igralci 21. aprila ob 3 popoldne v dvorani Društvenega doma v Smledniku veseloigro »Micki je treba moža«. Vstopnice se dobe v predprodaji pri tajniku gasilske čete. .Vljudno vabljeni. Vojnik pri Celju. Lani je bila pri nas dobra sadna letina. Žalostno pa je dejstvo, da se je večina sadnega pridelka porabila za predelavo v inalovredne alkoholne pijače. Kako prav bi bilo, da bi se že enkrat uresničila dolgoletna zamisel: zgraditi v Vojniku sadno sušilnico. Morda bi najlažje izvedel to stvar sedanji občinski odbor, ki kaže za to največje razumevanje in mu ne manjka potrebne podjetnosti. Žrtve morajo biti »Gorenjec« prinaša uvodni članek o zunanji politiki ter med drugim naglaša nevtralnost, ki jo je razglasila naša država, kakor tudi važe dolžnosti, ki izvirajo iz naše težnje, da bi ohranili mir, ker sama lepa beseda »nevtralnost« naa ne bo rešila. List med drugim naglaša: »Vsi pa ob teh trenutkih čutimo, da postaja stališče nevtralnih držav vedno bolj in bolj težavno in kočljivo, kajti zahteva se od njih odločitev. To so v svoji dalekovidnooti uvideli tudi naši politiki, naša vlada in naš generalni štab. Ali naj stojimo v teh trenutkih mirnih in prekrižanih rok ob strani in gledamo, kako druge betonirajo svoje meje? Velike so vsote, ki se pobirajo, toda kateri pameten gospodar, ne bi ogradil svojega zemljišča, da ga ne bi mimoidoči pohodili? Pa se najdejo godrnjači, nezadovoljneži in zabavljajo za vsako breme, ki ga naloži država, pa če tudi znaša le nekaj dinarjev. Vsaka najmanjša dolžnost je nekaterim v tako veliko breme in to samo zato, k, podobno tej, v kateri je ležal Mohilov, toda nič takšnega ni zapazila; grapa se je kajpak lahko zožila in je bilo njeno lice popolnoma drugačno pri Mohilovu kakor globlje v deželi, lahko se je nekaj desetoric staj za mestom končala ali zožila, skratka, Baša ni imela niti najmanjšega pcjma, kja je. Prosila je le neprestano Boga, da bi bilo to že blizu, ker je čutila, da ne vzdrži več dolgo naporov, mraza, nespečnosti in slednjič gladu. Tri dni se je hranila edinole s semenjem, toda čeprav je zelo štedila z njim, je vendar to jutro j)ojedla zadnje zrnce in v vrečici ni bilo nič več. Zdaj se je mogla le hraniti in ogrevati z nado, da je Hreptjov blizu. Razen nade jo je razgrevala gotovo tudi vročica. Baša je natanko čutila, da jo ima; zakaj dasi je bilo vreme vedno bolj hladno in celo naravnost mrzlo, so ji vendar roke in noge, ki so ji v začetku potovanja od mraza drevenele, zdaj kar gorelo in mučila jo je huda žeja. »Da le ne izgubim zavesti,« si je dejala, »da le dospem do Hreptjova, čeprav tam izdihnem, da le vidim Mihaela, potem pa naj se zgodi volja božja...« Zopet je morala jahati preko številnih potokov in rek, kf pa so bile ali plitve ali zamrznjene, pri nekhterih je tekla povrhu voda, spodaj pa jo bil trd, močan led. Vendar pa se je od vsega najbolj bala teh prehodov zaradi tega, ker se jih je očito bal tudi konj, ki je bil sicer neustrašen. Kadar je stopal v vodo ali na led, je hropel, polagal ušesa nazaj in se često upiral; ko pa ga jo prisilila, je Sel previdno in postavljal polagoma nogo pred nogo ter vohal z razprtimi nozdrvmi. Bilo je že dobro čez poldan, ko je Baša, ki jo jahala skozi gozd, obstala pred neko reko, ki js Trojčke ie povila Oni ponedeljek ae je zatekla v žensko bolmšoioo v Ljubljani 81 letna Frančiška Resndk, žena želez, progov. delavca Henrika Resnika, doma iz vasi Ravne v občini Polš-nik nad Litijo. Dobro leto je minilo od tega, ko sta se zakonca poročila. Imata skromno hišico v Ravnah, mož pa hodi delat na železniško progo med postajama Sava in Zagorje. ,V ponedeljek zjutraj se je Frančiška Resnik skupaj z možem odpravila z doma in šla poldrugo uro daleč peš na postajo Sava, od koder se je odpeljala v Ljubljano, S tramvajem Be je pripeljala v žensko bolnišnico, kjer je hotela počakati svoj prvi porod. V sprejemni pisarni so takoj opazili, da ji ne bo treba dolgo čakati in zato so jo brez daljših formalnosti hitro poslali naprej. In res je že ob 3.20 mlada mati povila prvega sinčka. Dobro uro za tem drugega in 10 minut za tem še tretjega otroka — deklico. 2e ob enostavnih razmerah je za vsako mater mater prvi porod težka preizkušnja. Za Frančiško Resnikovo je bila še trikrat težja, vendar je hvala Bogu šlo vse brez večjih težav. Porod trojčkov doživi ljubljanska ženska bolnišnica skoraj vsako leto po enkrait. Tako srečnega pa le malokdaj Saj so vsi trije malčki zdravi in tudi mati je porod srečno prestala. V torek so že nesli drobno trojico h krstu in prvorojenec je bil krščen na ime Henrik, drugorojenc na ime Vinko, hčerka pa je dobila ime po materi — Frančiška. Mati vseh treh seveda ne more dovolj nahraniti, pa že poakrbe drugi, da jim nič ne manjka. Prav zanimivo je, koliko je ta mali drobiž takoj po rojstvu težak. Henrik je potegnil na tehtnici 2.200 kg, Vinko 1.650 kg, Frančiška pa zopet 2.200 kg. Na prvi pogled je videti najbolj močna mala Frančiška, Vinko, ki je sicer najbolj droban, je pa najbolj živahen. Mati se je | v sedanjem tednu že dobro popravila in sedaj jo le skrbi, kaj naj napravi s številno druži-nico. Svetujejo ji namreč, naj odda malčke začasno v Dečji dom in naj gre še sama z njimi. Za to pa sa ne more odločiti, ker jo čaka doma vse polno dela. Mali Vinko je pa vsekakor potreben nad vse skrbne in vestne nege in bi mu jo mati pri vsakdanjem delu in skrbi za vso trojico le stežka posvetila. Najboljša rešitev bi bila morda ta, da bi mati vzela enega otfoka s seboj na dom, dva pa začasno prepustila oskrbi v Dečjem domu. Upajmo, da bodo vsi prizadeti činitelji razumeli težaven položaj matere ter jf pomagali, da ohrani zdravo vso trojico, kateri je dala življenje. Radio Ljubljana Četrtek, 18. IV. 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Plošče. 12 Plošče. 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Harmonik igra Rudolf Pilih. 14 Poročila. 18 Radijski orkester. 18.40 Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič), 19 Na- Sovedi, poročila. 19.20 Nac. ura. 19.40 Obqave. 19,50 eset minut zabave. 20 Klavirske skladbe prof. Panča Vladigerova; igra skladatelj sam. 20.45 Plo-iče. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Veseli zvoki (RO). — Petek, 19. IV.: 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7,15 Plošče. 11 Šolska ura: Višnja gora. Razgovor učencev; razgovor vodi g. Miroslav Zor. 12 Plošče. 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Radijski orkester. 14 Poročila. 14.05 Tedensko poročilo Tujskoprometne zveze. 18 Ženska ura: Kako si pripravimo poletno garderobo (Emi Oražem). 18.20 Plošče. 18.40 Francoščina (dr. Stanko Leben). 19 Napovedi, poročila. 19.20 Nac. ura. 19.40 Objave. 19.50 O Kureščku (Farkaš Štefan). ?,0 Godalni kvartet. 20.45 Radijski orkester. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Plošče. — Sobota, 20. IV. 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7 15 Plošče. 12 Plošče. 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13:02 Plošče. 14. Poročila. 17 Otroika ura: a) Slovenske narodne pripovedke in pravljice bere Mileva Boltar-Ukmar; b) Nastop najmlajših (vodi Slavica Vencajz). 17.50 Preglad sporeda. 18 Za delopust igra RO. 18.40 Organizacija in poslovanje pasivne zaščite v Ljubljani. (dir. Ft Jančiga;'). 19 Napovedi, poročila. 19.20 Nac. ura. 19.40 Objave. 20 Zunanjepolitični pregled )dr. Alojzij Kuhar). 20.30 »Lepa si pomlad zelena.. •« Pisan večer z besedo, pesmijo in godbo. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Plošče. — Nedelja, 21. IV. 8 Jutranji pozdrav. 8.15 Cimermanov kvartet. 9 Napovedi, poročila. 9.15 Prenos bogoslužja iz frančiškanske cerkve, 9.45 Verski govor (dr. Ignacij Lenček). 10 Plošče. 10.15 Operni trio. 11 Nedeljski koncert. 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Veseli godci. 14 Plošče. 17 Kmetijska ura: Pogoji za dobifkanosno perutninarstvo (inž. Greif). 17.30 Tamburaiki orkester. 18.15 Plolče. 19 Napovedi, poročila. 19.20 Nac tira; 19.40 Obja«*. 20. Večerni koncert. 21.30 Plošče. 22. Napovedi, poročila. 22.15 Citraški dueti. — Ponedeljek, 22. IV. 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Plošče. 12 Plošče. 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Radijski orkester. 14 poročila. 18 Zdravstveno predavanje: Telesna in duševna občutljivost človeka (dr. Božena Lavrič-Zajec). 18.20 Plošče. 18.40 Naša najvažnejša predzgodovinska najdišč* (dr. Rajko Ložar). 19 Napovedi, poročila. 19.20 Nac. ura. 19.40 Objave, 19.45 Več manire -- pa brez za- > mere (Fr. Govekar). 20 Koncert Mariborskega tria. 21.30 Plošče. 22 Napovedi, poročila .22.15 Radijski orkester. — Torek, 22. IV. Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Plošče. 11 Šolska ura: Jur-jevanje in dragi običaji na Koroškem (Julija Čuček). 12 Plošče. 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Radijski orkester. 14 Poročila. 18 Pesmi o pomladi, poje dekliški zbor »Vlgred«, igra Radijski orkester. 18.40 Dušeslovne prvine gospodarstva (dr. Fr. Ve-ber). 19 Napovedi, poročila. 19.20 Nac. ura, 19.40 Objave. 19,50 Deset minut zabave. 20 Plošče. 20.15 Tri enodejanke: Seja — Žalujoči potnik — Pes. Priredil Emil Kralj. 22. Napovedi, poročila. 22.15 Radijski orkester. — Sreda, 23. IV. Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Plošče 12 Plošče. 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Sfa-cnel »Štirje fantje«. 14 Poročila. 18 Mladinska ura: a Zakaj sem postal gradbenik (univ. prof. inž. Ja-roslav Foersler); Kaj pravita znanost in tehnika (prof. Miroslav Adiešič) 18.40 Slike iz slovenske zgodovine (A. Kos), (Jože Gregorič). 19 Napovedi, poročila. 19.20 Nac. ura. 19.40 Objave. 19.50 Pomlad v naravi (dr. Maks Vraber). 20 Mladinski zbor »Zvonček«. 20.45 Plošče. 21.15 Violinski koncert g. prof. Jana Šlaisa. 22 Napovedi, poročila. 22,15 Plošče. P k bila od drugih večja in zlasti znatno širša. Po njeni sodbi je mogla biti to Ladava ali Kalusik. Ko jo je zagledala, ji je od veselja začelo srce hitreje biti. Na vsak način ni mogel bili Hreptjov več daleč. Četudi bi bi'a Baša že šla mimo njega, se je vendar mogla smatrati za rešeno, ker je bila tam dežela bolj naseljena in se tudi ljudi ni bilo treba toiiko bati. Reka je imela, kakor daleč jo mogla Baša videti, strme bregove, samo na enem mestu je bil očito prod in v led vkovana voda je prihajala na breg, kakoi bi bila razlita v plitvi, a na široko se raztezajoči posodi. Bregovi 60 bili popolnoma zamrznjeni, po sredi pa je tekel širok ias vode, toda Basa so je nadejala, da naide ka-;or navadno x>od njo led. Konj se Je kakor Dri vsakem prehodu nekoliko upiral, ko je stopa! v reko z upognjenim vratom, vohajoč z nozdrvmi sneg pred seboj. Ko je prišel do vode, ki je tekla povrhu, je Baša kakor navadno ca sedlu pokieknila, držeč se z obema irokama za prednji glavič. Voda je zaštropotala pod kopiti. Res je bil pod njo led, trden, ves v vodi; kopita so udarjala vanj kakor ob kamen. Toda ostrice podkev so na dolgi in ponekod skalnati poti očito postale topo, kajti konju je takoj začelo drseti, noge so se mu razmikale, kakor bi bežale izpod njega. Nenadoma je padel naprej, da so se mu nozdrvi omočile v vodi. Skočil je pokonci, padel zopet na zadek, se zopet pobral, toda prestrašen se je začel zaganjati in obupno biti s kopiti. Baša je potegnila za uzdo, medtem pa je bilo slišati gluh tresk in zadnji nogi sta se konju do členkov udrli v globočino. »Jezus, Jezus*« je kriknila Baša. Konj, ki je s Ud s prednjima nogama še na trdni podlagi, se je trudil na vse kriplje, da bi se rešil, toda očito so se mu začeli kosi ledu, na katerih se ie vzpenjal, zdaj spodmikati izpod nog; udri se je namreč že globlje in začel hripavo ječali. BaSa je Imela še toliko časa in zavednosti, da je zagrabila konja za grivo in se po njegovem vratu skopala, na nezlomljeni led, ki Je ležal pred konjem. Tam je padla in se zmočila v vodi. Toda dvignila se je in začutivži trdno podlago pod nogami, je vedela, da je rešena. Hotela je tudi še konja rešiti. Zato se Je nagnila, zgrabila za vajeti in pomikajoč se k drugemu bregu je začela vleči z vso silo. Toda konj se je pogrezal v globočino in tudi prednjih nog ni mogel več spraviti iz nje, da bi jih razstavil na doslej neporušeni led pred seboj. In vajeti so se napenjale vedno močneje, konj pa se Je potapljal vedno bolj. Slednjič ga je voda popolnoma pokrila, samo vrat in glava sta mu še molela iznad ledu. Naposled je začel stokati skoraj s človeškim glasom in pri tem kazati zobe. Oči eo mu z nepopisno žalost jo gledale v Bašo, kakor bi ji hotel reči: »Zame ni več rešitve, izpusti vajeti, da še tebe ne potegnem v globočino.. .< In res ni bilo zanj rešitve in Baša je morala vajeti izpustiti. , Potem ko se je popolnoma skril pod ledom, je šla na drugi breg, sedla tam pod grm brez listja in zafela kot otrok bridko jokati. Njena energija je bila trenutno popolnoma zlomljena. Razen tega pa sta jo bridkost in potrtost, ki sta ji napolnili srce po srečanju z ljudmi, sedaj še silneje prevzeli. Saj je bilo vse proti njej: zmotnost poti, tema, elementi, človek in zver; edinole božja roka, se je zdelo, Čuje nad njo. V to dobro, sladko, očetovsko varstvo je položila vse svoje otroško zaupanje, zdaj pa jo je tudi to pre-varilo. To je bil občutek, ki ga Baša sicer nt z besedami izrazila, ki g» je bilo pa zato tem bolj polno srce. Kaj ji Je preostalo? Tožbe in solzel ln vendar ie pokazala toliko hrabrosti, toliko poguma, toliko vztrajnosti, kolikor Je Je taka bedna, slabotna stvar le pokazati mogla. In zdaj se ji je utopil konj, poslednja nada, da se otme, poslednja rešilna deska — edino živo bitje, ki je bilo pri njej. Brez tega konja je čutila, da je brez moči spričo tege neznanega prostora, ki jo je ločil od Hreptjova, spričo gozdov, grap in step: bila je ne samo brez obrambe, če bi jo preganjali ljudje in zveri, ampak še mnogo več: bila Je osamljena, dš, naravnost zapuščena. Jokala je, dokler ji ni zmanjkalo solz. Potem je prišla nad njo izčrpanost, izmučenost in občutek, da ne ve, kaj bi začela, s tako silo, da se ni niti ganila. Globoko je torej vzdihnila enkrat m dvakrat in si rekla: »Proti božji volji nič ne opravim... kar tukaj umrem ...< . In zaprla je na pol oči, prej tako jasne in vesele, danes pa popo'noma vdrte in podplute. Toda čeprav ji je postajalo telo z vsakim trenutkom vedno bolj težko, ji je vendar misel v glavi kakor plašen ptič venomer bila boj za obstanek — in prav tako tudi srce. Ko bi je nihče na svetu ne ljubil, bi ji bilo manj žal umreti, a vendar so jo vsi tako ljubili I In pomislila je, kaj bo, ko se razglasi Aztjeva izdaja in njen beg, kako jo bodo iskali, kako jo slednjič najdejo posinelo, zmrznjeno, spečo vet.no spanje pod tem grmom nad reko. In nenadoma je rekla glasno: »O, to bo Mihalek obupavall AJ, ajl« Potem ga je začela prositi odpuščanja, da ni ona tega kriva. »Jaz, Mihalek,« Je govorila, objemajoč ga v mislih z rokama okoli vratu, »sem storila vse, kar je bilo v moji moči, a je težko, moj dragi, Gospod Bog ni hotel...« In mahoma jo je prevzela taka srčna ljubezen do predragega moža, lako hrepenenje, da bi vsaj umrla v bližini te ljubljene glave, da je zbrala vse svoje sile, se dvignila znad brega in Sta. Spočetka je bilo neizmerno težko. Ker je bila tako dolgo jahala, so se ji noge odvadile boje, imela je občutek, kakor bi ne bile njene K sreči ji ni bilo mraz, bilo ji je celo precej toplo, zakaj vročica je ni popustila -tr ^renute^ i I Kaj je O tej ustanovi se zadnji čas v zvezi z njeno preureditvijo veliko govori in je zato prav, da »pregovorimo o njej nekaj besed. Prizad je bil ustanovljen z zakonom iz i. 1930 » kapitalom 50 milijonov dinarjev v svrbo boljše organizacije izvoza kmetijskih pridelkov. Odtod njegovo pravo ime: »Privilegirana izvozna delniška družba«. S to ustanovitvijo »e je pričela država bolj brigati za izvozne prilike. Dejansko je to državna ustanova, ki vrši trgovinske posle predvsem po odredbah trgovinskega ministra. Glavni namen Prizada je bil, da izloči taje trgovce ia posrednike in ustvari stik med domačo trgovino in inozemskimi kupci. Saj jc bilo znano, da so imeli našo inozemsko trgovino v pretežni večini tujci — recimo Židje — v rokah. Iz tega vidika je imel Prizad ogromen pomen. S tem »mo se približali drugim državam, ki so že prej načrtno pospeševale svoj izvoz. K tej nalogi se je leta 1931 pridružila še dolžnost, da ohrani ceno pšenici na primerni višini. Kakor znano je padla tega leta cena pšenice na svetovnem trgu tako globoko, da je znašala za 100 kg 65 din. Če ne bi tedaj priskočila država potom Prizada na pomoč, bi imeli prav poceni pšenično moko pri nas. Po taki ceni seveda niso mogli kmetje prodajati pšenice, ker bi bilo to za nje gospodarska propast. Zato je bila primorana država nastopiti, ki je z zakonom iz leta 1931 ustanovila državni monopol za izvoz pšenice in rži. Kot pooblaščenec države je bil določen Prizad, ki je moral kupovati pšenico po 160 dinarjev. Tako so kmetje prejeli za pšenico po 95 din več kot sicer, če bi bil izvoz povsem svoboden. Na ta način od države določeno ceno imenujemo »intervencijsko« (posredovalno) ceno. Zaradi tega, da bi Prizad obvladal tudi domači trg, je dobil Prizad monopol prodaje pšenice tudi v državi sami. Slično so si skušale urediti tudi sosednje države. Če bi torej ne bilo tega monopola, bi imeli v Sloveniji cenejšo, n. pr. amerikansko pšenico. Glavno težo na tak način povišanih cen so nosili pač vsi državljani, zlasti pa pasivni kraji. Toda kljub temu je bila izguba še vedno velika pri izvozu. Zato je prevzela izgubo državna blagajna. N, pr. za leto 1931-32 za približno 200 milijonov dinarjev. Stroški so bili vedno višji, ker so pač vsi hoteli prodati 9 m Prizadu pšenico po tako visoki ceni. Ker pa Prizad zaradi premalih denarnih sredstev ai mogel vzdržati tvojega monopola, zlasti pa tudi zaradi slabe organizacije, j« bila država primorana ukiniti ž« leta 1932 monopol za domači trg s tem, da je izgubo prevzela »pet država. Obdržal pa je Prizad monopolni položaj za izvoz v inozemstvo. To je bilo še vedno nujno, ker se cene na svetovnem trgu niso dvignile. Vsem je znano, kako so *• razne države skušale ubraniti uvoza s tem, da so domačo produkcijo pšenice čim bolj pospeševale. Položaj torej ni bil rožnat in zato je bila še vedno potreba, da Prizad obstoja. Cene pšenici so se določevale vsako leto in s tem se je zaščitil tudi mali kmet. Za domače potrošnike pa je pomenila vladna določitev cen le umetno podražitev pšenice. Lansko leto je vlada določila ceno pšenici na 165 din. Toda zaradi špekulacije so šle cene neverjetno navzgor, preko 210 din. To čutimo zlasti pri nas, ko je moka sedaj po skoraj 4 din. Če računamo, da uvozimo v Slovenijo kakih 8000 vagonov pšenice, smo morali po tem računu plačati nad 1000 milijonov dinarjev več kot sicer. Kako naj to izravnamo? In ka} — j« ukrenilo 7 Prav za prav nič oziroma mnogo prepozno. Šele v novemb ' 1939 je izšla uredba, da sme Prizad tudi m domačem trgu posredovati, če bo cena I previsoka. V to »vrho a« j« celo Priz«d pre' organiziral. Toda ne prej in tudi »edaj še M čutimo blagodati Prizada. Cene ao odločno previsoke. Rea je, da zaradi izrednih razmer ne moremo tako, kot bi radi. Velik j„ jZV0l ia veliko »e nakupi za tako zvano rezervno hrano. Toda kaj nam vse to pomaga? Ali ne bi mogla iti cena nazaj? V zadnjem času »e je u»tanovilo posebno trgovinsko ravnateljstvo za izvoz in » tem ae je ponovno reorganiziral Prizad. Kaj bo prinesla bodočnost v zvezi s tem, ie na vemo. Upajmo, da bo ilo kaj boljše I Prizad je, kot smo čitali, zaključil svojo poslovno dobo z dobičkom. Tudi se bavi sedaj Prizad z nakupom vina in žganja, a vendar za naše kraje ni pomenil Prizad mnogo, šele tedaj, ko se bo boril in primerno zvišal cene blagu (sadje itd.), ki ga pridela Slovenija, bomo mogli reči, da je tudi Prizad za naše prilike koristen. Ni sicer lahka naloga zadovoljiti vse kraje države, toda pokazati mora Prizad, da »e za vse kraje enako zanima že iz razlogov enakopravnosti. Danska naznanila „r,.'.'D;.' i- šlebinger — ing. J. Marentič: Biblio- ^ oV i e,n?ke kn'c,,'iske "šrafure v letih 1919 do 1938 Izdala m založila Kmetijska zbornica v K n ,t"Vle,a '9](J',Str- X!I + cena 100 din Kdor koli se je dosle pečal z našimi eosoodarski- Z Vp"šan i< K bil v veliki zadrTgifS toza eLdna Ra/trpcp P°S,aU pri »as * « n£rl gieana. Kaztresena je namreč po večini no raznih Sati i* «s lls.LPrajanja, .pregled tozadevnega, že doslei i/. Plemenito dušo Marijah«, a v s^rosti ffiTet tw> ftilU r :ka revežev, — Obema nai žaljel d0brOtDi Mk' pre9stal« » naše s£ S« Z evropskega zemljevida je izginila nova mala država: v noži med 8. in 9. aprilom je bila zapečatena samostojnost kraljevine Danske, ki so jo v dobrih osmih urah zasedle nemške dete, ne da hi bile naletele na najmanjši odpor danske oborožene sile. Kraljevina Danska je bila najmanjša in najbolj na jugu ležeča od tako imenovanih nordijskih držav. Po svoiem zemljepisnem položaju je zelo izpostavljena: leži med Srednjo Evropo in Skandinavskim polotokom ter med Vzhodnim in Severnim morjem in predstavlja zaradi tega važno prehodno področje. Po svoji sestavi, površinski tulturi, živalstvu in rastlinstvu spada k severo-nemškemu nižavju, po prebivalstvu, jeziku in kulturi pa se nagiba k Skandinaviji. Njeno ozemlje sestoji iz polotoka Jiitlanda in okrog 600 otokov v Vzhodnem morju, od katerih pa je le 92 naseljenih. Največji med njimi so Seeland, Loland, Fiinen, falster itd. Potom morskih ožin Skageraka, Kate-Jata, Oeresunda ter Velikega in Malega Belta je Janska od otvoritve kanala, ki spaia Vzhodno in Severno mone, obvladala vzhod v Vzhodno morje, kar je bilo velikega pomena za politični in kulturni TO dežel Meia Danske je veliki večini morje, le kakih 70 km ima kopenske meje s prusko provinco Schleswig-Holstein. Izven tega ozemlja pripada Danski še Farorsko otočje, otok Bornholm in kot kolonija Grenlandija. Danska pokrajina je valovita, z nizkimi griči posejana nižina. Najvišja točka na polotoku Jutland je hrib fcjer Banehoj, ki je visok komaj 172 metrov. Krav takšna ie tudi pokrajina na otokih. Danske kopne vode so malenkostne in brez vsakega pomena za promet. Največja reka je Guden-Aaa na Jutlandu, ki j* dolga 160 km. številna, toda majhna so jezerca. Podnebje je oceansko in odgovarja podnebju nemške severne obale, le da ie vlažneiš, in v poletju nekoliko hladnejše. Precej močni so ve- MoriVn ZeJ° P,°l0Su fLnačle sPremembe vremena. D d?r.skIh obalah skorai "ikdar ne zamrzne. Dansko rastlinstvo ima srednjeevropski značaj. Le 8% površine zavzemajo gozdovi, pa še ti s0 večinoma nastali s pogozdovanjem pašnikov. Tudi živalstvo ,e takšno kakor v Srednji Evropi 3 800 0^'km° in im* "ekaj »ad Pntb'?4®L («ostota Prebivalstva je 87 v mesth od £1 V"- dan,ke«a P"bivalstva živi KoTni n, ,e, najvei>e prestolnica valcf R "t > Sr,land z oI"°g 850.000 prebi-ne obade JfitKnda ^ ^ na sredini ^hod-cev na Danil.,? "1 Ž? °hr°ž m00° Prebivalcev na Danskem ni več ih mest. Dansko prebivalstvo se razmeroma precej izseljuje zlasti v S. Sft-jpdirSafi; nemške manjšine na jugu Jiitlanda enotne narodnosti. Po veri je 98.6% Dancev luterancev, 0.1% katolikov, ostali pa »o drugih krščanskih veroizpovedi in židje. Katoliška Cerkev ima v Kodanju apostolski vikariat, ki im« 17 podružnic. Izobrazba danskega prebivalstva je zelo visoka, nepismenih ljudi skoraj ni. Leta 1930 je bilo v deželi 4476 ljudskih šol, 400 strokovnih šol, 60 visokih ljudskih šol, dve univerzi (Kodanj in Arhus), ena tehnična visoka šola, visoka trgovska šola in umetnostna akademija. Glavni pridobitni panogi Danske sta poljedelstvo in živinoreja, v manjši meri pa tudi ribolov in industrija. Glavna panoga je živinoreja, v kateri prekaša Danska vse drug« evropske države. Gojijo govedo, konje, največ pa prašiče (nad 5 milijonov), na Jutlandu pa tudi ovce. Poljedelstvo, ki ie na račun živinoreje potisnejeno ob stran, ne pridela toliko, da bi bilo dovolj in mora zato Danska poljedelske proizvode uvažati. Glavni produkti pa, ki jih izvaža, so: mleko, surovo maslo, sir, mesa in jajca. Od tega izvaža Danska največ v Anglijo, in sicer blizu 60%. Zato pomeni zasedba Danske po Nemčiji precej hud udarec za Anglijo, ki bo morala ta uvoz nadomestiti iz svojih kolonij, če ga bo mogla. Med industrijskimi produkti je omeniti razne mlečne izdelke, mesne konzerve, margarino, cement, porcelan, tobačne izdelke itd. Težka industrija se ni mogla razviti, ker ji.manjkajo naravni pogoji (premog, rude in vodne lile). Največje dansko industrijsko središče je Kodanj, ki je obenem tudi glavni vozel prometa po kopnem in morju. Zunanja trgovina Danska je zelo živahna. Danska trgovinska mornarica šteje nad 2001 trgovskih ladij z nekaj nad 1,100.000 brutt registerskimi tonami. Danska ima okrog 5500 km železnic in skoraj desetkrat toliko cestnega omrežja. Od leta 1849 je Danska ustavna monarhija, r kateri vlada moška linija dinastije Schleswig-Hol-stein-Sonderburg-Glticksburg Danska ustava datira od 5. junija 1915 in je bila spremenjena leta 1920. Zdaj je vladal na Danskem kralj Kristijan X„ ki ie g o personalni uniji obenem tudi kralj Islandije, anski kralj mora biti po ustavi luteranec. Narodna skupščina (Rigsdag) sestoji iz senata (I.andsting) ia spodnje zbornice (Folketing). Glavne danske politične stranke «o: socialni demokratje ki imajo v obeh zbornicah skoraj absolutno večino, kmečka levica, konservativci in radikalna levica. Politično življenje v Danskem pa je zelo umerjeno. Zahtevajte povsod naš list! Beg z Z zadnjimi Članki o naši šoli in učitelj- J »tvu ste, gospod urednik načeli zelo gnojno rano na našem javnem življenju. Saj je vse duševno življenje vseh naših vasi tesno povezano s šolo in prav šola mora zaradi svoje važnosti in svojega vpliva na mladino biti dostojna in vredna svojega imena. Podeželski ljudje smemo in tudi zahtevamo, da naj taka bo in naj v polni meri ustreza našim željam. Saj je šola postavljena za jias in za naše otroke, ne pa narobe, da bi bili mi in naši otroci zaradi nje tu. To še enkrat pribijemo! Razumljivo je, da so vaši zadnji članki zaboleli. Resnica vedno boli. Zdi se mi pa, da bi bilo potrebno o našem učiteljstvu še kaj povedati in še marsikaj razbistriti. Zato ima današnji članek naslov, ki naj obravnava posebno navado našega učiteljstva, zlasti mlajših učiteljic, namreč neprestano preseljevanje iz vasi v mesto. Cez teden, 6e ni slučajno vmes kakega prostega dneva, se še nekam drže v vasi. Ko pa v soboto opoldne naznani šolski zvonec konec pouka, se polnijo vlaki Sirom Slovenije z učiteljstvom, ki kakor za stavo beži v mesto, kjer so zabave vseh vrst, ples, krasni sprehodi, muzika, toalete... Pri nas pa je nedelja pusta in strašna, da človek pogine od same dolgočasnosti. (Mi smo sicer še vedno pri življenju I) Imamo slučaje, ko v desetih mesecih ni učiteljstvo razen šolskega upravitelja ostalo niti petkrat, kaj niti enkrat v vasi čez nedeljo ali praznik. Nekateri ne čakajo niti praznika aH nedelje, ampak se enostavno vozijo iz kraja kar vsak dan: iz šole na vlak, b-vlaka v šolo. In tako se zgodi nemalokrat in ne malokje, da je čez nedeljo v vasi samo upravitelj šole. Navadno je ta tudi'tisti revež, ki opravlja odnosno mora opraviti namesto odsotnega učiteljstva vse male in velike posle, da gre šolski voz v redu naprej. Kajti on je odgovoren pred oblastjo za vse šolsko delo in v stalni nevarnosti pred napadi od svojih lastnih tovarišev. Kajti gorje, če upravitelj tega ne bi naredil. Po vseh vagonih, cestah, tramvaju, gostilnah in drugod bi ljubeznivo tovarištvo pelo slavo, da bi presedala čez gla-ivo. Mi »trde vaške buče« pravimo samo to: Nikar se, gospodične in gospodje pre-weč ne čudite, če vas nekaterih dovolj prijazno ne sprejmemo med sebe. Saj vas komaj pocHtamo, ko ste tako malo pri na«; škoda, de imate tako malo časa, da bi ostali tudi v prostem času v naši vasi Z upravite- NOVI GROBOVI m Umrli go: v Semiču dijakinja Anica Oven, v Kamniku duhovnik v p. Ivan Primar, v Mariboru trgovka Amalija Vertnik, v Krškem sodnik Božidar Romih, v Škofji Loki 79 letni posestnik Martin Eržen, v Borovnici Nežika Dolenc roj. Kranjc, v Mariboru Franja Conč roj. Dernovšek, v Novem mestu dijaška gospodinja Marija Bajde. —■ V Ljubljani so odšli v večnost: soproga trgovskega zastopnika Pavlina Simčič Koren, preglednik v p. Franc Supin, Viktor Koren, goetilničarka Valentina Pajk roj. Peterlin, vdova po okr. šol. nadzorniku Rozina Kante in orožniški narednik Mihael Pečovnik. — V Ponovi vasi pri Grosupljem jc umrl župan občine št. Jurij Perme Josip. — Naj počivajo v miru! vasi Ijem šole se pač dobro poznamo. Saj pridemo skupaj pri naših igrah, v naši dvorani, saj govorimo z njim, kadar se v nedeljo popoldne sprehaja po šolskem Vrtu, saj ga poslušamo, kako poje z našimi fanti, saj nam predava na kmetskem tečaju, saj nam vodi sadjarstvo in kmetijstvo, saj nam prireja roditeljske sestanke; vsaj tam smo pričakovali, pa vas tudi ni bilo; radi bi vas vprašali, kako kaj naš Janez in Marjanca v šoli. In takole v nedeljo zvečer, ko sedimo možakarji pri Veseli kaplji zraven kozarca vina, je med nami tudi vaš upravitelj. Zaradi tega smo si prijatelji, smo si znanci, se spoštujemo iu je upravitelj ves naš. Zato nam pa oprostite, če pogledamo postrani vaš najnovejši klobuček, židane, dišeče obleke in modne rokavice; veste, pri nas doma nam včasih še za sol zmanjka in poleti hodimo bosi. Pa še to nam ne zamerite, če zahtevamo od oblasti, da čimprej prepove ta strašni beg z vasi! Pa ne zameri tudi ti, dragi učiteljski tovariš, če smo povedali vse to. Ne bodi hud, da smo zanikam narod, da smo brez prave izobrazbe, da ne znamo dovolj ceniti Svoja šole. Kadar bo šola vsaj malo tudi nas videla, se bomo pa poboljšali, prav gotovo. In še no bodi hud, če bomo še kaj povedali. Proti beračema Mariborsko mestno poglavarstvo je že ponovno opozarjalo mestno prebivalstvo, da naj beračenja v kakršni koli obliki ne podpira, marveč naj prepusti podpiranje siromašnih oseb tistim činiteljem, ki so po zakonu za to poklicani in ki razpolagajo s potrebno kontrolo nad resnično potrebnimi in vrednimi pro-silci. Kljub vsemu prizadevanju, da bi se vsaj oimejilo, ako ne docela odpravilo, se je bera-' čenje v zadnjem času nasprotno močno razpaslo. Najžalostaejše dejstvo pa je to, da se beračenje širi med mladino, ki se tem navaja k delomržnosti in kaznivim dejanjem. Na sled so prišli celo sistematični organizaciji beračenja otrok, ki si dneve in ulice porazdelijo med seboj po določenem načrtu — vse pod nadzorstvom staršev seveda, ki otroke silijo k temu. Da bi se to zlo odpravilo, je mestna občina s sodelovanjem mestne policije podvzela vse potrebne ukrepe, vendar se mora aa ža- Spomiadanski plemenski sejmi za bike Letošnji spomladanski sejmi za plemenske bikce ae bodo vršili po sledečem razporedu: 1. dne 22. aprila V Vel. Laščah ia bikce edivorjave pasme; 2. dne 24. aprila v Beltincih ta bikce simodolske pasme; 3. dne 3. maja v St. Juriju ob juž. žel. za bikce pomurske pasme; 4. dne 8. maja v Šmartnein ob Pa&i za bikce marijadvorske pasme; 5. me 11. maja v Kranju za bikce pdne-gaveke parne; 6. dne 15. maja v Ormožu za bikce pinc-gavske pasme. Člane živinorejskih organizacij opozarjamo, da priženejo na sejem le dobre živali. Ocenjevali in subvencionirali se bodo bikci, etari od 12 do 24 mesecev. Lastniki plemenskih živali naj prinesejo e seboj rodovniške izvlečke in potrdilo o teži živine. Biki bodo ra2rieljemi po starostnih skupinah. V teh skupinah se bodo razvrstili po izgledu kakovosti, nakar se bodo šele označili e tekočimi številkami in ocenili. Cena se bo ravnala bo oceni in plemenski vrednosti. Živinorejce posebno opozarjamd na toč-noest dogona. lost ugotoviti, da so vsi ukrepi zaman, ker jih' ooeonogoča meščanstvo ne samo a tem, da * dajatvami daje potuho otrokom in dragim beračem, ampak da celo posega v delokrog organov :n se zgraža nad aretacijami beračev^ Uspešna borba proti beračenju je mogoča le ob sodelovanju vse javnosti. Mestna občina mariborska bo za siromašne osebe, ki so si pridobile domovinstvo v Mariboru, poskrbela' za njihovo vzdrževanje iz svojih proračunskih' sredstev, ostali berači pa bodo odpravljeni v, njihove domovinske občine. Starši, ki pošiljajo otroke beračit, bodo občutno kaznovani, ker se vsak primer prijavi državnemu tožilstvu oziroma sodišču. Mestno prebivalstvo saj v borbi proti beračenju sodeluje s tem, da beračev ne podpira s kakršnimi kosi dajatvami, marveč naj jih napodi na sociaino-poiitični oddelek mestnega poglavarstva ali izroči stražniku. Romanje na Sv, Goro pri Gorici Tudi letos bomo romali na Sv. Goro pri Gorici dne 85. in 28. maja. Med potjo si ogledamo Postojnsko jame. Vosili se bomo skozi Št. Vid, ustavili s» bomo v Vipavi in Ajdovščini. Med tem obiščemo Marijino ceifccv * Logu pri Vipavi. V Gorici bom« ostali 4* večera; pred mrakom gremo na Sv. Goro, "kjer, prenočimo (prilika sa spoved), zjutraj pe sv. maši odhod. Naslednji dan si ogledamo vojaško pokopališče na »Oslavju«, nato preko Mirna in Doberdoba v Redipulje, ogled velikega vojaškega pokopališča. Nato preko Tržiča, Devina (domovina »Lepe Vide«) v Miranaarski park, ogled parka in gradu Maksimiljana Habsburškega, cesarja Mehike, nato v Trst, kjer ostanemo do večera. Povratek preko Občine, Se« žane, Senožeč, Razdrto v Postojno in domov. Kdor se ieli udeleliti tega romanja, aa} se prijavi najkasneje do 17. maja na naslov Lavrič Fran«, Stari trg 17, obenem naj pošlje slike in rojstne podatke in denar. , Vožnja t avtobusom, vstopnina v Postojnsko jamo ter vožnja po železnici, potni list i» prenočišče na Sv. Gori stane 150 din. Pridružite se lepemu romanju, ne b« Vam žal. Kupujte pri Mri, hi oglašajo Moštona esenca Mostin Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravi domačo pij ato. Cena »uVfr:2^te%nici po pošti din 5»-, 8 steklenice po pošti din 75'-. Prodala dtogertja Kane. IjuMiana, Žldowka c!. 2. Na deželi pa zahtevajto Mostin pri Vašem trgovcu ali zadrugi. Za birmo! Nudiva v veljki izbiri in ________a po starih cenah najfinejše orig"švic."ure. Na zalogi vsaki čas: »GlsshStte«, »Schailhausen«, »Ornega«, »Doaa«, »Electioa« itd. Velika izbira zlatih ver žic, obeskov, zapestnic, uhanov in dragih kamnov, — Zlato, srebro ia drage kamne kupujeva po najvišjih cenah. BRATA LOGAR. Ljubljana Pred Škofijo 15. — Telefon 44-32. ilflV. KARMONS® 00 Dia.' Variuita na pravem mestu! SfflP&lš&ffiSŠ prvovrstnih znamk kupite še po nezvišaniii cenah pri PODOBNIK FRANC, trgovina Rudnik 123 Ljubljana (poleg gaa Lkaga doma) Kmetje! Val« stanovska organizacij^ i* Kmečka zvezal Prostovoljna dražba posestva v Trzinu, tik banorinske c&ste, bo dne 13. maja 1940 ob 2 popoldne v Trzinu h. št. 6t. — Posestvo sestoji iz hiše, gospodarskih poslopij, vrta, travnikov, njiv in gozdov, kar se proda skupno ali po posameznih parcelah. — Natančnejše pogoje in pojasnila se dobe v trgovini J. Pra-protnik, Domžale, Ljubljanska cesta št. J'08, Hranilne knjižice S^r^ nostne papirje kupujemo, proti takojšnem plačilu RUDOLF ZORE, Ljublfana Gledališka ulica št. 12. URE vseh vrst, najlepša dar la za birmance po najnižjih cenah pri tvrdki A. Božič, Ljubljana frančiškanska uliea 3 Mali oglasnik Vsaka drobna vrati«.« Sh rS^ttt Pristojbina xa »al. ogla« s. plač«., v napr.j. Hlapca 1« do 30 let Starec*, takoj sprejme Dimnik Franc, Studenec 19 -D. M. v Polju. Peklo do «0 let staro, sprejmem na srednje posestvo. Ponudbe upravi »Domoljuba« pod »Dekla« 5791. Kolarski pomeinik zmožen čistega del«, se sprejme. - Laznik Ferdo, Radeče. Prodam hišo v najboljšem stanju, z lepim ss dnim vrtom, zraven njive in gosid, v večjem trsu na Dolenjskem. Naslov pove uprava »Domoljuba« pod 6785. Posestvo obstoječe Iz 2 ha njive, travnika ln gozda ter hlie »t. 42 v Gotnt vasi, * majhnim gospodarskim poslopjem, oddaljeno 96 minut od Novega mesta, naprodaj. Polzve se pri Janezu 2ečranu v Gotnt vaai 18, Novo mesto. Starejšo žensko za gospodinjo k dvema oseba (s zahtevo plače) sprejme Valjčni mlin. Klanec S, p. Komenda. Visoke vrtnice Izvrstne, z Imeni, takoj dobite po zmerni cent prt Jakobu FUsu, Taborska ulica St. 11, Domžale. Poročiti se želi 3! letni kmečki fant, ki Ima 24.000 din gotovine, s kmečkim dekletom, ki ima posestvo vsaj za par glav žtvlne ln nI starejša, kot Je sam. Ponudb« v upravo »Domoljuba« pod »Kmečki fant« it 5770. 1000 kg slame proda Slmc, Dobrova pri Ljubljani. Hlapca aa vaa kmečka dala takoj Bprejmem v bližini Ljubljane, Plača 300 din. Naslov pove uprava »Domoljuba« pod 6781. služkinjo varčno, zanesljivo, sa gospodinjo sprejme za stalno obrtnik na da-£•11, brez kmetije. — Fonudba upravi »Domoljuba« pod »Dolenjsko« 5783. Posestvo aa rejo t—t glav «-vin«, kupim. Ponudb« ■ ceno na: Jelovčan Tomaž, Dolenja 2»tt-na s t. S. Poljane nad Skofjo Loko. Dobro seno 2—3000 kg, proda F. Hromeč, Podgoric* S, Dol pri Ljubljani, Hlapca in dekle za poljska ln domača dela takoj sprejmem. Ljubljana, Vodnikova cesta 215. Priporočam za seme krompir Volt-man (Sterltar). ki avlo bogato obrodi ln ■• ga. ker ga j« treba redkeje saditi, porabi tretjino manj aa sems. Pošiljam po povzetju vsako množino po 178 din, franko Sk. Loka. Prt večjem odvzemu popust. Ivan AvguSUn Skofja Loka. Služkinjo za vsa kmečka dela sprejmem. Plača ISO din. Nastop takoj. Naslov v upravi »Domoljuba« pod 5784. Kolesa in šiv. stroje najboljših nemSklh tovarn kupite najceneje samo prt tvrdki Plevel v Preski pri Medvodah. Kmečki mlin na stalni vodi proda Ogrln Albin, Pristava 22, Mengeš. Zdravilno moč elektrike je prvi spoznal že rimski zdravnik Skribonij. 2e v letu 48 pred Kristusom je namreč bolnikom, ki ao trpeli na revmatizmu aH dolgotrajnemu glavobolu, maavetovaf drgnjenje T tre" EumiU .i... i . j Ptl"kovino, katere električno moč je sam izčmno Kupuje staro zlato po najv.šjih cenah, preiskaval. šele leta 1744 eo začeli uporabljatfeUk' —— ' »troj v zdravilstvu. »Domoljsb« stane 88 din sa cele leta. sa Inosemit.« reklamacije as n prav a »Dnmnljiha«. _ Za 10 din Vam poSljem seznam 25 praktičnih novosti, ki Jih bost« lahko Izdelovali doma. LlndlS, Ljubljana 246/0. Mlinarja za kmečki mlin takoj sprejme v stalno slut-bo KoslSa Jane«, Ilovica, Kranj. Manjše posestvo aa 2—5 glav živin« -kupim: Kos, 2«tina. Poljan« nad 8k. Loko. Hlapca h konjem takoj sprejme gostilna Vodnik -Podutik prt Ljubljani. 9 letnega detka dam za svojega aH aa pastirja. Tomačevo 4». ~~ Dekle za poljska dela sprejma MIha Marn, Tomačevo 1( pri Ljubljani. 100 kg medu pristnega, prodam po 18 din kg franko postaja Šmartno ob Pakt, ▼ posodo kupca. -VerbIS Janez, Smlhel it 11. p. Moairj«. Sladko strni 2690 kg, proda Anton Setnikar, Dobrova U, ~ Fanta 14—II letnega, aprejme na kmetijo Trepe-luh, Dobrunj« t - prt LJubljani. Žensko kol« popolnoma novo, prodam. Vel. Menget 11. Tesarske obrti s« £etl izučiti močan 17 letni kmečki fant. -Ponudbe upravi »Domoljuba« pod »Pridene 6771. šivalna stroja ženski pogrezljlv 179» din, krojaški 1699 din naprodaj. Cerkvena (, čevljar. LJubljana, Hlapu sa kmečka dela sprejme Rloi Frana, Spod. Kašelj 14, p. D. M. v Polju. Tešiti dobijo dober zaslužek v Bosni. - Pojasnila daj« An t« Tevž, Ljubno ob Savinji. Kia««ce dekli sprejmem. Plača IN din. Gostilna »Angelca«, Ježlca. Dekle ' IS—19 let staro, sa hlAna dela, in krepkega kmečkega fanta kot vajenca za vrtnarstvo sprejmem. — Zglasitl se osebno pri I. Jauežlč, MengeS. Krpe «1 trikot perila domačega platna in podobno, v večjih e»-Hh, opranih kosih sa potitiranj« kupuj« p« 19 din kg ftemec-Co, Kamnik. V veliki izbiri nudi najcenejše molke in damsk« oblek« ln perilo sa spomlad tn poletj« Janko Rogelj, Loka prt Ztd. mostu. domačega izdelka nudi na J ugodne j« obrtnikom tn kmetovaloam tAVRIO. usnjarna — et V14 pri Stični. Mlatilnico prevozno, a enim čiščenjem. ugodno prodam. Janhar Matev«, Lahovč« 91, Komenda. Moške obleke parilo in vsa oblačila po priznano nizkih cenah al nabavit« pri Preskerju - Sv. Petrm cesta 14 — Ljubljana. Mlin, žaga ih nekaj posestva Je naprodaj v Prekopi prt Vranskem. Ve« «• polzve v Hranilnici tn posojil, na Vranskem. Ogromna skala. V kamnolomu nek« solnograšk« družbe xa pridobivanje mramorja pri Parschu so ločili ogromen blok mramorja z raastrelštvijo od njegove podlage. C skalo razgalili, i smodnika in S 1 . nov kilogramov. gove podlage. Osem mcsecev ao delali, preden »o to > razgalili, potem »o jo ramstrjliU a 60 kg črnega smodnika in 5 kg amooita. Skala je tehtala 6 milijo- " ""S ,pr*teT. »t>«N»rtl-l*«. «n*.lna, laser... •»