Št. 179 (15.281) leto L L________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi.__________________________ TRST-Ul. Montecchi 6-Tel. 040/7796600_____ GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190 1500 LIR POSTOMA PlAČANAVGOTOVN SPB). IN AB8.POST.GR. 1/50% BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Noveiartice mmmF s plačilnim servisom ,______________litti SREDA, 5. JULIJA 1995 Zgkd m rimske poMke Bojan Brezigar V vrtincu živahnih polemik in političnih razprav v slovenskem parlamentu je vCeraj skoraj Neopazno potekala razprava o problemu, ki je bil pri nas - s povsem drugačnimi toni - pred nekaj leti v srediSCu pozornosti. Se še spominja-ie polemičnih razprav, ki jih je sprožila neofašistična stranka in za sabo potegnila dobršen del italijanskega sredinskega tabora, katerih namen je bil, da v slovenskih občinah na Tržaškem odpravijo dvojezične izkazni-oe, oziroma, da bi dvojezične izkaznice prejeli samo tisti, ki to izrecno zahtevajo? Takrat so zahteve romale na Deželo, na prefekturo in v Rim, utemeljene pa so bile tudi s pravno podlago, Ceš da nobeno zakonsko določilo ne govori o dvojezičnih izkaznicah. Re-judtat, ki so ga dosegli, je bil dvojen: prvič, razdražili so duhove in podarili tržaški desnici konjička, Id je bil vodilna teme dolge volilne kmnpanje, in, dragic, do-Segli so, da je notranje ministrstvo v Uradnem trstu objavilo obrazec osebne izkaznice (dvojezične, seveda) ter tako ^gotovilo dokumentom, ki so jih izdajali v štirih nkoliskih občinah, tudi pravno podlago. Na ta dogajanja smo se spomnili ob včerajšnji objavi vesti, da se je odbor za narodnosti pri nrZavnem zboru republike Slovenije negativno izrekel o predlogu zakona o osebnih izkaz- nicah, ker slednji izrecno ne določa, da so na dvojezičnih ozemljih, na katerih živita italijanska °ziroma madžarska manjšina, izkaznice dvojezične za vse občane in ne samo za tiste, ki to zahtevajo. Ob tem so nekateri elani odbora izrecno poudariti, da bi bita uvedba predlaganega normativa groba leršitev osnovnih pravic in bi Postavljala manjšino v Podrejeni položaj, medtem ko je med manjšin-skimi pravicami tudi enakovrednost obeh jezikov na dvojezičnem območju. Zanimivo je, da so taka stališča v Ljubljani zagovarjati predstavniki večinskega naroda in ni bila manjšina Prisiljena organizirati pravega boja za ohranitev te pravice, kot je to morala narediti slovenska manjšina na Tržaškem pred nekaj leti: res .P zgled za rimske politike. ■ V dvojezičnih občinah I dvojezične hdtaznice za vse LJUBLJANA - Komisija državnega zbora za narodne skupnosti je na včerajšnji seji v prvem branju obravnavala predlog zakona o osebni izkaznici. Člani komisije so nasprotovali določilom 6. Člena zakonskega predloga, ki doloCa možnost pridobitve dvojezične osebne izkaznice na narodnostno mešanih območjih na izrecno željo posameznikov. Poudarili so, da mora osebna izkaznica ostati dvojezična za vse, ki živijo na takšnem območju, torej tudi za ljudi, ki so po narodnosti Slovenci. Ocenili so tudi, da 6. člen predlaganega zakona o osebni izkaznici postavlja pripadnike italijanske in madžarske narodne manjšine v Sloveniji v neenakovreden položaj, ker zgolj določa možnost pridobitve dvojezične osebne izkaznice na narodnostno mešanih območjih tistim, ki to želijo. Na 11. strani I Pokojnine: noč pogajanj za preprečitev zaupnice RIM - Obstrukcija Komunistične prenove in Nacionalnega zavezništva v poslanski zbornici sta prisiliti vlado, da je po koncu splošne razprave o zakonskem predlogu pokojninske reforme prekinila zasedanje, ki se bo nadaljevalo danes ob 16. uri. Noč bo Dini izkoristil za pogajanja s Forzo Italia, ki bi jo moral prepričati, naj omogoči sprejetje reformnega zakona. »Se vedno upam, da bi se lahko izogniti zaupnici, vendar tega ne morem zajamčiti,« je izjavil predsednik vlade po srečanju s predstavniki levosredinske večine in dodal, da je vlada pripravljena tudi na predstavitev novih amandmajev, Ce bi ji to omogočilo razširitev parlamentarne večine in sprejem zakona pred parlamentarnimi počitnicami. Na 3. strani ITALIJA / ZAKONSKI OSNUTEK BODO ODOBRILI VERJETNO V KRATKEM Senat razpravljal o gmotni podpori slovenski manjšini Govorili so senatorji Caputo, Cuffaro in Visentin Arafat in Peres dosegla soglasje JERUZALEM -Včeraj sta izraelski zunanji minister Simon Peres in voditelj PLO Jaser Arafat v Gazi dosegla soglasje o premestitvi židovskih enot na Zahodnem bregu. Celovit sporazum o razširitvi palestinske samouprave naj bi podpisala 25. julija v VVashingtonu. Čeprav še vedno nista rešila nekaterih podrobnosti v zvezi z umikom in palestinskimi volitvami, pa ne dvomita, da bo to do omenjenega datuma uspelo predstavnikom njunih pogajalskih delegacij. Na 15. strani RIM - Senat je včeraj obravnaval zakonski osnutek, ki obsega tudi določila o finančnih prispevkih za ustanove in organizacije slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Slovenska manjšina v Italiji - kot sicer tudi italijanska v Sloveniji in v Hrvaški - naj bi prejela 7 milijard lir za leto 1995 ter po 8 milijard lir za leti 1996 in 1997. Osnutek je že odobrila poslanska zbornica 3. maja letos, senat pa ga bo predvidoma v naslednjih desetih dneh. Včeraj je namreč podtaj- nik pri zunanjem ministrstvu Gardini zahteval nekajdnevno odložitev, da bi vlada zagotovila finančno kritje za nekatera določila zakonskega osnutka, ki pa naj ne bi zadevala slovenske manjšine. V včerajšnjo razpravo so posegli poročevalec zakonskega ukrepa Renato Visentin (SL), Livio Caputo (FI) in Antonino Cuffaro (SKP), ki se je zavzel tudi za globalno zaščito slovenske manjšine in za vrnitev Narodnega doma. Na 3. strani VELIKA BRITANIJA / NA STRANKINIH VOLITVAH Major je zmagal LONDON - Britanski premier John Major je uspešno prestal volitve za predsednika konservativne stranke. Od 327 glasov parlamentarnih poslancev jih je zbral 218, njegovega protikandidata Johna Redvvooda pa je podprlo 89 poslancev. Osem poslancev se je glasovanja vzdržalo, dvanajst glasovnic pa je bilo neveljavnih. Redvvood je takoj priznal poraz in dejal, da je premier zmagal pošteno, v skladu s pravili, ki jih predpisuje stranka. Na 16. strani Protesti zaradi jedrskih poskusov Pripadniki Greenpeacea so včeraj splezati na balkon francoskega veleposlaništva v Rimu iz protesta zaradi francoskih jedrskih poskusov. Podobne manifestacije so bile tudi drugje po svetu. (AP) Na 2. in 15. strani POBUDA NOVINARJEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Vrnite nam Narodni dom! OiriHiilhf® ®D©w®DT]0tefih ipdp®5®[m= VČERAJ PRVO SREČANJE Politični dialog med koalicijama bo zelo težaven RIM - Politični nasprotniki so vendarle sedli za isto mizo, dialog med njimi pa bo precej težaven. Delegaciji desne in leve sredine sta soglašati s potrebo po novih odnosih med parlamentarno večino in opozicijo, imata pa še zelo različna stališča o volilni zakonodaji, o enakih možnostih med volilno kampanjo in o zakonu, ki naj bi mej e val medijske, posebno pa še televizijske monopole. VValter Veltroni in Giuseppe Tatarella, ki sta »de faeto« vodila delegaciji Prodijevih in Berlusconijevih somišljenikov, sta bila mnenja, da mora biti parlament odraz vseh političnih strank. Eden od dveh predsednikov (ati senata ali poslanske zbornice) naj bi po novem pripadal opoziciji. Do velikih razhajanj je prišlo o volilni reformi. Levica vztraja pri volilnem sistemu z dvojnim krogom po francoskem modelu, desnica pa morebitno novo volilno zakonodajo povezuje s potrebo po neposredni izvolitvi predsednika republike in predsednika vlade. Na 3.strani V Firencah umri Alexander Langer FIRENCE - V Italiji in tudi v Evropi je boleče odjeknila vest o nenadni smrti evropskega poslanca Alexandra Langerja. Policija je prepričana, da si je 49-letni politik in raziskovalec, ki je bila doma iz Južne Tirolske, vzel življenje. Slovenci v Italiji smo z Langer jem izgubili iskrenega prijatelja in zelo dobrega poznavalca položaja naše manjšine. Na 2.strani Danes v Primorskem dnevniku Afera Dl Piefro Sodniki v Brescii preiskujejo, ali je Di Piefro izkoristil svoj položaj za brezobrestno posojilo, predvsem pa ozadje izsiljevanja, zaradi katerega je moral odstopiti. Stran 2 Občni zbor Glasbene matice Huda finančna kriza je še vedno osrednje vprašanje, s katerim se morajo upravljati upravitelji naše osred-ne glasbene vzgojne ustanove. Stran 4 Železniške povezave Sindikat Uil je predstavil vrsto predlogov, da bi izboljšati železniške povezave med Trstom in ostalo Italijo. Stran6 Za združitev slovenskih šol Skupna delegacija slovenskih organizacij se je na pokrajini in na šolskem skrbništvu v Gorici zavzela za preselitev slovenskega oddelka industrijskega zavoda v slovenski šolski center. Stran 8 Sanchezova prvič v polfinalu Španka Arantxa Sanchez se je v VVimbledonu prvič prebila v polfinale, kjer se bo pomerila z rojakinjo Martinezovo. V drugem polfinalu bosta igrali Grafova in Novotna. Stran 17 BRESCIA / POJASNILA TOŽILCA SALAMONEJA Di Piefro: preiskava teče na »dveh tirih« Kdo vse ga je izsiljeval, da je moral odstopiti? RIM - Sest pripadnikov mirovniške skupine Greenpeace je včeraj opoldne splezalo na balkon poslopja, v katerem ima svoj sedež francosko veleposlaništvo, in začelo manifestirati proti obnovitvi francoskih jedrskih poskusov v Polineziji. Kmalu se jim je pridružila tudi rock pevka Giaima Narmini, ki je z balkona improvizirala koncert, potem ko je že prej zapela z improviziranega odra nekega tovornjaka. Karabinjerji in policisti so posegh in strgali žice ojačevalcev, da bi onemogočili njeno petje, Nanninijeva pa je v veliko zadovoljstvo kakih 500 navdušenih udeležencev protesta nadaljevala koncert kar s pomočjo zvočnika. Utihnila je šele po posegu gasilcev. Medtem se je kar 80 senatorjev vseh političnih sil odzvalo vabilu skupine Greenpeace in predstavilo v parlamentu resolucijo, v kateri poziva italijansko vlado, naj poseže pri francoski vladi, da bi se odrekla novim jedrskim poskusom v Tihem oceanu. BRESCIA- Javni tožilec Fabio Salamone je včeraj novinarjem povedal, da preiskava proti nekdanjemu sodniku »čistih rok« Antoniu Di Pietru »teče po dveh tirih«. Na eni strani mora ugotoviti, ali je res Di Pietro storil prekršek, ko je od predsednika neke zavarovalnice sprejel brezobrestno posojilo 100 milijonov, in ta del preiskave, je dejal Salamone, bo zaključil v najkrajšem. Na drugi strani pa preiskuje razloge, ki so prisilili Di Pietra, da je odstopil iz sodstva. In ravno za ta del preiskave vlada največje zanimanje, predvsem okrog imen oseb, ki so bile vpletene v izsiljevanje Di Pietra. »Di Pietra sem zaslišal obenem kot osumljenca in kot prizadeto osebo. Na vsak način je prevladal drugi aspekt, saj za posojilo ne bi zasliševal nikogar polnih 18 ur,« je med drugim dejal Salamone. Na vprašanje, ali je Di Pietro povedal imena oseb, ki naj bi ga z izsiljevanjem prisilile k odstopu,' je Salamone odgovoril: »Ce se že govori o dogodkih, je govor tudi o osebah.« V 65- straneh zapisnika Di Pietrovega zasliševanja naj bi bilo veliko podatkov o pritiskih in izsiljevanjih, s katerimi so Di Pietra pri-silili k odstopu. Sam naj bi priznal, da je odstopil zato, da bi onemogočil napad na ostale sodnike »čistih rok«. Glede na dejstvo, da se je preiskava proti Di Pietru nepričakovano razširila, bodo morda postopek razdelili na dva dela, tudi ker kače, da so v izsiljevanje vpleteni deli državnega aparata. Obtožba prah Di Pietru, da je izkoristil svoj položaj za brezobrestno posojilo je res odkrila nepoznano in vprašljivo zadržanje nekdanjega tožilca, obenem pa se je sprevrgla v pravi boo-merang za one, ki so ga prisilili k odstopu in ga spra-vili pred sodnike. Med temi je vsekakor v prvi vrsti »izgnanec iz Hamameta«. Salamone ni hotel odgovorih na vprašanje, ali namerava zasliševati tudi Cra-xija. Vsekakor je pripomnil, da se Craxi »verjetno raje pogovarja po telefonu ah po fara, mi pa zaslišujemo ljudi neposredno.« Nekdaj vsemogočnega italijanskega socialističnega voditelja so medtem v Milanu vpisali v seznam osumljencev zaradi obrekovanja v zvezi s pismom, v katerem je obtoževal Di Pietra, da je imel sumljive telefonske razgovore z nekaterimi odvetniki, ki so kasneje branili obtožence na procesih »čiste roke«. Javni tožilec Paolo lelo je zaslišal več oseb, ki jih je Craxi navedel v pismu: nekateri so demantirali vsak telefonski stik z Di Pietrom, drugi pa so pojasnili, da je slo za navadne stike z znancem oz. s sodnikom. Med slednjimi je odv. Giuseppe Lucibello, ki je pojasnil, da se je redno pogovarjal z Di Pietrom v okviru svoje profesionalne dejavnosh, pa tudi ker sta bila v dobrih odnosih. Se brez odgovora pa je vprašanje, kdo je prisluškoval Di Pietrovim telefonskim razgovorom in kdo je posredoval seznam Craxiju. Craxijeva verzija, da mu je sezname izročil nekdanji šef pohcije Parisi, ni preveč verodostojna, predvsem ker ga Parisi ne more vfeč demantirah, ker je pred časom umrl... Dell’Utri prihodnje leto pred sodnike MILAN - Marcello DelVUtri se bo moral zagovarjati pred sodniki zaradi lažnih faktur Publita-lie, družbe, ki zbira reklamo za Fininvestove televizijske mreže. Tako je odredila sodnica za preiskovalne postopke Anna Introini, ki je skupaj z DelTUtrijem sprožila sodni postopek tudi proti 21 drugim osebam, med katerimi so vidni voditelji družb kot so Mondadori in Telepiu. Zgovarjati se bodo morali, ker so z lažnimi fakturami ustvarjali »črne sklade«. Proces se bo začel 24. maja prihodnjega leta. Medtem je milansko sodišče sprejelo zahtevo Berlusconijevih branilcev: preiskovalni postopek proti Silviju, njegovemu bratu Paolu in drugim voditeljem Fininvesta se bo nadaljeval do 20. septembra letos, da bi se lahko bolje pripravili na soočenje pred preiskovalnim sodnikom. Osumljeni so zaradi podkupnine 330 milijonov lir, ki so jih prejeli finančni stražniki, da bi »ublažili« preiskave na račun Fininvestovih družb. PROTEST / PROTI FRANCIJI Gianna Nannini proti novim jedrskim poskusom EVROPSKI POSLANEC IN RAZISKOVALEC Prezgodnja smrt Alexa Langerja Policija ugotovila, da je šlo za samomor Slovenci smo izgubili velikega prijatelja FIRENCE - V rimskih političnih krogih, na Južnem Tirolskem in v Strasbourgu je včeraj popoldne boleče odjeknila vest o nenadni smrti evropskega poslanca in odličnega poznavalca problematike narodnih manjšin Alexandra Langerja. Njegovo truplo so policisti odkrili nekaj po 14.uri v kraju Pian de Giullari v bližini Firenc. Policija je ugotovila, da je slo za samomor. Povedala je, da se je 49-letni evroposlanec obesil in da je v avtomobilu pustil listič, v katerem prosi sorodnike odpuščanje za tragično gesto. Po mnenju nekaterih naj bi Langer v zadnjem času trpel za rahlo depresijo. V Firencah živi njegova žena, ki je povedala, da je Langer odšel od doma v ponedeljek popoldne. Prijatelji in somišljeniki iz vrst zelenega gibanja ne morejo na noben način verjeti v samomor. Povedali so, da je bil Langer do zadnjega poln energij in življenjskih moči, da se je z običajno vnemo ukvarjal s svojim političnim delom in da je načrtoval vrsto novih zanimivih pobud. Langer se je rodil v Sterzingu (Vi-piteno) v družini židovskega porekla in se je že kot otrok soočal z zapleteno narodnostno situacijo na Južnem Tirolskem. Nekaj časa je bil odgovorni urednik skrajnolevičar-skega dnevnika »Lotta continua«, leta 1978 pa je bil med ustanovitelji Južnotirolske alternativne liste, ki je združevala Italijane, Nemce in La-dince. Bil je član bocenskega pokrajinskega sveta, leta 1989 pa je bil na Zeleni listi izvoljen v evropski parlament. V Strasbourg je bil potrjen tudi pet let kasneje in sicer vedno v volilnem okrožju Vzhodne Italije, ki zaobjema tudi Furlanijo-Julijsko krajino. Čeprav ni nikoli skrival svojega južnotirolskega porekla, je bil Langer pristaš večjezičnega in večkulturnega modela razvoja Južne Tirolske, ki ni bil po godu ne nemškim in niti ne italijanskim uradnim krogom. Ker se ni hotel opredeliti za nobeno od treh uradno priznanih narodnosti v bocenski pokrajini, je bil ob profesorsko službo. Državni svet je kasneje sprejel njegov priziv zoper izgubo državne službe. Podobno afero je doživel pred kratkim, ko so mu pristojna telesa, z istimi utemeljitvami, onemogočila kandidaturo za bocenskega župana. V Strasbourgu se je Langer ukvarjal s problematiko narodnih in jezikovnih manjšin ter z zunanjepolitičnimi vprašanji. Veljal je za zelo dobrega poznavalca razmer v nekdanji Jugoslaviji, od vsega začetka pa je tudi spremljal osamosvojitev Slovenije, kjer je imel številne prijatelje. Pokojni je pozorno spremljal tudi življenje slovenske manjšine v Italiji. S prijateljem Pavlom Stranjem je delil ideje večkulturnosti, ki zavrača tako imenovane narodne kletke, kot jih je sam večkrat imenoval. Prepričan je bil, da mora nova Evropa postati domovina vseh narodov in narodnosti Slovenci v Italiji smo z Alexom Langerjem izgubili sopotnika in iskrenega prijatelja. Italijanska in evropska politična scena pa človeka, ki je pojmoval politično delo v duhu splošnokoristnih ciljev in svetlih idealov. TRENDI / PO REZULTATIH KONJUNKTURNE RAZISKAVE ZAVODA ISCO Poletje ni upehalo industrijske rasti, cene pa kažejo rahle znake umirjanja V juniju dobrodošla upočasnitev cenovne dinamike v živilskem sektorju RIM - Začetek poletja ni upehal italijanske industrije, ki je Se naprej zelo živahna in naj bi taka ostala tudi v naslednjih mesecih. Se bolj razveseljivo pa je predvidevanje, da bi sem moral v prihodnjih mesecih sicer še vedno vzpenjajoči se trend višanja cen pri proizvajalcih nekoliko umiriti in zdrsniti pod raven iz začetka leta. Ugotovitve so iz raziskave, ki jo je konec maja in v začetku junija na vzorcu podjetij izvedel zavod Isco v sodelovanju z revijo Mondo Economico. Ocene podjetnikov so posebej ugodne glede gibanja delovnih naročil, ki napovedujejo nadaljnjo širitev proizvodne dejavnosti, medtem ko zaloge končnih izdelkov v skladiščih niso doživele večjih sprememb. Pričakovanja proizvajalcev na kratek rok so ugodna, glede cenovne rasti pa so predvidevanja približno enaka kot so bila aprila in občutneje nižja od tistih iz prvih mesecev leta. Tudi izvozni obeti oziroma pov- praševanje tujine ostajajo nespremenjeni in torej zelo ugodni, predvidevanja podjetnikov o razvoju italijanskega gospodarskega sistema pa kažejo občutno mero zaupanja. Druga dobra novica s cenovnega oziroma inflacijskega področja prihaja od zveze trgovinskih zbornic Unioncamere oziroma od njene opazovalnice cen. Po zadnjih ugotovitvah naj bi bil začel cenovni trend v živilskem sektorju upadati že junija (za 0,2%), v drugem polletju leta pa naj bi se stabililiziral pri komaj 0,3-odstotni stopnji rasti. »Ohladitev« prehrambenega sektorja, do katere prihaja prvič od septembra lani, pa naj bi kljub vsemu ne zadostovala za zavrtje naraščanja splošne inflacijske stopnje, ki naj bi se umirila Sele jeseni. Cenovna opazovalnica trgovinskih zbornic izvaja mesečno analizo cen proizvajalcev v velikih nakupnih centrih in jemlje v poštev košarico •38 živilskih proizvodov. Na tej osnovi je v juniju ugotovila, da je umirjanje inflacijskih pritiskov zajelo vso košarico, najbolj izrazit deflacijski učinek pa so pokazale cene mlečno-sirarskih proizvodov (v povprečju za -2%), torej prav tiste, ki so se v prejšnjih mesecih tudi najbolj podražile. Edini sektor, v katerem se cene še naprej višajo, je proizvodnja osvežilnih pijač in mineralnih voda (v povprečju za +1, 5%), vendar gre pri tem upoštevati izrazit sezonski vpliv. Čeprav je prav živilski sektor med tistimi, ki so v preteklih mesecih največ prispevali k rasti splošne inflacijske stopnje, gola selitev upočasnjevanja cenovne dinamike s proizvodnega na trgovsko področje sama po sebi še ne bi jamčila umirjanja inflacijske rasti, opozarja opazovalnica za cene in podčrtuje vpliv neugodnega tečaja lire. Ta po eni strani ohranja visoke stroške za uvožanje surovin, po drugi pa spodbuja tujski turizem, ki vsaj začasno razpihuje nova inflacijska žarišča. Agnelli o cenah TURIN - Inflacijski skok zadnjih mesecev je v veliki meri posledica menjalnih tečajev in posrednih davkov,« je včeraj na skupščini združenja metalurške industrije v Turinu izjavil predsednik Fiata Gianni Agnelli in izrazil upanje, da se bo inflacija septembra ustavila in morda tudi začela nizati. Pri tem opozoril na potrebo po strogem nadzoru nad cenami in posvaril pred pritiski za neupravičeno višanje plač. Predsednik Fiata se je ustavil tudi pri splošnem gospodarsko-poli-tičnem položaju v Italiji in dejal, da je politična stabilnost temeljni pogoj za gospodarsko rast in sanacijo javnih računov. LIRA SRE ČET PET PON TOR 16318 1635,7 1639,7 1629,6 1622,9 SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 V ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 POKOJNINSKA REFORMA SLOVENCI V ITALIJI / ZADEVNI ZAKONSKI UKREP NAJ BI ODOBRILI V TEKU DESETIH DNI Obstrukcija prisilila vlado k prekinitvi razprave v zbornici RIM - Kot je bilo pričakovati, je pokojninska reforma za Dinijevo vlado zelo trd oreh in ni izključeno, da jo utegne zapeljati celo v krizo. Da bi se izognil uporabi skrajnega sredstva, zaupnice, s katero bi vlada strla odpor nepopustljive leve in desne opozicije, se je Dini odločil za prekinitev parlamentarne razprave o predlogu pokojninske reforme in noč posvetil pogajanjem z Berlusconijevo Forza Italia. Komunistična prenova in Nacionalno zavezništvo namreč nista sprejela poziva predsednika vlade, naj umakneta več kot tri tisoč obstrukcij-skih amandmajev, zato je bilo zasedanje poslanske zbornice po koncu splošne razprave in odgovoru ministra za delo Treua včeraj pozno popoldne prekinjeno. Nadaljevalo se bo danes ob 16. uri, kako se bo izteklo, pa je za zdaj težko napovedati. Po besedah predstavnikov levosredinske vladne večine, s katerimi se je Dini sestal včeraj popoldne, je premier pripravljen na kakršnokoli rešitev, ki ne bi popačila reforme, vključno z zaupnico, čeprav je o čem takem Se prezgodaj govoriti. Za zdaj je gotovo le to, da včerajšnja osemurna poslanska razprava ni prinesla nobene razjasnitve, ampak je le Se zaostrila odnose med poslanskimi skupinami, tako da je vodja progresistov Luigi Berlinguer obtožil Nacionalno zavezništvo in Komunistično prenovo, da sta sklenila »eksplicitni sporazum« za potopitev reformnega predloga. Senat je včeraj razpravljal o podpori slovenski manjšini Cufforo se je zavzel za globalno zaščito in vrnitev Narodnega doma RIM - Včeraj je senat obravnaval zakonski osnutek, ki obsega tudi določila za zagotovitev prispevkov za ustanove in organizacije slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Osnutek je poslanska zbornica že odobrila, in sicer 4. maja, senat pa bo to storil, če ne bo prišlo do novih zapletov, v teku desetih dni. Med včerajšnjo obravnavo je namreč podtajnik pri ministrstvu za zunanje zadeve Gardini zahteval nekajdnevno odložitev, in sicer zato, ker za nekatera določila zakonskega osnutka -ki po naših informacijah ne zadevajo slovenske manjšine - ni ustreznega finančnega kritja. Vsekakor pa je med obravnavnavo prišlo do nekaterih zanimivih posegov, ki so se dotaknih tudi položaja slovenske manjšine v Italiji. O tem so govorih senatorji Livio Ca-puto (Forza Itaha), Antoni-no Cuffaro (SKR) ter poročevalec zakonskga ukrepa Roberto Visentin (SL). Caputo se je v svojem sicer kratkem govoru med drugim izrazil zadovoljstvo, da zakonski ukrep predvideva financiranje »dejavnosti vdolž vzhodne meje, Senator Livio Caputo Kaj predvideva zakonski osnutek RIM - Zakonski osnutek, ki obsega tudi določila za finančne prispevke ustanovam in organizacijam slovenske manjšine v Italiji, nosi štev. 1664 in ga je predložil lanskega decembra Se tedanji predsednik vlade Silvio Berlusconi skupno s svojim zunanjim ministrom Antoniom Martinom. Osnutek nosi naslov »Podaljšanje rokov zakonskih ukrepov s področja zunanjih zadev in obrambe«. Osnutek namreč obravnava zelo različne reči, od financiranja italijanske mirovne odprave v Somaliji do ureditve položaja zaposlenih na področju mednarodne kooperacije. Omenimo naj, da zakonski ukrep med drugim predvideva podaljšanje mandata Odbora za kooperacijo na področju severovzhodne meje in v Jadranu ter za študije in posege v Posočju, kakor tudi 4 milijarde lir letno za Jadranski zavod združenega sveta v Devinu. O prispevkih za slovensko manjšino v Itahji govori drugi odstavek prvega člena, in sicer v okviru refinanciranja 14. člena zakona štev. 19 iz leta 1991, znanega kot zakon za obmejna področja. Osnutek predvideva 7 milijard lir za kulturne in umetniške dejavnosti slovenske manjšine v letu 1995 ter po 8 milijard lir v letih 1996 in 1997. Enake zneske predvideva za italijansko manjšino v Sloveniji in v Hrvaški. Omenimo naj, da je zakonski osnutek prvotno predvideval manjše vsote za obe manjšini, in sicer po 6 mihjard lir letno. Zneske so dvignili med obravnavo v poslanski zbornici, ki je zakonski osnutek odobrila 3. maja. Seveda pa ne gre pozabiti, da je zakon štev. 19 iz leta 1991 predvideval za slovensko manjšino veliko večje zneske, in sicer po 8 milijard lir letno v triletju 1991-93, kar pomeni, da bodo prispevki za leto 1995, pa tudi za leti 1996 in 1997, dejansko veliko manjši kot v prejšnjih letih. kjer je očitno potrebna stalna prisotnost države spričo negotovega položaja, ki tamkaj Se vedno vlada«. Senator Berlusconijevega gibanja se je pri tem nanašal očitno na dejstvo, da obravnavani zakonski osnutek med drugim predvideva re-financiranciranje nekaterih členov zakona štev. 19 iz leta 1991, to je zakona za obmejna področja. Veliko obsežnejši in bolj poglobljen pa je bil poseg senatorja Cuffara, ki med drugim razmere ob italijan-sko-slovenski meji dobro pozna, saj je dolga leta živel in deloval v Trstu ter bil v prejšnjih mandatnih dobah v Trstu tudi izvoljen v rimski parlament. Senator SKR se je posebej pomudil pri položaju slovenske manjšine, o kateri je dejal, da ji Italija zagotavlja »nižjo raven zaščite od tiste, ki jo je sabaudska država priznavala Francozom«. Senator Antonino Cuffaro Cuffaro je opozoril, da slovenska manjšina že dolga desetletja čaka na odobritev globalnega zaščitnega zakona, medtem ko so nekatere duge manjšine, tudi zaradi »pozitivnega pristiska« svojih matičnih držav, že dosegle višjo zraven zaščite. Tudi za državne finančne prispevke, ki je slovenski manjšini prvič zagotovil zakon 19 iz leta 1991, se je bilo treba boriti z nohti. Vse to zato, ker je nacionalistična desnica v Trstu in v okohci smatrala, da je s preganjanjem manjšinske skupnosti mogoče braniti nacionalne interese. »Menim, da bi demokratična Italija s svojo kulturo, s svojimi tradicijami imela le korist, če bi zaščitila manjšine. Neka država je velika in se tudi mednarodno uveljavlja, če zna Ščititi šibkejše in zna sprejemati različnost kot bogastvo in ne kot obu-božanje,« je dejal. Sen. Cuffaro je tudi opozoril, da bo 13. julija minilo 75 let od požiga Narodnega doma v Trstu, in se zavzel, da bi to stavbo Italija vrnila slovenski manjšini. Kot rečeno, se je v razpravi oglasil le Se furlanski senator SL Roberto Visentin, Id je sicer poročevalec zakonskega ukrepa. Zavzel se je za to, da bi senat cim prej odobril obravnavani zakonski osnutek, sicer pa je pripomnil, da v Italiji obstajajo Se druge manjšine poleg slovenske, ki bi bile potrebne zaščite. Pri tem se je očitno nanašal na furlansko in druge manjšine, za zaščito katerih je bil tudi že večkrat vložen poseben zakonski predlog. - 'Tl Senator Roberto Visentin SREČANJE MED LEVO IN DESNOSREDINSKO KOALICIJO / Se različna stališča o pravilih igre, soočenje poseje vendarle začelo Parlament skoraj gotovo ne bo odobril nove volilne zakonodaje Waltej- Vejtrpni RIM - Med levosredinsko in desnosredinsko koalicijo se je začel politični dialog, konkretnih rezultatov tega soočenja pa Se ni videti na obzorju. Delegaciji, ki sta ju »de facto« vodila Prodijeva desna roka VValter Veltroni in bivši podpredsednik vlade Giovanni Ta-tarella, sta se sporazumeli edino o bodočih odnosih med večino in opozicijo, o vsem ostalem (enake možnosti v volilni kampanji, antitrust in volilna reforma) pa imata Se zelo različna Stališča. Soočenje se bo vsekakor nadaljevalo prihodnji teden. Oba tabora soglašata, da morajo predčasne volitve (jeseni ali prihodnjo spomlad) odpreti pot novim odnosom med parlamentarno večino in opozicijo. V bistvu gre le za vzpostavitev tradicionalnih dobrih odnosov, ki jih je po zadnjih volitvah kršila Berlusconijeva koalicija. Slednja je, kot znano, izvolila predsednika senata Scognamiglia in predsednico poslanske zbornice Pivet-tijevo iz vrst Kartela svoboščin. Na včerajšnjem srečanju so se tudi domenili za »uravnovešeno« porazdelitev predsed- niških mest in vodilnih funkcij v parlamentarnih komisijah. Bodoči odnosi med večino in opozicijo so, kot rečeno, edini kolikor tohko stvarni rezultat včerajšnjega srečanja. Velika razhajanja zadevajo morebitno reformo volilne zakonodaje, enake možnosti med volilno kampanjo (t.i. par condicio) in zakon za omejevanje monopolov v javnih občilih. Desnosredinska koalicija povezuje reformo sedanjega volilnega sistema z nujnostjo direktne izvolitve tako predsednika republike, kot predsednika vlade. Somišljeniki Romana Prodija pa vztrajajo pri volilni zakonodaji z dvojnim krogom po francoskem modelu, ki bi po njihovem zajamčila večjo politično stabilnost v državi. Zelo daleč so si tudi stališča o vprašanju medijskih monopolov. Desnica sicer pravi, da je zakon res potreben, ne sme pa prizadeti Berlusconija in njegovih televizij, zato bo levosredinska koalicija, tudi brez sporazuma z desnico, najbrž pritisnila na parlament, da pravočasno odobri ustrezno zakonodajo. Gianni Letta r »VRNITE NAM NARODNI DOM« n Goriški upokojenci za razširitev zahteve na vse odtujene kulturne objekte GORICA - Primorski dnevnik je v zadnjih dneh na prvi strani že dvakrat objavil poziv novinarjev dnevnika za akcijo, katere namen je dosega vrnitve Narodnega doma v Trstu, ki so ga 13. julija pred tolikimi leti fašisti sežgali in pozneje prisilno odtujili slovenski manjšini. Odbor Društva slovenskih upokojencev na Goriškem je na včerajšnji redni seji med drugim obravnaval tudi to temo in v celoti soglaša s tako pobudo ter vabi vse komponente Slovencev v Italiji, da se ji množično pridružijo in jo vsestransko podprejo. Vendar bi člani društva slovenskih upokojencev radi pripomnili, da se jim zdi potrebno in korektno, da se akcija ne omejuje samo na tržaški Narodni dom, ampak da z njo Slovenci zahtevamo tudi vrnitev Goriškega Trgovskega doma, ki so si ga fašisti pred leti prisvojili. Goriški Trgovski Dom je nastal kot sad napora vseh goriskih Slovencev, ki sedaj zaman že leta in leta neuspešno zahtevajo vrnitev. Zato predlagajo naj se akcija preimenuje v Akcijo za vrniteve kulturnih slovenskih ustanov, ki si jih je fašizem prisvojil in ki bi jih morala demokratična Italija vrniti. MAGDA ŠTURMAN TRST / OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE Obisk pri rojakih v daljni Avstraliji (2) Kako je Avstralija nastala, kakšna je bila nekoč in kako se je spremenila v zadnjih letih Finančne težave tudi letos osrednja tema Zahvala slovenski državi za izredno pomoč NekoC je bil na zemeljski obli en sam kontinent, Pan-gea, kise je pred 180 milijoni let razdelil na Laurazijo in Gondawano. Zadnja se je pa razcepila na Avstralijo, Indijo, Arabijo, Afriko, Južno Ameriko in Antartkiko. Novonastale celine so se med seboj poCasi oddaljevale in ustvarile sedanjo podobo globusa. Avstralija je bila že od davnih časov precej oddaljena in tudi izolirana od ostalih celin. Zaradi tega je rastlinstvo in živalstvo prevzelo svojo smer razvoja in je danes v Avstraliji tako edinstveno in svojevrstno. Tipičen primer so vrečarji, ki jih na nobeni dm-gi celini ne najdemo. Značilnost Avstralije je suho podnebje. Zmerno dežuje le ob obali. Great Divi-ding Range-Veliko Ločilno Gorovje, ki se skoraj nepretrgoma vije od severa do juga vzdolž vzhodne obale, ima pri podnebju veliko vlogo. j Gorovje tvori nekako pregra-i do deževnim oblakom, ki se ! tvorijo nad Tihim oceanom j in zato redkokdaj prodrejo v 1 notranjost celine. V notranjo-\sti Avstralije je torej pretežno 'polpuščavsko ah puščavsko področje. \ Avstralsko podnebje ni 'yedno bilo tako suho. Pred 50 milijoni let je veliko več deževalo. Deževni gozdovi so pokrivali skoraj celotno Avstralijo. Veliko vode se je zbiralo in teklo po številnih jezerih, rekah in potokih. Nekatere dele kontinenta, ki danes ležijo na nizki nadmorski višini, je nekoč pokrivalo morje. Podnebje se je začelo počasi spreminjati. Dežja je bilo vedno manj, jezera in reke so se posušile. Rastlinstvo in živalstvo se je spreminjalo, razvili so se vrečarji. Površina deževnih gozdov se je manjšala, saj je ob prihodu Angležev pokrivala le 1% ce- line. Danes je v Avstraliji tudi nekaj slanih jezer, ki pričajo, da je nekoč del celine pokrivalo morje. Posamezne palme ponekod sredi puščavske pokrajine so pa živ dokaz, da je nekoč veliko več deževalo. Zanimiva je tudi Palm Valley, oaza mogočnih palm v samem srcu kontinenta. Prvi ljudje so začeli Avstralijo naseljevati pred 40.000 leti. Gotovih podatkov o tem priseljevanju ni. Tl av-stralsi staroselci ali aborigini so po vsej verjetnosti prispeh preko kopnega, ki je ob zadnji ledeni dobi še povezovalo Avstralijo in Azijo preko Indonezije, Papue in Nove Gvineje. Od tedaj pa vse do prihoda belcev so staroselci živeli na vedno enak način, ki spominja na kameno dobo. Staroselci so bdi nomadi. Preživljali so se z lovom in z nabiranjem raznih semen in rastlin. Oblek niso poznali, koč si tudi niso postavljali. Na ogromni avstralski površini, ki je velika kot cela Evropa, je do prihoda Angležev živelo kakih 300.000 do 1.500.000 staroselcev. Vzrok za tako nizko naseljenost je bil pomanjkanje hrane, predvsem pa vode. Zgleda, da je njihov ženski organizem na podlagi maščobnih zalog v telesu sam urejal njihovo plodnost. Ko je hrane primanjkovalo, je ženska postala neplodna, ko je hrane bilo dovolj, je spet normalno rojevala. Skratka, rojevali so le toliko otrok, kolikor so jih mogli nahraniti. V tako negostoljubni deželi so bili staroselci podvrženi močni naravni selekciji, kar je privedlo do preživetja le močnih in vztrajnih ljudi. Avstralski staroselci so živeli popolnoma v sožitju z naravo. Od nje so jemah le to- liko, kolikor so potrebovali za preživetje. Ker kmetijstva niso razvid, so za seboj pustih naravo skoraj tako, kot so jo naš-U. Pred 200 leti je angleška noga prvič stopda na avstralska tia. Prvi priseljenci so bdi angleški ujetniki, pozneje se je začelo naseljevati vedno več Britancev. Posebno v tem stoletju so jim sleddi še števd-ni drugi narodi, ki so na novi celini iskah boljši zaslužek Ze od vsega začetka so Angleži videli celino kot novo bogati zemljo, ki jo je treba čimbolj izkoristiti. Iz bogatega avstralskega podzemlja so začeh kopati razne rudnine, začel se je množični tek za zlato. Sekah so obsežne gozdove za takratno angleško ladjevje še tako potreben les. Gozdove so uničevad tudi za pridobitev obsežnih pašnikov, saj so v Avstradjo pri-peljad ogromne črede krav in ovc. Beli človek je iz Evrope prinesel številne rastline in Živah, ki so se v tujem življenjskem okolju različno obnaša-d. Zajci so tu našli zelo dobre pogoje in se začeh prekomerno razmnoževati. Danes je zajcev v Avstradji ogromno in so prisotni povsod. Na noben način ne morejo zaustaviti njihovega razmnoževanja. Lisice in mačke so začele loviti avtohtone vrste. Izgindo je že nekaj vrst malih vrečarjev, več vrst je danes ogroženih. Evropski karp seje v avstralskih vodah čezmerno razmnožd in je danes največji antagonist tamkajšnjim ribam. Na avstralsko zemljo so evropski novoprišleci pripeljati krave in ovce. Zemlja težkih kravjih parkljev ni bda vajena, saj kenguruji veliko bolj nežno skakajo po avstralski površini. Zemlja se je pod temi pogoji počasi spreminjala v prah, kar je zmanjšalo še tisto malo rodovitnosti, ki jo je imela. Živinorejci so obenem začeti masovno pobijati kenguruje, češ da jedo travo, ki je namenjena živini. Na zatožni klopi je v zadnjih letih predvsem kmetijstvo. Reka Murray je onesnažena z mineralnimi snovmi, kot posledica čezmernega gnojenja intenzivnih nasadov ob reki. Pred 120 milijoni let je osrednja nižina Avstradje bda prekrita z morjem. Medtem ko je voda izhlapevala, je sol ostala in se pogreznda globlje v zemljo. Računajo, da je pod površjem zemlje kar 600.000 megaton sod. Po uvedbi namakalnega sistema ob reki Murray in v drugih kmetijskih področjih, seje podtalnica počasi dvigala in prinesla sol na površje. Ta je trenutno eden največjih problemov, saj se s čezmerno slanostjo širijo puščavska in nerodovitna področja. Danes vlada skuša poravnati številne napake, ki so jih prvi priseljenci naredili avstralskemu okolju. Številne vrste živad in rastlin so zaščitene. Veliko je projektov, ki naj bi vsaj nekoliko pripomo-gd k izboljšanju ekosistema. Številni mladi Avstralci se danes zavzemajo za to, da bi naravo čim bolj zaščititi in so prostovoljno angažirani na »Decembra lani smo skupaj ugotavljali, da zna biti Črtanje državnega prispevka iz zakona za obmejna območja St. 19 z dne 9.1.1991 in njemu posledičnega deželnega izvršilnega zakona št. 46 iz leta 1991, usodno za Glasbeno matico in za vse tiste profesionalne kulturne ustanove manjšine, ki so, tako kot mi, finansirale svoje dejavnosti pretežno, Ce ne celo izključno, iz teh virov. Izrazili smo veliko zaskrbljenost nad usodo naše ustanove, njene bogate in teritorialno močno razširjene dejavnosti ter apelirali na vse pristojne dejavnike v državi, kjer bivamo in v matični domovini, da nam v skrajni sili priskočijo na pomoč.« S to ugotovitvijo je predsednik upravnega odbora Adrijan Semen začel svoje jedrnato poročilo na ponedeljkovem rednem letnem obenem zboru Glasbene matice, ki je potekal v Gallusovi dvorani ustanove na Ul. Ruggero Manna in na katerem so prisotni elani po odobritvi poročil tudi izvolili delno prenovljeni upravni odbor GM. V nadaljevanju svojega poročila je predsednik Semen moral z obžalovanjem ugotovitvi, da je* bila "skepsa o možnosti konkretne in hitre odobritve alternativnega - do-delitvenega ukrepa italijanske države - vladnega dekreta ali hitrega zakona (leggine) v nadomestilo za Črtane prispevke, utemeljena, saj Se danes, kljub številnim izrazom dobre volje in razumevanja, pričakovani in napovedani ukrep še vedno ni odobren” in "upoštevajoč dolgotrajne izvršilne procedure je bolj malo verjetno, da bo prispevek italijanske države na razpolago do konca letošnjega leta in to seveda v optimalni projekciji, da bo zakon kmalu odobren.« Potem ko je izrazil tolmačenje, da je zastoj v sprejemanju napovedanega zakona odraz "pomanjkanja politične volje, da se vprašanje pravično reši” in da gre očitno tudi za "dodatno obliko pritiska na slovensko manjšino na eni strani in na pogojevanje republike Slovenije v dobi težkih dvostranskih odnosov ob znanih poskusih izsiljevanja pred sprejemom Slovenije v pridruženo Članstvo Evropske unije”, je predsednik Semen kot nesprejemljivo obsodil tudi "zadržanje deželne vlade F-JK, ki je imela takojšnje "razumevanje” za potrebe italijanske manjšine v Istri o istem vprašanju, ki tare nas, in ji čez noC odobrila interventni prispevek v pričakovanju odobritve državnega prispevka, popolnoma pa je "pozabila" na enake potrebe Slovencev, ki živijo v deželi Fur-laniji-Julijski krajini”. Prav tako je moral predsednik Semen ugotoviti, da je ostala le obljuba prispevek za leto 1994 ob obračunu neuporabljenih deželnih sredstev za leto 1994, kakor tudi, da v deželnem proračunu za leto 1995 ni obljubljene vkljuCtive prispevka za slovensko manjšino v višini 7 milijard lir kot rezerva, Ce državni prispevek ne bi bil odobren in bi ga v tem primeru dežela nadomestila. Gre skratka za ugotovitev, da "pri obravnavanju manjšin Dežela uporablja klasični različni meriti”. Ce so spričo vsega navedenega nameščenci Glasbene matice po skoraj štirih mesecih zamude le lahko prejeti izplačilo zaostalih osebnih prejemkov in Ce je šola GM lahko kolikor toliko normalno zaključila šolsko leto 1994/95, je izrecno poudaril predsednik Semen, "se moramo zahvaliti edinole intervencijskemu prispevku v obliki brezobrestnega posojila, ki ga je odobrila slovenska država in nakazala preko obeh manjšinskih krovnih organizacij na pobudo in v soglasju z njima”. Predsednik Semen je to pomoč ocenil kot "izreden važen dogodek” in kot dokaz, da je ”v slovenski politiki konCno prodrla zavest o vlogi in pomembnosti manjšine in o potrebi neposredne intervencije matične domovine v trenutku, ko je italijanska država znižala zaščitno raven manjšini na najnižjo stopnjo v vsej povojni dobi in ko se skuša manjšini spodkopati njene korenine in ji onemogočiti redno življenje”. Ko se je dotaknil razmer na šoti GM v teh kritičnih Časih in in pohvalil zadržanje tako profesorskega zbora in upravnega osebja kot tudi elanov upravnega odbora in ravnateljici, pa je kot obžalovanja vredno ocenil dejstvo, da "kljub velikim prizadevanjem nismo uspeti realizirati projekta skupne glasbene šole v Gorici tako, kot je bilo svojcas predlagano in dogovorjeno skupaj z obema krovnima organizacijama”. Nepripravljenost Centra za glasbeno vzgojo "Emil Komel” v Gorici, da se zadeva uredi kot dogovorjeno, "nas je prisilila - je ugotovil predsednik Semen - da začnemo samostojno predvpisovanje za šolsko leto 1995/96 na Goriškem”. Kljub vsem navedenim še vedno odprtim kritičnim vprašanjem, pa je predsednik Semen strnil svoj poseg z optimističnim predvidevanjem, da sicer tudi prihodnje leto za GM ne bo lahko, da pa bo mogoče "s skupnimi napori in v širšem sodelovanju sproti premošCati težave ob pravičnem vrednotenju našega delovanja”. Iz tajniškega poročila (v odsotnosti obolele tajnice Daše Svetinove ga je prebral pooblaščeni ravnatelj šole GM prof. Bogdan Kralj) naj povzamemo le podatek, da je šolo Glasbene matice v šolskem letu 1994/95 obiskovalo skupno 494 gojencev za individualni pouk. Od teh jih je bilo 336 na Tržaškem, 33 na Goriškem, 100 v Beneška Sloveniji in 25 v Kanalski dolini. Nadaljnjimi 35 otrok je hodilo k predšolski glasbeni vzgoji. (K tajniškemu poročilu se bomo povrniti posebej, op. pis.). Po blagajniškem poročilu Dorice Kreševic je bila v razpravi posebej poudarje- na visoka stopnja soglasnosti upravnega odbora pri sprejemanju bistvenih opredelitev in sklepov, izraženo je bilo upanje, da bo mogoče "goriški zaplet” urediti v okviru bodočega podržavljenja šole Glasbene matice v smislu znanega vladnega zakonskega osnutka, sprejet pa je bil tudi predlog za javni apel oz. sporočilo državnim oblastem in javnosti, da ne odstopamo od zahteve po publicizaciji šole GM in od naših narodnostnih pravic. Podana so bila tudi kratka poročila o delovanju pevskega zbora Jacobus Gallus, Tržaškega okteta in Godalnega kvarteta GM. Na predlog predsednika Narodnega odbora Dušana Košute, potem ko je ugotovil rednost in skrbnost finančnega poslovanja, je občni zbor soglasno odobril razrešnico staremu upravnemu odboru in poročila, nato pa spet soglasno sprejel predlog starega odbora za izvolitev novega upravnega odbora, v katerem je prišlo do nekaterih sprememb ob upoštevanju izraženih Zelja nekaterih odbornikov in predlogov. Pred zaključkom se je predsednik Semen v imenu dosedanjega upravnega odbora posebej zahvalil za zaslužno delovanje dolgoletnemu bivšemu ravnatelju šole GM in v zadnjih letih elanu nadzornega odbora dr. Gojmiru Demšarju in predsedniku nadzornega odbora Dušanu Košuti, ki pa bosta GM še na uslugo kot elana obnovljena razsodišča skupaj s prof. Milošem Pahorjem, kako bosta dosedanja tajnica Daša Svetina in blagajničarka Dorica Kreševic, skupno z Marjanom Brecljem še naprej delovati v upravnem odboru kot Članici Nadzornega odbora. Na zadnji seji starega upravnega odbora, ki je bila neposredno pred občnim zborom, je bil sprejet sklep, da se pooblaščenemu ravnatelju šole GM, prof. Bogdanu Kralju, kateremu je mandat zapadel 30. junija t.l. mandat obnovi za celo šolsko leto 1995/96. jJc Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28,'tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LU-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAH DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Novo vodstvo GM Upravni odbor: Janko Ban, Žarko Hrvatic, Aleksej Kalc, Nevia Kante, Jože Koren, Edmund Košuta, Boris Mihalič, Elda Nanut, Adriano Semen, Tomaž Simčič, Dina Slama, Elvi Slokar, Drago Stoka, Helena Trampuž, Sal- vatore Venosi. Nadzorni odbor: Marjan Brecelj, Dorica Kreševic, Daša Svetina. Namestnika nadzornega odbora: Rosanda Kralj, Ivo Magajna. RazsodiSCe: Gojmir Demšar, Dušan Košuta, Miloš Pahor. ^SEMINAR / V OKVIRU SVETOVNEGA KONGRESA SOCIOLOGOV Trst v doživljanju in pisanju tujcev Uvodoma je župan llly prikazal kozmopolitizem mesta Odnos James Joyce-Italo Svevo in Trst v pisanju francoskih avtorjev sta bili osrednji strokovni temi sinočnjega seminarja na tržaškem županstvu o Trstu in njegovem kozmopolitizmu. O tem )e pravzaprav govoril žu-Pan Illy, ki je pozdravil zbrane in z lastnim pri-naerom zelo jasno prenočil narodno-jezikovno niesanost tržaškega prebivalstva. Sinočnje sre-Canje so priredili v okviru svetovnega kongresa sociologov, ki se je danes začasno preselil na Goriško. Na Tržaškem - je uvo-uoma naglasil župan Illy ' je kozmopolitizem oz. Pestrost pravilo, ki svojst-Veno iznacuje Številna Področja. Ce je v Trstu Prisotnih vec jezikovnih, narodnih in verskih sku-Pnosit, med katerimi je najbolj številna slovenska, je zelo zanimiv po-t°žaj tudi na botaničnem, zoološkem in geološkem Področju. Skupno Življenje pripadnikov različnih narodov pa je lahko večkrat težavno oz. prive-ue do konfliktnih situa-cji> katere je treba razresi-b- Ko sem postal Zupan, je izrecno poudaril Illy, sem se obvezal, da bom Skušal odstraniti vse raz-°ge za napetost npr. med Poročevalci včerajšnjega seminarja v dvorani občinskega sveta (foto KROMA) Ualijansko večino in slovensko manjšino. Ob koncu je župan na kratko erisal še ekonomski po-*°Zaj in podčrtal, da je bil 5*° nedavnega Trst na ro-ou dogajanja, da pa v novih razmerah lahko raz-nrobljenost dejavnosti na ekonomskem področju spremeni v prednost. V širšem mednarod-nem kontekstu je Trst se najbolj poznan kot mesto, v katerem je dolgo živel in ustvarjal irski pisec James Joyce, sodobnik velikega tržaškega avtorja Itala Sveva. Vse bolj raziskani in raziskovani so odnosi med obema - revnejši, vendar prej priznani Joyce je pripomogel k uveljavitvi premožnejšega Sveva. Misli na to temo je razpredal tudi prof. John 0'Neill, ki je piscema pridal Se očeta psihoanalize Freuda ter tako uvedel Se tematiko materinstva oz. matere. Svoje poglede na ustvarjalca in iredentista Sveva je podal še tržaški podžupan Damiani, ki je bil moderator večera. Manj pozornosti in Časa je zato odpadlo na francoski literarni pogled na Trst, o Čemer je govoril Jean Baptiste Para, ki je najprej prikazal vpliv Italije na francoske pisce. Včeraj o konkretnih pobudah za reševanje socialnih problemov Na trZaski univerzi se nadaljujejo dela, ki spremljajo 32. svetovni kongres sociologije. Včeraj zjutraj je bilo v zborni dvorani na sporedu plenarno zasedanje o vlogi sociologije pri reševanju socialnih problemov, ki se pojavljajo v današnji družbi. Izvedenci, ki so predstavili svoje referate, so poudarili predvsem kritično stanje na področju izobraževanja in vzgoje mladine deZel tretjega sveta, poleg tega pa so se nekateri zaustavili tudi ob družinski problematiki in vlogi ženske ter otrok v družbi. Predstavljeni so bili nekateri konkretni predlogi za reševanje kriznih položajev, ki so prekinili zgolj teoretsko razpravljanje. Popoldne se je dejavnost kongresistov razčlenila: udeleženci so v posameznih delovnih skupinah obravnavali bolj specifične aspekte predložene teme. Danes se kongres odvija na Goriškem, kamor so se udeleženci popeljali s starim vlakom. Sprejel jih bo Zupan Valenti, predsednik pokrajne Marcolini in deželni svetovalec Tomat. V zbomi dvomni tamkajšnjega univerzitetnega sedeža ba nato na sporedu ponovno plenarno zasedanje, tokrat na temo »Mlade državne tvorbe med nacionalizmom in dialogom med kultummi.« Delovne skupine se bodo v popoldanskih urah sestale na goriskem gradu, zvečer pa se bodo ob povratku v Trst kongresisti ustavili v Novi Gorici. Spoznavajmo Istro, spoznavajmo se v Istri Kolonija Spoznavajmo Istro - spoznavajmo se v Istri, ki bo potekala od 19. do 26. avgusta t.l. v Mladinskem centru Debeli Rtič je pobuda, ki ima znotraj programskih kulturnih izbir ZSKD prav posebno mesto. Ideja o koloniji, ki bi nudila mladim pristen odnos z naravnim okoljem, ki bi jim omogočala odkrivanje kulturnih vrednot krajev in ljudi, ki bi omogočala pretakanje različnih jezikovnih in kulturnih izkušenj, je bila dolgoletna želja ZSKD, ki v sklopu svojega delovanja skuSa nameniti najmlajsim kakovostne kulturne ponudbe. Lanska rdeCa nit kolonije je bila tema Dobrina voda in okrog te vsebine so se odvijale v bistvu vse dejavnosti. Spoznavanje morja in življenja ob njem, ekskurzija v Dolino Dragonje, ki je razkrilo globok stik človeškega življenja ob reki, so bile resnično enkratne izkušnje. Letos se je mentorska skupina kolonije, ki skrbi za vsebinski del in jo sestavljajo tako tržaški kot koprski vzgojitelji in animatorji, odločila za temo Govor zemlje. Enotedensko skupno bivanje se bo tako razvilo na osnovi odkrivanja navad, obredov, šeg in ljudskega blaga, ki izpričujejo navezanost človeka na zemljo in njene naravne ritme. Poleg dveh zanimivih ekskurzij v Glinščico in v dolino Dragonje, kjer bo priložnost tudi za tesnejši stik z ljudmi, ki doživljajo zemljo na svojevrsten način, vključuje program tudi razne delavnice, od literarnih do glasbenih in kiparskih, ki jih bodo vodili razni umetniki in strokovnjaki. Delavnice imajo namen spodbujati ustvarjalnost, ki je vezana na osebne izkušnje in intimna doživljanja. Udeleženci kolonije bodo tudi letos slovensko in italijansko govoreči otroci. Lanska izkušnja je bila v tem pogledu precej pozitivna: ustvarilo se je tisto primemo vzdušje, ki je uspelo vzbuditi željo in radovednost po spoznavanju drugega in drugačnega. Tokrat imajo mentorji namen posvetiti prav jezikovnemu aspektu Se večjo pozornost. Osnovni cilj kolonije, ki jo poleg ZSKD soorganizirajo Se Zveza kulturnih organizacij Koper, Društvo prijateljev mladine iz Kopra in združenje Lupusinfabula, je premagovanje pregrad, ki ovirajo komunikacijo in socializacijo mladih, ki govorijo različni jezik, kljub temu, da živijo v istem okolju. Veliko skrb bodo torej mentorji, podobno kot lansko leto, namenih družabnosti in socializaciji mladih udeležencev. Prav zaradi teh specifičnih programskih vsebin je kolonija posebno zanimiv projekt prav v tem letu, ki poteka v evropskem merilu v znamenju vzgoje mladih proti vsem oblikam rasizma in nestrpnosti. Zaradi programskih usmeritev je tudi letošnja kolonija deležna podpore Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. Začasna prepoved kopanja Pristojni občinski uradi so začasno prepovedali kopanje v nekaterih mestnih kopališčih in na delu barkovljanskega nabrežja. Kot piSe v sporočilu, so strokovnjaki Krajevne zdravstvene ustanove odkrili, da morska voda ni neoporečno Cista. Prepoved kopanja začasno velja za kopališči EAPT in Ferroviario in za predel barkovljanskega nabrežja, ki ga opredeljujeta začetek Ul. Boveto in luc v barko vijanskem por-tiCu. HMAVHINJE / GLEDALIŠKI FESTIVALh Sinoči dvojni ognjeni krst: nova skupina z noviteto V Mavhinjah se uspešno nadaljuje prvi zamejski festival amaterskih gledaliških sku-Pin, na katerem se ob Poustvarjalcih predstavljajo tudi domači ustvarjalci. Sinoči sta nastopih dve mladi skupini, najprej glede na starost nastopajočih izredno mlada skupina unraterskega odra Pro-sek-Kontovel, nato pa komaj ustanovljena mladinska skupina Metronom. Prva je v režiji prav tako mlade Taisje Kodrič prikazala »Salon expon« na tekst Jane Kolarič, glasbeno pa je predstavo opremil Paolo Bembi. Nova skupina Metronom, katere mentorica je Nerina Švab, pa je krstno izvedla enodejanko Kratka povest o Eriki po noveli Matejke Grgič, odrska postavitev in režija sta skupinsko delo, za izvirno glasbo je poskrbel Corrado Rojac, na klavir pa jo je zaigra- la Tatjana Jercog. Festival, ki ga organizira sportno-kulturno društvo Cerovlje-Mavhinje, je tako opravil tudi vlogo spodbujevalca za nastop novih skupin in za predstavitev del domačih avtorjev. Po zelo bogatem sinočnjem pa bo zal današnji spored nekoliko okrnjen, saj bo odpadla napovedana predstava gledališke skupine Rov-te-Kolonkovec, ki je pripravila lepljenko v narečju oz. »skoraj po domače« J’n se smua lete. Zato nocoj ne bo predstave ob 22. uri, ob 20.30 pa se bodo občinstvu predstavile udeleženke letošnje gledališke Sole SSG, ki so za zaključni nastop pripravile pravljico bratov Grimm Palček. Pravljico v priredbi Miroslava Košute in z glasbeno opremo Anastazije Pu-ric je režiral Adrijan Ru-stja. Pojutrišnjem zapora bencinarjev Pojutrišnjem, 7. julija, bodo ostale bencinske Črpalke v vsej Furlaniji-Julijski krajini ves dan zaprte. Za zaporo sta se odločili združenji Črpalkarjev FAIB in FIGI-SC, ki delujeta v sklopu Confesercentija oziroma Confcommercia. Na ta naCin bosta protestirali zaradi zavrnitve zakonskega odloka, po katerem naj bi režim prodaje neobdavčenega, torej cenejšega bencina, ki je zdaj v veljavi na Tržaškem in Goriskem ter v obmejnem predelu videmske pokrajine, raztegnili na vso deželo. Med zaporo, ki bo za Črpalke ob avtocestah le delna, saj bodo zaprte samo med 9. in 14. uro, bodo priredili na Mat-teottijevem trgu v Vidmu javno protestno zborovanje, na katerega FI-GISC in FAIB vabita tako uslužbence servisnih postaj kakor avtomobiliste. rOTROCI / PESTRE DEJAVNOSTI V Dijaškem domu je zaživelo poletno središče Tudi letos je slovenski dijaški dom Srečko Kosovel organiziral poletno središče, tokrat na temo Sola po meri. Ravnatelj dijaškega doma Edvin Švab je povedal, da sprejemajo od 30 do 40 otrok v starosti od treh do štirinajstih let. Otroci prispejo v poletno središče (Ulica Ginnastica 72, Trst) med sedmo in pol osmo uro. Razdelijo jih v skupine, kjer se seznanijo z vrstniki, vzgojitelji ter interesno dejavnostjo. Po malici začnejo otroci ustvarjati v različnih delavnicah. Izbirajo lahko med likovno delavnico, laboratorijem za oblikovanje gline, ročnimi deli ter različnimi Športi. Po kosilu je predviden počitek, branje pravljic ah ogled video filma. Otroci se v popoldanskih urah lahko kopajo v bazenu v neposredni bližini dijaškega doma. Starejši otroci se lahko odločijo za potep po Krasu z gorskimi kolesi, seveda pod nadzorstvom in spremstvom vzgojiteljev. Enkrat tedensko organizirajo pouCno eskurzijo: bili so že pri gasilcih, obiskali so Miramarski park, kjer so se starejši otroci tudi potapljali, da bi si ogledali lepote morskega parka. Prihodnji teden bo pričela delovati jezikovna delavnica. Otroci bodo tako lahko izpopolnili svoje znanje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika. »Naše poletno središče je odprto mestu. Ves nas program izvajamo dvojezično,« je povedala Fausta Sisti, namestnica vodje poletnega središča Erike Cossutta Ukmar. (H.M.) NOVICE Pri Domju drugi koncert iz jubilejnega niza Nocoj ob 20.30 bo pri Domju, drugi koncert iz Iju-bilejnega niza Pihalnega orkestra Breg iz Doline. Po otvoritveni prireditvi, ko so prejšnji četrtek v Borštu nastopih elani nabrežinskega godbenega društva, je tokrat na vrsti srečanje na dvorišču kulturnega centra Anton Ukmar - Miro pri Domju: pod vodstvom Leandra Pegana pa bodo nastopih elani godbenega društva Viktor Parma iz Trebe. Niz koncertov po breških vaseh, ki vrednotijo ne le godbe-nisko dejavnost Slovencev v Italiji, temveč tudi značilna vaška jedra, se bo nadaljeval v prihodnjih tednih v Prebenegu in v Dolini, (dam) V Miljah javna debata o Kubi V okviru praznika komunističnega tiska na območju nekdanje ladjedelnice Alto Adriatico v Miljah bo danes debata o spremembah na Kubi in njenih perspektivah v luCi začete reformne politike. Razpravo prireja tržaško predstavništva Vsedržavnega združenja za prijateljstvo med Italijo in Kubo, spregovorila pa bosta Aldo Garzia, Časnikar Manifesta, in Roberto Zanetti, koordinator omenjenega združenja za severovzhodno Italijo. Po debati bo nastopila skupina Obatala s predvajanjem salse in karibske glasbe. Na voljo bo tudi stojnica s kubansko literaturo, ploščami in obrtnimi izdelki. Sindikalna pogodba v korist starostnikov Pokrajinska vodstva sindikatov CGIL, CISL in UIL so vCeraj sklenila z združenjem FISA prvo delovno pogodbo, ki bo urejala odnose med lastniki domov za ostarele in njihovim osebjem. Sporazum, prek katerega so dosegli pogodbo, ne zadeva sicer vseh 70 taksnih struktur, ki delujejo v pokrajinskem merilu, temveč le kakšnih 50, vseeno pa gre za spodbuden korak naprej. Ce bo pogodba z ene strani uredila problematiko delovnih razmerij, bo namreč po drugi strani posredno koristila tudi samim gostom domov za ostarele. Novinar Claudio Fava jutri gost Krožka Miani Krožek Ercole Miani prireja jutri ob 18.30 v sodelovanju s kulturnim krožkom ARCI Časa dello Študente v prostorih kavarne Tommaseo srečanje z novinarjem Claudiom Favo, ki bo predstavil svojo zadnjo knjigo “SUD. L’ Itaha dimenticata dagli Ita-liani”. Sin novinarja in pisatelja Giuseppa Fave, ki ga je neutrudni boj proti organiziranemu kriminalu siciljske mafije stal življenje, je izdal večje število knjig. Od leta 1992 do 1994 je bil poslanec v vrstah gibanja “La Rete”. Rekordno število prometnih nesreč Mestni redarji so včeraj imeli opravka z izrednim Številom prometnih nesreč, preko 20, kar je po njihovem mnenju pravi rekord. Na srečo je slo za manjše nesreče, predvsem motociklistov, pri katerih ni bil nihče huje ranjen. Med drugim je prav motociklist malo pred 20. uro v Ul. Petronio trčil v resilec organizacije Sogit. Tudi v tem primeru ni bilo hujših posledic. ŽELEZNICE / PREDLOG UIL Izboljšati potniški prevoz takoj in brez investicij Predvsem racionalizirati urnike in ukiniti čakanje v Mestrah Ko je pred Časom železniška uprava sporočila novi urnik, se je v Trstu dvignil vik in krik, ker so ukinili vec direktnih vlakov za v Milan in Rim. Takrat so predlagali, da bi pri Ronkah uredili železniških terminal, od koder naj bi peljali hitri vlaki do Mester in se od tam vključili v ostalo italijansko omrežje. Po začetnih reakcijah je problematika šla v pozabo, včeraj pa so o tem vprašanju na tiskovni konferenci spregovorili sindikalisti UIL. Ugotovili so, da pravzaprav ne vozi manj vlakov kot nekoč, so se pa znatno poslabšali urniki. Zgleden primer je hitri vlak »intercity« iz Trsta v Rim: svojcas je odpeljal ob 6.45 zjutraj in je prispel v Rim pravočasno, da se je še isti dan v prestolnici dalo urediti marsikateri opravek; po novem pa odpelje iz Trsta ob 12.15 in prispe v Rim praktično zvečer. S tem »intercityjem« se pelje prav gotovo manj potnikov kot nekoč: »Ni morda namen železnic dokazati, jia je premalo potnikov, in potem ukiniti še zadnjo neposredno povezavo z Rimom?« so se vprašali sindikalisti UIL, ki so obenem dali veC alternativnih predlogov, da bi se izboljšale železniške povezave z ostalimi predeli Italije. Največ problemov nastaja, ker se vlaki ustavljajo na vseh postajah med Trstom in Mestrami in ker je treba dolgo Čakati na zvezo v Mestrah. 2e na tem prvem delu vožnje bi z bolj smotrnimi umiki pridobili od pol do polne ure. Železnice sicer načrtujejo preureditev proge, da bi jo usposobili za visoko hitrost. Seveda je tak načrt da-lekosežnega pomena za razvoj prometa na osi Barcelona - Trst - Budimpešta - Kijev, vendar bo minilo vec let ali celo desetletij, pren ga bodo realizirali. Usluge, ki jih železnice nudijo potnikom, pa je treba izboljšati takoj: predvsem je treba racionalizirati urnike in ponovno uvesti ukinjene spalnike in restavracijske vagone, kar bi med drugim zagotovilo tudi veC delovnih mest v podjetjih, ki te vagone Čistijo in urejajo. Ukrepati pa je treba ne samo glede potniškega, ampak tudi glede tovornega prometa. Kar 70 odstotkov prometa iz in za tržaško pristanišče se odvija na železniških tirih, usluge, ki jih nudijo konkurenčna pristanišča kot so Rotterdam in Hamburg, pa so neprimerno boljše, hitrejše in cenejše od tržaških. Podjetja, ki se ukvarjajo s prevozom, so zelo kritična na račun železniškega prevoza od tržaške luke do meje z Avstrijo. Sicer so že posodobili del proge od furlanske nižine do Trbiža, vendar to še ne zadošča: predvsem je treba usposobiti ranžirno postajo pri Cervinjanu, ki je namenjena hitremu razporejanju tovornih vozov. Sindikat UIL zato predlaga, naj bi deželna uprava v sodelovanju z občinami in s trgovinskimi zbomicami izdelala alternativne predloge in začela pogajanje z upravo železnic za izboljšanje potniških in tovornih uslug. MATURE / NA ZNANSTVENEM LICEJU F: PREŠERNA Tilen, uresničevalec enotnega slovenskega šolskega prostora Kandidat iz Portoroža se je pri nas počutil »precej dobro« Tilen, kaj pa je tega fanta treba bilo? Brez njega bi bila reportaža o včerajšnjem izpraševalnem dnevu na znanstvenem liceju Franceta Prešerna preprosta in enostavna. Mogoče tudi lepa kot dekle, ki je odgovarjalo pred velikim omizjem v profesorski zbornici. Vsekakor bi bila prežeta z ženskim duhom, ker sta se oba kolokvija mlade borštanske deve, v italijanščini in iz filozofije, sukala okrog žensk. Prvi se je začel z ženskimi figurami v italijanski književnosti in zaključil pri Slavenki Drakubč; drugega je uvedla profesorjeva ugotovitev: »V glavnem sem izpraševal dijakinje, filozofi pa so večinoma le moški.« »Kako to?« se je glasilo posledično vprašanje. »Ze Mili je ugotavljal, da so Zenske podcenjevane,« je bil odgovor. Ko bi tistega Tilna (ki je takrat že Čakal - v zasedi -na hodniku) ne bilo, bi se lahko novinar razpisal o predsodkih do žensk, ki so med nami še zakoreninjeni. Tudi v razredu, kjer fantje »mislijo, da imajo pravico utišati dekleta, češ, ”kaj boš ti govorila, ko pa si ženska",« kot je pojam-rala maturantka. Zapisal bi, morda, tudi o malce bolj pikantnih zadevicah, kot na primer tistih o odnosu feministk do Freuda. Po njegovem mnenju naj bi ženske zavidale moškemu tisto, Cesar same nimajo. »Jaz bi lahko rekla, da fantje očitajo puncam tisto, kar imajo oni preveč,« je postavila kandidatka Freuda na glavo. Zapisal bi - to zagotovo - kako odločno se je zoperstavila Bergsonu in njegovemu Dva pogleda na ustne izpite: zaskrbljenost pred izpraševanjem in veselje po njem (f. Balbi) pozitivizmu: »Ne strinjam se z njim, ko trdi, da je mogoče vse stvari razložiti z znanstveno metodo. Naših notranjih občutkov ne moremo niti izmeriti, niti stehtati.« Bravo! bi novinar zaploskal ob taki ugotovitvi. A takoj zatem bi dodal, da matematičnih nalog ni mogoče reševati drugače, kot z znanstvenimi meri- li... Ob koncu bi še zapisal o njenem velikem presenečenju po odhodu iz iz-praševalnice: »Dva meseca sem se gulila za izpit, študirala Leopardija in Man-zonija, nazadnje pa so me spraševali samo o ženskah.« Mlečno bledi roki z elegantnima zapestjema sta v veselem objemu sošolke pričah, da je bilo tako. O vsem tem in še drugem bi se novinar razpisal, Ce bi na hodniku ne vprašal za ime dijaka, ki je bil pravkar na vrsti. »Ti- len,« je bil odgovor. Tilen, to pa je pri nas bolj redko slišati. Alojz Rebula je sicer v svojem Zelenem izgnanstvu pisal o Tilnu Konto-velskem, ime pa se na našem koncu ni udomačilo. Tilen v resnici ni iz našega konca. Prihaja iz Portoroža. Pred petimi leti se je vpisal na slovenski znanstveni licej v Trstu, se vsak dan vozil Cez mejo v šolo, vse do včeraj, ko je prišel, tudi on, polagat izpite. Nevede je postal eden od uresničevalcev slovenskega enotnega šolskega prostora, in zato tudi bolj zanimiv (z novinarskega vidika, seveda) od predhodnice. Skratka: treba mu je bilo slediti v zbornico. Postavni Tilen, sicer odbojkar Volley kluba Portorož, ki je letos napredoval iz tretje v drugo državno figo, je profesorici slovenščine serviral referat o Celj- skih grofih, profesorico pa je v začetku bolj kot referat zanimalo, kako se je dijak iz matične domovine počutil v zamejski šoli. »Precej dobro; občutki so v glavnem pozitivni; spoznal sem precej drugačen pogled na zamejstvo; spoznal sem dvojnost kultme pri vas. Na šoli sem opazil že med sošolci precej razlik: nekateri so bili bolj italijansko usmerjeni, drugi bolj slovensko. Do mene so imeli sošolci precej dober odnos,« je strnil Tilen svoj pogled na šolanje v zamejstvu. Njegovemu ustnemu izpitu ni sledil (razen profesorjev in novinarja) nihče. Ustna partija se na zrelostnih izpitih odvija običajno v dveh delih. Tilen se je - kot se za pravega odbojkarja spodobi - odločil, da bo odigral svojo maturitetno tekmo v treh setih: standardnima izpraše- PREDSTAVITEV / KNJIGA U. BERNARDIJA »CREATURAM VINI: I RITI DEL VINO« Zgodovina z »vinskega« zornega kota Predstavitev je priredil Krožek Istria na kmečkem turizmu Lupine v Praprotu Krožek Istria je zaključil svojo sezono 1994-95 z res posrečeno pobudo. V znanem kmečkem turizmu Lupine v Praprotu je priredil predstavitev knjige beneškega sociologa Ulderica Bemardija »Creaturam vini: i riti del vino« (»Creaturam vini: vinski obredi«), ki je pred nedavnim izšla pri založbi Camunia v Milanu. Številne udeležence na lepem Lupinčevem vrtu (na sliki KROMA) je uvodoma nagovoril predsednik krožka Marino Vocci. Dejal je, da se predstavitev uokvirja v širši program krožka pod naslovom »Od Cresa do Krasa: krajina, identitete, kulture.« Prav v vinu se namreč zrcalijo globlje značilnosti posameznih dežel, zaradi Cesar je vsekakor zanimivo, skušati spoznati naše kraje tudi prek vin, od istrske malvazije do kraškega terana in vitovske. Krajše pozdravne nagovore so imeli tudi devisnko-nabrežin-ski župan Giorgio Depangher, predsednik Konzorcija kraških vin z zaščitenim poreklom Edi Kante ter predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca. Glavno besedo pa je na prijetjem entno-kulturno-gastronomskem večeru imel seveda Ulderico Bernardi. Najprej je prebral nekaj stra- FESTIVAL SKP / GOVOR S.SPETIČA Soočenje o pravilih igre zadeva tudi našo manjšino ni iz svoje knjige. Slo je za odlomke, v katerih je med drugim govor o istrski ljudski modrosti, ki se tako ali drugače tiče vina. Sicer pa je Bernardi predvsem poudaril, kako važno vlogo odigrava vino in sploh prehrana v zgodovini clo-veštva.Upoštevati je namreč treba, da se v prehrani najbolj neposredno srečujeta narava in kultura, zaradi česar ne bi bilo povsem za lasi privlečeno, če bi trdili, da je zgodovina prehrane pravzaprav v dobrš- ni meri zgodovina človeštva... Kot rečeno, pa na večeru le ni vse ostalo pri besedah. Krožek Istria je namreč poskrbel tudi za prigrizek z istrskimi pogačami, kraškimi fanclji z dušo ter seveda s kraško pristno kapljico, ki jo je poklonil Konzorcij kraških vin z zaščitenim poreklom. Omenimo naj, da je bila ob tej priložnosti pri Lupincu na ogled razstava fotografij Janeza Lesczyn-skega Pozabljena Istra. V Miljah se do 17.julija nadaljuje festival komunističnega tiska, ki ga prireja Stranka komunistične prenove. Predsinočnjim je na prireditvi spregovoril predsednik stranke senator Armando Cossutta, pred njim pa tudi Stojan Spetič. Cossutta je v popoldanskih urah sodeloval na prireditvi v Čast 80-letnice bivšega senatorja, sindikalista in zgodovinarja Paola Seme. Spetič je med svojim posegom poudaril podporo SKP zahtevi manjšinskih strank - Juznotirolske ljudske stranke SVP in Union Valdotaine - naj bi jima priznali mesto za mizo pogajanj o novih pravilih igre, za katero sta dala pobudo levosredinska in desnosredinska koalicija. Posebno še zato, je poudari slovenski predstavnik SKP, ker so manjšine itak prizadete zaradi večinskega volilnega sistema. Tudi Slovenci imamo probleme z našim predstavništvom in bi zato pozitivno ocenili, če bi podobna zahteva prišla tudi iz ust našega predstavnika. Zal pa opažamo določeno neobčutljivost sedanjega parlamenta za manjšinske probleme - je še dejal Spetič - o čemer priča protislovno zadržanje leve sredine do spremembe volilnega zakona za Južno Tirolsko. Poleg senatorja Cossut-te, so Šemi na sedežu SKP čestitali tudi pokrajinski tajnik Giorgio Canciani, predsednik Zveze partizanov ANPI Arturo Calabria in Claudio Tonel, ki je je slavljencu voščil v imenu Demokratične stranke levice. Prireditve ob 80-let-nici Seme so se udeležili številni italijanski in slovenski politični predstavniki, zastopniki borčevskih organizacij in združenj ter tudi predstavništvo vodstva Deželnega inštituta za proučevanje odporniškega gibanja. vanjema (v slovenščini in fiziki) je po lastni želji dodal še kolokvij iz zgodovine. Izid prvega seta ni bil nikoli v dvomu. Pri slovenščini je nizal točko za točko: Celjski grofije Veronika Deseniška, Zupančič, Jurčič, Kosovel, Balada... Pri slovenski nalogi »nimamo kaj dosti obravnavati napak,« mu je sporočila profesorica in dodala: »Lepa naloga.« Drugi set - zgodovina -je bil malce bolj problematičen. Zapletlo se je, ko je bil govor o tržaškem vprašanju. »Sedaj je najbolj pravično, da je Trst ostal Italiji, ker živi v njem velika večina Italijanov,« je bil stavek, ki ga je spravil v zagato. »Odvisno, kako gledaš na stvar, ali upoštevaš zaledje, ali ne. Sedanjega stanja tudi ne gre primerjati s stanjem pred pol stoletja. V Gorici je bilo takrat 56 odstotkov prebivalcev Slovencev,« ga je spomnil predsednik, nato pa mu je ponudil rešilno bilko: »Skoda, ker pri zgodovini zmanjka vedno časa, ko bi morali obdelati najnovejše obdobje...« V tretjem setu je Tilen obračunal s fiziko kar po hitrem postopku. Sam je izžrebal tri vprašanja (valovanje, Ohmov zakon, vezave pri kondenzatorjih) in s svojim znanjem plasiral prav toliko učinkovitih odgovorov. Ko mu je predsednik pred odhodom vrnil potni list z grbom Republike Slovenije, mu je pogled zastal na italijanskih napisih v dokumentu. »Potni list je tudi v italijanščini, ker živim na narodnostno mešanem območju. Podobno je tudi z madžarščino v Prekmurju,« mu je povedal Tilen. »Kaj bi se zgodilo, ko bi v tudi Trstu imeli dvojezične potne liste?« se je, seveda retorično, vprašal predsednik, zatem pa postavil kandidatu vprašanje, ki je ves Cas njegovega iz-prašeVanja lebdelo v zraku: »Zakaj pa si izbral solo v Trstu?« »Ker nisem naredil sprejemnih izpitov na gimnazijo,« je odgovoril Tilen Portoroški. MK TEČAJ SDZPI V DIJAŠKEM DOMU Z ljubeznijo in znanjem do kuharskega poklica Poklicno kvalifikacijo doseglo letos 9 učencev Začetek poletja je običajno Cas raznoraznih Šolskih vesti. MogoCe Klanj znana, toda po-Kiembna in uspešna je šola za kuharje, ki že vr-sto let poteka v organiza-oiji Slovenskega deželne-8a zavoda za poklicno izobraževanje v Trstu. Tečaj traja dve leti in v 2400 urah se uCenci sez-nanijo s predmeti, kot so splošna kultura, strokov-Ko računstvo in informa-oka, higiena, blagoznan-stvo, angleščina, fran-oošCina, teorija kuharst-va. Kuharsko prakso opravljajo dvakrat teden-sko v Slovenskem dijaškem domu v Trstu dvakrat letno v različnih gostinskih lokalih. Ljubezen gre skozi že-i^dec, so pravili nekoč, i °da za to je potrebna iudi z ljubeznijo pri-pravljena jed. Z ljubeznijo in znanjem pripravljajo jedi kuharji, ki s° se izučili poklica na našem zavodu. Z ljubeznijo in znanjem pripravljene jedi ne potešijo je fizične lakote, razvese-njo nas, očarajo s skrivnostnimi okusi in z ^zkošnostjo barv in oblik, praznične trenutke naredijo še bolj slovesne. Učenci kuharskega tečaja pri SDZPI v Trstu so letos pripravljali jedi na tak način. V svet kuharske umetnosti jih je zanesljivo vodil Matej Tomažič, učitelj prakse, ki se je kuharskih veščin izučil na petletni kuharski šoli v Ljubljani, izpopolnil in ustvarjalno obogatil pa se je v znani restavraciji ”La Subida” pri Krminu. Mladi kuharji so, poleg tega, da so dnevno pripravili približno 150 kosil za gojence Dijaškega doma in za občinski otroški vrtec, bistveno obogatili s svojo kuharsko prisotnostjo tudi nekatera srečanja in kulturne dogodke. V letošnjem letu so pripravili pogostitev ob otvoritvi novega sedeža Zavoda, njihova ”pašta” je razveselila otroke, ki so iz različnih krajev Evrope prišli na Evrošolo, pripravili so slaščice za domski dan in zaključni večer šolskega leta v Dijaškem domu in z njimi pogostili tudi ugledna gosta, tržaškega in ljubljanskega župana Illyja in Rupla. Pod taktirko izkušenega gostilničarja Jožkota Sirka je deset mladih učencev skupaj z mentorjem pripravilo veličastni sprejem ob otvo-ritivi 10. jubilejnega Film Video Monitorja marca letos v Kulturnem domu v Gorici. To je bila gotovo učinkovita povezava med dvema oblikama kulture, kar je izzvalo pristen in izjemen, človeško topel in estetsko oplemeniten družabni dogodek. Letos je kvalifikacijske izpite opravila že tretja generacija učenčev. Izpiti jim omogočijo, da lahko svojo poklicno kvalifikacijo vpišejo v delovno knjižico in tako lahko sodelujejo na javnih natečajih. Junija 1995 so dosegli poklicno kvalifikacijo naslednji dijaki: Daniela Brissi, Dean Cebron, Diego Ka-ris, Veruška Kuk, Peter Metlika, Giorgio Pertot, Denis Pussini, Sandi Sancin in Erik Žerjal. Kuhali bodo v različnih gostiteljskih hramih po Primorskem in njihove jedi, pa naj bo to jota ali umetelno pripravljen krožnik visoke francoske kuhinje, bodo gotovo šle z ljubeznijo in slastjo skozi želodec... Nadja Velušček MESEC KUHINJE * PRILOŽNOST * ZA DOBRE * POSLE sm EDI MODIH - EDINO PRODAJNO MESTO - TRST - Ulica Baiamonti 3 Tel. (040) 820766 GRATTABOLA POHIŠTVO Z DOLGO TRADICIJO VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 5. julija 1995 CIRIL IN METOD Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.35 - Luna vzide ob 13.03 in zatone ob 0.32. Jutri, ČETRTEK, 6. julija 1995 MARA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22.4 stopinje, zraCni tlak 1010,7 mb narašča, veter zahodnik 9 km na uro, vlaga 83-odstotna, nebo rahlo pooblaCeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23.4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI'SO SE: Alessio Bergamasco, Federica Di Lauro, Daniele Millo, Ghe-rardo Ferluga, Roberta Cal-legaris, Michele Guccione. UMRLI SO: 92-letna An-na Speranza, 70-letni Mario DelVAgnolo, 96-letni Lojze Berce, 87-letni Antonio Bronzato, 51-letna Ada Černe, 71-letni Mario Castro, 82-letna Lidia Spazzali, 66-letna Angiolina Parovel, 85-letna Maria Milazzi, 80-let-na Francesca Chieppa, 66-letni Pietro Mestroni. ŠKD CEHOV!JE -MAVHINJE Zamejski festival I amaterskih dramskih skupin DANAŠNJI SPORED: ob 20.30 - Gledališka šolaSSG z igro »PALČEK« ob 22.00 - Predstava najavljena za 22.00 u izvedbi KD Route-Kolonkouec »JN SE SMUO LETE« bo zaradi bolezni odpadla. od 19. ure - dalje je možen ogled razstave umetnikov Bogomile Doljak. Paula Hrovatina in Andreja Merviča. LEKARNE ti PRIREDITVE Od PONEDELJKA, 3., do NEDELJE, 9. julija 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785), Trg 25. aprila 6 -Naselje sv. Sergija (tel. 281256), Ul. Flavia 89 -Zavije (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Combi 17, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Combi 17 (tel. 302800). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.30 »The Flintstones«, r. Brian Le-vant, i. John Goodman, Elizabeth Taylor. EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »Blue Sky«, i. Jessica Lange, Tommy Lee Jones. EXCELSIOR AZZUR- RA - 18.40, 20.20, 22.00 »Edoardo II«, r. D. Jar-man. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Viaggio in Inghilterra«, i. Anthony Hopkins, Debra VVinger. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi počitnic do 18. avgusta. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi počitnic. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Orge bestiali a Be-verly Anal«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.15, 19.40, 22.00 »Rob Roy«, i. Liam Neeson, Jessica Lange- ALCIONE - 20.00, 22.00 »Vive 1’amour«, r. Tsai Ming Liang. LUMIERE - 20.15, 22.15 »Donne senza truc-co«, r. Katja Von Gamier. Samo danes in jutri. PIHALNI ORKESTER BREG - Dolina prireja ob svoji 100-letnici danes, ob 20.30 v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju KONCERT GODBE V. PARMA iz Trebe. Vabljeni! V MAVHINJAH je v sklopu Festivala amaterskih odrov odprta RAZSTAVA UMETNE OBRTI Pavla Hrovatina, Bogomile Doljak in Andreja Merviča vsak večer od 19. ure dalje do vključno 9. julija. SZ GAJA organizira do 9. julija na športnem objektu na Padricah ŠPORT IN ZABAVO z raznimi turnirji in tekmovanji. Večere bodo popestrili ansambli Happy day, Keydea, Status Sym-bol in Alessandra e 11 quar-tetto Edera. Vabljeni! FC PRIMORJE priredi 7., 8., 9., 10., 14., 15., 16. in 17. julija ŠPORTNI PRAZNIK NA PROSEKU. Vabljeni! ZSKD v sodelovanju z KD Vesna priredi v petek, 7. julija 1995 koncert z naslovom Jazz in Jaz - dve srečanji z jazz glasbo. Nastopila bo skupina Allione trio. Koncert se prične ob 21. uri v domu A. Sirka v Križu. H3 OBVESTILA POLETNO SREDISCE SKLADA MITJA CUK julij - avgust od ponedeljka do petka do 13. ure brez kosila. Vpisovanje in informacije med 10. in 13. uro v uradih na OpCinah - Narodna ulica 126. GLASBENA MATICA TRST - Sola "Marij Kogoj”. POTRJEVANJE IN PREDV-PIS za Šolsko leto 1995/96. Prijave sprejema tajništvo -Ul. R. Manna 29, tel. 418605 do 28. julija od 10. do 12. ure, vsak dan razen sobote. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča stalne učitelje, da je šolski skrbnik podaljšal do 7.7.1995 za predstavitev prošenj na podlagi zakona iz dne 22.12.1973 St. 932, 7. člen, za enoletno dodelitev Tržaškemu Šolskemu skrbništvu za opravljanje služb, ki so v zvezi z delovanjem slovenskih Sol. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 7796600 - vsak dan od 12. do 18. ure SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča uCno osebje na zapadlost naslednjih Časovnih rokov za vložitev raznih prosenj (M.U. št.185 iz dne 30.5.1995 -različna uporaba, začasne dodelitve in ureditve učnega osebja): do 21.8. rok za vložitev prošenj za različno uporabo učnega osebja in za poučevanje v drugih pokrajinah; do 10.8. rok za vložitev prošenj za izvajanje podpornega pouka na srednjih Šolah; do 10.8. rok za vložitev prošenj za začasne namestitve (za nepredvidene vzroke -uCno osebje: ot. vrtcev, osnovnih Sol, srednjih Sol; do 10.8. rok za vložitev prošenj za zaCasne namestitve za uCno osebje višjih Sol; do 10.8. rok za vložitev prošenj za stalno učno osebje -D.O.A.R. za poučevanje v drugih pokrajinah. Vse potrebne informacije nudi urad SSS ob urah poslovanja ob torkih in Četrtkih od 9. do 10.30, Ul. Carducci 8, tel. St. 370301. n_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV -Trst obvešča, da je Se nekaj prostih mestn za izlet v Ilirsko Bistrico v sredo, 12. julija. Vpisovanje v dopoldanskih urah na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 360324. MALI OGLASI IŠČEMO mladega mizarja, sposobnega za delo tudi na višjih strukturah. Tel. 228877 - delovni umik. 34-LETNA GOSPA, z lastnim prevoznim sredstvom, isce kakršnokoli delo, tudi v zgodnjih jutranjih urah. Tel. 280594. PODARIM tri dvomesečne psičke; mati rotvveiler, oCe ovčar. Telefon 211733. ZANESLJIVA in vestna gospa nudi pomoč tudi starejšim 24 ur dnevno v Trstu ali okolici. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Pomoč". IŠČEMO mlado pomoč v gostilni kot na-takar/ica. Tel. St. 225390. GOS P. TOMAŽIČ iz Trebe isce pisarniške omare v dobrem stanju. Darovalci naj tel. na st. 214300 (Sola) ali 211119 (ravnateljstvo) v dopoldanskem času. OPREMLJENO trosob-no stanovanje na zahodnem Krasu oddajamo za krajše obdobje, tudi Cez poletje. Tel. St. 200115. PRODAM 2-sedežni fiat x 19, 1500, sive barve, letnik ’80, v odličnem stanju. Telefonirati v večernih urah na St. 220804 A 112 elite, letnik ’82 v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. na St. 040/576116. PRODAM ford escort RS 2000, 16 V, letnik december '91, 60.000 km, ABS, servo, pomična streha za 16.800.000 lir. Tel. na St. 0481/32626-urnik trgovine. FORD TAUNUS 1600 GL, letnik '80, svetlo pla-ve barve, v dobrem stanju, perfekten motor, 72.000 km, garažiran, prodam, cena po dogovoru. Tel. St. 228519. PRODAM priključni voziček znamke Ellbi 300. Tel. v popoldanskih urah na St. 327342. PRODAM zemljišče 1.107 kv.m v Prebenegu. Tel. St. 231847. OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/A. Vabljeni! OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO v Bazovici sta odprla Nada in Boris. OSMICO sta odprla Bruno in Marija iz Boršta. OSMICO sta odprla v Slivnem Iztok in Božena. OSMICO je v Mavhinjah odprla Norma Gabrovec. Toči belo in cmo vino. Poskrbljeno za prigrizek. NA OPCINAH - Narodna 92 so odprli osmico pri Kvrticevih. Točijo belo in Črno vino. OSMICA je odprta v Sablicih (Jamlje) v novi kleti pri Virgilu Rade-ticu. t Zapustil nas je naš dragi mož, oCe, ded in stric Milko Križmančič Pogreb bo jutri, 6. julija, ob 12. uri, iz mrtvašnice v ul. Costalunga v Gropado in nato na pokopališče v Bazovico. Žalostno vest sporočajo žena Albina, sinova Igor z družino in Miloš, nečaka Sonja in Mirko z družinama ter ostalo sorodstvo Gropada, Izola, Koper, 5. julija. 1995 Ob izgubi dragega očeta Milkota izreka občuteno sožalje Igorju in družini SZ Gaja 5. 7. 1985 5. 7. 1995 Ob 10. obletnici smrti našega dragega Edvarda Žagarja se ga z ljubeznijo spominjamo vsi njegovi dragi. Bazovica, 5.7. 1995 Ob prerani izgubi dragega očeta izrekajo Meti Brišnik in svojcem občuteno sožalje igralke, igralci, treperji in odborniki SZ Sloga Ob težki izgubi dragega očeta izreka Pauli Minisini por. Bratoš in družini iskreno sožalje SK Brdina. Ob izgubi dr. Lojzeta Berceta izreka svojcem iskreno sožalje Drago Gašperlin z družino. Ob izgubi dr. Lojzeta Berceta izreka svojcem iskreno sožalje Drago Gašperlin z družino. ŠOLSTVO / ZAHTEVA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Slovenska sekcija m čimprej v šolski center Srečanji s pokrajinskim odbornikom in s šolskim skrbnikom Delegacija slovenskih predstavnikov je te dni obiskala pokrajinskega odbornika za šolstvo Nerea Tavagnuttija in mu pre-doCila potrebo, da Pokrajina čimprej uredi vse potrebno za preselitev slovenskega oddelka industrijskega zavoda Galilei v slovensko šolsko središče. V delegaciji so bili prof. Livio Semobč za Sindikat slovenske šole, prof. Aleš Doktorič za SKGZ, dr. Damjan Paulin za SSO ter občinska stetovalca Igor Komel (DSL) in dr. Bernard Špacapan (SSk). Težave slovenskega oddelka industrijskega zavoda, ki deset let po odprtju še vedno čaka na osamosvojitev, je odborniku predstavil Semolič. Omenil je odločitev ministrstva za šolstvo o priključitvi sekcije k trgovskemu zavodu Cankar. Mimo vprašljivega združevanja treh različnih šol (zavodu je že priključena nekdanja sekcija zavoda Zois) je pozitivna plat tega predloga osamosvojitev slovenske sekcije od matičnega ita-hjanskega zavoda. Sedanja namestitev je namreč še vedno začasna in zato negotova, problemi pa se pojavljajo tudi zato, ker je razen v slovenskih učilni- cah občevalni jezik na tej šoli italijanski. Kljub razmeroma dobremu sožitju je to po mnenju predstavnikov slovenskih organizacij problem, ki ga je treba čimprej rešiti: glavna značilnost slovenske šole je namreč prav jezik, vsako oženje možnosti njegove uporabe zato negativno pogojuje šolo. Zaradi tega so pozvali Tavagnuttija, naj Pokrajina, ki je za to pristojna, zagotovi pogoje za preselitev oddelka ITI v šolski center. Prostori so tam razpoložljivi, nabaviti pa je treba del opreme za laboratorije (ne vse, saj bi nekatere lahko delili z zavodom Cankar). Odgovor ni bil zadovoljiv. Odbornik Tava-gnutti je namreč izključil, da bi kratkoročno Pokrajina lahko poskrbela za seh-tev, ker da nima denarja, povrhu pa ima še neplačane dolgove z Goriško občino zaradi najemnine za druge slovenske šole v centru. Tavagnutti je iznesel še nekatere težave, ki po njegovem mnenju zavirajo selitev. Ob nasprotovanju nekaterih staršev, ki niso navdušeni nad selitvijo, je omenil, da ji nasprotujeta tudi oba pristojna ravnatelja: Fabrissin na NOVICE Tudi na prehodu v Štandrežu kmalu nove kabine za osebje Po obnovitvi kabin na mejnem prehodu pri Rdeči hiši s polemikami zaradi dolgotrajne zapore, so včeraj oddati dela za nove kabine tudi na mednarodnem prehodu pri Štandrežu. Vredna so 400 milijonov tir, strošek pa bo v celoti krila družba Sdag, ki upravlja obmejno postajališče. Dela bodo predvidoma trajala do 15. oktobra letos, pri tem pa, zagotavljajo, ne bo ovir za promet, ki ga bodo sproti usmerjati na proste vozne pasove. Delegati DSL na kongresu Senator Darko Bratina, deželni svetovalec Michele Degrassi in pokrajinski tajnik stranke Alessandro Maran bodo od jutri do sobote zastopali goriško DSL na tematskem državnem kongresu v Rimu. Na njem bodo razpravljati o politični in volilni platformi glede na verjetne predčasne politične volitve. Filmi na odprtem v Tržiču Nocoj ob 21. mi bo na Trgu Republike v Tržiču na sporedu prvi film v okviru poletne sezone, ki jo prireja odbomištvo za kulturo pri tržiški občini. Izbrali so sedem filmov, ki jih bodo predvajati na odprtem vsako sredo. Danes bodo vrteti film “Piccole donne”, 12. julija “II re Leone”, 19. “II mostro”, 26. “Quattro matrimoni e un funerale”, 2. avgusta “Staigate”, 9. “Forrest Gump” in 16. avgusta “Sotto il segno del pericolo”. Vstop je prost. Kongres sociologov v Gorici 32. sociološki kongres o dialogu med kulturami sveta, ki so ga otvoriti v ponedeljek v Trstu, se bo danes nadaljeval v Gorici. V glavni dvorani goriške univerze bodo po pozdravih krajevnih oblasti ob 10.45 spregovoriti o nacionalizmu in dialogu med kulturami v novonastalih državah. Predsedoval prof. Alberto Gasparini, zaključke pa bo povzel ustanovitelj ISIGa prof. Franco Demarchi. Kongres se bo popoldne nadaljeval na gradu. Neurje povzročalo škodo Predsinočnje neurje je povzročilo nekaj težav tudi v Gorici. Gasilci so posegli v Ul. Arcadi, kjer je veter nevarno zamajal zidarski oder na nebotičniku, v Ul. Favettti, kjer je voda zalila klet in v raznih predelih, kjer so se lomila drevesa in veje. Gasilska ekipa je tudi priskočila na pomoč kolegom v Vidmu, kjer je bilo težav še več. zavodu Galilei, da ne bi bila njegova šola okrnjena, Sturm na zavodu Cankar pa zaradi težav, ki bi jih prineslo upravljanje treh različnih šol. Po srečanju na Pokrajini je skupna slovenska delegacija obiskala šolskega skrbnika dr. Uga Manni-nija. Skrbnik je dejal, da nabava nove opreme za sekcijo m ne bi smela biti problem: šolsko ministrstvo razpolaga s posebnim skladom v ta namen, pokrajinska uprava pa se doslej sploh ni pozanimala za možnosti financiranja. Rok za vložitev prošnje zapade 31. julija. Zaradi tega je prof. Semolič v imenu Sindikata slovenske šole takoj po srečanju s šolskim skrbnikom stopil na Pokrajino, jih obvestil o možnosti financiranja in dobil zagotovilo, da bodo pokrajinski tehniki nemudoma pripraviti predračun stroškov in zaprosili za prispevek. Najkasneje sredi julija naj bi preveriti zadevo na skupnem srečanju slovenske delegacije s predstavniki Pokrajine, šolskim skrbnikom, ravnateljema in preesednikom zavodnega sveta ITI. Delegacija slovenskih predstavnikov se je srečala tudi z ravnateljem Sturmom, ki je zagotovil, da nikakor ne nasprotuje selitvi sekcije ITI. Združevanje treh različnih šol je sicer zelo problematično, bolje bi bilo osamosvojiti sekcijo, v danih pogojih pa je njena preselitev v šolsko središče vsekakor korak v pravo smer. DOBERDOB / GLASBENA ŠOLA GODBE KRAS Pihalni orkester slabi za naraščaj Gojenci so se uspešno predstavili domačemu občinstvu na nastopu ob koncu sezone Prejšnjo sredo je godba na pihala Kras iz Doberdoba v glasbeni sobi priredila nastop gojencev glasbene šole, ki so jo priredili pod okriljem GLASBA / NATEČAJ SEGHIZZI ZA SOLISTE Prva nagrada Romini Basso Goriška pevka suvereno premagala mednarodno konkurenco Za mlado goriško solistko Romino Basso je bil nastop na 1. natečaju Seghizzi v solo petju (ob spremljavi pianista Alessandra Arba) pravo zmagoslavje. V solidni konkurenci 24 tekmovalcev je suvereno osvojila prvo nagrado (4 milijone lir in pogodbi za dva koncerta na državni ravni) in še cel kup priznanj: nagrado občinstva, nagradi za najboljšega konkurenta iz Italije oz. iz FJk ter za najboljšo izvedbo posamezne skladbe (“VVidmung” Roberta Schumanna). Bassovi je mednarodna žirija prisodila 90 točk. Na 2. mesto se je uvrstila Francesca Romana Franzil iz Trsta (85 točk), ki je prejela tudi nagrado za najzanimivejši umetniški program, na 3. pa Monica Benvenuti iz Firenc (79, 60 točk). Uspeh 26-letne nadarjene in temperamentne pevke je gotovo v veliko zadoščenje in ponos tukajšnji glasbeni srenji. Natečaj Seghizzi prehaja danes v drugi del. Na razstavišču Espomego se dopoldne zaključi mednarodni posvet, ob 20.30 pa se v dvorani UGG začenja zborovsko tekmovanje z nastopom osmih zborov v posebni skupini polifonije, ki predvideva izvedbo zaokroženega programa skladb. Romina Basso (foto SR) /Uanger lani v Gorici in na Sv, Gori Vest o smrti južno-tirolskega evropskega poslanca Zelenih Alexandra Langerja je močno odjeknila tudi v Gorici, kjer je Langer kot poznavalec manjšinskih vprašanj in politik, ki je skušaj premagovati mednacionalne pregrade, bil večkrat na obisku. Zadnjič je prišel lani, zadnjo nedeljo maja med kampanjo za evropske volitve. Ni se ustavil v Gorici, temveč je povabil novinarje na tiskovno konferenco v Novi Gorici. V trenutku ko je Berlusconijeva vlada začenjala zaostrovati odnose s Slovenijo, je s tem in s kasnejšo udeležbo na medškofijskem romanju na Sveto Goro hotel poudariti potrebo po prijateljstvu in sožitju. GLEDALIŠČE / AMATERSKI FESTIVAL Groteskna sedmina Po sobotni nocoj na vrsti nova predstava V soboto je bila na sporedu tretja letošnja predstava Državnega amaterskega gledališkega festivala “Castello di Go-rizia”, komedija “Povero Piero” (Ubogi Piero) Achilleja Campanileja v izvedbi skupine “Fabri-zio Rafanelli” iz Pistoie. Briljantna in groteskna uprizoritev sedmine ob smrti ubogega Piera, ki v resnici ni umrl, je požela dober uspeh. Tarnanje ob krsti se je v določenem trenutku sprevglo v pravo obrekovanje preminulega in vsi igralci so se izkazali v prikazovanju absurdne situacije in pogovorov med “žalujočimi ostalimi”, kar je zelo zabavalo goriške gledalce. Nocoj ob 21. uri bo na vrsti že nova predstava na goriškem amaterskem gledališkem festivalu. Nastopili bodo igralci skupine “Piccolo teatro del Garda” iz Bardolina s predstavo “Ora no, te- soro” (Sedaj ne, draga) slavnega para angleških komedijografov Raya Cooneya in Johna Chap-mana. Dogajanje je postavljeno v modnem ateljeju, kjer se v dveh urah razpletejo usode petih posebnih parov. Površinskost sveta mode in njenih obiskovalcev, hitri tempo, nepredvidljivi zapleti in iskrivi dialogi so nepogrešljivi elementi podobnih komedij, ki pri publiki požanejo vedno velik uspeh. Skupina “Piccolo teatro del Garda” ne sodeluje prvič na goriškem festivalu, saj so že leta 1991 nastopili in zmagali s komedijo Raya Coo-neya “Taxi a due piazze” (Dvosedežni taxi). Leta 1993 so prišli v Gorico s postavitvijo komedije ‘Tl Campiello” in so sodelovali na poklonu Carlu Goldoniju ob dvestoletnici rojstva velikega komediografa. (et) vsedržavnega združenja godb ANBIMA. Napovedovalka Adrijana Ferfolja je vsem nastopajočim zaželela, da bi lahko čimprej koristno uporabili pridobljeno glasbeno znanje in se pridružili ostalim godbenikom v pihalnem orkestru. Pred številnim občinstvom so se gojenci predstavili tako posamično kot v duetih. Nastopili so: Nataša Bastiani, Adrijana in Nataša Ferfolja (flavta), Alenka Adamič (flavta in saksofon), Andrej Adamič (trobenta), Klavdija Sulič in Grazia Gergolet (rog in alt-rog), Silvan Ferfolja in Dario Lorenzut (trobenta). Pri klavirju je nastopajoče gojence spremljala Katja Lavrenčič. Po poletnem premoru se bo skupina petih mladih godbenikov iz Doberdoba udeležila “Izobraževalnega tabora pihalnih orkestrov iz Slovenije in zamejstva”, ki ga v Novem Mestu prireja oddelek za glasbeno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Na slikah (Fotostudio Reportage) trije med mladimi gojenci godbene šole Kras v Doberdobu KINO RAZSTAVE GORICA VITTORIA 20.00-22.00 »Jefferson in Pariš«. Rež. James Ivory. Ozvočenje Dolby stereo. Vstopnica samo 7.000 lir. CORSO 18.00-20.00-22.00 »II fiume della pau-ra«. Igrata Meryl Streep in Kevin Bacon. Vstopnica samo 7.000 tir. TRŽIČ TRG REPUBLIKE 21.00 »Piccole donne«. I. Wino-na Ryder in Susan Saran-don. S GLEDALIŠČE GORIŠKI GRAD (priie-ditveni šotor): ob 21. uri nastopa “Piccolo teatro del Garda” iz Bardolina (VR) s komedijo R. Cooneya in J. Chapmana “Ora no, teso-ro!”. 3 ŠOLSKE VESTI GLASBENA MATICA ■ GORICA sporoča, da vpisujejo v šolsko leto 1995 /96 za: klavir, harmoniko, violino, violončelo, violo, kontrabas, kitaro, blok flavto, flavto, klarinet, trobento, rog, pozavno, tolkala, solopetje in predšolsko glasbeno vzgojo. Informacije na tajništvu, Ul. della Croce 3 (tel. 531508) od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro do 38. julija. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča člane, da je za seminar za slovenske šolnike, ki bo v Postojni zadnji teden avgusta, na razpolago deset mest. Prošnje sprejemajo še do 9. t.m. NA GORIŠKEM GRADU (v grajskih zaporih) je do 9. julija odprta razstava Eurart 95. Ogled vse dni od 9.30 do 13. ure in od 15.30 do 19. ure. □ OBVESTILA SKGZ, ZSKD in ZSSDI sporočajo, da so njihovi uradi v juliju odprti od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. POLETNI MOZAIK je naslov oddaje, ki bo do 13. septembra vsako sredo od 15.45 do 16.45 na radiu Trst A. Lestvico desetih najbolj priljubljenih pesmi pošljite na naslov RAI - Radio Trst A - ul. Fabio Severa 7 Trst s pripisom Poletni mozaik. n LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, C. Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Co-sulich 117, tel. 711315. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel.78300. POGREBI Danes: 8.00, Teresa Furlan vd. Ipaviz iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče; 10.00 Uva Trevisan vd. Facchinetti iz bolnišnice Janeza od Boga v Ronke; 13.15 Maria Restituta Nasone in splošne bolnišnice v Krmin. MENJALNIŠKI TEČAJI 4. julij 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 m) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni banka Ljubljana 81,50 81,95 11,45 11,65 6,80 7,23 banka Koper 81,45 81,90 11,40 11,65 6,80 7,20 banka Nova Gorica 81,50 81,90 11,45 11,65 6,81 7,21 Jtonka Celje d.d., t: 063/431-000 81,40 82,05 11,45 11,65 6,80 7,30 Janka Noricum d.d., t: 133-40-55 81,40 81,95 11,45 11,65 6,87 7,17 Janka Vipa NG, t: 065/ 28-511 81,52 81,90 11,38 11,60 6,90 7,06 Come 2 us JJ061/ 15-92-635, od 8- /5, sob od 9-12 81,70 81,90 11,50 11,59 6,95 7,10 Jteditanstalt d.d. 81,40 82,00 11,45 11,65 6,80 7,10 JJka Ljubljana, t: 12-51-095 81,80 81,85 11,57 11,59 7,01 7,04 Kompas Hertz Celje 063/ 26515, od 7-19, sob od 7-13 81,80 82,10 11,50 11,58 6,90 7,10 Kompas Hertz Velenje 1^063/855552, od 7-15, sob od 7-13 81,70 82,00 11,50 11,58 6,90 7,10 Kompas Hertz Idrija J&065/71-700, od 7-15, sob od 7-13 81,70 81,90 11,50 11,58 6,90 7,05 Kompas Hertz Tolmin Jj5/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13 81,60 82,00 11,50 11,58 6,90 7,10 Kompas Hertz Bled Jek 064/ 741519, od 7-19, sob od 7-13 81,70 82,00 11,50 11,58 6,90 7,10 Kompas Hertz Nova Gorica JJ065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 81,70 82,00 11,50 11,58 6,90 7,10 Kompas Hertz Maribor J* 062/225252, od 7-19, sob od 7-13 81,70 82,00 11,50 11,58 6,90 7,10 Jova kreditna banka Maribor d. 81,00 82,10 11,40 11,75 6,70 7,30 Jiudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 81,65 82,00 11,50 11,65 6,85 7,15 Joštna banka Slovenije 79,90 81,95 10,60 11,60 6,35 7,20 JJMkum Ljubljana, t: 312-570 81,78 81,82 11,57 11,59 7,00 7,04 JJblikum Piran, t: 066/ 73-269 81,70 81,85 11,53 11,57 6,95 7,04 Jublikum Celje, t: 063/ 441-405 81,75 82,10 11,54 11,65 6,80 7,05 JJHkum Maribor, t: 062/ 222-675 81,70 81,85 11,57 11,59 6,80 7,40 Jublikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,90 82,10 11,52 11,70 6,70 7,15 JJlikum Tolmin, t: 065/ 82-180 81,65 81,83 11,50 11,57 6,96 7,04 Jublikum NM, t: 068/ 322-490 81,60 81,90 11,58 11,63 6,90 7,14 Jjblikum Žalec, t: 063/ 715-114 Publikum Sentjur/CE, t: 063/ 743-174 Jublikum Kamnik, t: 061/832-914 81,70 81,95 11,50 11,56 7,04 7,20 SKB d.d.,*** 81,20 81,95 11,35 11,74 6,80 7,10 JJ Kranj, t: 064/331-741 81,80 81,90 11,57 11,60 7,00 7,10 JJB d.d. Ljubljana 81,47 81,92 11,45 11,65 6,80 7,25 JJ Ljubljana, 1:061/444-358 81,30 81,95 11,48 11,65 6,90 7,22 uPimo Ljubljana, t: 212-073 81,79 81,84 11,57 11,58 7,00 7,03 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d,d. so lahko različni:"" Sedež tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 A JULU 1995 v LIRAH __valuta nakupni prodajni brneriški dolar 1587,00 1652,00 nemška marka 1152,00 1200,00 francoski frank 328,00 341,00 holandski gulden 1027,00 1068,00 belgijski frank 55,90 58,20 funt šterling 2533,00 2636,00 kski šterling 2607,00 2713,00 danska krona 294,00 306,00 grška drahma 7,00 7,40 kanadski dolar 1157,00 1204,00 japonski jen 18,70 19,50 Švicarski frank 1383,00 1440,00 avstrijski šiling 163,40 170,10 norveška krona 258,00 269,00 Švedska krona 219,00 228,00 Portugalski escudo 10,90 11,30 Španska pezeta 13,20 13,70 avstralski dolar 1126,00 1172,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 13,50 14,00 hrvaška kuna 300,00 320,00 J: JULIJ 1995 v LIRAH __valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1594,00 1639,00 nemška marka 1162,00 1182,00 francoski frank 330,00 340,00 holandski gulden 1032,00 1055,00 belgijski frank 56,20 57,40 funt šterling 2544,00 2614,00 irski šterling 2617,00 2702,00 danska krona 296,00 304,00 grška drahma 7,10 7,70 kanadski dolar 1164,00 1199,00 Švicarski frank 1397,00 1427,00 avstrijski šiling 164,30 168,30 slovenski tolar 13,40 14,20 29. JUNIJ 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,00 Italija Kmečka banka Gorica 13,40 14,20 Italija Tržaška kreditna banka 13,50 14,00 14. MAREC 1995 v DEM voluto nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 švedska krona 19.4450 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 5.7.95 Nakupni Prodajni L REDNI tečaj m DEM 8137 8139 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz za tolarje. v Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA obl/ 1-333-$$$ BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 126 z dne 4. 7. 1995-Tečaji veljajo od 5. 7. 1995 od 00.00 ure dalje država Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija šifra valuta enota 036 avstr, dolar 1 040 056 šiling frank 100 100 124 dolar 1 208 krona 100 246 marka 100 250 frank 100 280 marka 100 300 372 grd funt 100 1 380 lira 100 385 hrv. kuna 100 392 jen 100 528 gulden 100 578 krona 100 620 escudo 100 752 krona 100 756 frank 100 826 funt šterling 1 840 dolar 1 955 ECU 1 995 peseta 100 ZA DEVIZE nakupni srednji prodajni 79,5722 1153,5637 394,6522 81,6452 2077,0313 2630,7710 2315,1596 8113,4033 6,9061 132,3377 7243,0786 1821,0534 76,8827 1548,2808 9763,6696 178,4867 112,0217 149,4773 93,0039 79,8116 1157,0348 396,8397 81,8909 2083,2811 2638,6871 2322,1260 8137,8168 50,0557 184,3134 6,9269 2256,6654 132,7359 7264,8732 1826,5330 77,1140 1552,9396 9793,0487 179,0238 112,3588 149,9271 93,2838 80,0510 1160,5059 397,0272 82,1366 2089,5309 2646,6032 2329,0924 8162,2303 50,2059 184,8663 6,9477 133,1341 7286,6678 1832,0126 77,3453 1557,5984 9822,4278 179,5609 112,6959 150,3769 93,5637 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 5.7.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) tečaj BS za 1 DEM (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAG/ VJNIŠKI ZAPISI, ZPLACLJIVI 5 10. 1995: 1,700,000 844,839 804,803 1,649,642 92 99,3929°/ 94.6827% 97,0378% 170,000 84,484 80,480 164,964 ULSUAVA JIOC1 UfHANCL PC. Tečajnica borznega trga št.: 123 Datum: 4. 7. 1995 Vrednost. papir obr. nuliv. ex kupon $tdat(3) enotni tečaj % sprem datum povpiaS pomnite Man. Min. !l Mff ULM oanE LEE 796 (4.5.93) 11.306 28.6. 11.300 PRB 1,1)00 (6.6.941 12.901 3.7. 12.500 12.990 !AL 500 (7*29.8.94) 19.100 ,53 4.7. 18.700 19.500 19.100 19.100 191 SKBR 458 (16.5.94.1 28.000 ,64 4.7. 27.800 28.500 28.000 28.000 1.120 RTlilil m 8,0 4.(31.12.94) 100,0 J3 4.7. 999 100,3 100,0 100,0 375 1S02 V 8.(1.10.94) 103,9 3.7. 103,6 103,7 !S08 5,0 3.(30.11.94) 85,0 30.6. 1S11 7,0 4.(15.1.95) 94,8 30.6. 92,0 ESL1D 8,0 4.(31.12.94) 98,0 30.6. 99,8 SSL2D 9,5 8.(1.10.941 103,3 29.6. SKBl 10,0 4.(1.11.941 98,0 3.7. 97,0 •umili IH litri 1TBR 11.043 3.7. JAD 10.000 (1.6.94.) 90,333 1,65 4.7. 86.000 96.000 91.000 89.000 271 m (8) 13.6«) 3.7. 12.500 14.000 jPGR 21,780 29.6. 22.000 MR 15.200 29,6. 13.700 15.200 m 218 (30.3.93.1 8.992 3.7. 8.600 9.100 m 4.000 (8)(10.6.94.j 3.220 ,76 4.7. 3.000 3.300 3.220 3.220 77 im [5] 717,2 3.7. 710,0 740,0 ■BTUM KBTT 4000 (23.5.94) 26.161" 26.6. TNP 27.353” 21.6. tGSP 16) JBKP 7.437 22.6. 7.300 8.000 np 41.500 3.7. ’T!7K imsr ■■ ■■ H 12,0 4.(1.11.94) 99,0 15.6. 96,2 )ZG 11,0 4.(1195] 91j 28.6. =CE 12,0 6.(1.12.941 99,7 30.6, 99,0 m 10,0 1.(1.6.941 99,0 3.7. 98,5 1SGS1 10,0 4.(1.6.941 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 123/95-4. 7. 1995 Vrednost. papir obr. ndiv. ex kupon Stda[(3) enotni tečaj % sprem datum povpras ponudba Max Min. iirosr ilffR ■B SEM suro HBR0 m 1DR0 1GSR 119 (8.3.94.) 4.121 6.800 2.780 2.549 14.200 316,3 19,62 19.6. 29.6. 3.7. 3.7. 14.5. 4.7. 2.551 6.800 2.690 1.900 10.100 300,0 3.900 10.000 3.800 3.090 12.400 399,0 375,0 340,0 145 irtm HBP0 DOKUPI KBPP UBKC 2.460 24.000 3.587 30.6. 29.6. 27.6. 2.520 16.000 18.000 2.900 3.099 30.000 3.721 Trm GORO LOK ML|0 OSMO 3LS0 3NM 3P0 liBKK VPI0 10,0 10,0 10,0 10,0 10/) 11,0 10,0 8,50 10,0 9.(15.1.95] (1.10.94) (1.4.94) (1.10.94) 81.9.94) (1.8.94) 6.11.2.95) 2.(15.4.95) (1.10.94) 100,0 92.0 95.0 85.1 86) 93.1 90.1 100,0 98,5 3.7. 30.6. 30.6. 23.6. 3.7. 30.6. 30.6. 19.3. 30.1. 98,2 86,6 94.1 82,0 86.1 93,1 88,6 25.0 98.0 100,4 94.9 97,0 -90,0 93,7 92.9 50 dnevni (v SiT) 90 dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SIT) 94,1 19.4. mi trm BSBlbreznaLknall. 12.95) le!naklona (vSfI)NiS3 lelnaLbonaivSPijNBSZ 95,5 15.200 3.224 ,58 2,18- ,77 4.7. 4.7. 4.7. 95,1 15.320 3.083 95,5 15.800 3.180 95,5 15.200 3.425 959 15.200 3.001 478 46 7.371 iTTLill »otrli RTC1 170.000 SITshroaj oktober tolarski del oktober devizni del oktober 170.000 SITshpaj oktober tolarski del oktober devizni del oktober 98,3 5.6. qr| 4.7.95 prejšnji d T d% 0Dl 1.048,20 1.045,28 2,92 0,28 Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posreanik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-oostotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl: ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplacilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, ce ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 5. julija 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: TeCajl so ol trenutne tecaie na tre Šiling frank marka lira funt dolar djetij re banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečai za USD, A1S, UT h CHF so dok* veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih val oziroma zmanjšano za 025ocBtotne točke. Te do ECU = 30.000 na dan. Pri večfri prMi in nak * Banke, ki objavfamo tečaje, se zavezujemo nem tečc^ in v skladu s tekstom, ki dopohMe DEM DEM DEM DEM DEM ženi na podk utah pa je raz 3Cq> veljajo zc upriserečcj kupovati In oogoje nakup 81,30 81,45 81,35 81,30 81,40 rgl srednjih leča nrveije Banke 3ov i odkup prilivov i jolodvsporazur vodglati tuto vafc aalprodeje. 81,60 81,60 81,65 81,60 81,60 ev po trenutno 3nije povečano prodajo deviz XJ. jto po objavije- /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA PODRUŽNICA MILANO P i a z z a A. D i a z 2 Milano tel.: 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 3 0 0 ta k : 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 3 5 8 MILANSKI DEVIZNI TRG 4, JULIJ 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1622,950 — ECU 2165,500 nemška marka — 1175,200 — francoski frank — 335,250 — funt Šterling — 2588,120 1049,100 57,161 13,466 300,910 — holandski gulden — — belgijski frank — — španska pezeta — danska krona irski funt — 2663,910 — grška drahma — 7,229 — portugalski escudo — 11,137 1182,910 — kanadski dolar japonski Jen švicarski frank — 19,168 1414,710 Z avstrijski šiling — 167,090 — norveška krona — 263,740 — švedska krona 224,270 finska marka 381,060 avstralski dolar — 1153,430 — 4. JULIJ 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 9,5000 10,0000 kanadski dolar 6,9500 7,36500 funt šterling 15,2500 16,0500 švicarski frank 829,0000 861,0000 belgijski frank 33,7000 35,0000 francoski frank 197,5000 205,5000 holandski gulden 616,5000 640,5000 nemška marka 690,3000 716,3000 italijanska lira 0,5880 0,6220 danska krona 177,0000 185,0000 norveška krona 155,5000 162,5000 švedska krona 132,2000 138,8000 finska marka 224,5000 234,5000 portugalski escudo 6,5800 6,9200 španska peseta 7,9300 8,3700 japonski jen 11,1500 11,6500 slovenski tolar 8,60 9,00 hrvaška kuna 188,00 215,00 | TeCaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. NOVICE Proračun brez krčmarja CELJE - Čeprav so mestni svetniki včeraj vendarle sprejeli osnutek občinskega proračuna, je vprašanje, koliko je ta zasnovan na realnih temeljih. Resorna ministrstva bi morala po navodilih ministrstva za finance pripraviti merila za določitev javne porabe občinam že do 5. aprila, vendar tega niti eno ni storilo. Tako so morali včeraj svetniki sprejeti osnutek proračuna, ki upošteva le nekaj osnovnih sprememb v načinu financiranja slovenskih občin. Lani je mestni proračun znašal 3, 2 milijarde tolarjev, letos pa naj bi dosegel le nekaj manj kot 2, 6 milijarde tolarjev. Od tega bo največji del, več kot milijarda tolarjev, namenjen družbenim dejavnostim. Tudi letos naj bi občina, podobno kot lani, pridelala več kot sto milijonov tolarjev primankljaja. (B. P.) Razstavlja Boris Skalin ŽALEC - V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu bo do 13. julija odprta razstava barvnih fotografij dr. Borisa Skalina iz Žalca. Na slovesni otvoritvi je o dr. Skalinu in njegovi razstavi spregovorila umetnostna kritičarka Marlen Plemšak. Dejala je, da je razstava 45 barvnih fotografij le droben izsek iz obširnega fotografskega in dokumentarnega opusa dr. Bojana Skalina, po rodu iz Soške doline, ki že tri desetletja živi v Žalcu, s fotografskim aparatom pa že petdeset let beleži trenutke, ki so za vedno minili in so mnogim ušli iz spomina. Dr. B. Skalina, agronoma, ki je doktoriral iz ihtiologije, najbolj privlačijo pokrajine in njihovo spreminjanje. Razstavo je odprl predsednik Mestne skupnosti Žalec Eran Sandik, v kulturnem programu pa je nastopila skupina Ebong. (T. T.) Rudarji so praznovali TRBOVLJE - Tretjega julija so zasavski in posavski rudarji s popoldansko slovesnostjo v gledališki dvorani trboveljskega delavskega doma praznovali stanovski praznik. Zbranim je spregovoril direktor Rudnikov rjavega premoga Slovenije Aljoša Kink, pozdravni govor pa je imel državni sekretar za energetiko Boris Sovič. V kulturnem programu so nastopili trboveljski godbeniki, moški pevski zbor Loški glas, gledališka igralka in pevka Jerca Mrzel ter dramski igralec Polde Bibič. Aljoša Kink je v daljšem govoru dejal: »Svojo najnovejšo zgodovino smo rudniki rjavega premoga začeli pisati sredi leta 1990. Takrat so bile pred nas postavljene naloge, ki so se sprva zdele presenetljive, lahko rečemo, da celo šokatne. Prehod na občutno znižani obseg proizvodnje je bil težak, v nekaterih delih neizvedljiv, skratka, nanj takrat nismo mogli biti v celoti pripravljeni.« V nadaljevanju je orisal prehojeno pot, odločitev o zapiranju nekaterih rudnikov in načrte za prihodnost: »Bolj kot preteklost nas morata zanimati sedanji in jutrišnji trenutek. Korenine za to segajo v leto 1993, ko je bila imenovana komisija za izdelavo predloga zakona o zagotavljanju sredstev za zaprtje rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica. Čeprav je zakon kratek, je bila njegova pot do dokončne obravnave in sprejetja v državnem zboru dokaj dolga. Z njegovim sprejetjem so končno nastopile okoliščine, ki so dovoljevale začetek cele vrste opravil na poti dejanskega in vsebinskega preoblikovanja podjetja.« Na koncu je govorec iskreno čestital stanovskim kolegom velenjskega rudnika in drugim slovenskim rudarjem. Na slovesnosti so posameznikom podelili priznanja za dolgoletno delo. (Z. K.) Na Lajšah postavili svetišče LAJSE PRI CERKNEM - Na Lajšah pri Cerknem so se s slovesnostjo in mašo pri novem svetišču v nedeljo spomnili poboja domačinov in duhovnikov, osumljenih izdaje in sodelovanja pri napadu na partijsko šolo 27. januarja leta 1944 v Cerknem. Po bliskovitem napadu na Cerkno, v katerem so Nemci ubili 47 tečajnikov in partizanskih borcev, so takratne oblasti po hitrem postopku likvidirale petnajst osumljenih domačinov in duhovnikov. Cerkljanska župnija in koprska škofija sta lani ob breznu na Lajšah zaceli s pripravo in gradnjo svetišča, ki ga je idejno zasnoval arhitekt Milan Božič. Na nedeljski slovesnosti je maševal koprski škof Metod Pirih, v kulturnem programu pa so sodelovali zamejski zbor iz Rupe - Peč in igralec Silvij Božic. (R. B.) Novo reševalno vozilo CERKNICA - Cerkniški zdravstveni dom je bogatejši za novo reševalno vozilo, namenjeno predvsem prevozu bolnikov na kontrolne preglede v ljubljanske bolnišnice. Nakup avtomobila je zdravstvenemu domu omogočila postojnska območna enota zavarovalnice Triglav, ki je zanj prispevala 50 tisoč nemških mark. Za opremo vozila, vredno 40 tisoč mark, je denar zagotovil zdravstveni dom. Novo reševalno vozilo je za cerkniško ustanovo pomembna pridobitev, saj bodo druga reševalna vozila odslej lahko skrbela le za urgentne prevoze. (M. G.) CELJE / JALOV SPOPAD O PRISTOJNOSTIH Župan v oblaku neškodljivega plina Večina mestnih strank je nasedla govoricam Čeprav so vse politične stranke, katerih zastopniki sedijo v celjskem mestnem svetu- z izjemo LDS - na včerajšnjem zasedanju hotele županu Jožetu Zimšku brati levite, se je pokazalo, da je šlo za nepotreben manever. Več kot polovica celjskih svetnikov je zahtevala, naj svet na dnevni red uvrsti njihov predlog v zvezi s pripravami na gradnjo regionalnega centra za oskrbo in distribucijo plina, ki naj bi ga zgraditi v Celju. Trditi so namreč, da naj bi včeraj v Celju odprti dve pismi o nameri, ki sta ju v zvezi s centrom poslala Petrol in Istrabenz. Svetnike je zanimalo, kako sta lahko prispeli v Celje pismi o nameri, če prej ni bil izveden javni razpis za več milijonov mark vredno naložbo - in kako se je lahko kaj takšnega primerilo brez vednosti mestnega sveta. Trditi so, da sta bila s tem kršena mestni statut in zakon o lokalni samoupravi v delu, ki govori o pristojnostih mestnega sveta. Ker naj bi šlo za strateško pomembno naložbo, so trdili, da je nekdo pred mestnim svetom prikrival informacije in se za njegovim hrbtom »tajno dogovarjal«. Sprva so svetniki zahtevali, da je treba pismi o nameri Petrola in Istrabenza zaprti vrniti pošiljateljema, župan pa naj za naslednje zasedanje pripravil gradivo, s katerim bi bilo mogoče izpeljati zakonit postopek iskanja vlagatelja za oskrbni in distribucijski center. Jože Zimšek bi moral takrat tudi razložiti, kako je s sodelavci brez vednosti svetnikov navezal stik z obema podjetjema. Toda na zasedanju je postalo jasno, da so svetniki nasedli »zanesljivim virom« in pomešali odpiranje pisem o nameri z odpiranjem ponudb za gradnjo centra. Pisma o nameri so namreč eno, ponudb pa seveda ni mogoče dobiti drugače kot z javnim razpisom. Tako je bil celjski župan Jože Zimšek včeraj dopoldne le kratek čas zavit v oblak neškodljivega plina, svetniki pa so nato našli la-okoonsko rešitev: pisma o nameri se smejo odpreti, nato pa jih je treba predati svetovemu odboru za gospodarstvo. Brane Piano Komunale! grozijo s stavko CELJE - Poročali smo že o večletnih prizadevanjih občine Celje, da bi javno podjetje Komunala Celje razdelila na več poslovnih enot, le tiste med njimi, ki so posebnega pomena za prebivalce Celja, pa bi obdržala kot svoje javne zavode. Z dopisom mestnemu svetu se je včeraj temu uprl sindikat celjske Komunale. Sindikat je namreč prepričan, da bi morala občina o vsem tem prej vprašati zaposlene v javnem podjetju. Ti imajo namreč enake pravice kot delavci v gospodarskih družbah, ustanovitelj, torej mestna občina Celje, pa do njih enake dolžnosti kot drugi delodajalci. Vojko Dobovičnik, predsednik sindikata Komunale, je zapisal, da bodo zaposleni v primeru neupoštevanja njihovih zahtev in interesov prisiljeni ubrati edino pot, ki jim je Se na voljo. Dobovičnik je s tem očitno napovedal stavko mestnih komunalnih služb. (B. P.) ILIRSKA BISTRICA / STRANKA ZELENIH Strupene snovi v reki Reki Zelenim ni vseeno, kako se bodo delile funkcije v občini Ilirskobistriški zeleni so novinarje seznanili s svojim stališčem in pogoji za sprejetje občinskega statuta. Kot je znano, je osem svetnikov na zadnji seji občinskega sveta glasovalo proti statutu, med njimi tudi predstavnik stranke zelenih, glavni razlog za to pa je bilo nesoglasje glede razdelitve funkcij v občinski upravi in občinskem svetu. Kot je dejal predsednik zelenih Milan Volk, stranki ni vseeno, kako se bodo delile funkcije, vendar so zanjo neprimerno bolj pomembni in aktualni ekološki problemi v občini. Zato je njihov svetnik - ta je edini predstavnik zelenih v svetu -na naslednji seji pripravljen podpreti statut, vendar le pod nekaterimi pogoji. Prvi je imenovanje neodvisne strokovne službe, ki bi pregledala zaključni račun občine za leto 1994. V primeru, da bi ugotovila nenačrtovano porabo proračunskih sredstev, bi stranka proti »kršiteljem« predlagala kazenske ovadbe. Drugi pogoj, ki ga za podprtje občinskega statuta postavljajo zeleni, je čimprejšnji sklic izredne seje sveta, na kateri bi svetniki razpravljali o ekološki prolematiki in sprejeli smernice za njeno reševanje v naslednjem štiriletnem obdobju. Opredeliti bi se morali do gradnje komunalne čistilne naprave, o kateri se v občini govori že nekaj let, stanju reke Reke in vnovičnih izpustih strupenih snovi vanjo - po nepreverjenih podatkih Zelenih, naj bi bili krivci podjetja Tokis, Lesonit in Transport - problematiki pitne vode in reševanju komunalne infrastrukture v naselju Svi-ščaki ter sanaciji industrijskega odlagaišča v Globovniku. Milan Volk je še dejal, da njegova stranka apelira na konstruktivnost občinskih svetnikov pri delitvi funkcij, in sicer predvsem zato, ker so vse stranke pred volitvami zagotavljale, da nimajo interesa za ustvarjanje novih delovnih mest v občinski upravi, pač pa za učin-kovtejše delovanje občinskih organov. Dodajmo še, da bi bil občinski statut, če bi zanj glasoval tudi predstavnik zelenih, sprejet, saj za dvotretjinsko večino primanjkuje le en glas. Mateja Godejsa TOLMIN / DRUG POGLED NA TURIZEM Množični turizem kvarno vpliva na okolje »Pustite nam tovarne, nikar pa nas ne obremenjujte s turizmom», pravijo prebivalci Zgornjega Posočja Zgornje Posočje je slabo zavarovano proti negativnim vplivom, Id jih s seboj prinaša turizem. Prebivalstvo se taksnega turizma, kakršen je zdaj, otepa in ni pripravljeno sodelovati. »Pustite nam tovarnice, ki nam dajejo vsakdanji kruh, s turizmom pa nas ne obremenjujte,« pravijo ljudje v Soški dolini. Kaj storiti, da bo ta gospodarska panoga vendarle postala ena od možnosti preživetja v Zgornem Posočju, kakor imenujemo ozemlje, ki je v upravnopoliticnem smislu razdeljeno na občine Bovec, Kobarid in Tolmin? Na dokončni odgovor bo menda treba še dolgo čakati. Nanj je skušala najti vsaj deloma odgovoriti nedavna okrogla miza Turizem in varstvo okolja na Mostu na Soči, ki je potekala v okviru turisti-čno-zabavne prireditve Noč na jezeru. Radi bi opozorili na besede državnega sekretarja v ministrstvu za okolje in prostor Mladena Berginca, ki je turistične delavce Zgornjega Posočja posvaril pred nekaterimi škodljivimi posledicami, ki jih prinaša nedorečena turistična dejavnost, kakršna se zdaj pojavlja na tem območju. Svarilo meri na želje nekaterih turističnih delavcev tega območja, ki bi Zgornje Posočje radi spremenil v območje množičnega turizma. Opozorilo, da vse Posočje najbrž stežka hkrati prenese 50 tisoč turistov, se zdi nekaterim pretirano, za druge pa je meja, za katero se vsekakor kaže potegovati. Bovčani se še spominjajo viška turistične sezone leta 1990 in približno 3500 gostov, ki so napolnili Bovec, glavno turistično središče Zgornjega Posočja, in zadreg, ki so nastale zaradi velikega navala. Glavno breme je nosilo domače prebivalstvo, ki se je moralo odreci celo osnovnim pravicam, ki mu sicer gredo, in sicer samo zato »da so se turisti lepo imeli«. Ce domačine danes vprašate, ali so pripravljeni na podobne »žrtve«, bodo odgovorili nikalno. »To pač nekaj pomeni,« pravi Mladen Berginc in opozarja na nekatere po njegovem popolnoma nesprejemljive zamisli, ki so se v zadnjem času porajale v Zgornjem Posočju. Na primer: gradnje nekakšnih vlečnic za raftarje na nekaterih delih reke Soče, z njimi naj bi vlekli rafte od cilja na start, gradnja ceste med Volčami in maloobmejnim prehodom Solarji, s kateri bi skrajšali razdaljo med Čedadom in Vidmom za borih šest kilometrov, kar v današnjem času za avtomobiliste ne pomeni bogve kakšnega prihranka, gradnja pa bi zahtevala najmanj milijardo tolarjev, zajezitve reke Nadiže, ki bi sicer res ustvarile nekakšne rečne plaže, Nadiži in okolici pa bi prinesle veliko škodo, predvsem veliko ekološko obremenitev. »Se je nekaj takšnih zamisli in poskusov, ki jih narava preprosto ne bi prenesla,« pravi Berginc, ki je po rodu iz tega konca Slovenije. Navedel je primer iz zgornje Zilje na Koroškem, kjer so se štiri občine dogovorile, kakšen turizem želijo razvijati ter kakšno in kolikšno vlogo naj ima vsaka od njih v njem. Njihov primer je ne le poučen, tudi vreden posnemanja. Predvsem je pomembno, da se ljudje ukvarjajo s turistično dejavnostjo, ki zanje ne pomeni prevelike obremenitve, takšen način turističnega delovanja pa rade volje sprejmejo. »To ni več množični turizem, ampak kakovostna turistična ponudba,« pravi Berginc, ki si je na koncu zastavil vprašanje, zakaj se taksnega turizma ne bi lotilo tudi Zgornje Posočje? Vojko Cuder Poaaiani o »ovstriiski mankini« hp mnrp hiti 11 ImI IJOII11^ 11 w 11 IVI v MIH Smernice ne ponujajo konkretnih odgovorov LJUBLJANA - Državni zbor bo o strategiji slovenske zunanje politike odločal jeseni, potem ko bodo poslanske skupine predstavile svoja stališča o predlogu, ki ga je pripravilo zunanje ministrstvo, predvidena pa je tudi temeljita javna razprava. Včerajšnja razprava ni navrgla veliko vsebinskih predlogov, poslanci so razpravljali predvsem o metodoloških problemih, ki jih je v zvezi s predlaganim dokumentom kar precej. Vlada je doku- ment opredelila kot smernice, ustrezna zakonodaja pa predvideva le deklaracijo ali resolucijo. Razlika ni tako nepomembna: deklaracijo se sprejema v enofaznem postopku, resolucija pa zahteva tri faze, kar seveda bistveno podaljša postopek sprejemanja, na voljo pa je tudi veC možnosti za spreminjanje besedila. Zoran Thaler je predlagal enofazni postopek, odbor pa se bo o tem odločal jeseni na osnovi mnenja poslanskih skupin. njegovem mnenju bi dokument moral omeniti tudi potrebo po sistematičnem obveščanju Slovencev o približevanju Evropski uniji in temeljito analizo posledic vključitve. Hvalico moti, ker dokument nima določenih Časovnih rokov. Janez Kocijančič ni razpravljal o vsebini, temveč o metodologiji kot osnovi za širšo vsebin- PredsedujoCi Borut Pahor je uvodoma naštel temeljna vprašanja, ki se zastavljajo v slovenski zunanji politiki, in ugotovil, da predlagane smernice ne ponujajo konkretnih odgovorov. Minister Thaler je pojasnil, da je namen predlaganih smernic predvsem določitev ciljev, kar omogoča »imunost pred erozijo dnevnopolitičnih muh«. Sedanji predlog je po Thalerjevih besedah organska nadzidava dosedanjih dokumentov, nikakor pa ni zbirni seznam prioritet posameznih resorjev. Nastal je kot plod preučevanja javnega mnenja in strokovnih analiz. Kritično je nastopil Ivo Hvalica, rekoč, da niso določene odločitve, kako, kaj in kdaj uresničevati. Po sko razpravo. Tone Peršak je dejal, da je ključno vprašanje, kaj sploh potrebujemo: popis sedanjega stanja ali vizijo za naprej. Predlagani dokument je po Peršakovem mnenju premalo ambiciozen. Jože Lenič je prav tako omenil, da je v trenutku, ko je Slovenija globoko v procesu približevanja EU, smiselnost takšnega dokumenta vprašljiva. Jadranka Sturm Kocjan je ocenila, da je predlog dovolj kakovosten za javno razpravo, pohvalila pa je, da neposredno omenja Slovence po svetu in skrb zanje. Lojze Peterle je opozoril, da se predlagani dokument zelo malo razlikuje od tistega, ki ga je pripravilo še ministrstvo pod nje- govim vodstvom, zato ga je zanimalo, zakaj je vlada potrebovala leto dni, da ga je poslala v državni zbor. Predlagal je, da naj bo dokument strategija, ne pa smernice, bolj uravnotežen pa bi moral biti odnos do velesil, saj Ruska federacija ni ustrezno omenjena. Peterle se je zavzel tudi za izseljence, ki bi morali biti omenjeni vsaj s stavkom, dokument pa bi se sicer dalo skrajšati. Vlada naj poenoti strateške dokumente posameznih resorjev in na tem teme- lju pripravi globalno razvojno strategijo Slovenije, je predlagal Peterle. V nadaljevanju seje je Ivo Hvalica omenil tudi po njegovem mnenju vse bolj aktualno vprašanje staroavstrijske manjšine v Sloveniji in morebitnih ovir, ki bi jih Avstrija postavljala Sloveniji na poti v EU. Minister Thaler je dejal, da ne gre za formalne zahteve, pac pa špekulacije posameznih avstrijskih politikov. Pred Časom je Ze bila ustanovljena posebna zgodovinska komisija, ki naj bi raziskala vse okoliščine, pri Čemer je Slovenija korak pred Avstrijo, je pojasnil Thaler. Slovenija je avstrijskim diplomatom dala vedeti, da takšne zahteve ne pridejo v poštev. Predsedujoči Borut Pahor je Člane odbora obvestil, da je na eno od prihodnjih sej povabil tudi predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, da bi s poslanci lahko razpravljali o temeljnih zunanjepolitičnih vprašanjih Slovenije. Boštjan Lajovic PREDVOLILNE DEJAVNOSTI Janševa »vlada na soncu« LJUBLJANA - Socialdemokratska stranka naj bi na današnji seji predsedstva imenovala nov strokovni svet, ki bo - kot je na sobotnem pikniku v ljubljanskem Mostecu napovedal Janez Janša - organiziran tako kot vladni resorji. To naj ne bi bila »vlada v senci«, pac pa že priprava na Cas po vobtvah. Te Janševe napovedi ni mogoče razumeti drugače, kot da bo SDSS, ki sicer javno računa na »zmagovitih« 20 odstotkov volilnih glasov podpore, začela zbirati potencialne ministrske kandidate za nov vladni kabinet, Novi predsednik narodnega foruma SDSS Marjan Vidmar, ki sicer s tem načrtom ni seznanjen, se je včeraj strinjal z ugibanji, da bo Janša vladno ekipo sestavljal že pred volitvami, saj je menil, da je volilcem treba poveda- ti, katere ministre bodo »izvolili« s svojimi glasovi. Imena, s katerimi se postavlja Janševa socialdemokracija, so bržkone bolj ah manj znana: Boris Pleskovič, Miha Brejc, Janez Jerovšek, Jože PuCnik, Jože Snoj... Zanimivo pa je vprašanje, kako bodo ministrsko rekrutiranje razumele potencialne vladne zaveznice. SDSS namreč napoveduje, da bodo -Ce bodo dosegle večino - vlado sestavljale »stranke slovenske pomladi«. Vendar pa je trojica SDSS-SKD-SLS še precej oddaljena od podpisa predvolilne pogodbe, verjetno ne samo zaradi spornosti imena bodočega premiera... Nesoglasja med spomladansko druščino očitno ne vnašajo samo »naslednice starega režima«, kot je na kongresu SDSS svaril Janša, kajti predvsem krščanski demokrati so že nekajkrat po- slali opozorilne signale proti stranki, ki zelo očitno sega prav po njihovi volilni bazi. Narodni demokrati so iz vrst SKD prestopili k socialdemokratom, po zamenjavi Janše z mesta obrambnega ministra je k SDSS odšlo - poleg dela »domačih« krščanskih demokratov -tudi bolj radikalno krilo slovenskih zdomcev. Posebej so bili v SKD nezadovoljni, ko je SDSS ustanovila - poleg socialnega, kulturnega in zdaj tudi narodnega - krščanski forum. Nekaj razmisleka pa poteze SDSS verjetno po-zročajo tudi drugim »zavezniškim« strankam. Po pretresih v stranki zelenih, denimo, socialdemokrati napovedujejo ustanovitev ekološkega foruma v okviru SDSS. Za zdaj so verjetno pomirjeni samo v ljudski stranki, kajti kmetijskega foruma socialdemokrati še ne nameravajo ustanoviti... (T. S.) IZOBRAŽEVANJE / KOLEKTIVNA POGODBA Izhodiščna plača se mora povišati Predstavniki sindikatov napovedujejo opozorilno stavko zo 27. septembra LJUBLJANA - Na včerajšnji tiskovni konferenci v Domu sindikatov so minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, predsedujoči glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (GO S VIZ) Branimir Štrukelj in predsednik Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije, ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS-SDVIRD) Franc Klepej podpisali novo kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Po sedmih krogih pogajanj, ki so potekali od začetka aprila, sta oba sindikata in ministrstvo dokončno uskladili pogodbo. Ministrstvo se zavezuje, da bo dogovor veljal najkasneje od 1. septembra 1995, torej od začetka novega šolskega leta. Minister Gaber je izrazil zado- voljstvo'z uskladitvijo stališč, hkrati pa je poudaril najpomembnejše prednosti te pogodbe za pedagoške delavce. Omenil je boljše možnosti za izobraževanje kadrov v državi, trajnost nazivov, ki jih je mogoče odvzeti le v primeru hudih kršitev, razširitev tako imenovanega dodatka za zunanje predavatelje, dodatke za mentorstvo, stalno popoldansko delo in deljen delovni Cas, terenski dodatek ter dodatek za posebna spremstva. Štrukelj je poudaril, da so sprejete spremembe le korak pri izboljšanju pogojev dela na področju vzgoje in izobraževanja. Zahteva o dvigu izhodiščnih plač je ostala neuresničena zaradi nasprotovanja vlade. Ce zahteva ne bo izpolnjena, je SVIZ Ze določil datum splošne stavke, ki bo 27. septembra. Renata Mal PHARE / USTVARJANJE EVROPE REGIJ Prekomejno sodelovanje z Avstrijo v okviru programov Phare in Interreg V Mariboru so prvič podpisali meddržavni sporazum, s katerim zagotavlja Evropska unija Sloveniji šest milijonov ekujev letno MARIBOR - Včeraj so predstavniki vlad Slovenije in Avstrije, ki jih je pričakal mariborski Zupan dr. Alojz Križman, v mariborski mestni hiši podpisali izjavo o nameri o slovenskem in avstrijskem prekmejnem sodelovanju v okviru programov Phare in Interreg Evropske unije ter sporazum med državama, ki se nanaša predvsem na prostorsko urejanje in regionalno politiko obmejnih območij. Izjavo o nameri so podpisali slovenski minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc, avstrijska državna sekretarka mag. Brigitte Ederer in odpravnik poslov pri Evropski uniji Pierre Bor-goltz. Meddržavni sporazum pa sta podpisala državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor mag. Dušan Blagajne ter avstrijska državna sekretarka mag. Brigitte Ederer. Za razliko od prejšnjih let nacionalni program Phare razpolaga tudi z investicijskimi sredstvi. Državi morata zdaj ustanoviti skupno komisijo, ki bo imela za glavno nalogo skupno urejanje prostora na obmejnem območju ter usklajevanje regionalnega razvoja in prostorskega načrtovanja. Državi sta tako pobdili skupen pristop k omenjenim vprašanjem, pa tudi odnos do Sveta Evrope in Evropske unije. Ta se je lani odločila, da bo program sodelovanja razširila tudi na območja srednje in vzhodne Evrope. Uresničevanje programa prekmejnega sodelovanja je predvideno za obdobje do leta 1999. Evropska unija iz tega programa Sloveniji zagotavlja šest milijonov ekujev na le- to. Državni sekretar minisb-stva za okolje in prostor mag. Dušan Blagajne je dejal, da sta se vladi s podpisom sporazuma zavezali, da bosta sproti usklajevali vsa vprašanja urejanja prostora, regionalnega razvoja in varstva okolja, zlasti na obmejnih območjih ob skupni meji. To je pomemben korak pri vključevanju Slovenije v nastajajoče evropske programe regionalnega razvoja oziroma v nastajanje tako imenovane Evrope regij. Sodelovanje obmejnih območij naj bi se okrepilo zlasti na gospodarskem področju ter na področjih urejanja infrasbukture in ban-sporta, varovanja okolja ter izobraževanja in usposabljanja kadrov. Med pomembnejše projekte, ki so izbrani letos, je tudi Štajerski tehnološki park v Pesni- ci, za katerega EU prispeva 840 tisoč ekujev, Slovenija pa 400 tisoč. Predstavniki obeh vlad so si ogledali tehnološki park, kjer so jim predstavili razvojni model Pljuča Evrope za usklajevanje in povezovanje regionalnih in nacionalnih potencialov ter pretok informacij, znanja, blaga in storitev med sosednjima državama. Med letos izbranimi projekti, ki jih financira tudi Evropska unija - podobni projekti potekajo tudi na avsbijski sbani - pa so tudi sodelovanje podjetij, obmejne turistične cone, obmejna območja, skupen življenjski prostor, mejni prehod Jezersko, Čiščenje vodnih odpadkov v Gornji Radgoni, Triglavski narodni park in regeneracija industrijskih območij ob meji. Anica Pavšič SEJE PARLAMENTARNIH DELOVNIH TELES Dvojezično osebno izkaznico naj imajo vsi LJUBLJANA (STA) - Komisija državnega zbora za narodni skupnosti je na včerajšnji seji v prvem branju obravnavala predlog zakona o osebni izkaznici. Člani komisije so nasprotovali določilom 6. člena zakonskega predloga, ki določa možnost pridobitve dvojezične osebne izkaznice na narodnostno mešanih območjih na izrecno željo posameznikov. Poudarili so, da mora osebna izkaznica ostati dvojezična za vse, ki živijo na narodnostno mešanem območju, torej tudi za Slovence po narodnosti.Ocenili so tudi, da 6. člen predlaganega zakona o osebni izkaznici postavlja pripadnike italijanske in madžarske narodne manjšine v Sloveniji v neenakovreden položaj, ker zgolj določa možnost pridobitve dvojezične osebne izkaznice na narodnostno mešanih območjih tistim, ki to želijo. Zaradi nesklepčnosti komisija vcerajni odločala, predlagatelju, torej vladi, pa bo - Ce bo zbrala dor volj podpisov svojih elanov - predlagala, naj pri pripravi zakona za drugo obravnavo upošteva veljavna določila za izdajo osebnih izkaznic na narodnostno mešanih območjih brez postavljanja posebnih pogojev in omeji-tev.DvojeziCna osebna izkaznica je dokaz, da nekdo živi na narodnostno mešanem območju in ne predstavlja diskriminacije slovenskega naroda, so menili razpravljale!. Danica Simšič (DS) je izrazila nerazumevanje nad vladnim predlogom, z njo pa sta se strinjala tudi Tone Partljič (LDS) in Ciril Ribičič (ZLSD). Slednji je opozoril, da je bilo zagotavljanje pravic manjšinam pri osamosvajanju predvsem v interesu države, ena teh pravic pa je tudi enakovrednost jezikov večinskega in manjšinskih narodov. Šolska zakonodaja v pripravi na drugo obravnavo v parlamentu LJUBLJANA (STA) - Parlamentarni odbor za kulturo, šolstvo in šport je na popoldanski seji začel sveženj nove šolske zakonodaje pripravljati na drugo obravnavo, ki jo bo državni zbor predvidoma opravil julija. Ministrstvo za šolstvo in šport je po besedah ministra Slavka Gabra prepričano, da je sedem šolskih zakonov za drugo branje pripravljenih v skladu s sklepi in stališči DZ iz prve obravnave; med drugim so že zapisani tudi v obeh spolnih oblikah. Po današnjih odločitvah odbora naj bi bilo v krovni zakon med cilje vzgoje in izobraževanja uvrščeno tudi razvijanje enakih možnosti za oba spola, kljub nasprotovanju ministrstva pa, da je uCni jezik v šolah in vrtcih slovenski, kar sicer že jasno piše v vseh predlogih področnih zakonov. Odbor je podprl Se vladni amandma, da naj predsednike in elane strokovnih svetov imenuje vlada za Sest let, in ne DZ, kot so se poslanci odločili v prvi obravnavi šolskega svežnja. Amandmaja Iva Hvalice (SDSS), da naj bi učenci imeli pravico do brezplačne izposoje učbenikov, odbor ni podpori, saj bi to dodatno obremenilo proračun in bilo nestimulativno. NajveC razprave pa je danes na odboru povzročilo novo določilo v zakonskem predlogu, da naj bi izvajalce izobraževalnega programa osnovnošolskega izobraževanja, osnovnega glasbenega izobraževanja ter vzgojnega programa domov za uCence, z izjemo tovrstnih zasebnih ustanov, določila lokalna skupnost. NA KRATKO GLASBA / ABONMAJI FILHARMONIKOV V SEZONI '95/'96 Ljubljanica v Cankarjevem domu LJUBLJANA - Nocoj bodo v Mali galeriji Cankarjevega doma ob 121. uri odprli razstavo Voda in kipi - dogajanje na reki Ljubljanici. Na razstavi bo » z dokumentacijo predstavljen multimedialni projekt, vezan na element vode oziroma reke Ljubljanice, ki ga bodo letos v Ljubljani izpeljali že tretjič. V projektu sodelujejo kiparji Drago Rozman, Saba Skaberne, Tomaž Kolarič, Tjaša Celestina, Rene Rusjan, Anamarija Smajdek, Boštjan Potokar, Jože Lašic, Smiljan Šiška, Eva Afuhs, Jure Dobrila, Mirjam Zupančič in Erich Praschak (na sliki eden od lanskih projektov). (V. U.) Seminar slovenskega jezika za tuje slaviste LJUBLJANA - Letošnji, 31. seminar slovenskega jezika, literature in kulture bo potekal na Filozofski fakulteti do 1. julija. Organizira ga Oddelek za slovanske jezike in književnosti, financira pa Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Udeležuje se ga 130 tujih univerzitetnih profesorjev, asistentov, prevajalcev, lektorjev in študentov. Med predavatelji so ugledni slovenski jezikoslovci, zgodovinarji, sociologi in filozofi, ki skušajo osvetliti sodobne razmere naslovne teme. Udeleženci bodo lahko obiskali tudi različne kulturne prireditve, prireditelji pa prirejajo slovesnost v počastitev 50. obletnice zmage nad fašizmom. PR Nove knjige iz zbirke Pikapolonica LJUBLJANA - Pri založbi Mladika so v knjižni zbirki za najmlajše izdali pet bogato ilustriranih knjižic. Mufijeve sanje (Polonca Kovač), O medvedku in dečku (Leopold Suhodolčan) in Nina v Čudežni deželi (Ela Peroci) so knjigice, ki so jih pri založbi nekoč že izdali. Zdaj so zaživele v večjem formatu ter z ilustracijami Jelke Reichman in Marjance Jemec Božic. V teh dneh je izšla tudi slikanica Živali iz daljnih dežel, ki jih je upodobila Dunja Kofler. V sodelovanju z beneškim študijskim centrom pa so pri Mladiki izdali tudi izvirno mladinsko pravljico, ki jo je napisal Hugo de Rossi. Pravljico Slavček z Dolge Peči je prevedla Živa Gruden, knjigo pa opremila znana italijanska ilustratorka Alessandra D’Este. (M. Ž.) NOVO V KINU Rob Roy Rob Roy, zgodovinska drama, distribucija Karantanija film, režiser Michael Caton - Jones, premiera jutri v ljubljanskem kinu Union in v kinu Domžale. Čustvena romantična pripoved Rob Roy je resnična zgodba o Robertu Royu McGregorju, škotskem junaku iz 17. stoletja, nekakšnem Robinu Hoodu. Kot vodja in skrbnik McGregorjrevega klana si Rob Roy (Liam Neeson) sposodi denar od markiza Montrosa (John Hurt). A njegovo slepo zaupanje v navidezno poštenega markiza ga pahne v neusmiljene kremplje plemstva. Ko izgubi vse, ga lahko reši le še ljubezen, točneje njegova ljubljena žena Mary (Jessica Lang). Film, v katerem med drugim igra tudi Tim Roth (Sund), ima še eno Cisto posebno zvezdo - škotsko pokrajino, za katero režiser Caton - Jones trdi, da ni bila še nikoli tako verodostojno poslikana kot prav v Robu Royu. (I. P.) Jessica Lang in Liam Neeson v filmu Rob Roy Tuji glasbeniki ne bodo izvajali del domačih skladateljev LJUBLJANA - PoCasi se zaključuje abonmajska sezona 1994/1995, septembra letos pa se bo že zaCela nova. V Ljubljani bo v Gallusovi dvorani mogoče izbirati med štirimi abonmaji: zelenim z zasedbo simfonikov RTV Slovenija, oranžnim in modrim z orkestrom Slovenske filharmonije ter zlatim abonmajem v organizaciji Cankarjevega doma. Programe vseh abonmajev si lahko preberete na današnji strani napovedi prireditev. Vsak od abonmajev pripravlja zanimiv spored. Pri zlatem (šest koncertov), ki ima letos predvidljiv in ustaljen program, pozornost pritegnejo znani svetovni orkestri ter zveneča solistična in dirigentska imena. »Domačemu glasbenemu občinstvu predstaviti najboljše med svetovnimi orkestri,« piše vodja glasbenega programa CD Monika Kartin. Tako bomo lahko slišali Simfonični orkester NHK iz Tokia, Sanktpeterburški filharmonični orkester, orkester ORF iz Avstrije in Filharmonični orkester francoskega radia. Nekaj posebnega bosta zadnja koncerta -takrat bo nastopil odli- čni ruski glasbenik in trenutno bržkone najboljši violist Jurij Ba-šmet z Moskovskimi solisti, katerih zasedbo je tudi sestavil. Na zadnjem koncertu pa bomo imeli priložnost spoznati nekoliko razširjeni komorni orkester St. Martin in the Fields, katerega umetniški vodja je Neville Marriner. Simfonični orkester RTV Slovenija bo na vsakem od osmih koncertov zelenega abonmaja gostil soliste. Predstavili se bodo umetniki, kot so flavtistka I. Grafenauer, pianist B. Gorišek, ruski pianist B. Petrušanski, pianistka D. TomšiC-Srebotnjak, Čelist Per-gamenšCikov, pevka Dilberjeva in še nekateri slovenski poustvarjalci. Slovenski filharmoniki bodo imeli dva abonmaja, vsak od njiju bo vseboval devet koncertov v Četrtkovem in petkovem terminu. Tudi letos so jih tematsko opredelili. Oranžni bo v znamenju ruske glasbe in njenih uspešnic, modri pa v tonih velikih koncertov in skladb, ki so nastale ob koroškem Vrbskem jezeru. Klavirski koncerti - skupaj jih bo devet v obeh abonmajih - bodo posegali v stilna obdobja med Beethovnom in Bartokom, nekaj posebnega pa bo koncert, na katerem bo pianist D. Lively isti veCer odigral oba Ravelova klavirska koncerta. V Bernsteinovi simfoniji za mezzosopran in orkester Jeremija bo na otvoritvenem koncertu oranžnega abonmaja nastopila pevka Angeline Reoux, specialistka za Bernsteinovo glasbo. Slovenski pevci se bodo lahko IZŠLO JE / KNJIGE Nataša Golob: 0 srednjeveških igrah in smehu Založila in izdala Založba Mladika, Ljubljana 1995, trda vezava, 35 strani, 22 x 24,5 cm. Prof. dr. Nataša Golob se ni prvič lotila pisanja umetnostnozgodovinskega besedila o obdobju srednjega veka. Ni se tudi prvič lotila odgrinjanja mraCne tančice s časa, ki ga odkriva in predstavlja. S prijetnim in nezapletenim jezikom nam kaže lastnosti, ki jih v sebi nosi človek v vsakem obdobju. Kaže nam, kako je zgodovina predstavljena le prek velikih podpisov zmag in okupacij, nic pa nam ne pove o vsakdanjem, preprostem življenju. To ni bilo nic manj veselo in nasmejano kot danes. Predvsem otroci so vedno znali poiskati sonce in smeh, iz besedila te knjige pa se zdi, da je današnja otroška igra okrnjena prvinske ustvarjalnosti in preprostosti. Čeprav je besedilo namenjeno otrokom od tretjega do sedmega razreda osnovne šole, je vredno, da ga preberejo tudi starši. Ti so namreč tisti, ki nekako rišejo otroški svet igre ter s tem usmerjajo in vzgajajo. Knjiga je obogatena z ilustracijami Matjaža Schmidta in reprodukcijami izvirnikov, ki jih hranijo strokovne umetnostnozgodovinske zbirke. (M. Ž.) Susanna Tamaro: Srce iz Špeha Izdala in založila Založba Mladika, Ljubljana 1995, natisnila Tiskarna Mladinska knjiga, za zaloZbo Janez Mušic, trda vezava, 99 strani, 16 x 24 cm. Italijanska pisateljica Sussana Tamaro se je rodila v Trstu leta 1957, njen pristni odnos do okolja in navidez preprostih življenjskih problemov pa jo je že večkrat spodbudil, da je svoja občutja tudi zapisala. Tako je nastala slikovita pripoved o malem Mihi, prva v nizu podobnih zgodb. Miha je zaradi ločenih in vedno zaposlenih staršev sam in zdolgočasen. Ah, ko bi imel psa ali vsaj bratca! Zdaj pa je njegov edini prijatelj Hlado, sicer popolnoma običajen hladilnik, ki ga znova in znova pregovori, da pogleda vanj in se kratkočasi z dobrotami, ki jih nosi v sebi. Posledice so seveda viseti obroči sala, ki jih v »modemi« svet vpeta mati ne prenese. Njen Miha namreč ne izpolnjuje estetskih zahtev družbe, ki je prav do takšnih pojavov nerazumljivo neusmiljena. Sledi seveda napet notranji lok, ko se Miha preseli v sanjski svet, in seveda srečen razplet, ta pa v sebi nosi tudi globlje sporočilo. Knjiga je v Italiji v zadnjih letih med najbolje prodajanimi literarnimi deli, pri nas pa je izšla v Mladikini zbirki Trepetlika, in sicer v prevodu Jožeta Stabeja. Besedilo je opremljeno tudi s crno-belimi sličicami znanega mojstra Tonyja Rossa. (M. Z.) Franjo Frančič: Poševni stolp v Piši Založila in izdala Založba Mladika, Ljubljana 1995, za založbo Janez Mušic, opremil Jurij Kocbek, natisnila tiskarna Solidarnost, p.o., trda vezava, 78 strani, 14,5 x 20,5 cm. Pri založbi Mladika ne izdajajo samo knjig za mlade in najmlajše bralce, v tako imenovanem programu izvirnega leposlovja za odrasle pripravljajo tudi dela z zahtevnejšo vsebino. Tokrat je to kratki Frančičev roman Poševni stolp v Piši. V zgodbi, razdeljeni na štiri dele (Ognji, Dobro jutro, gnus, Pepel, Poševni stolp v Piši), junak ves čas zahaja v konflikte z zunanjim svetom. Junak je nesprijaznje-ni prepirljivec, ki se nenehno zapleta v spore in prepire, v tem pa išCe življenjski smisel in notranji mir. Delo lahko povzamemo tudi kot osebno izpoved in notranje iskanje. Iz Istre se pisatelj tokrat preseli v tuje kraje, tam pa svet ni nič drugačen. Podobno kot doma kulturno in človeško životari tudi tujina, Franjo Frančič pa to neprizanesljivo (tudi do samega sebe) komentira. V besedilu tokrat ni poetičnih vložkov, ki bi lomili dramaturgijo pripovedi, bralec pa lahko spontano in sproščeno sledi besedilu. (M. Z.) Cristoforo Munari: Tihožitje (detajl) izkazali v Verdijevem Rekviemu, kot gosta pa bosta sodelovala Slovenski komorni zbor in Consortium musicum. Filharmoniki bodo 27. septembra zaceli novo abonmajsko sezono z dirigentom Har-tmutom Haenchenom in Mahlerjevo simfonijo št. 9. V sezoni 1995/1996 bomo lahko Mahlerja poslušali še dvakrat: marca v okviru modrega abonmaja (6. simfonija, dirigent S. Sanderling), simfoniki RTV Slovenija (dirigent A. Nanut) pa bodo zaigrali Mahlerjevo Drugo simfonijo v aprilskem nastopu. Veliko bo ruskih skladateljskih imen: Stravinski, Prokofjev, Rahmaninov, Rimski-Korsakov, Šostakovič..., v vsakem abonmajskem ciklu pa bo nekaj Čajkovskega. Dela slovenskih skladateljev bodo seveda izvajali samo slovenski orkestri: skladbe Bavdka, Goloba, Gregorca in Stibilja bomo slišali v zelenem abonmaju, dela Ramovša, Adamiča, Kogoja, Kreka, Mihelčiča, Mihevca, Srebotnjaka in Žebreta pa v izvedbi Slovenske filharmonije. Skladatelju Mariju Kogoju bodo filharmoniki posvetili majski koncert modrega abonmaja. Koncertno sezono bodo z abonmajskim ciklom izpeljali tudi glasbeniki Mariborske filharmonije. Zal v Mariboru še nimajo določenega in potrjenega programa, tako da primerjava z ljubljanskimi še ni mogoCa. Martin Žužek Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 26.6. do 2.7.'95) Skupno število gledalcev (14.622) v Ljubljani je v primerjavi s tednom poprej upadlo kar za 18.878 ah 56,35 odstotkov. Premierno so zaceh predvajati Bradyjevo klapo, predpremierno pa Pred zoro, vendar se ta film še ni uvrstil na našo lestvico (199 gledalcev in 99.500 SIT pri treh predstavah). Komedija Butec in butec je tokrat imela »le« 5.049 obiskovalcev, kar je sicer precej manj kot zadnjic, še vedno pa gre za sorazmerno visoko številko in tudi ni drugih filmov, ki bi lahko ogrozili vrh naše lestvice. V tednu med 27. 6. in 3. 7. 1994, lani ob tem Času torej, je bilo nekaj več gledalcev (16.382), na splošno pa tudi ni bilo tolikšnih nihanj obiska iz tedna v teden, kot smo jim letos priCa. Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga število gledalcev in tretja bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička. 1. Butec in butec/Lj. kinematografi 33 (120) 5.049 (37.492) 2, 367.100 (18, 245.200) 2. Čas deklištva/Continental 39 (62) 3.433 (7.164) 1, 637.500 (3,493.000) 3. Pregon/Film Plus 27 (50) 1.539 (3.703) 743.700 (1, 791.700) 4. Kaznilnica odrešitve/Trias WTC 20/88 1.067 (9.597) 517.800 (4,650.700) 5. Nesmrtno Ijubljena/Continental 21/91 1.020 (9.773) 492.000 (4,738.600) 6. Muriel se poroCi/Trias WTC 18 (121) 504 (12.090) 252.000 (5,875.200) 7. Ed Wood/Cenex 21 (33) 462 (828) 269.800 (489.400) 8. Bradyjeva klapa/Karantanija film 12(12) 449(449) 224.500(224.500) 9. Mali milijonar/Lj. kinematografi 6 (91) 231 (10.307) 80.850 (5, 007.075) 10. Knjiga o džungh/Camium Trade 7 (40) 230 (2.301) 80.500 (1,029.800) Na mednarodni lestvici (V. Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Španija, Nizozemska, Avstrafija in Japonska) je v tednu med 12. in 18. junijem Rob Roy moral prepustiti vodstvo Slabim fantom. Novinca med prvimi petimi sta Bradyjeva klapa in Braveheart. Navajamo izkupiček v milijonih USD: 1. Bad Boys 4,70 (12,51) 2. Rob Roy 2,06 (13,40) 3. Bradyjeva klapa 1,61 (2,85) 4. Die Hard With a Vengeance 1,42 (5,43) 5. Braveheart 1,35 (2,85) Pripravlja Igor Kemel VESOLJE / PO PETDNEVNI SKUPNI VESOLJSKI MISIJI V ZEMELJSKI KROŽNICI Ameriški vesoljski trajekt Atlantis se je včeraj ločil od postaje Mir Predvsem Rusi so zadovoljni, ker upajo, da bodo sedaj premostili finančno krizo CAPE canaveral - ^tteriški vesoljski trajekt atlantis se je včeraj ob 13. P° srednjeevropskem Ca-su l°cil od ruske vesoljske Postaje Mir. Preden je Atlantis poletel na nižjo orbito, je obkrožil vesoljsko postajo in jo posnel, lst0 sta storila ruska ko-zjHonavta Anatolij Solo-yj°v in Nikolaj Budarin s kapsulo Sojuz, ki sta obe-^ana posnela trenutek, ko Se je Atlantis lotil od vesoljske postaje. Atlantis se 0 z ameriškim astranav-H°m Normanom Thagar-,,°ni, ki je prebil na posta-P Mir vec kot sto dni, v Petek vrnil na vesoljsko izstrelišče Kennedy na Ktu Canaveral. Seveda, če 1° Američanom ne bo ponovno zagodlo vreme. So-°xiov in Budarin pa bosta ostala na vesoljski postaji še štiri mesece. Petdnevna skupna ^eriško-ruska vesoljska ®nsija se je torej končala, ^nieričani in Rusi so lah-o zadovoljni, saj so z njo Postavili trdne temelje bo-nočega sodelovanja. redvsem Rusi upajo, da se bodo s tem sodelovanjem rešili finančnih tegob. Lani je bil proračun ruske vesoljske ustanove le 690 milijonov dolarjev, kar je glede na ruski državni proračun enako, kot porabita Izrael in Pakistan. Resnici na ljubo bodo pri tem prihranili tudi Američani, ki se prav tako otepajo s proračunskim klestenjem. Končni cilj sedanjega prvega skupnega koraka je izgradnja mednarodne vesoljske postaje Alfa, ki bi jo morali ob sodelovanju Evrope, Kanade in Japonske dokončati leta 2002. Prav s sedanjo misijo so preverib kompatibilnost poenotenih spojitve-nih sistemov, ki bodo bistvene važnosti pri gradnji bodoče vesoljske postaje. Med petdnevno misijo pa so ameriški astronavti in ruski kozmonavti dokončno prebili led podza-vesnega nezaupanja in v bistvu ugotovili, da jih loči predvsem jezik, a tudi ta je premostljiv, kar so sedaj tudi dokazali. V petek Kostarika gosti eksperte za NLP SAN JOSE DE COSTARICA - V petek se bodo na neki kmetiji v ko-stariski pokrajini Puntarenas sestali izvedenci za NLP in tisti, ki trdijo, da so se že sestali z zunajzemeljskimi bitji. Kmetijo v Puntarenasu so izbrali, ker naj bi bilo tu ogromno »kozmične energije«, s katero se bodo udeleženci prepojili. »Znanstvenega« srečanja pa se ne bosta udeležila dva največja ko-stariška izvedenca za NLP, brata Carlos in Ignacio Vilc-hez Navamuel. Po njunem mnenju bo na srečanju v Puntarenasu preveč misticizma in ezoteri-zma, ki je v nasprotju z njunimi metodami. Brata namreč prebedita cele noči pred teleskopom, posnela pa sta že NLP, ki je zanimal celo ameriško vesoljsko ustanovo Nasa. JAPONSKA / VČERAJŠNJI SKLEP JAPONSKEGA SODSTVA MLADI / POBUDA EVROPSKEGA SVETA Oktobra sojenje Asahari TOKIO - Soko Asahara, voditelj japonske neobudistične sekte Aum Sinrikio (Vzvišena resnica), se bo moral zagovarjati pred sodniki 26. oktobra. To je včeraj sklenilo japonsko sodstvo, ki je ločilo proces proti Asahari od procesa, na katerem bodo sodili ostalim petdesetim članom Vzvišene resnice. Zaradi atentata z bojnim strupom sarinom, ki je 20. marca povzročil smrt 12 in zastrupitev 5.500 ljudi v tokijski podzemski železnici, bi lahko Asaharo obsodili na smrt na veša-lih. Zaradi prizivov pa bo morebitna smrtna obsodba pravnomočna šele leta 2005. Skupaj z Asaharo je za zapahi poleg petdesetih članov sekte tudi Asaharova žena Tomoko Matsumoto, ki je obtožena. da je krila moževo zločinsko dejavnost. Sekte pa ne obtožujejo samo atentata v tokijski podzemski železnici, temveč tudi smrti sedmih oseb v Matsumotuju leta 1994, številnih ugrabitev in likvidacij neposlušnih privržencev. Te so ubijali s plinom, ki je tisočkrat bolj strupen kot sarin, njihova trupla pa so nato upepelili v posebnih električnih pečeh. Kljub taki obtožnici pa sta vlada in tokijski guverner šele pred enim tednom zahtevala, naj prepovejo to sekto, ker je družbeno nevarna. Ce bo sodstvo sprejelo to zahtevo, bo to prvi primer prepovedi neke verske sekte na Japonskem. V deželi vzhajajočega sonca pa se še ni polegel strah pred fanatiki te sekte, saj ljudje vsak smrad zamenjajo za plinski atentat. Rusko federacijo zamikala v tujini odvzeta imovina carske Rusije MOSKVA - Ruska federacija bo poskušala pridobiti palače, cerkve in druge nepremičnine, ki jih je v tujini kupila carska Rusija. Ruska vlada Pa si ne dela utvar, ker se je po oktobrski revolu-ciji boljševiška oblast odpovedala temu premoženju, saj je v Sovjetski zvezi nacionalizirala vse tuje premoženje, obenem ni poravnala carskih dolgov v tujini. .. Zahtevo po vračanju ruskega premoženja v tujini je pred meseci izglasovala ruska duma. Podpredsednik državnega sveta za lastninjenje Valerij Fatjejev pa je včeraj povedal, da bo operacija zelo zapletena, ker morajo zbrati vse pravne dokaze, da so bile nepremičnine nekoč res ruske. Med starim ruskim premoženjem je tudi kate-urala sv. Nikolaja v Bariju, ki je skupaj z zemljiščem vredna 300 milijonov dolarjev. Nekaj palač je tudi v Parizu, v Nici so vojašnice in vile, v Jeruzalemu pa cerkve, bolnišnice in zavetišča za romarje. Vse to premoženje je po približnih ocenah vredno 9 milijard dolarjev. PORTUGALSKA Prisluškovalna afera brez hujših posledic LIZBONA - Portugalska informativna služba za varnost se je znašla v vrtincu, potem ko je prejšnjo soboto tednik Expresso objavil vest, da so njeni agenti brez pooblastil vohunili za politiki leve in desne opozicije. Vest so nato poglobili še dnevniki, ki so ugotovili, da so agenti zbirali informacije celo o nekaterih politikih vladnih strank in o novinarjih. Iskali naj bi dokaze o financiranju strank, a tudi kaj pikantnega o zasebnem življenju politikov in novinarjev. Notranji minister Manuel Dias Loureiro in direktor službe za varnost Daniel Sanches sta izključila, da bi tajna policija počela kaj nezakonitega, posredno pa sta priznala, da bi lahko posamezniki prekoračili svoja pooblastila. Navsezadnje je Daniel Sanches prijavil »neznance« sodstvu, kar potrjuje vesti o nezakonitem vohunjenju. Seveda portugalska prisluškovalna afera ne bo dobila španskih razsežnosti, kajti prizadeti so med drugim filozofsko sprejeli vso zadevo. Šest evropskih vlakov proti ksenofobiji 9. julija bo evropska mladino v Strasbougu STRASBOURG - Mladinska kampanja proti rasizmu, antisemitizmu, ksenofobiji in nestrpnosti, ki poteka pod okriljem Sveta Evrope, se bliža vrhuncu letošnjega proslavljanja v sklopu te akcije, in sicer mladinskemu tednu proti rasizmu, antisemitizmu, ksenofobiji in nestrpnosti, ki bo potekal v Strasbourgu od 10. do 17. julija. Namen tega srečanja je priklicati pozornost mladih, politikov in sredstev javnega obveščanja, na naraščajoč val nestrpnosti do različnih manjšin in priseljencev. Kot priprava in promocija tega shoda je v ponedeljek, 3. julija, odpotovalo proti Strasbourgu šest mladinskih vlakov, ki bodo ves teden potovali do Strasbourga. Dobra polovica udeležencev mladinskega tedna proti rasizmu, antisemitizmu, ksenofobiji in nestrpnosti bo v Stra-sbourg pripotovala prav z temi vlaki, ki se bodo mudili v večjih evropskih mestih in prestolnicah. Eden izmed teh vlakov se bo približal tudi našim krajem, in sicer s postankom v Ljubljani v petek, 7. julija, odkoder bo odpotoval do Stra-sbourga preko Milana in Ziiricha. V vseh mestih, ki se jih bo vlak dotaknil, so predvidene številne aktivnosti v sklopu omenjene kampanje. Na Dunaju so npr. že pripravili štirikilometerski transparent z gesli proti rasizmu in nestrpnosti, ki ga bodo udeleženci evropskega vlaka pripeljali v Strasbourg. Peter Rustja VOJNA NA HRVAŠKEM IN V BIH ZN se bojijo, da Zagreb pripravlja novo ofenzivo Bosansko-hercegovsko federacijo zaprla meje s Hrvaško ZAGREB (dpa) - Poveljstvo mirovnih sil ZN v Zagrebu je včeraj prvič javno izrazilo domnevo, da bo hrvaška vojska kmalu začela obsežno ofenzivo proti Srbom na zasedenih hrvaških območjih. Pripadniki modrih Čelad so opazili kopičenje hrvaških sil južno od Zagreba in v vzhodni Slavoniji. »Položaj je podoben tistemu maja letos, ko so hrvaške sile napadle srbske položaje v vzhodni Slavoniji,« je včeraj v Zagrebu izjavil major mirovnih sil ZN Toby Bridge. »Zelo smo zaskrbljeni, saj ne moremo izključiti domneve, da bodo hrvaške sile kmalu posredovale,« je dejal Bridge, ki je v poveljstvu mirovnih sil ZN zadolžen za analizo vojaškega po- ložaja in vrednotenje podatkov, ki jih priskrbijo različne tajne službe. Na Velebitu so mirovne sile opazile prihod posebne enote hrvaške vojske, ki naj bi štela približno osemsto mož. Podobne premike vojske in vojaške tehnike so opazili tudi na drugih območjih Hrvaške. »To je zelo nenavadno. Možno je, da Hrvatje zasedajo izhodiščne položa- ČEČENIJA Obe sprti strani sta prekršili obljube o prekinitvi ognja MOSKVA (Reuter, dpa) - Mirovna pogajanja o trajni rešitvi čečenskega spora so včeraj spet zašla v slepo ulico. Ruske oblasti so uporniške Čečene obtožile kršitve premirja, pogajalski skupini pa se nista mogli sporazumeti q končni politični rešitvi za uporniško kav-kaško republiko. Čeprav sta se obe strani strinjali z začasno ustavitvijo bojev, še vedno prihaja do občasnih spopadov. Ruska agencija Itar-Tass je sporočila, da so CeCenski vojaki napadli rusko vojaško nadzorno točko na izhodu iz Čečenske prestolnice. O spopadih poročajo tudi iz okolice vasi Bamut, 50 kilometrov jugozahodno od glavnega mesta Groznega. Po podatkih ruskega obrambnega ministrstva je bil v spopadih ubit en ruski vojak, en pa je bil ranjen. Zaenkrat CeCenska stran še ni uresničila obljube, da bo uničila del svoje težke oborožitve. Usman Majev, glavni CeCenski pogajalec, je včeraj na enem od mo-skovsldh radiev sporočil, da ČeCeni tega ne morejo storiti, ker jih Rusi še vedno bombardirajo. Samo včeraj so ruska letala odvrgla približno 20 bomb na mesto, kjer zbirajo orožje za uničenje. »Orožja ne bomo uničili, dokler obstaja možnost, da ga bomo morali uporabiti, čeprav tega ne želimo,« je izjavil Imajev. Očitno je razplet čečenske krize še vedno daleC. NOVICE Kozirjev svari nemške oblasti MOSKVA - Ruski zunanji minister Kozirjev je zaskrbljen zaradi odločitve nemškega parlamenta, da bodo tudi nemški vojaki sodelovali v enotah za hitro posredovanje v Bosni, čeprav Moskva ne bo nasprotovala uporabi teh enot, ce se ne bo spremenila narava mirovne operacije v BiH. Nemške oblasti je vendarle pozval, naj Se enkrat pretehtajo svojo odločitev. Nemško posredovanje trenutno ne more veliko prispevati k dosegi trajnega miru, zlasti Ce upoštevamo zgodovinsko breme, ki ga nosi Nemčija, je Kozirjev izjavil na včerajšnji tiskovni konferenci v Moskvi. (Reuter) ZDA za milejše sankcije proti Jugoslaviji VVASHNGTON - Ponedeljkov VVashington Post je zapisal, da bodo ZDA v sredo, ko bo vprašanje ukrepov proti ZR) postavljeno na glasovanje v Varnostnem svetu, pritrdile mnenju, ki zagovarja podaljšanje razbremenitve ukrepov. Čeprav Srbija ni ustavila vojaške pomoti bosanskim rojakom, pa je obseg le-te občutno manjši. »Ne trdimo, da predstavlja zaprtje mej najboljšo možnost,« je izjavil neki ameriški predstavnik. »Menimo, da zdaj ni pravi trenutek za podiranje mostov.« (AFP) Zamenjave v ukrajinskem vrhu KIJEV - Ukrajinski predsednik Kutina je odstavil podpredsednika vlade Pinzenika, izvršil nekaj zamenjav v represivnih organih, ki vodijo boj proti organiziranemu kriminalu, notranjega ministra Radcenka pa je imenoval za vodjo tajne službe. Temeljni cilji nove vlade bodo izboljšanje ekonomske politike, državne varnosti in stanja na področju človekovih pravic ter posodobitev kmetijsko-industrij-skega kompleksa. Vladna politika naj ne bi vec temeljila na strogi monetarni pohtiki in nizki inflaciji kot glavnem makroekonomskem cilju. Ukrajinsko gospodarstvo potrebuje temeljite strukturne spremembe, predvsem na industrijskem in socialnem področju, je zatrdil Kutina. Napovedal je tudi, da Ukrajina ne bo dosegla inflacijske stopnje, o kateri so se dogovorili z MDS. (Reuter) je za napad,« je menil Bridge. O natančnih ciljih in namenih kopičenja sil mirovne sile ZN niso dajale izjav, tudi ne vedo, kdaj naj bi se zaCela morebitna velika ofenziva proti krajinskim Srbom. »Ena možnost je, da bodo hrvaške sile nemudoma udarile in tako tvegale protinapad srbskih sil, druga pa je ta, da bodo počakale do jeseni in se tako izognile srbskemu udarcu, saj bi slabo vreme v tem primeru koristilo hrvaški strani.« Na območju Bosne se modre Čelade in enote bosanskih Srbov že Četrti dan spopadajo v okolici Sarajeva. Včeraj so Srbi na Igmanu znova napadli konvoj mirovnih sil ZN. Modre čelade so na srbski napad odgovorile in pri tem uporabile ra-. Silne in dimne granata, kar je Srbe prepričalo, da so ustaviti ognej. V spopadu je bil hudo ranjen francoski pripadnik modrih Čelad. Konvoj, ki je prevažal hrano, je nato nadaljeval vožnjo. Tudi v zahodni Bosni ni bilo mimo. Hercegovsko glavno mesto je bilo tarCa srbskega topniškega napada. Hrvaški radio je poročal, da je v vzhodnem delu Mostarja v nekaj minutah eksplodiralo vec topovskih granat velikega kalibra. O morebitnih žrtvah še ni poročil. Mostar, ki je pod upravo Evropske unije, so srbske sile v preteklih dneh večkrat napadle s topništvom. Po mnenju opazovalcev ZN so srbski napadi odziv na prodiranje bosansko-hrvaških sil proti srbskim položajem vzhodno od Mostarja. Tiskovni predstavnik hercegovskih Hrvatov v Mostarju je vCeraj sporočil, da so do nadaljnjega" zaprte me-, je med Hrvaško in musli-mansko-hrvaško federacijo. Tako je novim mirovnim enotam za hitro posredovanje onemogočeno, da bi prišle iz hrvaških pristanišč, kjer so se izkrcale, da bi prišle v osrednjo Bosno. Hercegovski Hrvatje in bosanski del federacije želijo najprej izvedeti od ZN, kakšna bosta vloga in status teh enot. Približno pet tisoč pripadnikov novih modrih Čelad je že na ozemlju Hercegovine, ki ga nadzirajo hercegovski Hrvatje. Silajdžič trdi, da so enote za hitro posredovanje v BiH dobrodošle PARIZ (Reuter, AFP, telefoto: AP) -Predsednik bosanske vlade Haris Silajdžič (na sliki s francoskim premierom Juppejem) je v torek zanikal francoske obtožbe, po katerih naj bi bosanska vlada zavirala širjenje francoskega kontingenta sil za hitro posredovanje proti zahodu Sarajeva. ■ To obtožbe je v ponedeljek izrekel admiral Jacques Laxande, poveljnik osebja francoskih oboroženih sil in hkrati izrazil željo po hitri rešitvi tega vprašanja. Admiralove kritike so se nanašale tudi na Hrvaško, ki naj bi skupaj z Bosno preprečila napredovanje deset tisoC mož, pripravljenih, da odgovorijo na napade bosanskih Srbov na modre Čelade. Po francoskih vojaških virih bosanske oblasti niso izdale dovoljenja legionarjem, da bi potovali proti naselju Tomislavgrad zahodno od Sarajeva. V okviru pogovorov s predsednikom francoske vlade Alainom Juppejem je Silajdžič te informacije iz francoskih vojaških krogov označil za neresnične in zatrdil, da so sile za hitro posredovanje v Bosni dobrodošle. Dodal je, da bosanske oblasti podpirajo akcijo francoskih vojakov. Predsednik bosanske vlade je vnovič poudaril svojo željo, da bi Srbi sprejeli mirovni načrt, ki ga je izoblikovala kontaktna skupina. Jasno pa je izjavil, da Francija nasprotuje sedanji vojaški ofenzivi bosanske vlade, ki namerava prekiniti obleganje Sarajeva. Silajdžič je poudaril: »Samoobramba je naša pravica.« Francoski kontingent sil za hitro posredovanje sestavlja dva tisoC elitnih vojakov, opremljenih z lahkim topništvom in helikopterji. Svojo namestitev na Hrvaškem je ta kontingent končal 26. junija, nato pa se je nemudoma začel Siriti na jugu Bosne in Hercegovine. ZDRUŽENI NARODI Jugoslovani bodo lačni lahko igrali košarko Varnostni svet bo omiljene ukrepe proti Zvezni republiki Jugoslaviji podaljšal za 75 dni ZDRUŽENI NARODI - V Varnostnem svetu ZNso sev ponedeljek načelno sporazumeli o nadaljevanju omiljenih ukrepov proti Zvezni republiki Jugoslaviji v prihodnjih 75 dneh. Iz diplomatskih virov se je zvedelo, da naj bi resolucijo, ki so jo predlagale ZDA, Velika Britanija, Francija in Češka, sprejeli danes, nanaša pa se na odpravo ukrepov za potovanja ter kulturno in športno sodelovanje. Trgovinski embargo proti Beogradu bo še veljal. Nova, podobna resolucija bo veljala do 18. septembra. Tovrstni embargo so prvič začasno odpraviti la- ni oktobra, ker je srbski predsednik Miloševič obljubil, da ne bo vec pošiljal orožja bosanskim Srbom, ki so zavrniti predlagani mirovni načrt. Rusija in Italija sta sicer predlagali odpravo ukrepov za sto dni, vendar bodo tako kot aprila proti temu predlogu glasovati Američani. Moskva se je glasovanja vzdržala z obrazložitvijo, da bi morali delno odpraviti tudi trgovinske ukrepe proti Srbiji, saj je prenehala pošiljati pomoč bosanskim Srbom. Zadnja resolucija VS predlaga tudi priznanje meja med vsemi nekdanjMi jugoslovanskimi republikami, kar je prvi pogoj za odpravo gospodarskih ukrepov proti Beogradu. Nemčija je predlagala sprejetje amandmaja, po katerem bi morala Jugoslavija bolje nadzorovati svoje meje, vendar ga Članice VS niso podprle. Sprejele pa bodo posebno resolucijo, ki naj bi določala pogoje, pod katerimi bodo deloma odpravljeni ukrepi proti Beogradu. Nemški predstavniki poudarjajo, da bi zaradi omilitve trgovinskih ukrepov prišlo do tihotapljenja blaga bosanskim Srbom, saj je nadzor na meji že zdaj nezadovoljiv. Evely Leopold /Reuter I MNENJE 1l General Rose pričakuje pogajanja Kadar Sarajevčani ponesejo ubitega tovariša na zadnjo pot, tvegajo glavo, saj sovražnikovi ostrostrelci ne poznajo milosti (Telefoto: AP) VVELLINGTON (Reuter, telefoto: AP) - Britanski general Michael Rose, nekdanji poveljnik cet ZN v Bosni, je vCeraj izjavil, da utegneta vojskujoči se strani zaradi izčrpanosti kmalu sesti za pogajalsko mizo. Dejal je, da bi urnik modrih čelad iz Bosne po-menil katastrofo, saj bi prišlo do še bolj krvavih pokolov in se večjega razse-Ijevanja ljudi. »Prepričan sem, da bo izčrpanost opravila svoje, ko bodo politični voditelji spoznali, da z nadaljevanjem vojne ne bodo dosegli svojih ciljev, zato bodo znova zaceli razmišljati o miru,« je izjavil. Meni, da se bo to zgodilo kmalu. »Seveda je pritisk usmerjen zoper bosanske Srbe, ki močno občutijo posledice ukrepov, vladna vojska pa postaja vse sposobnejša... Ko se soočita dve siti - ena, ki izgublja svojo moc, in druga, ki jo pridobiva, lahko pride tudi do političnega napredka.« Rose je pohvalil dosežke 23 tisoč pripadnikov ZN v Bosni, ki so leta 1994 zagotovili človekoljubno pomoč za 2,7 milijona ljudi. SVET Sreda, 5. julija 1995 Na Mubaraka so streljali rojaki Kartum zahteva mednarodno arbitražo KARTUM (Reuter) - Sudanski vladi je močno odle-l?’ k° je včeraj uradna Etiopija sporočila, da je bilo v •^Pini nesuspeSnih atentatorjev na Hosnija Mubaraka Pet Egipčanov. Egiptovski predsednik je prejšnji teden Za načrtovanje atentata v Adis Abebi sicer obtožil pri-^ence sudanskega nacionalista Mohameda Seraja. »Etiopska odkritja o po-tcnsu umora egiptovskega Predsednika zavračajo ob-ežbe in namigovanja kair-T^ega režima,« je dejal su-enski zunanji minister Osman Mohamed Ta-a- »Nasa država ni odgo-Vorna za incident, ki je v Celoti egiptovska notranja padeva. Obtoževanje Su-ana jasno dokazuje, kako nepremišljeno in impulzivno deluje vlada v Kairu,« 1® še dodal. Etiopska stran ni nave-a podrobnosti o tem, kako ji je uspelo odkriti identiteto napadalcev, ki naj bi pripadali Gami Isla-miji, najvecji egiptovski organizaciji islamskih skrajnežev. Zato odkritje atentatorjev ni pomirilo uradnega Egipta. »Gre za SirSe vprašanje. Zanima nas, kdo je načrtoval in denarno podprl atentat, kdo je usposobil napadalce ... pa naj bo Egipčan ali pa kdorkoli drug,« je dejal egiptovski minister za informiranje. V Kartumu te dni pra- znujejo šesto obletnico vojaškega udara, s katerim so je do oblasti prikopal islamski režim gena-rala Basirja. Sredi slovesnosti so tisoči skoraj ponoreli od veselja ob novici, da so bili atentatoriji na Mubaraka Egipčani. Divji ples in huronsko petje je Se podžgal Basir, ki je zbrani množici zagotovil, da bo ozemeljski spor z Egiptom predal v presojo mednarodni arbitraži. »Svetu sporočamo, da lahko le Mednarodno sodišče, ki ima prave izkušnje in tradicijo, presodi dostojono in sprejemljivo,« je dejal. Zaradi z nafto bogatega trikotnika Halaib sta si državi v laseh že od leta 1950. BLIŽNJI VZHOD Arafat in Peres bosta podpisala sporazum Se zadnja nesoglasja naj bi zgladili do 25. julija JERUZALEM, DAMASK (Reuter) - Voditelj Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat in izraelski zunanji minister Simon Peres sta po včerajšnjem srečanju sporočila, da bosta sporazum o razširitvi palestinske avtonomije na Zahodnem bregu podpisala 25. julija. Ker pa morata rešili Se nekatera vprašanja v zvezi s premestitvijo židovskih enot, se bosta do tega datuma najverjetneje se srečala. »Do 25. julija, ko bomo pogodbo zagotovo podpisali, se bosta intenzivno pogajala nas predstavnik Abu Alaa in generalni direktor izraelskega zunanjega ministrstva Uri Savir,« je izjavil palestinski minister za kulturo Jaser Abed Rabo in dodal, da bo slovesnost ob podpisu najverjetneje v VVashingtonu. Peres se je pred srečanjem z Arafatom seSel s predsednikom izraelske vlade Rabinom in vojaškim poveljnikom Amnonom Saha-kom. Po novih napotkih se je s sogovornikom v poveljstvu PLO v Gazi sešel ob pol Štirih popoldne in pogovore o zadnjih podrobnosti premestitve židovskih enot z Zahodnega brega končal že Cez tri ure. Premestitev bi se morala zaCeti že 1. julija lani, vendar so jo Židje zaradi samomorilskih napadov muslimanskih skrajnežev preložili in jo omejili le na mesta Dženin, Nablus, Tul-karm in Kalkilija. Ker so Palestinci zahtevali umik iz vseh svojih mest in vasi, jim sporazuma ni uspelo sprejeti do prejšnjega »skrajnega« roka, 1. julija. »Do podpisa sporazuma bomo določili, koliko naselij bo nadzorovala vsaka stran,« je po tiskovni konferenci izjavil Abed Rabo. »Zelo blizu sporazuma smo,« je izjavil Peres, ki je zatrdil, da ni popustil pri varnostnih zahtevah svoje države. »Trdno sem zagovarjal naša staliSCa, ki jih je druga stran sprejela,« je povedal in prepustil besedo Arafatu, ki je izrazil upanje, da so bila tokratna pogajanja v resnici uspešna. »Skorajšnje volitve bi prinesle natančno tisto, kar Izrael želi: varnost pred terorizmom,« je povedal voditelj PLO. Posebne pogajalske skupine sprtih strani naj bi se do podpisa pogodbe pogovarjale tudi o vprašanjih vode, elektrike, telekomunikacij in še osmih drugih temah. Izraelu pa včeraj ni uspelo doseči napredka pri pogajanjih s Sirijo, ki je zavrnila podrobne pogovore z generalom Sahakom. Po besedah sirskega zunanjega minisha Faruka Sare izraelski vrhovni poveljnik sploh nima mandata za sklenitev sporazuma o demilitariziranih mejnih območjih. Sara meni, da si židovska država v tem trenutku niti ne želi napredka v mirovnem procesu. »Želeli smo se pogovarjati o velikosti teh območij, na žalost pa se zaradi Izraelcev nismo premaknili z mrtve točke,« je povedal in dodal, da se je kljub neresnosti sogovornikov njegova država Se vedno pripravljena pogajati. UMIK IZRAELSKE VOJSKE Izraelska stran je na pogajanjih s PLO predstavila predlog o umiku svojih vojakov iz štirih mest na Zahodnem bregu, kar naj bi bil korak k samoupravi Palestincev / S|R|JA na tem območju. r/ \ I J | golanska ! \ Planota Dženin Nablus Tulkarm Kalkilija Jeruzalem Gaza (območje palestinske samouprave) Np Zahodni breg Tel Aviv ® EGIPT 40 km /JORDANIJA REUTER zasedena ozemlja Zamujeni roki Odkar sta se PLO in Izrael 13. septembra 1993 dogovorila o začetku mirovnega procesa, so pogajalci uveljaviti le prvi del sporazuma. Se vedno je nerešeno vprašanje palestinske avtonomije na Zahodnem bregu. 12. decembra 1993 Ja- serju Arafatu in Jicaku Rabinu ni uspelo doseči sporazuma o varnostnih vprašanjih v zvezi z avtonomijo v Gazi in Jerihu. 13. decembra se je iztekel zadnji rok za umik izraelskih enot iz Gaze in Jeriha. 29. decembra je izraelski premier izjavil, da sta pogajalski strani dosegli soglasje o varnostnih vprašanjih, kar je PLO zanikala. Izjavi so slediti tedni ostrega prerekanja. 9. februarja 1994 sta Arafat in Peres le podpisala delni sporazum o avtonomnih območjih in postopkih na meji. 13. aprila se je vnovič iztekel rok za popoln umik Zidovskih enot iz Gaze in Jeriha. 4. maja sta sprti strani podpisali sporazum o Gazi in Jerihu. 1. julija se je Arafat zmagoslavno vrnil v Gazo in prevzel oblast nad palestinskim ozemljem. 1. avgusta se je iztekel zadnji rok za izpolnitev druge stopnje mirovnega sporazuma: premestitve izraelskih enot na Zahodnem bregu in palestinskih volitev. 1. julija sta se Arafet in Peres po maratonskih pogajanjih razšla brez uspeha. Iztekel se je zadnji rok. 2. julija je Peres javno povedal, da sporazuma niso sklenili. TIBETANSKI VERSKI VODJA BO TUDI 60-LETNICO DOČAKAL V IZGNANSTVU NOVICA Dalajlama - bog in brezdomec Neutrudni borec za Jibet se boji, da njegovi nasledniki ne bodo nikdar vladali v PotaS ItHARAMSALA - Ko je dalajlama, tibetanski duhovni vo-. leta 1959 na begu pred kitajskimi Četami letel Cez Himala-; ,mu ni prišlo niti na misel, da svoje domovine morda ne bo ^del nikoli vec. . Ob svoji Šestdesetletnici je j^gnani tibetanski bog kralj ne-vomno razpet med zadovolj-s °®, da mu je uspelo zbudi-1 zanimanje za budizem po ^setn svetu, in bolečino, ker . toorda zadnji dalajlama, ki )e vladal v prestolni tibetanski Palači Potala. »Ko sem zapu-^al Lhaso, smo vsi pricakova-’ aa se bodo razmere kmalu jaadile. Ko pa smo prišli v In-Po. smo zaceli postopoma ^Poznavati, da utegne trajati asetletja,« je izjavil. Rojstni an Štirinajstega dalajlame bo-0 ta teden proslavili s pose-ao tridnevno slovesnostjo. Odkriti dalajlama, ki je leta 989 prejel Nobelovo nagrado ?a adr, je na Čelu tibetanskega adizrna prav v obdobju, ko ta pridobiva vse vec privržencev na Zahodu. Ugotavlja, da pet milijard ljudi na svetu ne more zadovoljiti le ena vera. »Kadar govorimo o religiji, vemo, da ne pozna državnih mej,« je izjavil v intervjuju. Ko so ga iztrgati iz osamljenega srednjeveškega Tibeta, je premeril svet podolgem in počez, da bi si zagotovil mednarodno podporo za svoj boj, Čeprav njegove vlade v izgnanstvu Se vedno ni priznala nobena druga vlada in Čeprav Peking Se vedno nepopustljivo vztraja pri stališču, da je Tibet sestavni del Kitajske. Verski vodja se z naklonjenostjo spominja svojega otroštva v poletni rezidenci Norbulingka. Zrela leta je preživel v nenehnih prizade- vanjih, da bi ohranil pri živijo nju domačo vero in kulturo, zlasti v obdobju kulturne revolucije na Kitajskem, ko so uničili in pozaprli skoraj vse samostane po Tibetu, menihe pa pobili, izgnati ali zaprli. Privrženci njegove religije verjame jo, da je sedanji dalajlama reinkarnacija starodavne rodbine tibetanskih bogov kraljev, sam pa meni, da se z vsako ge neracijo hitreje izteka Cas tihe lanski kulturi ter vse bolj krepi število Kitajcev in njihov vpliv v Tibetu. Tibetanci so zdaj drugorazredni državljani v svoji domovini, ki jo se vedno pretresajo občasni protikitajski nemiri. Dalajlami se ni uspel sporazumeti s Pekingom, a Se vedno trdno upa, da se bo ne kega dne vrnil domov. »Čutim, da se bo položaj v nekaj letih spremenil. Močno upam, da se bo,« zatrjuje. Jeremv Ctift/Reuter Dalajlama, tibetanski duhovni vodja (Telefoto: AP) Greenpeace se je podal v boj PAPEETE, RIM (Reuter) - Mavrični bojevnik II, ladja naravovarstvene organizacije Greenpeace, je na poti proti francoskemu otočju Mururoa. Potovala bo približno tri dni, nakar se bo 31 elanov posadke, ki so v glavnem protijedrski aktivisti in novinarji, spomnilo desete obletnice bombardiranja Greenpeaceove ladje na Novi Zelandiji. Med člani posadke je tudi levo usmerjeni škof Jacques Gaillot, ki ga je papež Janez Pavel H. letos izključil iz katoliške cerkve. Naravovarstveniki nameravajo protestirati proti osmim jedrskim poskusom, ki naj bi jih Francija izvedla na tem otočju med septembrom in majem 1996. »Z neposrednimi mirovnimi akcijami hočemo ustaviti poskuse ali pa jih vsaj začasno preložiti,« je povedal tiskovni predstavnik Greenpeacea. Protestniki ne nameravajo razkriti svoje taktike, vendar so pripravljeni narediti vse, da bi preprečili nadaljevanje jedrskega programa v južni Polineziji. Francoske oblasti so sporočile, da bodo aretirale posadko in zaplenile ladjo, Ce bo ta zapeljala v francoske ozemeljske vode. Včeraj je v Rimu prišlo do novega protesta proti francoskemu jedrskemu programu. Pet aktivistov se je v rdečih kombinezonih spustilo po pročelju francoskega veleposlaništva in razobesilo protestno zastavo, s katero obsojajo odločitev predsednika Chiraca. Na zastavo so narisali francoskega voditelja z radioaktivnim simbolom nad glavo in zapisali geslo »Ustavite Chiraca«. VELIKA BRITANIJA Major ostaja vodja torijcev LONDON - Britanski premier John Major je uspešno prestal volitve za predsednika konservativne stranke. Od 327 glasov parlamentarnih poslancev jih je zbral 218, njegovega protikandidata Johna Redwooda pa je podprlo 89 poslancev. Osem poslancev se je glasovanja vzdržalo, dvanajst glasovnic pa je bilo neveljavnih. Izide glasovanja je slovesno razglasil sir Marcus Fox, predsednik vplivnega odbora 1922. Majorjev tekmec Redwood je takoj Športno priznal poraz in dejal, da je premier zmagal pošteno, v skladu s pravili, ki jih predpisuje stranka, zato izide spoštuje. Najtesnejši sodelavci predsednika vlade so se navduševali nad zmago in izrazili prepričanje, da je Število glasov, ki jih je zbral Major, zares dober izid. »Premier je spretno preskočil oviro,« je poetično ugotovil Michael Jack, eden od svetovalcev. John Major bi sicer obdržal svoj položaj predsednika stranke že s 165 glasovi poslancev in vsaj 50 glasovi vec od svojega protikandidata. Tako poslanci kot politični opazovalci pa so pred strankarskimi volitvami opozarjali, da bi premier najbrž moral pošteno razmisliti o nadaljnjem bivanju na Dovvning Streetu st. 10, Ce bi mu včeraj jasno obrnilo hrbet vec kot sto poslancev. Z zmago ima Major proste roke pri utrjevanju stranke, ki so jo oslabila nesoglasja glede politike do Evropske imije. Premier bo verjetno že danes opravil nekaj zamenjav v ka- binetu, saj so nekateri elani vlade bolj ali manj jasno pokazali, da bi se v primeru Majorjevega neuspeha v prvem krogu volitev obrnili proti njemu in poskušali zasesti prazno mesto predsednika vlade. Konservativci so zdaj na oblasti že šestnajst let in verjetno ne bodo razpisali volitev pred skrajnim, zakonsko določenim rokom - majem 1997. Do takrat pa jih Čaka Se veliko dela, saj opozicijska laburistična stranka v raziskavah javnega mnenja vodi pred torijci za približno 30 odstotkov. Paul Mylrea / Reuter Včerajšnje predčasne vohtve predsednika britanske vladajoče konservativne stranke je John Major sklical z namenom, da razčisti spore z desnim krilom stranke, ki mu zadnja tri leta povzroča precej sivih las. Začetki segajo v... SEPTEMBER 1992 - Majorjevega petmesečnega »dopusta« po presenetljivi zmagi na volitvah je konec, ker se je moral britanski funt umakniti iz medvalutnega menjalniškega sistema Evropske unije. David Mellor zaradi namigovanj o svojem osebnem življenju odstopi s položaja v Majorjevem kabinetu. Mellor je prvi od 14 ministrov ah pomočnikov ministrov, ki so zaradi različnih, predvsem zasebnih škandalov doslej zapustili svoje stolčke. NOVEMBER 1992 - Zakon, s katerim je Velika Britanija pri- stopila k sporazumom iz Maastrichta, je sprejet samo s tremi glasovi večine, kar je opozorilo, da bodo z evroskeptiki še težave. MAREC 1993 - Predvolilne obljube, da ne bo višjih davkov, so pozabljene, ko finančni minister Norman Lamont napove dveletni načrt postopnega zviševanja davkov. Lamont je Cez dva meseca razrešen in nato premiem stopi na žulj, ko o njem izjavi, da je sicer na položaju, vendar nima oblasti. JULIJ 1993 - Zaradi ostrih napadov evroskeptikov se Major odloči, da bo ratifikacijo maastrichtskih sporazumov v parlamentu pogojeval z glasovanjem o zaupnici. Tvega in je uspešen. MAJ, JUNIJ 1994 - Vse glasnejše kritike evroskeptikov po hudih porazih konservativcev na lokalnih in evropskih volitvah. NOVEMBER 1994 - Zaradi nasprotovanj znotraj stranke se Major premisli glede načrtovane privatizacije britanske pošte. Uporništvo desnega krila doseže vrhunec z začasno izključitvijo osmih poslancev, ki so glasovali proti povišanju britanskega prispevka v evropski proračun. MAJ 1995 - Notranji razdor med konservativci zaradi številnih vprašanj, povezanih z EU, pripelje do najhujsega poraza stranke na vohtvah v mestne svete v Anghji in VValesu. JUNIJ 1995 - Namigovanja, da so bili nekateri veljaki konservativne stranke vpleteni v prodajo orožja Iraku, ostri napadi na evropsko usmerjenega zunanjega ministra Douglasa Hurda in neprijetna vprašanja o njegovi prihodnosti na vrhu G7 Majorja pripravijo do odločitve, da odstopi s položaja predsednika konservativcev in evroskeptike izzove na dvoboj. (Reuter) NEWYORŠKI DNEVNIK Davki in lepota revolucije Barbara Kramzar Američani so si praznike najbrž izmislili zaradi nakupovanja. Člane najbolj potrošniške družbe na svetu pred in med prazniki prodajalci Se bolj zavzeto bombardirajo z reklamami, žrtve bombardiranja pa se Se bolj zagnano odpravijo v »malls«, velikanska svetišča nakupovanja. Toda četrti jutij, dan ameriške neodvisnosti, je drugačen. Mesta so opuščena in celo newyorška Bloomingdale in Macy‘s, ki trdita, da sta največji trgovini na svetu, zapreta svoja vrata. Nekaj zablodelih turistov iSCe s prstom po zemljevidu okrog slavnih newyorških simbolov, kot so razvpiti nebotičniki v središču mesta ah Kip svobode na otočku pred njim. Toda celo brezdomci so se s svojimi kartonskimi posteljami, plastičnimi kozarci za denar in tistim praznim pogledom ljudi, ki jim ni treba pred nikomer razkazovati duše, odpravili drugam. Sedemmilijonski velikan se z nenavadno praznino pokloni svojemu najveejemu prazniku, obletnici neodvisnosti od britanskih kolonialnih gospodarjev. Ali pa je skrivnost samo v podaljšanemu koncu tedna, ki je večino NewyorCanov zvabil iz mesta? New York je mesto bogatašev, a kljub temu mi nikoli ni bilo jasno, kako lahko na podeželje zbeži toliko ljudi hkrati. Kakšno podeželje neki! Jezera in listnati gozdovi prelepega novoangleškega Connecticuta so za prebivalce države, ki ne prizna daljav, dlje od sončnih Havajev ali divjega Las Vegasa. Amerika je še vedno obsedena s soncem. Na skrivaj so z njim obsedeni celo NewyorCani, ki se drugače še najraje sprehajajo po ulicah v malce zastareli, malce punkovski, a Se vedno prijetni in elegantni Črnini. Četrti julij je za številne Američane samo lepa priložnost za pobeg v sončne, brezskrbne kraje. Neodvisnost so si priborih že leta 1776 in za mnoge je nekaj oddaljenega, eksotičnega in ne povsem povezanega z resničnostjo. Raziskave kažejo, da od vseh razvitih držav samo še Japonci delajo vec, če pa bo produktivnost (ob nespremi-njanju plač) naraščala v tem tempu, bodo kmalu prehiteli Se Japonce. Nic Čudnega, Ce hočejo Američani počivati. Toda Slovence, ki smo nedavno praznovali obletnico neodvisnosti, bo zanimala ameriška zgodba, pa Čeprav je stara že 219 let. Ameriška revolucija je bila upor preprostih ljudi, ki so hoteli sami odločati o svoji usodi - in jih potihoma spremenila iz Evropejcev v Američane. Ko se je leta 1773 vse začelo z dogodki, ki so pripe-Ijah do bostonske Čajanke, se jih je velika večina še vedno počutila angleškega rodu. Ni bilo še dolgo, odkar so se odpravili cez ocean s Stare ceh-na Toda parlament v Londonu so bolj od ameriških skrbele vzhodne kolonije v Indiji. O Ameriki ni razpravljal kar dve leti, zato ni nihče protestiral, ko je ministrski predsednik kralja Jurija m. skušal na ameriški račun reševati imperialno Vzhodnoindijsko družbo. Ta biser britanskega kolonializma je namreč zašel v hude dolgove, večinoma zaradi davkov in drugih finančnih zahtev države, ki je vise- la na družbi kot pijavka. Lord Norih je ukinil vse davke na Caj, ki ga je Vzhodnoindijska družba prodala v Ameriki, in je računal, da bo s tem ubil dve muhi na en mah, rešil družbo in uničil cvetoče tihotapstvo Čaja. Teoretično je imel prav, toda uštel se je pri najpomembnejšem. Ameriški tihotapci so bih namreč »naši fantje«. Čaja niso tihotapili enooki gusarji, ampak sta s tem sosedova fanta John in Joe preživljala družino. Za rojevajoče se ameriške pohticne voditelje, ki so imeli počasi dovolj londonskih ukazov, je bilo to kapljica Cez rob. Ko so prve ladje z indijskim Čajem prispele v ameriška pristanišča, so se pripravih na Čajanko s slano vodo. V Bostonu so Caj stresli v vodo in temni listi so preplaviti pristanišče. Drugje niso dovolili, da bi ladje raztovoriti. Ko so novice o teh dogodkih prispele v London, je jezni angleški parlament sprejel vrsto zakonov, s katerimi je hotel kaznovati uporne Američane, med drugim je zaprl bostonsko pristanišče. Caj se je poCasi kuhal do vrelišča in aprila 1775 se je angleška vojska prvič spopadla z oboroženimi ameriškimi skupinami. Sveta previdnost varuje norce, pijance in Združene države Amerike, trdi pregovor iz tistih časov. Sledila je sedemletna vojna, v kateri je general George VVashington z vec vojaške sreče kot pameti premagal vojsko najmočnejše države tedanjega sveta. Toda kmečki fantje, ki jim je z veti-ko težavo poveljeval, so premagali Angleže predvsem zato, ker je nemogoče nadzorovati tako daljno državo, Ce se upira. Leto dni po izbruhu spopadov, četrtega julija 1776, so ameriški voditelji v Philadelphiji razglasih deklaracijo o neodvisnosti. Sestavil jo je Thomas Jefferson. Kralj Jurij IB. je ta dan zapisal v svoj dnevnik: »Nic pomembnega se ni zgodilo.« Novice so tedaj potovale počasi, zlasti Ce so morale prepluli ocean. Ljudje imajo pravico in dolžnost, da vržejo vlado, zaradi katere trpijo, piše v ameriški deklaraciji neodvisnosti. Zaradi lepote in moralnosti svoje revolucije so Američani še danes občutljivi na krivice, ki se dogajajo drugim. Zato so globoko v sebi pred številnimi Evropejci razumeli tudi slovensko neodvisnost, tudi zato so v bosanski vojni trdneje kot drugi na strani žrtev srbskih napadov. A tudi Amerika ni vec vsemogočna. Obletnica revolucije je predvsem parada na vvashingtonsld Ustavni aveniji in veličastni ognjemet v New Yorku, med katerim so z natančnim računalniškim načrtovanjem izstrelili v nebo dvajset tisoč barvastih iluzij. Angleži že dolgo niso sovražniki, celo pomembni niso vec. Celo Rusi niso vec pomembni. Vesoljski ladji, ameriška Atlantis in ruska Mir, sta se združili v vesolju - in nihče ni razburjen. Konec koncev je morala ameriške revolucije globlja od povsem navadnih spopadov med oddaljenimi državami. Ameriška revolucija, ki so jo praznovati včeraj, je določala temelje svobode. Tisti, ki skušajo bostonsko čajanko odpraviti z navadnim uporom proti prehudim davkom države, se motijo. Upor proti previsokim davkom je lahko tudi najžlahtnejši izraz hrepenenja po svobodi! VOLITVE IN REFERENDUM V ARMENIJI Petrosjan naj bi dobil večja pooblastila Opozicija svari, da utegne v državi zavladati avtoritarni režim EREVAN - Danes Armenci prvič po razglasitvi neodvisnosti pred štirimi leti volijo parlamentarne poslance, obenem pa se odločajo tudi o spremembi ustave, ki naj bi razširila pooblastila predsednika države Levona Petrosjana. Opozicijski predstavniki vidijo v sirjenju predsednikovih pristojnosti nevarnost postopnega drsenja v avtoritarni režim. Vasgen Manukjan, prvi predsednik vlade po neodvisnosti in nekdanji tesni sode-lovec predsednika Petrosjana zdaj vodi opozicijsko Narodno demokratsko zvezo. Po njegovem mnenju vladajoča stranka Vsearmensko narodno gibanje ne more zagotoviti poštenih volitev. Manukjan trdi, da je volilni zakon pisan na kožo vladajoče garniture in že vnaprej izključuje številne opozicijske skupine, oblast pa naj bi menda nadzirala tudi volilne komisije. »Verodostojnosti volilnih izidov ni mogoče preverjati. Oblast si lahko izmisli kakršnokoli številko. V taksni državi volitve izgubljajo smisel,« je pesimističen Manukjan. Petdesetletni predsednik Petrosjan je bil na svoj položaj demokratično izvoljen leta 1991 in uživa podporo mednarodnih finančnih institucij, ker mu je uspelo v težkih razmerah stabilizirati gospodarstvo države. Predsednik je skrivnostna osebnost, saj živi odmaknjen od oči novinarjev in javnosti ter le poredko sklicuje tiskovne konference. Glasniki njegove politike so predstavniki drugih vej oblasti. Predsednik parlamenta Babken Arark-cjan zavrača kritike o nepoštenosti volitev, ki jih bo nadzorovalo več kot tristo tujih opazovalcev: »Volilni zakon omogoča vsem strankam enakopravno udeležbo v predvolilni kampanji.« Volilna komisija pa osmim strankam ni dovolila sodelovanja na volitvah, ker naj bi bile njihove prošnje nepopolne oziroma s ponarejenimi podpisi. Največjemu opozicijskemu gibanju Da-Snaki je bilo že decembra z razsodbo vrhovnega sodišča za pol leta prepovedano delovanje. Obenem je prenehalo izhajati nekaj časnikov, povezanih s tem gibanjem. Njegovi poslanci so sicer lahko nadaljevali svoje delo, stranka pa bo imela listo kandidatov tudi na tokratnih vohtvah. Mesec dni pred volitvami je nastal močan blok, sestavljen iz trinajstih opozicijskih strank. Predstavniki te predvolilne koalicije trdijo, da njihov namen ni v tem, da bi premagali vladajočo stranko, temveč želijo vzpostaviti prvotno stanje. Nigel Stephenson / Reuter Danes so v Armeniji prve parlamentarne volitve po razglasitvi neodvisnosti, hkrati pa poteka tudi referendum o novi ustavi, ki naj bi razširila pooblastila predsednika Petrosjana. površina: 29.800 km2 vera: kristjani GOSPODARSTVO Prevladuje kemična industrija (umetne snovi in gnojila). Glavne kmetijske panoge so pridelava bombaža, sadjarstvo in vinogradništvo. ZGODOVINA 1920: Armenija postane sovjetska republika. 1988: Začetek spopadov med Azerbajdžanci in Armenci v enklavi Gorski Karabah. V bojih je ubitih na tisoče ljudi; maja 1994 začne veljati premirje. december Katastrofalni potres zahteva več kot 1988: 25 tisoč žrtev. september Razglasitev neodvisnosti po razpadu 1991: Sovjetske zveze. REOIEfl KOLESARSTVO / NA TOURU 67 KM DOLG EKIPNI KRONOMETER Slavje Beizinove ekipe Gevviss-Ballan Jalabert je rumeno majico ubranil za vsega osem sekund - Na 2. mestu zdaj Italijan Gotti ALEN^ON - Kolesarji se 6a včerajšnjem 67 kilometrov . §ern ekipnem kronometru 11180 Podrejali napovedim in Popravili kar nekaj prese-TeCeni- Mnogi so pričakovali, a ekipa ONCE, čeprav ima v ovojih vrstah kar sedem do-dh kronometristov, na Tou-dr ne bo zmogla ubraniti ru-|nene majice Laurenta Jala-erla, in da bo Mapei-GB z oiningerjem na čelu prvič ^el mero Indurainu. Vse možnosti so bile Se 0 Prte, ko je kot 18. Startala elQPa Gevviss-Ballana z Ru-®°m Berzinom na čelu in že P° prvem vmesnem času do-Segla odbčen rezultat. Enako odo pri drugem merjenju, R8 tudi pri tretjem. Ekipa NCE je imela srečo, da je a na progo za Gevviss-Balla-n°ni, saj je lahko spremljala 0S6žke tekmecev in temu Primerno prilagajala ritem vožnje. Kljub temu je moral Jalabert na koncu postrgati vse moči in Se zadnjič pognati svoje moštvo v boj z uro. Prvega mesta sicer niso mogli več ogroziti, pojavila pa se je nova nevarnost z malo znanim imenom Ivan Gotti. Italijan Gotti, ki je v skupnem seštevku za Jalabertom zaostajal za 43 sekund, je imel pri tretjem merjenju na 42 kilometrih prednost 35 sekund pred ekipo ONCE in ob dobrem nadaljevanju ekipe se mu je nasmihala rumena majica. Nekako v tem času je postalo jasno, da Ro-mingerjev Mapei-GB, ki se je na progo podal kot dvajseti, ne deluje tako, kot bi moral, saj so po drugem merjenju že močno zaostajali za dosežkom Gevviss-Ballana in bili le Se boj z Banestom. Jalabert je tako gnal dalje in na cilju si je ekipa ONCE lahko čestitala, saj so obranili rumeno majico za vsega osem sekund. Tudi sicer sta tako »rumeni« Jalabert kot »zeleni« Ab-dudžaparov v svojih ekipah delovala kot dobro namazani kolesi, kar pa ne bi mogli reči za »gorskega kralja« Frangoi-sa Simona, ki je imel očitno slab dan, saj se je večino časa vozil kot zadnji, naposled pa moral celo zapustiti konvoj Castorame. Razočaranje je doživel tudi Armand de las Cuevas, ki od cilja v Parizu morda pričakuje celo stopničke, saj je po včerajšnji slabi predstavi Castorame izgubil kar precej mest. Berzin je izmed vseh favoritov lahko najbolj zadovoljen, saj je v skupnem vrstnem redu uvrščen pred Indurainom in Romingerjem. Kaj se je pravzaprav zgodilo z Romingerjem in njego- Moštvo Gewiss Ballan na zmagovalnem odru (AP) vim moštvom? Uganili ste! Počila je guma - od devetih možnih koles je usoda vnovič izbrala Romingerja. »Prvič od lanskega Toura,« je ugotovil Tony in odkril, da za Indurainom že zaostaja za 29 sekund. Danes bo na sporedu 4. etapa od Alengona do Le Ha-vrea, dolga 162 kilometrov. Start te razmeroma težke in razgibane etape, ki je kot ustvarjena za pobege, bo ob 13.35, cilj pa predvidoma ob 17.30. Kaj lahko se zgodi, da bo danes na etapno zmago vozil Thierry Marie, ki je doma v Le Havreu in je to v preteklosti - sicer brez uspeha -že poskusa!. TENIS / ZENSKI ČETRTFINALNI DVOBOJI V VVIMBLEDONU Španka Sanchezova se je po osmih letih prvič uvrstila v polfinale ^ ženskem teniškem 8yetu nic novega. V pol-'nale vvimbledonskega Urnirja za veliki slam so s® po pričakovanjih uvr-8 rte prve štiri nosilke, jevilka ena, Nemka ■ , ,effl Graf, se bo v ju-rtsnjern polfinalu pome-I a s 4. nosilko Čehinjo an° Novotno, druga §ralka na svetu, Španka rantxa Sanchez pa s 3. °silko in lansko zmago-alko, rojakinjo Conchi-to Martinez. . V četrtfinalu sta bila .^enačena le dva dvo-0)a. Conchita Martinez } 3 let) je imela z Iju-jenko londonskih gle-alcev, Argentinko Ga-rtelo Sabatini, res ve-. dela. Začela je zelo rtTno in ze zgubljala s ■G potem ko je predala ve igri, v katerih je ser-rtala. Izkušena Sabati-IJbeva, ki je v VVimble-°rtu prvič nastopila Pred desetimi leti kot Petnajstletni up, je na-sPr°tnikove napake s 8v°jim močnim napa-°ni pridno izkoristila. . °da temperamentna partinezova je popravi-a servis in z osvojitvijo sedmih zaporednih iger napovedala lahko zmago, ki pa se ji ni posrečila. Potem, ko v osmi igri drugega seta (5:2) ni izkoristila dveh zaključnih zog, je vnovič popustila in Argentinka je izsilila tie break, v katerem je pri rezultatu 6:4 spet izničila nasprtniko-vo match-žogo, nazadnje pa je Martinezova odločilno točko izbojevala z volejem ob mreži. »Pričakovala sem trd dvoboj. V začetku sem bila res živčna, nato pa sem se le obvladala, a samo do dveh match-žo-gah,« je po dvoboju povedala Španka. Se bolj od nje se je uvrstitve v polfinale veselila Arantxa Sanchez, saj je v VVimbledonu po osmih letih prvič v karieri prišla tako daleč. Njena nasprotnica v četrtfinalu, Nizozemka Brenda Schultz - Mc Carty, je vodila v obeh setih, toda Sanchezova je odlično igrala prav v ključnih trenuktih dvoboja. V prvem setu, ko je izgubljala s 4:3 je dosegla 12 od naslednjih trinajstih točk, v Aranbca Sanchez prvič v polfinalu (AP) Rezultati moštvenega kronometra: 1. Gevviss Ballan (Ita) 1:13.10 (54.08 km/h), 2. ONCE (Spa) +0.35, 3. Banesto (Spa) +0.59, 4. Mapei GB (Ita), 5. MG Tech-nogym (Ita) +1.33, 6. Motorola (ZDA) +1.59, 7. Festina (Andora) +2.21, 8. Lampre (Ita) +2.27, 9. Castorama (Fra) +2.32, 10. Novell (Niz) +2.51, 11. Brescialat (Ita) +2.56, 12. Polti (Ita) +3.09, 13. Carrera (Ita) +3.11, 14. Telekom-ZG (Nem/Ita) +3.15, 15. Mercatone Uno (S.Mar) +3.18, 16. AKI-Gi-piemme (Mon) +4.26, 17. TVM (Niz) +4.46, 18. GAN (Fra) +4.50, 19. Kelme (Spa) +5.01, 20. Chazal (Fra) +5.12, 21. Lotto (Bel) +5.53 Skupni vrstni red: 1. Jalabert (Fra - ONCE) 12:38.35, 2. Gotti (Ita - Gevviss Ballan) +0.08, 3. Riis (Dan - Gevviss Ballan) +0.09, 4. Colombo (Ita - Gevviss Ballan) +0.12, 5. Mauri (Spa - ONCE) +0.25, 6. Ztille (Svi - ONCE) +0.26, 7. Bruyneel (Bel -ONCE) +0.32, 8. Berzin (Rus - Gevviss Ballan) +0.35, 9. Frattini (Ita - Gevviss Ballan) +0.38, 10. Cenghialta (Ita -Gevviss Ballan) +0.51, 11. Indurain (Spa - Banesto) +0.58, 12. Aparicio (Spa -Banesto) +0.59, 13. Rojas (Spa - ONCE) +1.01, 14. Breukink (Niz - ONCE) +1.16, 15. Baldato (Ita - MG Technogym), 16. Gonzales (Spa - Mapei GB) +1.24, 17. Rominger (Svi - Mapei GB) +1.27, 18. Bontempi (Ita -Gevviss Ballan) +1.36, 19. Mauleon (Spa - Mapei GB) +1.38, 20. Escartin (Spa -Mapei GB) +1.39. (JuM) NOVICE Umrl Pancho Gonzales LONDON (dpa) - V Las Vegasu je v 67. letu starosti za rakom umrl dvakratni zmagovalec odprtega teniškega prvenstva ZDA Pancho Gonzales. To so včeraj sporočili na turnirju v VVimbledonu. V Londonu se je Gonzales leta 1969 vpisal v teniško zgodovino. V prvem krogu je namreč premagal Char-lieja Pasarella z 22:24, 1:6, 16:14, 6:3 11:9. Tekmeca sta v 5 urah in 12 minutah odigrala 112 iger, kar je vse do danes najdaljši dvoboj v zgodovini Wim-bledona. Njegova največja uspeha poleg zmag na US Opnu sta bili zmagi v dvojicah na odprtem prvenstvu Francije in v VVimbledonu, obe pa je dosegel leta 1949. Ginola v Nevvcastlu LONDON - Napadalec Pariš St. Germaina David Ginola bo v prihodnji sezoni igral za nagleški Nevvcaslte United, ki je francoskemu klubui odštel 2, 5 milijonov funtov odškodnine. Maradona spet 2. oktobra BUENOS AIRES - Diego Armando Maradona bo spet stopil na igrišče 2. oktobra v prijateljski tekmi, ki jo bo njegov novi (in nekdanji) klub Boca Ju-niors odigral proti italijanskemu moštvu, katerega ime pa se ni znano. Tako zagotavlja predsednik Boce Juniors Alegre, čeprav ni jasno, zakaj naj bi bila tekma v Mendozi in ne na Bocinem stadionu »Bombonera« v Buenos Airesu. V naslednjih mah bo Boca obenem najavila nakup Claudia Cannigie, ki je član Rome, a je bil na posojilu pri Benfici. Območje olimpijskih iger leta 2000 zastrupljeno CANBERA (STA) - Vlada avstralske zvezne države Novi južni VVales je objavila poročilo, ki nakazuje, da je bil pred dvema letoma, ko se je dodeljevala pravica za organizacijo olimpijskih iger leta 2000, prikrit problem okužbe območja, na katerem naj bi v Sydneyju zgraditi olimpijsko vas. Območje, nekdaj odlagališče opreme v lasti mornarice, je zastrupljeno z zelo strupenim dioksinom in drugimi kemičnimi snovmi, čiščenje pa naj bi zahtevalo več deset miljonov dolarjev. Ze leta 1992 je obstajalo poročilo o problemu, ki pa zaradi strahu, da Syd-ney ne bi dobil olimpijskih iger, ni bilo predloženo vladi. Ko je Sydney dobil status gostitelja, so sydneyjske olimpijske igre veljale kot »zelene«. Sabo spet trener kijevskega Dinama KIJEV (dpa) - Uspešen trener Josef Sabo se vrača k ukrajinskemu prvaku Dinamu iz Kijeva. Klubsko vodstvo ga je znova zaposlilo, potem ko ga je po porazu z 1:4 na domačem igrišču proti Bayemu v evropski ligi prvakov decembra 1994 odpustilo. Pacult eno leto pri Austrii DUNAJ (dpa) - Peter Pacult, nogometaš nemškega prvoligaša TSV 1860 Miinchen, bo prestopil k dunajski Austrii. Petintridesetletni igralec in 21-krati avstrijski prvaki so se sporazumeti za enoletno pogodbo. Avstrijec je »leve« lahko zapustil brez odškodnine, včeraj je že treniral z igralci Austrie in z njimi odpotoval na priprave v Tiimitz. drugem setu pa je nasprotnico ujela v osmi igri, v tie breaku pa zmagala s 7:4. »Igrala sem dobro, ona pa še boljše,« je dejala Schultzova, ki ji je pred dvema mesecema umrla mati Rita, v zadnjih dveh dneh pa je bila v skrbeh nad usodo svojega pogrešanega partnerja v mešanih dvojicah, Murphyja Jen-sena. Igralčeva mati je včeraj televizijski postaji Sky TV izjavila, da je njen sin na varnem, vendar nihče ne ve, čemu je zapustil London in kam je pravzaprav odšel. Ostala dva včerajšnja dvoboja sta bila povsem enosmerna. Steffi Graf (osmič v polfinalu) je Fernandezovi v prvem nizu prepustila tri igre, v drugem pa nobene, Da-tejeva pa je proti Novot-ni zbrala vsega pet iger. Četrtfinalni izidi, ženske: Arantxa Sanchez (Spa, 2) - Brenda Schultz - McCarthy (Niz) 6:4, 7:6 (7:4), Conchita Martinez (Spa, 3) -Gabriela Sabatini (Arg, 8) 7:5, 7:6 (7:5), Steffi Graf (Nem, 1) - Mary Joe Fernandez (Zda, 13) 6:3, 6:0, Jana Novotna (Ces, 4) - Kimiko Date (Jap, 6) 6:2, 6:3. r NOGOMET / V URUGVAJU DANES ZAČETEK ČOPE AMERICA -j Zvezdniki se že sončijo Mlada Argentina favorit Večini gre le za razkazovanje narodnega ponosa MONTEVIDEO - Čopa America, najstarejSe nogometno celinsko prvenstvo. Medtem ko je v Evropi do uresničitve takega načrta prišlo dokaj pozno, merijo Juznoameričane moči že od leta 1916, ko je prva izvedba zagledala luč dneva v Urugvaju. Ta majhna državica, ki je leta 1930 gostila prvo SP, bo letos sprejela dvanajsterico udeležencev jubilejne 30. Čope America. Zgodovina Ameriškega pokala je bolj ati manj zanimiva - odvisno pač od tega, če so tradicionalne velesile razpolagale z veliki zvezdniki ati pa so preživljale obdobje suhih krav. Le-teh so se okoristile tiste reprezentance, ki splošno gledano nimajo prevelike teze: po dvakrat sta zmagala Peru in Paragvaj, enkrat pa celo Bolivija. Sicer sta največ uspehov zabeležila Urugvaj in Argentina (vsaka deset), Brazilija pa je bila najboljša le štirikrat. Vsakič je tekmovanje neizprosno razkazovanje narodnega ponosa, glavna posledica pa je ta, da so slabše ekipe zelo grobe in prekrškov, zrelih za invalidsko pokojnino nikoli ne zmanjka. Zanemarljiva ni niti vloga socialne varovalke: Južnoamericani za tri tedne po- zabijo, da so pravzaprav vsi od prvega do predzadnjega lačni. Tokrat se bo gotovo iskrilo na tekmi med Ekvadorjem in Perujem, saj sta si ti dve državi v laseh zaradi nekaj hektarjev pragozda. Vsekakor velja še omeniti, da sta se zadnje izvedbe (leta 1993 v Ekvadorju) prvič udeležila tudi gosta iz severno-srednjeameriške zveze, Združene države in Mehika. Sladokusci, ki v zadnjih letih že itak niso uživati zaradi vse bolj očitne premoči Brazilije in še posebno Argentine, tudi tokrat naj ne bi prišli na svoj račun. Z mestom več, ki ga ima Južna Amerika na naslednjem SP, je glavni in zdaj tudi lažje uresničljivi cilj za slabše ekipe postala uvrstitev med dvaintrideseterico. Paragvaj, Peru, Bolivija, Čile in Ekvador (nekako v kakovostnem vrstnem redu...) bodo letos preizkusiti mlade igralce, ki se bodo čez eno leto začeli boriti za pot v Francijo leta 1998. Urugvaj preživlja nemajhno krizo in je gostitelj samo zaradi dobronamerne odločitve, da se bo deseterica južnoameriških držav odslej enakopravno zvrstila pri organizaciji tega tekmovanja. »Zibelka« južnoameriškega nogometa res premore legendarni stadion Centenario, brlog domače reprezentance in hram za približno 100 tisoč fanatikov, toda ostala prizorišča v Maldonadu, Paysandiiju in Riveri so prenovili ali celo spraviti na noge iz niča tik pred začetkom. Brazilija se predstavlja brez mnogih svetovniti prvakov, katerim ekonomsko manj pomembni nastopi ne dišijo preveč. Ob zgodovinskem omalovaževanju »carioc« je tudi njihova motivacija vprašljiva. Zato bo vse razen končna zmaga Argentine veliko presenečenje. Vrsta Daniela Passarelle je večinoma sestavljena iz mlajših igralcev (med drugimi tudi Interjevec Ja-vier Zanetti in možna »Italijana« Sorin in Ayala), tu je še 18-letni Gallardo, zaigrali pa bodo tudi Chamot, Balbo in Batistuta. Skupina A: Urugvaj, Mehika, Paragvaj, Venezuela. Skupina B: Brazilija, Kolumbija, Ekvador, Peru. Skupina C: Argentina, Bolivija, Čile, ZDA. SPORED: kvalifikacije so na sporedu od 5. do 14. julija, napredujeta pa prvi dve uvrščeni iz vsake skupine in najboljši tretjeuvrsceni ekipi. Četrtfinale igrajo 16. in 17., polfinala 19. in 20., finale pa 23. julija (dk) ► Sreda, 5. julija 1995 ŠPORT NOVICE ATLETIKA / NA 2000 METROV NA MITINGU V PARIZU Motarrese na zatožni klopi RIM - Zaradi izkoriščanja uradnih funkcij je javni tožilec Gloria Attanasio zahtevala sodni postopek zoper predsednika nogometne zveze Antonia Ma-tarreseja. Gre za obtožbo, da je predsednik lani privolil v vpis Torina in Cosenze v A oziroma B ligo, kljub temu, da društvi nista izpolnjevali finančnih pogojev za nastop v poklicnih prvenstvih. Ferlaino in Gallo »prijatelja« NAPOL! - Ni še točno jasno kako se bo celotna zadeva zgodila, toda Gallo in Ferlaino, zadnja dva lastnika Napolija, sta se vendarle pobotala in bosta s skupnimi močmi ter s še nekaterimi znanimi in še ne točneje opredeljenimi osebami skušala rešiti, kar se rešiti sploh da. Kot kaže pa glavni vir za sanacijo blagajne ne bodo žepi Ferlaina in ostalih, temveč prodaja najboljših igralcev. Gotovo bo odšel Cannavaro (Roma ali hiter?), drugega mladega branilca Tarantina si močno želi Sampdoria, Carbone je skrita želja Interja, Perugia pa cika na Agostinija. Kot nadomestilo naj bi prišli vseeno dobri igralci, a le na posodo: govori se o Di Caniu, Bii, Pančevu, Colonnese. Benetton okrepljen... TREVISO - Na »bolečo« izgubo Rusconija, ki odhaja v NBA ligo, je Benetton takoj reagiral. Nadomestilo za novopečenega centra Phoenix Sunsov je 23-letni Jugoslovan Željko Rebrača, od Birexa Verona je prišel 22-letni play-maker Davide Bonora, ki sicer ni še okreval po poškodbi kolenskih vezi, iz Floora Padova pa se je s posojila vrnil 20-letni center Roberto Chiacig. Na včerajšnji predstavitvi trojice nakupov je bil prisoten tudi Davide Pessina (Ste-fanel), ki naj bi prav tako prestopil k Benettonu. ...in Sisley prav tako TREVISO - Drugi tujec Sisleya, letošnjega drugouvrščenega v italijanskem odbojkarskem prvenstvu je Ukrajinec Aleksander Sadhin, ki je prišel iz bližnjega Schia. Sadhin je v domovini igral s Saktjorjem iz Donedca, v Italijo pa je prišel v sezoni 92-93 k modenskemu Paniniju, kjer je igral le eno leto, nato pa se je preselil k Wiiberju Schio. Danes začetek Mladinskih Iger RIM - Po mnogih letih brez slovenskih predstavnikov se danes v Rimu začenjajo Mladinske Igre, na katerih bo nastopilo skoraj 2 tisoč tekmovalcev od 11 do 14 let iz vseh dvajsetih italijaskih dežel in štirinajstih italijanskih skupnosti v tujini. 1066 deklet in 924 fantov se bo potegovalo za 40 individualnih ah ekipnih naslovov v atletiki, telovadbi, plavanju, nogometu, košarki, rokometu in odbojki. Uvod bo kot po tradiciji pripadel predsedniku republike Scalfaru, slovesna otvoritev pa bo zvečer na Stadiu dei Marmi. Lani so bili presenetljivo najuspešnejši brazilski Italijani pred Venetom in Sicilijo. Prva runda za Rosijo RIM - Obsodba (ah oprostitev?) boksarja Gianfranca Rosija, ki je bil »pozitiven« na doping kontroh 17. maja po srečanju za svetovni naslov proti Vernu Phillipsu, bo padla šele 10. julija. Športni sodnik je namreč sprejel prošnjo boksarja in njegovih odvetnikov, da tudi zdravniki njegovega štaba posredujejo svoje poročilo. Rosijevi odvetniki so izrazih svoje zadovoljstvo za potezo sodnika in so zdaj glede morebitne oprostitve, ah bolje povedano preklica prvotne sodbe, dokaj optimistično razpoloženi. Morceli je izboljšal osem let star rekord Prejšnjo znamko Aouite je popravil za skoraj tri sekunde - Etiopijecu Gebreselasieju ni uspelo PARIZ - Alžirec Nou-reddine Morceli je na mitingu Grand Prix v Parizu v teku na 2000 metrov s časom 4:47.88 popravil osem let star svetovni rekord. Od prejšnjega rekorderja Maročana Saida Aouite je bil hitrejši za dve sekundi in 93 stotink. Morceliju je k rekordu pomagal Američan Teren-ce Herrington, ki je vlekel tekače v prvi polovici. Ze po rezultatu po 1000 metrih je bilo videti, da bo padel rekord, kar se je na koncu tudi zgodilo. Za Morcelija je to že četrti svetovni rekord na štirih različnih razdaljah. Pripadajo mu namreč tudi še bolj prestižni rekordi na 1500 in 3000 m ter v milji Nov svetovni rekord je napovedoval tudi Etiopijec Gebreselasie v teku na 5000 metrov. Čeprav je dosegel soliden rezultat 13:07.81, pa od rekorda ni bilo nič. Anglež Linford Christie je petič v karieri premagal Američana Carla Levvisa. Michael Johnson Christie je s časom 10.08 zmagal, Lewis pa je bil s časom 10.25 šele peti. Velika tekmeca sta imela do zdaj že 17 medsebojnih obračunov. Američan je bi boljši v 12 primerih, Christieju pa je to peta zmaga, od tega je dosegel štiri zaporedne. Lewis je bil po tekmi razočaran: »Zmožen sem veliko boljšega teka. Se posebno sem nezadovoljen s Startom. Upam, da bom v prihodnje boljši,« je dejal. V teku na 200 metrov je Američan Michael Johnson dokazal, da je praktično nepremagljiv. Z rezultatom 19.92 je dosegel odličen rezultat, vendar mu je pri tem pomagal krepko premočan veter. Slovenka Brigita Bukovec je na 100 metrov z ovirami s časom 12.93 zasedla tretje mesto. Z odličnim rezultatom 12.52 je bila najboljša Kazahstanka Olga Sišigina. Francozinja Marie Jose Pereč je dosegla svojo prvo veliko zmago v teku na 400 metrov z ovirami. S časom 54.48 je izboljšala francoski rekord. »To še zmeraj ni moja glavna disciplina. Imam še veliko rezerve, zato moram z delom še nadaljevati,« je dejala Pe-recova. Izidi: moški - 100 m (veter: + 0.80 m/s): 1. Christie (VB) 10.06, 2. D. Ezinvva (Nig) 10.08, 3. Fredericks (Nam) 10.12, 4. Drummond (ZDA) 10.18, 5. Lewis (ZDA) 10.25; 200 m: 1. M. Johnson (ZDA) 19.92, 2. Marsh (ZDA) 20.44, 3. Moen (Nor) 20.41, 4. Effiong (Nig) 20.49, 5. Stevens (Bel) 20.52; 800 m: 1. Koncyzlo (Fra) 1:46.12, 2. Hatungi-mana (Buru) 1:46.45, 3. Douglas (Nor) 1:46.86, 4. Parilla (ZDA) 1:47.40, 5. Koech (Ken) 1:48.13; 2000 m: 1. Morceli (Alž) 4:47.88 (svetovni rekord), 2. 0‘Sulhvan (Irs) 4:57.01, 3. El Basir (Mar) 4:58.18, 4. Spivey (ZDA) 4:59.19, 5. Benfares (Fra) 4:59.50; 5000 m: 1. Gebreselasie (Eti) 13:07.81, 2. Kororia (Ken) 13:14.36, 3. Skah (Mar) 13:19.19, 4. Ntawulkikura (Rua) 13:20.87, 5. Azaioj (Alž) 13:28.81; 110 m ovire (+ Pietro Mennea se bo danes »branil« pred naskokom M. Johnsona LAUSANNE - Michael Johnson bo danes vnovič skušal potolči svetovni rekord Pietra Mennee. Cas 19.72 je Italijan na 200 m dosegel leta 1979 na Uni-verziadah v Ciudadu Mexico in je doslej vzdržal pred številnimi poskusi prav Johnsona, Marsha in Regisa. Miting v Lausannu je za Johnsona kot nalašč: steza mu je posebno všeč, organizatorji pa so poskr-beh za ustrezno konkurenco, saj bosta ob ameriškem šampionu tekla se Mike Mrash in Frankie Fredericks, prisotnost Carla Levvisa pa tehnično ni več tako pomembna. Michael Johnson pa se bo v Lausannu tudi pred-stavil predsedniku MOK-a Juan Antoniu Samaranchu in ga skušal prepričati, naj spremeni umik atletskih tekem OI v Atlanti. Finala na 200 in 400 metrov sta namreč na sporedu v razdobju pičlih dveh ur, tako da bi bila dvojna zmaga za še tako dobrega atleta kot je Johnson skoraj utopija. KOŠARKA /TEČAJ ZA NAJMLAJŠE Jadranovega tabora se je udeležilo kar 128 otrok Za mlade upe je skrbelo 21 trenerjev - Obilo zabave h mikavno srečanje z našimi košarkarskimi asi Košarkarski klub Jadran je tudi letos priredil enotedenski tečaj za mlajše in najmlajše otroke. Tako kot pred enim letom je pobuda povsem uspela, saj je bilo vpisanih kar 128 otrok (od letnika 1981 do 1989), ki so se vsak dan podih za žogo, zabavali, igrali in tekmovah v raznih igricah, poligonih in zabavnih tekmovanjih. Najbolj uspešna je bila večurna »bitka« z vodnimi balončki med trenerji in vsemi otroki). Zaradi velikega števila vpisanih je vodja tabora Andrej Vremec zaposlil kar 21 trenerjev (Stojan Corbatti, Walter Corbatti, Slavica Delibašič, Christian Arena, Marko Hmeljak, Michel Grbec, Andrej Pavlica, Matija Jogan, Andrej Petaros, Coran Terzič, Gordan Miralem, Peter Franco, Kristjan Slavec, Boštjan Starc, Aljoša Fonda, Paolo Pro, Devan Taučer, Martin Guštin, Marjanka Ban, Ivana Franco, Miran Krizetič) in vsakemu zaupal po eno skupino. Dnevni red se je pričel z jutranjim zborom ob 9.30 Otroke iz bolj oddaljenih krajev so na kraj vadbe pripeljali kar s sed- mimi kombiji, šoferja pa sta bila Marco Paolillo in Kristjan Briščik). Zjutraj so se ekipe zvrstile na raznih igriščih (openski Prosvetni dom, telovadnica Ervatti, telovadnica Proseške šole, opensko odprto igrišče ob kotalkališču in repenska telovadnica), pred in po kosilu pa so bile na vrsti skupinske igrice, ogled video posnetkov, risanje in podobno. Po kosilu in seveda neizogibnem času za počitek, so nekateri spet stekli na igrišča po skakajoče in barvane žoge, drugi so se opdravili na kak krajši izlet, tretji pa so se pomerih v kakšnem novem iznajdljivem tekmovanju. Časa je bilo vsekakor dovolj tudi za obisk nekaterih košarkarskih asov, ki so radovednim in zgovornim udeležencem povedali marsikaj o svojih izkušnjah in dogodivščinah. Na openski ploščadi so se tako zvr-stili Jan Budin, Boris Vitez, Marko Lokar in Dean Oberdan ter trenerji Walter Vatovec, Jure Krečič in Bo-ban Popovič. Vremec je s pomočjo skrbne tajnice Linde Zuccoli beležil izide raznih športnih tekmovanj v košarkarskih prvinah (prosti meti, 1:1, štafete), v soboto pa so bile na sporedu finalne tekme in seveda podelitev priznanj in nagrad, vsi pa so obljubili, da bodo prihodnje leto spet prišli na Poletov tabor (VJ) Alžirec Morceli po zmagovitem teku (AP) 3.0 m/s): 1. Crear (ZDA) 13.08, 2. A. Johnson (ZDA) 13.08, 3. Jackson (VB) 13.28, 4. Hawkins (ZDA) 13.30, 5. Fenner (Nem) 13.38; 400 m ovire: 1. Adkins (ZDA) 47.87, 2. Diagana (Fra) 48.16, 3. Matete (Zam) 48.79, 4. Nylander (Sve) 48.83, 5. Tverdohleb (Ukr) 48.88; 3000 m zapreke: 1. Gro-ghan (ZDA) 8:16.72, 2. Chirchir (Ken) 8:17.97, 3. Svenoy (Nor) 8:18.26, 4. Lambruschini (Ita) 8:21.34, 5. Al Asmari (Sau) 8:22.25; daljava: 1. Pedroso (Kub) 852, 2. Powell (ZDA) 852, 3. Streete-Thompson (ZDA) 830, 4. Beckford (Jam) 812, 5. McGhee (ZDA) 800; palica: 1. Bubka (Ukr) 590, 2. Brits (Jar) 585, 3. Starkey (ZDA) 575, 4. Huffman (ZDA) 570, 5. Cistjakov (Rus) 570; kopje: I. Hecht (Nem) 85.64, 2. Morujev (Rus) 85.26, 3. Henry (Nem) 84.94, 4. Sa-simovič (Blr) 82.90, 5. Ovčinikov (Rus) 82.46; ženske - 100 m (veter: + 0.8 m/s): 1. Ottey (Jam) II. 00, 2. Pintuševič (Ukr) 11.08, 3. Cuthbert (Jam) 11.10, 4. Guidry-White (ZDA) 11.13, 5. Onyali (Nig) 11.23; 200 m (+ 0.1 m/s); 1. Onyaly (Nig) 22.53, 2. Cuthbert (Jam) 22.63, 3. Pintuševič (Ukr) 22.71, 4. Malčugina (Rus) 22.89, 5. Trandenkova (Rus) 22.94; 800 m: 1. Rai-ney (ZDA) 1:59.12, 2. Dja-te (Fra) 1:59.36, 3. Rogačo-va (Rus) 1:59.52, 4. Men-des (Bra) 1:59.83, 5. Clark (ZDA) 1:59.87; ženske -100 m ovire: (+ 1.0): 1-Sišigina (Kaz) 12.52, 2. Rešetnikova (Rus) 12.80, 3. Bukovec (Slo) 12.93, 4. Tourret (Fra) 12.98, 5-Graudin (Rus) 13.01; 400 m ovire: 1. Pereč (Fra) 54.48, 2. Buford (ZDA) 54.67, 3. Batten (ZDA) 55.34, 4. Tirlea (Rom) 55.73, 5. Grdina (Rus) 56.08; višina: 1. Astafei (Nem) 201, 2. Babakova (Ukr) 199, 3. Motkova (Rus) 195, 4. Haugland (Nor) 195, 5. Guljajeva (Rus) 193; troskok: !• Prandževa (Bol) 14.71, 2. : Birjukova (Rus) 14.69, 3. Lasovskaja (Rus) 14.69, 4. Kravec (Ukr) 14.63, 5. CeD (Rus) 14.31; kopje: 1-Sikolenko (Blr) 65.90, 2. Auzeil (Fra) 62.44, 3. Ti' lea (Rom) 62.42, 4. Jeppe-sen (Dan) 60.92, 5. Nerius (Nem) 58.66. BEOGRAD / PO EP V KOŠARKI ---------------------- Srbski navijači so se znesli nad grško ambasado BEOGRAD - Grško veleposlaništvo v Beogradu je v noči slovesnega sprejema košarkarske reprezentance ZRJ morala plačati davek za žvižge grških navijačev na finalni tekmi evropskega prvenstva v Atenah. Nekaj tisoč navijačev se je odpravilo s Trga republike, kjer je bila glavna proslava, obkolilo zgradbo veleposlaništva ob vzklikih »Ne gremo v Grčijo na morje, izdali ste Srbijo...« ter diplomatsko stavbo zasula s steklenicami in (navijaškimi) baklami. Razbili so stekla na skoraj vseh oknih, se znesli nad vratarsko hišico, poškodovali še en avtomobil z diplomatskimi tablicami, na teraso v drugem nadstropju pa so vrgli dimno bombo. Po štiridesetih minutah divjanja so se navijači odpravili nazaj v središče mesta, na kraj incidenta pa je prišla velika policijska skupina. Grško veleposlaništvo je včeraj Ministrstvu za zunanje zadeve ZRJ poslalo ogorčen protest zaradi škode, ki so jo napravili Beograjčani. Ataše za stike z javnostjo grškega veleposlaništva, Spiri' don Hadzaras, je 0 omenjenem incidentu izjavil, da je to žalosten dogodek in slab primer moči televizije. Dogodek pred grškim veleposlaništvom je bil edini izgred, če ne upoštevamo pesmi, ki jo je zbrani množici s terase mestne skupščine odpel reprezentant Dejan To-maševid, v kateri je ob znanem refrenu pesmi Nocoj je naš večer (»Večeras je naše vede«) omenjen tudi hrvaški predsednik Franj0 Tudman in neuspeh hrvaškega moštva. Srbski tisk je njegov nastop označil kot rahlo pretiravanje v trenutkih radosti. Slabo vzdušje s finalne tekme v Atenah je ob zares navdušujočem sprejemu že pozabljen°> edine posledice pa bod° kot kaže utrpel® tukajšnje turističn® agencije. Kot piše beograjski dnevnik Politika, so dogodki v Atenah negativno vplivali na turizem, saj je bilo v agencijah že včeraj odpovedanih veliko aranžmajev za Grčijo. Maja Maršidevid ► ŠPORT Sreda, 5. julija 1995 19 __ INTERVJU / MATJAŽ ŠERCER ZAPUŠČA ŠK KRAS —1 PLAVANJE / ZA BOROVCA M. FERUGLIA »Tudi brez mene mora Kras ciljati na državni ženski naslov še pred letom 2000« Državni vrh le ni tako oddaljen Borov plavalec kot član reprezentance FJK nastopil na ekipnem DP za začetnike . Po devetih letih jzjemno uspešnega dela Je namiznoteniški od-®ek Športnega krožka kras zapustil trener Matjaž Šercer in se prebelil v Castelgofreddo v bližini Mantove. V Kra-s°vih vitrinah bodo nani spominjala priznanja za 19 osvojenih nržavnih naslovov v najrazličnejših, predv-sem mladinskih katego-njah in se preko 50 kolajn za druga in tretja rnesta na najvecjih tek-niovanjih v Italiji. V teh letih je Šercer v Zgoniku ustvaril celo vrsto J^ralk in igralcev, tako r;3 se lahko danes pri krasu ponašajo z izredno perspektivno žensko ekipo v A ligi, za katero raste še mlajši rod kva-ntetnih igralk. Vanja in . atja Milic, Ana Bersan jn najboljša tujka v Kanji Wang so zadostno Jamstvo, da se Krasu ni treba bati za tekmovalno prihodnost. Vsi ti podatki so Pravzaprav v ostrem nasprotju z vaSo odločitvijo, Vsak trener bi jn obliznil vse prste, Ce bi lahko treniral tako nadarjene igralke. Zakaj torej odhajate? »Vsakemu trenerju bi bilo težko pustiti tako sredino, kot je ta Pri Krasu. Meni, ki sem ]o dolga leta s pomočjo nrugih ustvarjal, je to Se toliko težje. Toda pri aS-letih sem moral raz-tnisliti tudi o svoji Prihodnosti. Iz Castel-gofredda sem dobil lzjemno ugodno ponudbo. Na drugi strani Sem bil moCno navezan na Kras, toda treniranje Je zame poklic, od kate-jaga živim sam in moja nružina. V Zgoniku mi niso mogli zagotoviti, da bi bil skupaj z ženo in hčerko, ki sta dolej živeli ločeno od mene v Murski Soboti in me, ko so zvedeli za ponudbo, ki sem jo dobil, niti niso preveč pregovarjali. Kras ima že dolgo Časa velike finančne težave, ki so dostikrat pogojevale tudi programiranje delovanja. Zaradi vsega tega sem se, sicer s težkim srcem, odločil za odhod. V Zgoniku sem namreč ob samem delu v telovadnici našel veliko res dobrih prijateljev in zato je bila moja odločitev še toliko težja.« Kakšna pa bo vaša nova zadolžitev? »Prevzel bom vodenje celotnega mladinskega sektorja v no-voustanovlejnem državnem centru v Ca-stelgofreddu. S prvo ekipo, ki se je zdaj okrepila še z Bulatovo in Semenzo, bom imel le občasno opravek. Cilj mojega novega društva je državni naslov, ob tem pa naj bi za prvo ekipo ustvarili nove mlade igralke in igralce, ki bodo kasneje lahko zaigrali na najvišjem nivoju. Doslej je bil mladinski sektor povsem nerazvit. Kot primer lahko navedem, da sta se na državno prvenstvo uvrstila le dva njihova igralca (na-raščajnica in mladi- v nec), oba pa sta izpadla že v prvem kolu. Problem je bil predvsem v pomanjkanju vadbenih prostorov. Zdaj, ko bo na razpolago novi center samo za namizni tenis, bi se moralo stanje popraviti, zame pa to predstavlja še dodatni izziv. Hitrih rezultatov ne pričakujem, prepričan pa sem, da bo načrtno delo obrodilo sadove.« Kaj pa druge vaše ambicije? »Moj cilj je, da bi v prihodnjih letih postal trener ene od reprezentanc. Mislim, da sem se pri Krasu z delom že dokazal, zdaj pa me Čaka nov izziv. Večkrat sem bil sicer že pomočnik, trenutno pomagam tudi pri slovenski reprezentanci, toda moj cilj je, kar je mislim povsem normalno za trenerje, postati prvi trener v eni od reprezentanc.« Kakšno bodočnost pa napovedujete Krasu? »Krasov najvecji problem je kritični finančni položaj, ki lahko pogojuje prihodnje naCrte. Kar pa se igralskega kadra tiče, se ne bojim za prihodnost zgoniškega društva. Mlade igralke počasi dozorevajo in zato še enkrat ponavljam, kar sem že večkrat rekel. Tudi brez Šercerja mora biti cilj Krasa ponovna osvojitev naslova ženskega državnega prvaka še pred letom 2000.« Rado Gruden Borov plavalec Mat-teo Feruglio se s 1. ekipnega državnega prvenstva za začetnike kategorije A, ki je bil konec prejšnjega tedna v Mol-venu pri Trentu, vraCa obogaten s koristnimi izkušnjami in z zavestjo, da v svoji kategorije le ne zaostaja preveč za samim državnim vrhom. V Molveni je nastopilo 17 deželnih reprezentanc, Feruglio pa je kot eden od desetih elanov selekcije FJK nastopil v treh disciplinah. Najbolje se je odrezal na 200 m prsno. S Časom 2:57, 07 je zasedel zelo dobro končno 6. mesto. Prvi trije uvrščeni tekmovalci so bili za razred boljši od vseh ostalih, od Četrtega mesta pa je Feruglia ločila samo poldruga sekunda. Na 100 m prosto je mladi borovec s Časom 1:22, 14 pristal na 11. mestu. Tu je precej razočaral, saj zmore plavati že krepko pod minuto 20 sekund. Ko bi na tej razdalji plaval, kot zmore, bi se lahko uvrstil celo zelo blizu zmagovalnega odra. Feruglio je sodeloval tudi v štafeti 4x100 m mešano (prsni slog), kjer je FJK zasedla osmo mesto. To je bila tudi (solidna) končna uvrstitev deželne reprezentance na moštveni lestvici, edini kolajni za FJK pa je osvojila Članica tržaške E dere Anna Penati. Borovci na močnem mitingu v Ljubljani Na zelo moCnem mednarodnem mladinskem plavalnem mitingu v 50-metrskem bazenu na Ko-leziji v Ljubljani so sodelovali tudi trije tekmo- valci PK Bor. Ker so tekmovali v istih skupinah s starejšimi tekmecemi borovci objektivno niso mogli računati na vidnejše uvrstitve, a so s svojimi Časovnimi dosežki povsem izpolnili pričakovanja. Biserka Cesar je tako na 100 m prosto s Časom 1:13, 75 resnično prijetno presenetila (35. mesto na 50), zelo dobro (33, 33) pa se je odrezala tudi na polovico krajši razdalji. Miloš Kalc je na 100 m prosto dosegel soliden Cas 1:07, 42 (38. na 68), leto dni starejši Christian Chirani pa je bil še za dve desetinki sekunde hitrejši in je pristal na 36. mestu. Oba borovca sta se dobro odrezala tudi na 50 m. Chirani je dosegel Cas 30, 57, Kalc pa 31, 10. Dober rezultat je Kalc dsosegel tudi na 100 m prsno (1:23, 65 in 15. mesto med 237 tekmovalci). Borovci so se pomerili tudi na daljših razdaljah (200 in celo 400 m) in zadovoljili svoje trenerje, posebno še, Ce upoštevamo, da niso navajeni tekmovati v 50-metrskih bazenih. Najboljši Borovi plavalci še naprej trdo trenirajo, saj jih prihodnji teden čaka nastop na deželnem finalu, ki bo predstavljaj vrhunec njihove tekmovalne sezone. Obvestila ZSSDI obvešCa, da bosta urada v Trstu in Gorici v juliju in avgustu odprta od 8. do 14. ure. SD SOVODNJE prireja športni praznik 21., 22., 23. in 24. julija ter 5., 6. in 7. avgusta. SK KRAS- odsek za rekreacijo organizira teCaj tenis za osnovnošolske in srednješolske otroke. Za vpisovanje in informacije pokličite v tajništvo društva, tel. št. 229477 v dneh: ponedeljek, sreda in četrtek od 17. do 19. ure ter v petek od 9. do 12. ure. JKCUPA vabi elane na društveni praznik, ki bo v soboto, 8. t. m., ob 19.30 v društvenem sedežu v Sesljanu. MLADINSKE IGRE / NAJBOLJ ŠTEVILČNA JE BILA SKUPINA OPENSKEGA DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA Naši učenci so v atletiki dosegli vrsto uspehov Šolsko leto se je že zaključilo in velika večina šo-J6v in študentov uživa zaslužene brezskrbne Počitnice. Kaj so se med šolskim letom naucih, so aiCki pokazali sebi in staršem na raznih zakljuc-/7 Prireditvah, prav pa je, da se spomnimo tudi, ,° 80 bili naši osnovnošolci uspešni na športnem Področju. ,^asi učenci so se udeležili mladinskih iger v etiki in to v vseh starostnih kategorijah, torej od t - jega do petega razreda. Številčno je bila najmoC-)sa skupina openskega didaktičnega ravnateljst-’ saj so ti uCenci nastopih v teku, štafeti in metu gJce, manj številna, zato pa nikakor ne manj po-embiia, je bila prisotnost učenčev šol Josip Ri-1C*C’ Oton Zupančič in Lojze Kokoravec Gorazd. 1X1 asi učenci so dosegli nekaj res dobrih rezulta-, > med katerimi kajpak izstopajo prva mesta Ro-rte Coretti iz trebenske šole in Karin Malalan iz Panske v teku na 50 metrov, Denisa lozze iz ba-vske in Nicolette Dessi iz trebenske šole v metu jrpgle ter vrsta dragih in tretjih mest ter ostalih so-annih uvrstitev, letnik 1988 Nasi učenci so nastopili v teku na 50 metrov v moški kot v ženski konkurenci. Najbolje se je mezal Peter Carli, kijev konkurenci 41 otrok zase-et tretje mesto, pri deklicah pa je bila najboljša Sa-k-olarich z desetim mestom na 40 tekmovalk. Rezultati Fantje: 1. G. Pignatelo (R. Manna), 3. Peter Carli (PT), 5. Dean Guštin (Bevk), 12.Federico De Stefani (RIB), 13. Andrea Skerlavaj (PT), 17. Luca Bergagna (BE), 19. Jernej SCek (PT), 28.Alex Indelicato (2UP), 33.Andrea Finessi (RIB), 38. Marin Mikulic (BE). Dekleta: 1. V. Diorio (Duca d Aosta), 10 Sara Co-larich(RIB), 12. Jasna Kneipp, 20. Helena Pertot, 22. Jasmin Pečar (vse BE), 31.Andreja Pameti (K-G). Letnik 1987 Tudi v tej kategoriji so naši uCenci nastopili v teku na 50 metrov. Pri fantih je bil najboljši Jan Sos-si s Četrtim mestom, pri dekletih pa sta prijetno presnetih Mateja Piccini in Taisija Cesar z dragim, oziroma tretjim mestom. Pri fantih je bilo tekmovalcev kar 95, pri dekletih pa 73. Rezultati Fantje: 1. P. Sgomba (Manna), 4. Jan Sossi, 17. Simon Rožac, 79. Olaf Simonettig (vsi BE), 82.Manuel Sustersich, 90. Sasmin Kalco (oba RIB). Dekleta: 1. P. Mocchi (Duca d Aosta), 2. Mateja Piccini (BE), 3. Taisija Cesar (PT), 10. Veronika Daneu, 39. Valentina Ronconi(RIB), 46. Tanja Skerk (ZUP) 57. Antonella Derin (obe BE), 71.Sara Car-cioth (ZUP). Letnik 1986 Najodmevnejši rezultat je vsekakor prvo mesto Roberte Coretti, ki je premagala kar 65 tekmovalk Ostali rezultati naših uCenk in uCencev so naslednji: Fantje: 1. M. Milleri (Suvich), 8.Jaro Furlani (ZUP), 22.Matija Morelj (ZUP), 49. Denis Pohssa, 61. Marija Dolenc (oba BE). Tekmovalcev je bilo 73. Dekleta: 1. Roberta Coretti (PT), 11. Daša Hrovatin, 17. Tina ForCiC (obe BE), 28. Sophia Kralj, 41. Greta Bar-bieri (obe PT). Letnik 1985 V tej kategoriji so dekleta nastopila v teku na 50 metrov in v štafeti 4x50 metrov, fantje pa v teku in v metu žogice. V ženskem teku je med 77 tekmovalkami zmagala Karin Malalan, tertja je bila Veronika Sancin, odlično se je odrezala tudi openska štafeta. V metu žogice je bil edini naš tekmovalec Denis lozza, ki je zmagal z veC kot tremi metri prednosti pred drugouvrščenim. Rezultati Fantje - met žogice: 1. Denis lozza (TRU). Tekmovalcev je bilo 36. Tek na 50 m: 1. M. Cociancich (Montessori), 26. Ferenc Vajtho, 45. Matej Iscra, 47. Ivan Zupan (vsi BE). Dekleta - tek na 50 m: 1. Karin Malalan, 3. Veronika Sancin (ZUP), 10. Urška Daneu, 12. Morena Calzi (TRU), 20. Roberta Purich, 24. Federica d’Er-cole, 30. Saša Sossi, 38. Fanika Starec, 49. Sendy In-delicato (ZUP) 54. Katja Križman, 68. Jagoda Lupine, 74. Daša Pangerc (vse BE). Štafeta 4 x 50 metrov: 1. sola Gasparis, 4. France Bevk (Urška Daneu, Karin Malalan, Roberta Purich, Fanika Starec). Ekip, oziroma štafet, je bilo 10. Letnik 1984 Petošolci so nastopili v teku na 50 metrov in v štafeti, petošolke pa v teku in metu žogice, kjer je bil dosežen najvidnejši rezultat, saj je zmagala Nico-letta Dessi v konkurenci 22. tekmovalk. Pri fantih pa je bil najboljši Iztok Floridan, ki je osvojil tretje mesto v teku. Rezultati Fantje - tek na 50 m: 1. A. Zanes (Sacro cuore), 3. Iztok Floridan (ZUP), 10. Matija Schillani, 19. Jurij Daneu, 26. Robert Cunja (vsi BE), 27. Robert Milkovič (TRU), 29. Peter Paulin, 32. Aleš Jelercic, 43. Blaž Kemperle (ZUP), 46. Erik Starec, 48. Kristian Ferfoglia (oba BE), 49. Simon Pauluzzi (PT), 53. Peter Guštin, 54. Miran Sosič, 60. Saša Cemeka (vsi BE). Štafeta 4 x 50 m: 1. Tarabocchia, 6. France Bevk (Jurij Daneu, Matija Schillani, Peter Paulin, Robert Cunja). Dekleta - tek na 50 m: 1. D. Donno (Morpurgo), 18. Martina Malalan, 25. Martina Bogateč, 33. Ivana Gantar (vse BE) in Sara Crevatin (ZUP), 50. Alejan-dra Glavina (PT). Met žogice: 1. Nicoletta Dessi (PT), 4. Jasna Gojca (TRU) 20. Lara Škrinjar (RIB). legenda: BE = France Bevk - Opčine, PT = Finko Tomažič - Trebče, TRU = Primož Trubar - Bazovica, RIB =Josip Ribičič - Sv.Jakob, ZUP = Oton Zupančič - Sv, Ivan, KG = Lojze Kokoravec - Gorazd -Salež. (Inka) S RAI 1 6.45 9.30 9.45 11.00 11.35 12.25 12.35 13.30 14.20 16.10 17.30 17.55 18.00 18.15 18.50 19.35 20.40 22.35 22.40 24.00 Aktualna oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik Odprti prostor Film: Piccoli ladri di ca-valli (kom., ZDA ’77) Dnevnik Poletna oddaja Verde mattina estate Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik in gospodarstvo Film: Riso amaro (dram., It. ’49, i. S. Mangano, V. Gassman, R. Vallone) Mladinski variete Solleti-co, risanke. Nan.: Dinozavri Danes v Parlamentu Dnevnik Nan.: Alf Variete: Poletje v Luna Parku Vreme, dnevnik in šport Film: Lettera da Parigi (dram., It. ’93, i. R. De Francesco, L. Lante della Rovere, I. Papas) Dnevnik Športna sreda: atletika Dnevnik in vreme 0.30 0.40 1.10 Danes v Parlamentu Videosapere: odd. o renesančni kulturi La stan-za del Principe Aktualno: Sottovoce 1.25 Canzonissima 1973 RAI 2 Dok.: V kraljestvu narave, 7.00 Tisoč umetnin Nan.: La clinica della Fo-resta nera Odddaja za najmlajše Quante storie! Nan.: Saranno famosi, 10.45 Faber 1’ investiga-tore TG2-33,11.45 dnevnik Nad.: Quando si ama Dnevnik in vreme Glasba: Scanzonatissima Variete: Quante storie Di-sney, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Dnevnik Nan.: La grande vallata Dnevnik Vabilo na festival v Spo-letu Šport in vreme Sereno variabile Nan.: Hunter Dnevnik in šport Risanke: Go-Cart TV film: 11 giudice ragaz-zino (dram., It. ’93) Davvero - Z mladimi v živo Dnevnik, pregled tiska Variete: Tenera e la notte ^ RAI 3 [ilttii liKTil Jutranji dnevnik Videosapere: Turčija, BIS, Potovanje po Italiji, Vodič za izbiro fakultete Dnevnik Dok.: Ledena gora Nan.: Vita da strega Zenske v glasbi Deželne vesti Popoldanski dnevnik Šport: jadranje, rally v San Marinu, triatlon, beach volley, kolesart-svo-Tour de France, skoki v vodo Rubrika Viverel, vreme Dnevnik, deželne vesti Tour de France Aktualno: Dan v preturi Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Linea 3 Glasba: Pred premiero -Opera kviz Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme Variete: Fuori orario, vmes BlobCartoon Dok.: Chaplin Story RETE 4 7.00 7.30 8.30 13.50 14.45 17.00 18.00 20.45 23.15 1.45 1.55 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Manuela Nad.: II disprezzo, 9.45 Rubi, 10.30 La dona del mistero 2, 11.00 Senza peccato, 12.20 nan. La časa nella prateria, vmes (11.25.13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Una strada, un amore (dram., ZDA ’79, i. H. Ford, L.A. Down)) Nan.: Donne pericolose Aktualno: Punto di svol-ta, vmes (19.00) dnevnik Film: I lunghi giorni del-le aquile (vojni, VB '69, i. H. Andrevvs, M. Game) Film: Morte a Venezia (dram.. It. 71, i. D. Bogar-de, S. Mangano), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska j Nan.: Hitchcock ® CANALE 5 Na prvi strani, 8.45 Navodila za Parlament Nan.: Časa dolce časa Film: Un uomo, una don-na e un bambino (’83) Una bionda per papa Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi Nan.: Pappa e ... ciccia, 15.30 La tata Otroški variete TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo š giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik in vreme Paperissima sprint Film: Seduzione mortale (dram., ZDA ’93) VeCemi dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Show, dnevnik TG 5 20.25 20.30 RAI 3 slovenski program Risanka: Podobe Dnevnik IT SLOVENIJA 1 Hrošcosned, ponovitev 12/21 dela ameriške risane serije Naloga: Severozahodni prehod, kanadska dokumentarna oddaja Iz življenja za življenje, ponovitev Ognjena moC, ponovitev 1/10 dela dokumentarne serije Slovenski magazin Poročila Vojna povratnika, ponovitev 1. dela dokumentarne oddaje Mednarodna obzorja, ponovitev Odmevi, ponovitev 1/4 del angleške nadaljevanke TV dnevnik 1 Pravljičar, 8/9 del ameriške nanizanke Mlada Evropa poje, oddaja norveške TV Fallerjevi, 9. del nemške serije TV dnevnik 2, vreme, Šport RifiS Forum m Lotosova dežela, kanadski film TV dnevnik 3, vreme, Šport ZariSCe Sova: Princ z Bel Aira, 13/24 del ameriške nanizanke Gangster, 3/22 del ameriške nanizanke *€> ITALIA 1 |r SLOVENIJA 2 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio Otroški variete Film: Un amore di strega (kom., ZDA ’89, i. R. Li- vely, D. Gauthier) Nan.: Magnum P.I., 18.00 Tarzan Variete: Bravissima Nan.: Riptide Odprti studio in vreme, 19.50 Šport studio Variete: Nati per vincere Film: II piccolo grande mago dei videogames (kom., ZDA ’89, i. F. Sa-vage, C. Slater) Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: Belle e pericolose Italia 1 šport Variete: Bravissima Nan.: Glory Days 10.35 11.05 11.50 12.35 13.55 18.00 18.05 18.45 19.15 20.05 21.15 Zgodbe iz školjke Stranski učinki, ponovitev 1/13 kanadske nanizanka VideoSpon, ponovitev Sova, ponovitev Wimbledon: Tenis - Grand Siam, četrtfinale (M), prenos TV dnevnik 1 RPL - studio Luwigana Odkrivanje zemlje, 8/26 del ameriške izobraževalne serija V vrtincu VVimbledon: Tenis - Grand Siam, četrtfinale (M), posnetek Omizje: Evropski prometni tokovi in Slovenija A KANALA S TELE 4 13.30 20.30 19.30, 22.15, 00.20 Dogodki in odmevi Nan.: Mike Hammer, 21.30 Musiča, Maestro! (•) MONTECARLO .00 .25 .45 1.35 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Tour de France Variete: T.R.I.B.U. Film: Che cosa e succes-so tra mio padre e tua i madre? (i. J. Lemmon) Luč svetlobe, ponovitev Rodeo, ponovitev Male živali, ponovitev A-shop, Spot tedna. CMT Spot tedna, A-shop Računalniška kronika, ponovitev Večni krog, ponovitev oddaje o astrologiji A-shop Vreme, risanka Luč svetlobe, 461. del Sedem veličastnih Pariš, 10. del am. nanizanke Vreme UNPATO Dance session Tropska vročica, ponovitev Epikurejske zgodbe @ Koper 16.00 18.00 18.30 18.45 19.00 19.30 19.55 20.20 20.30 21.20 22.05 22.15 22.30 Euronevvs - tv novice Slovenski program VroCeledena Afrika Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je... Nočni sodnik, TV nanizanka V ospredju, avtor Bruno Agrimi »Aliča«, evropski kulturni magazin Leteči zdravniki No Comment Vsedanes Po meri človeka: Popotovanje skozi ljudsko glasbo med starimi in novimi koreninami »Fol-j kest '94« - soočanje izkušenj, 2/10 del [□MF Avstrija 1 06.05 06.30 09.45 10.35 11.20 13.00 13.25 13.50 14.05 14.30 14.35 15.00 15.25 15.35 16.25 17.10 17.35 18.05 19.00 19.30 20.00 20.15 21.55 23.25 23.30 01.10 01.10 02.10 04.00 Zlata palača, ponovitev Otroški program, ponovitev MacGyver Vesoljska ladja Enterprise Pod vodo okoli sveta Otroški program Fračji dol Mila Superstar Smrkci Sanjski kamen Vroča sled Otijevi Otislončki Kremenčkovi Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise MacGyver Strašno prijazna družina Moj avto - tvoj avto Zlata palača Zakon na ledu Grad ob Vrbskem jezeru Pri Huxtablovih Spalna vreča za taščo Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Morilec otrok, ameriški tv film, 1993 Kraj zločina Samica Cas v sliki Poletje '42, ameriški I film, 1971 ; Igrajo: Jerry Houser, Oli-j ver Conant, Gary Grimes, i Jennifer 0’Neill j Režija: Robert Mulligan i Strašno prijazna družina, ponovitev Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev Glavni osumljenec, ponovitev [□MFAvstrija 2 10.05 Dekleta iz Immenhofa, nemški domačijski film, 1955 11.30 12.15 13.00 13.10 13.55 14.25 15.10 16.00 Modem Times Ozri se po deželi, ponovitev Cas v sliki Rešitev pred potopom, Jez ogroža živalski svet deževnega gozda Pravica do ljubezni Doktor Trapper John Napaka Umor, je napisala Vsak dan s Schiejokom 17.00 17.05 Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Avstrija danes Cas v sliki Šport TVhelp Cas v sliki 2 Party On Loveparade New York Meets Vienna Prireditev na Donavskem otoku Tenis Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11,00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00. 21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17,05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz mladih grl; 21,05 Koncert za besedo; 22.30 informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.30. 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10.00 Kje vas čevelj žuli; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 16.15 Modne novosti; 17.00 Računalniški val; 17.35 Obvestila; 17.50 Šport; 18,00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 22.20-23.00 Jazz. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Počitniško popotovanje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Poletje v glasbi; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba; 16.45 Intermezzo; 17.05 Koncert Slov, filharmonije; 20.00 Pota naše glasbe: 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasb. tradicija 20. st.; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 19.00 Poročila; 6,00 Otvoritev; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 9.00 Kulturne napovedi; 9.10 Od vrha do dna; 9.45 Na rešetu - odgovori; 10.45 Kviz rubrika; 11.00 Aktualno in zanimivo; 13.00 Daj, povej; 15,15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vodeni progr.;21.00 Večerni glasbeni izbor. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30. 16.30, 17.30, Poročila; 7,15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna srečanja; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val; 18.00 Mix magazine; V 18.45 Nattivita;20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 9.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anke-ta;12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Radosti življenja; 24.00 New Age. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Aktivne počitnice; 10,40 informacije - zaposlovanje; 11.20 Vsakdanje skrbi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30-24.00 Kulturni program Parnas. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11,45 Info-servis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19,30 šport in glasba; 21.00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva. Radio študent 8.00 RoboKaki; 11.00 124. Avtodrom; 14.00 Kulturne recenzije 8c Napovedi; 15.00 OF (24 ur-info, jocu-lator); 17.00 Jazzarije; 19.00 TB: Beguiled; 20.00 Kozmiki, Night Time, Blues, Pantonalni kabaret; 24.00 Reprize (pon. in torek). Radio Trst A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00 14.00, 17,00. 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 8.40 Slov. lahka glasba, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert: Skupina Gallus Consort; 11.05 Orkestri; 11.30 Odprta knjiga: Doktor Živago; 12.00 Kraška makrobiotika; 12.20 Veselo po domače; 12.40 Ljudske pesmi; 13.30 Čakole na placu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Politično udejstvovanje !■ M. Čoka; 14.45 Soft mušic; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Nad.: Rosa L. - kronika o neki revolucionarki; 18.30 Made in ltaly; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30.15.30.17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZPI-ANPI; 21.15 Samo za vas; 22.00 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.00-18.30 Društva se predstavljajo; 21.05-22.00 Pesmi Mladinskega zbora RTV Slovenija. J gledališča SLOVENIJA HUIUANA KRIŽANKE soboto, 8. julija, ob 21. uri: J. Strauss ml. - NETOPIR. S!LJ| bLG, tel.; 063/25-332 5. julija, ob 21. uri: O. Zupančič ■ VERONI-Pr ri SAMSKA, za abonma premiera II in izven. 4. j ava bo se v petek, 7. julija, ob isti uri, za abonma tadentski večerni I in izven. pjP®ebd^lO. julija, Park Arrigoni, ob 21.30: T. M. KOPEB POKRAJINSKI MUZEJ KOPER, LAPIDARIJ Danes, 5. julija , ob 21.30: Andres Valdes - MALO ZA SALO MALO ZA RES. MARIBOR V četrtek, 6. julij, Minoritska cerkev, ob 21.30: Marko Vezo višek - JERMANOVO SEME. PORTOROŽ AVDITORIJ V petek, 7. julija, ob 21.30: S. Makarovič - SHOVV STRAHOV. , / ';m se zaključuje abonmajska sezona 94/95. Septembra pa se začenja nova. V Ljubljani bomo nih° izbi.r.a,i me" Štirimi različnimi abonmaji. Med Zelenim v zasedbi z orkestrom Slovenske J marmonije in Zlatim abonmajem v organizaciji Cankarjevega doma. ABONMAJI SIMFONIČNE GLASBE ^bATl ABONMA (6 koncertov): Sj' *0,: H. Konoe: Eten - Raku. F. Mendelssonhn: Simi St. ’ “ Betiioz: Fantastična simi. H.: A. Dvorak: Simf. št. 4, P. I. Čajkovski: Simf. št. 4. 8' 2~ A. Webem: V poletnem vetru, R. Sshumann: Konc. 4a klavir in ork. v a - molu, A. Dvorak Simf. st. 8. , ■ '!■ G. Faure: Pelleas in Melisando, M. Ravel: Konc. za av‘r * ork. v G - duru. P. I. Čajkovski: Simf. st. 5, 5- 4.: A. Dvorak: Serenada v E - duru, B. Britten: a(lirymac za violo in godala, L Stravinski: Apollon mu- ---.b^. Allegro za godala op. 47, • A. Mozart: Simf. concertante v Es-duru. L. v. Beetho-^Siml št. 3. ORANŽNI ABONMA (9 koncertov} 1* ^ ^ 1?,: MiheldC: novo delo. L Bernstein: Simf. št. SideSt ^ ^ewyorS^a su^ta’ ^ Bernstein: Plesi iz West 11,: C- Debnssv: Nokturni, R. Schumann: Konc. 7 ^doncelo in ork., 1 Štravinski: Posvetitev pomladi, /Pl8.12.: P. Ramovš:Trojni konc. za oboo,klarinet, fa-Mp? °rk., L v. Beethoven: Konc. za klavir in ork. St. 4. • timski - Korsakov: Šeherezada. 9o 12-1-: G. Verdi: Rekviem. <5r.li V 3-: W. A. Mozart: Koncertalna simf., K 364, D. $pstakovic: Simf. st 8. one. za klavir in oik. St. 4, J.Bralims, Simf. St. 4. Zbilje ^4‘ 5,: ^ Haydn: Bbnf St. 86, R Strauss: junakovo 7- 6.: W. A. Mozart: Simf. St. 4f, P. I. Čajkovski: Vari-33'R'Stouss: Vesele po,e" ZELENI ABONMA (8 koncertov): 16.10. : K. Penderedd: Konc. za flavto in ork., D. Šostakovič: Simf. St. 7. 17.11. : A. Snitke: Konc. za klavir in ork., A. Schoenberg: Oda Napoleonu, W. A. Mozart: Simf. St. 41. 1.12.: M. Stibilj: Konc. za klavir in ork., E. Bloch: Schelo-mo, C. Debussy: Morje. 5.1.: G. Bizet: Simf. v C - duru, A. Copland: Apalachian spring, R. Glier: Konc. za koloratumi sopran J. Golob: ččovenska rapsodija. 23. 2.: D. Bavdek: Knjiga slik za orkester, R. Strauss: Konc. za violino in ork., P .L Čajkovski: Simf. St. 2. 8. 3.: L. v. Beethoven: Velika fuga za god. orkester, J. Gregorc: Žica, C. O. Nikcolai: Masa v D - duru. 5.4.: G. Mahler: Simf. št. 2. 31. 5.: L. v. Beethoven: Konc. za klavir in ork. SL 3, L. v. Beethoven: Simf. St. 9. MODRI ABONMA (9 koncertov): 27. in 29.9.: G. Mahler: Simf. št. 9. 19. in 20.10.: A. Borodin: Simf. St. 1„ P. L Čajkovski: Italijanski capriccio, P. L Čajkovski: Konc. za klavir in ork. SLI. 23. in 24.11.: U. Krek: Sonatina za godala, F. Mendelssohn: Konc. za klavir in ork.st. 1, J. Brahms: Simf. st. 2. 14., 15.12.: M. Ravel: Konc. za klavir in ork. v D - duru., M. Ravel: Konc. za violino in orkv G - duru, J. Brahms: St. 2. . 15. in 16.2.: J. Brahms: Konc. za violino in ork., D. Zebre: Bacchanale, M. Ravel: La Valse. 14. in 15.3.: G. Mahler: Simf. št. 6. 11. in 12. 4.: A. Srebotnjak: novo delo, B. Bartok: Konc. za klavir in ork St. 3, A. Bruckner: Simf. St. 4. 9. in 10.5.: M. Kogoj: Ce se pleše, A. Berg: Konc. za violino in ork., F. SchreKen Plesna igra M. Kogoj: Scena ob katafalku iz opere Cme maske. 13. in 14. 6.: M. Mihevc: novo delo, L. v. Beethoven: konc. za klavir in ork St. 3, D. Šostakovič: Simf. St 5. [fURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA GledalisCe Verdi - Dvorana Tripcovich eanarodni festival operete 1995 bo na spo-^ d° 13. avgusta. »D tlVa^ bodo otvorili z Lebarjevo opereto Vn4Že 3 smehljaja« (II paese del sorriso). Pod ort S*Vom Tiziana Severinija bodo nastopili p ester, zbor in balet gledališča Verdi. BinpV^ev bo danes, 5. julija, ob 20.30 (red y . onovitve bodo trajale do 8. julija, tan U ie Prodaja vstopnic pri blagajni Dvo-2j ^Tripcovich od 9.00-12.00 ter od 18.00- yVbitorij Muzeja Revoltella jj^deljo, 9. in v ponedeljek, 10. t.m., ob lui " »Mcmsieur Choufleuri restera chez qv'">>- Predprodaja vstopnic pri blagajni u rane tripcovich in uro pred predstavo pri u^ini avditorija. Cena vstopnice 15.000 - (s Popustom 13.000 lir. J^at*sv- Justa Stefj 6- t'm'’ °k 21'00 " Koncert pianista let na p'ranca’ ki bo predstavil glasbo 50 (^deljo. g. t.m., ob 21.00 - »Quiz show» p 1994), režija Robert Redford, igrajo J. y dUrro, R, Morrovv in R. Fiennes. p-J^ttadeljek, 10. t.m., ob 21.00 - »Leon« ^ 1994), režija Jean Luc Besson. Igrajo J. Reno, G. Oldman. V torek, 11. t.m., ob 21.00 - baletna predstava skupine MOMIX. V sredo, 12. t.m., ob 21.00 - Koncert glasbene skupine »Doolin» iz Irske. V Četrtek, 13. t.m., ob 21.00 bo nastopil Kvartet Ares Tavolazzi. RAZNE prireditve Lslovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM 9.-15. julija Prvo veliko srečanje zborovskih dirigentov iz vse Evrope; sodelujejo glasbeniki iz 26 držav; koncerti, predavanja, delavnice, teCaji, okrogle mize, razstava, videoprojekcije. KONCERTI g( lnUjai Otvoritveni koncert simpozija s sporedom inJienske glasbe Izbrani slovenski zbori, gledališki Mec.ALOjZ SVETE luhjai Mešani zbor Stockholmske glasbene gi-jj ^js/Svedska, Ansambel SMn/Rusija, Grex r. julija, Slovenski komorni zbor, Oberton-Chor Usseldorf/NemCija, Dekliški zbor gimnazije nlt/T? Croa/Madžarska, Ansambel Venance Fortu-aat/Francija, Wiener Akademie, Zbor Hugo Di- ^er/Avstrija I ' falija, MeSani zbor gimnazije SveCnikov/Rusija, ,,l)na Muzika/Litva, Via-nova chor jjl^hen/Nemcija, Stockholm's Vocalise Ensem- ra. EVROPSKO TEKMOVANJE MLADIH ORGLAVCEV Zaključni koncert nagrajencev -sobota, 8. julija, ob 20. uri. METLIKA V petek, 7. julija, na gradu ob 21. uri: nastop SLOVENSKE FOLKLORNE SKUPINE PLANIKA. NOVO MESTO KNJIŽNICA MIRANA JARCA Do petka, 7. julija, od 9. do 12. ure; unikatne poslikave papirnatih vreč, izdelovanje svečnikov, poslikave vazic, stekleničk... FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IV/r^ Bzej judovske skupnosti iz Trsta »Carlo in Qor® Wagner« (UL del Monte 5) ni . T t.m., je na ogled razstava ob 50. oblet-a‘Cl .smrti Ane Frank. ^tinska galerija: do 16.t.m. je na ogled stava, ki je posvečena italijanskemu oper-®u pevcu Enzu de Muro z naslovom »II magico splendor lo sguardo abbaglia« (Magični blesk privablja pogled). Mestni muzej zgodovine in umetnosti Do 5.9.1995 bodo na sporedu v raznih mestnih muzejih obiski in predvajanja filmov z naslovom »Večer v muzejih«, ki jih organizira tržaška občina skupno z odborništvom za kulturo in mestnimi muzeji. Priljubljeni italijanski ansambel »Pooh« bo jutri s tržaškim koncertom (začetek ob 21.30) na Trgu Unita začel daljšo poletno turnejo. LJUBLJANA SLOVENSKA FILHARMONIJA Danes, 5. julija, ob 19.30: komorni koncert pianistov EDVARDA POPITA in IVANE VIDOVIČ. Ob 20. uri: diplomski recital, nastopila bosta STANKO PRAPROTNIK, trobenta in TONE POTOČNIK, orgle. GRAND HOTEL UNION -TEATER CAFE V petek 7. julija, ob 21. uri veCer evergreenov z vokalnim tercetom MKM. STOLNICA SV. NIKOLAJA, Bolničarjeva ulica Danes, 5. julija, ob 20. uri: klasični koncert STANISLAVA PRAPROTNIKA. KRIŽANKE V petek, 7. julija, ob 21. uri: otvoritev 43. MEDNARODNEGA FESTIVALA -SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJE. Dirigent: Enrique Batiz. Solisti: Nune Hairapetian (klavir), Ruda Kosi (harfa), Božo Rogelja (oboa). DOBROVA V petek, 7. julija, grajsko dvorišče ob 21.30: koncert PAULA B LEVJA (klavir) PAOLINA DALLA PORTA (akustični bas) in ZLATKA KAUČIČA (bobni). PIRAN MINORITSKI SAMOSTAN V Četrtek, 6. julija, ob 21. uri: zaključni koncert ženskega pevskega zbora KUD KAROL PAHOR PIRAN. PORTOROŽ AVDITORIJ PORTOROŽ Danes, 5. julija, ob 21. uri: rock in rap koncert - PARNI VALJAK, ZMELKOOIV. RAZSTAVE SLOVENIJA GLASBA FJK LJUBLJANA CANKARJEV DOM Danes, 5. julija, bo ob 21. uri v Mali galeriji otvoritev razstave mladih umetnikov z Dragom Rozmanom in Sabo Skoberne, B. Potokar, T. Kolarič, T. Celestina, J. Lasič, R. Rusjan, S. Siska, E. Afuhs, A. Smajdek, J. Dobrila, M, Zupančič in E.Praschak - VODA IN KIPI (dogajanje na reki Ljubljanici). Razstava bo na ogled do 30. julija. Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava avstrijske umetnice KIKI KOGELNBC je na ogled do 14. avgusta. MODERNA GALERIJA V Mali galeriji je do 3. septembra, na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava IZIDORJA URBANČIČA je na ogled do 14. avgusta. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava slik SILVESTRA PLOTAJSA - SICOEJA je na ogled do 29. jubja. GALERIJA GLINA, Gornji trg 11 Razstava del POMPEA PIANEZZOLA je na ogled do 15. jubja. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška c. 40 Razstava fotografij 1+16 - MARKA ALJANČIČA, DRAGANA ARR1GLERJA, OSKARJA DOLENCA, JAKA GNILSAKA, STOJANA KEBLERJA, JANEZA KOROSINA, MARJANA KUKECA, TONETA MARCANA, JANEZA MARENCICA, MILANA PAJKA, MILENKA PEGANA, TIHOMIRJA PINTE-RJA, VLASTJE SIMONČIČA, MARJANA SMER-KELJA, TONETA STOJKA, MIRKA ZDOVCA in JOGA ŽNIDERŠIČA je na ogled do 20. julija. KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14 Razstava fotografij LJUBO DOMA KDOR GA MA avtoric VESNE CRNIVEC in MOJCE CAJNKO je na ogled do 10. julija. JELOVŠKOV LIKOVNI SALON, Zaloška 21 Razstava Evgena Guština je na ogled do 4. avgusta. BREŽICE GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA Razstava OROŽJE PRETEKLOSTI je na ogled do 28. avgusta. KOSTANJEVICA NA KRKI GALERIJA BOŽIDAR JAKAC Razstava slik JONA GALA PLANINCA je na ogled do 31. avgusta. PIRAN MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava fotoreportaže JOHNA PHILLIPSA AMERIČANI MED PARTIZANI SLOVENIJE je na ogled do 12. julija. MARIBOR UNIVERZITETNA KNJIŽNICA, Gospejna 10 Danes 5. julija bo ob 11. uri otvoritev razstave MILANA VIDMARJA. Razstava bo na ogled do 25. avgusta. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. je na ogled razstava umetnika pop-arta Jamesa Rosenquista. Miramarski park-KonjuSnica: do 23.7. je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Grad sv.Justa-Bastione fiorito: na ogled je antološka razstava slikarja Fulvia Juricica. Galerija Bassanese: na ogled je razstava z naslovom »Ordine, caos e frattali«. Studio PHI: Do 15. t.m., je na ogled v Auron-zu-Misurina v Palači Corte Metto skupinska razstava tržaških slikarjev. Peterlinova dvorana-UL Donizetti 3: na ogled je razstava del slikarke Marte Kunaver. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00 KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem« Hiša umetnikov: do 8.7. so na ogled dela Giintherja Brusa. Mestna hiSa-Mestna galerija: do 16.7. je odprta razstava Jeana Eggerja. Kunstforum: do 7,7. je odprta razstava Kurta VVeltherja. ROŽEK Galerija Sikoronja Se jutri, 2. julija, razstavlja Ivo Prančič. ŠENTJANŽ V ROŽU K-k center,Stara Sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj«. TRST Poletne prireditve Grad sv. Justa V petek, 7. julija, ob 21.00 -Srečanje z režiserjem Ro-gerjem Cormanom.Predvaja-li bodo »II pozzo ed il pen-dolo» (1961) in »Sepolto vi-vo» (1962). Avditorij Muzeja Revoltella Roger Corman v Trstu - Jutri, 6. t.m., ob 21.00 - Predvajanje filmov »Frankestein Unbounds (1990) in »L’uo-mo dagli occhi a raggi X» (1963). V soboto, 8. t.m., ob 18.00 -Seminar R. Cormana (simultano prevajanje v italijanščini). Trg Unita Jutri, 6. julija, ob 21. uri nastop znanega ansambla Pooh. FOLKEST 95 Mednarodni festival folk in moderne glasbe se bo odvijal od 5. do 30. julija v deželi Furlaniji - Julijski krajini in tudi na Koprskem. VIDEM Danes, 5. julija, ob 21.00 bo nastopila skupina America iz ZDA. TRCMUN V petek, 7. t.m., ob 21.00 -nastop irske skupine Cali-ban. Miramarski park Luci in zvoki Jutri, 6. t.m., ob 21.30 »II sogno imperiale di Mirama-re» v italijanščini in ob 22.45 predvajanje filma v originalu »Show boat», režija George Sidney. V petek, 7. t.m., ob 21.30 in 22.45,- »Buonasera signor lehar e bentornato a Mira-mare». KRIŽ Dom A. Sirk: Koncert »Jazz in jaz» - V petek, 7. julija pa skupina Allione trio. KOPER Terasa hotela Žusterna Danes, 5. t.m., ob 21.00 bo nastopil italijanski popevkar Bobby Solo. MILAN Stadion San Siro V petek, 7. in v soboto, 8. julija koncert Vasca Rossija. Vstopnice lahko rezervirate tudi preko servisa Telecon-cert Italia do 6. julija, ob 12. uri, na tel. St. 144.88.2903. ZA RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI Sreda, 5. julija 1995 Z Horoskop zapisal B. R. K. M. M OVEN 21.3. - 20.4: Razkrinkali boste nekoga, ki je za vašim hrbtom koval lisičje načrte. Prehiteli ga boste, mu nastavili past in mu priredili Solo, kakršne še nihče od vaju ni doživel. BIK 21.4 - 20. 5.: V navalu prijetnih spominov se boste vnovič zaljubili v osebo, s katero se prebijate skozi pasti življenja. Odslej bo vajina pot še lažja in uspešnejša. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Hudovali se boste nad izkoriščevalci, ki služijo na račun vaše delovne energije, vendar si boste navsezadnje morali priznati, da vas pravzaprav tare zelena zavist. RAK 22.6. - 22. 7.: Vaša delovna učinkovitost bo danes na psu, Čeprav si boste vseskozi dokazovali drugače. Vsaki pretirano oprtani živini se enkrat začne šibiti hrbtenica. Razbremenite se! LEV 23. 7. • 23. 8.: Po tehtnem razmisleku se boste znova prepričali o ustreznosti svojega prepričanja in povrnili omajano samozaupanje. Nadaljevanje bo zato več kot prepričljivo. DEVICA 24 8. - 22.9.: Podvomili boste o smeri, ki ste si jo izbrali s srcem. Ko gre za hlepenje po denarju, mora srce molčati, Čeprav sluti, da bo zaradi storjenih krivic moralo nekoC kričati. TEH1NICA 23.9. - 22.10.: Čeprav ste že do vratu v poslih, se boste zasipali z novimi obveznostmi, ki naj bi jim sledili novi kupčki denarja. Odpovejte se spanju, pa vam bo uspelo. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Ne boste se počutili najbolje, vendar boste še naprej igrali optimista. Koliko udarcev je potrebnih, preden se zlomi vaš lažni ponos in vam dovoli priznanje bolečine? STRELEC 23. 11.-21. 12.: Prečistili se boste in olajšali, zato bodo vaše notranje napetosti komaj opazne. Izkoristite prednost, izbezajte jih na plan in jih ukinite, preden znova zabolijo. KOZOROG 22. 12. - 20.1.: Vaš današnji dan bo podoben lagodni plovbi po mirnem morju. Ne skrbite zaradi nevihte, ki se pripravlja na obzorju, kajti obzorje, la ga riše morje, je zelo daleč. VODNAR 21.1.-19.2.: Naveličani boste vsega pomalem, tudi tistega, kar vam zagotavlja preživetje. Skrajni čas je, da se odrečete nesmislom in se posvetite izključno polju, kjer raste smisel RIBI 20.2. - 20.3,: Nekomu boste vztrajno dokazovali, da vas je želel namerno porušiti, čeprav boste vseskozi vedeli, da so krive vaše šibke noge, vajene opiranja na se bolj šibke bergle. KALIFORNIJA »Izgubljena dežela« bo naravni park v indijanski lasti Težko izborjena zmaga domorodcev bo lahko zgled za ves svet Na severu Kalifornije leži »izgubljena obala« - romantično divje območje gozda, ki se strmo spušča k Pacifiku. V tej regiji, polni indijanske kulture in zgodovine, naj bi nastal prvi naravni park v lasti domorodcev. Država je desetim indijanskim plemenom končno dala zeleno luč za nakup približno 1600 hektarjev zemlje južno od mesta Femdale. Gremij namerava območje negovati v skladu s staro tradicijo in ga oblikovati v kraj, kjer bo mogoče goji- ti indijansko kulturo. Načrt je hkrati tudi očiščevalni proces. Svet Indijancev se že deset let bori za vnovično obujenje dežele prednikov. Prvotno so želeli pridobiti veliko večji del obale, na katerem se je zaradi poseke gozdna površina vse bolj redčila. Ko so drevesa v gaju, ki ga Indijanci častijo kot svetega, hoteli posekati, se je začel zagrenjen politični spor, ki se je končal na sodišču. S kompromisom so na koncu rešili približno tri tisoč hektarjev gozda ter ga za pet milijonov dolarjev odkupili od države in ene od nepro- fitnih organizacij v New Mexicu. Del ozemlja so pozneje vključili v že obstoječ državni naravni park ob obali, preostalih 1600 hektarjev pa so od pristojnih državnih oblasti kljub močnim protestom predstavnikov lesne industrije kupili Indijanci. Čeprav so predstavniki industrije grozili z izgubo delovnih mest in celo nazadovanjem celotnega okraja, ki naj bi bil popolnoma odvisen od posekave gozdov, pa je država na koncu razsodila v prid Indijancev. Svet skupnosti mora 1, 4 I radio GLAS ljubljene d d ” 99.5 MHz, 100.2 MHz, 104.8 MHz • LABIRINT ZNANJA VSAK TOREK OD 20.00 DO 21.30 IME IN PRIIMEK________________________ TELEFONSKA ŠTEVILKA___________________ NASLOV________________________________ GLASBENA ŽELJA________________________ Prijavnico pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva utica 6 61000 Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA V kvizu »Labirint znanja« lahko sodelujete z zgornjo prijavnico. Izrežite jo in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja... milijona dolarjev zbrati v treh letih, za ta čas pa ima zagotovljeno predkupno pravico - ne glede na druge ponudnike. Zdi pa se, da težav z zbiranjem denarja ne bo. 2e nekaj dni po odobritvi države je svet Indijancev prejel sto tisoč dolarjev donacij, denarno pomoč pa pričakujejo tudi iz kalifornijske državne mošnje. Indijanska plemena so že začela čistiti rečne bregove in vračati njihovo naravno lepoto. Njihov končni cilj je naravni park, v katerem bodo potomci nekdanjih domorodcev lahko našli svoj mir in kjer bodo lahko žive-b v skladu s svojo tradicijo. V gozdu naj bi nastale štiri majhne vasi, ki bi organizirale kulturne prireditve. Načrtujejo pa tudi ustanove, namenjene oddihu od vsakdanjih obremenitev, ki bi vključeval še zdravljenje narkomanov in alkoholikov, je poudaril član sveta plemen Hawk Rosales. Po- leg tega bi morali otrokom dati priložnost, da živijo tako kot njihovi predniki. Po Rosalesovih podatkih domorodci številnih dežel opazujejo, kaj se bo razvilo iz indijanskega projekta v Kaliforniji. »Vsepovsod po svetu smo zbudili pozornost. Ce bomo uspešni, bomo lahko zgled številnim potomcem domorodcev -ljudi, ki so jih drugi pohodili in razlastili.« S tem soglaša, tudi predsednica sveta. Opozarja, da gremiju dolgo niso zaupali, saj ni uveljavljena ustanova. Toliko bolj pa se veselijo možnosti, da bodo ljudem najrazličnejših porekel lahko ponudili vpogled v svojo bogato kulturo in staro tradicijo. Da gre za »biser narave«, nikakor ni mogoče zanikati. Trenutno na območju »izgubljene obale« že potekajo najrazličnejše raziskave - na področju botanike ter živilske in vodne znanosti. Na tamkajšnji zemlji je toliko naravnih virov prehrane (haloga, zebšča, školjke, gobe in jagode), da se je p° znanstvenih spoznanjih pred priselitvijo Evropejcev na razmeroma majhnem območju lahko prehranjevalo na tisoče domorodcev. Vendar si Indijanci prizadevajo ohraniti veliko veC, namreč svoje zgodovinske in »svete« kraje. y Sinkyonskem gozdu je gaj-v katerem je nekoč neka domorodka morala gledati, kako so klali njeno družino-Sally Bell, kot se je Indijanka imenovala, se je med zločinom skrivala v grmovju in z roko ujela srce, ki so ga izrezali njeni mlajši sestri in ga odvrgli. Ta gaj so deset let za tem hoteli posekati-Zgodba je v javnosti dvignila toliko prahu, da je indijanskemu svetu kljub nasprotovanju industrije le ; uspelo uveljaviti svoje zahteve. Christine Biegler, dpa ŠAH : a b c d e f g h Meckenzie - NN / Manchester 1889 V sredi šahovnice je ostal črni kralj in motiv belih figur, ki so zasedle kjučna polja, je organiziran napad za ceno novih žrtev. Beli, ki je na potezi, zato igra na očitno slabost črnega na osmi vrsti. Plaz belih žrtev, ki se sproži proti črnemu kralju je neustavljiv' konča se z matom! Rešitev naloge Ze prva poteza belega l.Te5:+! napoveduj6 stiripotezno kombinacijo, ki se po l...de5 nadaljuje z žrtvijo dame 2.De5:+! De5: in še žrtvijo lovca 3.Lc6+! ter se po 3...Tc6: konča 2 4.Td8 mat! Tako je bila z žrtvami prebita črna blokada j® kralj matban! Na koncu sta bela trdnjava i® SKANDINAVSKA KRIŽANKA KASTRAT, EVNUH POKRAJINA V JAR, (GL. MESTO CAPETPWN) ZNAMENJE ZODIAKA, OVEN JAPONSKA AVTOMOBILSKA TOVARNA DUKE ELLINGTON PERZIJA ZGODOVINSKI KRAJ PRI ZADRU STAROJU- DOVSKI KRALJ VTIS (STAR.) OBSTOJ, OBSTANEK CHARLES AZNAVOUR AVTOR: SIMON BIZJAK POVEZAVA, SPOJITEV DELOV V VIŠJO CELOTO EDVARD GRIEG BESEDILO, KI GA BERE VODITEU ODDAJE NEM. MESTO, ROJSTNI KRAJ KARLA MARKA GLAVNO MESTO JORDANIJE GRAD PRI VELENJU IZBRIZGANA SEMENSKA TEKOČINA NICK CAVE ŽIVAL Z BODICAMI BITJE, BIVAJOČE V , sholastični PREBIVALEC POLOTOKA NA SEVERU EVROPE ZASTOPANJE DOKTRINARNIH STALISC V STRANKI ZENSKA, KI Sl PRIZADEVA LE ZA HITER USPEH SL. PLAVALEC BOS. SLIKAR MUJEZINOVIC DESKRIP- CIJA PISATELJICA NIN IVAN NAPOTNIK VRSTA ANTILOPE ŽAGAR STANE STOLETJE, VEK STRIM. NARAVOSLOVEC BOLEZENSKA PREVLEKA NA RASTLINAH ŽILAV LES SEVERNOAM. DREVESA ORESKARJA IME VEC PAPEŽEV PUŠČAVSKA LISICA MEHKA ČEPIČA BREZ ŠČITNIKA KOZAŠKI POGUVAR namera, namen SL. PESNIK BABACIC VRSTA BAMBUSA NEKDANJI TRGOVEC Z LASMI VERZ SESTO-MER REKA NA SEVERNEM KAVKAZU SAMODEJNI STROJ JOHN NAPIER VRSTA PROJEKCIJE OMARICA ZA DRAGOCENOSTI AMERUSKI REŽISER (MARTIN) KRAJ PRI KOČEVJU DROG V KOZOLCU NEM. FILOZOF (LORENZ) AM.ANTROPOLOG (FRANZI SL. ARHITEKT MIHEVC SKANDINAVSKO MOŠKO IME JAPONSKI ALPSKI SMUČAR (TETSUJA) DESNI PRITOK PADA VZHODNJAŠKO RIŽEVO ŽGANJE RIM. BOGINJA JEZE FRNIKOLA IT.CRKOREZEC (GIAMBATTISTA) ERWIN ROMMEL SREDISCE HRVAŠKIH SRBOV PREDMET POGOVORA TINA TURNER GRŠKA ČRKA IZMETAC NABOJEV PRI PUŠKI ANG.-AM. PLOSCINSKA MERA (ORIG.) ANTIČNO IME DONAVE KITAJSKO- JAPONSKA UETZNA MERA NEM. PISATELJ, NOBE. LOVEC L. 1981(ELIAS DESNI PRITOK MOZELE (IZ CRKRASA HRV. ZGODOVINAR IN PUBLICIST NODILO SL. SOPRANISTKA PUSAR-JERIC MALAGA Zeleno mesto na sončni rivieri V Malagi je bil rojen slikar Picasso laMf°Sta C*e* (Sončna obala) se povsem upravičeno v;n!k0 Ponaša s svojim imenom, saj jo pred hladnimi *.V| notranjosti varujejo grebeni Sierre Nevade in Ser-ama de Ronde. Tu, na iueu Španije, ki se spogleduje z 1 Tu 80 tudi najbolj znana gjKSKMS nemolinos, kjer so pole-e 8 n°ci Se posebno »vro-tios kilometrih (prelbu? °bal pa je kliub «, Jtlitremu razvoju mno- nega turizma Se vedno kotf najki osamljene n brez moteče gneče sti?i®nih teles. Izven turi-kn^1 .nasebj je tudi veli-v .^nimivih manjših in DrJ- kraiev- kier velia žlVeti zanimivo popol- dne ali kar cel dan. Eden takšnih je tudi Malaga, mesto veliko približno za dve Ljubljani, ki leži ob izlivu reke Guadahnedine v najjužnejši španski deželi Andaluziji. Mesto je menda dobilo ime po desertnem vinu malaga, ki je doma na sončnem skalovju nad mestom, čeprav bi bilo lahko tudi obratno. Čeprav je tu doma tudi različna industrija in se ob morju razprostira ne posebno privlačno ptistanišče, iz katerega je mogoče odpluti tudi do afriške obale (Melilla), je v mestu čutiti poseben čar, ki pritegne tudi naključne obiskovalce. V že kar eksotično zeleno odeti parki in razkošni vrtovi so pravi raj v vročem opoldnevu, kjer si je ob osvežujočih vodnjakih tako prijetno hladiti pregreto telo. Prijeten vtis še dopolnjujejo slikovite ozke ulice v okolici veličastne katedrale iz 16. stoletja, v katerih popotnikom delajo skušnjavo številne restavracije in lokali. Le kdo bi ostal miren ob misli na hladno pijačo in slastne dobrote španske kuhinje!? Malaga pa je zanimiva tudi za ljubitelje kultumo- Malaga je zanimiva tudi za ljubitelje kulturno-zgodovinskih znamenitosti zgodovinskih znamenitosti. V mestu je bil leta 1881 rojen Picasso, ki je Malagi podaril nekaj svojih del. Danes jih hranijo v majhni '®na Malaga (Obe fotografiji: Igor Fabjan) FILMSKO DOGAJANJE PRED TREMI DESETLETJI V bližini Save je nekoč stal ljubljanski Hollywood <«) nekaj urah čakanja so sprejeli prve, nas iz oza-Pa odslovili. Potem so na veliko snemali kopro- dja ■ r« vju! (iti Cl ske filme v Piranu. Bili so nekakšni gusarji ,°80Ce prav tisti z Julijem Cezarjem). Dušan, ki je bil je n SVob°den, si je lahko privoščil izlet v Piran, kjer r:r|b0stal filmski človek. Ostali smo obiskovali razli-s°le in si tega nismo mogli privoščiti. kot fiiSan nas ie pozneje že sirim- ski veteran med šol-gj®11 Počitnicami spravil k Sn,U' b)er je v največji špici JJJovalo kar 1700 stati- Ce samo pomislimo, da je Y Požaru v Atlanti v filmu mincu sodelovalo le kak-tJ.500-600 < ste,-i to bilo res mogočno l6Vllo. Ttaliio Pb na o t6lll ,500-600 statistov, pošto, -i to bilo res mogočno pjj °' Italijani so snemali ker aaf .takšne prizore zato. Pa Vv l ° ceneie kot drugje. Placan° Vsemu ^ b^° s^abo ^ filmska pogodba °godbo o pogojih za so- delovanje statista pri snemanju filmov Stara zaveza in Leto 79 smo podpisali junija 1962 in se takp »dali na razpolago« podjetju Filmser-vis, ki ga je zastopal direktor Gorazd Končar, in sicer do konca leta 1962. V pogodbi je bilo na prvem mestu zapisano, da mora biti podpisani na snemanju oblečen v kostum, kakršnega zahteva snemalna knjiga. To velja tudi za brade, brke in lasulje ter šminko. Za delo do enajst ur so statisti za navadno »štatiranje« dobili 1800 dinarjev, za posebne naloge - plavanje, jahanje, borbe in dialogi - pa 2200 dinarjev. Pogodba je predvidevala še skrajšano snemanje, do pet ur, za kar je bil predviden polovičen honorar. Ce je snemanje zaradi slabega vremena odpadlo, nam je pripadalo tristo dinarjev za ves dan, po tristo dinarjev na uro pa so nam plačali nadure. To je bil za tiste čase če že ne bajen, pa vsaj dostojen zaslužek. Kaskaderji, ki so sodili med elito, so dobili za en dan snemanja sedem tisoč dinarjev. Dušan, ki je pred tem že statiral pri gladiatorjih v Piranu in v studiu filma Triglav v jezuitski cerkvi, je prevzel pokroviteljstvo nad našo skupino. Zagotovil nam je, da nam, če se bomo držali njegovih navodil, ne bo hudega. galeriji, ki je našla svoj prostor v nekdanji mavrski palači. Arabci so med zasedbo Pirenejskega polotoka sledove pustili tudi v Malagi. Nanje spominjata tudi na skalnem vrhu zgrajeni utrdbi Alcazaba in Gi-bralfaro, ki sta pristaniško mesto nekdaj spremenili v eno najbolje utrjenih oporišč na jugu današnje Španije. Nastanek mesta sega vse do feničanskih časov, svoj pečat pa so pustili tudi stari Rimljani. Pod utrdbo Alcazaba, ki za debelimi zidovi skriva čudovite mavrske vrtove, so na ogled ostanki rimskega amfiteatra. Malaga je vsekakor vredna vsaj nekajurnega postanka, in če vas pot zanese daleč na jug Pirenejskega polotoka, se ji nikar ne izognite. Poleg samega mesta je prav privlačna tudi bližnja okolica z nekaj ribiškimi vasicami, ki jih turistična naselja na Costi del Sol še niso uspela preveč spremeniti. Od tod tudi ni daleč do Gibraltarja ah na drugo stran do Granade, ki velja za eno najlepših španskih mest. Igor Fabjan ANEKDOTI O Tintorettu in Tizianu... Znamenita beneška slikarja Tizian in Tintoretto sta se sprla in se začela obkladati z nelepimi vzdevki. Njun sodobnik Aretino je stopil na Tizianovo stran in začel pisati zasmehljive verze o Tintorettu. Nekega dne je srečal Tintoretto satirika blizu svojega doma in ga povabil k sebi. Omenil je, da so številni imenitniki naročili pri njem portret, zakaj se ne bi dal slikati še Aretino. Počaščen je stopil Aretino v umetnikov atelje in se usedel, tedaj pa je prišel nadenj Tintoretto s pištolo v roki. »Kaj nameravate storiti?« je preplašeno zajecljal Aretino. »Samo mero vam hočem vzeti,« je rekel slikar, večkrat pomahal s pištolo pred pesnikom in stopil potem pred platno. »Štiri in pol moje pištole ste veliki. Zdaj lahko greste.« Aretino je naglo izginil in sklenil, da ne bo nikoli več pisal proti nikomur, ki jemlje mero na ta način. ... in Marconiju Nekoč sta v istem pariškem hotelu stanovala pesnik D‘Annunzio in izumitelj Guglielmo Marconi, ne da bi vedela drug za drugega. Ko so v pesnikovem apartmaju nekega dne odpovedali vsi zvonci, je D‘Annunzio vzkliknil: »Tu bi potrebovah Marconija!« Njegov prijatelj je vstal, stopU v Marconijevo sobo in mu razložil položaj. »Takoj pridem!«je s smehom obljubil Marconi. In res se je čez deset minut znameniti izumitelj z zavihanimi rokavi že ukvarjal s pokvarjenimi zvonci in jih naglo spravil v red. Prvič smo že snemati na Lavrici, kjer smo biti v ruševino odeti sužnji, gnani od kdovekod in kdovekam. To je bil eden iz serije filmov o legendarnem junaku Maci-steju. Mimogrede povedano, Maciste je bil Mussolinijev vzornik. S tovornjaki so nas peljati nekam na rob barja, zvečer pa nazaj. V teh filmih je uspeSno kariero začel Demeter Bitenc, Slovenec, ki je igral v največ filmih. Režiral jih je Guido Malatesta. Resničen ognjeni krst smo doživeti pri Stari zavezi v filmskem mestu blizu gramozne jame. Utrjeno mesto, ki je predstavljalo enkrat Rim, drugič, seveda predelano, Jeruzalem, potem pa spet neko tretje mesto, je bilo precej mogočno. Borivoj Repe (Se nadaljuje) Prizor iz filma Maciste proti lovcem na glave 24 Sreda, 5. julija 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA 6 66 666 TOPLA HLADNA FRONTA SREDISCE _______ SREDISCE ANTI- FRONTA OKLU ZIJA CIKLONA CIKLONA 'A'\\ C A UZBONA 16/22 o 1020 “ a Temperature irako so alte Umerjene včeraj ob 7 in 13 uri. S®1 DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.17 in zašlo ob 20.56. Dan bo dolg 15 ur in 39 minut. Luna bo vzšla ob 13.00 in zašla ob - ----^ TEMPERATURE MORJA IN REK °C °c Mura 16,9 Crikvenica 22,0 Sava (Radovljica) 13,2 Malinska 22,0 Sora 14,1 Šibenik 24,0 Ljubljanica 15,2 Poreč 23,0 Savinja - Split 24,0 Vipava Jadransko morje (Koper) 12,7 M. Lošinj 24,0 Dubrovnik 22,0 NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: SE 5 do 10 vozlov popoldne: NE 6 do 12 vozlov PLIMOVANJE Danes: ob 227 najvisje 4 cm, ob 829 najnižje -26 cm, ob 15.57 najvisje 35 on, ob 2323 najnižje -18 cm. Tutri: ob 4.36 najvisje -2 cm, ob 9.40 najnižje -17 cm, ob 17.08 najvisje 36 cm, ob 00.46 najnižje 29 cm TEMPERATURE V GO 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 19 15 12 7 3 1 BIOPROGNO! Vremensko občutljivi ljudje bodo Čutili vremensko obremenitev, ki se bo kazala predvsem kot težave s koncentracijo, utrujenost. povečan nemir in razdražljivost. VOZ POPULI Sušno leto tri moCne hrani. Toča ne naredi draginje ne cene, ampak reveže. DANES ■n GRADEC 16/22 TRBIŽ CELOVEC o 14/21 O KRANJSKA GORA ^ 13/18 O 14/23 TRŽIČ M. SOBOTA O 16/23 MARIBOR O 16/23 o PTUJ /~x~ CELJE O 15/24 __ Slovenija: Danes bo pretežno jasno z občasnimi padavinami-Najnižje jutranje temperature od 13 do 18, najvisje dnevne temperature od 19 do 24° C Sosednje pokrajine: Pretežno oblačno bo z občasnimi padavinami. “*Ir- <6? °u/w / , ^N. GORICA GORICA 0 18/26 O ° UMAG V Sloveniji: V četrtek bo na Primorskem pretežno jasno, pihala bo zmerna burja. Tudi drugod se bo cez dan postopno zjasnilo. Obeti: V petek bo sončno in spet topleje. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE V ZDA z računalniško igrico spoznavajo Machiavellija VVASHINGTON - Microprose Strategy je na trg poslala računalniško igrico Machiavelli, ki ima za priročnik knjigo »II Principe« (Vladar). Ameriški specializirani tisk je igro navdušujoče ocenil, marsikateremu italijanskemu zgodovinarju pa bi se ob njej naježib lasje. Italijanska renesansa je namreč prikazana kot mračno in kruto obdobje. Filozofija velikega Florentinca pa je v bistvu strnjena v enem stavku: »Raje, da se me bojijo, kot da me ljubijo.« Korupcija in nasilje pa sta glavni orožji, ki jih igrica svetuje novopečenim machia-velistom za prevzem oblasti. Kot nalašč torej za »krepostne« Američane, ki so machiavelisti, ne da bi vedeli za Machiavellija. Igra se začne v Benetkah in se razvija po vsem tedaj znanem svetu od Hera-klejevih stebrov in po poti svile vse do Kitajske. Cilj je seveda prevzem oblasti, glavno in najuspešnejše sredstvo pa je seveda denar. Igra se začne s spletkami v Doževi palači. Da bi si pridobili vpliv, podkupujejo beneške senatorje, v Vatikanu pa kardinale, saj imajo tudi ti svojo ceno. Z denarjem seveda lahko najamejo plačane morilce, ki jim likvidirajo nasprotnike. S pridom lahko izkoriščajo križarske vojne in epidemije kuge, dovoljeno jim je torej vse, le paziti morajo, da jih prepogosto ne zalotijo. S16-metrsko pico proslavili prihod prvega letala Alitalie Pod budnim očesom pravega »pizzaiola« so v Pekingu pripravili 16-metrsko pico, da bi počastili prihod prvega letala italijanske družbe Alitalia (Telefoto: AP) Tek z boljšo polovico (na hrbtu) SONKAJARVI (Finska) -Ce je vaša žena dopolnila 17. let in ste pravi hrust, se boste v deželi tisočerih jezer lahko udeležili neobičajnega prvenstva - »teka z boljšo polovico«. To je v bistvu neke vrste tek Cez drn in s trn, le da nosimo svojo boljšo polovico na ramenih. Vsakič ko ta zdrkne na tla, tekmovalcu odbijejo 15 sekund. Letos je tekmovalo kar 3 tisoč parov, med 12 finalnimi pari pa je zmagal 34-letni lipo Ronko, ki se mora za zmago zahvaliti svoji le 44-kilogramski ženi. Ta »šport« se je razvil pred štirimi leti, zgleduje pa se po dvestoletni tradiciji roparja Ronkainena. Piščančje dirke SAO PAULO - Prihodnjo nedeljo bodo v severovzhodnem brazilskem mestecu Sao Ben-to de Una svečano izro-Cib svojemu namenu prvo uradno brazilsko piščančje dirkališče za 3 tisoC gledalcev in z boksi za piščance in njihove trenerje. V Sao Bento de Uni so najvecje kokošje in piščančje farme Brazilije, zato ni nic Čudnega, da so pred dvema letoma zaceli sistematično organizbati piščančje dirke. V nedeljo bo velika nagrada, ki bo privabila številne turiste, tako da krajevna turistična in letovišCarska ustanova že načrtuje gradnjo novih hotelov. Ametteni stavi ditmmi pie* SŠi3PF«E iipšr JS8S*™ Z veličastnim ognjemetom na reki Delaware v Philadelphiji so včeraj Američan' praznovali svoj državni praznik, 4. julij (Telefoto: AP)