ZaJcutf&č dt>o» Odgo*ornt urednik Stan* $uStnr — riška Mariborska »skarna • Mar'boru - Nasiot uredništva o uprave Zasavski tednik rrhoviu • Trg -evoiucitt Sl 26 (telefon 91) - ftatur ?ri oodružntci Narodne nanke • Trbovljah 61*-T 146 - Ltst .zbala *tak< soboto letna narodoma 4«fl din polletna 2 * w » i! Mladinski pevski zbor »Svobode« Center je pod vodstvom dirigenta prof. Albina Weingeria dobro opravil svojo nalogo. Potrudili se bodo in pridobili vse ljudi v članstvo SZDL meri po- vožen planom Gasilci trboveljske Cementarne pri vajah Zadnjega sestanka osnovne organizacije Zveze komunistov v Veliki Dolini se je udeležil tudi sekretar okrajnega odbora SZDL, tov Janez Jesenšek, ki je dal komunistom mnogo koristnih nasvetov za njihovo bodoče delo. Na sestanku so sklenili, da Kmečko-gospodarska šola v Veliki Dolini se je začela Kmečko-gospodarsko šolo v Veliki Dolini obiskuje okrog 40 mladincev in mladink, od tega približno polovico fantov in deklet, ki redno obiskujejo pouk in mu tudi z zanimanjem sledijo. V programu šole so predavanja za vso mladino in pa ločena predavanja za fante in dekleta. Tako poslušajo dekleta tudi predavanja iz gospodinjstva. Zaradi tega v Veliki Dolini ne bo posebnega gospodinjskega tečaja, ker bodo dekleta dobila osnovo iz gospodinjstva že na kmečko-gospodarski šoli. -nc bodo komunisti šli med ljudi in jim pojasnili vlogo Socialistično zveze v izgradnji socializma. Kakor znano, je v Veliki Dolini komaj 29°/« volivcev vključenih v SZDL. Komunisti se bodo potrudili, da bodo pridobili čim več ljudi za članstvo v tej množični politični organizaciji. Izrazili so upanje, da bodo v kratkem času povečali število članov Socialistične zveze vsaj na 40°/« v odnosu do volivcev. Pienum Okrajne gasilske zveze v Sevnici V nedeljo je bil v Sevnici plenum Okrajne gasilske zveze, katerega se je udeležil predsednik republiške gasilske zveze tov. Matevž Kače, član okrajnega odbora Socialistične zveze Trbovlje tov Lado Levec in drugi. Obširen referat o organizacijskih vprašanjih je podal predsednik tov. Stane Nunčič. Podana pa so bila še poročila nadzornega odbora, tehnično poročilo itd. Obširneje bomo o plenumu pisali v naslednji številki našega lista, Odkup v nekaterih KZ v Zasavju mnogo bolfši kot lani CK BI 1MRI.F. NASE ZADRUGE USTREZNA SKLADIŠČA IN ODKUPILE SE VEC PRIDELKOV — IZKUŠNJE ZADRUG Ker v nekaterih krogih Se vedno prevladuje mnenje, da aaaavske kmetijske zadruge letos niso kdo ve kaj izboljšale odkupa, se je naše uredništvo odločilo obiskati del spodnje-savskih zadrug in ugotoviti dejansko stanje letošnje odkupne politike in posredovati našim bralcem izkušnje zadrug v tej dejavnosti. -Nai sodelavec je obiskal KZ Sevnica, Brežice, Dobova, Globoko in Kapele. Torej zadruge z različnimi specifičnimi pogoji in zaledji KLETI. BI LAHKO LETOS OB LETOŠNJEM ODKUPU Tudi globočka zadruga ni med Z izredne skupščine Društva inženirjev in tehnikov v Trbovljah Druitvn u vsak slouenski okraj Dne 8. decembra t. 1. so se ob 17. uri zbrali delegati Društva inženirjev in tehnikov Slovenije v okrajni dvorani v Trbovljah k izredni skupščini društva. Ra- najslabšimi. Lani je odkupila zen odposlancev društva inže-n. pr. le 9000 kg jabolk, letos nirjev in tehnikov sta se otvo-desetkrat več. Precej je odku- ritve skupščine udeležila tudi pila tudi fižola, pšenice, oljaric, predsednik OLO Trbovlje tova-jajc, orehov in gozdnih sadežev, riž Martin Gosak in tov. Franc Lanskoletna odkupna vrednost Slapnik, direktor Strojne tovar- okrog ne v Trbovljah, ki sta skupščino odvisna od objektivnih in subjektivnih činiteljev, ki lahko nanjo vplivajo — izrednega pomena pa je, da v naših gospodarskih podjetjih in v naši industriji postavimo pravilen odnos do dela, ki mora zajeti vale, in to že pri tako visoki predvojni storilnosti, ki daleč presega našo. Zaradi tega je izredno važno, da posvetimo tudi vzgoji naših kadrov v celoti več časa in da se mora v podjetjih vsak vodilni človek zanimati in se boriti za večjo storilnost z boljšo organizacijo dela. Sodimo, da je organizacija dela sestavni del nalog vodilnega osebja v naših podjetjih in da odgovornosti tega osebja do njegovih opera- pridelkov je znašala le ■ .____ , , uua uu u ca, mu, a -.«jteea oseoia ao meaovin opera- bstesj? 4v«r“m sest SpS-s s In končno še zadruga v Ka- Skupščina je razdelila svoje dela postaja najvažnejši faktor povečamo. V Jugoslaviji smo v proizvodnji. Naša organizacija zadnja leta osnovali republiške dela — tako je bilo ugotovljeno centre, ki se ukvarjajo z orga-v referatu — pa je še zelo po- nizacijo dela in vzgojo kadrov, -___~ .......___ - . manjkljiva. Večinoma je pri nas imamo pa tudi zvezne centre v šala odkupno politiko, da pa je novedal še izkušnje in pomanj- živine. Celokupna vrednost od- mkov ter sodelovanje društva Vsa proizvodnja organizirana še Beogradu in Zagrebu. Te usta- kupa znaša nekaj nad 12 mili- pri gospodarskih vprašanjih, ki a*-,** *-• *-- — —— jonov din. Lanska za več kot jih zveza DIT in njihove osnov- SSrHfS Ssisli.vsH .."zadru^letos mnog^izbo^ ™ upravn^kaf ki bi nam' fahkb (skoraj 50 ton),'medu. vina in statuta Zveze inženirjev in teh- imela pri tem določene nevšečnosti in težave. Zadruga je n. pr. do 30. no- kljivosti letošnjega, odkupa. , N£koliko^bše je odkupova- 25 odstotkov manj. la KZ Dobova. Značilno za to na obrtniški način, ki daje nizko nove lahko podjetjem mnogo storilnost in ustvarja visoke pomagajo in naj se jih le-ta bolj vembra^ odkupila nekaj nad^ sto j e to, da je v nepo- sredni bližini Zagreba in da on- dotni kmetje raje prodajajo sa- £rugah SeveY Se vedno se je Iz teh skopih podatkov je raz- našim podjetjem, komunam in vidno, da se le čuti napredek okrajem pri reševanju gospo-pri odkupu pri omenjenih za- darskih nalog. Nadalje so prvi dan skupščine sklenili, da je treba povsod po Sloveniji ustanoviti ta dru- ne organizacije na terenu nudijo proizvodne stroške. Povsod in ob poslužujejo kot doslej. deloma poznala premajhna organizacijska pripravljenost za tem sadja, tri vagone lanene slame, 30 ton ajde, 15 ton fižo-_____ 150 ton, živimi- 200 vagonov ml na zagrebšk^m trgi Najbolj dva" vagona kromDirm^tJfle le- °>!v,n0( ,.7,mleku, njlev- gamzacijsica pripravljenost za po Sloveniji ustanovni ta oru- tm slabi ob- J? nekaterih *dkupe, deloma pa s0 posredi štva, ker je v republiki še veliko rotfl) in vrsto raznih zelišč ter rafe p^dajalo teleU hr- tudi obJektiY?1 .P®*®*A.f**' kI^ev' kjer le mož"° to..d™' goaadnib sadežev. Vrednost vseh v^kdm nakuSce^ kl pla- vsem pomanjkanje skladišč in štvo ustanoviti, vendar jih do nritamlimih irtiklov znaša nad vdssim nasupovaicem, ki pid v ve|i£i men embalaže. oOKnpijemh artuaov znaša naa eujejo to živino za nekaj di- v vqeh .,adrueah so i to milijonov dinarjev, lani pa narjev draže prl kilogramu. Res ^e cfa aredo "znatru^zneski Zadruga je odkupila letos niču oaicup se izpopolnili, od se na račun odkima leda vendar drugim: 4 vagone zelja, za okrog nastavili več uslužbencev, ki nosti dela in potrebe posvečanja le weeno videti da le’ zadruaa 200 <>dstotkov veC vinskega kam- bodo imeli edino nalogo odku- življenjskega standarda delov- u- precej oljaric, sonč- po vati in po najbližji poti pri- nega človeka, saj lahko prav . nic, bučnic, oljne repice In la- peljati blago v poslovne zveze, strokovnjaki In tehnična inteli- sedaj še ni. Zveza inženirjev in V vseh zadrugah so nam po- tehnikov se v celoti zaveda svo- vedali, da bodo prihodnje leto. je naloge v gospodarskih vpra- Zadruga je odkupila letos med odkup še izpopolnili, ob sezoni šanjih v zvezi z dvigom storil- ... kl ... peljati blago v poslovne . , . . . nene slame Zanimivo pa je, da Obenem pa seve pričakujejo genca mnogo prispevajo, da se Vendar bi zadruga lahko od- je zadruga odkupila le 465 litrov tudi večjo pomoč pri gradnji bo ta proces, ki je tako važen, , neprimerno več pridei- miekai kar potrjuje gornjo ugo- skladišč, kajti le s sodobnimi lahko rečemo celo odločilen za Zavo,„P<~ie^!3a tovitev. T°da kljUlb navedenim skladišči in ne preveč drago povišanje življenjske ravni, v skladišča, lahko pa bi n. pr. od- težavam je letošnji odkuo znat- embalažo bodo lahko prihodnje naših podjetjih hitreje razvijal. no presegel lanskoletnega. leto odkup izboljšali. Milan V. Drugi dan, v nedeljo, 9. t. m., ob 9. uri dopolde, pa se je začelo razširjeno posvetovanje Društva inženirjev in tehnikov Slovenije v kino dvorani novega Delavskega doma. Temu posvetovanju so prisostvovali razen 300 navzočih inženirjev in teh- Jesenska setev je končana za izeradnio -nIkov 12 vse Slovenije še član in jih nuditi potrošniku. Vendar bi zadruga lahk kupila neprimerno več pridelkov, če bi imela za to potrebna skladišča, lahko pa bi n. pr. odkupila nad 20 vagonov vina, če bi imela kleti. In težave pri letošnjem odkupu? Ponovila se je lanskoletna peeem. Tako je zadruga imela v Camljah pripravljene že tri tone jabolk. Neka sindikalna podružnica iz Ljubljane pa je kStsskvss?:: ni mogla od kmetov zahtevati vseh lanetiiskjh’ novršinah le- televizijsko Bole predsednik Sveta proizva- boljše kvalitete za njihove cene, senska^etU v gl^nem te L- ^Mjučno^^ijlne gIavnem jalcev Ljudske skupščine Slove- vsakem koraku naj nas vodi “ mdil“Vžga„5iauili*,riat Kooperacija industrijskih podjetij V drugem in tretjem referatu sta dr. Tretjak in inž. Jakopič govorila o kooperaciji na splošno in o sodelovanju v industriji. Razčistiti je treba pojem kooperacije. Kooperacija ni nekaj novega, pač pa znana stvar, odkar ljudje proizvajajo in delajo. Prej se je kooperacija pojavljala več ali manj bolj spontano, danes pa delamo na tem, da se lotimo tega vprašanja organizirano, ker nam nudi velike možnosti na področju našega gospodarstva. Kooperacija ima namen v podjetjih najrentabilnejša investicija, ki hitro pokaže in opominja na slabosti proizvodnega in tehnološkega procesa v naših tovarnah. Ugotovljeno je, da je danes na tem področju pri podjetjih opaziti še zelo malo iniciative in da se za to vprašanje naša podjetja premalo brigajo, in da je nudila doslej največ iniciative v tem pogledu sama država. Ta pomanjkljivi odnos pa moramo popraviti, saj v gospodarstvu za nas ni več poti nazaj, temveč samo naprej — zato je še toliko bolj potrebno iskati moderne načine dela, so- !?iL,PIOdal Wjučena. Po zadnjih podatkih tistemu, ki je bolje plačah __ A«PB tale: zadruga se je toč- ^vljeSTv“štoriji in no pošteno žiolj enie Ni nobenega dvoma da si je vzgojno osebje v hotemeškem vzgojnem poboljševalnem domu v zadnjih letih pridobilo mnogo izkušenj, ki so jim kaj dragocen kažipot pri njihovem od- V domu so različni mladolet-niki-fantje, manj deklet in iz različnih krajev Slovenije. Največ mladih ljudi, ki so sedaj v domu, je zagrešilo tatvine zoper zasebno lastnino, potem zoper družbeno imetje, mnogi so poskušali pobegniti prek meje. sledijo še prestopki zoper moralo, pretepi, obiskovanje slabih filmov, branje nezdravih knjig in podobno. Kje in kakšni so vzroki, ki so mlade ljudi pripeljali do vseh teh nezdravih dejanj? Najprej strokovni odgovor! 1. ožje okolje, predvsem problem v družini sami; 2. širše okolje, okolica domače hiše, kraj, vas; 3. določena osebnostna nagnjenja mladih ljudi. Poskusimo razčleniti vsak posamezen primer in morda na kraju dodati še nekatere druge vzroke. Pri prvem primeru je 8 odstotkov vzrok pomanjkljiva domača vzgoja (primer Bogomirja). Toda v tem prvem primeru so razmere v družini še kolikor toliko urejene. Vendar roditelja nista enotna v vzgojnih prijemih. Denimo: »oče je zaverovan v hčerko. To ji kaže na najrazličnejše načine. Morda jo bolj ljubkuje kot ostale otroke, večkrat zamiži pred drobnimi otrokovimi prestopki, čeprav bi bilo bolje, 'da bi jo vsaj pokaral in podobno. Mati je bolj ostra. Ali je sploh čudno, če v otrokovi notranjosti nastaja spoznanje, da ima pri očetu zaslombo in jame to naposled izkoriščati za svoje sebične namene? Nastane torej dvojna vzgo;a. Kdo ve. če se kasneje, ko hčerka doraste. te posledice ne ohranijo? V drugem primeru pripelje otroka na stranpoti zanemarjena domača vzgoja Starši bi bili sicer sposobni vzgajati otroka, toda vzgojo kaj radi zanemarjajo. Mati pušča otroke vnemar, oče je stalno zaposlen. Otrok išče zabave in razvedrila koder koli. si najde ' prijatelje spet iz hiše ali okolice in podobno Raste v tem miljeju in lahko počenja, kar hoče.. • prišel srečni oče, ko so mu sporočili, da je žena rodila zdravega otroka. S šopkom cvetic je nestrpno pričakoval sestro, da bi mu povedala, kaj je dobil: fanta ali pnnčko? Toda ko so mu povedali, da je žena rodila hčerko, je besno zalučal šopek v kot in brez besede odšel... Seveda bi ne bilo prav, ta primer posplošiti. Kasneje se taki primeri radi izgladijo. Posebno če je otrok zdrav in če se lepo razvija. Toda, žal, so star- ganjali k delu, denimo na njivo ali kam drugam, sami pa morda posedajo v gostilni ali doma. Otrok je takrat začutil, da tu nekaj ni prav ... Nič manj nepomembna je ugotovitev, da kriminal med vajensko mladino raste. Vse od leta 1953 do 1956 je v stalnem porastu. Kje so vzroki? Teh je več! In morda ni naključje, da je tega kriminala v mestih in industrijskih centrih več kot na podeželju. Lahko bi trdili, da je Seve tudi brez športnega udejstvovanja ne gre. V domu imajo TVD »Partizan« in mnogo športnih sekcij. — Mladi bodo tekli... Pri športnih igrah šl, ki ne morejo nikdar pozabiti, da so dobili namesto dečka dekletce, ali obratno. In ni čudno, če otrok to sčasoma spozna in grenko občuti na lastni koži... In vplivi širšega okolja? Mladoletniki radi iščejo družbo, sebi enako. Ali pa: mladoletniki oziroma otroci iz socialno šibkih družin poiščejo druščino iz socialno šibkih družin. Torej st nekako stihijsko ustvarijo druščino, ki počenja marsikaj.. • Kaj pa filmi in slabe knjige? Neki 17-letni fant v našem slovenskem mestu je bil malone vsak dan v kinematografu. Gledal je prvenstveno kriminalke, razne kavbojske In vohunske filme. Fant se je tako iztrgal resničnemu življenju, da je nosil v žepu ogrodje revolverja, ker se je čutil na cesti življenjsko ogroženega. Na drugi strani pa se je čutil junaka, ki bo Znal obračunati > z vsemi napadalci. Svojim tovarišem. /i»sti tistim, ki ga niso dobro noznali. Je kaj rad pripovedoval, da se vozari z očetovim avtomobilom po naših velikih obmorskih mestih In ondod obiskuje nočna zabavišča in podobno. Skratka: tvezli jim je stvari, ki jih Je videl v filmu 'n se hotel ponašati med fanti. N! dvoma, da so neprimerni filmi zelo škodljivi mladoletnikom Toda ob vsem tem sedaj ne gre za to, da Je film sam po sebi vzrok lztirjenja mladih ljudi. In to seveda ne pomeni, da pa film ni povod za razne pre- to v zadnjih letih povsem razumljivo, kajti saj ravno v zadnjih mesecih ugotavljamo, da se življenjski standard na podeželju viša na. račun mestnega in industrijskega. Dostikrat so vzroki prestopkov tudi podobni primeri. Malčka je nezakonska hči, doma nekje iz Štajerske. Ko seje mati omožila, je morala z doma, ker je očim ni maral Takrat ji je bilo tri leta. Malčka je bila temperamenten otrok. Bila je sila radovedna, pač tako kot so vsi zdravi otroci. Cas je bila pri teti, potem sp^t doma. nato pa pri pravem očetu Prišla je v gimnazijo Bila je silno samostojna in to svojo samostojnost je hotela venomer dokazati. Nekoč je ušla z doma. Prišla je v Zagreb, Beograd, in v teh mestih je spoznala najtemneje strani življenja. In ni čuda, če je zabredla in segla po tuji lastnini ... Tine je postal zagrenjen Tine je imel brate in sestre ki so bili vsi nezakonski kot on. Kmalu po rojstvu je moral k tujim ljudem. Desetletnega je mati vzela k sebi. Malo za tem se je omožila. Tinetu je zabičala, da mora očimu povedati, da ni materin sin pač pa da je tu zgolj na oskrbi Nekaj časa je šlo, ko pa je očim zvedel resnico, Je moral od hiše Pretrga! je uk pri mojstru In še! za hlapca. Prej veder fant, je naenkrat postal ves zagrenjen. Spoznal je cialnoskrbstveni organi prevzeti nase še dosti bolj večja bremena in pomagati vsem tistim družinam, v katerih se utegnejo kasneje zgoditi podobni primeri. Končno bi morala imeti vsaka občina socialnega delavca, ki bi imel točen pregled nad vsemi socialno ogroženimi družinami ali denimo družinami alkoholikov io kjer vlada v hiši nesoglasje. Sicer pa imajo socialnoskrb-stveni organi še mnoge druge naloge. Seveda je dandanes za to težko angažirati te organe, ker imajo poleg tega še kopico drugih nalog. Zatem imamo tu še mnoga druga vprašanja, n. pr. obiskovanje mladoletnikov raznih javnih prostorov, gostiln, zabavišč, kinematografov in podobno. Ce se na kratko ustavimo samo pri obiskovanju« filmskih predstav! Tega problema res ni moč rešiti zgolj administrativno. In problema res ni moč rešiti zgolj s prijemom v politiko prikazovanja filmov, marveč je vsekakor bistvo v tem, kako bomo mladim znali raztolmačiti vsako posamezno vsebino filma in jih znali primerno poučiti. Zakaj bi ne imeli matinej, toda zakaj naj bi obenem ne uresničili že zdavnaj predlaganega nasveta, naj bi ob vsaki taki predstavi pedagogi pojasnjevali vsebine filmov. Napak bi bilo tlačiti glavo v pesek, češ, enostavno prepovejmo obiskovanje filmskih predstav mladoletnikom, ko pa vemo. da si film utira pot v vse dekleta), je bii čistoča. In prijaznost vzgojiteljev. Takoj sem se počutila olajšano in sedaj, ko zapuščam ta dom, imam dosti več upanja v mojo bodočnost. Počutim se bolj trdno in pripravljena sem spoprijeti se i vsemi življenjskimi težavami. Da, dosti je vreden ta dom in morda se vsi tisti, ki stopajo vanj, premalo zavedajo, koliko jim bo koristil na njihovi kasnejši življenjski poti.« * Osnovno, kar preveva vse vzgojitelje v domu, je želja, pomagati mladoletnim prestopnikom, da bodo sami spoznali napake, ki so jih zagrešili, in jih pripeljati na varno življenjsko pot. Zatorej predstavlja vzgojno delo v domu predvsem tri osnovne prijeme: v Delo z vsakim posameznikom, se pravi, če morda dva fanta zagrešita isti disciplinski prekršek, obravnavajo vsak primer posebej. Kako velikega pomena je to, ni treba še posebej poudarjati Na drugem mestu je delovna terapija, ki se izvaja prek učenja v delavnicah oziroma obrtnih obratih in na ekonomiji, ter končno v aktivnem sodelovanju v kultumoproevet-nem delovanju, ki ima v tem domu že tolikšen razmah, da ni čudno, če so mladi dosegli lepe, prav lepe uspehe. Torej: mladi ljudje v domu imajo vse možnosti, posvetiti se tistemu poklicu, ki ga najbolj veseli in za katerega je seveda zdravstveno sposoben. Nikogar ne silijo nekega uka, če vedo, da zanj ne čuti veselja ali nagnjenja. Toda delati mora vsak. Vzgojitelji vedo, da Je delo tista gibalna sila, ki ima velik pomen za vrnitev na pošteno pot vsakega posameznika. V domu je strok, v katerih se lahko mladi ljudje izučijo, kar 28. To so: kovinska stroka, elektro stroka, oblačilna, brivska, prehrambna, gradbena in kmetijska. Vsaka stroka ima pripadajoče število poklicev, v katerih se fantje in dekleta učijo. Naj povem samo v ilustracijo, da je doslej zapustilo dom že 61 fantov, ki so se vsi izučili ene od teh obrti. Postali so drugi ljudje in si danes v vseh mogočih krajih sami služijo svoj vsakdanji kruh. Možnosti kultumoprosvetnega življenja so res velike- V domu imajo_ društvo TVD »Partizan« z raznimi sekcijami, folklorno skupino, pevske zbore, orkester in končno tudi svojo radio oddajno postajo, »Kresniček« imenovano. Zelo moderen studio jim omogoča, da sami sestavljajo programe in jih 6eve tudi prenašajo vsem v domu. »Kresniček« oziroma radijska družina se vedno lepše uveljavlja in je do- Tudi kulturnoprosvetno življenje je zelo razvito. — Na sliki: dekleta so pripravila lepo praznovanje novoletne jelke plasti družbe in lahko torej postane celo učni pripomoček našim pedagogom. Toda poučiti je treba mlade ljudi. Ce smo jih naučili brati, se doma umivati, spodobno pozdraviti, čemu bi ga 'ne naučili še, kaj je dobro, kaj slabo, ali kaj je črno in kaj belo Minca je zapustila dom Preden je Minca za vedno odšla iz poboljševalnega doma. je napisala v knjigo spominov tole: »Prvi vtis. ki sem ga oparila pri vstopu v Mali dom (dom za slej dosegla največ uspehov Razumljivo je, da vse delo vodijo sami. Njihove oddaje so resnično kvalitetne in jih fantje radi poslušajo. Vzgojno poboljševalni dom v Hotemežu je* resnično prava šola za življenje vsem tistim, ki prihajajo vanj. Ni pa moč oceniti ogromnega truda, ki zahteva vse to delo. saj lahko samo še ponovim, da gre tod za vsakega posameznika In končno za cefoto. Sicer pa to najbolj zgovorno pov'1 človek, ki je bi! sam v (Nadaljevanje- na 5 strani) Gradbeni okoliši v Trbovljah Predlog odloka W m 11 I I « w , 1 I VI Na letošnjem plenarnem zasedanju meseca aprila je Ljudska skupščina LRS sprejela zakon o uporabi zemljišč za grad-oene namene, po katerem morajo ljudski odbori do konca leta 1956 izdati odloke o zemljiščih za gradbene namene, se pravi, določiti gradbene okoliše v občini. Posebna komisija, ki je izdelala osnutek takega odloka za občino Trbovlje, ga predlaga v obravnavo z željo, da bi čimveč občanov dalo k osnutku svoje pripombe. Namen odloka: Ni treba posebej naštevati vseh posledic predvojne .nesmotrne graditve in prav tako posledic, ki bi jih taka graditev še lahko imela. Ce omenimo le nekatere: škodljive zdravstvene posledice, nezdrava naselja, brez zelenja, kanalizacije in ne-zveznosti prometa; daljave med stanovanjem in delovnim mestom, gospodarska in estetska škoda, skažene arhitektonske in kulturne posebnosti in sociološka škoda, ko človek nima stika s skupnostjo in njenimi kulturnimi in političnimi pridobitvami itd. — smo našteli le nekatere, misleč, da v Trbovljah tega ni treba posebej poudarjati. Na drugi strani je treba upoštevati zlasti v Trbovljah, da čim več se zida, tem bolj primanjkuje zemljišč in tem bolj je treba omejiti prosto razpolaganje z zemljišči za te ali one namene. Takšne razmere terjajo enoten, vnaprej določen program oblikovanja naselij in vseh izgradenj v mestu. Pri tem je treba upoštevati najrazličnejše zahteve, in sicer: gospodarskih vej (vprašanje izgradnje prostora in obratov gospodarskih organizacij, t. j. neposredno vprašanje ustanavljanja in graditve in novih industrijskih in podobnih objektov), zahteve zdravstva, kulture in prosvete (še s posebnim ozirom v Trbovljah potrebe gradnje šol), narodne obrambe, prometa, komunalnih komunikacij itd. Te zahteve so si često v nasprotju, zato jih je treba vskladiti. Temeljni kamen takega načrta pa se naslanja na urbanistični načrt, kateremu je spet podlaga načrt o zazidalnih površinah. Vidno je torej, da zastavljena naloga ni lahka. Terja ljudi-strokovnjake, sredstva in čas. Zaradi daljnosežnih posledic bi bili lahko v prihodnosti upravičeni očitki na škodo, kakršno smo podedovali od prednikov. Naprt za ureditev naselij, se pravi načrt o zazidalnih površinah znotraj posameznih naselij, je osnova perspektivnega razvoja občine. Takega načrta sicer ne moremo šteti za nespremenljivo pravilo, ker bo razvoj rodil nove zahteve, vendar mora tudi spremenjeni načrt ostati premišljeno, določeno vodilo, kako naj se urejajo naselja in pokrajine. čuje naselje nasproti Strojne tovarne, potem gre ob (pobočju) vznožju Velskega hriba in Ostrega vrha, za »Mehaniko« do poti, ki drži do bivše gostilne Ternovic, nato zajame parcelo nad Haukovo vilo, nad Globu-šakom na novozgrajeno cesto Trbovlje-Klek, potem gre mimo loške cerkve nad Brežnikom in Obrtniško cesto pod Klečico, kamnolom, vključno Cesto Tončke Čečeve, tako da zajame bivše Staknetovo posestvo, preko pobočja nad objekti Strojnega mizarstva, vključno Keršičev hrib, do Kurnika in nazaj po obstoječi cesti do Dijaškega doma, od tu na potok in po potoku nazaj, tako da zajame novozgrajeno naselje za Knafličevim mlinom ter pri stanovanjski hiši na Golovcu 7 v ravni črti zavije na staro trboveljsko pokopališče, od tu po dolini do stare občinske hiše, in po cesti do nove zgradbe podjetja »Elektro-Trbovlje«, nato zajame Parašu-hov hrib nad Sindikalnim domom in gre po robu do Gimnazijske ceste, tako da zajame Urhovčevo loko, do starega Se-levškovega mlina, pri bivši okrajni menzi gre po cesti nad občinskim kopališčem na Po-setje. od tu po cesti čez Posetje in Terezijo do »Terezijinega rova«, nato po rudniškem industrijskem tiru do Ribnika in po rudniški vzpenjači do Opekarne in po industrijskem tiru na rudniški Zahodni obrat, potem pri rudniškem laboratoriju do potoka Trboveljšica in ob potoku nazaj do rudniškega lesnega skladišča. gradbenih okoHših v občini Trbovlje Zemljišča za gradbene namene v Trbovljah Ob vsem tem je komisija za pripravo osnutka upoštevala predvsem tele okoliščine: Za območje mesta Trbovlje: trboveljska kotlina je sorazmerno ozka in se šele v gornjem koncu odprq. Od železniške postaje do Strojne tovarne se od juga proti severu med bregove komaj stikata cesta in potok in je skrajno otežkočena vsakršna gradnja na tem kompleksu. Na okoliških pobočjih je spričo na-sipin gradnja draga, prav tako drago je zaradi škode po rudarjenju vzdrževanje obstoječih objektov, ali pa je prav iz istih razlogov gradnja sploh nemogoča. Mesto je koncentrirano v glavnem na desni strani ceste od uprave rudnika proti Zg. Trbovljam. Na tem predelu je relativno malo zazidalnih površin, posebno če še upoštevamo, da je med zidovjem treba pustiti tako imenovane dihalne površine. Na severu, kjer je večji kompleks v ravnini in se dolina na široko odpre prav proti Knezdolu, za sedaj ni pri- čakovati živahnejše gradbene dejavnosti, predvsem iz razloga, ker je ta predel že odmaknjen od centra. Ko se bo mesto razširilo na ta konec, bo treba nujno misliti na prometno zvezo s spodnjim delom trboveljske doline, prav tako pa bo tu potem treba urediti vrsto komunalnih komunikacij in poslovnih objektov. Za okoliška naselja (Dobovec, Čeče, Partizanski vrh, Knezdol): kmetijska posestva okoliških naselij so že sedaj drobljena. Obdelovalnih površin je relativno malo, na drugi strani pa so ti predeli brez dobrih prometnih zvez, odmaknjeni od gospodarskega in kulturno-politič-nega središča. Skoraj je tu že premalo zemlje, da bi na njej živeli ljudje, ki imajo tamkaj svoje kočarije. Oddaljenost od obstoječe industrije je tolikšna, da se delavci, ki hodijo iz teh predelov na delo v Trbovlje, telesno izčrpavajo na poti v službo in domov, in potem ne morejo dajati svojih moči v produktivnost. Gradbeni okoliši Komisija je predvidela za stanovanjsko izgradnjo v mestu Trbovlje dva strnjena okoliša, ih sicer: Gradbeni okoliš Bevško, ki zajema trboveljsko kotlino nekako do rudniškega kamnoloma, in gradbeni okoliš v centru mesta, ki zajema sledeča naselja: Vodenska cesta, Trg revolucije, Ulica 1. junija, Rudarska cesta, Trg Svobode, Loke, Kešetovo, Obrtniška cesta, Trg Franca Fakina, Opekarna, Sušterjeva kolonija, Keršičeva cesta,_ Partizanska cesta, Novi dom', Kolonija 1. maja, Dom in vrt, iPod gozdom, Okrajni trg. Gimnazij- ska cesta. Pod Ostrim vrhom (dle), Ribnik (de), Majcnova cesta, Savinjska cesta. Cesta Tončke Čečeve, Golovec, Keršičev hrib. Izven območja mesta pa so določeni sledeči gradbeni okoliši: Dobovec (del), Klek (del), Gabrsko (del). Omejitev okoliša Gradbeni okoliš mesta Trbovlje je takole omejen: Na Jugu ga utesnjuje rudniško lesno skladišče, nato gre na levi strani proti severu meja po obstoječi' cesti, tako da vklju- Posebni okoliš Posebni gradbeni okoliši za gradnjo določenega namena po posebnem zazidalnem načrtu znotraj gradbenega okoliša v območju mesta so: a) okoliš, ki zajema naselja: Zasavska cesta, Ob železnici in Kolodvorska cesta, kjer se sme graditi samo za potrebe Elektrarne, Rudnika, Cementarne in Državne železnice; b) predel med Rudarsko cesto in novo cesto Trbovlje-Klek, ki ga na južni strani omejuje črta od stavbe Rudarska cesta 5 na vrh hriba Gradiše — kjer se smejo graditi samo zdravstveni objekti; c) predel med Partizansko in Keršičevo cesto, kjer se sme graditi samo za šolstvo; d) predel nasproti igrišča SD »Svobode« (Pravdičevo) in predel pri občinskem kopališču (Dolinškovo), kjer se smejo graditi samo javne zgradbe; e) predel na bivšem Stakneto-vem posestvu (pri smučarski skakalnici), kjer se sme graditi samo za pokopališče; f) predel med Cesto Tončke Čečeve in Rovteškim potokom, kjer se smejo graditi samo komunalni objekti; g) predel med obstoječo cesto od Lekarne do Klavnice, ki ga na desni strani omejuje vznožje Plevčakovega hriba, kjer se sme graditi samo za tržnico; h) predel obstoječega stadiona SD »Rudarja« in telovadišča TVD »Partizana«, kjer se smejo graditi samo telesno vzgojni objekti; i) predel okrog novega Delavskega doma, kjer se smejo urejevati samo olepševalni nasadi. V posebnih gradbenih okoliših se razen za naštete gradbene namene zemljišča ne morejo uporabljati za druge gradbene namene. Obstoječe zgradbe na teh zemljiščih pa se smejo pre-zidavati in obnavljati samo pod pogoji, navedenlfni v Zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. Poraba zemljišč za gradbene namene Zemljišča v gradbenem okolišu mesta se smejo uporabiti za gradbene namene pod sledečimi pogoji: Zemljišča gradbenega okoliša ožjega mestnega centra, predvsem ob cesti in na obstoječih, strnjeno zazidanih kompleksih, se smejo uporabiti pretežno za stanovanjsko izgradnjo za zidavo večstanovanjskih objektov, in le koliko geološka sestava zemljišča ae dopušča takih gradenj, se sinejo graditi tu tudi dvo- in enoetanovanjske hiše. Zemljišča v obstoječem naselju »Dom In vrt«, v Bevškem, ter nezazidane površine Para-šuhovega hriba In ob Cesti Tončke Čečeve ter na pobočju nad objekti Strojnega mizarstva v Zg. Trbovljah se smejo upora- biti pretežno za zidavo stanovanjskih vrstnih hiš ter manjših stanovanjskih hiš, ki jih zidajo delavci in uslužbenci v stanovanjski zadrugi. Končno je treba še poudariti, da se s predloženim osnutkom odloka določa le gradbeni okoliš in zemljišča za gradbene namene, da pa bo treba z odlokom o urbanističnem načrtu, ki je v pripravi, določiti zazidalni načrt in določiti gradbeni način, tako za predele, kjer že obstajajo urbanistične osnove, kot za predele, kjer so ali pa še bodo take osnove v delu. Odlok o urbanističnem načrtu bo glede na to lahko le začasnega značaja ln bo moral določiti le glavno smer gradnje, predvsem stanovanjske izgradnje v mestu Trbovlje. I. Splošne določbe 1. člen V občini Trbovije se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, določenih v tem odloku. V gradbenih okoliših je določen gradbeni način v urbanističnih osnovah (zazidalni načrt s tehničnimi poročili) in v odloku o urbanističnem načrtu občine. 2. člen V okolišu območja mesta Trbovlje se smejo uporabiti znotraj gradbenih okolišev za gradnjo vsa zemljišča, kolikor ni v odloku o urbanističnem načrtu občine ali v zakonskih predpisih drugače določeno. Izven območja mesta Trbovlje se za gradbene namene smejo uporabiti le nerodovitna in manj rodovitna kmetijska zemljišča po določbah 4. in 5. člena Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene ter 5. člena tega odloka. 3. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za gradbene namene ne smejo uporabljati razen izjem, ki so določene v zakonu o uporabi zernljišč za gradbene namene. II. Gradbeni okoliši 4. člen Gradbeni okoliš območja mesta Trbovlje zajema sledeča naselja: Bevško, Vodenska cesta, Trg revolucije, Ulica 1. junija, Rudarska cesta, Trg svobode, Loke Kešetovo, Obrtniška cesta, Trg Franca Fakina, Opekarna, Šuštarjeva kolonija, Keršičeva cesta, Partizanska cesta, Novi dom, Kolonija 1. maja, Dom in vrt, Pod gozdom. Okrajni trg, Gimnazijska cesta. Pod Ostrim vrkorn (del). Ribnik (del), Majcnova cesta, Savinjska cesta, Cesta Tončke Čečeve, Golovec, Keršičev hrib. 5. člen Izven območja mesta so določeni sledeči gradbeni okoliši; Gabrsko (del), Dobovec (del), Klek (del). 6. člen Posebni gradbeni okoliši za gradnjo določenega namena po posebnem zazidalnem načrtu so: a) okoliš, ki zajema naselja Zasavska cesta, Ob železnici in Kolodvorska cesta, kjer se sme graditi samo za industrijske potrebe Elektrarne, Rudnika T-H, Cementarne ter JZ; b) predel med Rudarsko cesto in novozgrajeno cesto Trbovlje-Klek, ki ga na južni strani omejuje črta od stavbe Rudarska cesta 5 na vrh hriba Gradiše, kjer se sme graditi samo za zdravstvo; c) predel med Partizansko Te in ene iz Kapel Pred nedavnim je ▼ Kapelah igralska skupina pod vodstvom tov. Petanove naštudirala igro »Sestanek ljubezni«. Igra je dobro uspela, zlasti če pomislimo, v kakšnih okoliščinah so morali igralci nastopiti, namreč na neurejenem odru in ob nezadostni razsvetljavi. Gasilski dom, v katerem je tudi žarišče vsega kulturnega Izživljanja, bi bilo treba nujno urediti, in sicer oder, razsvetljavo in sedeže. Kako si Kapelčani žele razvedrila, je pokazala predstava potujočega kina Ljudske prosvete iz Trbovelj, ki je pred dnevi uprizorila pri nas ameriški film »Greh«. Dvorana je bila nabito polna. Želimo si še Vdč takih in podobnih prireditev in upamo, da bodo polnoštevilno obiskane. Pretekli mesec se je sešla mladina iz Kapel in okoliških vasi ter ustanovila mladinsko organizacijo, v kateri bodo delali razni krožki, in sicer za sedaj dramski, šahovski in plesni krožek. Jožek cesto in Keršičevo cesto, kjer sb sme graditi samo za šolstvo; d) predel, ki ga sestavljajo parcele 393/1, 409 in 310/1, 310/2, kjer se sme graditi samo javne zgradbe; e) predel na bivšem Stakne-tovem posestvu, kjer se sme graditi samo za pokopališče; f) predel med Cesto Tončke Čečeve in Rovteškim potokom, kjer se sme graditi samo za Komunalo. Seznam parcelnih številk posameznih predelov, določenih v tem členu kot posebni gradbeni okoliši, je priloga tega odloka. 7. člen V posebnih gradbenih okoliših iz prejšnjega člena se razen za naštete gradbene namene zemljišče ne more uporabljati za druge gradbene namene. Obstoječe zgradbe na teh zemljiščih se smejo prezidavah in obnavljati samo pod pogoji, navedenimi v Zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 8. člen Meje gradbenih okolišev, ki so navedene v tem odloku, so razvidne iz posebnih grafičnih prikazov v kopiji katastrskih map in priloge, ki so sestavni del tega odloka. 9. člen Za potrjevanje ožjih lokacij je pristojen oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Trbovlje. III. Končne določbe 10. člen Zemljišča v gradbenih okoliših se smejo uporabiti za gradbene namene pod sledečimi pogoji: a) zemljišča gradbenega okoliša center pretežno za stanovanjsko izgradnjo za zidavo večstanovanjskih objektov. Le kolikor geološka sestava zemljišča ne dopušča, se smejo graditi tu manj kot dvostanovanjske hiše; ■ b) zemljišča v gradbenem okolišu Trbovlje II in v Bevškem se smejo uporabljati pretežno za zidavo stanovanjskih vrstnih hiš in manjših stanovanjskih objektov. Zazidava na strnjenih kompleksih je dovoljena le po posebnem zazidalnem načrtu za celotni kompleks. 11. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica izdajati dovoljenje po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, razen za gradnje na področju prometa, zvez, elektrifikacije in vodnega gospodarstva. 12. člen Ta odlok začne veljati z dnem 1. 1. 1957. Komisija za pripravo odloka daje s tem odlok v obravnavo občanom, želeč, da bi čim več ljudi dalo k odloku svoje pripombe. Ker je rok za sprejetje odloka kratek, prosimo vse, ki žele v obravnavi sodelovati, da pošljejo svoje pripombe, misli in podobno k zgoraj navedenemu odloku do konca tega meseca na Občinski ljudski odbor Trbovlje — »Gradbeni okoliši«. Po poteku tega roka ne bo mogoče upoštevati nobenih predlogov. JOŽE STOK-KOROTAN. 26 (Nadaljevanje) Partizanska gocSka NaSi komioni so neprenehoma vozili vojake na položaj. Po odločnem protinapadu je našim borcem uspelo, da so pregnali švabobrance, ki so tudi na umiku ropali in zažigali vosi. Gost dim se je ves dan in vso noč valil proti nebu in naznanjal, da je štiri sto vaščanov ostalo na cest i brez strehe. Tiste dni so začela znova pristajati na Otoku letala, ki so evakuirala ranjence in begunce v osvobojeno Dalmacijo in /talijo. Samo v treh clneh so odpeljala blizu dva t.soč ljudi. In so še prihajala ... Godba je šla zopet na pot. igrala je v štabu korpusa, v enotah XV. divizije in v kor pitani pokretni bolnišn.ci. Hoje je bilo čez mero. Komaj so se godbeniki vrnili s Poljan v Belo Krajino, so že morah v Semič na miting, ki ga je priredila Podoficirska šola. V petek, 30. marca, je bila vsa Bela Kraj.na v strogi vojaški pripravljenosti, Vse vojaške enote so šle na položaje, kajti spet je grozila nevarnost vdora ustašev. Sploh se je začel pritisk sovražnih sil na ozemlje Slovenije. Kaša vojska je namreč osvobodila Pihal ter začela prodirati čez Liko in po jadran- ski obali proti Sloveniji, sovražniki pa so se skušali pred njimi umikati čez Slovenijo v Avstrijo, Ko je napetost v Beli Krajini nekoliko popustila, je godba korpusa že odšla na krožno pot. Igrala je v raznih enotah korpusa in se po tridnevnem potovanju spet vrnila v Semič. Ko je 4. aprila legel na zemljo prvi mrak, je obvestilo Belo Krajino čez trideset kresov. Zažgal t so jih partizani in domačini v znak veselja, ko je Rdeča armada prekoračila slovensko mejo v Prekmurju. To slavje je Nemce tako jezilo, da so poslali nad Belo Krajino železnega vrana, ki je v bližini Črnomlja odvrgel neka) bomb. Na srečo pa niso napravile nobene škode. Cez nekaj dni se je štab Vil. korpusa preselil v Črnomelj. Tja je bila poklicana tudi godba. Nastanila se je v Laknarje-vem hotelu in se začela pripravljati za dolgo pot. Glavni štab se je namreč odločil, da jo prepelje z letalom v Prekmurje, kjer bi igrala v vojaških enotah, ki so osvobajale severni del Slovenije. Prav zato se godba korpusa ni oddaljevala Iz Črnomlja, temveč je razen rednih vaj igrala le po mestu in tistim brigadam, ki so korakale skozenj. Med drugim je z odbranim sporedom počastila prihod Prekmurske brigade, ki je šla 17. aprila skozi Črnomelj. Bela Krajina je postala tiste dni zelo nemirna. S hrvatske strani so jo ogrožale močne nemške m ustaške sile, ki so se umikale pred ofenzivo naših divizij. Svabobranci z Dolenjske so venomer pritiskali čez Gorjance. Cetnlška vojska, ki je prodrla z Notranjska na Kočevsko, pa ja hotela za vsako ceno prebiti našo obrambno črto Kolpa—Suha Krajina ter skozi Belo Krajino pobegniti v domače gozdove... Vendar je kljub preteči nevarnosti v vseh krajih osvobojenega ozemlja sijala svetla vedrina na obrazih ljudi, ki so hrepeneli po svobodi in bili pripravljeni, da zdrva v poslednji juriš. Vsem pa je odleglo, ko je prišla v Belo Krajino vesela vest: Četrta armada se bliža Sloveniji/ Te besede so tako hitele od ust do ust, od vasi do vasi, kakor naplo prodirajoči pramen jutranjega sonca. Spričo nastalih sprememb )c bilo godbi korpusa sporočeno, da ne bo odpotovala v Prekmurje. Zato so se godbeniki spet sprostili ter z glasbo proslavljali vsak razveseljiv dogodek, igrali na mitingih in v razni/l enotah korpusa, prirejali koncerte v mestu in drugod. Dogodki na domačih bojiščih in na zavezniških frontah, kakor tudi po vsem svetu, so se vrstili z bliskovito naglico. Vojaškega poročila še niso utegnili napisati, ko je bilo za tiste čase že zastarelo. Novica, ki je 26. aprila prišla med godbenike, pa ni bila zastarela. Takrat je dežurni mož korpusa pridrvel v sobo, kjer je godba vadila, in ukazujoče zaklicat: »Naprej, proti Ljubljani!• Brunovi vojaki so se urno pripravili na pohod. Cez pol ure so že odrinili v smer proti Ljubljani — v srce naše domovine. Prvi oddih je bil v Tanči gori. Po nočnem počitku so nadaljevali pohod čez hrib in zavili v Predgrad. Tam so imeli spet počitek. Vendar niso počivali, temveč so igrali in s tem dajali dušk/l svojemu razpoloženju. »Zmaga je pred nami/« — je naslednje jutro poročal Rad,o Svobodne Slovenije. •Enote IV. armade JA so zavzele Sentpeter na Krasu in Ilirsko Bistrico, pri Reki pa se bije/o ogorčene borbe ...« In res se je bližal konec vojne. Tokrat so tudi godbeniki verjeli tem vestem, kajti IV. armada JA je z nezadržano silo prodirala naprej. Bila /e brez skrbi: na njeni levici je bilo morje, na njenem desnem boku pa je bil v o/enrivi VII, korpus ki je v smeri Ljubljane napadal in uničeval grupacije četnikov, Nemcev in domobrancev. Godba korpusa je seveda tudi te vesti pozdravila z močno intonacijo glasbe, ki je izražala zmagoslavje nad fašizmom in nacizmom. Naprej/ Kolona godbenikov in treh oddelkov štaba korpusa je odrinila proti Kolpi. Tam so se partizani z brodom prepeljali čez reko in po hrvatski strani nadaljevali svojo pot. Na zemljo je legel mrak. Partizanska kolona se je utrujeno pomikala proti Brodu na Kolpi. Nenadoma pa je začelo na vseh hr.bih in po dolini močno pokati. Ko so se spomnili, da to velja počastitvi delavskega praznika — Prvemu maju, to pritegnili tudi godben.ki. Po dolini je zaregljalo, da so hribi ob Kolpi kar vriskali v veselem odmevu. Prvomajsko slavje so polepšale škrlatno-rdeče rakete, ki so sc tu pa tam dvigale v nočno nebo. V Brodu na Kolpi so se godbe-niki pr,družili štabu korpusa, ki je prispel tjakaj že pred njimi. Malo pred polnočjo so utrujeno legli k počitku in takoj zaspali. »Kočevje je padlol* — je naslednic Jutro vp.l dežurnlk korpusa po vasi. Godbeniki so skočili pokonci, prijeli za glasbila ,n zaigrali udarno koračnico. Nato so JU po vasi ter se poveselili s partizanskimi znanci in dor>?ač’ni. Nenadoma so začeli hrumeli po cesti tanki IV. armade JA, ki so bili na poti proti /Trstu. Vsi, še posebno pa godbeniki, so veselo presenčni ostrmeli: ogromni tanki in motorizirani topovi — to je bilo za naše pojme pošastno orožje. Mnogi so ga videli prvič v življenju. »In vse to je za pobijanje ljudi! « je dejal Zdovc, ki je zamišljeno in nepremično gledal za odhajajočo motorizacijo. »Kaj pa mi — ali ne bomo šli naprej?« so vpraševali borci štaba korpusa in godbeniki. Ne, naše enote VII. korpusa vodijo ogorčene borbe z nemško grupacijo na področju kočevskih hribov in Ribniške doline. Zato je poveljstvo korpusa ostalo še nadalje v Brodu na Kolpi in od tam vodilo vojne operacije svojih enot za uničenje sovražmh sil. Nekako 3. maja pa je kapelnik Brun le zvrstil svoje glasbenike v kolono in skupno s štabom korpusa odrinil skozi Banja Luko, Ajbel/ in Moravo v S talca~-je. Tam je godba prenočila in zjutraj nadaljevala pot. Prihod godbe v Kočevje je bil mogočen in zmagoslaven. Borbena melodija se je razlegala po mestu in daleč po okolici, pela in govorila, da je naša zmaga nad suženjstvom priborjena s krvjo, da zato stoji na trdnih temeljih. Med krajšim počitkom so si godben,ki ogledali strašno vojno razdejanje, ki ga je utrpelo Kočevje, .— |.| (Dalje prihodnjič) Popravljamo nclobo pomoto BRESTANICA V Brestanici je bila letna V zadnji številki smo v se- mladinska konferenca pred stavku »praznovanje Dneva re- Praznikom republike. Udeležba publike v Zagorju« pomotoma na sestanku je bila, kakor že napisali, da je debil odlikovanje dolgo ne. Poročilo je bilo skrbno tov. Franc Golob. Odlikovanje pripravljeno. Tudi razprava je je dbbil tov. Brane Vipotnik, bila živahna. Mladinci in mla- tajnik občinskega ljudskega odbora Zagorje. Oba prizadeta prosimo, da oprostita neljubi pomoti. dinke so sprožili mnogo pametnih predlogov in nasvetov za delo v prihodnjem obdobju. Po sestanku je sledil mladinski Posledice pretepov in prometnih nezgod Zavod za socialno zavarovan e zahteva povrnitev stroškov zdravljenja Kot drugod v svetu, je tudi v terjati stroške po civilni tožbi, Tudi lastniki psov morajo pa-naših vinorodnih krajih vse kar povzroča precej dela in se- žiti, predvsem če so psi popad- Uredništvo družabni večer. preveč pretepov in prometnih veda ponovne stroške, nezgod, ki jih povzroči alkohol. Vse pretepe in prometne nezgode naši varnostni organi naznanijo javnemu tožilstvu zaradi uvedbe kazenskega postopka. Krivec je nato obsojen, vendar zadeva s tem še ni končana. Zavod za socialno zavarovanje oziroma podružnica takoj, ko izve za takšne prestopke, ugotovi stroške zdravljenja, ki jih je poškodovanec-izavarova-nec imel, ter sporoči zadevo sodišču, ki že pri izreku kazni upošteva stroške zdravljenja. Ce pa zavod tega ne izve pravočasno in če je bila sodba že izrečena, potem mora zavod iz- Marsikateri obsojeni krivec takih in podobnih prestopkov misli, da je z izrekom kazni ali s pobotanjem poškodovanca zanj zadeva rešena, kar pa ne drži. Zavod za socialno zavarovanje mora v smislu 79. člena Uredbe o finansiranju soc. zav. Uradni list FLRJ štev. 12/55 izterjati vse stroške, ki jih je zavod imel z zdravljenjem poškodovanca ali njegovih svojcev, od krivca, ki ga je sodišče obsodilo za storilca kaznivega dejanja. Taki stroški gredo včasih v stotisoče. Tako visok znesek za krivca nikakor ni malenkost vračati. SENOVO S tem mesecem so Trbovlje dobile na Trgu revolucije novo, lepo opremljeno slaščičarno in zajtrkovalnico, ki jo je uredilo podjetje Slaščičama-pekama Trbovlje. V novem lokalu lahko dobe Trboveljčani razen najrazličnejših vrst slaščic tudi mleko, čaj, kakao in brezalkoholne pijače, po katerih so se prej po vsej dolini skoraj zaman ozirali, -jak Dan upokojencev. — V nedeljo so upokojenci senovške občine slovesno praznovali svoj dan, ki so ga letos obhajali že tretjič. Šolska dvorana v Senovem je bila to pot premajhna za vse ijivi, ker tudi pasje Ugrize in poškodbe obravnavajo po enakih kriterijih kot pretepe in prometne nezgode. ZAVOD V KRŠKEM JE IMEL LETOS 70 TOŽB Če povzroči pretep ali prometno nezgodo zavarovanec in je pri tem poškodovan, da mora iskati zdravniško pomoč in je zaradi tega dlje časa nesposoben za delo, ni upravičen do nadomestila plače (hranarine) po 1. odstavku člena 37. zakona o zdravstvenem zav. delavcev in uslužbencev, ker je postal nesposoben za delo zaradi posledic kaznivega dejanja. Podružnica okrajnega zavoda za soc. zavarovanje v Krškem je samo v letošnjem letu obravnavala že 70 takih primerov. Nekateri krivci so plačali stroške takoj ob prvem pozivu, proti štirinajstim pa je bila uvedena posebno pa na političnem pod roč ju. čeprav j. bto a£ Ijenje polno bridkosti, je vse tegobe prebredel v nenehnem marljivem delu, v časih narodnega osvobodilnega boja našega upokojence, ki so prišli na pro- ljudstva pa se je odločno posta- Letna skupščina 00 ZROJ Trbovlje slavo. Najprej je imel predsednik senovške občine tov. Karel Sterban govor v zvezi s tem praznikom, nato pa je sledil kulturni program, pri katerem Razni obrtniki in privatna uslužnostna podjetja morajo do 5. vsakega meseca predložiti obračunske liste za vse svoje delavce in uslužbence. V nasprotnem primeru zaračunajo prispevke za socialno zavarovanje vil na njegovo stran. Kot udeleženec NOV je bil tudi odli- kcen ostrej Radečah gostoval ansambel Kaj bi še dodal, se bodo pn- ^ nrf.Amem ravou„ teva. ker lestno odjeknila. Saj so ga po- mraz, temperatura bo tudi čez gledaliSfa iz Celja. Radečanom se je predstavil z dramo »Dežurna služba«. Ta gledališka prireditev je v nabito polni dvorani odlično uspela. Takih gostovanj si domačini še želijo. »Metež« v Papirnici. — Dramska družina Tovarne papirja je v nedeljo uprizorila na svo- malico in pogostitvijo zelo za- izgubo njegovi sodelavci v kme-dovoljni, posebno pa so bili tijski zadrugi, vzradoščeni nad tem, da niso po- pogrešali pa ga bodo tudi vsi zabij eni in da so za svoje nek- borci in graditelji socializma v danje delo deležni priznanja s senovski občini, katerim bo tako lepimi prireditvami. ostal pokojnik v nepozabnem Smrt zaslužnega moža. — Iz- spominu. nenada je prišla vest, da je umrl aom v pravem pomenu nesene, s prijateljem sta tega ane tov. Franjo Solina, bivši borec ____ . _____ i saj so mi ta dom in vzgojitelji nabirala ob cesti Spile. Drago je v NOV in nad vse požrtvovalen Yl9ID8QS'(0 fluftOvoU v njem pripomogli, da sem po- segel v grmičevje, v katerem, tovariš pri graditvi socializma. . |u tnria vani, predvsem zavoUo tega, ker lestno odjeknila. Saj so ga po- __— . ^ , ... ^haFiliU ^hltelTžaert » bili pri podjetju Elekiro ob- znali vsi kot izredno delavnega dan v glavnem pod nmla tudi odhajali. Prihajali zagre- __ k pri vesh organizacijah, Dr- M- v- njeni in z močno omajano vero v življenje, odhajali pa polni upov in ozdravljeni vsega zla. Vračali se bodo k ljudem in zgrabili za delo. Delali bodo z velikim veseljem in voljo, spominjajoč se, da so dolžni skupnosti veliko zahvalo, Ilotemeški dom je tonil v mrak, ko sem zapuščal njegove svetle grede in parke. Jutri bo tod prost dan. Nedelja bo! Ta ali oni se bo usedel za mizo in napisal domačim pismo. Drugi bo vzel v rake knjigo in iz rje črpal bog’te vire spoznanj in modrosti. Tretji se bo usedel na klop in sc poglobir v svojo vlogo, ki jo bo v kratkem igral pa odrn. In morda so tudi taki. ki se jim bliža čas odou«ta iz doma? Iz spominov luščijo čas, kn so prišli v dom in delal« obračun s preteklim Kajti pred njimi veščeni, da je žica na tleh. llstaaauitev liudske kuhinje u Trbovljah Ze večkrat smo poročali o dobili vsaj en obrok tople hra-delu Gosoodinjskega centra v ne dnevno ob pravem času in Trbovljah, da so se v njem pri- da tudi ta ne bo zanje predra- " .. . ■ i • • • _ IčnUinin Kn nxln»*ln »-»<-4 Q lin spet v opremi kuhinje. Za sedaj se je temu pozivu odzvalo le nekaj podjetij, katerim se je rejali izobraževalni tečaji ob večernih urah, medtem ko so bili prostori centra v dopoldanskem času neizkoriščeni. Na pobudo nekaterih tovari- ga. Kuhinja bo odprta od 8. ure treba za naklonjenost res za- !«« «*“ »M?^HvolTvS prav pa bi bilo, da bi »Metez«. Igralci so svoje vk^e zjutraj do 15. ure popoldne, v hvaliti — prav pa bi bilo, aa di izvrstno' odigrati, tako da lahko »iSTs-ll Ta kuhinja je namenjena tudi lavce. • blovnikova. Pričakujemo, da bo- tisti™’ W bi morda želeli, ob koncu pa Se nekaj besed do papimičarji gostovali z igro odprl splošno ljudsko kuhinjo, se je ustanovila komisija za družbeno prehrano, ki se zelo trudi, da bi bila hrana cenejša, ne sme pa biti kalorično slaba. Ta kuhinja je v glavnem namenjena vsem delavcem, ki si morajo še danes sami kuhati mnogo obetajoč čas. da hrano dobe na dom. 0 cenj te hrane: kosilo v splošni tudi v Radečah. Vse v zvezi s to kuhinjo, kar ijudski kuhinji bo stalo 70 din. Trboveljski gimnazijci v go-še koga zanima, lahko intere- večernih obrokov ta kuhinja ne steh. — V soboto, 15. decembra, senti izvejo v Gospodinjskem bo kuhaia spričo okoliščine, da bodo v Radečah gostovali osmo- centru (pri Volkerju) v dopol- sp v večernih urah tukaj razni žolci trboveljske gimnazije s ko- danskih urah. tečaji. medijo »Logaritmi in ljube*en« Nekatera naša podjetja so ta __v nedeljo pa bo Mestno gle- ... „ , ... ,, . korak, dasiravno je majhen, z Interesente sprejemajo vsak da]j5če Radeče zadnjikrat upn- živUenjem. po svojih Samskih domovih, pač razumevanjem podprla v mate- dan do 15. ure v Gospodinjskem zor}]0 »planinsko rožo«, vstaja lep, zaradi tega, ker je hrana zanje rjajUi 'om oz. uporabo. Potrebno je priglasiti upravniku Delavskeg > doma. Poznej'e priglasitve potreb se ne bodo mogle upošte-rot! zaradi oddaje prostorov drugim interesentom. Upravi odbor Dela valicgti Uvina, '**boVlje Problemi trgovskega podjetja „Železnina“ v Trbovljah Razvoj mesta Trbovlje zahte- prodajo železnine, gradbenega pa celo 20, medtem ko ponekod Trbovljah je bil sprožen pred-va spričo naraščajočega števila materiala in ostalih podobnih v drugih podobnih podjetjih ta log, da bi trgovska podjetja že prebivalstva tudi primemo raz- predmetov. Prostori so tesni in koeficient ne dosega niti šest- v gimnaziji vodila računa o bo- trrf/NTrrlro im r,i***xm A t ~ 1 i. _1 2 JV 2_ J _ vito trgovsko mrežo, in sicer v tem smislu, da se trgovine specializirajo. Tako je v Trbovljah več takih trgovskih podjetij, med njimi tudi podjetje »Železnina«, ki ima v svojih poslovalnicah na razpolago gradbeni material, železo, vse vrste go- spodinjskih potrebščin, trgovino rišnico. Pod takimi pogoji raza avtomaterial in podobno. Res zumljivo trpi vse delo in so tudi je, da ima podjetje »Železnina« uspehi podjetja manjši, kakor posebno trgovino za avtomobil- bi sicer lahko bili. ske potrebščine in motorna ko- Važen problem za to podjetje lesa in še dve drugi posloval- so denarni krediti, ki pa jih niči, vendar le-te sedanjemu banka ne da na razpolago v času ne ustrezajo več. Ti pro- ustrezni višini. V podjetju zna- ne ustrezajo več sedam'im po- kratno obračanje. dočih vajencih in da bi jih ta trebam in prometu. V prostoru Podjetje bi moralo nujno mi- podjetja štipendirala. To je res 5x4 m se stiska osem uslužben- šiiti na to, da bi imelo posebno problem, ki je vreden razmiš- ce-v, tako da je res nemogoče poslovalnico za gospodinjske Ijanja, kajti — kot že rečeno — delati v njem: telefon stalno potrebščine, ki se v vedno več- moških vajencev v trgovino brni, strojepiske delajo šum in jem obsegu uvažajo iz tujine danes sploh več ne dobiš, nemir, tako da se ti včasih zdi, in tudi že izdelujejo doma. Pod- Pa še nekaj je, kar ne žuli kakor da si prišel v kakšno no- jetje »Železnina« deluje kot ea- samo podjetja »Železnina« v mostojno podjetje že tri leta. Trbovljah, temveč tudi drugod. Končno je uspelo, da je prišlo še posebno pa potrošnike, ki do prostora, kjer bo postavilo morajo dostikrat zelo drago ku-praktično skladišče. Tako je povati razno uvoženo potrošno eden izmed največ jih proble- blago — to so avkcdjska mesta, mov podjetja prostor ozir. skla- Licitacije so res posebno vpra-dišče za drva in premog. Na šanje. Na dražbenem mestu v prostoru, ki ga je dala na raz- Beogradu, kjer se licitirajo raz- stori so bili zgrajeni že pred ša koeficient obračanja povpreč- polago Strojna tovarna v Tr- ni uvoženi predmeti, pridejo vojno in niso bili namenjeni za no 12, pri nekaterih predmetih bovl j ah, bo podjetje zgradilo na dražbo razni nestrokovni in praktično skladišče. Tako bo tudi neodgovorni ljudje iz raz-prednja stran te stavbe zgraje- nih podjetij, Id navijajo cene v na v stilu stalne izložbe ter bo nedogled nekak razstavni lokal za uvožene in domače gospodinjske predmete — zadaj te zgradbe pa bo skladišče za premog in drva in ostalo. Podjetje zaposluje danes 17 ljudi, ki so v prizadevanju za uspeh podjetja presegli svoj družbeni plan za 100 odst Ce vzamemo kot primer podobno podjetje v Čakovcu, ki zaposluje 60 ljudi, potem je uspeh trgovskega podjetja »Železnina« res lep. Drugo, precej resno vprašanje, ki se poraja v podjetju »Železnina«, pa je vprašanje kadra, in sicer moških delovnih moči. Moških vajencev sploh ni mogoče dobiti v trgovino. Večina od njih hiti v industrijo ali pa naprej v šolo. Na neki seji občinskega ljudskega odbora ▼ Šport in telovadba v Zagorju Navajamo samo primer zadnje licitacije na avkcijskem mestu v Beogradu. Tu je neko podjetje iz Novega Sada licitiralo radioaparate »Orion«, ki smo jih dobili na račun reparacij iz Madžarske. Izklicna cena za 10 aparatov je bila 110.000 dinarjev, torej 1 aparat 11.000 din. Podjetje iz navedenega kraja pa je ceno aparata pri licitaciji navilo na 25.000 din. Zato ni prav nič čudnega, da pogosto kupujemo predmete za visoke cene, medtem ko bi bili lahko dosti cenejši. Podobno je tudi zastopnik nekega podjetje iz Tuzle navil cene žarnicam od 90 na 150 din, Podjetje »Železnina« iz Trbovelj ni licitiralo, ker se je držalo cen. To je samo nekaj momentov z avkcijskega mesta, jih je pa še dosti več. O njih smo med drugim brali tudi ,že v naših republiških listih. Za zaključek bi hoteli omeniti še to, da se je podjetje »Ze- Del poslopij radeške Papirmse IZ GLOBOKEGA V&&?Fššg*1!-lezn£aTt^~o,^ bi potroš- it ošarkarji košarkarskega kluba »P role' tarec« v Zagorju so začeli v vodi podnačelnik sr.32i-ffitsw.Tt »5Er i vajami telesne vzgoje, ki jih publike je TVD »Partizan« v JjfcTiravJrfilo na "to, "dtTbi si FVD »Parti- Zagorju priredilo prvo povojno finske mesece pre- udeležilo deset tekmovalcev. \AAs Obuestilo uspelo. Omembe vredno je še, V posameznih disciplinah so da v podjetju deluje tudi po- zmagali: trošniSti svet, je pa premalo V talni telovadbi: Livk (19,6), aktiven. Edino tov. Franc Lu- Robič (19) in Renko (18,7); na kač se zanima za to vprašanje bradlji: Livk (18,2), Robič in pomaga z nasveti. Večjo za- (18,1) in Bašelj (17,6); na dro-'7ittn«tn)e bbtroSrtSkega sveta bi gu: Livk (19), Robič (18) in tudi doprineslo k večjemu uspe- Renko (12,8); v preskokih: Ro- hu podjetja in potrošnikov sa-bič (19,4), Livk (18,5) in R. Ban- mih. Pa še malo več razumeva-tan (17,6); na konju: Bašelj nja od banke bi bilo potrebno Vsem, ki ste spremili našo <18). Robič (17,3 in Renko (16,3); glede kreditov, da ne bi imela zame- dobro mamo, staro mamo in se- "a krogih pa so bili najboljši: prednost samo industrija, tem- ZAIIVALA o odvzemu iz obtoka in na vi Jmmncev DFJ po din 5, 2, str° ‘ backa FUU .pon. K°k“ ča, da bo vzela iz obtoka ko- Vidmajer vance DFJ po din 5, 2, 1 in na njeni zadnji poti, s toplo be-0,50, izdelane iz cinka in izdane sedo izrazili sočustvovanje in leta 1945. Hkrati bo te kovance počastili njen spomin s cvetjem, zamenjala za bankovce in nove iskrena hvala! aluminijaste kovance. Družine Kokec, Aškerc in brat Narodna banka FLRJ bo te Ivan Vidmajer kovance jemala iz obtoka ter PREKLIC jih zamenjavala v viseh in ostali. Tekmovanje je svojih Preklicujem besede, izrečene pripravljeno, odziv gled iturah, Olgi Brglez iz Dola o Adi Dra- Pa je bil zelo zadovoljiv. Bašelj (19,5), Robič (18,7) in več tudi trgovina in obrt, brez Renko (18,2). katerih se široka potrošnja ne Zmagovalec prvega povojne- more zadovoljivo razvijati, ga prvenstva v orodni telovadbi za moške je postal Drago Robič, ki je nabral 110,6 točk; sledijo mu Vili Livk (106,4), Rado Bašelj (98,6), Polde Renko (96,9), Tomo Govejšek (76,3) O Globočanih in o njihovem delu skoraj nikoli ne slišimo niti ne beremo. Po tem sodeč bi človek mislil, da v Globokem nič ne delajo. Toda temu ni tako. Gldbočani so ljudje, ki 9odijo svoje delo na političnem, gospodarskem in kulturnoprosvetnem področju za nujno potrebno in se zato s tem ne hvalijo. Vedo, da delajo zase In da s tem ne koristijo le sebi, marveč tudi družbi. Posebno razgibano je delo na kul tu rnoprosvetnem področju. Domače kultumoprosvetno društvo deluje že štiri leta. Člani se sedaj izživljajo le v gledališkem delu, ker nimajo drugih možnosti. Tu in tam tudi kaj zapojejo, vendar bi zelo radi imeli stalni pevski zbor. Znano je, da so Globočani dobri pevci, kar so tudi že dokazali. Čeprav niso imeli stalnega pevovodje, smo jih slišali, kako so se ob grobu s pesmijo poslovili od svojih dragih vaščanov. Ves čas svojega delovanja vlaga društvo vse svoje dohod- bilo ledalcev podružnicah in ekspoziturah, Olgi Brglez iz Dola o Adi Dra- Pa je bil zelo zadovoljiv. Sem kakor tudi po vseh drugih ban- gar kot neresnične. Isto je govo- nastop je pokazal, da bo treba kah. Začenši s 1. januarjem 1957 prenehajo biti kovanci DFJ po din 5, 2, 1 in 0,50 zakonito plačilno sredstvo, morajo pa se zamenjati pri blagajnah bančnih podružnic in ekspozitur, kakor tudi pri drugih bankah še v naslednjih treh mesecih, t. j. do vštetega 31. marca 1957. (Iz tajništva za finance OLO Trbovlje) rila med drugimi ljudmi Olga podobna tekmovanja v prihod-Brglez. — Zahvaljujem se Adi aie se * ** ‘ Dragarjev!, da je odstopila od tožbe. — Matilda Alt, Dol pri Hnetniku. Obveščamo prebivalstvo mesta Trbovlje, da bo javni nastop učencev državne glasbene šole Trbovlje v torek, dne 18. decembra t. 1. ob 19. uri v Domu »Svobode II«, Trbovlje. Vljudno vabljeni! PRODAM takoj njivo na lepem položaju tik nad postajo Sevnica db Savi. Možnost plačila v dveh obrokih. Pojasnila da iz prijaznosti Franc Tasič, pravnik v Sevnici. KI nemalogrofi Na redu 90 občni zbori sindikalnih podružnic gostinsko-tu-ristične stroke. Tako sta pred dnevi polagali letni obračun večkrat pripraviti (m) svojega dela podružnici Trbovlje bi Zidani most, pretekli petek pa podružnica v Zagorju. Iz poročila te podružnice razvidi-mo, da (so člani delavni in se dobro zavedajo svojih stanovskih dolžnosti. Zastopnik krajevnega sindikalnega sveta je na zboru ob-Avto-moto društvo v Vidmu-' razložil pomen politično-ideolo-Krškem tudi v zimskem času ne vzgoje ta v glavnih potezah Dirkalna steza v Krškem zgrajena le do polovice .8_ _ cen- HSmF5 srjr-sr-it TER« v Trbovljah bo predvajal Tečaj za šoferje-amaterje, ka- mačlmi ali tujimi gosti, ima od soboto do torka — od 15. do terega obiskuje 33 tečajnikov, ravno gostinski delavec. Zato s zzszrzz «: 21. decembra češki film »DIV- Vse svoje sile je društvo jen. Tako je potrebno, da zna JA BARBARA«; od 22. do 25. usmerilo v gradnjo motorne ta delavec gostu na vprašanje dec. amer. barvni film »OPU- steze na stadionu »Matije Gub- Dravilno prikazati napredek na-STOŠENA DŽUNGLA«. ca« v Vidmu-Krškem. Steza je * . ^ KINO »SVOBODA TR d°gTaicna do polovice. Z delom socialistične dežele, za razvoj ,tSV,°BOD^ — 7® so prenehali predvsem zaradi turizma pa mora znati opisati trn. !« Vji« j 'i”01 03 ~ slabega vremena, velika ovira lepoto naših krajev in priporo- Obveščamo vsa kmetjska go- du od 15. do 17. dec. amer. film ■ 4 ’T „ui,„ . . . . . . , . spodarstva, mesarska in odkup- »OBZIRNI KAPETAN«; od 19. čati oblsk zgodovinsko pomemb- na podjetja, da bo v Brežicah,v d 21. dec amer. barvna risan- c,em-Krško'Tzprazn™ btagaum "ih krajev in krajev, ki so znaka »PAJA IN PLUTON«; od prav ta nova steza, kjer je po- m 12 naše narodno-osvobodalne ^spitva decembra amer. film rayijenih že 1 milijon 250 tisoč vojne. ” ' A*‘ dinarjev. Na občnem zboru so iz svoje KINO BREŽICE predvaja 15. Za dograditev motorne steze srede izvolili tudi iniciativni dec. amer. barvni film »OVER- bodo potrebovali še okrog 1 ln odbor za ustanovitev Društva LAND PACIFIK«; 16. dec. po1 nailijona dinarjev. Društvo prijateljev prirode. Glede teča-franc. film »OBSEDNOST«; 18. bo zaprosilo za pomoč okrajni jev za izpopolnjevanje v svoji in 19. dec. jug. film »OSUM- ljudski odbor in podjetja, kajti stroki pa so se zedinili, da se LJEN«; od 20. do 22. dec. amer- steza bo edina v našem okraju, bosta v teku zime organizirala barvni film »LEPOTICE ZA kar ne bo le okrajnega, temveč dva tečaja, tako da bo lahko Obveščamo lastnike psov na področju občine Trbovlje, da bo cepljenje psov za zamudnike v torek, dne 18. 12. 1956 ob 8. url v Mestni klavnici. ObLO Trbovlje sredo, 19. decembra 1956, velik letni '»Urbanov« živinski sejem. __ Kupci — prodajalci vabljeni! Komunala Brežice ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo zdravnikom, še posebej dr. Starklovi in strežnemu osebju bolnišnice za skrb in nego nase pokojne mame ANTONIJE PROSENC. Obenem se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, čestiti duhovščini in darovalcem cvetja ta vencev. Družina Prosenčeva MILIJON DOLARJEV«. KINO SEVNICA predvaja 15. in 16. dec. itail. film »TRUBADUR«; 22. in 23. dec. amer. film »POT V CARIBO«. tudi republiškega pomena. prišel vsak na vrsto. Občinski Vsekakor bo treba Avto-mo- aktiv predavateljev bo nudil to društvu Videm-Krško pri- pomoč s predavanji o politični skočiti na pomoč, ker tolikšnih vzgoji. izdatkov zmoglo. samo nikakor ne bo GOSPODINJSKO POMOČNICO KINO BRESTANICA predva- -ja 15. in 16. dec. ruski barvni ________________________ zgod. film »OBAD«; 19. in 20 D 0 P I S U J T E z "znanjem' kuhe sprejme štiri- dec. švedska komedija »MAJA članska družina. Plača po do- ODKRIVA GLASBO«; 21. m govoru Apamik, Videm, To- 23. dec. amer. barvni film vara iška 2. »VLAKI VOZIJO MIMO«. ^ Y„Uiteir Občni zbor je potekel v najlepšem razpoloženju. Z Izvoljenim predsednikom tov. Balohom bo sindikalna podružnica nedvomno doprinesla svoj nadaljnji delež k razvoju in izgradnji socializma. Nadalje sporočamo vsem zainteresiranim gostinskim pod- jetjem, da je Turistična zveza za Jugoslavijo v Beogradu začela izdajati posebne albume, opremljene z zunanjimi in notranjimi posnetki naših hotelov — prenočišč. Te albume bo Zveza dostavila vsem Jugoslovanskim predstavništvom v inozemstvu v propagandne namene. Vse fotografije bodo izdelane v velikosti 18x13 cm na najboljšem papirju. Stroške za izdelavo tega albuma je prevzela Turistična zveza Jugoslavije. Fotografije pa dajo na razpolago posamezna podjetja, ki žele biti uvrščena v to propagandno publikacijo. Sporazumno s Turistič. zvezo Jugoslavije sodeluje v tej akciji tudi Zveza gostinskih zbornic Jugoslavije, Beograd, Jug Bogdanova 28, kateri naj podjetja pošljejo direktno po 11 fotografij zunanjosti in 11 fotografij notranjosti svojih obratovališč na predpisanem papirju in v predpisani velikosti. Ker smo prepričani, da bodo albumi s fotografijami mnogo koristili naši turistični propagandi v inozemstvu, vabimo vse, da se za to akcijo zainteresira čimveč gostinskih podjetij. Glede tečajev za strokovno Izpopolnitev pripominjamo, da so se le-ti že pričeli. Točasno obiskuje tečaj na vseh področjih 84 udeležencev. Gostinska podjetja in gostišča naj si prizadevajo in tudi omogočijo, da se bodo člani njihovih delovnih kolektivov zamogli udeležiti tega tečaja v čim večjem številu. Vse sindikalne podružnice go-stinsko-turistične stroke in vsa gostinska podjetja ter gostišča naj skrbe za to, da bo v vsakem gostinskem obratu gostom na razpolago tudi naš lokalni list »Zasavski tednik« in strokovni list »Gostinstvo«. Tako sindikalne podružnice kakor posamezni gostinski delavci pa naj prispevajo tudi gradivo za naš »Gostinski kotiček«. Pospešujmo gostinstvo in turizem v okraju! (Iz Gostinske zbornice, Trbovlje) ke v odrsko opravo, ki je precej bogata, četudi ji še mnogo manjka. Poleg tega pa ima društvo na tej opravi še okrog 60 tisoč dinarjev dolga in ne kako ga bo plačalo. Menim, ud bi bilo treba tudi takim društvom po oblasti nuditi tu in tam kakšno denarno pomoč, s čimer bi dala priznanje njihovemu delu. Na letošnjem občnem zboru, ki je zelo dobro uspel, so člani društva polagali obračun svojega dela, si temeljito izmenjali misli in se o vsem potrebnem pogovorili. Le tako sa lahko napravili dober delavni načrt za prihodnje leto, ki so ga že pričeli izvajati. Za 29. november so s sodelovanjem mladine'in pionirjev organizirali v Zadružnem domu proslavo državnega praznika z lepim kulturnim sporedom. Gledalci so z zanimanjem sledili programu. Posebno starši so z veseljem opazovali svoje otroke, ki so nastopali. Skoda je le, da je bilo vreme slabo, sicer bi bila dvorana še bolj polna. Pionirji so se zelo resno lotili svojega dela. Ob Dnevu mrtvih so obiskali skupni grob prvih ustreljenih žrtev v Dobravi in okrasili spomenik s cvetjem. V šoli se z vnemo učijo, poleg tega pa pridno obiskujejo svojo knjižiuco, ki šteje nad 370 knjig, in si tako bogatijo in izpopolnjujejo svoje znanje. Za zimski Čas pripravljajo pravljično igro »Palčki«. V vsem delu jih vodi učiteljstvo, ki je zelo prizadevno. Mladinska organizacija s svojim delom ni dosegla zaželenih uspehov. Navzlic prizadevanju ji ni uspelo pridobiti vseh mladincev in jih zaktivizirati. Lepe besede in dobri zgledi pri nekaterih zelo malo ali nič ne pomagajo. Zato se ti izživljajo na svojstven način. To nam priča na primer, da se taki globoški mladinci na vsaki zabavi stepejo. Posebno podjetni so tisti, ki so zapustili šolske klopi in bi bili radi že kar pravi »hrusti«, S svojim priljubljenim »auf-biksanjem« so postali, že kar poklicni izzivači in pretepači. Preklinjanje in nespodobno govorjenje jim je najbolj priljubljeno delo. Za vse dobre nasvete in opomine so popolnoma gluhi. Tako vedenje jim pač ne more biti v ponos, prav tako ne ostalim Globočanom, najmanj pa mladinski organizaciji. Vsekakor se bo treba ob tem resno zamisliti in najti način, da se to prepreči. Več pomoči bi morale mladinski organizaciji nuditi ostale organizacije in skrbeti, da se vsa mladina vključi v kultumoprosvetno delo in v kmetijsko-gospodarsko šolo, da bo globoška mladina postala taka, kakor si jo želi socialistična družba. Organizacija Rdečega križa je bila letos v kraju ponovno ustanovljena in šteje že nad 80 članov. Ze večkrat je bila pravično razdeljena pomoč zdravstveno šibkim in socialno ogroženim. Odbor je zelo delaven, kar je dokaz, da so v njenm izbrani ljudje, ki se zavedajo svoje lepe in odgovorne naloge. Vsekakor pa v Globokem delajo in imajo močno voljo. Treba je med organizacijami le več povezave, skupnega dela in medsebojne pomoči. Le tako bodo vse nepravilnosti odpravljene in uspeh še večji. A. Z. 7 DNI PO SVETU umaknejo vse tuje čete in dokler Sueški prekop ne bo spet uporaben za plovbo. ... in nove spletke Vendar »bojeviti« kolonialni krogi ne popuščajo. Sedaj sku- šajo zanetiti po bagdadskem paktu ogenj v odnosih Turčija Muhavo je decembrsko vreme pakta, s o obsodili ravnanje Anin še bolj barometer, ki meri glije in Francije z Egiptom. To mednarodno napetost te dni. Ni dejanje jim zamerijo, četudi se se še prav polegla ihta okrog sedaj nekam skesano umikajo agresije v Egipt že so dogodki in skušajo čisto navadno agre- na Madžarskem močno odjekni- sijo opravičiti na razne, kolikor Sirija oziroma Irak—Sirija, h po svetu. In kakor smo tudi mogoče mile in prepričevalne P™ *em ™ široko uporabljajo pričakovali: svoj odmev so na- načine, šli v razpravah letošnjega red- Tako se je te dni na zase danega zasedanja Generalne skup- nju Sveta Atlantskega pakta ščine. Toda ne samo tol Obe zgodilo, da so angleški in fran-vprašanji sta potisnili vsa osta- coski predstavniki hočeš-nočeš la v ozadjeI Tako se bije di- morali za ameriškim zunanjim plomatska bitka te dni pravzaprav na dveh frontah: po rednih diplomatskih kanalih in pred najvišjim mednarodnim forumom. Na razpotju Ta ugotovitev še vedno velja na Madžarskem. Dogodki v Budimpešti kažejo, da je vlada predsednika Kadara postala precej poslušno orodje v rokah sovjetske diplomacije in strategije. Zaupanja vanj še vedno ni. Taki ukrepi, kot so prepoved centralnega budimpeštan-skega delavskega sveta, pa meče p osebno žalostno luč. Nihče namreč ne more verjeti, da bi vlada, ki se po lastnih trditvah bori za socialistična načela, lahko prepovedala delovanje tistih neposredno delavskih organov, ki so spodkopali tla Rakosijeve-mu in Gerojevemu stalinističnemu režimu in pripravili tla novemu obdobju madžarske zgodovine. Vprašanje zase je, kolikor lahko ob teh dogodkih resno upoštevamo trditev uradnih krogov, da imajo protirevolucionarne sile usoden vpliv v teh svetih in da so potemtakem sveti v tej obliki za vlado nesprejemljivi. Stavka, ki jo je proglasil iz protesta prav ta organ, je pokazala navzlic sovjetskim tankom in novim madžarski m varnostnim organom, da ne gre za mačje solze, temveč za podporo večine delavstva. In to nikakor ne more Pomeniti »protirevolucije«... V Budimpešti obljubljajo, da bodo te dni objaviti vladni program, ki naj bi zboljšal težak gospodarski in socialni položaj. O njem se predsednik Kadar meni te dni s predstavniki podjetij. Toda, kje naj dobi jamstva, da bo delavski razred v program tudi verjel? • Napadalci se umikajo Napadalci se umikajo iz Egipta še nekam v redu. Le Izraelci so skušali zavreti napredovanje oboroženih enot OZN v Sinajski puščavi s tem, da uničujejo ceste, telefonske zveze in puščavske vodnjake ter postavljaju mine. Na zahtevo jugoslovanskega poveljstva, ki mu je'izročen ta del nadzorstva nad umikom, in na posredovanje glavnega poveljnika oboroženih enot OZN so v Tel Avivu vendarle popustu in izročili načrte minskih polj tistim, ki jih potrebujejo. Pričakujejo, da odslej dalje tudi ne bodo uničevali onih redkih puščavskih naprav, ki so za napredovanje čet OZN nujno potrebne. Trenja na Zahodu Američani, skupaj z njimi pa tudi mnogi drugi zahodni za- ministrom Dullesom priznati Združenim narodom vse pravice in celo dolžnost, da so posegli v egiptovske zadeve in obsodili napadalca. Tudi kaže, da se London in Pariz na eni ter Wa-shington na drugi strani ne nameravajo pošteno zbližati vse dotlej, dokler se iz Egipta ne razmeroma majhno sovjetsko pomoč v orožju Siriji in pa dejstvo, da so si dežele bagdadske ga pakta, posebno Turčija in Irak, hudo navzkriž z Egiptom, Sirijo in Saudsko Arabijo. Prvi so priznani podporniki britanske politike na srednjem Vzhodu, drugi pa neodvisne, vse-arabske. Toda pomembno je eno: ZDA žele ostati v odnosih do Arabcev nevtralne ter ohraniti dosedanji ugled. In tako stališče ni prav ne Londonu, ne Parizu. Poraz napada na Egipt Francija in Britanija gotovo vzhodu povprečno okrog 400 ti-nista računali na takšen konec soč ton. Navzlc temu so svetov-svojih vojnih operacij na egip- no ceno nafte formirali oz. di- RADIO V TEM TEDNU Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00 in 19.00 radijski dnevnik »er ob 22.10. Oddajo „2e-leli ste — poslušajte" ob delavnikih ob 14.35 ob nedeljah pa ob 14.15. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12.30. „Kaš jedilnik", vsak delavnik ob 7.20. Oddajo „Dobro jutro, dragi poslušalci" (pester glasbeni spored pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. NEDELJA, 16. DECEMBRA 6.00—7.00 Pester spored domačih in poskočnih viž. 8.30 Otroška predstava — Karel Capek: Poštarska pravljica. 9.00 ..Podeželje poje" ... (pred mikrofonom so zbori „Svobod“ in Prosvetnih društev iz Podpeči, Gor. Radgone in Dobrne). 9.45 Se pomnite tovariši — Peter Koren: Ob 15-letnici rojstva naše armade. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 23t našo vas. 18.20 Melodije za dobro voljo. 20.00 Večerni operni spored. PONEDELJEK, 17. DECEMBRA 11.00 Glasbena predigra. 12.40 Igra Mariborski instrumentalni ansambel. 13.15 Melodije za razvedrilo. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Slavko Tiran: Pri čuvarjih našega morja. 15.40 Utrinki iz literature — Resod Nurl: Poljub v senci. 17.10 Malo od tu in malo od tam. 18.00 Družinski pogovori. 20.00 Mladinska oddaja. TOREK, 18. DECEMBRA 8.00 Operetne melodije Karla MillB-ckerja, Franza Lebarja in Edmunda Ey-slerja. 8.50 Vaški kvintet in Vaški trio vam igrata. 9.15 S pesmijo po Kitajski. 10.05 Veseli zvoki. 11.15 Za dom in že-ne.12.40 Edvard Grieg: ilolbergova suita. 13.30 Pester operni spored. 14.20 Zanimivosti iž znanosti in tehnike. 18.00 Športni tednik. 20.00 Domače aktualnosti. 20.30 Radijska Igra — Oton Zupančič: Noč na verne duše — Jerala. SREDA, 19. DECEMBRA 11.00 Slovenske narodne v priredbi Cirila Preglja, poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta, vmes igra Kmečka godba. 12.05 Opoldanski operni spored. 13.30 Pesmi In plesi narodov Jugoslavije. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev). 15.40 Utrinki iz literature — M. H. Haikal: Zanaibina smrt. 16.00 Koncert po željah. 17.10 Sestanek ob petih. 18.15 Pesmi slovenskih skladateljev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 18.30 Zunanje-politični feljton. ČETRTEK, 20. DECEMBRA 11.00 Pesmice za otroke. 11.15 Cicibanom dober dan (Romana Mikuiašek: Nečiraerai petelin, Stana Vinšek: Pesmice in uganke). 11.30 30 minut simloničnib plesov. 12.00 Lahek opoldanski glasbeni spored. 12.40 Odlomki iz opere Travlata Giuseppa Verdija. 13.15 Harmoniko igra Jože Kampič z ritmično spremljavo. 13.30 Popularne melodije Iz orkestralne glasbe. 14.20 Pionirski kotiček. 15.40 Utrinki iz literature. 17.10 Zabavna in plesna glasba. 18.00 Radijska univerza. 18.30 Reportaža. 18.45 Umetne pesmi poje Zenski vokalni kvartet. 20.00 Tedenski notranje-polltični pregled. 20.10 Tretji javni četrtkov večer domačih pestni in napevov. PETEK, 21. DECEMBRA 8.00 Vsakomur nekaj... za ljubitelje vezniki v okviru Atlantskega narodnih domačih viž. 8.50 Dopoldanski Ne verjamemo, da zna opravljati vozilo! Verjetno se je hotela samo fotografirati... koncert. 10.15 Od melodije do melodije. 11.00 Za dom in žene. 12.40 Dve operni uverturi F. Auberja.. 13.15 Za prijetno razvedrilo. 15.40 Utrinki iz literature — J. R. Jimenez: Pesmi. 17.10 Športniki, pozor. 18.00 Ljudje med seboj. 18.15 Slovenske narodne pesmi poje Planinski oktet. 18.30 Iz naših kolektivov. 18.45 Igrajo Kranjski drvarji. 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled. 22,15 Igra Plesni orkester Radia Ljubljana p. v. Bojana Adamiča, poje Jelka Cvetežar,- SOBOTA, 22. DECEMBRA 11.00 Igra orkester Harry Hermann. 11.15 Dober dan, otroci! (A. P. Cehov: Vanjka). 11.30 Slovenske narodne pesmi pojeta moški in ženski Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 12.40 Zabavne melodije. 13.15 Igra trio Avsenik. 13.20 Od arij* do arij«. 14.20 Zanimivosti .iz znanosti in tehnike. 15.40 Novi filmi. 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu. 17.30 Zabavna to plesna glasba. 18.00 Okno v svet. 18.15 Umetne hi narodne pesmi poje komorni moški zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja. 18.30 Jezikovni pogovori. 18.45 Igra tambaraški orkester p. v. Matka Sijako-viča. 20.00 Veseli večer. 22.15 Oddaja za naše Izseljence. lovskem ozemlju, kakršnega sta doživeli. Akcija, ki se je pričela z vso silo, se je zaradi prav tako močnega odpora Egipta in pod pritiskom svetovnega javnega mnenja že končala j>o sedmih dneh in privedla francosko in britansko vlado pred stvarnost političnega, gospodarskega in diplomatskega poraza. Večkrat so se znašli napadalci v OZN na obtožniški klopi pred največ mogočim številom držav. Nekoliko držav je z njim: pretrgalo diplomatske zveze. Gospodarski protiukrepi so se zvalili na gospodarstvo napadalcev, ki je bilo že tako ogroženo. Upanje na izglede spremembe ameriške politike po predsedniških volitvah je ostalo samo želja. Naserjev režim in moralna moč arabskih držav sta se okrepila. Agresija hi rešila prav ničesar v kompleksu problemov na Srednjem vzhodu, a politično vrenje v Britaniji in v Franciji je zavzelo take dimenzije, da ogroža vse bolj in bolj pozicije vlad, ki so pripravile to vojno pustolovščino. TUJI INTERESI NA SREDNJEM VZHODU Za vsem: dogodki in spori na tem področju pa stoji gospodarsko ozadje. Nacionalizacija sueške družbe, sueška kriza in za tem vojne operacije na egiptovskem ozemlju, so ogrožale interese tujih akcijskih družb, ki imajo izvor svojih velikanskih dobičkov v rezervoarjih nafte Srednjega vzhoda. Poleg načrtov kolonialnih sil o politični penetraciji v arabski svet je ktiraLi denarni monopoli na podlagi proizvodnih stroškov v ZDA. Toda proizvodni stroški ameriške nafte stanejo okrog 14 dolarjev za tono, medtern ko znašajo ti stroški na Srednjem vzhodu vsega le 2 dolarja. Kako velikanski je torej zaslužek samo v enem samem letu! V svetovnem merilu daje Srednji vzhod tačasno 51 odst vse nafte. Največ gre ta nafta v Evropo — in to 64 odst. — po najkrajši poti skozi Sueški prekop. Zaradi tega je bil podržavljen je te vodne poti, ne glede na to, da je Egipt zajamčil svobodno plovbo po prekopu, dovolj močen udarec za interese velikih zahodnih sil, tako da so se mogli politični zaplet; pričakovati. V tem primeru je bilo za zahodne sile najmanj važno jamstvo za svobodno plovbo po Sueškem prekopu, četudi je bilo to vprašanje glavna krilatica v vseh njihovih argumentacijah. Nacionalizacija je predstavljala zapeljiv primer za ostale arabske države, ki žele. da postanejo gospodarji svojega narodnega bogastva. A možnost takega razvoja stvari v smislu nacionalizacije, kakršno je začel Egipt, bi mogla postati začetek konca svetovnega monopola nafte in konec tujih interesov v razpolaganju z največjim bogastvom Srednjega vzhoda. POSLEDICA PUSTOLOVŠČINE Sedem dni vojnih avantur je napravilo obema zahodnima državama take gospodarske nepri-postala tudi nafta eden izmed jetnosti, da se pričenja računat: glavnih vzrokov vseh zakulisnih 6 krizo, ki bo v sedanjih raz-akcij pred nacionalizacijo Sue- merah trajala več mesecev, za. o posebno še po njej. v pretečenem letu je šlo sko- Samo .nekaj podatkov kaže zi Sueški prekop za zahodno uvoza petroleja, 85 odist. uvoza surovega kavčuka in 10 odst. vsega uvoza volne. Francija Pa je na Srednjem vzhodu dobivala 90 odst. svojega uvoza nafte, kar vsekakor pojasnjuje seda- ■ njo paniko zaradi pomanjkanja te dragocene tekočine. 2e so uvedene stroge omejitve za vse naftine derivate, v prvi vrsti bencin, a za kršitev teli omejitev so določene ostre kazni. Pri prodaj; bencina je francoska državna blagajna zaslužila 40 frankov pri litru. Omejitev prodajanja bencina pa zmanjšala državne dohodke za nekaj desetin milijard frankov. Pomanjkanje nafte ogroža glavno vejo francoskega gospodarstva — avtomobilsko industrijo, toda istočasno tudi njene pomožne veje — industrijo aluminija in kovin. Že je prišlo do določenega zmanjšanja naročil, coske rafinerije nafte so zniža-oroizvodnje, delavskih plač in do odpuščanja delavcev. Fran-le proizvodnjo za 20 odst. Agresija Francije in Velike Britanije v Egiptu je resno prizadela gospodarstvo tudi drugih zahodnoevropskih držav, kjer se prav tako omejujejo pri nakupih naftinih proizvodov. V takih neugodnih okoliščinah preostajajo za Francijo in Veliko Britanijo v glavnem dve možnosti, ki bi rešile vprašanje dovoza anafte, in sicer plovbo okrog Afrilce ali pa nakup petroleja v Ameriki. Pot okrog Afrike je daljša okrog 10 tisoč kilometrov. Da bi se zagotovil dosedanji obseg dovoza nafte, bi bilo potrebno okrog 300 ladij — cistern, z okoli 15 tisoč tonami. V takih okoliščinah bi bil skok cene nafte neizbežen. Francoski minister gospodarstva je izračunal, da bi bila nafta, ki bi prihajala v Evropo okrog Afrike, pri toni za na velikansko izžemanje, ki ga Evropo 94 milijonov ton nafte, dolarjev dražja, V Evropo pa uprizarjajo v teh krajah britan- ^ vse to se je sedaj nehalo, ker ske, francoske in ameriške ak- je prekop zatrpan s poto.pl jeni-cijske družbe. Srednji vzhod mi ladjami. V znamenje solidar-razpolaga z na j večjimi rezervo- nosti z Egiptom so Arabci raz-arji nafte na svetu in na osnovi triu oz. pretrgali naftovode, ki sedanje produktivnosti se raču- go na obalo Srednjega vzhoda na, da bi Čez deset let to go- pošiljali letno 40 milijonov ton rivo moglo doseči raven sedanje nafte. Po računih britanskih svetovne proizvodnje nafte. Z gospodarstvenikov bo sueška 99 odst. tega blaga razpolagajo pustolovščina stala Veliko Bri- tuje rajske družbo. Medtem tanijo okrog 150 milijonov fun- vami dolarjev. prihaja letno okrog 94 milijonov ton. A tudi druga nameravana rešitev vprašanja dovoza nafte je težko izvedljiva. Nakup amen-Škenafte terja devize, kiif t* je spet nesrečna okoliščina za zahodnoevropske dižave, ki ne razpolagajo z zadostnimi rezer- ko d > izvirek nafte v Arne- tov šterlimgov. Lansko • leto je riki na loto povprečno 700 ton, Velika Britanija uvozila skozi jo daje en izvor na Srednjem Sueški prekop 56 odst vsega Okraski k frizuram, ki so si jih izmislili modni umetniki v Pa riža Zaradi agresije obeh zahodnih velesil trpj veliko škodo celo-lcupno mednarodno gospodarstvo. Že sam ta ekonomski faktor bi moral predstavljati zadosten opomin, da so potrebni politični zaključki, da vojne avanture pa četudi so vezane samo na doložena področja, nikakor ne rešavajo sedanjih problemov na svetu — pač pa jih samo še kompiiclirajo. ZASAČENA Dolge tedne je morala Jacquc-linne Dubois iz Pariza imeti rdeče roke. Njen najemnik, kemik Jean Hulot jc sumil, da Je odpirala njegovo pošto. Napolnil je eno nase naslovljeno pismo z rdečim praškom Od naslednjega dne dalje je nosila gospa Dubois pri vsakem domačem delu rokavice. HUERTO LOPEZ V OBJEMU ZECEJSEGA VEK.CA ROMAN Priredil Vlado Pečar Strgal sem ga e tal in ga začel tresti, da bi se zavedel, bil pa je tako slab, da me ni več prepoznal. Zbudil sem Ortega. Ni nama preostajalo dragega kot spraviti Angelica na drevo. Držal sem ga izpod ramen, Grtega za noge in tako sva počasi nadaljevala pot, da bi našla primemo drevo, na katerem bi se utaborili, dokler Padilla ne bi minila vročina. Revež sploh ni mogel stati na nogah. Od časa do časa je zatarnal kakor nebogljen deček, ki se je ranil, pa ga zdaj nosijo domov. »Vode —« je nenadoma zamrmral in naju pogledal s krvavimi očmi. Vode je bilo povsodi dosti, toda ne pitne. Kapljala je z dreves, z li j en in se nam penila pod nogami — zašli smo zopet na močvirnata tla. To, kar nam je cmokajoč goltalo korake, da smo s težavo izdirali naše ranjene noge, je bila voda, zelena voda, zaudarjajoča po gnilobi, da bi jo zavrnila tudi še tako žejna žival, kaj šele človek. Veliko nisva imela več pokvariti pri Padillu Angelicu — z njim se je bližalo h kraju. Pokleknil sem torej in izstisni'1 iz zemlje prgišče umazane vode ter jo kanil umirajočemu na razpokane ustnice. Poskusil je pogoltniti, polizati kapljico, a ni mogel. Razklenil sem mu usta, se zopet nagnil, izžel zemljo in mu vlil umazane brozge, ki se mi je nabrala v dlani. »Se, še,« je prosjačil. Morala sva ga položiti na tla in ga osvežiti z mokro zemljo. Nabrskala sva kolikor mogoče vlažne gozdne zemlje in ga vsega obložila z njo. Padilla je odprl oči in se nama medlo nasmehnil. »Pustila me tukaj — vidva pa nadaljujta pot —« je zašepetal, kakor bi vedel, da zanj ni več rešitve. Čepela sva zraven njega in z mešanimi občutki zrla v njegov sivi, propadajoči obraz. Tik pred nočjo Je še enkrat vzdihnil, se drobno na-kremžil, kakor v nasmešek, in — ni ga več bilo. »Privezala ga bova na drevo, da ga ne raztrgajo divje zveri,« je rekel Ortego. Tako sva tudi storila. Prenočila sva tik pod njim in se od časa do časa ozrla kvišku. Gugal se je v lahnem vetriču, ki je pozibaval krošnjo. Bolje, da ga obgrizejo mravlje kakor pa puma, ki 6va jo z Ortegom čula to noč krožiti okoli naju. Napravila sva bila ogenj, ga razpiliovala in dremala ob njem. Spati se nisva upala. Tokrat naju je že zgodaj zjutraj do kosti prem razil dež. Zateči sva se morala na drevo. Čepela sva in se stiskala v precepu neke debele rogovile onstran Angelica, od katerega se je začel širiti strašen smrad. Kakor hitro je dež ponehal, sva zdrknila na tla in hitela proč. Smrad razkrajajočega se trupla je postal v toliki meri grozen in neznosen, da sva si morala zatiskati nosove. Opotekaje sva se skušala čimprej oddaljiti od tega prekletega mesta. V gosto podrast nisva več hotela zaiti; tam bi naju utegnila naskočiti kaka zver. Okoli naju se je krohotal želeni pekel. Nikoli se še nisva počutila tako brez moči, tako osamljena in izročena strahovom v roke, kakor zdaj, ko sva bila — če ne upoštevam pobeglih lovcev — samo še dva. Neprestano naju je spremljala misel na smrt. Hodila nama je tako tik za petami, da sva se nekajkrati ozrla, kakor bi jo resnično čutila za seboj. Midva, profesorja in znanstvenika, nisva pomenila nič, bila sva dve slabotni bitji, obsojeni na pogin. Sleherni insekt je bil popolnejši od naju, popolnejši v toliko, ker je bil sposoben živeti v Zelenem peklu, česar midva nisva bila. Sleherna rastlina, sleherni črv je živel, rasel, so množil, midva, zastopnika bele rase, zastopnika tistega rodu, ki mu pravijo »homo sapiens«, pa sva se zdela zaradi najine nepopolnosti obsojena na 6mrt... Prenočila sva zopet na drevesu. Natrgala sva si listja in si kakor opten zgradila gru-zdo tako visoko od tal, da sc nama ni bilo treba bati pume. Preden sva se z jermeni privezala za drevo, sva za vsak primer izstrelila nekoliko nabojev v krošnjo, ravno toliko, da sva prestrašila krdelo papig, nisva pa prestrašila kač, katerih sva se najbolj bala. Rana na moji roki se je zacelila, ohromelost je polagoma popuščala. Pospravila sva tucat- na pol zrelih banan in zaspala. Iz sna me je prebudilo neko čudno čivkanje. Razprl sem veke in zagledal jjred seboj opičjega mladiča, ki je začudeno, s povsem človeškim izrazom strmel vame, se čohal po kožuščku in pri tem izpuščal nekakšne mehke, cvrkutajoče glasove. »Ortega!« sem kriknil. Prijatelj se je prebudil, ne preko-balil in naju skoraj oba pahnil z drevesa. Hotel sem ga opozoriti na opico in mu jo pokazati, toda veja je bila prazna. »Ti vidiš strahove pri belem dnevu,« je dejal Ortega, zakaj bil je zares že dan in spet je začelo deževati. Gosta krošnja drevesa naju je obvarovala vlage. Stiskala sva se k deblu in vdano prenašala to novo tegobo. V trebuhu mi je začelo kruliti in zaželel sem si nekaj toplega za pod zob. Vtem se je opičji mladič spet prikazal. Nagonsko sem segel po puški, napel petelina, sprožil in že je mladič padel skozi veje na tla. Se nikoli nisem bil tako uren kot tedaj. Objel sem deblo in se popeljal na tla. Pobral sem opico, jo odrl in nabodel na raženj — potem pa. me je zapustila prisebnost, zajokal sem od same jeze. V tem strašnem dežju je bilo nemogoče misliti na ogenj. Ortega mi je pomagal, da sem splezal nazaj. Opico sva odnesla s seboj na vejo. »Ce dež kmalu ne poneha, bo začela smrdeti,« sem tarnal. Molče sva sedela in stražila najin plen. Sline so se nama nabirale, nazadnje pa sva vendarle ugotovila, da ni več deževalo. Rogovila, na kateri sva sedela, je bila povsem suha, toda z drevja je nenehno kapljalo in ker je kapljalo od vsepovsod, je to nizanje vodnih kapl ic vzbujalo videz, kot da še dežuje. Urno sva bila na tleh in nič manj urno sva vkresala ogenj ter spekla opičjo pečenko.