I in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., — po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 4. aprila 1902. Politični oddelek Celje. Slovenskemu narodu se pogostoma očita politična nezrelost. Kaže se, da to očitanje ni neosnovano, da se res še davno nismo povzpeli do tiste politične zrelosti, ki je jamstvo uspešnega političnega delovanja. To izpričuje burna razprava, ki se je v javnosti vnela zaradi celjskega vprašanja. Nemci zahtevajo odstranitev takoimenovanih samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredov Leta 1897. je državni zbor za te razrede tem so raz- v Celju. določeni znesek črtal iz proračuna, redi izgubili podlago in od tedaj vise v zraku, od danes do jutri. Letos se je prvič zopet vršila proračunska raz- prava in Nemci so pri priliki zopet formulirali svojo zahtevo. Kakor znano, je bila resolucija grofa Stürgkha, zahtevajoča odstranitev celjskih razredov, odklonjena, a slučajno, samo vsled tega, ker so Italijani glasovali s Slovani. Zmaga Slovanov je torej več kot sumljive vrednosti, kajti o tem ni dvoma, da se Nemci in Italijani zopet združijo in da potem lahko dosežejo svoj namen. teh razmerah je „Slov. Narod4 priporočal šta- jerskim Slovencem, naj bi uvaževali, če morda ne kaže narediti boju zaradi celjskih razredov konec s tem, da se Slovenci odpovemo tem razredom, ako se nam na mesto njih ustanovi popolna slovenska gimnazija v Žalcu ali v Št. Jarju. in imajo tudi moč jo izpeljati, dočim bi slovenska obstrukcija ne imela uspeha, ker se v slučaju slovenske obstrukcije ni na nikogar zanesti. • • Slovenski razredi v Celju so obsojeni na večno vegetiranje. Slovenci potrebujemo pred vsem, da se naše srednje šolstvo spopolni in uredi, a dokler je treba vse moči posvečevati obstanku celjskih nemško-slovenskih razredov, je vsako upanje na uspehe v šolskem oziru izključeno.! . Ako se potom porazumljenja z Nemci doseže popolna gimnazija v Žalcu ali v Št. Jurju, je s tem za vselej preprečeno, da bi Nemci pomagali Italijanom iztisniti hrvatsko gimnazijo iz Pazina. Ti argumenti „Slov. Naroda" so na vsak način tako tehtni da zaslužijo resno u važe vanje in so vredni temeljitega razmotrivanja. A mesto stvarne razprave, se je umetno napravil vihar. Psovke in natolcevanja vsake vrste lete v obilni množini na pregreški list in na tistega moža, ki je izrazil misel, naj se poskusi velevažno vprašanje rešiti potom porazumljenja, namesto, da se ta stvar izpostavi prenevarni vojni. „Izdajalstvoa je še najmilejši izraz, s katerim se tira ta gonja. Tudi nekateri celj ski gospodje so obelodanili ostro izjavo proti tej misli. Obljubili so sklicati poseben shod, a agitacija pred shodom kaže, da se ne gre za kako resno razpravljanje glede eventuvalnega kompromisa, nego za golo demonstracijo proti vsakemu kompromisu. Pri tej gonji je posebno značilno dvoje. Pred vsem moramo konstatirati, da tisti, ki odklanjajo vsak kompromis, ki niso vzeli truda, da D Slov. Narod a je ♦ bi navedli le jeden sam stvarni razlog za svoje svojo misel vsestransko ute- stališče. To je gotovo jako karakteristično in kaže, meljil. Glavni njegovi razlogi so: da nasprotniki kompromisa nimajo stvarnih argu 1. Položaj je tak, da Slovenci najbrž izgubimo mentov za svoje stališče. celjske paralelke, ne da bi se nam zanje sploh dalo kako nadomestilo, kajti Nemci groze z obstrukcijo Zlasti pa je značilno, da vpije najglasneje ka-toliško-narodna stranka na Kranjskem. V „Slo- Stran 132 Letnik LX vencu" je dan na dan brati najgromovitejše tirade, pred javnostjo opravičiti. Nemšne stranke očitajo dr. Körberj najhujše obdolžitve, najsrditejše napade, dasi je prav ta stranka šele pred kratkim kar gorela za to, naj se namesto celjskih paralel k ustanovi popolnoma slovenska gimnazija v Žalcu. da je namreč on kriv da je bila Stürgkhova resolucija od klonjena Körber se v „Linzer Tagespost" opravičuje, tako-le: Poljaki so glasovali proti Nemcem ker jih je nemški poslanec Demmel provocirah Na Ifcalij nima vlada nič upli mi nister Pietak, pa je glasoval proti Stürgkhovemu predlogu, ne da bi bil to ministrskemu predsedniku povedal. Körber se prišla Malo časa predno je v proračunskem odseku öuti torei ^dolžnega, toda ostale nemške stranke mu vender na glasovanje resolucija grofa Stürgkha, je nočejo p riz mesti m zlasti zahtevajo, da mora odstopiti mi- „Slovenski List* priobčil članek, v katerem se je jasno in odločno zavzel za to, da naj se žrtvujejo celjske paralelke in naj se me- hoče Körber nister Pietak. To se pa skoro gotovo ne zgodi, zlasti ker je minister Rezek z ministrom Pietakom solidaren. Nemški strankarski minister. Poroča se, da sto njih zahteva gimnazija v Žalcu. ponuiiti nemškim strankam portfelj posebnega „ Sloven ski List" je glasilo katoliško-narodne Landsmannministra, kakršnega ministra imajo Poljaki tudi Cehi in stranke. Vse oficijelne izjave te stranke se razen v Gosp. dr. Šušteršič Balkan. V Macedoniji in tudi v Albaniji so se v „Slov. Listu „Slovencu" tiskajo je po volitvi v V. kuriji pokazal, da je „Slov. List" Sodi se, da so te revolte naznanjevalke velikih zainji teden pojavile večje ustaške čete. Prišlo je že do raznih političnih umorov in do krvavih bojev s turškim vojaštvom. dogodb. Vse njegovo specialno glasilo, kajti v tem listu je pri- občil svoj s polnim imenom podpisani oklic, v ka terem je klical na združenje vse tiste, katerih ne pri- Tavčarja. Odgovorni urednik števa stranki dr. » » Slov. Lista" je Slov. član uredništva „Slovenca" List" v , tiska se zadružni tiskarni, kateri načeluje kaže, da se na Balkanu kuha nekaj posebnega. tem je najbrž tudi v zvezi potovanje bolgarskega ministrskega predsednika Daneva na Rusko. aprila. Rusko. Francija. Volitve v parlament se bodo vršile 27. Boj bo jako hud. V maju potuje prezident Loubet na Vojna v južni Afriki. Mirovna pogajanja mej dr. Šušteršič, načelnik konzorcija, ki „Slov. List" 5uri in AoSIeži se sice5 še niso začela, a priprave se delajo. izdaja, je katoliško-narodni poslanec V e n c a j z, glavna Te dni se snidejo burski vodetelji v Afriki posvetovanje sodelavca sta katoliškonarodna deželna poslanca glede mirovnih pogojev. Zajedno je odpotoval nizozemski ministrski predsednik Kuyper v London, očitno da kot posredovalec. Kuyper je imel pred svojim odhodom v London posvetovanje tak list gotovo ne pride načelno važen članek, z burskimi delegati v Bruselju, velikonočni teden pa je bil dr. Schweitzer in dr. Brejc. ne da bi stranka zanj vedela. Katoliško-nar odna b^rski poslanik dr. Leyds v Parizu in je imel tam sestanek stranka je vedela za tisti članek in se je tudi strinjala ž njim. z lord Roseberryjem in več druzimi voditelji angleške libe- ralne stranke. Stvar je menda v pravem teku pa svedoči, da je vsa njena sedanja ogor To i Čenost neiskrena, da vpije le zaradi gonje, da bi na Štajerskem lovila pristašev. Sicer pa smo prepričani, da jej v stvarnem oziru ni niti za ohranitev celjskih i • r i * m * ' V ' • S * "r » ' j * ' fp t r*| i ' g i # j" % r r i y i < y i i jf i ' y * ' | * ' j ' r j* t i | » > g* • ^^ v jc * ' f ' T 1 J 1 * M % * S 1 ' I 1 ' I ' ' f * • j i • X • ' f » * W * 9 * paralelk niti za gimnazijo v Žalcu, ker so vse njene težnje take. da jim škoduje tudi najmanjši izobraževalni zavod. Naši denarni zavodi. , Ljubljanska kreditna banka. Občni zbor „Ljubljanske kreditne banke" se je Politični pregled. Notranji položaj. V ospredju vseh političnih raz- prav stoji celjsko vprašanje. Vlada namerava posredovati med Slovenci in med Nemci, da bi se glede celjskega vprašanja dosegel kompromis in upa, da se ji to posreči, zlasti ker se za to vnemajo tudi zmernejše nemške stranke. Radikalni Nemci seveda nočejo ničesar slišati in groze vladi z najhujšo obstrukcijo, ako brezpogojno ne odpravi celjskih paralelk. Pa to ni jedina težava, s katero se ima vlada boriti. Nastale so vršil dne 25. m. Iz poročila, ki je bilo odobreno 1 posnemamo naslednje .podatke: obračunom za leto 1901 končava s čistim dobičkom 50.200 K 36 vin. = 10 % delniške glavnice. Posamezne točke čiste; bilance ter računa izgube in dobička, kakor tudi izkaze o splošnem prometu bodete, razvideli iz predležečih Vam za leto 1901 iztisov letnega poročila. Le-to smo, ker naša prva še druge V torek so se na Dunaju zopet začele skupne bilanca za čas od 1. septembra do 31. decembra 1900 ministrske konference. Razpravljalo se je o carinskem tarifu ni bila objavljena v posebnem poročilu, popolnili še in o av8trijsko-ogrski trgovinski in carinski nagodbi. Ze v sredo se izvedelo, da so nastala mej cislitvanskimi in ogr- s čisto bilanco ter računom zgube in dobička z dne skim! ministri taka nasprotja, da se je začelo govoriti o splošni ministrski krizi. Odličen levičarski vodja je rekel, da je Körber že izgubljen. Oficijozno so bile te govorice sicer vse demen-tirane, ali vzlic temu je res, da je nasprotje mej cislitvansko in ogrsko vlado tako, da lahko nastane vsak hip kriza 31 decembra 1900, in pa z izkazi o splošnem pro- metu v prvih 4 mesecih bančnega delovanja Vaši pozornosti priporočamo navedene izkaze Körberjevo opravičevanje. Vihar, ki so ga zagnale nemške tako stranke zaradi glasovanja o celjskem vprašanju, ki Vas pouče, da se je bančno poslovanje tekom preteklega leta precej razširilo. Dovoljujemo zoriti Vas na izdatni prirastek vlog, kateri opo- svedoči o naraščal da ministrski predsednik občutil potrebo, se rastočem zaupanji v našo banko. Obilica pri nas na NOVICE Stran 133. loženega denarja in vsled tega rastoči reeskomptni kredit naše banke omogočila sta nam, gojiti v večjem obsegu menični eskompt, iz katerega rezultuje tudi glavni del našega čistega dobička. Glede ostalega izrednega bančnega delovanja v preteklem letu moramo omeniti nekaterih važnih korakov v razširjenje bančnega delokroga, o katerih smo prepričani, da bodo naši banki na korist in da jej prineso v bližnji bodočnosti nekaj sadu. Že v začetku leta 1901 nameravali smo pri Ljubljanski kreditni banki diskontno društvo slovenskih posojilnic, za katero se je med posojilnicami javilo precej živahno zanimanje. To se je spričevalo na izredni udeležbi interesovanih krogov pri ustanovnem občnem zboru, kateri se je vršil v navzočnosti delegatov 35 zastopanih posojilnic dne 15. decembra 1. 1900. A dotična pravila niso bila oblastveno potrjena. Glavna zapreka bila je v nepopolnosti bančnih pravil, katerih temeljita izprememba je morala torej biti naša prva skrb; temeljita tudi zato, ker ima Ljubljanska kreditna banka po intencijah njenih ustanoviteljev namen, da razširi svoj delokrog po vseh deželah avstrijskega juga. ! Nekatere izpremembe sklenile so se že na prvem rednem občnem zboru dne 6. marca p. 1. Le tem sledile so nadaljne izpremembe, sklenjene na izrednih občnih zborih dne 29. junija in 30. novembra pr. leta. Te izpremembe bančnih pravil imele so na razširjenje bančnega delokroga velik vpliv. Inicijativi in posredovanju svojega gospoda predsednika in njegovega namestnika se moramo zahvaliti, da je prišlo poleg zveze z Dunajsko podružnico Živnostenske banke pro Čechy a Moravu tudi do tesne zveze s prvima zagrebškima denarnima zavodoma, namreč s Prvo hrvatsko štedionico in Hrvatsko komercijalno banko. Ta zveza omogočila nam je, da smo začeli zanimati se za ustanovitev svoje prve podružnice in to v Spljetu. Predno smo se odločili za ta važni korak, bilo je že z ozirom na izdatno povekšanje bančnega prometa in razširjenje njenega delovanja potreba uvaže- vati o primernem in temeljitem okrepčanji finančne % podlage naše banke. Odlokom c. kr. ministrstva notranjih zadev z dne 18. oktobra pr. leta bilo je Ljubljanski kreditni banki dovoljeno povišati delniško glavnico od 500.000 K na 1,000.000 kron z izdanjem 1250 mladih delnic po 400 kron nominala. Ozirajoč se na dosedanji uspeh bančnega poslovanja sklenili smo izdati mlade delnice z ažijem po 40 kron ter razpisati subskribcijo na dan 1. decembra 1. 1901, katerega dne je tudi bila subskripcija izvršena in vse mlade delnice polno vplačane. Doseženo ažijo v znesku 50.000 kron odkazalo se je takoj (na podlagi sklepa občnega zbora) rezer- vnemu zakladu, kar je za položaj, ki naj ga zavzema Ljubljanska kreditna banka na denarnem trgu, neprecenljivega pomena. Podružnica v Spljetu je začela poslovati dne 7. januvarja t. 1. in kakor vse kaže, moremo imeti opravičeno upanje, da bode dobro uspevala in zlasti blagodejno vplivala na gospodarske razmere kraljevine Dalmacije H koncu svojega poročila moramo omeniti še industrijalnega podjetja, katero nameravamo spremeniti v delniško družbo. Kakor ste že razvideli iz svoječasno izdanih prospektov, sklenili smo z gospodom Kukcem pogodbo zaradi spremembe obeh njegovih pivovaren v Žalcu in Laškem trgu v delniško družbo in je v to svrho od Ljubljanske kreditne banke razpisana subskripcija na 2000 delnic po 400 kron končala s popolnim uspehom in je 20 % delniškega kapitala že vplačanega. Kakor hitro bodo dotična pravila oblastveno odobrena, bodemo povabili subskribente, da vplačajo ostalih 80 % delniškega kapitala in se bo toraj vršil ustanovni občni zbor, po katerem nova delniška družba prevzame obe pivovarni na svoj račun. Prvi korak je to, s katerim je Ljubljanska kreditna banka pokazala, da hoče drage volje pospeševati fra slovenskih tleh še malo razvito industrijo; upamo in prepričani smo, da ne ostane samo pri tem skromnem poskusu, temveč, da bo naša banka na tem polji, čegar obdelovanje je ob primernej previdnosti jako hvaležno, naprej delovala in s časom lepih uspehov dosegla. Naše poročilo ne bi bilo popolno, ko bi se ne spomnili hvaležno Živnostenske banke pro Čechy a Moravu v Pragi oziroma njene podružnice na Dunaji, katera je sodelovala pri ustanovitvi Ljubljanske kreditne banke ter je vzela polovico nje prvih delnic. V „Živnostenski banki" našli smo močno in krepko zaslombo, kakoršna je vsakemu mlademu bančnemu podjetju neobhodno potrebna. Nadalje se moramo zahvaliti Zemski banki kra-lovstvi Českeho v Pragi, katera nam je že v začetku našega poslovanja otvorila z redko postrežljivostjo primerni reeskomptni .kredit in nam na ta način omogočila, da smo v meničnem oddelku dosegli precejšen promet. V nižje navedenem predlogu o razdelitvi čistega dobička nahaja se tudi točka 2000 kron za pokojninski zaklad uradništva naše banke. Odločili smo se Vam predlagati, že sedaj ustanovitev pokojninskega zaklada za uradništvo, kateri naj bi se z jedne strani dopolnjeval od banke same v primeri z doseženim letnim prebitkom, z druge strani pa z mesečnimi prispevki uradnikov na podlagi pokojninskega statuta, kateri se Vam bo tekom tega leta predložil v odobrenje. * ■ Stran 134. Letnik LX. Uverjeni smo, da nam ni potreba še posebej Čebeloreja pa ni le samo za dobiček, nego ona dokazovati pomen tega, za blagor uradništva storje- dela človeku tudi veliko zabave. Kako prijetno je v nega koraka in da dotični predlog soglasno odobrite, spomladi in po letu sedeti ob ulnjaku ter opazovati Radi razdelitve čistega dobička v znesku 50.200 K nebroj marljivega drobiža, ki s Sumom svojih drobnih 36 vin. dovoljujemo si konečno Vam staviti sledeči perutnic se vrvi pred panji s tako naglico in mar-predlog: 5 o rezervnemu zakladu v smislu ljivostjo, kakor da bi ta čas imela vedno „sejm" Pa 38 pravil . . imajo res sej m ob lepem vremenu, ker v tem času 5 o dividenda in l°/o superdi- videnda na 1250 starih delnic . 10 % tantiema upravnemu svetu od 22 kron 690 kron . . . . izredna dotacija rezervnemu zakladu .......... za ustanovitev pokojninskega zaklada .... nagrada uradništvu davčna rezerva 2 510 kron 30.000 n 2.269 n 10000 » 2 000 n 1.330 » 2091 » vm, n n n » » r> obiščejo po milijone cvetk, od katerih sicer brez- plačno odkupujejo žlahten sok strd. Ta velja potem prvič čebelarju v plačilo za trud, potem pa ljudem sploh v porabo za zdravila in razne slaščice. Te sladnosti bi človek nikakor ne mogel dobiti in uživati, da mu ni stvarnik dal v pomoč drobno ži- valico čebelico. Pa še nekaj pospešuje raz vitek čebelarstva, namreč to, da se v začetek te stroke ne potrebuje velikega kapitala. Od začetka začne čebelar le s par panji, polagoma se mu sami pomnožijo, da je poln Skupaj 50.200' kron 36 vin. s čimur je ves dobiček za leto 1901 porabljen. (Konec prih.) Kmetijstvo. Ali se čebelarstvo izplača? tem vprašanju poroča neki slovaški čebelar sledeče: Ali se čebeloreja dandanes izplača, to se splošno zanika. Vendar jaz ugovarjam, ker sem po več nego desetletni izkušnji prepričan, da kdor se seveda ob ugodni legi seljem posveti in trudi z vso ljubeznijo in ve-s čebelami, njemu se trud primerno izplača. Se nobenega leta ni bilo dozdaj, da bi mi čebeloreja bila v škodo, pač pa je saj vsakih deset let kakšenkrat bila letina za čebele jako ugodna, da, bogata. To govorim iz lastne izkušnje in priznati moram, da so mi te ljube živalice prinesle že marsikak groš. Letos (1. 1897.) dal mi je jeden panj 20 kg tekoče strdi in še 20 kg v satovju, torej 40 kg. Nekateri čebelarji dobili so še večji pridelek, ali mislim, da že to zadosti. Z drugih panjev sem dobil primeroma okoli 20 kg, ne vračunši, kar sem oddal za hrano sla-bejšim panjem. Ali ni to lepa plača za lahko delo in prijetno skrb, ki ga prizadene čebelarstvo? ulnjak Seveda, kakor rečeno, velja to v kraju, kjer lega in priroda čebelam ugaja. V lepem, cvetja polnem kraju se čebele gotovo dobro ponašajo. Ker ne vpra- šujejo, čegava je ta ali ona gredica, njiva, log ali drevje? Vse jim je prosto, kakor nobenemu drugemu. Saj pa tudi nedolžno obirajo in izvršujejo svoj posel, da se jim od nikogar ne more očitati kaka škoda. Najbolj pa ugaja čebeloreja takim, ki imajo delo vedno doma, da so pri roki, kadar treba streči čebelam, zlasti pri rojenju, ob času krmljenja itd. jib Tak tudi lahko opazuje, da zve kmalu za vsak po- grešek, ki se godi v ulnjaku, kar se večkrat zgodi. Zamudi se morda tuintam kako urico časa, ali to mu povrnejo čebele v jeseni, kadar imajo polne panje sladkosti. Pohorski. m «m vfü vTJ Poučni in zabavni del. lO OAQ. O C J. Sneg. Slika s Korotana. Spisala Gabrijela Preissova. Prevel A. Dulaa. Lukež ni imel navade, šumno prihajati in zapirati duri. a storil je to nalašč, da bi domači spoznali, da mu je lahko pri srcu, tako povsem dobro in Seveda, kdor nima veselja k temu in opravlja svobodngt. posel čebelarja le, kadar utegne, njemu ne uspevajo Po večerji je .vstal, snel z letve nad seboj klobuk čebele, kakor bi ob umnem oskrbovanju. „Komur se in gledaje samo srpo durim, rekel tiho: n Tako f lem, temu se ne zeleni", pravi pregovor. Da se nam čebelarstvo izplača, treba se je te stroke z vso skrbjo poprijeti. To pa se zgodi, če se lahko noč! Kogar že zjutraj ne vidim, naj se ima tu dobro . . rodovine mu nihče ni več odgovoril; kajti čebelar začetnik o čebeloreji najprej dobro pouči, tudi že mati bila premagana od odgovarjanja in potem še začne čebelariti. Marsikateri škodi in iz- vzdihovanja. Od nedelje, ko se je Luka vrnil iz gubi, ki bi ga, začetnika, sicer doletela, bode se lahko cerkve, kjer je moral slišati prvi oklic Franjice Borov izognil. Prvi pouk lahko najde iz knjig, ali iz ust in čeve. delal je materi skrb in muko. Često je bil vzne- kazanja umnih čebelarjev, drugo ga bode potem učila mirjen, užaloščen do joka. Zdelo se mu je, da suhi skušnja. listi, po vetru pred njim k zemlji poletavajoči in šu- . NOVICE Stran 135. meči, z njim vzdihujejo in se nagibajo nekam ginu. po- tri, štiri tedne. Luka se je teh praznih letnih večerov da bi se pri njem poslovila in ž njim dogovorila, na Dozdeval se je kakor nalomljen, niti v hoji se brez Franjice že od spomladi bal, a tem žalostneje ni mogel ravno držati, silni veter stresel je vitko mu je bilo, da se je deva morala naglo odpraviti, ne njegovo postavo, kakor malega dečaka. Kadar je prišel na vrh ceste in se je pred nje- kakšen način se bodeta dopisovala. Pustila je Lukata govimi očmi na spodnjem delu pogorja razprostiral samo po tovarišici, tesarjevi Katri, stokrat pozdraviti, borovi klin s pohištvom, katerega štiri sprednja okna a na noben način naj bi za njo ne pošiljal pisem, so bliščela v poldnevnem solncu, razlil se je v njem dokler mu ona na znanje ne da. .« srd v trpkem spominu, da bodo domači imeli pokoj ... sedaj že njegovi Preteklo je pet, šest nedelj, a Franjica ni pri- potovala nazaj ni poslala obljubljenega poročila. Od matere počenši do najmlajše sestre Zefke Luka je hodil kakor zgubljen; po delu v poletnih so mu vsi očitali in ga dražili, da je hodil za Fra- večerih je jedino le lovil in zopet spuščal zelene ko- njico. Opravljali so jo, kakor kakšno pastirico. Denarja njiče po potu, odhajale z doma na določeno stran imela je malo na posestvo za izplačevanje drugih do negotovega cilja. („res to je bilo glavno u oponašal bridko Luka) Tako je vsak večer v suhem in v dežju porabil razuma malo, moči k delu malo, krasoto in dobrost uro za pot še čez Trudnovo, kjer so stanovali Borov- Tam je zakrivaje se za vrtom, odtrgovaje in so zanikavali. Brat vojak se je posmehoval, da čevi. ima lase kakor lisica (oh, kako glupo je to razumel mencaje v prstkih glogove listke, potrpežljivo čakal, ravno ti lasje bili so na Franjici najlepše) in je da bi videl v bližini koga iz družine ali malih sester trdil, da ne zna dobro plesati, da skaklja kakor in bratov Franjičinih, da bi jih vprašal, soli že do-kraljik. kar tudi ni bilo resnično. Drugi brat je rekel, bili pismo, da pride najstarejša jutri ali pojutrajšnjem. kadar je hotel Luko razdražiti: „Idi raje za to zmrz Do stavbe se ni upal. Čutil je 9 da ga letos nenkott. S tem je meril na okoliščino, da je bila Fra- Borovčevka dvakrat ni pozdravila in Borovec imel njica nežne drobne postave. Že je i nedorasla sestra je razum tega vedno to navado' pri vsakem Luke- Zefka pokazovala željo pazeč in prežeč, kje in kako ževem posetu s takovim čudnim pogledom vprašati: se je Luka s Franjico sešel, in notem je to ovadila „Kaj ste nam dobrega prinesli" ? Luko niti kot znaiica materi, katera je zbog tega takoj začenjala prepir, ni tikal. Luka seveda vso to nemilost svoje rodovine Dan je zbežal za dnevom, dnovi so se krajšali, Franjici zamolčati ni vedel. Komu drugemu bi tudi mogel potožiti, nego njej? Franjica poslušala ga je pokojno do konca, ni se zasolzila, niti na te razne in že Luki niti ti glogovi listki niso preostali v kra- čenje dolgega časa vsi šo že popadali. prisojene hibe odgovarjala. Ta njena mirnost in stanovitnost sta Lukeža tešili; zagledala se je samo v zemljo in rekla: „Saj jaz se vam ne vsiljujem! Franjica ni prišla, ali Lukova rodbina, ne vedoč, kaj se godi, mučila, zbadala in grozila je dalje t ^ Luka že tega niti poslušal ni . . . Tu je prišla k njim v soboto opoludne z nekim V imel bi svojim ljudem reči, da svobodno dekle more izgovorom Katra tesarjeva, govorila je to in ono in * v poštenosti govoriti s komur hoče a n Naši pa rečejo, da Franjica si razumna da, ta je jako razumna"! mislil si je Luka. Od nekega časa nosila je Franjica vender jezo v srca, da ji že Lukova mati. kadar sta se srečali. niti zahvalila ni se za pozdrav. To se ne dela niti najhudobnejšemu. človeku4 jezila se je devojka, in že od te dobe vsak čas ljubljencu predbacivala: je v jednomer samo hotela, da bi ji šel Luka pokazat golobe. Vender je • bil Luka nepripravljen, zdelo se mu je, da Katra to željo že četrtokrat samo tako za šalo ponavlja i poj mil in zarudel stoprav, ko je za materinim hrbtom povzdignila pepelnasto pisemce in zamižgetala z očmi. Seveda si že ni mogla pomagati, da je to zapazila tudi štirinajstletna Zefka. n Tako pojdi Katra, pogledat golobe" pozval n Prosim te, zakaj k nam hodiš, ko ti to vaši za zlo jo je konečno Luka tresočim se glasom in hitel že jemljejo? Imej vender razum a sam napred iz darij izbe. Luka se je samo zasmehljal. mislil si je pokojno, Zefka je pogledala na Katrini roki stopivši ne da vender nihče na svetu ne more ukovati v kako na prstke, in , ko je ona krenila za Lukatam, sužnjost ali zapreti v kamrico. Bilo je samo treba hitela je tudi urno z njo. Vzbog tega se je Katra na zaprek pretrpeti in prebiti. Ali da tega ni znal ljub pragu odločila: „Ali polagoma nastaja že večer ljenki reči, da ni njej, tej razumnej, katera je mogla da bi bila že. doma. Ne bi li mogel me, Luka, košček vse bolje naprej vedeti, nego on, povedal, da bi se pota sprevoditi za nič ne brigala in ostala njemu verna! Sedaj je to RES1 '^ijili HL Hfc- ^U'kQ^flQ^nnB^^ ^ SLI Vi1 ' * * v^JUjjB 9 k v^BSriIeK grozno obžaloval w • „Saj imam tudi ravno na to stran pot" trdil je Luka in se je že samo tako v domači kratki suknji Pred žetvami odšla je Franjica babici na pridružil devi. Ko sta izgubila stavbo izpred očij > štirsko stran; popotovala je k nji vsako leto, da bi oddala Katra molče Lukatu pismo; ni bilo treba jej v najnujnejšem času pomagala, in ostala tam povedati, od koga prihaja. Stran 136 Letnik LX Veš kaj, Luka Luka obrnil je je na dlani; pozdravilo ga je , tako divno pepelnasto to pisemce, dasi je imelo zadej Katra na ovitku zelenkasto vigneto z besedami: nPozdrav pisma, katero sem a počela je z nova žalostno z daljine". Ali vender se je Luka nasmebljal, vtaknil v zlem smislu. Jaz za nič ne morem za jedno te hočem prositi. Kadar prečitaš prinesla, ne spominjaj se me jaz na pismo v žep, in iz hvaležnosti prišlo mu je na misel njenem mestu bi ti tega ne mogla storiti, ko bi me da Katro dober kos sprevodi do naj poznejše smrti ne mogel vzeti a n Katra Nečeš si tega takoj prečitati", omenila je tiho » Oh ne tt nasmehljal se je zopet Luka n Prej te daleč sprevodim, za to, ker si se sama upala na to dolgo pota. Prosila me je za to poslala mi je tudi pifmo m le kot svoji najboljši tovarišici, pravila je Katra zapored govorila s takovim nizkim glasom, s kojim se vzbuja sočut in zaupanje. Ali Luka ni bil v tem položenju. da kom o Franjici pogovarjal se s ni hotel izgovoriti niti njenega imena. Zdelo se mu je, da to dolgo njegovo brezuspešno čakanje in vse žalovanje po nji se more očitovaje zaupati samo mej njima vzbog tega je tudi njeno pismo le v samoti mogel prečitati. Počel je razkladati nekaj s cela druzega. vsakdanjega, ali konečno se je prijateljsko zagledal na malo, čokasto Katro, kako hitro podviza korake proti domu, in da je to daljno pot sem in tja rada dokončala za njega in Franjico. In tu se ga je polastila takova hvaležnost in spoštovanje tej neznatni nelepi Katri, da bi jej Luka se je ustavil, sedaj že ni mogel dalje iti. Voščil je naglo lahko lahko noč, in komaj se je obrnil, jel je polagoma vleči pismo iz žepa. Zdelo se je tako gorko in težko Zakaj to ? Obrnil se še, je li se za njim tesarjeva Katra ne ozira ... Ne o tej že ni bilo ne duha ne sluha. S tako neokretnimi, težkimi prsti počel je trgati ovitek v levici pismo trdno stiskaje, ker mu je prihajalo na misel, da mu more pasti z rok, zibniti. Konečno izvlekel je popisani listek, ali tu je tudi zapazil, da že ni možno razločevati pisave; bila je že okoli in okoli popolna tema. Trepetajoč prehodil je zopet kos pota, in pa mu prišlo na misel da ima pri sebi klinček. Ustavil se je in opiraje se na brezo, izvlekel je škatljico s klinčeki iz žepa in užgal srečno dve njeni glavici. sebi pritis- Ali pripravljeni listek bil je s pismenkami doli obrnjen. Obrnil ga je počasi, kakor da bi si pre kliceval zaporedoma kako silo gledal najvzgornejšo vrsto. na pomoč, in je pre v »j takoj roko poljubil za njeno požrtvovalno zvestobo. Lukau! Hvaljen bodi Gospod Jezus Kristus. Ljubi Takova misel bila mej njima seveda samo za smeh, ali vender jo je Katri moral zaupati iz hvalež nega srca. „Začudimo se, roko bi mi poljubil kakor kakš nemu visokovrednemu gospodu u I zasmijala se je deva smelo, » ali poljuba bi mi kot moško podobo dekletu vender ne dal. Ali za to sem jaz malo lepa a i Saj bi se sama ne dala poljubiti a Zapalke ugasnile so pred časom, s tresočo se roko užgal je Luka novi dve. n Kadar dobiš to pismo v roke K čital je dalje n (t poteši naj Te Gospod Bog, da bi ne bil žalosten. Dajem Ti na znanje, da sem slušala babico in roditelje in bodem imela oklic . . , Svetilo je z nova ugasnilo, mrzličavo tresoči se obrnil Luka izsul je na dlan vse ostale klinčeke iz škatljice je Luka njeno opombo, da bi v nji ne ostala jeza in nažgavši je ob jednem pogoltoval je daljše vrste: « Zakaj ne9! rekla je Katra z gotovostjo. „Imajoli uživati samo druge" ? n Tu se je v Luki vzbudila srčnost: „Tako to dokaži0! vskliknil je odločno. Česar se Luka v istini ni nadejal, Katra ostala je molčeča. Povesila je v gostem mraku oči in čakala. » Bila bi to njena sramota, ko bi je sedaj ne poljubil d mislil si je Luka in nagibaje se devi nav.zdignil je s dlani njeno obličje in se dotaknil hlastno njenih ustnic. To smatraj torej za verno do- oklic z Filipom Bajčem, ki ima tukaj pri grofovskem plavžu gostilničarsko obrt. Mene je to vedno mrzilo, da si imel vzbog mene doma sitnosti, a brezuspešno bi se to z nama naprej vleklo. Kadar bi bila odcvetela, poslušal bi mater in iskal bi bogatejšo. Naj je torej nama, dokler je čas, obema pomagano. Jaz Tebi voščim srečo in vse dobro in Te naposled še stokrat pozdravljam. Se spoštovanjem Fani Borovčeva (Konec prih.) našanje tega pisma rekel je potem in dodal troho a zmočeno: „Ali Franjici tega ne smeš povedati, mogla bi iz tega nastati glupost Katra ni odgovorila, dokler nista prehodila prilično 100 korakov. Ta se je oz vala nekako žalostno: Kaj bi že imela Franjica o tem kaj govoriti*. D n Istina nič nasmehljal se je Luka. v Ali Osebne vesti. Inspektor ljubljanske tobačne tovarne gosp. Viljem Möller je imenovan nadinspektorjem z dohodki VI öinovnega razreda Stavbni praktikant gospod Karol Pick a veš da to ni razumno dostavil je resneje imenovan deželno vladnim stavbnim adjunktom. > » ona bi O naju rekla, Srebrni zaslužni križec je dobil orožniški postajevodja v Ljub- « ljani gospod Ivan Debevec. Poštnim praktikantom v Novem mestu je imenovan gospod Ivan Seme. — Poštni ekspedijent v Ljubljani, gospod Anton Seme, je imenovan poštnim poduradnikom — Višji komisar državne železnice v Ljubljani gosp Josip K or din je imenovan višjim komisarjem pri generalni inspekciji državnih železnic na Dunaju. — Občinski odbor senožeški izvolil je v občinski seji dne 22. marca t. 1. bivšega okrajnega glavarja v Postojni, gosp. Viljema viteza Laschana, častnim članom. — Papežev jubilej. Povodom 251etnice kronanja papeža Leona XIII poslal je deželni odbor kranjski papežu sledeče voščilo: Sveti Oče! Ko širom sveta radosti vskipevajo množice, pridružuje se jim najponižnejše podpisani predsednik deželnega zbora kranjskega ter najudanejšim spoštovanjem izroča Vaši Svetosti preiskrene čestitke in voščila. — Srčno prosi Vsemogočnega Boga, ki je dal doseči Vaši Svetosti na stolu Sv. Petra tegaistega vladarska leta. da bi bili Sveti Oče še dolgo blagodejni učitelj vesoljnega sveta,, skrbni pastir narodov in spešitelj zaželjenega miru med rodovi ceie zemlje. Izročajoč to voščilo v prepokorni udanosti pred prestol Vaše Svetosti, priporoča sebe in celo deželo očetovskemu blagoslovu Sv. Očeta in se sinovsko udano beleži Vaše Svetosti najpokornejši sin Oton pl. Detela. — Nato je dobil dež glavar nastopni odgovor Njegove eminence kardinala Rampolle: Visokorodni gospod! Predrage volje hitim, da izpolnim naročilo Sv. Očeta, vsled katerega naj Vam naznanim, kako hvaležno je sprejela Njihova Svetost znake udanosti in spoštovanja, katere ste Visokorodni gospod izrazili v pismu z dne 1 m m. (marcija) v imenu deželnega zbora kranjskega. Vzradovali so se Sveti Oče želja in voščil, ki so jih sprejeli od Vas, ter zahvaljujoč se zanje, podeljujejo Vam in vsem Članom deželnega zbora kranjskega apostolski blagoslov. O tej priliki se beležim odličnim spoštovanjem preudani M. Car. Eampolla m p. — Bolezen mej šolsko mladino. Ljudska šola v Eovtah nad Logatcem je zaradi „ovčjih koz", ki so se pred nekaj dnevi pojavile mej mladino, zaprta in pouk ustavljen. Bolezen je razširjena v celi občini covtarski, ki obsega vasi: Petkovec, Prapretno brdo, Žiberše, Medvedje brdo, Kleviše itd. — Izpred sodišča." Kakor smo ob svojem času poročali, je upokojeni Železniški vratar Ludovik Praunseis dne 6. marcija t. 1. po neprevidnosti na lovu pri Studencu ustrelil v stegno lovskega čuvaja Ivana Babnika. Dne 28. m. m. se je vršila zaradi tega pri okrajnem sodišču v Ljubljani kazenska razprava proti Ludoviku Praunseisu zaradi prestopka zoper telesno varnost in je bil le-ta obsojen na globo 20, kron. Dan pozneje pa je Ivan Babnik v bolnici umrl. Kazenska razprava se bode sedaj obnovila. Če ni postala popred razsodba pravo-močna, kajti vsled nastopa smrti Ivana Babnika se dejanje Ludovika Praunseisa kvalifikuje kot pregrešek. • m ' — Rudeči križ. V knjižnici c. kr. deželne vlade se je vršil dne 26. m. m občni zbor deželnega pomožnega društva Rdečega križa za Kranjsko. Mesto obolelega društvenega predsednika, gosp. c svetnika Ivana Murnika otvoril je občni zbor društveni podpredsednik gosp. Josip Luckmann in pozdravil navzoče društvene Člane in gospode vojaške odposlance c. in kr. štabnega nadzdravnika dr. Zuckermanna in c in kr. stotnika J. Žagarja. Gospod podpredsednik spominjal se je umrlih članov, posebno, društvenih funkcijonarjev gg I. podpredsednika dr. Keesbecherja, Josipa Kušarja, Antona Kleina, in Josipa Merka, kakor tudi predstojnice gospejnega pomočnega društva gospe Celestine Schiffer. Na poziv g. podpredsednika vstali so navzoči v znak žalošti raz sedežev. Iz poročila o društvenem delovanji v letu 1901, katerega je prednašal društveni tajnik, gosp. Alojzij Merlak, je posneti naslednje: Pri zveznem zboru, kateri se je dne 19. maja 1901 na Dunaju vršil o prisotnosti Nj. c. in kr. visokosti gospe nadvoj vođine Marije Valerije in Nj. c. in kr. visokosti gospoda nadvojvoda Ludovika Viktorja zastopala sta tukajšno društvo gospoda Stran 137. višji sodni svetnik dr. Andrej Ferjančič in ekscelenca gosp. grof Anton Pace. Prejšnjemu društvenemu predsedniku, gosp. Emerihu Mayerju, izreklo je društveno vodstvo, kakor tudi zvezno vodstvo na Dunaju prisrčno zahvalo za njegovo dolgoletno delovanje. V slučaju vojne ustanovila se bodo na Kranjskem tri zdravilišča, in sicer ena bolniška postaja s prenočiščem, ena rekonvalescentnica in ena bolniška postaja brez prenočišča z opoludansko hrano. Ponudeb zasebnih oskrbovalnic ima društvo 15 za 30 gospodov oficirjev in 51 mož, in ponudeb gospodov zdravnikov 9 in gospodov lekarnarjev 3 Za-pomočne akcije v mirnem času ustanovljeni fond znaša sedaj 806 kron 23 vinarjev. Kranjska hranilnica in kranjski deželni zbor darovala sta v društvene namene 600 kron oziroma 200 kron. Kranjska hranilnica je tudi prevzela od društva rdečega križa zalogo vsakovrstnega perila za 444 kron 59 vinarjev, katero je potem podarila bolnicam po deželi. Društvo je imelo preteklo leto 3 častne, 185 rednih in 1 podpornega člana. Društveno premoženje je znašalo 42 938 kron 91 vin. v gotovini in 1130 kron vrednostnih papirjev. Leta 1901 je bilo dohodkov 4374 kron 71 vin., izdatkov 920 kron 66 vinarjev (med temi upravnih stroškov 665 kron 46 vin., podpor 20 kron in kot prispevek k centralnemu fondu 235 kron 20 vin.). Delovanje podružnic je bilo preteČeno leto prav živahno, za katero je zahvaliti dotičnim predstojnikom podružnic. Pri podružnicah je bilo 656 rednih in podpornih članov in 2 častna Člana; podružnice so imele premoženja 18.397 kron 92 vin. — več 16 članov in 1440 kron 68 vin. premoženja kot lansko leto. Prispevke podružnic h glavnemu društvu znašale so 682 kron 49 vin. Poročilo in računski zaključek, katerega so računski pregledniki odobrili, vzela sta se na znanje. Vsem, kateri so pospeševali človekoljubne namene „Riečega križa", izrekla se je najprisrČneja zahvala, tako Nj. ekscelenci gosp. c. kr. deželnemu predseiniku, visokemu deželnemu odboru, kranjski hranilnici, gg odposlancem k zveznemu zborovanju, gg. vojaškim svetovalcem, gg. predstojnikom političnih oblastev in umirovljena okr. glavarjema gosp. Matiji Grilu in Gustavu del Cottu, dalje gg računskim preglednikom in v Ljubljani izhajajočim dnevnikom Končno se je predlog za združenje deželnega pomočnega društva z gospejnim pomočnim društvom „Rdečega križa za Kranjsko" sprejel. Ti društvi bodeta naprej skupno delovali in se bo skupno društvo imenovalo: „Deželno in gospejno pomočno društvo Rdečega križa za Kranjsko. — Pogozdovanje Krasa. Na kranjskem Krasu se je zasadilo lansko leto 208.22 ha neplodnega sveta z 2,206.000 drevesci, večinoma črnimi borovci, ki so jih dale državne drevesnice brezplačno, ter jih je tudi južna železnica brezplačno privažala. Dela je imelo 2197 delavcev, ki so napravili 14.205 dnin. Dosedaj je našega Krasa zasajenega 1895 89 ha. — Kardinal Missia Pogreb umrlega kardinala se je vršil dne 2 aprila. Missia je bil 140 med kardinali, kar jih a je umrlo, odkar je Leon XIII. papež. Goriški kapitelj je izvolil generalnega kapitularja, ki bo vodil nadškofijo, dokler ne bo imenovan nov nadškof in sicer prošta Andreja Jordana. Zapuščina kardinala Missia utegne biti precej znatna, ker je umrli kardinal kot ljubljanski knezoškof previdno in jako štedljivo gospodaril ter je bil vrhu tega zavarovan za dosti visoke svote. Pri „Greshamu" je bil že dlje časa zavarovan za 50.000 kron, pri „Mutualu" pa se je pred 2l/ž letom zavaroval za 100 000 K. „Mutual" izplača zapuščina 104.000 K, ker znaša 4000 kron kardinalov delež na čistem dobičku tega zavoda. Ouje se, da je umrli kardinal zapustil vse to imetje duhovniškim zavodom v Gorici. — Iz italijanskega taborja na Goriškem. V Gorici je pred kratkim začel izhajati dnevnik „Gazzettino", ki hoče biti demokratično liberalen in pobija dosedanjega absolutnega Letnik LX NOVICE Letnik LX. gospodarja goriških Lahov deželnega gi njega politično društvo „Unione Sploh se a Pajerja, kaže, da se in je tako strašno zmečkal, da so ga morali takoj prenesti v «ačela Paj bolnišnico in je malo upanja, da ostane pri življenju Jenčič ladj pogrezati. V furlanskih kmetskih ob- je oče osmero otrok. činah bil izvoljen klerikalec dr Faidutti je po krv Slovenec in tudi doslej še ni izjavil, da je Osem jih zgorelo. V Bostonu je izbruhnil pred gat Faidutti par dnevi v neki hiši ogenj, v katejri so stanovali večinoma se najbrže veleposestvi Ta se ne pridruži nobenemu klubu V furlanskem Italijani. Kot posledica jih je osem mrtvih, trije težko opečeni je bil je bil kakor znano, zcpet izvoljen conte Panigaj. trije hudo poškodovani vsled skoka skozi okno, ostali pa ve odpovedal mandatu, ker ni hotel plesati, kakor ali manj pohabljeni. Zgoreli so štirje moški, tri ženske in je žvižgal Pajer. Panigaj se ni poravnal s Pajerjem in je bil jeden otrok izvoljen proti Pajerjevemu političnemu društvu „Uni u ki 16 let po nedolžnem v ječi je bil brat nekega je imelo prvotno že druzega kandidata določenega, a se ga ni Schlüsselberga, ker upalo postaviti, ker so se bili Furlani da zopet volijo Panigaja. med eboj dogo ^•: s o ga obsodili, da je leta 1878 umoril neko kmetico Obsojen je bil na vešala, a potem pomiloščea na dosmrtno ječo. Sedaj umrl in hkrati so tudi dognali, da Tržaško časnikarstvo. Namestništvo v Trstu je on ni morilec, ampak njegov brat, ki je sedaj 70 let star in ustavilo izdajanje it; in sicer zaradi dopi skega protižidovskega lista „Avanti glede ojaki pešpolka Kadar bodo izjemne naredbe razveljavljene, bo „Avanti lahko izhajal stopal antisemitsko V Trstu se snuje strujo . 47. zopet t „II Sole", ki bo za-Govori se, da sta dunajski župan s slivovko. Na Dunaju dr. Lueger in njegov pobočnik Schneider s tem projektom v katerega so že potegnili v zapor. Poskusen samomor je šel te dni šestošolec Friderik tam sobo, v katero se je zaklenil Dve uri pozneje je zaslišal sluga hotela težek padec v sobi dijaka. Ulomili so vrata in v neki hotel je hteval zvezi. Že sedaj očitno, da bo ta list Slovencem sovražen našli dijaka na tleh estnega Na mizi pa je bila Slovansko bogoslužje. Poroča se, da je Rim steklenica, v kateri je bilo še malo slivovke. Zdravniki so do gnali, da ?e je hotel dijak z alkoholom zastrupiti. Friderik noviČ potrdil slovansko bogoslužje za krško škofijo in „Tages- je pozneje sam priznal, da se je hotel zast.upiti post" javlja, da se je v nedeljo v nekaterih cerkvah že uvedlo. v šoli slabo spričevalo. ker dobil Društvo »Zvezda« na Dunaju priredi na belo Kako se v Ameriki kregajo časnikarji 01 e nedeljo dne 6 aprila svoj zabavni večer v dvorani restavracije velanda se poroča: Poljska lista v Clevelandu „Kuryer Cle „Regensburgerhof", Dunaj sledfč: Predavanje gosp. K. Sonnenfelsgasse Vspored je velandski" in pa „Polonija" sta si prišla v lase. „Kuryerj u Nekoliko o socijalnem življenju uslužbenec Edvard Smilaek je v soboto zjutraj ob uri v Slovencih" ; po predavanju sledi petje društvenega pevskega ulomil v urad „Polonij na 2083 Broadway ter pričel raz- zbora. Začetek ob 6 uri zvečer. Prijatelji društva dobro došli! metavati po tiskarni. .Zmešal je črke iz različnih omar vse Umrl je v Ljubljani v starosti 70 let umirovljeni stotnik gosp. Vincenc Hübschmann, imetelj vojne kolajne in častnega zaslužnega križca. Pokojnik je bil rodom iz Spod- križem Odprl je nekaj že zaklenjenih form. tako, da padel ves stavek bila nastavlj kup aj. Porušil je dalje vse čolne, v katerih so imena naročnikov in vsled tega zadnjega čina njega Štajerja in je imel v Brežicah bvoje posestvo, a živel bo morala „Polonij skoraj prenehati z izhajanjem, ker so je dolgo let v Liubljani, za katero je imel prav posebne sim- lmena kov in čas, kdaj poide njih naročnina, popol patije. Pokojnik, je bil obče priljubljen, je bil velikodušen noma zgublj Teodor Gluzinski ednik „Polonij bil podpornik revežev in si je zlasti za dijaško in ljudsko kuhinjo v Ljubljani pridobil nevenljivih zaslug. Lahka mu zemljica in ljub spomin! Ubil se je železniški čuvaj Matevž Soklič iz Most na Gorenjskem. Padel je ponoči čez škarpo. ves iz sebe, ker je našel tiskarno v takem položaju. * Veleizdajstvo. V Varšavi sje bil nedavno aretiran polkovnik ruske armade Grimm. pribočnik generala Puzycev- skega ker prodajal nemški vladi ruske mobilizacijske na- črte. Opomniti nam je, da je ta izdajica zaslužil pri tem lepem Nesreča vsled zanikrnosti. nujoča Marto Marija olak, sta- delu 400 tisuč rublj Grimm je bil tako) postavljen pred pri Turlovcu poleg Litije, pustila je Sletno hčerko vojno sodišče in sedečo na štedilniku, v katerem je poprej menda še ustreljen. To se ko se zgodilo dokazala njegova krivda bil je t m ob uri zjutraj. Izdajica dobro zakurila in se potem odstranila. Vnele so se cunje in je svojo krivdo priznal in še dostavil, da to 3voje delo drva in otrok se je med groznimi mukami popolnoma spekel. smatra kot dokaz kreposti, ker se je tudi v ruski armadi bilo ravno veliko nedeljo, bilo je kmalu polno ljudi na vedno čutil Nemca in da je to, kar je storil, delal iz ljbezni Ker licu mesta. Nejevolja zbok tolike nemarnosti je bila splošna. do svoje nemške domovine. Ko mu je prokurator na to opomnil. Zanikrna mati se bode morala pri sodniji zagovarjati, ker je da je svojo ljubezen do domovine prodajal za drag denar, je morala biti več ur od stanovanja, da je bilo mogoče, da se izdajica potuhnil in molčal. Na to so zagrmele ruske je deklica spekla kakor pečenka. puške in nemški izdajica se je zgrudil na zemljo Ta slučaj opominja Bi1 naj se varuje svojih dobrih nemških prijatelj Zgodovina influence Sedaj ko minul oni Prevarani pohabljenec. Reški listi poročajo: Ivan mokri čas, v katerem je povsod znana influenca tako navadna Kučan je šel kot mlad mož v svet. V Kajiri v Egiptu ga je v hišah, poglejmo nekoliko v zgodovino, zadela velika nesreča. Pri neki eksploziji je oslepel in odtrgani fluenco 84 Takrat bilo kakih sta mu bili obe roki. Vrnil se je domov in začel pravdo za mouro in za njim je sledila odškodnino. Ko je sodišče njemu v prid razsodilo, ponudil se nenaravnemu vremenu je bilo splošno glavobolje, kihanj mu je dober prijatelj, da stori zanj vse korake, kar jih je zevanje tako, da so ljudje kar mrtvi padali na ulicah. treba, da se dobi odškodnina. Kučan je prijateliu zaupal in živina je trpela na prvič omenja inlet vreme izvanredno opet huda suša. Posledica temu MHHMHHHHB in ljudi Fran- bolezni. Posebno slabo je bilo dobil 5000 frankov. Daroval je prijatelju stotak, da je vse coskem, Španskem, v Italiji in Normandiji sploh v južnih de tako dobro opravil. Sedaj pa so tega prijatelja zaprli, ker je želah. Leta 1327. besnela je posebno v Italiji, Leta 1405 prejel 50.000 frankov, a drugo pa sebi pridržal. deseti del odštel pohabljencu, in 1410. nastal je v Parizu epidemični katar s kašljem in glavobolom, da so morali zapreti vse urade in trgovine, ker Sod ga je zmečkal. 321etni Fran Jenčič, mizar bilo bolno. Začetkom marca 1. 1404 obolelo samem iz Bat, je hotel pomagat zvaliti raz voza neki sod. Komaj pa Parizu do 100.000 ljudi ter so tudi cerkve bile zaprte. Leta se približal vozu, zdrsne sod in se zvali na njega ter ga 1510 bila zima suha, a influenca se pojavila več ali Letnik LX. manj po celem svetu. Vsakokrat, kadar je nastopila influenca, pravi zgodovina, bilo je suho leto Leta 1729 razširila se je iz Rusije na Angleško, Nemško, Italijo, Francosko in Špansko. V Londonu je vmrlo od nje v jednem tednu čez 1000 ljudi in na Dunaju je obolelo- 60.000 ljudi. Ta influenca namreč . 1729. se je polagoma širila povsodi ter je tri leta pozneje zasedla celo severno Ameriko, Jamajko, Meksiko in Peru. Leto 1775 bilo je jedno zadnjih velikih pojavov influence v Vse cene veljajo za 50 kilogramov. Tržne cene. V Ljubljani dne 4. aprila 1902. Pšenica 10 rž K 7 30 ječmen 7 oves K ajda K 6'50 proso K 6 — h, turšica K 6 20 h, leča K 10*- b, fižol K 7 Evropi in sicer tako hudo da so od nje vmirali ne samo ljudje, temuč tudi konji in psi, ker so prišli v dotiko z ljudmi. Sedem lft pozneje prišla je zopet iz Kine v Rusijo, ter od tam po celej Evropi. Splcšno se je opazovalo, da so bili pred ali po nastopu influence navadno potresi, izbruhi vulkanov, ali prikazovanje meteorov in raznih drugih znamenj na nebu. vsakokrat pa m • jej je bila predhodnica suša Ime n influenca" izhaja od Angležev. Francozi pa so jo nazivali la „Grippe", kar se je tu ali letjib tam tudi pri nas obdržalo pod ni, da je bilo v prejšnjih sto- ' . » t kraljevanje influence močneje kot dandanes, ko je na- imenom \,hripa*. Seveda čudno predujoča zdravniška veda znašla raznih pripomočkov zoper njo. očeta A Zahvala. izkazana, dobrödejna sočutja med boleznijo smrti našega iskrenolj ubij enega soproga oziroma strica, gospoda S vgusta poslovodja tiskarne Blasnikovih naslednikov Pueiharja nadalje vence kakor tudi mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo vsem svojo odkritosrčno zahvalo. Nadalje zahvaljujemo iskreno pevce »Glasbene Matice« srcu. segajoče žalo- stinke pred hišo odprtem grobu. Ravno tako hvalo izrekamo cenj. lastništvu in njegovim gospodom tovarišem Blasnikove tiskarne kakor tudi članom slavnega tiskarskega društva za izkazano nam naklonjenost. Vsem še enkrat našo nasrčnejšo zahvalo. Žalujoči ostali. Vsem tistim, kateri obilno jed težko prebavi skozi prehlajenje prevročo mrzlo neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor žeiodečni katar, želodečnl krč žeiodečni bol težko prebavanje želodečno »zazližanje dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek vže mnogo prebavno izkušenj. To je znano krićistilno sredstvo Hubert Ullrich-OYO zeliščno i vino. To zeliščno vino je iz izborno zdravilnih zelišč z dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi in poživi celi človeški prebavni organizem, brez da bi to kakšno čistilno sredstvo bilo.-Zeliščno vino odstrani vsa motenja v krvi in čisti vse slabe soovi v krvi, ki bolezni provzročujejo, in deluje na prenovitev zdrave krvi. - Pri pravočasni rabljivosti tega z liš^nega vina, se vsaki žeiodečni bol kar v kali zatre. Zatorej bi se pred vsem drugim močnim in razjedljivim sredstvom. Ni le zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta- renega) želodečnega bola 5-0: glavobol, riganje, zgaga napenjanje, slabosti z bljuvanjem, katera vže po kratkem povživanju tega vina prenehajo. Zabasanje in temu slabi nasledki, kot tesnoba kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v jetra, vranica in v čreva, se skozi to zeliščno vino hitro in na la