List 40 Tečaj XXXII podarske, obrtniške in narodn /gélg&k yř * ilJr : Já Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošilja po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 fer. Ljubljani v sredo 7. oktobra 1874. Obseg: Naznanilo začetka kovaške in živinozdravniške šole v Ljubljani. ne pokončava. — Kako moramo zboljsevati našo živinorejo. (Konec.) Postava o tem, v katerem času naj se divjina v sedanjih časib. Iz deželnih zborov. Slovstvo. Gospodarska skušnja. Pritožbe ljudi Naši dopisi. Iz Kranjske gore do Beljaka. (Konec.) — Iz sodnijskega življenja. (Dalje.) Novičar. Gospodarske stvari y kako potrebna je pametna pomoč pri bolez- Naznanilo začetka kovaške in živinozdravniške sole v Ljubljani. ki vedó nih domaće živine, si pač na vso moč prizadevali, da bi vsaka občina (srenja) imela tacega člověka, kateremu morejo gospodarji brez skrbi podkovstvo in ozdravljanje svoje živine izročiti. Gotovo se v vsaki občini najde kak mladeneč bistre glave, ki je za to šolo Šola ta se začne 9. dne prihodnjega meseca n o- pripraven ; tacemu naj občina pomaga, da more v Ljub- v e m bra. ijani Šolo obiskovati , vcaj ouuoai uidu vcubi, U» oc ciiu kovasko šolo se jemljejo kovači, kateri se leto tù preživi, in če se je dobro izučil potrebnih nau- vsaj stroški niso veliki, da se eno bočejo kovanja zdravih, napačnih in bolnih kopit in ozdravljanja kopitnih bolezen popolnoma naučiti, da ne bodo vse svoje žive dni mojstri skaze , ampak pravi kov, da potem pride v obcino nazaj kot pomoćnik v boleznih. Duhovni gospodje pa so naprošeni živo pri- županom in drugim umnim faranom ^ V V WV/ M I WJ V * v/ rnw VJ • • w J —- jw -----Jp'- ^ f V» vvw%l 7 m Vodstvo kovaške in živinozdravniške šole v Ljubljani 5. oktobra 1874. traja se jemljejo kovači, pa tudi drugi, kateri niso ko- Postava vaci, namreč kmetijski ali drugi mladenci, katerim je za to, da se ali za svoje lastno gospodarstvo naučijo bolno živino gleštati, ali kateri želijo v potrebi pripravni ži-vinozdravniski pripomočniki biti. — Ti se morejo izka- o tem, v katerem času naj se divjina ne po končava. *) Sledeča divj ne sme tukaj povedanem zati : z domovinskim tom s spricalom svojega fajmoštra, da so poštene obnaše, in vsaj 18 let stari, in 3) da znajo slovenski brati in pisati, ker prepovedanem času niti loviti, niti vjeti, niti ubijati pl «»i • • 1 • i t ) 4 i 30 Samci jeleni in damjeki od novembra do i unija je nauk v domaćem jeziku. ima Nauk v obeh šolah je brez plačila; vsak učenec skrbeti za to. da si za šolski čas oskrbi od Košute jel februarija do 30. septembra in damjekov ter njihova teleta živež Srnjak od 1. februarija do 31 in stanovanje. Vse bolj na tanko se izvé v tej šoli v Ljubljani na spodnjih Poljanah. ovačev tiče, mora zdaj vsak, kdor hoče Srna septembra 7 srnec in srnica od , maja. januarij do 15 Kar se Divj Divi kozel od 1. februarija do 30. junij koza ; pravico (patent) zadobiti, konje in drugo živino koza pol leta v šolo priti in se umnega pod- divj decembra do 15. avgusta kozliček in divja kozica od vati kovstva izučiti ali au v o i« v a ixiui/iii , an pa oc , v/o luion , vic* iv au» , oc podvreči preskušnjam pred komisijo, kakor je bilo to v letošnjih „Novicah" že natanko povedano. Tako ukazuje nova postava. Kdor tedaj ni v šoli pod-kovstva bil ali kdor ni iz podkovstva izprašan, ne sme vprihodnje pečati se s podkovstvom. Tako je bilo se ce misli da to zna od 16. januarija do kraljički od marca do ptembra 10 11 12 13 petelin od 1. junija do 31. marca Zajec Divji Divji Ruševec od 15. junija do 31 Divja kokoš in ruševka celo leto. Fazan od 1. februarija do 31. avgusta. Gozdna jerebica in snežna jerebica od ptembra marca ju prejšnji čas, in zdaj je zopet tako, in prav je, tako, in prav potrebno. da je nija do 15. avgusta * Nacrt take postave je ministerstvo v obravnavo po Naj bi naši župani, ki po lastnih skušnjah po- slalo blizo vsem deželnim zborom. Celó malo je de znajo živo potrebo tacih ljudi, ki so v učenem pod- želni zbor Kranjski premenil ono postavo, ki joje tako spre J r V» i-T V/ tuvili ijUUi J «^V/ f jp kovstvu izurjeni tudi za napačna in bolna kopita 9 m jel 9 kakor je tu nacrtana 14. avgusta avgusta 16. 17. 18. 19. Skalni jereb (kotorna) od 1. februarija do 15 Jerebica in prepeiic od januarija do 15 golob od 15 Divji Kljun Velika divja raca od prila do 15. avgusta Kako moramo zboljševati našo živinorejo (Konec.) Bodimo uverjeni, da moremo tudi iz domače živine (sloka) od 1. aprila do 15. avgusta še kaj dobrega izrediti , če bi vedno za pleme prav marca do 1 divj Divje race gosi moč razen velike divje race, potem in povodně tice od 15. aprila do skrbno in oštro izbirali krave. S jlep bike in jbolj Koiin je odgojil ono zdaj celemu svetu znano iu slovečo govedo ,,Soríhornsko", ki je izredno jul posobna za vpitanje. Izbiral je vedno epše krave Pri jelenih in košutab, srnah in divjih kozah je mlada divj po porodu tele ali kozlića do julij ki so bile zdrave, dobre za mleko, zadostljive, to je, da so rade jedle in se lepo redile , ki so bile mladice tistega leta tudi dobrih krav > pi tako pa pri izbiranji bikov Prepovedano je, kakoršno koli divjino loviti v zanjke ter tudi nje jajca pobirati in uničevati in mlado divjino iz gnjezd jemati Posebno je pazil na to , da so bile dotične živali mensko zeló iešče > da im je vse dobro teknilo da so Jaj nabirati zato, da se dadó valiti domaćim tere so se dobro redile td kuram, ter tudi loviti divjo perutnino je izimkoma do-puščeno samo tistemu, kdor ima lovsko pravico, ali pomagačem, katere on postavi bile tudi storjene od krav, ki so bile debele, to je, ka- Tako je stanovitno in vedno e v 30 letih odgojil orejci tako stanovitno umno ravnal in iž navadn z ivine to sloveče pleme nad ej Da nasi Ta postava se pa ne tiče pokončavanja div ravnali, ni nadejati se, za nas 03tane tedaj križem pa renje, to je požlahnovanje naših krav z odličnim bikom v ograjenih 6 prepovedano, prodajati divj jakih, vendar je po določbah takih druzega znanega izvrstnega plemena Pa > ki s tem je bila da enkrat posljemo k kih ubita med prepovedanim časom Tam y se divj preo bilo goji ? da po biku, navadnim juncem, ne bomo nikdar dosegli namena, ves in telico izrejeno iz onega plemenenj novemu parimo z ljedelstvu škodo delà, sme se primerno zmanjševati tudi v prepovedanem času, a to sme po lovskem patentu od 28. februarija 1786 ukazati polit a prestopek denar bo skoro zastonj zavržen kri oblastvo se zopet zgubila Ge hoćemo našo ži y vsa pij boli in biti in za več let nepremenj zboljšati, moramo stanovitni dvajset goldinarjev globe , katera se utegne zvišati do petďeset goldinarj pet do petin- ietih bomo smeli ravnati 5 se ko bi se prestopek ponovil se toliko divj pokonca y da ali se njenemu številu govoi je tedaj treba storiti? y da smo dosegli namen v 15 Kaj Zbiraj jlepše kr P i S Kdor potem, ked 14 mine y kar Je na- bi kom oaega plemena van je tvoje živine in plemeni jih s plemenitim katereg pr. Mariadvorsko) bral za požlah Telico odg stopii prepovedani čas, takosno divj y katera se v tem Času ne sme loviti, na prodaj prinaša ali na ceio z bj^om ieno iz prvega križem parenja moraš plemeniti z izvirno krvjo, kakor pravijo učeni živinorejci y ali v Četrtih, a vendar za v štacunah tek še ne gotovo y ali jo ki je izrejen iz čistega plemena Mariad opet to je stavlj y na trgih ali kako drugače v prodaj po Drug pomesani rod ki ima že več čiste krvi ali prodaj a temu se divjina odvzam navedena. pri prodaji kup delà (mešetari) njega zadene kažen v skega in tako naprej vsaj do petega rodu, ki bo že skoro polnoma y plemeniti se zopet z izvirnim plemenitim bikom Tište kazenske določbe veljajo za prodajo tište div Mariadvorsko pleme P? ih lastnosti , kakor na pr. v tem slučaj Treba bo tedaj , da bi kmeti jsko društvo več let jine , rvai/tiick oc opivji-i unvuiv i uy-> oiuu uivt ter tudi za jajca in mladice divje perutnine katera se ploh kak^r ne sme moriti ali loviti i se na i. Ai- se čajih kak ali tist poko y ki imenuje iOl/J, l\.l pi 1 jj i V7 Ul C* J I UdlVJC« , lALt^J kj O^«.»- političnega oblastva, da ima pravico, to divjino ako ne, zadenó ga določbe poprejšnjega pa-Tišti, kateri med prepovedanem časom tako prodaj ob takih izimnih slu te div s spri naj prodaj kup nareja , dok poredoma kupovalo žlahne bike Mariadvorske , kateri bi se povsod plemeniti biki za križem parenje, zopet razdelili i y v tem r se že om prodajati di grafa slučaj Le z umnim in stanovitnim takim postopanjem bomo dospěli s časom do ljenega mogli živino. ponašati z žlahno ali vsaj požlah in potem se bomo koristno iz takih kraj xi on, Cl l^l 1 ťivr Tvuuuvm ^«vu, prodajajo, ali pri prodaji kup delajo, katera je Da še dokažemo veliko potrebo pozornosti pri iz- bi nje ta postava ne i u taaau iv JL c% j vj > y i i* co u | vj ic* ^/vuvu * w dobno dokažejo, odkod imajo to divj biranji plemenskih živali y navedemo, da izvrstni Kolin Je y naj spo- pazil vedno na lastnost y in Če je div ali rada žre jej tek ne iz kralj in dežel zastopanih v državnem zboru dobro pica y ali so i>«ii, «i* «i. v?" tudi predniki za to odlični itd y da vrh tega s spričevalom političnega okrajnega treba, oblastva dokažejo, da divjina ni bila nepostavno kon- dobro molze Prav tako pazijo umni ali učeni živinorejci, ko bočejo izrediti za mleko dobre krave, da parijo kravo, ki zeló ki tudi miad starke ali krave, katera cana. Drugače tudi te osobe zadenó kazenske določbe iZvrstue za mie V4.VU1U UIUÍÚC, n.1 JO VttVAl IU1WU1VU, ûiaïag au a. je bila dobra mlekarica, z bikom, ki je mladič k tega paragrafa y ker prav velik ima bik na Globe, katere naj se odločajo po tej postavi y in ucuaijl , IVřVI OC J m OXVU^i in uiyjiuu, ivi j ^ nvmu v*v*~ vzeta po tej postavi , in katero divjino naj dotično žu- de na rj kar se jih kup iz divj ki komu od znotranie Tako lastnosti mladica in po taki poti moramo hoditi, če hočemo Naj panstvo prodá po ocitni dražbi y gredó v alog za tište občine. v kate se zvědělo za prestopek uboge zboljšati našo zeló revno in zanemarjeno živino, bi te vrstice ne padle na kamnita tla . »»WV.. «w -----— r ~ ~ - ~ 1—-- Ako se globa ne dá iztirjati, naj se preobrne na zápor in od vsacih pet goldinarjev bodi po en dan zapora. Preiskovanje in kaznjevanje pristoji političnim ob-lastvom. Gospodarska * ProŠtiŠko pšenico priporoča vsled lastne srečne poskušnje znani urani kmetovalec g. Wo ka un v Celi i. ------- ~ bodi-si zrnatih ali gomoljskib, je sploh koristna reč; setev pa, Piše namreč v „Str. Lab." ,,Prememba semen, katero sem z gori imenovano pšenico letos poskusil, je presegla vse moje pricakovanje. Navadno se vseje na oral dobre zemlje po 2 vagana žita. Ker se pa ome-njena pšenica lepo razrašća, sem na dobro obděláni pešnati ilovični zemlji 2 vagana na 1T/S orala naširoko vsejal. Ko začne setev kaliti, sem že obžaloval , da nisem vsaj 11/<1 vagana vsejal. Toda bilke so se jeseni in letos spomladi tako razrasle , da sem bil celó poto-lažen. Vrh tega je moja setev po konci ostala, v tem ko so letos vsled hudih neviht povsod žita polegla. Klasje bilo je prelepo in žetev je podala 52 vaganov čiste, brezplevelne pšenice 85ý2 funt. težke od vagana, torej 26teri pridelek." • Te pšenice stane vagan na Dunaji in v Pragi 10 gold., če se je več skupaj vzame ; g. Wokaun je pa dá gospodarjem, ki hočejo ž njo poskusiti, vagan po 8 gold.; sicer več kot navadna pšenica stane, dobiček je pa vendar, ker ni treba toliko semena in je pridelek izvrsten. „Slov. Gosp." Politične stvari. Pritožbe ljudi v sedanjili časih. Kamor se člověk obrne, povsod mu donijo na uho pritožbe in sicer pritožbe zarad različnih reči, tako da ni najti nikogar, kateremu bi bilo vse prav. Pritožujejo se Ijudjé, da javna nravnost propada, čez tatrine in roparije, umore in samomore, čez vla-čuge, ki brez delà se klatijo po svetu, nadlegujejo ljudi, povsod desetino pcbirajo, davek tirjajo in žugajo s po-žiganjem. Pritožujejo se čez neizmerno visoke davke, katerih ne morejo že več plačavati, čez dokiade in druge stvari, ki mosnjo praznijo in so v davkarskih knjižnicah zapisane, čez dragino živeža, pomanjkanje denarja, čez visokost plače poslov in rokodelcev, čez to, da trgovina, obrtnija, zaslužek zastaja, čez neizmerne zgube na pre-moženji in nevarnost za kapital. Tožijo Čez vojne postave, da cerkvi in državljanom odtegujejo najboljše moči, zavirajo redni tek vseh opravil, da je vsled njih skoro vsak drug poklic nemogoč, in da neizmerno veliko škode delajo na duhu in blagu. Pritožujejo se ljudje čez šolske postave , da tirjajo od njih za učitelje, šolska poslopja in Šolsko opravo velikanske zneske, mladino oblagajo z veliko nepotreb-nimi rečmi, katere se mora učiti, potrebne pa zane-marjajo, jako mnogo časa jim jemíjó, pri vsem tem pa mladina po njih ne postane ne boljša, ne spretnejša, ne za praktično življenje pripravnejša, kakor prej, marveč pogosto duševno, nravno in telesno spridena prihaja nazaj v javno družbo. Pritožujejo se čez pomanjkanje duhovnov, da je večkrat v eni škofiji po sto služeb, celó več župnij iz-praznjenih, ker mora biti vsak vojak, ker so šole kakor država brezverske, večkrat veri sovražne, ker duhovni pomanjkanje trpé in jih še zasramujejo. Pritožujejo se čez časnikarstvo, ki vse razdira, pri katerem ne v cerkvenem, ne v državnem obziru ni mogoče redno, kršćansko življenje, ki ne pušča ne časti, ne prostosti, ne pravice in resnice pri miru, pred katerem ni nobenemu pravičnemu in poštenemu člověku več obstati. Pritožujejo se, da se množi in širi čedalje bolj kri-voverstvo, nevera, sovraštvo do vere, bogokletstvo, bo-goskrunstvo in preganjanje cerkve po vsih kotih. Pritožujejo se slednjič čez družinske in vremenske nesreće, ki nočejo nehati in jih zadevajo na premoženji, živini in îjudéh. Kratko: pritožbe, pa nič druzega. Al vse te pritožbe so krivične, dasiravno vsak, ki tako toži, misli, da toži po pravici in da ima opravičen vzrok za to. Al star prigovor pravi: ,,Kakor si postelješ, tako boš spal." Kdor si pa slabo postelje, težko leži in ne more spati. Znano pa je, da je vsa taka zlá zakřivil novošegni li bera lizem, ki je spravil na dan naše liberalne župane, občinske svetovalce, poslance deželne in državne. Ali nimajo Županje in inožie skrbeti za blagor občine ravno tako kakor deželni poslanci za blagor dežele? Ali ne delajo državni poslanci postav, ki nas tako stiskajo ? In vse te voli ljudstvo, isto ljudstvo, ki ima toliko pritožeb! Ljudstvo tudi podpira — direktno ali indirektno — liberalne liste, ki nam toliko škodujejo. Toraj le tako dalje še z „napredkom", „svobodo", „svobodnimi postavami", „proč s farji" , z „vestjo" in ,vero"! Le naprej tako, potem pa naj se nihce več ne predrzne tožiti, da je vse slabo ! Saj sam noče, da bi bilo boljše. Ali niso toraj vse take pritožbe krivične? Cemu tožite, da na trdem ležite in slabo spite? Saj ste si sami postlali ! * 1 a ■ ■■ » Slovstvo. * Grosses Wor ter buck der eur op disci ten mo-dernen típrachen. Verfasst von Anton Albert Peschek. I. Deutsch, franzbsisch, italien is cli, spanisch , latei- niscli, englisch, ho Hand is cli, s cli wt dis ch, bohmisch, slovaki s cli , slovenisch, polnisch, serbisch-kroatisch und un-g ar is cher Tli e il. Tako se glasi naslov slovarja, ki se je začel izda-jati v Budapeštu. ^ Da vidijo čitatelji naši, kako je izdelan ta slovar v nemškem jeziku, podamo jim eno besedo v izgled: 21 b'enb bii mm eru it g, f. Çr. crépuscule, m. -3t. crepus- culo, bruzzo , m. crepúscuio, m. tardecita, f. Lat. crepusculum. — Sn^. twilight, dusk of the evening, crepuscule. ^ofldn. avondschemering. ©djfó. skymning._— soumrak (večeroí), šero, set- měni. ©h>. súmrak, šero. Sr. mrak, somrák, ^oí. zmierzch, mrok, zmrok. @fr. večernji sumrak, su-mračje, suton, prvi večernji mrak. — Uncj. alkony, est sziïrkiilet, estbajnal. Ta slovnik pride na svitlo v 5 zvezkih; vsak zvezek bo obsegal 52 pól in veljá 8 gold. Naročila prejema Anton Albert Pešek v Budapeštu (Wasser-stadt, Karpfergasse Nr. 138). Pot opisne črti ce. Iz Kranjske gore do Beljaka. (Konec.) Dež gré, kakor na Poljskem ; stisnemo se pod dež-nike in koračimo po ne posebno gladkih Beljaških ulicah. Na stopnicah, ki peljejo proti glavni cerkvi, stoji več ljudstva nižega stanů; pogovarja se — slovenski! No, vendar nismo še na Nemškem, tu je še naš dom, so še naša tla! Nekoliko bolj veselega srca podamo se dalje, saj smo v slovenskem mestu. Pa zastonj iščeš še kakega znamenja, da je mesto slovensko; vsi napisi so na trgovskih štacunah nemški, le nekateri tudi laški, in če srečaš gospodo, ti doné le nemške besede in sicer nikakor klasičnega narečja na ulio. Mi se tolažirno s tem, da tudi v Ljubljani gledé govorjenja žalibog ni dosti bolje, ker tudi tukaj vsak , kdor zná le par besedi nemški, posebno ženski spôl, se rad nemski paČi; tolažimo se posebno z besedo nekoga, ki je ljudi in dežele poznal in rekel: „Poslušaj v mestu, kako govori niži stan, ker ta je naraven , tedaj inero-dajen, in po tem sodi, ne pa po gospodi, ki se navadno pači in vse naravno pretira, preobraća in zatajuje líC Ta mož ima prav, Bel jak je vkljub nemškim napisom nad štacunami in nemškemu govorjenju gospode slovensko mesto, ker navadno ljudstvo se med sabo slovenski pogovarja. Nekoliko časa po mokrih ulicah se sprehajavši podamo se slednjič v kazino — čitalnice namreč Beljak še nima — in si naročimo piva, ki je tu dokaj dobro in po ceni, vrček veljá 8, maselc 6 kr. Pa ne mislite tišti, ki ste kdaj Ljubljansko, Graško , Praško kazino videli, da je Beljaska tim ie količkaj podobna. To ti je „luknja" ali kót z jako aromatičnim vhodom, bralna soba ima malo čez kubiknji seženj prostora. To mi je še bolj vtrdilo misel, da je Beljak slovensko mesto, kajti ko bi bilo nemško ali nemškutarsko, bi bilo Jreba pač večega zbirališča inteligencije ali kapitala. Časni kov ni posebno veliko viselo na kljukah , a kar jih je bilo, so bili vsi — izvzemsi dva ilustrirana — naj buj-šega prusko-liberalnega zadržaja. Med njimi sem našel tudi Beljaški časopis „Síiddeutsche Post", o katerem sem pač tu pa tam kaj bral, pa videi ga še ne. Revna, kumerna in suha roba, da se člověku smili, jetična, da je strah, pa vendar še skuša liberalno kašljati. Paó se jej vidi, da tukaj hrani svoje revno življenje s kobili-cami in komarji, ker druge hrane v Beljaku res ni za njo. Menda je bila ta „Sůdd. Postu edina suha stvar, katero smo ta dan v Beljaku videli. Po precej okornem in tudi ne dragem zajutrku se podamo gledat mestno glavno cerkev, v katero je zvon k deseti maši vábil. Stolp je zeló visok in kdor hoče na tanko videti okolico in mesto, naj se ne vstraši stotin stopnjic, ki ga peljejo do vrha, kjer biva zvoni-karski čuvaj in obeša tablo na hodnik, na kateri so zapisane z velikimi latinskimi številkami stopinje gor-kote ali mraza. Praktično! Čuvaj ima vsaj nekaj opraviti, da mu ni dolg čas, in prebivalci hitro vedó, koliko vročine ali mraza je. Ta dan je obesil mož dopoldne desko s št. XXII., popoldne pa XXIII. Cerkev je jako lep hram božji, v nji se vidi mnogo starine, spominov itd., kar pa je vse že bolj na tanko popisano v drugih popotnih spisih; moj namen tudi ni, opisati to, kar se zmiraj vidi, ampak le to, kar se je ta dan nam posebnega pokazalo. Po maši je bila pridiga — nemška, zato se je pa vidělo po klopéh, po kotih in drugih naslombah mnogo ljudi bolj priprostega stanů, ki so z vso marlji-vostjo — dremali in prikimovali besedám pridigarja, kateremu se je pa tudi po govorjenji poznalo, da bi mu materni slovenski jezik gladkeje tekel in se prijet-neje razlegal po votlih prostorih. Po maši in pridigi se podamo proti Perovem, božji poti tik mesta ; cerkev je zunaj zeló podobna Šentpeterski v Ljubljani in je tudi toliko od mesta. Prizidana je k majhni kapelici, v kateri je čudodelni križ, cilj velike trume romarjev. Tu je vae lepo — zunaj cerkve, tudi znotraj bi bilo lahko tako. Cerkev, ker je božja pot, ima gotovo toliko premoženja, da bi plačala slikarja, kateri bi zdanje podobe na zidanji posebno v kapelici, spraskal iz stén in naredil druge, po barvi manj ,.žive", a naravi bolj podobne in umetnosti bolj pristojne. Skoda za barve, ki so tu na surov zid (fresco) v obilnosti nanošene! Kako lepa bi bila cerkev, ko ne bi bila tako po „kmetiško" zmalana! Od cerkve nazaj v mesto nas pelje pot memo naj-lepšega poslopja — razen glavne cerkve — v Beljaku in to je novo šolsko poslopje, namenjeno za realno gimnazijo. Zdaj ni še doděláno, pa kedar bo, bo gotovo kinč mesta in Beljačani bodo smeli ponosni biti na to delo. Tako impozantno ni, kakor hranilnična realka v Ljubljani, pa tudi ne tako drago in bolj primerno namenu, za katerega je zidano. Dež ne neha, vsaj stalno ne, zato nismo mogli daleč iz mesta: potikali smo se po gostilnicah , kavar-nah, stopili tudi par korakov ob Tirolski železnici memo mosta, napeljanega čez Dravo, katere rujavi, motni in smetni valovi niso bili nikakor prijetni za oko, a zabave ni bilo nikake, ker je razen dežja nagajal tudi neprijeten veter. K > se je proti večeru nekoliko zvedrilo, smo se poslovili od sicer prijaznega mestica in se napotili proti Beljaškim Toplicam , kjer so nam postregli prav počasno s kislim, pa tudi dragim ,?čvié-kom"; zato smo se prav lahko ločili od teh toplic, ko je ob osmih prisopihal hlapon in nas peljal nazaj v Kranj sko goro. Troglodit. Zabavno herilo. Iz sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika. Spisuje Jakob A1 é š o v e e. II. Poštarica na Prelazu. (Dalje.) Naročivši pijace in kar bi se dobilo za zobe, sede va k mizi. Poštarica se izgovarja, da bo imela v kuhinji opraviti, dokler ne bo najinega kosila na mizo, in odide. Kmalo za njo pa prinese Dora pijaČe. Res, krasno dete! Ročice kakor zamet gladke, oko kakor oglje žareče in vendar milo ko meseca luč, lice ko jabelko belo-rudeče, in postava ko Angellovi kipi. In ko spregovorí na moje vprašanje, kako jasen, zvoneô glas! Ni čuda, da je vse to mojega tovariša zdravnika, ki jo je že večkrat videl, popolnoma omamilo, saj bi bil tudi jaz, ako bi me bi bila pot večkrat tu memo peljala, v stanu pozabiti nekega dne svoje srce pri njej. „Kako ste pač srečni tu gori," spregovorim jaz, „kjer vam pihlja vedno gorá hladni veterc memo lie, kjer vživate zrak poln zdravja in křepkosti!" „Da, da, gospod, zrak je res prav ugoden zdravju, toda--" „Toda vas vendar nekaj vleče doli v dolino, je-li?** Dekleta oblije rudecica prav do vratu, in z izgovorom : „moram skrbeti tudi za vašega voznika," smukne iz sobe in pride nazaj še le čez lep čas, ko prinese krožnike in kar se potřebuje orodja za kosilo. Jaz se ne morem zdržati, da bi je zopet ne nagovori! : „Prav res rad bi poznal mladeniča, kateremu bije vaše nježno srcé! Pa saj me boste povabili k svatbi? Kdaj bo?" Dora, rudeča nič manj ko prej, s konca ne vé prav kaj odgovoriti, a vendar se kmalo ojači in odgovori: „Kdaj bo, to vedó najbolj mati, jaz ne." V tem pride poštarica sama in prinese prvi del kosila. Ko sva se nekoliko okrepcala, si prižgeva smodki in se spustiva z jako prijazno krČmarico v pogovor, ki se je, se vé da, najprvo vrtil krog boja v v vasi in ranjenca. Jaz ne vem, kako je to, da so nekateri Ijudje, katerim člověk ne upa, ki se mu ne morejo prikupiti, naj bodo v se tako prijazni. Morda je bila tu ravno pre- velika, neopravičena in nepotrebna prijaznost poštarice kriva, da nisem mogel zatreti nekega Čutja v sebi, ki se je koj, ko je spregovorila z mano, v meni proti nji deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. 6. seji 30. septembra 1874 se finančnemu odsekiE zbudil. Kakor ljubo mi je bilo vse na njeni kćeri, tako izroči prošnja zavolj provizije za paznikovo vdovo zoperna se mi je zdela ona sama, zlasti v očesu sem retinovo, prošnja gozdarja Padar-ja za podporo v dovr- zapazil nekaj, kar mi ni bilo nikakor všeč, namreč, da šitev studij , prošnja nekaterih posestnikov gledališkib je govoré s človekom mu gledala na roke ali pred jož zavolj zavarovanja gledališkega poslopja zoper požar njega na miZO, a> mauai Juuavnuoi V VJKSI. mu^ucv, Vi« —------— ----—r . ----- - — — je moje sodnijsko-preiskovalno oko mi tu bilo na poti, pore za prebivalce po nevihti poškodovane v Novome- a nikdar naravnost v oči. Mogoče da in neki dopis c. kr. deželnega predsedstva gledé pod Ikajti druzega vzroka za tako sodbo gotovo nisem imel. daljnem pogovoru pridemo tudi do njene hčere m jaz omenim, kratkem o m ožiti. kar sem slišal f namreč y da se ima v » i je še Čas," pravi poštarica, „saj je še mlada kri in Bog vé, kaj se še do tje zgodi 1" Iz pogovora sem razvidel, da materi ženin ni nič kaj všeč, dasiravno ni imela druzega grajati na njem, ko to, da se nima službe in če jo dobi, ne bo nič kaj 'prida, časi, UV »u W JV "" Dalje nama pripoveduje, da so nastali slabši da manj zasluži, ko nekdaj , ko je bil še ranjki živ, dasiravno ima obširno kmetijo, gostilnico in pošto. Kar so železnice, bodi malo tujcev tu skozi, pri domaćih pa ni zaslužka. „Imate pač veliko butaro na svojih ramah, preveliko za samo žensko," opomnim jaz. „Se ve da, se vé, pa komu bi je odvalila vsaj nekoliko , ker nimam nikogar, zanesti ?" na katerega bi se mogla „I, no, pomagati bi bi se vnovic omožili." se dalo." pravi zdravnik, „ako 7 » Poštarice obraz se zatemní in njeno okó se zaleti v zdravnika, kakor da bi ga hotelo prebosti trenutek, potem -se odgovori: a za se jej obraz zopet razjasni in smehljaje „Omožila? Pri mojih letih to ni tako lahko." „In vendar se vam ne manjka snubačev," nadaljuje zdravnik, ki menda prejšnjega hudega pogleda ni za- pazil ker si je ravno smodko prižigal; ekspeditor na priliko, he?" 77 vas poštni Poštarica skoči kviško, kakor bi jo bilo kaj pičilo m zopet ji je obraz podoben pogubonosnemu oblaku ki skriva v sebi potem grom in střele, a a pravi odhajajoča: zopet za trenutek ? 7 ,,\as je danes posebno volja me dražiti, guojj zdravnik! Saj veste, da jaz ne mislim na možitev." gospod Ko Je odšla tovariš : Ste jjUlC JO Viucilj 1VCHV\J OC ZJlXCX UUtUUUlll i *J je ne more videti, najbrže se jej je pr približati, pa ga je pahnila od sebe Bolj srčna zveza ali vsaj prijaznost je pa med poštarico in njem, vsaj kolikor sem jaz zapazil, zato sem jo prej njim malo podražil/ ž (Dalje prihođnjič.) škem okraju; šolskemu odseku se je izročila prošnja učiteljskega deželnega shoda na Kranjskem zavolj pre- membe deželne postave od 29. aprila 1873 gledé trd- Obreza staví . ki nega nastavljanja ljudskih učiteljev. predlog zavolj davščin za ljudske šole in učitelje ga vtemeljeval bode v prihodnji seji. Potem grof Barbo zli družniki izroči »ledečo interpelacijo na c. k. vlado: „Pri delitvi državne podpore zarad poškodovanja po nevihti in toči 19. julija lanskega leta se je junija t. 1. v Dobrniču zgodilo, da je bil eden poško- dovanih, kateri je pri volitvi za državni zbor glasovai ■p >ppmpppi za narodnega kandidata, med drugimi, katere so c. kr, uradniki pri delitvi podpore odvrgli, s tem odpravljen, da ga je c. kr. komisar vitez Vesteneck v pričo so-seskinih mož in namestnika c. k. deželne vlade kneza Metternich a zarotil: „Vi pa tudi zato ne dobite pod- pore, ker ste tako volili! Veste, kako ste obljubili, kako ste svojo obljubo spolnili? Tedaj zato ne dobite zdaj nič!" — Ko je potem eden nazočih kmetov komi-8arja s tem zavrnil: da volitve ne grejo čisto nič temu , da pri volitvah ima vsak volilec prostost volitî po svojem prepričanji, kogar hoče } steneck enako zarotil s tem: „Vas bom dal preti, če boste tako govorili!" ga je vitez Ve- pa za Ker je tej naš c. kr. vladini časnik tudi po časnikih razglašeni dogodbi toliko ugovarjal, da se do- tičnemu posestniku le zato ni dalo podpore, ker je sicer dosti přemožen 7 je s tem tudi vladini časnik razun tega zanesljivo in s ponudbo prie poroéano ve-denje in besedovanje viteza Vestenecka potrdil. ozirom na to, da je bila podpora po državaem zboru privoljena iz državnega zaklada po nevihti zade- tim dolenskim sodržavljanom nadalje z ozirom na postavno zagotovljeno prostost pri volitvah, — se kase vedenje c. kr. komisarja viteza Vestenecka, po éigar govorjenji bi se smela obraČati poškodovanim odloeena kot nagrada za ubogljivost pri volitvah 7 ki se po podpora, in kakor da bi on smel kaznovati tistega, stavne prostosti pri volitvah poslužuje ali to prostost le trdi, — se kaže vedenje tega c. kr. uradnika na dve strani zoperpostavno in sploh tako, da more vlado pri državljanih ob veljavo spraviti Zato stavijo podpisani vprašanje: Ali Je c. kr, vlada natanko preiskala povedano dogodbo? 2. Kaj je c. k. vlada takému nepostavnemu vedenju svojega uradnika viteza Vestenecka nasproti storila, ali kaj hoče storiti? J. grof Barbo. Obreza. Poklukar. Karl Rudež. Ljubljani 30. septembra 1874 Dr. E. H. Costa Fr. Kotnik. M. Tavčar. M. Kramarič. Pakiž. Kramer. J. Toman. Dr. Bleiweis Potem, ko je c. kr. dvorni svétnik vitez dr. Wid- mann izročil vladno predlogo z načrtom stavbineg reda y je odgovor dal na dr. Poklukarj interpelacijo v za- devi Ljubljanskega močvirja. Razodevši stanj vanji dotične c. kr. komisij priobčil 7 da zdaj o delo nacrt rokah postave o posušenji močvirja zgotovljen in c. kr. ministerstva za kmetijstvo, kdaj se bode od tod vesti svoje dolžnosti, se tu in tam potezali za pravo in obveljavo postave, ali žalibog , da še pogostoma so siišale se pritožbe , da mnogi zastopniki ljudstva niso storili dolžnosti svoje, bodi-si iz nevednosti, iz nečimur-nosti ali pa iz spovoljustva. Pustivši na stran nekatere dogodbe prejšnjega časa, ki so osupnile zemljiške po-sestnike in jih s strahom navdale , da ne bi po novi postavi prišli iz dežja pod kap, ne moremo zamolčati one dogodbe preteklega meseca, ko je administrativni referent g. Jan. Pajk , ki deželo našo temeljito pozna in se je vsikdar zvestega uradnika svojemu cesarj skazal , nenadoma odstranjen bil od svoje službe zato ker različne misli med njim in glavnim inspektorjem Kremanom se niso dale drugače poravnati, in tako moral domaćin , ki zemljo Kranj&ke dežele in razmere dobro pozná, umakniti se tujcu, ki menda v postavi od 24. maja 1869 išče iiskališko stalisče. Sploh je znano, ali kakor Nemec pravi: ,,es ist ein offentliches Geheimniss", da je gosp. Pajk pred odho dom svojim z odkritosrčno besedo v posebnem pismu ki ga je izročil deželni komisiji , razodel glavne pre r grešíie in napake, ki se nahajajo v operatih komisijnih in so v nasprotji s postavo od 24. maja 1869 Podpisani, trdno prepričani, da gosp. Pajk priliko obilo v deželni komisiji opazovati, ali se opravila za uravnavo zemljiškega davka izvršujejo po pred-isih postave, ali ne, od druge strani pa uverjeni, da tako lojalni uradnik, kakor je Pajk, je oštro svojo ki tiko o izvrševanji večkrat omenjene postave opíral le na dejanske dokaze: drznejo se staviti sledeča vprasanjat Ali je sl. dežeini vladi prišla na znaje ona spomenica bivšega administrativnoga referenta Pájka o pre-greških in napakah operatov za uravnavo zemljiškega davka po^ postavi od 24. maja 1869? 2. Ce jej je ta spomenica znana , ali je morebiti že potrebno učinila, da se natanko in nepristransko vse točke one spomenice preiščejo, ia če se najdejo opravi- čene, da se temeljito odstrani vse, kar je zoperpo ia kar je^ krivo te zoperpostavnosti ? > Ce pa sl. vlada morebiti do zdaj nima vednosti o imenovani spomenici, vprašarn > jo: ali jo je volj«, potrebno vednost o njej dušeci in energično delati na to, da se postavi od 24. maja 1869 v vseh ozirih za dosti in zemljišča Kranjske dežele že zdaj preobložena po dav kih, ne obložijo s še večimi břemeni in po takem ne zgodi, da popolnoma ouemorejo davkeplaèevalci domovine ? Grof Barbo. Dr. Poklukar. Braune. Rudež Karol. Dr. Costa. Kotnik. Pakič. Dr. Bleiweis. Lavrencič Matevž Kramaric. Murnik. Horak. Toman. Kramar. Kozler. Tavčar. Obreza. StajarskL vrnil in ali bo mogoče, ga še o tem zborovanji predložiti, ne more povedati. Kar se tiče vzdrževanja močvirski h prekopov, ki ne spadajo v načrt ali projekt, je îo skrb dotičnih posestnikov, katere bode, ako se zavolj stroškov ne ozirajo na zaklad za posušenje močvirja , dotična komisija kolikor mogoče prav rada pod-pirala; zavolj prekopov pa, ki spadajo v načrt in ravno tako zavolj tehnične osnove za zvršitev in zdržavanje dotičnega delà se storiti ne more nič, dokier postava sama ni konečno odločena. — Potem je načrt postave o tem, v katerem času se divjina pokončavati ne sme, po nekaterih premembah tako, kakor je spre dej natisnjen, obveljal; dotične precejšnje debate so se vdeležili vitez Langer, grof Barbo, grof Margheri, pl. dr. Schrey, Deschmann, poroćevaiec Murnik in vladna zastopnika vitez Roth in vitez dr. Widmann. Dalje je obveljal predlog financnega odseka o stor-ienem dolgu 122.000 gold, in o njegovem povracilu in ravno tako načrt postave zavolj začasnega preklica veil javnosti §. 45 postave od 29. aprila 1873 1, dež. zak. It. 21 in zavolj razpisane dodatne 8% deželne přiklade sa leto 1874 na neposrednje davke. — Prav tehtno je zdaj Horak vtemeljeval svoj predlog, ki meri na to, prošnjo izročiti íinančnemu ministerstvu , da naj bi se od hišnega davka v Ljubljani namesto dosedanjih 15% za vzdržavanje podopij odtegniti smelo 30% ; ta prediog in pozneje tudi predlog dr. Razlaga zavolj uravnave reke Krke od Belecerkve do Krškevasi izrocila sta se gospodarskemu odseku. Dalje je deželni zbor poročilo deželnega odbora zavolj državnih do vozni h cestá h kolodvoroma v Postojni in Logacu izročil gospodarskemu odseku, potem je rešil računski sklep Slapské vino- in sadjerejske sole za leto 1873; dovolil je neko dodatno zalogo tej soli za 1. 1874; in konečno je řešil proračun iste šoíe za leto 1875; pri tej priiiki se je vnela živahna debata o predlogu iinančnega odseka, da naj se vodji Rihardu Dolencu osebno doklado za 200 gold., učitelju Jožefu Kristanu pa osebno doklado za 100 gold, dovoli. Deschmann je namrec ta predlog spodbijal, ali zagovarjali so ga dr. (Josta, Horak, dr. Bleiweis , vitez dr. Savinschegg in dr. Razlag tako, da je odsekov predlog konečno vendar le obveljal. O 7. seji dne 3. oktobra zavolj pomanjkanja prostora danes podamo le važno interpelacijo grofa Barbo-a do c. kr. vlade zavolj neke spomenice bivšega administrativnega referenta Pajka o pogreskih in napakah operatov za uravnavo zemljiškega davka; glasi se tako-le: „Kakor v nekaterih drugih deželah, tako je tudi v naši, ko je deželna komisija za vravnavo zemljiškega davka po postavi od 24. maja 1869 začela svoje delovanje, nastal strah, da bi se ta postava izvršila našemu pod silnimi davki zdihojočemu kmetijstvu ne na pravico, ampak le na korist fiskalno. Ta strah ljudstva našega so očitno večkrat razodeli neodvisni naši domaći časniki, ki so tudi odkriii mnoge nerednosti, ki so se godile v okrajnih komisijah. Tožili so in to po pravici, cla na čelu postavo izvrševajočih organov stojé tujci, ki ne poznajo dežele naše, tedaj ne zemlje njene, ne podnebnih in še druzih krajnih raz-iner ne, — tujci, ki še jezika našega naroda ne raz-uraejo in a prizadetimi kmetovalci govoriti ne morejo, a vendar si drznejo, svoje napačne zapopadke o deželi naši za prave in resnične proklamovati in- o cenitvi zemljiških pridelkov vrivati jih drugim možem , ki deželo našo in vse razmere njene popolnoma poznajo. Tej pritožbi bi se utegnilo ugovarjati, da tudi ljudstvo ima svoje zastopnike v okrajnih komisijah in v deželni komisiji. — Cast in hvala možem , ki so v za- Deželni namestnik je odgovoril na neko interpelacijo, da bo vlada osredno komisijo za vravnanje zemljiškega davka sklicala kmalo potem, ko se bo državni zbor zbral. Ta reč je zato važna, ker zastopniki dežel voiijo v to komisijo po enega zastopnika iz svoje srede. — Poslanec Herman je naznanil interpelacijo zarad ograjenja Drave pod Ptujem. Dalmatinski. Italijanisimi so predlagali prošnjo do cesarja, da bi sedanji deželni zbor raz pus ti l — zato, ker imajo Slovani, katerih je pol miiijona, većino na^proti Labom, katerih je ie 10.000 v deželi. Predlog se je, se vé da, zavrgel. —- Enako so se obnašali pri nas 1. 1871 nem-škutarji, ko so izstopili iz zbora. Tirolsku na dobrotljiva srca, da bi se mu Osem laških poslancev, ki niso hoteli vstopiti ^bor. je zgubilo mandate. v j Deželni zbor Pređarelski. namreč dopoldne ob 11 oašli po praprot za stel Mozlj dprla dne i. m uri y ko so večidel vsi vaščani Jv 7 vstane nagloma v ulicah, ki peljejo v dolenj Mozelj v gorenjem ; had Zanetili so bili otroci, ki so jih neprevidni stariši same lucij Odsek za postavo o ljudskih šolah je sklenil reso-ki zahteva, da se v to postavo sprejmó tri točke domá pustili, s tem, da so koru peki čete dv Predno prete uri f £J CK 11 V V> V CKj UU OU V tU jJUUt^ » U VJ UJV VI. * po katerih ima odgojevanje v šolah na verski podlagi t je 10 pohištev s hlevi in skednji vred v 7 in cem sloneti. Gorenje - av str ij an ski. pohištva po plamen udušiti bolj pem so polnjeni s krmo za zimo 7 vremenu suha Po0 jim ter mogoče vse do tal: nekaterim 7 tem manj - '---J---Jw '— 7 ki so bili v praproti, poleg krme m lastnega živeža se postavi zarad vredenja zdravniških razmer po oblek 7 in m občinah in o postavi zarad varstva poljskega blaga se je prestopilo na dnevni red. rkvijo in far o vže m do 8 tisuč goldi m a nj k red iV ceniti 7 da ni šla vsa vas s Skoda kar 7 Poslanec Kudlicb Slezki. 3 podal zboru predlog mere silno veliko, vzlasti ker se nam je let se sme najmanj na za tukajšnje raz- b 7 ki b in za- hteva od vlade, da misijone, procesij in vse take cerk- zavarovan! bil med 10 pogorelci komaj eden Iz tega pa se vene reči prepové, ker so splo ralno ! škodlj Res be- nauk: „Gospod arj pet pet posnema 7 ujte svoja pohišt St 7 ne puščajt tr o k mih dom Kdor pa utrpi, prosim ga, naj revežem pomaga Glejte J Naši dopisi. zima je pred durmi, trda in dolga, pa ne imeti niti podstresja, niti živeža, niti obleke, ne vedeti s ci m Gorici okt. listu Vaš 0 dopisnik v poslednjem bridko je vse to % la A . . • ' / ■BI^^^HHHHHHHHI bo sebe ali otroke přeživil, ali kaj bo živini polagal, kako „Novic" je prav opisal novega ravnatelja tukajšnje 7 ve jb o 1 j oni 7 kdor je iz keliha te više realke ko vise igaiatj rvv je ui i^ciLi ui , u»oi o^ j ^ < Gorici izšolal in tukaj služil", samo v tem se je motil rekel, da „Goričan ni, bridkosti sam moral piti. Zato prosim v imenu pogorel da-si se je v cev kolikor toliko pom ? za vse vam bodo hva 7 ležni. da Je mislil 7 aa je dr. iSchreiber tudi rojen v Go- med narodo Ni mi treba opomniti, da kršćanska Ijubezen rici; roj en Ck v Gradcu, pa že kot otrok sem přišel. maga, à iq na * more dom ne delà razloČk tem uv * atiiuuaa ^ ivuíuu P® K unecno se zahvaljujem vsem so- Njegov oce je namreč v Gorici orglavec v stolni cerkvi. sednjim pomagačem, sosebno Kočevskim, njim na Pa ne, da bi kdo per associationem idearum — zarad nemu oceta orglalca sklepal, da mora biti ospod sin „kleri- glavarju gosp. vitezu í čelu in komisarju g^sp . ter vrli žandarski straži, ki so nam kar naj prej mo kalec S takim sklepom bi se jako zaměřil vsegamo- g0če s tremi brizgljami na pomoc prihiteli, nekateri vso gočni in najmodrejši koteriji, katera zdaj srednjo-šolske ravnatelje kuje. In to ne samo pri nas, temuč tudi drugde. Malokatero imenovanje je ljudi pri nas tako osupnilo, kakor g. Schreiberjevo. Mikalo bode znabiti čitatelje „Nov." izvedeti o noc in se d vsem » celi dan pomagali gasiti. Bog po Matija Tork 7 upnik Senožee 2. okt. (Poslano gosp. Jožef u Pianu Žu- , kako tukajšnja liberalna lista Schr. pišeta. ,,L' Isonzo" piše : „Goričani so imeli panu v Senožecah. *) Vaša „liberalna" k 7 če ,;fina", vendar Je pretrda, ker ste nas danes le 40 sku priložnost, Nemec. Vkljub prebival, ni hotel ali znal Sch.-a spoznati ; on je po rodu in omiki temu, da je mnogo let v našem mestu paj sklicali, in pristojbino d n j i h kov prenočevalno prisvojiti si se tacega znanja italijanskega jezika ne, da bi ga dobro izgovarjal ali tretj po prenoće poldrugi sold izplačali; mi tirjamo tudi pristojbi h voj ako 7 s pa razumel." In ta mož je ud deželnega šoiskega sveta dežel. nadzornik italijanskih ljudskih ..kako ministerstvo in šol! Lejte pravi dalje s. za javni uk skrbi za pospeševanje ljudskih šol"! katerimi ste na3 , posebno ene izmed nas , preobložili. predniki niso tako ravnali vsaj do župana Bosti- HHMH I I "ÉI I' šakaj hlevi Vaši janciča nazaj ne. Prosimo Vas tudi 7 da nam za ta-le dva čudna klopčiča razvozljati blagovolite; ste nam vsem revežem , kateri nobeneg Sestra „Isonzo-va", „Soča(í Schreiber) , kakor , pa piše: „Ker je ta gospod se sliši, jako energičen in pozná > jo nimamo f del uro dale repa v in tam prostor za dopelj (g- m HM m m. ..1 naše razmere ter razume tudi oba deželna jezika mogoče, da bo Je Ne cestne šute odlocili ucBtuc aute uaiu^iii, njci kamenja dobiti ni, — ▼ aoim ljubljencem, kateri po 10 do 16 repov v hlevih imajo, Vašim naše šolstvo ž njim kaj pridobilo, katero podučena kakor je znano , do sedaj jako zmedeno itd. vsak način je slabše da obveljá bo- bilo , vem, zakaj „S." tako pise; na pa po trgu skoraj vsakemu pred svojo hišo in tam se na mestu šuta dobi? Zakaj ste nas pri robotih 7 ko Isonzo." Sicer pa zna biti sebno za popravljanje kali denarji proč vrženo, že po 7 pr kateri je vse delo po na delo nagnali, 7 pri g. Scbr.-ji to, da „honores mutant mores." hehavem gimnazijskem direktorji dr. Zindler-ji je sodba sploh milejša. Slišimo, da se je italijanskega jezika marljivo učil, češki neki tudi zná in torej mu tudi slo-venščina ne bo ni po vsem tuja ni zoperna. — Katera ravnatelja na naših srednjih šolah zdaj imamo, vé vsak ; vsak pa ne vé, komu so ti dve službi prej ponujali. paj daš pa niso nekateri menda še nobenega, komaj po g Senožee delavca dali? Ti s ti, kateri so m Vaši drugi ste spreje li ko okt. posl (Poslano.) tem zad nj 77 d e t i. Novice" 77 Jožefu Pianu iz Senožeč tem poslaném se moje poštenj da zadržujem občanom krvavo z; možema, ka- Ponujali so vsaj eno ravnateljstvo dvema tera sta nekdaj tu služila, pa zarad nemčevanja nemogoča postala. To znači sistem: Kdor ni bil pred nekimi leti dober za profesorja v Gorici, ta je zdaj najbolji] direktor. se mi da hoČejo podp pada, očita se mi, eni denar, in žuga , Do- ostrejse strune napeti volite, da to reč nekoliko, kakor se bodete tudi lahko iz spodaj zaznamovanih aktov prepričali, pojasnim. Polk n /"M • • j / • n i • i t A U 7 grof Coronini Puli gredé na manever v Postoj No, naj pa bo tako! ostane en dan v Senožecah Voj so si kuhali sami Mozlja ob Koeevskeni mestu 3. okt. J.Nesreća po ognji.) Pač res nesreća nikoli ni ugnana Se se pobira * To „p smo sprejeli, ker je iz njega razvidno, da ie rniioščina za pogorelce na Vrhniki, za Dolence po toči poškodovane in druge siromake, že trka zopet nov berač g. Piano opravičil svoje ravnanje gledé dnjih vojak Iz tega pa se vidi, da je bil v zadnjem dopisu prijet tudi zavoljo drugih zaostankov. o katerih pa niČ ne govori. svojo menažo. Potřebovali so pol že m jim dati; a sežnja drv; jaz uka- šli v državni zbor. Pričakovati in želeti je da -----_ -----£---^ ~ ~ — ^ V». , J » V4» UH » "« fwwi » A. i ivraav T «VI ili, AUiCU IO j UÚ ko pride do plačila, pravijo, da naj se deralistična stranka kakor koli ne opusti državop drva s prenoćnino plačajo, in tako odrinejo. Jasno je, da dokler jaz nisem sprejel plačila za drva, tako dolgo , ki pa nega vprasanja ludi nisem mogel izplačati občanom prenoČnine Tsega skupaj znaša nekaj čez gold. Ko sem pa na Gospođom volilcem svojo dvakratno tirjatev (21. avgusta in 5. septembra) 26. septembra denar od polkovega poveljnistva prejel, sem takoj vsem udeležencem izplačal prenočnino. *) sladoljiskega okraja. 10 Kranjsko Deželni zbor se bliža svojemu Ljubljane. koncu, kajti 20. dne t. m. se začne državni zbor. doadaj bivših sejah se je rešilo mnogo večidel finančnih našega celó Bliža se dan volitve deželnega poslanca namesto gosp. L. Pintarja, ki se je zarad bolehnosti odpo-vedal poslanstvu. Vsled pravil njegovih je podpisanemu društvu po predmetov, kakor to bralci naši vidijo iz poročil lista. 7 ki naj Obravnave zborove sploh letos mirno tekó obravnava o podpori slovenskega gledišča bila je kratka brez vse razdraženosti in gosp. Dež manu gre hvala, če tudi Je bil za polovico podpornega zneska je vendar nepristransko priobčil vse motive, zarad ka- takem došel nálog, volilcem nasvetovati moža ga volijo. To nasvetovanje je „Sloveniji" v tem slučaji toliko lože, ker kandidat, ki si ga je zbral shod mnogih naj-veljavniših volilcev dne t. m. v Bledu, je na vsako stran prav po volji njeni. In ta Je naj se kakor lani terih je finančni odbor nasvetoval, tako tudi letoa slovenskemu gledišči dá 2400 gold, podpore, ni veě gospod Luka Robic * Vse to pa se je zato mirno resilo , ker v zboru dosluženi viši finančni nadzornik. Gospod Luka Robi č je Vaš rojak iz Kranjske gore; iz 201etnega službovanja na Gorenskem ga dobro* Kromarj a. (Kaznilnica za ženske) Graškega sodnijskega poznáte, prašajte domoljube Kranjskega in Postojnskega okraja se bo přestavila iz Lankovica na Kranjsko, tako okraja in zvěděli bostej da je on povsod pri ljudstvu v da bomo imeli tu res vse hudodelnike v deželi. Vlada ,.Jer- ki blagem spominu. Poštenjak skozi in skozi trenutek zapustil starodavne zastave Slovencev : ni ne za Vse se pogaja namreč s posestnikom tako imenovanega , manovega grada" pri Begnjah na Gorenskem blizo Ra- za vero, dom in cara". On dobro pozná tudi rane naše dol ji ce, in kakor slišimo, bo kupila ta grad za ÍCO.OOO domovine in je v narodno gospodarskih zadevah posebno gold., kj\j op. «^iuj«u uojKJKJij vcoci, her ízveaen, cemur toliko bi mu prav gotovo nihče ne bii dal za to pose- tice slovenske". česar bo gotovo gosp. Jerman najbolj vesel ker izveden, Čemur priča so neketeri spisi v letopisu » Ma, firťvo. Te dni je šel viši državni pravdnik g. Gabrijel ogledat si grad in posestvo. Ce Njega tedaj volite g 7 in zbrali ste si zdelo, dobi Gorensko gotovo kaznilnico za ženske se mu je pripravno pravega zastopnika, značajnega moža , ki ne obraća ka- 7-------—— 'v ^x.o^v,, na- plašča po vetru, kar se dandanes tere bodo pa kmetovalcem mnogo koristile, ker jih bodo stoma godi tudi v narodnem taboi > bog! prepogo lahko najemali za majhno plačo za poljska delà, katera smejo opravljati pod nadzorstvom svojih čuvajev Možj gorenski! Pri tej volitvi zopet pokažite 7 kar ste tako sijajno pokazali pri volitvi Hohenwart i---u---- i---------------J — ~ * w t • o tu loívu oijajuu pvivatjaii ť hltí jl jl u u v; u yy cl l t u > i y Ravnokar razpošilja g. Janežič vabila udom da Gorenca častno znamenje je zmirom „mož beseda" Î Iiranilničnim , naj povedó, ali se udeležijo pojedine pri slovesnem otvorenji nove realke in kolikošen done-sek dadó v ta namen. Čudno! da kancelijski uradnik hranilnice tudi pri tem vabilu zvonec nosi ; ali hranil- Ljublj ptembra 18 t 30. se odbora političnega društra „Slovenije nica nima nobenega predsednika ali kali? Ni tedaj ěuda, da je g. Janežič posebno dobre volje, kar hra- Oznanilo živinorejcem Kranjskim. nilnica delà „den monumentalen Bau" Družba kmetijska bo v soboto y to je* 10. oktobra (Odbor Matičin) ima 9. dne t. m. navalo se bode : sejo Obrav- renju jugoslov. vseučilišča v Zagrebu. deputaciji slov. Matice k odtvo- ob 9. uri dopoldne na dvoriŠČu v Medj atovi gostilnici na Dunajski cesti v Ljubljani 50 plemenskih goved, to Tanju Atlanta. 3. nadalje- 3e> bikov, krav rodů --* #--~ ~--# -----' WW , pa l/wu/l, V JL t, *«/ V Kf « V O IV * H #*(, »V Schodlerjevi botaniki in zoologiji, podpore nakupljena, po očitni dražbi prodala. tudi in telíc M ur i c o d ol s k e g a (Miirzthaler) Pincgavskih telicy ki so iz državne Vsako 4. O gosp. prof. Kersnika rokopisuavstrijske zgodovine. živinče se bode posebej in za polovico cene, po kateri 5. Tajnikovo poročilo občnemu zboru. 6. Račun za pre- jo je družba kupila, na prodaj postavilo. Kdor bo za-njo 7 proračun za prihodnje leto. teslo íboraikov nasveti. Posameznih od- Novičar iz domaćih in ptujih dežel. največ dal, jo dobi proti temu, da kupnino koj plača in da živinče vsaj dve l et i v domaći deželi za pleme ostane. DomaČi Živinorejci se vabijo na obilno udelezbo te dražbe. Iz Dunaja. Državni zbor se začne 20. dne t. m. Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske. Vladni časniki naznanjajo naloge, ki jih dobi državni zbor v prihodnjem zasedanji v obravnavo in imenujejo med temi: reformo davkov, postavo o akcijskih bank ah, postavo o prenaredbi borsinih pravil in zboljšano postavo o železnieah, — po takem večidel narodno-gospodarske stvari. Liberalni časniki zatrjujejo dosledno liberalnost ministerstva o verskih zadevah, kar V 6 fl. Žitna cena v Ljnbljan 2, oktobra 1874. Vagán v novem denarji: pSenice domaće 5 fl. 10 tursice 4 fl. 80. sorsice 4 fl. 10. ječmena 3 fl. prosa 3 fl. ajde 3 fl. -- banaske rži 3 fl. 30. ovsa jim mi prav radi vrjamemo ; gotovo izmišljena pravljica pa je to, da grof Hohenwart pritiska na staročehe, naj 1 fl. 90. Krompir 1 fl. 80. Kursi na Dunaji 2. oktobra. Iz priloženih pišem smo se prepričali, da je resmca, kar g. Fiano piše. Vred. 5°/n metaliki 70 fl. 50 kr. • U Narodno posojilo 74 fl. 15 kr. Ažijo srebra 103 fl. 80 kr Napoleondori 8 fl. 80 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik: Jožef Blaznikovi dědici v Ljubljani.