64. številka. V Trstu, v soboto 9. avgusta 1890. Tečaj XV. „EDINOST" >»hftj.i fivHhrnt na teden. vnako sredo in soboto oh U uri popolndne. „Edinost" stane: tb6 leto gl. 8,—; isven A vat. H,— gl. z* polu leta „ —: . „ 4.50 „ M fetrt leta „ 1.50; . „ 2 25 , Posninirne itevilke s«* dobivajo * pro-dajainicah tobaka t Trstu po % nov., T Soriei in t AJdoTićini po « nov. Na n&roćte brez priložene naročnice •• ipravntštvo ne oslra. EDINOST Oglasi in omanlla »•> rafun« po a no ▼rMicfi v petitu ; zft\iaslcvo * debelin T črkami ho plačuje p»t|*tor, kolikor bi fj obneslo navadnih »rutic. Poslana, javna tahvafle, osmrtnice itd *e rarune ^ pogodbi. V«i dopini h« poSiljajo urednifitvu » ulic Carintia it. 25. Vsako pismo mora biti trankoTano, ker nefrankovana »e no »prejemajo. Kokopiai ne no vračajo. Naročnino, reklamacije in ineerat« prc-jema npravništvo t ulici Carintia Odprte reklamacij« h<> proste poStnine Glasilo slovenskega političnega druživa za Primorsko. »V »di*o»tj* m-4 Volitve v Pomjanščini. Bliža se čas volitve ! Malo dni še, in klicani bomo nn volišče, da izberemo 30 mož v novo zastopstvo za obširno občino Pomjansko. Možje volilci! Budimo odkritosrčni, do zdaj zanemarjali smo vršiti sveto našo dolžnost, brigali smo se malo ali nič za volitve, prepuščali smo nekaterim našim nasprotnikom polno prostost, da so si izbirali iz svoje srede može po svojej volji; delali in gospodarili so potem seveda z našim premoženjem tudi po svojej volji. Ali naša ta nebrižnost stane nas drago, malomarnost naša je kriva, da je zavoženo že daleč. Dolzih 14 let nas osrečuje že jeden in isti občinski zastop z jednim in istim načelnikom, z jednim in istim tajnikom. Tajnikom pravimo: kdo ne ve, da je ravno ta osoba velik činitolj, ako ne celo „kapo" v „reprezentanci" našej. In Bog moj ljubi, kaj je storila ta „raprezentanca" v teku dolge te dobe dobrega in koristnega za občino P Odgovor na to vprašanje ve vam vsak otrok : Nič, prav nič f Kratek ali pomenljiv odgovor ta „nič, du bi le bilo s tem vse povedano ali bojimo se hujšega. Drugo vprašanje pa je, kaj bi se bilo lahko storilo in ki se ni storilo! Ako pogledamo le nekoliko okoli sebe, tema se nam dela pred očmi, videčim vse zapuščeno, vse zanemarjeno. Poglejmo naše poti — ako sploh smemo z kamenjem nagromadone jarke in grape tako imenovati; t« bi bilo še koze v nevarnosti za svoj život, kamo pa ljudje ! Skupna Pomjanska županija ima šest župnij (far) in šteje G400 probivalcev, pa nema niti jedne, ponavljam: niti jedne poštene ceste! Kdor je kedaj poskusil voziti se v Kr-kavče, Koštabono, Pomjan pomnil bo to goto ?o ; S in arije je blizu državne ceste in to je bas sreča za to župnijo. Kaj pa Ma- PODLISTEK. Sprehod v Čepovan. Potopis kultu m o-topičen. Spimil Fran Zakrajski Mestoselec. (Dalje.) Kri, čo so vzburi, škodi, in Shaker-extract, ki ima moč, da jo nmiri, pa je drag. Toraj vivat humor; ne more so uku-piti: zato ne stane novcev, kojih se toliko treso trdosrčneži ali bebe. Gothe je pel v Favstu: „kri je zelo poseben sok", avtoriteta sorodna s Humboltom, najvišega slikarja in tekmeca Aristotela v tla, in Platona v nebo gledeeega (Rafael je z božjim kistom naslikal Platona v atenski šoli) neskončne vesoljnosti (Kosmos). V srci je zalog krvi, dobre in slabe. Toraj zopet vivat humor in ž njim resnost umestna!... Ko so v Gorici pred kresijo kopali, da uravne tla, naleti kopač na železno sklopnico (škatljo), Od njega dobim jo; toda, žal, ne v prvotnem stanu. Monfc namreč, da jo notri denar, raztolče in po-ongavi jo. Toda, navzlic vandalizmu, ostane glagoljski rokopis, ki j6 bil v škatlji, dragocen in pomemben, kakor bova videla. Vender preje naj prideva mimo Grgarja. Par besedij o njem, kajti to zdi se mi vrodno. Glede imena (reduplikncija) pri- i rezige in Truške P Ti dve župniji pa so z v o 7. o tu celo popolnem nepristopne. Čujte! v ti dve fari — prva stoje okoli 160 in druga 270 hišnih številk — pa se niti z vozom priti ne more! Možje, t» je žalostno, to je sramotno ; da smo pod Turško upravo, bi ne moglo biti tako! Dobre ceste so prva in najpotrebnejša reč vsacega kraja, saj se jih potrebuje vsak dan ; mi pa sinu zaprti od vseh strani ; ograjeni, da mi nikamor in nihče k nam ne more, jednako -Kitajcem. Pomirimo, naj bi nas pri sedanjih razmerah zadela nenadna bolezen ali druga sila, bi nam ; li bilo mogoče, osobito ob grdem vremenu, J dobiti zdravniške pomoči iz Kopra. — Da | bi imeli svojega zdravnika po izgledu dru-zih občin, preskromni smo, da bi še mislili na to. — Bod« li kdo življenje stavil ; v nevarnost za na«, saj lahko medpotoma utone ali se v blatu zaduši ! Od sv. Antona do Pomjana je čez Marczige peš hod a l3/^ ure; hočemo pa tja z vozom, moramo napraviti ovinek do Kopra, od tam po državnej cesti do Grintovca („Krožere") in od tod pretrenti se nam je Še pošteno do Pomjana; potrebovali pa smo za to vožnjo nad 4 ure. Potrebovali pa bi malo čez jedno uro, ako bi bila cesta tam, kjer bi morala biti. In naše šole P Kakor že omenieno ima naša občina 6400 stanovnikov in /a vse to ljudstvo so — dve šoli v Šma-riji in Marezigah; ostale 4 fare: K r-kavče, K o š t a b o n a, Pomjan in Truške*) so brez solo! Je li dan-da nos še kaj tacega mogoče, začudil se bode marsikdo, ki mu razmero noso poznane. Žalibože, da je to žalostna, preža-lostna istina; puč krvaveti mora srce vsakemu skrbnemu očetu, vsakoj dobrej materi, ki jima je skrb /a blagor in srečo svojih *) Za solo v TruSknh darovni jo pred leti blagi dobrotnik 1100 gld., pn kje je tn denar? ; vlekli so nekteri iz devete deželo grški Gargaron. Vidiš, taki filologi ne bi , kolovrata iznašli. Očividno jo imamo s ko-J reniko g r (gl. Miki. radices itd). Kako naj bi bil prišel Grgar v dotik se staro Gr- • ško in Trojo P Prav ima Cic; ron, ki pravi: i „Smešno je, k tenni, kar imamo, ne zinoti, in zahtevati, kar ni". Kdor bi so opiral na vlaški G a r g a r o , opel bi se na zlomljeno paliet.; kajti ta obliko je fonetična prikazen. Naš polugl. P stegnol so je v vlaščini v ar, kakor n. pr. v; Tarnova (cfr. Saf. Serb. Lesekorner). KonrČni o je pa vlastitost v vlaščini, koja ne dopušča, da se beseda konča na »oglasnik. Ta zakon je mej drugim gotovo soprouzročil takozvano muzikalnost italij. jezika in Metastasio ima se mu največ zahvaliti na njegovi strogosti. Grgar pridela žita lepo reč, tudi nekaj vina (cebedina), pa sosebno dobrega ko-runa ; ponaša se še snažno cerkvijo z novimi druzimi orgijami. Bodi tu častno omenjen sedanji vikarij g. A. L., vnet duho-1 ven, narodnjak in vešč botanik. V ; Grgarji se je rodila in jo pastiričila blaž. Uršula P r 1 i g o j n i o a , katera je v burnih Lutrovih časih, po mil. prikazni M. B. na Skalnici, dala povod zgradbi in posvetitvi daleč po svetu znanega sanetu-varija na sv. Gori. Grgar je kraj, kder se otrok, vide kako drugod doc« pridno šolo pohajajo ter si pridobivajo koristnih vednosti, in vedč, da človok dandanes brez šole nema veljave. Naši otroci pa rsstejo brez šole, brez vsacega poduka, jednako živalim. In vender mi plačujemo cestne in -šolske naklade (addizionali). ravno tako knkor drugod, kjer imajo lepe ceste in šole. Mi plačujemo, drugod uživajo : grenka istinn to ! Možje volilci! Da so nam n a o e l u m o ž j o, katerim hi bil blagor in korist občino na srcu; možje, k a t e r i bi imeli ljubezen d o s v o j e g a bližu j e g a ; m o ž j e, katerim bi bila svojih soohčanov sreča njihova sreča — potrkali bi bili žo davno naprava vrata, povzdignili svoje glasove na pravem mestu in odstranjena bi bila marsikatera krivica, ki se nam godi; o d p o m o g I o bi se bilo marsikateremu zlu, ki nas tlači. — Kako izvrstno je skrhljeno za red v občini, kako lepo se skrbi za našo osobno varnost in /a varnost našega imetka, skusimo; kako lepo se razcvita občinsko gospodarstvo, čutimo tudi. Naravno, kjer ni rf du, kako naj bi bilo dobro gospodarstvo? A reda ni, vsaj je prosto vsaccmu delati kar hoče, republika v najslabšem pomenu besede. Samo jeden izgled. Igre, posebno ono pnnočne igre, doneslc neso srečo nikomur še, ne kmetu in ne gospodu ; po-noeno popivanje in razgrujanje po krčmah je nn škodo duši in telesu, pa tudi mošnja trpi; isto velja pri plesih; za vse to imamo žalostne izkušnje. Teh napak je manj ali več povsod ; vsacega pametnega človeka želja pa je, da se jednake napake, kolikor mogoče odpravijo in iztrebijo i/med ljudstva. Drugači misli naše načolništvo. Sam krčmar prosil je jednoga „konšiljerjev", že govori krepka, nepopačena, gorska slovenščina in je otdal, kakor Št. Andrež pri Gorici, lep dotiček viših duhovnikov in vjAili uradnikov, izmed knterih poslednjih živi sedaj eden v Se cvetočih moštva letih, prava dika slovenskih, više zavedenih narodnjakov v Trstu. Pesniški nadarjen, in z domovini posvečenim srcem v prsih, živahne krvi zapel je že mlad marsiktero navdušeno pesem in še pozneje. Živi so njegovi prevodi iz Biirgerja, Gotheja in Petrarke ter sosebno srečno preložil je slovečega Heinetovoga 11 a t o 1 i f a. Po pravici odurjova ono prnzno liriko, ki poraja pesmi, slične votlini, s slamo ali stopo natlačenim kipom in podobam, zahtevajoč globoke prave misli in jedrnatosti. Zato so tudi vsi njegovi spisi, pesniški in prozaični, polni zrnja v jako čisti obliki, v vzornem slov. jeziku na podlagi dotičnih primerjajočih študij. Vešč mnogim slovanskim jezikom, sosebno južnjim, odpiral je svoje srce glede slovensko političnega stališča južni politiki, katera sedaj uprav za nas najbolj kaže, in proroško je peval J. Sundečič: , Srb Hrvatu neka Bratsku ruku pruži, A Hrvat sa Srbom Nek s' iskreno druži. Slovenac u kolo naj bi županstvo z strogim ukazom določil o ure, kdaj se morajo krčme zapreti, da bi imel tako vsaj neko podlago se upreti ponočnim igralcem in rassajalcem. Mislite, daje bil uslišan P „Konšiljer* jo sicer obljubil, pa ostalo je le pri obljubi. Ne davno tega, bil je nekje ples. Isti dan korakal je šior podešta k slavnemu c. kr. okr. glavarstvu s pritožbo, da plešejo, uj da bi bili prosili dovolenja pri županstvu. Okr. glavarstvo poslalo je na lice mesta , žandarmerijo, a mislite si njeno strmeti jo, ko se jej pokaže dovolenje za ples istega 'županstva! Ali ni to skrnjna konfuznost?! ; In od take uprave, od ljudij tako konfuz-nih, česa naj pričakujemo P S kratka: naša občina je bolni k, v c 1 i k bolnik, obdan n o z jedno, t e m u i, z mnogimi bolezni; bolan je njegov vsak ud p o s o b e. | In zdravniki, koje je imel do sodaj naš bolnik okoli sebe, ga bodo li izlečili, ozdravili? Kaj Se, saj so ravno oni, ki so mu zadali n a j h u j š e, n a j s k e-leče rano; pustimo ga šo v teh rokah, po njem bo, zadušili ga bodo. Tuje treba druge pomoči. Skrajni čas je, da se zavemo, da popravimo to, kar smo zamudili, da tem „osrečevalcem" našim vajeti iztrgamo iz rok in da se jedenkrat za vselej otreseino njihovega paševanja. Govori se pri nas o dveh strankah : narodnoj slovenskoj in itali-janskej stranki. Ha, to je smešno — da, bedasto! Kje je to italijanstvo p i nas? Poglejmo po italijanskih družinah — pravih italijanskih družinah! Tacih niti ni. Tu pa tam je kak renegat, to jo vse. To pa neso Italijani, to so ali pomilo\a< uja vredni nevedneži ali odpadniki, izdajice naroda svojega. — Seštejmo te družino in videli bomo, da jih niti za vse prste jedne roko našteli ne bomo. Kuko je pri nas italijanska stranka nastala, Naše nek se hvata, Bugarin medj1 nama Nek si bira brata To je naš zadatak, To nas svrhi vodi; Taka sloga naša Samom srećom plodi." Plemenito nvoje srce in navduševlje-nost za narod ohranil je tudi v viši službi 1 in marsikaj dobrega čini tudi na tihem v prid slovenskemu narodu . . . Zdaj pa brulče, le zopet privzdigniva noge položno dvigajoči se cesti do vrha, kder se bova okrepčala se zajutrekom. Medpotoma naj ti nadaljujem o rokopisu ter naj ti podam le nekaj vsebine in Šo te [in nuce, kar je v njegovem uvodu naj po-| poglavitnijega. To sem si zabeležil v svoj ' koloktuarij. Da sem na naglem — a le ! na videz — šal jiv, no smeš so čuditi, saj tudi Ciceron med kriminalno razpravo šale zbija ter smeši rnzpravljanca z „bonus Astrologus" ali: Ouinia rapit ot verit, cum Veres appelletur". Saj smejal se je nekoč ves polk vojakov med najhujšim mesarskim klanjem, ko je francoski častnik prosil milosti aovražnega prostaka, ki ga je imel umoriti in mu jo ta odvrnol: „Oprostiti, gospod, vse vam dovolim, le živenja ne!"-(Daljo prih.) znamo dobro; to stranko sestavlja pri nas — a pomisli naj, da za plačilo mu bode par osob, rekli bi celo, jedna osoba sama. Poznamo jo in žalostnega spomina n je preteklosti spominjamo se tudi. V kak^m — prokletstvo ! Vi pa predragi volilci, premislite, — pa hrabro, neustrašeno naprej! — Vese- atanu je prišla med nas, tudi nesmo že (lilo naa bode iz dna duše, ako bomo po pozabili. Po malem „otlikala" se je pri nas, j končanih volitvah zamogli reči: slava Po-zraatel jej je greben in zadobila je tako mjanskim volilcem, pokazali so sijajno privlačno moč, da bo nekateri kimovci, svojo zavednost, rešili so čast občine. V reveži na duhu — reveži na duhu pravimo ; Uo pomozi Bog in zavednost vaša! možje ne: ti so se jej vselej vedeli postaviti po robu —, ki jih je znala vsikdar! nase pritegniti, plesali po taktu, kakor jim I je godila. Ta vrsta kimovcev prikimala je I vselej in vsemu po želji te osobe. Pa kaj j bi govorili već o tem, komu ni Še v spo-1 minu historija o „kapuznih glavah" ? Blebeta se nekaj o na^protnosti ita-! lijanstvu, kakor da smo mi nasprotniki' Italijanov. To je laž. Dasi se do sedaj za kake posebne dobrote Italijanom zahvaljevati nemamo, rečemo jim vender toliko,! da smo d d zdaj še vselej v«aeega poštenega človeka spoštovati in ceniti vedeli, naj je italijanske ali katere koli narodnosti. Kdor spoštuje nas in naša prava, ali nas vsaj pri miru pusti, nema se bati ža-lega od nase strani. Se ve da pa z Itali-i jani, katerih namen in želja je bila vsaj in je še danes, potisniti nas na rob pro- znanca, soseda, vsacega po njega zasluže nji ; a v svojej lastnej hiši biti hočemo sami gospodarji in kdo izmed pametnih ljudij nam bode zameril za to? Politični pregled. Notranja dežele. V prihodnjem zasedanju državnega zbora predložila bode vlada načrt novega carin arske redaga, kateri bode nadomestil red z leta 1835. Ob tej priliki izvršila se bode tudi nova organizacija statistike inozemske trgovine. Število carinskih uradnikov se sicer ne bode pomnožilo, ali odvzela se jim bodo razna pisarenja, da bodo mogli ložje služiti razvitju prometa blaga. „NT. \Viener Tagblatt" javlja: Pri svojej zadnjej avdijenci je minister-pred- . ... . , sednik, grof Taaffe, cesarju poročal o se- oada, strmoglaviti nas žive v pogubo ter , . . . ... * ..... . , , danjem stanju spravne akcije na uničiti nas m narodnost naso na vse veke, /1*1 rv . » » • Ti .... ... .. ' tflskem, Da se prej ko prej položaj z Italijani one vrste se nikdar sprijaznili . . , ,. ,. , , j . . . , . J ,.,.... , , pojasni, sklicali bodo deželni zbor ne bomo : podpisali bi si s tem obsodbo a , , . ., , , , . J.. r C o s ki v prvih dneh meseca septembra, m pogin. M. spostujemo svojega prijatelja, z dnjge 8tranj 8e pa jay|ja> da namera. vajo v mesecu septembru sklicati vse deželne zbore, izvzemši Dolenje-avstrijskega. Višjo deželno sodišče Na noge torej možje volilci! Kdor Praško izdalo je naredbo, v katerej ima oči, vidi, do kje smo prišli; vidi, da graja nekatera nemška sodišča, da zasli-tako ne sme več naprej. Naša skrb bodi šujejo osobe, nemščine nezmožne, s po-torej, da si izberemo za naše zastopstvo močjo tolmačev in potem sestavljajo za-može, poštene može, ki imajo za našo stvar pisnike v nemščini, toraj v jeziku, kate-srce na pravem mestu, ki z nami mislijo, rega dotična stranka ne ume. Ker to na-z nami čutijo ; može, ki bodo za korist sprotuje obstoječim predpisom, zazdelo se občine Bkrbeli, za nje prospeh delali. Ogi- je justičnemu ministerstvu potrebno, se bajino so pa bolj ko strupenega gada vseh protipostaviti takemu postopanju in za-onih koristolovcev, kojim je trebuh njih ukazati disciplinarno preiskavo proti ne-Bog in vera njihov žep; pa tudi onih kemu uradniku. Rečeno višje deželno omahljivcev, ki neso „ne tič ne miš" >n sodišče se nadeja, da se bodo šoki se vselej le po vetru obračajo. Sploh dišča v bodoče vestno izogibala takim volimo naše verne, odločno narodne može, dogodkom. NemškoOiberalni listi — kdo ki nam jih bodo naši izkušeni možje na- ne pozna uzornega njihovega pravicoljubja?! svetovali, katerim zaupati smemo. j — bodo izvestno zopet nosove vihali radi So ve da bodo od nam nasprotne'te -koncesije« - nam Slova- strani po njih navadi skušali na vse na- nom 8e nikdar ne PodelJuie Pravice» an>-čine, da bi vas preslepili. Mamili nas bodo Puk vedn° -koncesije-, - poklonjene z sladkimi besedami, lepimi obljubami, CehoIn- Citajočim to naredbo deželnega denarjem, pijačo, sploh upotrebovali bodo' višieSa 8odićća P'^ega bil« nam je ne-vse njih zvijače. Marsikateri krokor pre-!kako te8no Pr' "rcu- Jezikovna praksa, vrgel se bode kar čez noč v krotkega ol>8toje*a Pri naSih Primorskih sodiščih, slavčka: surovo krokanje, ki smo ga va-18toPila Dam Pred v vsej svojej jeni čuti od njega, spremenilo se bode' gorostasnosti. Taka prečudna postopanja na mah v mehke, sladke glasove; marši-!1,080 Pri nas Bamo «PH8araič»i slučaji", kateri ošabne baliač, kateremu smo bili še včeraj neumni „ščavi" — jutri mu bomo se narod ne more upreti spravnim dogovorom. Glede sedanjih homatij na Češkem pravi poljski list „C z as", da najslabša rešitev iz sedanje situacije bi bila ta, ako bi v državnem zboru vstanovili novo večino, v katerej ne bi bilo Č«hov, kajti taka zveza ne bi (imela pogoja za trajni obstoj. Tudi mi mislimo tako. Zato pa ne razumemo vseh naših politikov, ki se boje, da pride kar sodni dan, ako se izpodtakne sedanjo ministerstvo in sedanji zistem. Narod češki je tako važen činitelj v življenju naše države — tako v kulturnem, kakor v gospodarskem obziru — da bi ga nikakor ne mogli za dolgo prezirati. „Slovenskemu Narodu" pišejo iz Preval j na Koroškem, da je pri volitvah volilnih mož sijajno zmagala narodna stranka. Vsi volilni možje, 11 na številu, bodo volili narodna kandidata E i n s p i e-1 e r j a in Muri j a. Ta volitev je najboljši odgovor na vsa klevetanja nemško-liberal-nili obrekovalcev. Mej katoliško duhovščino in ogersko vlado nastal je konflikt. Postava z leta 1868 [določuje namreč, da se morajo iz mešanih zakonov — to je takih, ko oče in mati nesta jedne in iste vore — izišli dečki vzgojiti v veri očeta, deklice pa v veri matere. Ker pa je v mnogih krajih duhovnik samo jedno vere, krstil je tudi otroke, kateri po rečenej postavi pripadajo drugej veri. Tem načinom nastalo je mnogo prepirov mej posamičnimi verstvi, pri katerih se je katoliška duhovščina vedno držala načela, da nobene posvetna oblast nema pravice, uradnim potem spremeniti vero katoliškega otroka. Ob tem perečem vprašanju pričakujejo sedaj ukrepe sv. Očeta. Vnanje države. „Journal de S t. Petersbourg" piše ob imenovanju bolgarskih škofov za Macedonijo: Porta naj bi se ne bila tako podvizala ugoditi željam S tam bul ova* kajti želje te izvirajo iz politiških pomislekov, katerih vresničenjo nikakor ne pospešuje koristi Porte. Opazke te vsiljujejo sc same po sebi. Nelidova dolžnost je bila, da jfh raztolmači. Nota se pa ni tudi seveda — ponižal se bode danes doli do nas, dobrikal se nam bo in urival za nešega dobrega prijatelja. Toda možje, to naj nas ne moti; saj poznamo te tiče ! Ne dajmo se jim slepiti in pokažimo vrata vsem takim priliznjenim hinavcem ! Pripravljeni bodimo na vse; v dan volitve pa ne zamudimo priti na volišče vsi. Nihče naj se ne izgovarja : saj se bo brez mene opravilo. Ne, bil bi to neod-pustljiv greh; vsak stori naj po svojej moči : omahljive utrdimo, nevedne podučimo. Saj to je sveto delo ; in pridimo vsi do zadnjega moža, le tako pokazali bomo svojo zavednost; le tako priborili si zmago. Vzemimo si za izgled vrle naše sosede Buzečane, slavne Pazince in druge bratske sosede v Istri ! Tudi ti so se morali boriti, trdo boriti, a z vstrajnim naporom premagali so sijajno vse težave in zmagala je njih pravična stvar ! Kdor pa jo še tako zaslepljen, da ne vidi ali neče videti v nebo vpijočih krivic, ki se nam gode in nas misli ovirati v pravičnoj našej stvari na korist nasprotnikov naših, le naj stori to — slobodno mu bilo nas samo ampak so v obče na dnevnem redu. Le tu pa tu tam naletimo na kako častilo izjemo. Kaj, ko bi gospod justični minister tudi v naša sodišča malo pokukal ?! Vsaj ima gospod minister veljavno besedo povsodi po tostranskej državnej polovici — in mi Primorci menda tudi še pripadamo k avstrijske) državi! Velika krivica je, kjer-koli se ruši ravnopravnost, toda najhujša krivica je, ako se jo ruši pri sodiščih ; kjer premnogokrati čast in imetje dotičnika visita na jednej saraej niti. Ne moremo si kaj, da ne bi zopetno opozorili naših državnih poslancev na čudno jezikovno prakso, ki je v rabi pri Primorskih sodiščih. Zadnje dni so bili listi razširili vest, da namerava konservativno češko plemstvo kupiti !ist „Politik", da bi ta list zastopal plemstva nazore in koristi. „Politik" priznava, da je upravnemu odboru podjetja, katerega last je rečeni list, res došlo tako vprašanje. Upravni odbor je pa odklonil to ponudbo iz narodnih in politiških vzrokov. „Narodni Listy" zahtevajo od onih staročeških poslancev, ki še neso, položili svojih mandatov, da to prej ko prej store, kajti oni so jedino napot je, da izročila o tej zadevi. Glede nemirov v armenskoj cerkvi v Carigradu, pravi rečeni list, da se vprizorjanje takih nemirov nikakor ne da opravičiti, toda nadejati se je, da bode Porta ozir jemala na opravičene reklamacije mirnejšega dela armenskega prebivalstva, katera se je vedno odlikovala po svojej zvestobi do Porte. Imenovauje treh Škofov je gotova stvar in so barete neki že izročili Bolgarskemu eksarliu. Ali stvar bode imela vender-le posledice; kakor se govori, hoče dati ekumenični patrijarh v Carigradu svojo ostavko. Macedonski Srbi bodo pa v kratkem v Nišu priredili tabor, na katerem hočejo protestovati proti imenovanju Bolgarskih škofov. Na meBto v Prištini umorjenega kon-sula Marin kovica imenovala je Srbska vlada okra jnega prefekta T o d o r o v i ć a. O vzrokih revolucije v Argentini j i piše nek list: Vstaja bila je pojav vzburjenja javnega meucnja proti umazanim akcijam dosedanjih oblastnežev, katere so imele le ta namen, da obogate člane vlade. \ dosego tega namena neso se vstrašili najumazanejših in najsilovitej-čih sredstev. Vlada je slutila, da se nekaj kuha in je podvojila osobje redarstva, osobito pa število skrivnih agentov. Policija postopala je povsodi provokatorično. Kadi vsake besedice, izgovorjene proti vladi, zaprli so dotičnika. Zapori so bili polni tacih zločincev. Slednjič pa je število nezadovoljnežev toli narastlo, da so v Buenos-Ayrcs morali pomnožiti vojaštvo. DOPISI. Iz Pomjan8ke občine, meseca avgusta. (Izv. dopis). I)an volitev za zastopstvo Pomjanske občine se približuje. Do zdaj so imeli v rokah občinsko upravo in nje premoženje ljudje, kattri so puhali v laški rog. Pokazali so se pri zadnjih volitvah za deželno poslanstvo v Poreč, kakor tudi pri volitvah poslanca na Dunaj. Jaz se ne mešam v upravo Pomjanske občine, to bode pretreslo in preiskalo novo zastopstvo — in Bog daj, da se ne najde ka-košnega Gregorja Riga, kateri je pred par tedni poneveril 85 tisoč goldinarjev na škodo dežele naše. Ljubi slovenski kmetje iz podobčin Marezige, Truske, Pomjana, Kostabone, Šmarja in Karkavča, hitite raz sebe tuji jarui in glejte, da izberete za zastopstvo Pomjanske občine svoje poštene in odkritosrčne ljudi, kateri bodejo upravljali svestno in pošteno z občinskim premo-ženji-m. Slušajte le svoje gospode duhovnike in druge poštene ljudi našega rodu. Oni nemajo nobene osebne koristi pri občinskih volitvah, ampak, če Vas nagovarjajo in Vam svetujejo, store to zavoljo tega, ker želijo, da ste sami svoji in neodvisni gospodarji. Če Vas naši protiv-niki lahoni ali prodani slovenski kmetje nagovarajo, da ne slušajte gg. duhovnikov in druge gospode našega rodu, ne verujte jim in obrnite jim hrbet. Na dan volitev ne pustite se prevariti, ni zaslepiti od Vaših nasprotnikov. Če pridu knksen inženir meriti cesto, pot ali pak zdenac (šterno), pustite ga naj meri , al kar se tiče volitev Pomjanske občine, ne slušajte ga! Bodite složni in držite se junaški proti Vašim sovražnikom, kateri Vas bodejo na dau volitev nagovarjali: Sior Giovanni, sior Piero, sior Menigo, perche teni coi preti Cranzi e coi Croati P Non semo noi buoni amici ? Non si vedemo sempre a Capodiotria P Cosa volfe sperar dei vostri preti P Ciape qua, ande bever un meso litro di vin ! Vole un zigaro P in tako dalje. Takšnim ljudem, kateri Vas poznajo za svoje prijatelje samo na dan volitev in Vas sladko in ljubko gladijo — ne verujte jim, ker oni so Vaši narhujši sovražniki; oni Vas drže za svoje šČave in kapuzove glavo — njih se varujte, kakor lačnega volka. Tudi nekaterim kmetom, Vašim sosedom, kateri so ua „žornudi" Vaših hudih nasprotnikov-lahonov, ne smete verovati, če Vam bodejo govotili: kaj česte z novo „raprežentanco", držite so stare raprežentance in poslušajte Piera ali To-nina in Koperske lahončič , ker pomočjo njih moremo imeti to ali ono. Obrnite jim hrbet in glejte, kakor smo omenili, izbrati nove poč tene in svestne ljudi za zastopstvo Pomjanske občine. — Če zares želite premagati Vaše nasprotnike, morate pozabiti na vsa Vaša osebna nasprotstva; podajte si prijateljski roko: brat bratu, sosed sosedu, boter botru. Ob volitvah naj preBtaneta vsaka osebna jeza in sovraštvo — ker, če bodete složni in mož-beseda, Vaša je sigurna zmaga. V tem slučaju postavim svojo g!« v o, da ne bode v no vej „raprežentanci" nijednoga Garibaldija ni Napoleona. Še mi je spomniti, da verno hranite volilno liste (škede), katere bodete dobili od Vaših odkritosrčnih prijateljev, o katerih namreč znate, da so za novo rapre-žeatanco. Hranite jih in ne dajte jih iz rok, dokler ne prideto pred volilno komisijo ! V to ime Bog Vam pomagaj ! Iz Doline. Kakor nikdar prej, tako tudi na dan poroke Njiju cesarske visokosti nadvojvode Frana Salvatorja z nadvojvodinjo Marijo Valerijo ni izostala naša velika nadžupanija, da slavi in se veseli redkega dogodka v ljubljenoj vladarske) hiši. Na vse zgodaj so pokali topiči, da so jo razlegalo po krasnem bregu od naših sten do morja in v trenutku tudi okiučana bila je Dolina se zastavami. Pozneje bila je sv. maša, kojo je daroval z asistencijo prež. g. kanonik Juraj Jan. Mej maso in koncem maše so neprestano pokali možnarji. Populudne zbrala seje večina Dolinske inteligencije pri g. nadžupanu Slavcu, kjer se je pri zopetnem poku topičev na-pivalo na zdravje in srečo Njiju Veličanstev, visokih poročencev in sploh cele dinastije. Pred ne dolgo bilje deželni kmetijski učitelj g. Cotič v Dolini. Žal, da se ni moglo javiti njegovega prihoda drugim vasem tukajšne nadžupanije, kajti došlo bi gotovo premnogo poslušalcev. Drugikrat bilo bi želeti, da nam gospod učitelj vsaj 8 dni poprej javi prihod, da se zamore razglasiti po druzih vaseh. Željno pričakujemo izid njegovih preiskav radi tukajšnje zadruge. O tem pozneje, kajti stvar je res zanimiva in vredno, da svet izve kako slaven in delaven da je isterski deželni kulturni svet. Domače vesti. Tržaški namestnik vitez Rinaldini potoval jo minoli torek po Krasu obiskavši Tomaj, Dutovljr, Skopo, Koprivo, Štanjel, Kobdil in Šmarje. Povsod je bil najprisrč-uejše sprejet, vasi so bile odičene s slavoloki in zastavami in sprejeli so ga čč. duhovščina, župani in učitelji s šolsko mladino; pri uhodu pokali so topiči. Na večer prišel je v Ajdovščino, kjer so ga tudi veličastno sprejeli. V sredo mudil se je v Sv. Križu, Cesti, Skriljah, Vrtovčah, Dat n j ah itd. V Dornbergu je veteranska godba igrala pri uhodu cesarsko hiruno. Sploh jo vse ljudstvo bilo jako navdušeno ter tekmovalo v izražanju vdanosti in zvestobe do cesarskega namestnika, kateri si ta obisk gotovo obdrži v blagem spominu. Upamo, da nam kak naš prijatelj podrobnejše o tem poroča. Za družbo sv. Cirila in Metoda darovali so trije Tržaški Slovenci na Gorenjskem 2 gl. 50 kr. Za podružnico sv. Cirila in Metoda ua Greti, oziroma za otroški vrt v Bojanu, so je nabralo dne 16. julija v Zagradcu j 1 gld. 30 kr. — Pri tej priliki moramo z ocirom na račun mestne podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, prijavljen v zadnjej številki „Edinosti", konstatovati, da v tem računu neso vštete svote, katere so se nabrale za otroški vrt v liojanu. Z ozirom na to okolnost, kaže se nam požrtvovalnost Tržaškega občinstva še v lepšem svitu, kajti, da so bili ravnokar omenjeni prispovki všteti v geri rečenem računu, bila bi skupna nabrana svota daril Šo impozautnejša. izlet V Devin. Še enkrat poživljamo slovensko občinstvo, da so udeleži juter* injcga izleta v Devin. Na parniku in v D e v i n u bode svirala veteranska godba. Izletnikom se pridružijo tudi pevci ,De-lalskega podpornega društva". Na krasnem vrtu gostilne „pri Plesu" bode prosta zabava in je skrbljeno, da se bode v vsakem obziru ugodilo izletnikom. Izletniki se ukr-cajo na „molo del sale". Odhod točno ob 3. uri popoludne. Vozni listi se dobivajo tudi pri gosp. A. K a 1 a u u, via Caserma. Častiti gospod Bernard Sever premeščen k novemu sv. Antonu. Od »v. Jakoba se nam piše: Tužnim srcem smo se poslovili ud našega ćastitega kapetana Bernarda, kateri je s pravo gorečnostjo Bkrbel za dušni naš blagor. Nikdar ne bo-deuio pozabili nje ovo očetovo skrb za našo mladino, katero je tako lepo vodil na poti Čednosti. Hvaležni mu ostajamo svoje žive dni za vodni trud, katerega je imol za našo uboge otročiče na našej slo-vonskej šoli. Naši otročiči se bodo še dolgo spominjali svojega priljubljenega kateheta. Vedno nas povprašujejo : „Ali res ne pridejo več, kako dobri in ljubeznjivi «o bili z nami ? Imeli smo ga vsi tako radi*4. Vaš moiki značaj i pravičnost sta nsm v marsičem koristila, a vi ste si nakopali zavist -- a bodete prepričani, dn ne zavist vernih slovenskih in I h ~ k < h stanovalcev — marveč zavist Vaših tovarišev, kateri so darovali sv. mašo na istem oltarji, kakor Vi. Le oni so Vas sovražili in Vas obrekujejo — kateri imajo duhovsko ljubezen le na jeziku, v srcu pa žolč. Vi greste od nas; da nadaljujete svoje apo-Btoljsko delo. Kaj bode pa z nauii ? Koliko slovenskih pridig in drugih pobožnih vaj v slovenskem jeziku, ki so bile v navadi — je že odpravil na Krasu rojeni župnik Mose! Do presvitlega našega vladike obrača se slovensko pobožno ljudstvo pri sv. Jakobu, da nadomesti izpraznjeno mesto s pravim duhovnom : značajnim, nevstrašljivim, kakor je bil sv. Pavel; veščim našemu slovenskemu jeziku, da nas bode branil, rešil, vtrdil, da ne poginemo. Mnogi farani. Sram te bodi, zavijalec resnice! Za- vijačam in pačenjem resnice z italijanske strani smo sicer že vajeni in vendar nas vsakokrat pogreje do kosti čitajoče, kako tukajšnji, v smislu progressovcev pišoči listi, dnu na dan lažejo in obrekujejo vse one, ki se jim nočejo pridružiti v zatiranju pohlevnega — žal, prepohlevnega — naroda slovenskega. Laž in ohrekovanje sta jim glavna sredstva, katerega orožja v svojem nečistem boju niti ne bi mogli pogrešati. — Dosedanjega kapelana pri sv. Jakobu, gosp. Severja — mimogrede rečeno: uajmirnejšega in najkoncilijantnejšegu moža pod božjim solncem — postavili so že davno na subskripcijsko listo. In mož nema druzega madeža na sebi, nego da je — slovenskega mišljenja. Tega gospoda so nam rt č te dni premestili k sv. Antonu novemu. Prc-meščenje to je bilo tukajšnjemu „11 Pic-colo" ugodnu iti dobro-došla prilika, dajo namočil, hoteč smešiti in hujskati, strupeno svojo pero, naslanjajoč se pri tem malo-častnem svojem delu na zlagane, izmišljene podatke. Na vsa nesramna ro-ganja nočemo odgovarjati, kajti mož jn po odličnih svojih lastnostih — bodisi kot duhovnik, ali kot človek — tako vzvišen, da ga pluskajoče umazano valovje lahon-skega obrekovanja niti doseči ne more. Ali neko laž moramo najodločneje zavrniti, ker bi mogla g. kapelanu — prežalostno, da je kaj tacega mogoče! — na nekem mestu škodovati. „II Piccolo" namreč straši meščane, da bodo zakristija njih cerkve postala rezidenca generalnega štaba družbe sv. Cirila in Metoda, katere b 1 a g a j u i k je v e 1 e č g. S e v e r. To pa je nesramna laž: g. Sever je pač bil v odboru bratovščine sv. Cirila in Metoda a z odborom šolske družbe sv. Cirila in Metoda ni imel rečeni gospod nikakega posla. Opravljajoč službo nadzornika — v moralnem obziru — v zavodih družbe sv. Cirila in Metoda vršil pa je le svojo dolžnost — in nič druzega —, naloženo mu po š k o fi j s k e m o r d i n o r i j a t u. In je morda zločin, ako je duhovnik član kake bratovščine v svojej lastnej furiP! Ni-le mar uprav pri sv. Jakobu več italijanskih bratovščin, katerim je sam gosp. župnik Moisč načelnik — da-si je večina župljanov slovenskega rodu?! Kdo izmed nas se je ob tem izpodtikal?! Zakaj sumničite in v e d o in a lažeteP Včdoma, pravimo — kajti no motimo se, ako trdimo, da je ta najnovejši napad na g. Severja došel od njega stanovskih vrstnikov. In tem mora vender resnica znana biti! Tik-tak se podpisuje nek dopisnik lahonskega časopisa „Mattino*. Ta človek, ako nas spomin ne zapušča, pošiljal je nekdaj svoje romantično-politične dopise v imenovani list iz slovenske vasi sv. Križ. Vnemal se je osobito za ustanovo laških vzporednic na tamošnjoj šoli ter pridno delal propagando za laščino. Naravno je poslušen svojim gospodarjem na magistratu, ki so ga najbrže sedaj poslali gladit pot v slovensko Bazovico. ,ltl ne jo že eglh- šati ter obešati na veliki lahonski zvon bazoviške stvari. Zadnjič je n. pr. hvalil šatrro in mladeniče-ponočnjake. Nam se vidi to čioveče v narodnem obziru sumljivo in nevarno, radi česar svetujemo vrlirn Bazovčanom, da pozvedo, kdo je prav za prav ta lahonski junak, ki o Bazovici piše kakor o kacem Neapolju, ter mu posvetijo ! Z Opčin došla nsm je tako čudna, gorostasna vest, da bi je niti ne omenili, ako bi je nam ne bil prinesel resen, postaven mož. Govor jo zopet o Openskih semnjih. Vlada namreč še ni odobrila — iz katerih vzrokov ne vemo — sklepa mestnega zbora glede obdržavanja mesečnih semnjev na Opčini — in veste, kdo je vzrok temu P Nikdo drugi, nego Ivan Na-bergoj. In še to: posebna deputacija naj se pokloni — čujte ! — gospodu Poldetu Mauroncrju, da bi si izprosili pokroviteljstvo tega gospoda proti škodam, ki | jih uČinja strašni Nabergoj. — Mnogo so je že lagalo o našem državnem poslancu, ali najnovejša ta laž je najoriginalnejša — gospodje iznajditelji naj kar hitro vzamejo nanjo patent. Kdor more verjeti take bedastoćo, tega možgani neso v normalnem stanju ! Iz Nabrežine se nam piše : Dne 18. avgusta t. 1. preteklo bode 40 let, odkar opravlja čast. gosp. vikar Ivan Marušič svojo duhovsko službo v tukajšnjej občini V tem času učinil jo ta gospod mnogo dobrega v cerkvi in zunaj cerkvo za večno in Časno srečo svojih vernih. Nabrcžinci pa hočejo tudi skazati svojo ljubezen do svojega duhovnega pastirja s tem, da nameravajo slovesno praznovati 401etnico njegovega bivanja v Nabrežini dno 17. avgusta t. j. o godu sv. Roka. Res, malo-kateremu je dano opravljati svojo službo v e n o j o b č i n i 40 I e t. To kaže lepo vzajemnost med ovčicami in pastirjem. — Naj opomnim še, da tudi pri nas smo slovesno proslavljali vzvišeno poroko Njo cesarko visokosti Marije Valerije z Njega cesarsko visokostjo Francem Salvatorjem. V Dalmacijo! Hrvatski planinski društvi v Zagrebu in na Sušaku odločili sti prirediti za svoje člane in za go*to izlet v Dalmacijo. Svrha tega izleta je spoznavati povostno-kulturne znamenitosti in krasote Dalmacije. Izletniki odpotujejo z Reke z jednim najprikladnejših Lloy-dovih parnikov, ki je naročen za 23. dan t. m. Potovanje bode trajalo namanj 8, a največ 10 dni. Ako so prijavi d o d n e 10. avgusta 100 izletnikov, jo izlet zagotovljen. Vsaka oseba plača 80 gld. za vožnjo, hrano, in vso oskrbo. Ako so prijavi 150 izletnikov, so potni otroški znižajo na 60 gld. Prijave jo pošiljati do dne 10. augusta blagajniku planinskega društva, g. E. T u š k a u u na S u š a k u, ali pa trgovini Eisenhuth in Stiasni v Zagrebu (Ilica) Prijavi je pridodati 20 gld. kot prvi obrok. — Ako radi nezadostnega Števila vdeloženčev no bode izleta, vrnile se bodo takoj doposlane svote. Josip Miškatović, znani pisatelj in ! poslanec hrvatski, je zblaznel. Odveli so 'ga v norišnico Feldhof pri Gradcu. Miškatović je bil odličen član vladajočo .narodne stranke" in desna roka sedanjega zistema na Hrvatskem. V očigled velikej nesreči, ki ga je zadela, ne bi radi o njem slabo govorili, ali, ako pomislimo, da ima Miškatović veliki del krivdo na sedanjeh žalostnih odnošajih v Hrvatskej na svojej vesti, zavre nam vender le — mislečim nanj — kri po žilah naših. Dražba. Prihodnji ponedeljek se odda pri mestnem magistratu barvanje zunanjega in notranjega pročelja mestne bolnice. Klicna cena je 2060 gl. Roparsk umor. V hiši št. 4 v ulici Belvedere izvršilo se je v sredo na večer grozovit zločin. V intej hiši stanuje numreč umirovljeni polkonik vitez pl. B. Ob 6 uri zvečer zapustil je g. polkornik svoje štancanje. Ob 8: uri se je vrnil. Prišedši domov hotel je svojo zlato uro spraviti v pisalnej mizi, kakor mu jo bila navada. \ njega veliko začudenje našel je miznico odprto. Sluteč nesrečo preišče mizo in najde, da je zmanjkalo več državnih papirjev v vrednosti 36.000 goldinarjev in 1300 goldinarjev v gotove m. Ker se pa njega služkinja — 21 l»>tna Marija Koman — na njega klicanje ni oglasila, slutil je še hujšo nesrečo ter hitel v kuhinjo. Tu pa je ugledalo g. polkovnika oko grozovit prizor: I) e k I i c a j e ležala na tleh mrtva in z razklano glavo; poleg nje je pa ležala sekira, s katero so jo izvršil umor. Vse kaže, da jo bil zločinec dobro seznanjen z krajevnimi razmerami. Na lice mesta došla komisija je bila menenja, da se je deklica zgrudila I že po prvem udarcu, kajti nič ne priča, 1 da bi se bila le količkaj borila se zločincem. — Policija je seveda na vbo stiani razpela svoje mreže, da dobi v svoje roke groznega zločinca, toda dosedaj ni o njem 1 ni sledu ni tiru. 100.000 goldinarjev se moro dobiti z I dvema srečkama Dunajske razstave. Glavni , dobitek vsacega žrebanje znaša 50.000 gld. Raztavna srečka stane same 1 goldinar in j je veljavna za obe žrebanji. Opozorjamo čitatelje nase, daje prvo žrebanje že p r i h o d n j i četrtek, dne 14. augusta. Tržno poročilo. Ceno *e rn/.umo, kakor so prodajo nn debolo blago za gotov denar). C«n» od tor. Jo tor. Kava Mocca . ...... 100 K. 132 — 131.— Kio biser jako tinu . * —.— — .— .lava „ „ „ . 127.— Hantos liua..........* 116.— — .— „ Hrodnju ... „ 11-'.— — .— Uuatomala.........., UH.— 120.- Portoricco.........., 133.— ! 3"i. — Han Jago de Guba . „ 1"«3. — 137.- Ccylon plant. lina . . „ 133,— 1^6.— Java Malang. zelena . * 113. - 119.— Campinas..........„ —. — —. — Rio oprana .... , --— •— „ lina............„ 111.- 115.- „ srednja .... * 110,— 111.— Cassta-ligne" v zabojih . . , -#-50 30.— Hffacisov cvet..........* 420. - —.— Inger Bongal..............'i- — 23. — Papar Hingapore..........* 0<\— 07 — 1'unimg............„ 51.— 55.— Hatavia............* 55 — 56.— Pimont Jamaika........... 40.— — .— Petrolej ruski v sodili . . luo K. 7.50 — „ v zabojih . „ 8.C0 —.— Ulje bombažna auiorik. . . „ 32.— K4.— Lonce jedilno j, f.gar. „ 41.— 42.— dn 1 mat. h certifikat. . „ 44. - J5.— .lauiisno M.S.A.j.f. gar. * 53.— ;>t.— Aix Vierge .... „ 04— 06.- fuio..........„ 00 - 02.— Božici puljoški ..........„ M.— — .— dal mat. s cert. . . n - • —• — Smokve pulješke v sodili . „ —.— — v vencih . „ 15.50 IG- Llmoni Musina......aaboj U.— 12.— Pomeranča Puljesko . ... „ — — — .— Kandljl Uari I.a.....100 K. 105.- 106.- dalin. I.a, « cert. * — — — •— Pignolli..................* m.- 71.- Riz italij. najtineji ... „ 10.- 19.26 „ srednji . . . , 18,- 18.50 Hangoon ostra j ... * 17.— — .— „ I.a; carinom „ 15."0 10.— Il.sj ... „ 12.5*5 12.50 Sultaaino dobre vmti . . „ 4 1.— 42.— Suho grozdje (opaia) ... „ 21.— — .- Cibebe..................„ - .— —- Slaniki Yarmnuth .... »od —. - — .— Polentvke »redno velikosti 100 K. 34.— -.— velike..........„ — •— —• — Sladkor centrifug, v vrečah „ certilisk. ... * 31.— —.— Faiol Coke..............„ 1050 Mandoloni..........» 8_ — •— Hvetlorudefi .... . S 50 —*- tomnorudefi .... * — — • bohinjski............n kanarček............» — — beli, veliki .... * 9-50 - — zeleni, dolgi .... » 7,— —. okrogli ... „ ti. 25 —.— mešani, štajerski . . „ — — Maslo . ...................92.- 94— Seno konjsko..............„ 2.50 S.— _ volovsko . . . . . 2.H0 3.20 Slama....................2 2<> Dunajska borna 8. avgusta. Enotni dri. dolg v bankovcih — — gld. K8.40 „ v srebru — — — * K9.G0 Zlatu renta— ---— „ 108 80 5°/„ avstrijski* renta — — — — — i 1'* 1.1«"» Delnice narodnu banke — — — — * r81.— Kreditne delnice------„ 307 20 London 10 lir sterlin--— — — » 110.15 Francoski napoleondori — — — — * N.20 C. kr. cekini — _____ — # 5.51 Nemško marko — •— — — — — — „ £0.65 Zahvala. ^ imenu vseh sorodnikov in Plahte se podpisana a tem prav srčno zahvaljuje vsem onim prijateljem in znaeero, kateri so našemu nepozabnemu očetu oziroma soprogu gospodu Antonu Segalla dne 6. avgusta t. I. skazali poslednjo čast, spremljajoč ga k zadnjemu počitku. Posebno pa He zahvaljujemo prečastiti du-hovšeiiti, gg. uradnikom, slavnemu starešinstvu, ter pevskemu diuštvu slav. naše čitalnice; poslednj emu pa tudi za prelepe nagrobnice. Kanal, dne 7. avgusta 1890. Terezina udova Segala. Št. 516. Razpis učitejskih služeb. V tem okraju je začasno oddati sledeče službe : 1. mesto učitelja-voditelja v Cezsoei, 2. mesto učitelja-voditelja v Nemškem- Rutu, s postavnimi pohodki. Prošje s postavnimi spričevali je vložiti semle v štirih tednih po razglašenji tega razpisa. C. kr. okrajni iolski svet v Tominu dne 4. avgusta 1890. Predse dnik: Marenzi. Živic in družb, v Trstu imajo v svoj,-j zalogi, ulica Zonta št 5, vsakovrstne stroje za kmetijstvo in vsako drugo rabn, kakor tudi vse za stroje potrebno. Posebno priporočajo s e s a I k e (pumpe) za kalanje vode, pretakanje vina, gašenje požarev, škropljenje trt in drevja; cevi za vodovode in vsako drugo rabo izlitega in kovanega železa, svinca, kaučuka, lana ; m'atilnice in čistilnice za žito, mrvil-niče za koruzo, slamoreznice, stiskalnice in mastilnice za grozdje itd. Prodajajo le iskušeno izvrstno vnanje in domače, garantirano blago po niskih cenah, ter je razpošiljajo prosto carine po deželah. 5 Za z'!*] posebno omenjamo mtatilnice in Čistilnice za žito, z opazki', da stroje, pri nas kupljene tudi popravljamo, kadar je potreba. Schivitz & Comp. Creolina Pearson priporočena po odličnih zdravnikih in higijenikili kot speč iii č no neotrovano, najizdatnejše in najcenejše sredstvo, ki uniči vsako okuienje že v kalu in odstranjuje neprijetni in Škodljivi duh in vzhlap in kateremu gre prednost pred ogljen-čevo kislino zaradi lastne mu splošno vspošnost proti parazitom in mrčesom. Cieolina Pearson v svojej najkoristnejšej porabi kot Milo (žajfa) alla Creolina podaja hišnemu gospodinjstvu najboljše, najzdra-vejše in najcenejše milo za dišavo in toaleto: je pravo milo bodočnosti. Kdor poskusi te izdelke, kateri se dobe pri lekarničarjili in dropistih, in jih porablja, ta uvaJ.uje glivnn prariU zdravstva, previdnosti in varčnosti 9 . ]u I Riccardo Dinelli! i Lekarna 4_10 FRANZONI ulica sv. Anton št. 5 (pri cerkvi). Velika zaloga vsakovrstnih zdravil. Avgust Brunner TRST Via C o n t i številka G a. Via S. Lazzaro št. 15, Trst. jji) Zaloga alabastra vsake kvalitete i^il pj in oblike. Mfj! I Tovarna za gips 1 Si °r m L|;| različnih vrstna drobno in debelo, (ti j^j Izdeluje kipe iz glpsa po nizkih pj cenah. 28—44 1'jff «gf IU? 'l ovama strojev in železolivnica Avgusta Brunner-ja prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: STKO.JK, PREŽE, SK- SALKE. ŽELEZNA OMUEŽJA, 8TOLPE, CEVI. večja in tnanja POPRAVLJANJA. /a notranje dežele prosto carine. Telefon štv. 291. Die Maschinen-Fnbrik und Eisengiesserei von August Brunner iibernimmt alle einschla-gigen Arbeiten nls : MASCHINEN, PRES8EN, P L* M PEN, OITTElt, SaULEN, Rv. HREN, griissero und kleinero REPARATUREN. Nach dein Inlando zollfrei. 2 12 Gotov laslužek. Vsak priden mož rn »re si in ;nku dostojen način na dan prislužiti 5 do 10 goldinarjev, ako prevzamo 1 ukrativno zastopstvo /a nek povsodi vdomnčen artikel. Agentje nastavljajo se po vsi*h mestih monarhije in nko so rabljivi, dobe tudi stalno plačo. Ponudbe je pošiljati: 8—10—3 J. Li)wy, Rndapcst, Tlatvanergas-e. Mejnarodni promet prve Primorske družbe za prevažanje meblev | KONRAD EXNER via Squero Nuovo št. 7. skladišča via Ferriera i št. 9 (Telefon št. 265) v Testu. CONRAD EXN£R Hp.ditioO Silili Tabrt k MoheHran.t d rt« Znaten postransk zaslužek, ki so vedno vekša in ki dalgo let trnjn, morejo si pri(lnl)it' pripravne in zanesljive osebe (odsluženi žandarji imajo predno-t), katere so v vednej dotiki z občinstvom. Vprašanja je pošiljati: „G. S. 1890fc Grnz, postldgernd. iT —25 Podružnice v Pulji, Gorici, na Saki in v Opatiji Zavod za shranjevaje meblev in efektov. Prevažanje meblev vzprejeinlje se na vse strani. — Razpošiljajo in vzprejemljejo se v varstvo kovčegi, zaboji, koši itd. 7 )'(jovinxk vatlov lila in rudeč gld. O.— RATE-RIPS v vseh barvali, 10 m. gl. JI 50 OKSFORD ki se moro prati, dobre kakovo-vosti, 1 kom.UOvutlovgld'-I'fiO Zefir za srajce najboljSe, kar se moro priporočati, 1 kom 30 vatlov gl.O SO BOSTON ki so moro prati, najnovejši deseni, 10 metrov gld. - Jedna Rips garnitura obstoječa od 'Jpogrinjal za poste I jo i ii 1 zamizo,sesvilo:iimi friue lami gld. s — Tunis-portiore za 1 okno,kompletno 2 dela f.3T>0 Jedna garnitura od jute 2 posteljna in 1 namizno pregrinjalo z 1'raiižani gN. a.SO llustrovan modni žurnal nBriinner »mi | Zastor od jute turski vz.iroc, kompletni zastor gld S SO Holandake dolge preproge (o-| stanki) 10-H met. dolge 1 stanek gld » OO Najnovejši C.nncoski voili, kisel morejo prati, krasnih načrtov, to| metrov gld :i &U Rjuhe brez šiva iz dobrega doma'1 čuga platnu 3 kom. gld. JI AO IMntneni Java-robci ■/. zavozlani mifranžainiOkom, gld. 9 IO Ženske srajce iz Sifona iu platnal s lino Stikarijo3 kom.gld. 'j 50 Zenskesrajce iztrjicžnega plat.I obrobljene sčipkami 0 k. g. 3 251 Možke srajce lastnega isdelkabe'1 le nlibarvene 1 kom.I vrste gld.| I %0 II. vrste gld. I "£0 Srajce a delalce iz rumbui'Skugal oksforda, kompletnu, velike. 3| kom. gld 9' Normalna srajca kompletna veli ku, i kom. g l .'»o Normalne hlacel komp. velike, 1 kom. ghl | 50f l PoletioogrinjaloVlolgo K'-l -'J i konjska plahta najboljšega iz-| delka, l»0em dolga. 130 cm Si-f roka, gl. I -so. Oarokorumenu j plahta za fljakerje I kom g ®50| Neuheiten" ,n franko. Lastnik pol. društvo ,,'Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiĆ. Tiakarna Dolenc v Trntu