LJUBLJANA St. 273 f liftu iinWwMi«rm)imli M » Tnf, > torU, 16. nowwBra 192«. Posamezna številka 30 stot Letnik u ca poocddjhi NiiuEuint: ti I flKMC I« S.*, , celo lete L 75.—, v Inozemstvo 80 atot. — Osiuoloa za 1 mm trgovske In obrtne oglase 75 atot, za 1.20, oglase denarnih zavodov L 1— za beseda najmanj L 3. EDINOST Uredništvo te upfavB&tro: Trst (3), ulica S. Franceaco d*A and 20. Tw lefon 11-57. Dopisi naj se pofiljafo lzkl>»Cao nsodfltttv* ogUsi, reklo« sadje in denar pa npravniitvu. Rokopisi se ne vračajo, Meffr—ilrirand pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk TIskarne „Bdinost* Podmednlštvo ▼ Gorici: ti lica Giosuć Cardocd it 7, L n. — TdcL it 227 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric UelibopoteznrizRoritfinle vodnih sil v tolminskih Oorib postopanje za dovoljenje pred pričet-kom del Naše časopisje je že toliko pisala o tem za gotove kraje življenjsko važnem vprašanju, da je vsakomur, posebno stotinam in stotinam prizadetih posestnikov le predobro znana zgodovina boja za dosego dovoljenja. Poleg štirih drugih zasebnih kapitalističnih podjetij se je potegovala za izkoriščanj e vodnih sil tolminskih Gor šc bivša goriška dežela. Vsi tisti boji, resolucije, ■posredovanja so sedaj le še zadnje poglavje življenja bivše goriške dežele. Sedaj stojimo v tem vprašanju pred sledečim dejstvom. Izmed petih konkurentov je dobila dovoljenje Italijanska železniško-.električna družba (Societa Elettroferroviaria Italiana). skega vodovoda. Cela vrsta posestnikov in pa županstvo v Tolminu radi plavi jenja drvi po Tolminki in Zsedlaše!, razne gozdne uprave ter posestniki ribolovov prikazujejo škodo, ki bi bila prizadejasiai ribolovom. Tretja vrsta pritožnikov je ona, ki že porablja silo razatih vodaj v Gorah in ki bi bila z novimi napravami oškodovana. So to nešteti mlini, male električne centrale itd. V občinah Trenta in Soča je prizadetih 16 posestnikov mlinov in žag. Ob potoku Koritenca na Bovškem so trije zainteresirane! vložili prizive. Cela dolga vrsta posestnikov iz Bovca, Žage, Čezsoče, Trnovega, Ladri, Šma-sti, Drežence in Kamnega se istotako čuti oškodovana po izrabi vodnih sil Soče in njenih pritokov. Ravno tako razni posestniki iz doline reke Nadiže radi izrabe Nadižine vodne sile. Četrta vrsta pritožnikov so razni uradi in oblasti, ki so vložili svoje pridržke radi cest in železniških prog', Predložila je načrt za izkoriščanje vod- tako na pr. trbiški gozdni urad radi nih sil sledečih rek in potokov na Tol-I^vig^ vodno površine v rabeljskem. je-r-iJiičL-nin• T.nrHfi ^r ^^ ker bi ^ u^ai^ radi te#a pre- makniti cesta Raibelj-Predil in Rajbelj-Neveja. Cestni odbor v Bovcu in Tol- Zasedanje senata in faiistMrskega direktorija Raport poveljnikov vojaških okrajev RIM, 15. (Izv.) Včerajšnji in današnji dan sta potekla brez posebnih važnih dogodkov. On. Mussolini poeveča še vedno večji del svojega časa svojemu novemu resortu — ministrstvu za notranje zadeve. Zato posedeva večji del dneva v palači Viminale, kjer zaslišuje ob navzočnosti svojega, podtajnika on. Suarda prefekte raznih pokrajin. Helelli zborov v Ju$oslivl]i Zborovanje zaupnikov SLS v Celja — Korošec zahteva vstop v vlado — Rar dlćev in PiiUićevttev shod LJUBLJANA, 15. (Izv.) Včerajšnjo nedeljo so se vršili trije zanimivi zbo-ri in sicer se je vršil v Celju zbor zaup-nikov SLS, dočim je Radić nastopil v Prekmurju, Svetozar Pribičevič pa je imel velik zbor v Velikem Bečkereku v. Vojvodini. Na zboru zaupnikov SLS se je zbralo okrog- 800 zaupnikov. Glavni govor je minskem: reke Soče do Sv. Lucije ter dalje predilskeg-a potoka, Moženca, Ko-ritence, Banšice, Lepenjšice, Gljuna, rčeje, Tolminke in Zadlašce ter še Na-(};z njenim pritokom. Načrt predvi-d v a napravo velikanskih vodnih re-&ervoarjev-umetnih jezerc, ki bi držala 55 milijonov 500 tisoč kubičnih metrov vode. Napravilo bi se devet mogočnih električnih central, ki bi dajale skupno imensko silo 137 tisoč HP (konjskih sil) za industrijske svrhe. Zelezniško-el^ktrična družba je torej predložila načrte za izkoriščanje v takem smislu, kot smo navedli. Dobila je dovoljenje pred drugimi tekmovalkami,ker je njen načrt pomenil najbolj popolno izrabo vodnih sil Tolminskega. Družba ima torej vladno dovoljenje že v rokah in njeni inženirji so na Bovškem že začeli preteklo poletje z natančnim merjenjem. Manjša dela bodo tudi v kratkem izvršili, tako na pr. napravo majhne centrale, ki bo dajala bovškim vasem potrebno silo za električno razsvetljavo. Predno pa se pričnejo prava velika dela, bo še preteklo mnogo, mnogo časa, morda še leta in leta. Razne okoliščine in faktorji so pri tem me-rodajni. Naj jih navedemo le par. I. Za dovoljenje so se predložili le porš-ri, približni načrti. Pred pričet-kom del je pa treba ponovnih, natančnih merjenj in izdelave načrtov, za kar je pa potrebno sila dosti časa. II. Družba hoče biti gotova, kam bo mogla oddati razpoložljive tisoče konjskih sil. Predvsem je mislila prvotno na elektrizacijo predilske železnice. Predilska železnica je pa, kot je znano, minu sta se pritožila radi prehodnosti njima podvrženih cest. Zastopnik drž. železnic pa je zahteval, dŠ se nameni za elektrizacijo novih prog posebno pa predilske 6.000 k\v. Pritožili so se nadalje lastniki rab epskih rudnikov, ajdovska predilnica, konsorcij za namakanje furlanske nižine v bližini Tržiča, inž. Oskar Gaber-šček v Tolminu ter inž. Uhlir Hugon v Kobaridu, lastnika tozadevnih elek-traren. Svoje pridržke je tudi javila beljaška občina in uživalci nadižkega vodovoda.. Tržaški armadni zbor je prijavil svoje pridržke ter predočil vse predpise 'in obzire, katerih se morajo držati radi vojaških ozirov. Vse te številne in raznovrstne pritožbe je oblast pri podelitvi dovoljenja podjetju vzela v pošte v na sledeči način: a) Lastniki zemljišč, katera bodo poškodovana ali pa uničena po napravi nameravanih vodnih del, so zaščiteni po odredbah postave, tako da bodo njihove pravice rešene. b) Za ljudsko zdravstvo prizadetih krajev, dalje za njihovo vodno potrebo, napajanje živine, namakanje zemljišč, ribolov itd. mora podjetje pustiti teči po strugi reke Soče in Nadiže tok močan najmanj 500 litrov na sekundo. Da se zagotovi plavi j en je drvi in pa ohrani ribolov, bo moralo podjetje izvršiti gotova dela, ki se bodo morala označiti in določiti natančneje v izvršilnem tudi muzika bodočnosti. Pa tudi za^3^1*1^1- . Elektrizacijo bližnjih že obstoječih že- c) Lastniki malih vodnih naprav iozniških prog je treba leta in leta.1 (mlinov in zag) so zaščiteni ze po po- stavi, podrejeno s priznanjem legitimnosti njihovega uživanja, d) Kolikor zadevajo nove Obstoječa industrijalna podjetja v deželi so že vsa več ali manj preskrbljena s potrebno gonilno silo. Treba bi Lilo ustanoviti nova, katerim bi se od- ceste in zeleznice, se bo moralo podjetje dni a potrebna električna energija na Pri preložitvi ali pa prekrižanju cest razpolago vv | d^ati tehničnih navodil, ki jih bodo te- lil. Proučevanje novih del, jezov indali lastniki cest obenem z odobritvijo kanalov od strani vojaških oblasti radi f^škega cwHnega_ ženija. Za ceste njihovega strategičnega pomena, vsled njim nad pol drugo uro. Danes ob 11. uri se je vršil v palači Viminale velik rap«JVt poveljnikov vojaških okrajev in posebnih oddelkov narodne milice. Med udeleženci je bil tudi poveljnik tržaškega okraja general MonesL On. Mussolini je predočil poveljnikom vojaških okrajev, ki so mu tolmačili brezpogojno vdanost miličnikov, velike in važne naloge milice, kateri sta sedaj poverjeni tudi vojaška vzgoja italijanskega naroda in predpriprava na vojaško službo. Zato pa obeta biti zanimiv na političnih dogodkih jutrišnji dan. Zjutraj se bo vršila v palači Viminale seja strank, vodstva, na kateri bodo določene važne spremembe v pokrajinskih vodstvih stranke. Za one določitve pa bo najbrže potrebno večje število sej, Jter na eni sami seji ne bo mogoče izr-črpeLti tako obširnega dnevnega reda* ki ga bodo zahtevale podrefcne razprave o položaju stranke v posameznih pokrajinah. Popoldne pa se sestane na svoji prvi seji v tem zasedanju visoka zbornica. Kakor za prvo sejo poslanske zbornice, tako vlada tudi za jutrišnjo sejo visoke zbornice veliko zanimanje, čeprav ne bo tudi takrat nikakih govorov. Jutrišnja seja senata bo najbrž precej podobna seji poslanske zbornice: ovacije na. naslov ministrskega predsednika, kratek govor predsednika Tittonija, spominski govor na umrlo princezinjo Leticijo in za umrlimi senatorji in nujnai razprava o zakonu v obrambo režima. Pričakuje se, da se bo udeležilo jutrišnje seje okrog* 300 senatorjev. VCeraj je bil on. Mu^^ejeiod dr. Korošec! k7 e v fcralja, Ki se je prisrčno nagovarja, z zafietku svojega govora razpravljal o položaju jugo slovenske manjšine v Italiji ter nato prešel na razmere in vprašanja jugosl. notranje politike. Dejal je, da doslej še ni bilo ničesar pozitivnega^ določeno glede vstopa SLS v vlado. Poudarjal pa je: «Ne samo, da "hočemo v vlado, nego mi želimo in mi zahtevamo, da vstopimo v vlado. Mi Slovenci imamo pravico, da sedimo v vladi. Vztrajati maramo pri tem, da Slovenci ne smemo ostati izven vlade in moramo najti način, da se slovenskemu narodu odprejo vrata; tudi v vlado.» Končno je dr. Korošec omenil, da SLS zaenkrat še ni vstopila v vlar-do, ker se ji sedanja vlada RR ne zdi posebno stabilna. Počakati je treba predvsem, da se bo izvojeval boj v ra-dikalski stranki. Že ta teden se bo v radikalskem klubu pričela ofenziva proti Pašiću. SLS bo pazila na najugodnejši trenutek in bo nastopila s svojo zahtevo, da vstopi v vlado, Čim bodo stvari za to dogorele. Pri volitvah načelstva je bil dr. Korošec zopet izvoljen za načelnika stranke. Zanimivo pa je, da je bil za prvega podna-Čelnika, za posle vodečega podpredsednika izvoljen Marko Natlačen, ki nadomešča prejšnjega podpredsednika dr. Brejca. Zborovanje samo na sebi je bilo precej živahno in so nekatera dr. Koroščeva izvajanja žela precejšnje o-dobravanje. O uspehih politike SLS ni bilo govora, marveč so vsi govorniki izražali zaupanje v njeno boljšo bodočnost. St. Radič pa je včeraj nastopil, kakor rečeno, v Prekmurju v Murski Soboti. Prišlo je mestoma do precej burnih incidentov, ker je na zborovanje prišlo precej pri stažev drugih strank, ki so St. Radića motili z burnimi medklici in ogorčenimi protesti Svetozar Pribičevič pa je govoril v Velikem Bečkereku pred precej številno množico. To njegovo zborovanje je poteklo brez vs&kega incidenta, če- Pokritje »ovo baziliko v Ottiji Zanimivo bi še bilo omeniti, da se je vršila včeraj v Ostiji svečanost pokritja nove bazilike, ki se gradi s podporami in prispevki vernikov iz celega sveta. Ob tej priliki je imel ostijski škof kardinal Vannutelli kratek govor, v katerem je rekel med? drugim: «Obiskovalci tega božjega hrama naj bi ne smeli pozabiti moliti, da bi se zopet u-stalil na svetu trajni verski in socijalni mir in da bi v naši Italiji bili ovenčani z uspehom neumorni napori naprave j velikega sina krepke Romani je, ki je ogj^idno poklican po božji previdnosti, da sodeluje za dosego tega cilja v zgodovinskem trenutku, katerega preživljamo. » _ ODESA, 15. (Izv.) Včeraj so biU zah kij učeni razgovori med ruskim komisar jem za zunanje zadeve in med turškim zunanjim ministrom. Po k on čajnih razgovorih je bilo izdano uradno poročilo o sestanku, v katerem se zlasti poudarja, da ga ni1 vprašanja, ki bi za-pioglo spremeniti politično smernico obeh držav in kaliti medsebojne prijateljske odnošaje, ki morajo v bodočnosti postati še bolj prisrčni in iskreni. Turški zunanji minister je zapustil Odeso ob 18. uri. Mnenja o pomenu sestanka so različna, toda večina je mnenja, da sestanek ne bo imel in niti ne more imeti onih dalekosežnih posledic, kakor so mu jih pripisovali razni evropski listi in politični krogi. Nekateri so mnenja, da se je na tem sestanku hotelo samo odstraniti razne zapreke, ki so ovirale trgovske odnošaje med turško in rusko vlado, drugi pa so zopet mnenja, da se je razpravljalo tudi o možnosti ustanovitve azijske zveze narodov in sklenitve vojaške zveze med Rusijo in Turčijo. Toda od razprav o možnosti ustanovitve azijske zveze narodov pa do njene resnične ustanovitve je pot še dolga in polna težav. Stoirilev romunska podsmenta Kronski govor o notranji in zunanji politiki BUKAREŠT, 15. Danes opoldne je bilo na svečan način otvorjeno novo redno zasedanje' romunskega parlamenta. Kralj Ferdinand je preči tal kronski govor, v katerem je predvsem izrazil svoje zadoščenje nad dejstvom, da romunski narod že pol stoletja razvija živahno delovanje. Opozoril je poslance tudi na simpatije, ki jih romunski narod uživa v Ameriki, kjer je bila kraljica Marija sprejeta na izredno svečan način. Kralj Ferdinand je naglašal, da bo Romunska, kar se njene zunanje politike tiče, še nadalje vztrajala pri onih smernicah, ki so bile do sedaj mero daj ne: skrb za ohranitev miru, spoštovanje pogodb in ohranitev sedanjega mednarodnega položaja. Opozoril je na obnovitev romunsko-poljske pogodbe in na konvencije z Jugoslavijo in Čeho-slovaško. Odnošaji med državami Male antante so prav dobri in prisrčni, kakor so bili zmerom. Nov dokaz miroljubnosti romunske zunanje politike tvori arbitražna pogodba, ki je bila sklenjena s Francijo. Z Italijo je bila sklenjena prijateljska pogodba, ki je okrepila vezi prijateljstva, ki že od ravno je bilo na, zborovan ju navzočih [nekdaj družijo obe državi. Tudi Angli- bližine državne meje, dalje dolga procedura rekurzov, odškodnin prizadetim posestnikom ter razne druge stvari bodo tudi zavlekle precej začetek del. Goriška sekcija civilnega ženija Je £e pričela upravno postopanje ter objavila poseben razglas, v katerem našteva vrste zainteresirancev, ki so prijavili svoje pritožbe lin pridržke Jna-pram načrtom elektro-železniške družbe. — Zdi se nam umestno, da naštejemo ;elo dolgo vrsto pritožnikov, da javnost lažje razvidi, kako silno globoko posedajo nameravana dela v gospodarske, socialne, zdravstvene in druge plati življenja našega ljudstva. Piva vrsta pritožnikov so oni, katerim bi bila radi reservoarjev in zmanjšanja vode oškodovana zemljišča in pridelovanje. Pritožbe so vložene od gozdnega urada v Tolminu, dalje od gozdnega urada V Trbižu radi nameravanega dviga vodne površine v radijskem jezeru, občine Trenta, Soča, Libušnje, Idersko, Čedad radi škod na zemljiščih. Anton Leban in drugi posestniki vzdolž Tolminke in Zadlašce, Ivan Kobal v Sv. Luciji, sv. lucijska občina* za zaščito interesov svojih ob-Činarjev. Razni drugi posestniki iz Bače ob Idriji, Sv. Lucije in Tolmina v Zaščito svoje lastnine. Druga vrsta pritožnikov se boji, da bi bila oškodovana v svojih interesih pri plavijenju drvi, napajanju živine, namakanju {zemljišč, ribolovu, hranitvi itd. Občine Trbiž, Mrzla voda, Klitschl in Rajbl se boje, da bi z dvigom vodne površine v rajbeljskem jezeru lahko nastala nevarnost porušitve jezov in pomanjkanje vodne sile domači industriji. Bovško županstvo se pritožuje radi plavi jenja drvi, ravno tako županstva v čezsoči, Žagi, Srpe-fcici, Dreženci, Libušnje m, Trnovem, ker bi izgubila plavi j en je drvi in pa hapa,janje živine. Županstvo Kobarid se pritožuje radi škod, ki bi nastale cestam, plavi j en j u drvi, izviru občin- ' prve kategorije bo moralo podjetje doseči ministrsko odobritev. Za elektrifikacijo železnic se pridržuje gotova količina električne energije. Lastniki obstoječih elektrarn so ščiteni v svojih pravicah po določbah postave. V poštev se vzamejo pritožbe ajdovske predilnice, konsorcija za namakanje furlanske nižine ter vseh vodnih uživalcev vzdolž Soče nižje doli od nameravanih del. Podjetje bo. moralo skrbeti, da bo izliv iz zadnje njene centrale pri Tolminu zopet v strugo reke vedno enak, s tem, da zgradi poseben reservoar med tolminsko centralo in pa z izlivom od- Priprave za zborovanje fašistovskega direktorija RIM, 15. Danes predpoldne se je glavni fašistovski tajnik on. Turati sestal s svojimi ožjimi sotrudniki v pa^ lači Littorio ter je določil podrobnosti za jutrišnjo sejo fašistovskega direktorija, ki se bo vršila v palači Vidoni. Na podlagi novega strankinega statuta bo .fašistovski direktorij na» jutrišnji seji izmenjal več pokrajinskih fašistov-skih tajnikov. Seveda bo sklepe glede izprememb v vrstah pokrajinskih tajnikov konč novel javno odobril on. Mus- tudi mnogo pristašev drugih strank, posebno radikalske, ter Madžarov in Nemcev, ki so prav živahno od obra/-vali njegova temperamentna izvajanja. TJzunović pri kralju BEOGRAD, 15. (Izv.) Predsednik vlade Uzunovič je bil včeraj pri kralju v avdijenci, ki je trajala dve uri. Novi- narjem je podal naslednja pojasnila: «Razgovarjal sem se s kraljem o raznih j skrbela poslih, predvsem pa o predlogih in o jiiških prog in za izboljšanje polj«>del ja je že pokazala, da zna ceniti delavnost in miroljubnost romunskega nar roda. Glede notranje politike je kralj v .kronskem govoru napovedal celo vrsto novih zakonov in odredb, ki se nanašajo na šolstvo, na versko vprašanje, organizacijo dela, izenačenje zakonov »in na tisk. Vlada bo uredila tudi vprašanje svobodnih con v pristaniščih, bo za izgraditev novih želez- vzete vode zopet v strugo. Ugodi se de--solJ™ P zborovanju fašistovskega di- rektori j a, ki se bo vršilo črez kakih 14 dni v palači Chigi pod predsedstvom fašistovskega vodje. loma zahtevam lastnikov rajbeljskih rudnikov, da se dovoli potrebna voda za izpiranje rude in druge potrebe rudnikov. Odbije se zahteva beljaške občine, ker nima pravne podlage. Odbijejo se tudi pritožbe uživalcev takozvanega nadiškega vodovoda iz izvira Pojane, ker je ta izvir čisto zase in ,bi izraba vodnih sil Nadiže ne vplivala nanj. Glede pridržkov Vojaške oblasti se pa razume, dat se mora podjetje natančno držati vseh omejitev in predpisov, katere smatra vojaška oblast za umestne v stragično važnem ozemlju. Usodna trisvlnska bilanca za mesec oktober RIM, 15. Trgovinska, bilanca za mesec oktober 1926 je prvikrat po tako dolgem času nadvse ugodna. In sicer .znaša uvoz 1 milijardo 766 milijonov 952 tisoč in 123 lir napram uvozu za mesec oktober 1925, ki je znašal 1 milijardo 906 milijonov 579 tisoč 282 lir. Letošnji uvoz v mesecu oktobru znaša "potemtakem 139 milijonov 627 tisoč in 159 lir manj kakor uvoz v lanskem oktobru- Izvoz v letošnjem oktobru je vrgel 1 milijardo 827 milijonov 657 tisoč in 578 lir. Potemtakem je izvoz v letošnjem oktobru znašal za 00 milijonov 705 tisoč in 455 lir več kot uvoz. Miissoiiiiijevi pogovori s prefekti RIM, 15. Vladni načelnik on. Mussolini je včeraj ves dopoldan delal v pa^ lači Viminale. Predložil je tudi kralju v podpis več odlokov in se je ž njim razgovarjal nad eno uro. V palači Viminale je on. Mussolini imel včeraj več pogovorov s prefekti, ki so prišli te dni v Rim, da poročajo o položaju v posameznih pokrajinah. Pripomniti je treba, da imajo ti pogovori posebno važnost, ker se tičejo ureditve razmer v posameznih pokrajinah po navodilih on. Mussolini j a, ki vodi notranje ministrstvo. Amerika in Avstrija WASHINGTON, 15. V zadnjem času so se pričele širiti vesti, da namerava vlada Združenih držav povrniti Avstriji vse avstrijsko imetje, ki je bilo zaplenjeno tekom vojne. -Te vesti pa« u-radno še niso bile potrjene. VARŠAVA, 15. Veliko svečanosti, ki so se te dni vršile po vsem Poljskem v proslavo 75-letnice smrti velikega, poljskega skladatelja Friderika Chopina; so včeraj dosegle svoj višek z odkritjem Chopinovegat spomenika v Var4 delu vlade. Vse je v redu.» ' Železniška konferenca v Beogradu BEOGRAD, 15. (Izv.) Danes opoldne je bil prometni minister dr. Jovanović delj časa pri min. predsedniku Uzuno-viću, ki se je ž njim razgovarjal glede jutrišnje konference. Jutrišnja konferenca se bo vršila v veliki dvorani beograjskega vseučilišča in sicer radi železniškega vprašanja. Te konference se bodo udeležili zastopniki gospodarskih korporacij iz cele države ter zastopniki ministrstva vojne in mornarice. Izdelal se bo načrt, po katerem se bodo gradile najpotrebnejše železnice v jugosl. drŽavi. Konferenco bo prometni minister otvoril z daljšim govorom Sicer je v Beogradu popoln političen mir. _ Ninčićeve izjavo novinarjem BEOGRAD, 15. (Izv.) Zunanji minister je danes sprejel dopisnika lista «11 Secolo« Italo Zingarellija in mu je podal izjavo glede zadnjih dogodkov. Napram novinarjem je dr. Ninčič po tem razgovoru naglašal, da ima politika prijateljstva med Italijo in jugo-slovensko državo zelo solidne baze, ker je ogromna večina jugosl. naroda za prijateljske odnošaje z Italijo. Sestanek v Odesi Razgovor md ČiČerinom in Rušdi begom RIGA, 15. Čičerin, ljudski komisar za zunanje zadeve, in turški zunanji minister Rušdi beg sta se v soboto sestala k razgovoru, ki je trajal cele tri ure. O konferenci je bil izdan tudi uradni komunike, ki pravi: Tevfik Rušdi "beg in čičerin sta proučila vsa vprašanja, ki zanimajo obe vladi Ugotovila sta, da nobeno izmed teh vprašanj ne more izpremeniti politične smernice obeh držav. Ugotovila sta tudi, da je prav in potrebno utrditi prijateljske odnošaje med obema narodoma in da je konso- šavi. Spomenik je delo poljskega ki-j lidacija teh odnošajev največje važno-parja VVaclava Szymanowskega. isti za svetovni mir. stva. Rešena bodo v najkrajšem času tudi vsa vprašanja, katera se nanašajo na obnovo petrolejske industrije, ki je hudo trpela radi katastrof v jeseni •1916. ■ Poljski selm Otvoritev novega zasedanja VARŠAVA, 15. V soboto popoldne se je v kraljevski palači izvršila sveča^ nostna otvoritev novega rednega zasedanja poljskega sejma. Otvoritvene seje se je udeležilo samo 142 poslancev in 42 senatorjev. Komunisti, socijalni demokrati, poslanci narodne delavske stranke, Židi in zastopniki narodnih manjšin se seje niso udeležili. Predsednik republike je prečita 1 odlok o otvoritvi novega parlamentarnega zasedanja ter je v kratkem govoru pozival poslance in senatorje, naj vestno vrše svojo dolžnost. Ob 5. popoldne se je vršila prva plenarna seja sejma. Finančni minister Czechowitz je podal obširen ekspoze o finančnem položaju države. Vse stranke, razun komunistov, so predložile nujne predloge, ki se nanašajo na odpravo reakcijonarnih določb glede tiska, ki so bile izdane 4. novembra. Nemiri na otokn Javi BATAV1A, 15. V raznih krajih otoka je prišlo v zadnjem Času do izgredov. Urojenci so napadli razne urade in policijske postaje. Do teh izgredov je baje privedla agitacija komunistov, ki že nekaj mesecev vršijo vztrajno propagando. Med drugimi sta bila umorjena tudi guverner zapadnega Batama in njegov namestnik. Oblasti izjavljajo, da obvladujejo položaj. Aretiranih je bilo do sedaj kakih 200 oseb. BATAVIJA, 15. (Izv.) Komunistična ustajai na otoku Java je že udušena. V celoti je zahtevala ustaja 19 človeških žrtev, med katerimi so štirje holandski državni uradniki in eden holandski gubernator. ■EDINOST* Slavka angleških rudarjev bo kmalu končana? LONDON, 15. Vse kaže, da bo rudarski spor na Angleškem kmalu končan. Stavka rudarjev, ki traja že pol leta, ee bliža koncu. Konferenca rudarskih delegatov, ki se je vršila v soboto, je trajala Štiri ure. Razprave so bile zelo živahne in mestoma je prišlo celo do burnih prizorov. Končno pa je konferenca sklenila predložiti okrajnim organizacijam predloge za sporazum, ki jih je izdelala vlada Konferenca priporoča rudarjem, naj te predloge sprejmejo, kajti boljših pogojev ni mogoče izsiliti. Za sprejem vladnih predlogtrv je na konferenci glasovalo 432 tisoč delegatov, proti pa 352 tisoč. Končni rezultati glasovanja v posameznih rudarskih okrožji, glasovanja, ki bo odločilno, pa bodo znani Šele v četrtek. V vladnih krogih smatrajo, da je stavka pravzaprav že končana, kajti ni verjetno, da bi rudarji zavrnili priporočila svojih lastnih zastopnikov. Demonstracija proti bivšemu kronprincu v Berlinu BERLIN, 15. V petek zvečer je precejšnja množica napravila bivšemu kronprincu presenečenje, katerega gotovo ni bil vesel. Ker so ljudje opazili, da nosi njegov avtomobil znak bivše nemške cesarske hiše, so ga ustavili, Kronprincu je že huda predla, ko je prihitela policija ter rešila njega in njegov avtomobil. tajske meščanske vojne, katere glavni 'voditelji so: Vu-Pej-Fu, ki mu Angleži gledajo na prste, in Čang-Tso-Lin, ki ga podpirajo Japonci, se jasno opaža obsežno in zamotano delovanje tretje intemacijonale in moskovskega komi-sarijata za zunanje zadeve. V ta okvir ruake protiangleške politike spadajo tudi dogovori s Perzijo in Afganistanom, ustanovitev svobodne republike Pamir, agitacija v Indiji in zbližanje z nacijonalistično Turčijo, zbližan je, ki je pač v velikem nasprotju s tradicijami vse dosedanje ruske politike (boj za Carigmd!). Pogodba med Rusijo in Turčijo bi bila pač samo ena točka te ruske politike. Bila bi pa tudi obenem temeljni kamen za zgradbo velike azijske trdnjave, ki naj bo važna straiegična točka in izhodišče zcu akcijo proti angleškemu gospostvu v Indiji, Mezopota^ miji in Egiptu. nega madžarskega volilnega redaJSicer pa niso bile še nobene madžarske volitve dobrem glasu "v svetu. Madžarski volilni red predvideva namreč v večjih mestih splošno in tajno volilno pravico, na deželi pa javno in omejeno volilno pravico. Radi tega so volil ci na deželi pod kontrolo volilne komisije oziroma njenega predsednika in kaj pomeni to dejstvo na Madžarskem, kjer vlada razupiti fevdalni režim, si lahko vsakdo zamisli. Izgledi opozicije, da bi si pri volitvah pomnožila število svojih mandatov, so zek> minimalni. Pač pa je verjetno, da bo opozicija na korist vladni stranki zgubila Be nekoliko* mandatov. ; Ako ne bi grof Bethlen s tem računal, ne bi gotovo razpisal državnozborskih volitev v decembru. DNEVNE VESTI Meomeme izkaznice U losa plemstva na Madžarskem Pred nekoliko dnevi se je vršila v budimpeštanski poslanski zbornici obširna razprava o zopetni uvedbi gosposke zbornice in ministrski predsednik grof Štefan Bethlen je izrabil to prili- ko, da proslavi zasluge magnatov za ^ madžarsko ljudstvo. Politični krogi soj ločb"e; Vam katerih je~švVovati v»kom^~ Novi zakon o javni varnosti, ki je stopal v veljavo pretekli torek, uvaja med drugim tudi takoimenovane identitetne legitimacije, t. j. izkaznice s fotografijo posameznika, z njegovim podpisom in s podatki o njegovi osebi. Namen teh osebnih izkaznic je ta, da se x njimi prizadeti lahko v vsakem hipu izkažejo ter dokažejo svojo istost, če to zahtevajo organi javne varnosti. Istostna izkaznica po novem zakonu javne varnosti pa ni zapovedana na splošno, temveč odreja Čl. 159. sledeče: «Poteštati morajo izdati vsem osebam, ki so nad 15 let stare ter imajo v dotični občini svoje navadno bivališče ali pa stanovanje, istost-no izkaznico na od ministrstva predpisanem vzorcu, ako prizadeti tako izkaznico zahteva j o.» Novi zakon pa vsebuje razne druge do- bili prvotno nekoliko iznenađeni, ko so čuli iz ust tega moža toliko slavospe-vov na račun madžarskega plemstva., kajti odnošaji grofa Bethlena napram plemičem, ki se vsi brez izjeme nahar-jajo v legitimističnem taboru, niso bili do sedaj ravno najboljši. Mnogo bi se dalo oporekati trditvi, češ da so magnati v znatni meri pripomogli h go- Smisla, TurišJa In HusiJa Ruska diplomacija dela tiho, a vztraj- ^J^^^emu '^turnemu po vzdihu no. Koliko prahu je dvignila rusko-nemška pogodba, ki si jo skoro nihče ni pričakoval takrat, ko se je Nemčija vneto potegovala ža vstop v Družbo narodov. Sedaj je Rusija pričela zidati veliko stavbo azijskih držav. Temeljni kamen, je že postavljen s pogodbo, ki sta jo baje podpisala ljudski komisar Čičerin in turški zunanji minister Tev-fik Rušdi beg. Jasno je, da bo svetovni tisk pisal dolge komentarje k tej pogodbi in da se bo predvsem angleško časopisje spet hudo razburilo radi »ruske nevarnosti.» Več znamenj je kazalo, da se na vzhodu nekaj snuje. Značilen v tem pogledu je bil tudi govor predsednika turške republike Mustafe Kemala paše ob priliki otvoritve novega zasedanja an-gorskega parlamenta. Kemal je nagla^ Šal, da so odnošaji med Turško in Rusijo najboljši. To povdarjanje gotovo ni bilo brez pomena, če pomislimo, da ni turški predsednik v svojem govoru niti omenil Družbe narodov oziroma vstopa Turčije v to družbo, čeprav so se v zadnjem času z veliko vztrajnostjo Širile tozadevno vesti, ki1 so pravile, da bi turška republika kaj rada postala članica ženevske organizacije. Kemal je tudi marsikaj povedal o Perziji, katera bi bila tretja država, ki bi prišla .pri projektirani azijski zvezi v poštev; 4*ekel je, da je Perzija med. turškim narodom zelo priljubljena; da se on, Kemal, ne more načuditi velikim uspehom, Jd jih je obrodilo prizadevanje perzijskih državnikov za čim večje blagostanje dežele. In še marsikak poklon je Kemal napravil sosedni perzijski državi Tudi za Afganistan je imel mnogo laskavih besed. Da-nes še ni mogoče prerokovati, kako se bodo v bližnji ali daljnji bodočnosti razpletali dogodki na vzhodu. Ni mogoče že sedaj napovedati, ali bo res prišlo do zveze med Rusijo, Turčijo, Perzijo in Afganistanom Vsekakor pa je to trdni namen ruske diplomacije. Saj je Čičerin v .Odesi sam izjavil, da tvori njegov sestanek s turškim zunanjim ministrom prvi korak k ustanovitvi zveze azijskih držav. Ta težnja ruske diplomacije predstavlja eno glavnih smernic ruske mednarodne politike, smernico, ki se je v zadnjih letih večkrat očitno pokazala: Rusija skuš^ ustanoviti azijski bl jk proti hegemoniji Velike Britanije. Ruska penetracijska politika v Aziji, ki je v odkritem nasprotju z angleškim imperijalizmom, ni nov pojav. Rusija, zaprta in uklenjena v Baltiško in v Črno morje, si je že od nekdaj prizadevala izsiliti izhod v svobodne vode. Silila je preko Carigrada v Sredozemsko morje na eni strani, na drugi pa preko Perzije v Indijski Ocean. Po svetovni vojni se je Anglija utaborila v Palestini, Mezopotamiji in v Perziji ter je tako zvezala tudi po suhem Egipt z Indijo. S tem pa je tudi zaprla pot ruskemu pohodu proti jugu. Eni stvari pa Anglija ni mogla zastaviti pot: propagandi za svobodo, ki jo je Rusija z veliko vnemo in z oči vidnimi uspehi pričela širiti v Aziji. Anglija je skušala eliminirati vpliv sovjetov na evropske države; in to ji je v veliki meri tudi uspelo. Zato pa so se Rusi s tem večjo vnemo lotili dela na daljnjem vzhodu V kaotičnih razmerah, ki vladajo na Kitajskem, so ruski emisar ji našli kaj pripraven teren za svoje delo. Sovjetski poslanik v Pekingu Ka^ rak han je s spretno roko razpletal mrežo. Zveza z generalom Fengom in, sedaj s kan tonsko vojsko, ki baš v zadnjem času zaznamuje precej zmag in uspehov, je njegovo delo. V veliki zmešnjavi najrazličnejših tendenc (ki- Maxižarske. Nadalje pa je splošno znano dejstvo, da je pripisovati polom prejšnje Madžarske ravno plemičem, ki so naslanjajoč se na; svoje neizmerne lati fundi je s svojo reakcijonarno stanovsko politiko v obmejnih krajih pripo-„mogli k temu, da se je pri narodnih manjšinah, ki so živele pod madžarsko oblastjo, ohranila neugasljiva težnja po nacionalni osvoboditvi ter rešitvi izpod madžarskega jarma. O tem je gotovo dobro poučen grof Bethlen, ki je rojen na Sedmograškem ter je tamkaj preživel večji del svojega življenja. Če pa je smatral ob priliki za/1 njih razprav glede zopetne uvedbe magnatske zbornice v parlamentu za potrebno glo-beko se pokloniti madžarskemu plemstvu, je imel kot realen politik gotovo zelo tehtne razloge za tako taktiko. In res se je kmalu dognalo, zakaj je Bethlen tako postopal. Madžarski ministrski predsednik pripravlja volitve in za volitve je trebaj denarja Denarja pa imajo precej madžarski magnati. In vpliva imajo tudi. Kot spreten diplomat je Bethlen skoraj do zadnjega trenutka skrival svoje načrte pred opozicijo. Šele pri zadnji rekonstrukciji vlade, ki se je izvršila pred enim mesecem in pri kateri je izpadel radi falsi-fikacijske afere preveč kompromitirani notranji minister Rakovsky, se je opazila nekaka priprava za Molitve. Vendar pa so opozicijonalni politični krogi mislili, da se bodo volitve vršile šele v prihodnji pomladi. Bethlen je molčal in opozicija je tipala okolu v temi. Šele 8. t. m. je Bethlen v svojem govoru nepričakovano izjavil pred celokupno poslansko zbornico, da se Madžarska nahaja pred novimi volitvami. Potem takem so se na strani vlade bržkone zaključile že vse priprave za državnozborske volitve. Bethlen ima svoj cilj in dela z vsemi silami, da ga čim prej doseže. Predlog za obnovitev gosposke zbornice tvori nekako podlago zgradbi, ki si jo je zamislil ministrski predsednik v svrho vzpostavitve popolnega fevdalnega režima, kajti reakcija se čuti sedaj na Madžarskem zopet sigurno na sedlu. Oblast, ki jo je glede sestave gosposke zbornice prej izvajal «kralj Ogrske», se sedaj nahaja v rokah nekega drugega ri> ta je sedanji madžarski ministrski predsednik grof Bethlen. S tem zadobiva tudi vprašanje mar džarskega kralja, ki ga' je pričel Bethlen tako prozorno obdelovati v svojem posled. govoru, povsem drugo lice. Ker se spričo volilnega reda na Madžarskem-nikakor ne more dvomiti glede zmage vladne stranke pri pred-stoječih političnih volitvah in ker bo imel Bethlen odločilno besedo pri sestavi nove madžarske gosposke zbornice, bo volil madžarskega kralja — ako bo prišlo do te volitve — prav ta da si preskrbi tako izkaznico. Neobhodno bo potrebna vsem onim, ki ne živijo v svoji domaČi občini, temveč izven nje, na pr. v mestu ali v katerikoli občini, kjer nimajo domovinske pravice. Čl. 158. novega zakona predpisuje namreč med drugim da morejo organi javne varnosti poslati prisilnim potom v domačo občino vsakogar, ki vzbuja v kaki drugi občini kakršenkoli sum ter se na zahtevo ne more izkazati z istostno izkaznico ali s kako drugo listino. Taka oseba se prime ter odpelje pred krajevno varnostno oblastvo, katero lahko odredi gori omenjeni izgon, če se izkažejo obdolžitve za resnične. V vsakem slučaju pa se uvede proti taki osebi preiskava, ki se lahko zavleče, dokler se efcdelčitev ne razčisti. Le z istostno izkaznico si prizadeti lahko prihrani sitnosti, ki so neodklonljivo združene s takim postopanjem. Tudi vsem onim, ki se samo začasno nahajajo izven svoje občine, na pr. če gredo v mesto, na kako kupčijo itd., bo istostna izkaznica potrebna, da se izkažejo, če to od njih zahtevajo na pr. kr. karabinerji ali katerikoli organ javne varnosti. Le kdor se nikakor ne makne iz svoje občine in pa mladina pod 15. letom bo lahko brez skrbi brez izkaznice. Kakor rečeno izdajajo izkaznice pote-štati, in sicer jih morajo izdajati vsakomur. Kot pristojbino sme občina zahtevati največ eno liro za vsako izkaznico. Z ministrskim odlokom od 10. t. m. je bilo določeno, da bodo izkaznice majhni zvezčici iz belega kartona, kateri bodo obsegali štiri strani. Na prvi zunanji strani je naslov: Regno d'Italia. — Comune di..... Carta d'identit4 — No. . . del Signor..... Na drugi strani stojijo osebni podatki ime-jitelja izkaznice in zabeležba posebnih znakov, Se jih kdo ima. Na tretji strani stoji v sredi zgoraj fotografija imejitelja z odkrito glavo. Pod fotografijo je levo prostor za odtis kazalca leve roke, desno za poteštatov podpis in uradni pečat. Odtis kazalca leve cake se ne bo zahteval od vseh prosilcev za izkaznico. Zadnja četrta stran izkaznice bo prazna. Izdana izkaznica ima veljavo za tri leta. Po tem roku se mora obnoviti. Da povzamemo, naj ponovimo, da izkaznica ni obvezna, pač pa je gotovo, da bo nujno potrebna vsakomur, ki živi izven svoje občine ali se mora podajati po katerihkoli opravkih v druge kraje. Obvezna pa je istnostna izkaznica za one, katerim policija ukaže, da si jo morajo preskrbeti. V tem pogledu določa čl. 3. novega zakona o javni varnosti sledeče: «Varnostno oblastvo ima pravico ukazati nevarnim in sumljivim osebam, da si v določenem roku preskrbijo istostno izkaznico in da jo morajo pokazati na vsako zahtevo uradnikov in agentov javne varnosti.» Rok, v katerem si morajo preskrbeti izkaznico take osebe, določi policija. V vseh drugih slučajih, ki smo jih označili zgoraj, se bodo začele izvajati določbe o izkaznicah po treh mesecih od dneva, ko je stopil novi zakon v veljavo, t. j. torej od 10. februarja 1927. 4alje. Potemtkem imajo oni, ki si hočejo preskrbeti izkaznico in ki jim policija ne ukaže, da jo morajo takoj imeti, tri mesece časa, da si jo dajo napraviti. _ časom, bil je tudi dober učenec Glasbene Matica in videli smo ga na raznih glasbenih nastopih (produkcijah). Postal je žrtev krute zavratne bolezni, tako da ni bilo več upanja zanj. — Užaloščenim starišem nase sožalje. Irtrtie o Izgonih Iz stiarns) Prefektura naznanja, da začne tukajšnja pretura zopet izvrševati izgone iz stanovanj v izmeri po 6 na dan, ker je občina priredila nove prostore za zatočišče prizadetim. Izgoni se bodo izvrševali brez ozira na to, ali so prizadeti premožni ali ne. SVEČANOSTNA OTVORITEV AKADEMSKEGA LETA se je vršila včeraj popeldne na tukajšnji trgovinski univerzi. Redna predavanja začnejo, kakor smo že javili, z današnjim dnevom. INTELEKTUALNI ŠKVADRIZEM *riperoča v 8. številki revije «Bibliografia Fascista« g. Giorgio Berlutti, ki je objavil poziv na vse fašistovske inteligente, da morajo prispevati z vsemi svojimi duševnimi močmi za ohranitev nedotakljivosti prvega ministra. TRŽAŠKI BLAGOVNI 15. nov. 192G. TRG jasnil, da je dijak in da ni zakrivil nI. Cesar hudega. Toda komaj je Botteri izgovoril te besede, je neznanec nenadoma potegnil iz žepa nož, planil na presenečenega dijaka in ga zabodel v vrat; zadal mu j« strašno rano, iz katere je curkoma privrela kri. Nesrečni mladenič je še enkrat zamrmral, da je nedolžen, nato je poveai] roki in se zgrudil nezavesten. Vse to ee je zgodilo v par sekundah. C usma, ki je bil priča pretresljivemu prizoru, je prevzel groze za hip obstal, kakor okamenel, nato je planil za morilcem, ki se je bil medtem spustil v beg, in ga po kratkem zasledovar nju dohitel. V ugodnem trenotku je plaoti proti njemu in ga zgrabil z vso močjo od zadaj Čez prsa. Tedaj so priskočili drugI mimoidoči ljudje, toda prvi hip se nihč« ni upal približati krvoloftnežu, ki je & vedno vihtel v desnici okrvavljeni nol Prihitel je Še miličnik Fran Mione, ki je zgrabil merilca za roke. Pri tem pa ga je slednji dvakrat dregnil z nožem, in sicer v prsa in desno roko. Naposled so prihiteli še nekateri vojaki in orožniki, katerim se ie po srditi borbi posrečilo razorožiti morilca in ga vkleniti. Grozni dogodek je vzbudil med navzočnim občinstvom tako veliko ogorčenje, da bi kmalu prišlo do linčanja. Orožniki so imeli precej posla, da so obvarovali krvoločneža pred razjar* jeno množico, ki se je nabrala na licu mesta. S težavo so ga odvedli na orožniško postajo v ulici Sanit&. Medtem so nekateri o navzočnih priskočili k Botteriju in ga prenesli v bližnja lekarno, kjer so mu za silo obvezali strašno rano. Toda nesrečnemu mladeniču so bile minute življenja štete; izdihnil je še prad-no je dospel zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta. Truplo so položili na mizo v stranskem oddelku lekarne, kjer je ostalo do prihoda sodne komisije. Po oblastvenem izvidu je bilo truplo opoldne prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Na orožniški postaji se je medtem vršilo zasliševanje morilca, ki je bil spoznan za 43-letnega tapetnika Marijana Appel stanujočega v ulici Riborgo št. 43. Ze pri' Pondeljek je skoraj vedno dan ostankov K , . , .... . - * ; sobote in nedelje. Preprodajalci zelenjave pi7. - - blf.sedah' kl Jlh Je mož izgovoril, so to vedo in zato posetijo trg ob ponde1 policijski organi spoznali, da imajo opra- I viti s človekom, ki ni pri zdravi pameti. Appel je začel pripovedovati, da ga vsi preganjajo in da je radi tega zelo nesrečen. Ti njegovi preganjalci da so mladeniči, ki mu ne dajo nikjer miru, ne dema ne na ulici; kjerkoli ga srečajo, mu le v skrajni sili. Zato navadno pond trg ne nudi nikake izpremembe ne v ceni ne v količini in tudi ne v intenzivnosti kupčije. Pri zadnji postane pondeljek k večjemu dan padanja, ki pa ni nikdar tajno. Krompirja je bilo danes precej. Ta je sedaj predmet tržaškega trga, ki v družbi z jabolki zavzema nad tri četrtine istega. Cene so bile danes sledeče: ZelMijava: radič 220—2C0, pesa rdeča 80—100, pesa bela 70—90, korenje 140—200, malancane 180—280, paprika zelena 150— 200, buče 350, grah —.—, krompir 00—80, fižol v stročju —zelje belo 70—100, karfijoli 80—100, vrzote 00—50, paradižnik 200—220, Čebula 50—80, česen 250—320. Sadje: jabolka 60—200, hruške 100—400, grozdje 240—£00, kostanj 80—150, limone 28—35 lir za zaboj. Iz triaškeaa življenja PrecesUa * tat s«. UaJzIJn V nedeljo so se završile cerkvene slovesnosti v proslavitev 200-letnice proglasitve sv. Alojzija. Proslava obletnice je trajala ves prejšnji teden in pobožnosti so se udeleževali tudi škofje iz Trsta, Reke, Poreča in Zadra. V nedeljo pop. se je vršila zaključna pobožnost s procesijo, ki je šla od jezuitske cerkve v ul. Ronco skozi ulico C. Battisti v cerkev sv. Antona. Procesije se je udeležila velika množica vernikov obeh spolov, več glasb, šolska mladina itd. SamoBM in poekaien samomor V nedeljo okoli 13. ure je bila rešilna postaja telefonično obveščena, da se je v ulici Canova št. 13 zastrupila neka ženska. Zdravnik, ki se je nemudoma podal na označeno mesto, je našel v stanovanju družine Haffner 33-letno zasebnico Lino Levi, ki je bila izpila veliko količino karbolne kisline; obupno dejanje je izvršila tekom obiska pri Haffnerjevih; neopaženo se je podala na hodnik in tam izpila strup. Zdravnik je izpral nesrečni ženski želodec, a ta operacija je bila brezuspešna. Kmalu potem je Levijeva izdihnila v mestni bolnišnici, kamor je bila prepeljana. Zdi se, da je Levijeva šla v smrt radi nesrečnih družinskih razmer. — V svojem stanovanju v ulici Tigor je predsinočnjim hotela skleniti svoje račune z življenjem 49-letna Emilija Kenda; v ta žalostni namen je zavžila deset pa-stilij jedkega sublimata. Njeno ječanje je kmalu vzbudilo pozornost moža, ki je poklical na pomoč zdravnika rešilne postaje. Po prvi pomoči je bila Kenda prepeljana v mestno bolnišnico, kjer se sedaj bori s smrtjo. Nesrečno ženo je privedla do obupnega koraka huda bolezen. firizno tragedija v starem mestu Blažnež zaklal na javni ulici mladega dijaka , _ ,, . . . V procesiji so šli pod baldahinom tržaški prav le Bethlen. Izvoljen bo seveda za, §k0| dr. Fogar, ki je nosil v procesiji Naj- ~ — -----svetejše, dalje reški in zadrški škof poleg Številne duhovščine. madžarskega kralja le oni, za katerega se bo odločil Bethlen. Opoziciji v madžarski poslanski zbornici pa ne preostaja; drugega kot protestirati in končno delati tako, kakor hoče Bethlen. Značilno za Bethlenovo taktiko je dejstvo, da še nikdo ne ve, ali bo ministrski predsednik takoj vzpostavil gosposko (magmatsko) zbornico, nakar se bodo predstoječe politične volitve omejile le na spodnjo zbornico, ali pa bo zopet sklical narodno skupščino. In zopet se nahaja tudi ta odločitev popolnoma v Bethlenovi oblasti. Storil bo pač to, kar se mu bo zdelo pod danimi okoliščinami najbolj primerno za njegove smotre. Izgledi opozicije pri pred stoječih vo- listavlioiiie pisem patom vratarjev Poštno ravnateljstvo naznanja: «Navadne poštne pošiljatve bodo v kratkem puščali pismonoše pri vratarjih hiš, v katerih stanujejo naslovniki, kakor siiašice. V Trstu, dne 16. novembra 1921. «EJJMOST» m. Vratarlca pokazala se u lijepoj formi. 01ympijašice odigrale su jedrni od svojih slabijih utakmica, te se nisu mogle dovinuti do svoje običajne forme. Opazilo se uvelike da nisu već puna 2% mjeseca nastupile u nijednoj utakmici. Dok nas je obrana mogla zadovoljiti i ako ne potpuno, jer je veza izmedju obrane i navale bila slabo provedena, to je navala bila samo na momente dobra, te nam je ostala mnogo toga dužna. Handikapirana isključenjem levog krila u prvoj polovici drugog poluvremena dala je sve od sebe, da si osigura toli dragocijenu pobjedu. U obrani valja posebice istaći vrataricu i beka, koje eu nam se vrlo svidile. C. S. AUDACE - AĐBIA REZ. 2:1 Tekma bol; zabavna kot zanimiva. «Audace», četa mladih in lahkih tantičev, ima kratko sicer, a precej vihravo zgodovino za sabo. «Aurora» je podlegla pred kratkim tej četi za 9:2. Tehnično tekma ni bila dobra in to radi nekaterih elementov iz prve čete Adiije, ki so igrali ta dan v rezervi in skušali samo prodirati. «Audace» je odigral lepo tekmo — posebno je ugajal napad, se-6tarifen iz mladih, a žilavih fantičev. Sodnik prvi čas- g. Arrigo, drugi čas Rebec. ITAL. DRŽ. PRVENSTVO Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Edera - Coparese 4: 0. Ponziana - Pro Gorizia 1 0. HAZENA A d rta rezerve - P r osveta rezerve 2:1 Tekma, ki je bila več kot javnosti namenjena cieddrušlreni poizkušnji, je bila zelo živahna in mestoma celo lepa. Na vsak način je pa tekma . , .. , ..-x dokazala neoporečne vrline nekaterih mladih »e b° ni0ral,° sezidano StopnjlSČe za pešće Ukrepi mestnega komisarijata ob sopomoči posvetovalne komisije iz seje dne 13. oktobra 1926: Nakaže se podpora z zneskom 2000 lir tukajšnjemu oddelku vojnih pohabljencev in invalidov. Sklene se napraviti na občinske stroške lepo ograjo okroer lesene stavbe, ki se sedaj gradi na dvorišču vojašnice «Sabotino» in ki bo služila kot zabavišče tukajšnjim vojakom. Vzdolž te ograje se odpre nova ulica, ki bo kot podaljšanje ulice Ober-dan (prej Casenna) vodila v ulico Dante. Da se vojaško zabavišče čim prej konča, se dovoli prispevek v znesku L 10.000. Določi se L 11.000, da se napravi ograja okrog otroškega vrtca v ulici Torriani (blizu pevmskega mosta), ki je prepotreb-na radi otrok in radi bližnjih globokih bregov Soče. Zgradi se javno perišče v ulici Toscola-no, ki vodi iz ulice Lunga na hrib sv. Marka. Perišče bo dobivalo vodo iz Vrtoj-bice. Razpravljalo se je tudi o izboljšanju javne razsvetljave posebno po ulicah v središču mesta. Ker se položi pod Kostanjevico drugi tir, hazenaiic, ki bodo brezdvomno še napolnjevale količke naše športne kronike. Poraz Prosvete je bil slučajen, zmaga Adrije istotako. Boj je bil morda nekoliko preoster. Po dolgem času smo zopet videli na igrišču v funkciji sodnika gospoda Kjuder. Zadovoljil je v vsem — manjka mu seveda nekoliko rutine, kar je razumljivo. S R. 9 * OBZOR SI Z ZMAGO NAD CONCORDIO PRIBORI KUPO DR. SARDOČA Obzor - Concordia 5:1 (1:1) Tekma se je vršila v prisotnosti skromnega šte- črez tir sredi ulice «Camposanto» povečati in se naroča komisarju tukajšnje trgovsko obrtne zbornice, naj se zanima za to zadevo in naj jo ugodno reši. Ker se nameravajo nekatere ulice razširiti (Lunh' Isonzo, Leoni, N. Sauro) in ker se nekateri trgi povečajo (Travnik, zveza med trgom Rota pri trgovski šoli in Travnikom), se sklene razlastitev v to potrebnih zemljišč. Razširila se bo torej ulica pred sodiščem tako, da bo dosegla širino, ki jo ima sedaj pred Prinčičevo gostilno vila občinstva in igrišče je nudilo obema četama Št. 18. Iz Travnika bo pa nova ulica narav-predpogoj za lepo in tehnično igro. Obe četi sta ■ nost vodila h trgovski šoli. S temi novimi gotovo pozabili na lepo in bojevito tekmo, ki se načrti pridobi mes to v vsakem oziru. je vršila pred 14 dnevi, ter sta nudili le malo Sejem sv. Andreja v Gorici. V Gorici se je sestavil poseben odbor trgovcev, ki bo pričel s pripravami za letošnji sejem sv. Andreja, ki bo trajal od 6. decembra do vključno 19. decembra. Da se dvigne v Gorici promet in trgovina, se . . T . . , . . namerava izvršiti priprave v večjem ob- ignsce ter prepušta nasprotniku boljšo stran igri- u kakor d , • y ko]ikor bo priredite- šča. Napad crnobehh konca s strelom v aut. Sledi , .■ „ v ,__.___•_______, ,____f____x„,• krasnih akcij, ki pa niso mogle vsled redkosti u- greti gledalca. V izidu se ne zrcali prava vrednost čet; Obzor se ima za današnjo zmago v veliki meri zahvaliti vratarju Concoraic Čeligoju, ki je naravnost bri-liral z nesigurnimi blokadami. Concordia ima začetni udarec, Obzor izbira skoro mrtva igra sredi igrišča brez premeni nobene izmed čet, branilci pometajo in vratarji niso še opklicani na delo. Concordia se zbudi in prične pritiskati. V 23. minuti nastane pred vrati Obzora gneča in Flego Br. izrabi iz pozicije levega krila lepo priliko z ortrim strelam v mrežo. Ta goal vlije tekmi nekoliko živahnosti in v 29, min. sledi po kotu za Concordio fuga Obzorašev. Zadnik položi iz daljave 20 metrov žogo vratarju nad glavo v mrežo. Do konca prvega polčasa nič pozitivnega. Takoj v začetku drugega polčasa prisilijo črno-beli nasprotnika v dva zaporedna neizrabljena kota. V 3. min. prosti strel proti Concordiji. Šibek, toda lepo umerjen strel Zadnika konča kot preje vratarju nad glavo v mreži. V 7. minuti majhna zmešnjava v kazenskem prostoru črnobe-lih: na pogreško branilca je zopet Zadnik, ki u-ravna žogo v desni kot. Čeligoj je večkrat klican na delo, kar vrši z veliko neisigurnoftjo. Četa izgubi vsako upanje na častno afirmacijo, Obzor je ic zadovoljen s tem uspehom in igra trpi na lepoti, V 24. min. nameri Drugovič iz daljave na vrata, žoga pade meter pred vratarjem na tla in gre na ubranljiv način že v tretjič istemu nad glavo v vrata. Igra traja dalje brez prave tehnike in krasote. Deset sekund pred koncem pride e-dini, res izvojevani goal Obzora; Zadnik prekorači z žogo oba branilca in z nizkim, ostrim strelom zabije žogo v kot. Igralcem obeh čet, posebno pa Concordije, priporočam absolutno brzdanje jezika. Končno še besedo na naslov S. U.; to le bi goLovo napravilo hvalevredno dejanje, če bi za tekoče prvenstvo razpisalo kako darilo, katero bi si priborila najbolj disciplinirana četa; z moje strani upamr da bi ta koralt mnogo pripomogel do prave vzgoje naših športnikov in do prijateljskega razmerja med klubi. Sodnik g. Bertoncelj je zadovoljivo rešil svojo nalogo, le v bodoče naj prej prične krotiti težko igro, ki je večkrat vzrok, da se ne more igra razviti v vsej lepoti. S. Iz tržaške pokrajine SEŽANA Na trgu v Sežani dne 12. t. m. je bilo na prodaj 2070 glav živine, in sicer 805 glav krav in volov, 92 telet, 321 konj in 852 prašičev. — Cene govedom od 350—380 Ur stot žive teže; teleta do 700 lir mrtve teže; konji pasme iz Jugoslavije 2500—4000 lir, glava; prašički 5—8-tedenski od 65—100 lir glava, odrastli prašiči od 7—8 lir stot mrtve teže. — Kupčija prav živahna, vreme i njegovo dejanje lepo. Razprodajalo se je tudi žlahtno sadno drevje, last g. Sirce iz Godenj. Prihodnjit ržni dan v pondeljek 22. t. m. Ijem ta blagi namen uspel, bomo poročali po končanem sejmu. Neoporečno dejstvo je, da je vsako leto ta sejem, ki je bil navadno eden največjih v naši deželi, manj obiskan. Obvestilo videraske prefekture. Videmska prefektura opozarja vse one, ki pošiljajo denar na prefekturo, da se v to svrho poslužujejo poštnih nakaznic ali pa meničnih nakazil in navadnih nakaznic potom «Banca d'Italia». Nora tarifa zdravil. S 1. decembra 1926. stopi v veljavo nova uradna tarifa zdravil. Dražba javnih del in preskrbovanj® materijala za deželne ceste. Ob treh popoldan dne 3. decembra se bo vršila v uradu deželne uprave v Vidmu dražba za izvršitev in preskrbo .materijala za 31.500 m deželnih cest, in sicer za cesto, ki pelje od Zagrada skozi Gradiško do Gorice, dalje za cesto od Pod-gore do Pevmskega mosta ter za cesto od stare meje skozi Brazzano, Krmin, Ločnik do soškega mosta. Dražba trafike. Dne 2. decembra ob 10. uri dopoldne se bo vršila v eni izmed sob videmske finančne intendance dražba za trafiko v Gorici, ulica Cesare Sambroso 1. Izpred goriškega tribanala. O poteku razprave proti Josipu Bonu, ki je z revolverjem težko ranil dr. Smer-chinich-a, smo že poročali. V soboto se je razglasila razsodba, po kateri je dobil obtoženec enajst mesecev in deset dni ječe in mora plačati 600 lir globe. POROTNE RAZPRAVE V GORICI. Krvav dogodek na Ravni. Porotna razprava proti Ivanu Pisku, ki je obtožen, da je 21. septembra 1924. na Ravni (občina Banjšice) prizadjal z nožem Mariju Pascusi-ju in Atiliju Malnati rane, ki so imeli pri zadjem posledico, da je izgubil radi prisada levo roko, se nadaljuje. Po zaslišanju prič je govoril zastopnik Mrilnn efronb A lli\1nn4iin 17n . ■ V . l Z 1__•_ civilne stranke Malnatija. Vzdržal je krivdo obtoženca, osvetljujoč od vseh strani Državni pravdnik je govoril tudi v tem smislu in odločno zanikal, da bi bil storil obtoženec dejanje v samoobrambi. Do tega ga je dovedla edino le brutalno nagnenje k slabemu. Zaključujoč svoja izvajanja, je zahteval obsodbo-. Zastopnik obtoženca je zagovarjal tezo, da je ravnal njegov klijent v silobranu. Odgovoril je tudi na nadaljna izvajanja zastopnika civilne stranke in državnega pravdnika, zahtevajoč od porotnikov pravice v tem smislu, da zanikajo glavno vprašanje, ker je postal obtoženec žrtev posebne persekucije. Nato se je razprava preložila na drugi dan. Razsodba, ki se je razglasila drugi dan, je obsodila obtoženca Piska na štiri leta in dva meseca ječe, s popustom dveh let, na plačilo stroškov in pristojbin in na povračilo škode. Isti dan se je začela in končala razprava proti odsotnemu Ivanu Krapežu iz Tre-buše radi nedovrSenega umora. Leta 1922. je vrgel obtoženec svojega tekmeca v prepad. Po tem dejanju je izginil. V nenavzočnosti je bil obsojen na devet let ječe. Nikoli se ni posrečilo da bi se ga bilo izsledilo, čeprav se je večkrat doznalo, da je obiskal očetovo hišo. Ko so nekoč zvedeli karabinerji* da se obtoženec zopet nahaja doma, so previdno obkolili hišo, da jim nikakor ne bi mogel uiti. Ko je pa Krepefc opazil svoje zasledovalce, se je oborožil z avstrijsko puSko in je streljal kakor norec na karabinerje, ki so odgovarjali s streli. Ko niso karabinerji slišali iz hiše nobenega strela, so se približali hiši, v tem jo je pa Krapež popihal proti bližnjemu gozdu. Zasledovali so ga. Krapež se je ustavil, obrnil in streljal na naj-bližnjega karabinerja. To je ponovil, dokler ni izginil za debla v gozdu. Sodni dvor je bil sestavljen iz sodnikov: cav. uff. Terri kot predsednika, in iz vo-tantov cav. dr. Marassovicha in cav. dr. Caneve. Državni pravdnik je bil cav. uff. Dessy. Po zaslišanju karabinerjev in nekaterih domačinov je predlagal državni pravdnik, naj se obsodi obtoženec v odsotnosti na dvajset let ječe. Zagovornik je predlagal, naj se obtoženec oprosti, to pa radi pomanjkanja dokazov v podrejeni vrsti, naj se obsodi radi upora javnim organom, ker ni bil nobeden izmed njih ranjen. Sodni dvor je razsodil, da je obtoženec kriv neizvršenega umora in ga obsodil na dvajset let ječe. Radi orožja. Franc Culat, devet in dvajsetletni kovač, bivajoč v ulici Cappuccini pod št. 2. je bil zasačen, ko je na dvorišču čistil puške mannlicherice. Izjavil je, da je dobil orožje v neki kaverni Seveda je bil takoj aretiran in se bo moral zagovarjati, ker ni bil naznanil oblasti najdbe vojnega materijala, ki si ga je peotipostavne prilastil. BORZNA POROČILA Trst, 15. novembra 1926. Amsterdam 960—980, Belgija 330—340, Francija 80—81, London 116.75—117.75, New York 24.20—2435. Španija 360—370, Švica 460—470, Atene 29.50—31, Berlin 570 do 580, Bukarešt 13—14, Praga 71—72, Ogrska 0.0330—0.0340, Dunaj 335—345, Zagreb 42.50—43.25. Uradne cene zlata (13. XL) 467.22. Vojnoodškodninske obveznice 65.40. LISTNICA UREDNIŠTVA A. M. - Št. Peter: Pošljite nam Še drugo polovico članka. Sele tedaj se bomo mogli odločiti, ali objavimo ali ne. V. R. - Sv. Ladja: Dopis preoseben. Pošljite kaj splošnega. MALI OGLASI BERLITZ-SCH08Lvu F*bo F"2' pouk Ia i prevodi v vseh jezikih. (1518 V SVRHO ženitve želita znanja dva petindvajsetletna gospoda z gospodičnama enake starosti. Ponudbe pod «Resnoet> na upravnistvo. 1732 POSJEDI NA PRODAJU: Vinograd sa kućicom ob&ežan 2000 met, šume obsežne 430 i 3565 met. Volosko, Šuma obsežna 2300 meL Matulje. Sve blizu cesta, kuća I zgodno za gradilišta. Obavijesti kod Poeujilnicc Volosko. 1733 Vsakdose lahko nauči voziti avli il 80 Šola za spopolnitev. Tečaji od L 100.— naprej. Trs! — Corso GorlboMl ft 9, vratu 6. PiANINI s križan i mi strunami, trije pedali, moderator, največje jamstvo, se prodajo na obroke. Via Solitario 5t. 25/HI. 1731 GLV&OL Ker je v zadnjem Času papra Sevanje po tem izdelku močno narast!o, se je odločila Lekarna Castellanovich, Trst, Via dei Giuliani 42 prodajati ga v večjih steklenicah, tako da zadostuje za popolno ozdravljenje 6 steklenic. Cena steklenici je L 8.50. 1716 BABICA diplomirana, sprejema noseče. Madonni-na 10, II. " 1730 BABICA. avtorizirana, sprejema noseče. Govori sioveasko. Slavec« Via Giulia 29. Telefon 33-19, 1517 s podvlako (vel-blodja kola . . s pođvlako (velblod- ja koža . . . . Cooercocts Covercooti GtMlne Gabardlne DeŽnl M gumir.m Paletots dežni, double , Pedolake velbledja koža FISCHBEIN Via Murati 4 (tik Gledališča Eitelsior) L L L L L L L 220. 310. 250.-325.-95.-285.-85.- Med drugimi občinami smo dobili tudi mi gos p. poteštata, s katerim smo doslej popolnoma zadovoljni in se tu pa tam že pozna njegova roka. Toda de zelo veliko od njejra pričakujemo. Upamo, da se končno tudi te naše nađe izpolnijo, ako ne popolnoma, vsaj deloma. Najpotrebnejše so pač naše ceste ia poti, grlede katerih je gotovo vsaka gorska vasic* na boljšem. Že par let ne moremo več voziti po cesti proti Kobaridu, katero je So*a pretrgala pri Sv. Lovrencu. Sedal je pa zadnja poplava zasula cesto med Volarji in Gabrji, tako da imamo sedaj pretrgano cesto proti Tolminu. Druge pa sploh, ni, ker manjka most čez Sočo na državne cesto, kjer imamo sicer najmodernejše -sredstvo za prevoz t. j. žično vrv, po kateri plezajo ljudje dan na dan preko sedaj vedno narasti e Soče. V «Edinosti» od 2. t. m. je bil dopis iz naše občine. Dopisnik poudarja notrebo mostu čez Sočo ter občinskega doma, glede katerega pravi, da se je ta zadeva v bivšem starešinstva vlekla. To ne odgovarja resnici. V starešinski seji se je samo enkrat o tem sklepalo in sicer na predlog enega starešine iz Kamnega. Prišlo je do poimenskega glasovanja in je bilo navzočnih 14 starešin. Oddanih je bilo 14 glasov; za zidanje obč. doma na Komnem 6, za Smast 4 in za Libušnje 4. Večina je bila oddana za Kamno in od tega dalje se ni več v starešinstvu govorilo o tem! Sicer pa Kamenci si obč. doma prav malo želimo in nam je vseeno, ali se sploU zgradi. Na Kamnem je bil brezpotreben, ker imamo dovolj praznih prostorov, kjer v slučaju potrebe lahko namestimo obč. urad in še kaj po vrhu. Potrebno pa se mi zdi, da se obč. urad premesti bodisi kamorkoli, ker so sedanji prostori na Libušnjem odročni in sploh tozadevno neporabni, ker je celo poslopje v zelo slabem stanju. P O I> L I £ š T E K 1 JU LES VERNE: (162) 1 Skrivnostni otok Cir Smith in njegovi so se najprej povzpeli na gornji greben med olindami staje in Slapne reke, ki so jo prekoračili na najožjem mestu. Žica, ki je bila napeljana po tleh ali po nizkih drevesnih vejah, jih je vodila "-otovo k cilju. Inženir je domneval, da se bo žica končala na koncu doline, kjer bodo našli neznančevo pribežališče. Toda ni bilo tako. Morali so prelezti tudi bližnji jugozapadni odrastek ter stopati navzdol proti oni pusti strmini, ki se je končala v tisto pestro bazaltno razmeta-nino. Zdaj pa zdaj se je kdo izmed naseljencev pripognil, otipal žico in tako so ostali vselej v pravi smeri. Ni bilo dvoma, da vodi napeljava naravnost k morju. Tam, v kakšni duplini vulkanskega skalovja, je moralo biti tako dolgo in brezuspešno iskano skrivališče. Nebo je bilo v plamenu, bliskalo je neprestano. Večkrat je treščilo na vrh Franklinove gore in. bliski so prekriževali gosto kapo dima, da se je zdelo, kakor da gora sama ogenj bljuva. Nekaj minit pred enajsto so prišli naseljenci do visokega roba, odkoder so imeli razgled na zapadno stran oceana. Začel je pihati veter. Petsto čevljev pod. njimi se je pljuskot ubijal ob pečine. Cir Smith je izračunal, da znaša razdalja od staje do tu eno miljo in pol. Na tem mestu se je žica izgubila med divjim skalovjem in šla ob strmem pobočju po vijugasti stezi navzdol. Naseljenci so se podali naprej po stezi, dasi so bili v nevarnosti, da ne izpodne-sejo kakšno skalo in ne zlete v morje. Ta pot navzdol je bila torej silno nevarna, toda zdaj niso računali z nevarnostjo, že davno so izgubili samoobvladanje in nepremagljiva sila jih je vlekla dalje kakor privlačuje magnet železo nase. Tako so lezli brez pomisleka navzdol po oni stezi, ki bi se zdela celo o belem dnevu neprehodna. Kamenje jim je drčalo izpod nog in se je svetilo kakor razbeljeno železo, če so skakali preko razsvetljenih prog. Cir Smith je šel prvi dalje, Ayrton je zaključil vrsto. Včasih so morali korak za korakom stopati, včasih pa so zdrsnili po polzki poti hitreje naprej — tako ali tako, nadaljevali so pot. Končno je žica napravila oster ovinek in obvisela ob obrežnem skalovju, t. j. že v klečeh, ki jih je plima gotovo pokrila. Naseljenci so prišli do najnižjega dela ba-zaltne stene. Tam se je dvigal nizki greben vzporedno z obrežjem; po njem je bila napeljana žica, ki so ji naseljenci sledili. Komaj so napravili sto korakov po tem obrežnem nasipu in zopet so prišli k morju. . , Inženir je prijel žico; uveril se je, da se je napeljava nadaljevala v vodi. Njegovi tovariši so strmeč obstali poleg njega. Krik razočaranja in obupa se jim je iz vil iz prsi! Ali naj se vržejo v vodo in preiskujejo podvodno duplino? Bili so tako razburjeni, da je bilo pričakovati, da bodo tudi to poskusili. Toda inženirjeva opazka jih je zadržala. Cir Smith je peljal prijatelje do neke dupline in rekel: «Potrpljenje. Zdaj je plima; ko bo voda padla, bomo imeli odprto pot. — Toda kako morete misliti... je vprašal Pencroff. — On bi nas ne bil poklical, če bi ne bilo mogoče priti do njega!» Cir Smith je govoril s tako prepričevalnim glasom, da mu ni nihče ugovarjal. Njegova opazka je bila logično pravilna. Bilo je prav verjetno, da se bo ob nizki vodi pokazala kaka prehodna odprtina v obrežni steni. Zdaj so morali pač počakati nekaj ur. Molče so naseljenci zlezli v začasno zavetišče. Začelo je deževati in včasih so po bliskih razklani oblaki vlili cele potoke vode na zemljo. Treskanje groma je odmevalo ob skalovju, da je bila to-veličastna godba za ušesa naseljencev. Naseljenci so postajali vedno bolj nestrpni. Tisoč Čudovitih, nadnaravnih misli jim je sililo v možgane, tako da so si ustvarili nadčloveške predstave o'iskanem skrivnostnem bitju. Okrog polnoči je Cir Smith vzel v roke bakljo in stopil doli k bregu, da bi se uveril, kako visoka je voda. Že dve uri je padalo morje. O. G m Gospodinje ! Kdor dobro kupi....... ta prihrani. Z „O. O. pripiavlte tako pijačo, ki odgovarja vsem zahtevam. Rabite ta izdelekln prepričali se bodete o njegovih izbornih kakovostih: Moč — Lepa barva — Okus — Prihranek ! Zastopnik: B. Polesello, Gorica, Corso Vitt. Eai. 47, teL 237 te.A.-HEL_VETIA-VARSB 0 'O u > o >o 68 S o ns « e u o N O cu Velika manufakturna trgovina J H ANDREJ MAVRIC Via Carducci 3 GORICA Via Carducci 3 B i | i i i i S | Na drobno I ■MMHMHI ■Bil ■HI ■Sil umu Največja izbera moškega in ženskega sukna za obleke, hla-čevine, žameta, zefirja, perkala, prtenine, perila, brisač, zaves, posteljnih pregrinjal, odej volnenih in bouibažastih, volne in žime za žimnice ter vsakovrstno peije. Velika izbera izgotovljenih oblek za moške in dečke. Lastna krojačnica za ženske in moške. Sprejme vsako naročilo, ga izvrši točno in po zmernih cenah. Velika izbera kožuhovin. 1053 Na debelo I IV. «£X>INUST» V Trstu, dne 16. novembra 1926. MIREN. Dvoje nesreč. -Poročal sem, da se j« ob Vipavi porušil ^mesarju Kogoju Silviju hlev s prizidano klavnico. Omenil sem tudi, da je bila to posledica zadnjih povodnji. V petek opoldne se je pa tik mosta porušil zid kovač-nice, ki je last Alfonza Mozetiča. Tudi to je zakrivila voda, ki je spodkopala temelje tako, da se je zid zrušil naravnost v Vipavo. Lastnik trpi veliko škodo. Druge nesreče ni nobene. Vidi se, da-se bodo morala pregledati vsa poslopja tam v bližini, da se s pravočasnimi ukrepi onemogočijo hujše nesreče. V soboto zjutraj je prihajal na svojem kolesu pet in štirideset letni zidar Anton Pu j a iz Moše proti Mirnu. Zaposlen je bil namreč pri popravi naše cerkve. Na poti med goriškim pokopališčem in vojaškim letališčem je zadel vanj od zadaj kuksusen .avto, prihajajoč iz Gorice. Udarec je bil tako močan, da je bilo na mah polomljeno kolo, a tudi zidar, ki je padel na tla, je dobil zelo težke poškodbe posebno na glavi. Težko ranjenega so prepeljali v goriško bolnišnico in malo upanja je, da okreva. Mož ima ženo in šestero nepreskrbljenih otrok. VOLČE širjenje državne ceste. Cesto iz naše vasi do križišča pri Pršetu širijo. Posestnikom so vzeli pri tem precej sveta. Morali so se udati, ker je to delo priznano kot javno koristno. Odškodnina za ta svet je bolj revna. Pa to se že vse poravnalo. Se vedno pa vlada nesporazum glede načina dol)oda in dovoza k zemljištem na gornji in dolnji strani. Način, predlagan od cestnega urada, bi preveč oškodoval posestnike. Prosimo našega novega načelnika, da se zavzame v tej zadevi za koristi svojih občinarjev. ŠT. VIŠKA GORA Dopisniku iz Dolenje Tribuše, ki se v «Edinosti« z dne 9. t. m. huduje na občinskega načelnika, češ, da je on kriv človeških žrtev in zakasnelosti pri napravi mosta črez Idrijco, sledeče: Dekle ni utonilo radi slabo napravljene brvi, ampak iz neprevidnosti, kot je znano vsem in gotovo Judi gospodu dopisniku. Tudi ni obč. načelnik kriv, da še sedaj ni napravljena brv, kot v Stopniku in drugje, kajti on se je takoj po poplavi podal na lice mesta in dal ukaz, da se nemudoma prične z delom, kar bi se bilo tudi zgodilo ako bi bil ljudstvu zadostoval enostaven prehod za same pešce. Ker pa se namerava napraviti most, ki bo zadostoval za vse potrebe, gre delo bolj počali naprej, čemur pa je največ krivo slabo vreme, ki ovira napredovanje. Ves potreben materijal, vrvi, cement, les in drugo je že precej časa na mestu. J. P. ZALOŽNIK. Strindberg opisuje v svojem romanu «lideča soba» založnika Smitha, ki je zhal »napraviti« v dvanajstih mesecih pisatelja, če tudi iz še tako slabe tvarine. «Njegova metoda je bila znana, toda nihče se je ni upal uporabiti, zakaj zato je biia potrebna neizmerna mnrv/ina nesramnosti. Pisatelj, ki ga je on vzel v roke, je bil lahko prepričan, da postane slaven; zato so Smitha slabi pisatelji kar oblegali. Za primero, kako neprekosljiv je bil in kako je dvignil človeka kljub kritiki in občinstvu na piedestal, so pripovedovali sledeče: Mlad človek, ki še nikoli ni ničesar napisal, je zmašil skupaj slab roman in ga nesel Smithu. Temu je slučajno ugajalo prvo poglavje — naprej nikoli ni bral — in je sklenil, da osreči svet z novim pisateljem Knjiga je izšla. Na zadnji strani platnic je bilo natisnjeno: Kri in meč. Roman, Spisal Gustav Sjoholm. Ta umotvor mladega in mnogoobetajočega pisatelja, čigar ime je v najširših krogih že davnaj poznano i. t. d. Ostro risani značaji, jasnost in krepkost i. t. d. Našemu, romane čitajo-čemu občinstvu to knjigo toplo priporočamo! — Knjiga je izšla dne 3. aprila. Dne 4. aprila je priobčil zelo .razširjen list stolnega mesta «Rjava avbica», pri katerem je imel Smith petdeset akcij, kritiko. Ta kritika je končala z besedami: «Gustav Sjoholm si je napravil slavno ime; ni treba, da mu ga mi šele damo; in mi priporočamo to delo ne samo romane čitajočemu, ampak tudi romane pišočemu občinstvu.» Dne 5. aprila so prinesli vsi mestni listi oznanilo o izišli knjigi in v oznanilu sledeči izvleček: «Gustav Sjoholm si je napravil slavno ime; ni treba, da mu ga mi šele damo.» (Rjava avbica.) «Istega večera je izšla kritika v «Nepodkupljivem», ki je pa nihče ni bral. Tu je bila-knjiga označena kot vzorec zanikrne literature, kritik je prisegel, da Gustav Sjoholm sploh ni nobeno ime. Ker pa «Nepodkupljivega» niso brali, niso slišali opozicije. Ostali listi glavnega mesta, ki niso hoteli zaostajati v svoji sodbi za vodilno in častivredno «Rja-vo avbico» in se nasproti Smithu tega tudi niso upali, so bili zelo mili, toda nič več. Bili so mnenja, da si lahko Gustav Sjoholm s pridnim delom v bodočnosti napravi slavno ime. Nekaj dni je bilo vse tiho, toda v vseh listih, .v «Nepodkuplji-vim» z debelimi črkami so kričali oglasi: «Gust. Sjoholm si je napravil slavno ime.» Nato je izšel v «...skem Glasniku« dopis, ki je očital listom glavn. mesta ostrost nasproti mlademu pisatelju. Vročekrvni dopisnik je končal: ccGustav Sjoholm je naravnost ge nij, kljub ugovoru starokopitnih plevnih glav.» Naslednji dan je zopet stal v vseh časopisih oglas in vpil: «Gustav Sjohoim si je napravil slavno ime« itd. (Rjava avbica.) «Gustav Sjoholm je naravnost genij« itd. u.ski glasnik:) Naslednja številka revije «Naša dežela«, ki jo je izdajal Smith, je imela na ovitku sledeči oglas: «Z radostjo naznanjamo našim mnogoštevilnim čitateljem veselo vest, da nam je naš odlični pisatelj Gustav Sjohelm obljubil originalno novelo za prihodnjo številko«... itd. Nato je izšel oglas v listih! O Božiču je izšel slednjič koledar «NaŠe ljudstvo«. Od pisateljev so bili imenovani na platnicah: Orovar Odd, Tališ Qualis, Gustav Sjoholm in drugi. Dejstvo je bilo: Gustav Sjoholm je bil že v osmem mesecu slaven. In občinstvo, no, občinstvo pač nič ne more zato; ono ga more pač vzeti. Ono ne more stopiti v knjigarno in si ogledati knjigo, ne da bi jo prej bralo; niti enega kosa časopisa ni vzelo v roko, da bi ne ugledalo oglas knjige; vsepovsod so naleteli na to, na kos ■oaoir.La natiskano ime: cosdć so ksl dobile v tržno košaro, dekle so ga prinesle iz trgovine'domov, hlapei so ga pometli a ceste, gospodje so ga nosili v žepih svoje spalne suknje.» F. B. VRTOJBA. Naši prejšnji občinski očetje so v svoji modrosti dali napraviti v zvoniku nove cerkve za drag novec vse potrebno, da bomo imeli dobro uro, ki bo kazala na vse strani in dobro bila. Pa glej spaka! Ura, ki gleda .proti polju, stoji že mesece. Pravijo, da počiva. Zvonovi so že več mesecev na mestu, ali ura ne bije še. — Ne zahtevamo, da se ta reč uredi danes ali jutri, le lahko opominjamo tiste, ki nosijo odgovornost, da začnejo vsaj misliti na odpomoč. — Pa še ena mi leži na duši! Ta naša elektrika! Napeljal sem jo v svoje prostore že pred meseci. Ali vrag, enkrat gori, drugič pa ne. Javne svetilke delajo prav take škandale! Ali bi se ne dal napraviti tudi tukaj malo večji red? Saj ne hitro, a za Božič pa bi bil že časi M. SPODNJA IDRIJA Smrtna nezgoda. - Posledica oktobrskih povodnji Kakor znano, je voda zadnjih povodnji odnesla most črez Idrijco v Sp. Idriji. Kmalu nato, ko so vode odtekle, so začeli postavljati malo niže od prejšnjega mostu stebrovje za postavitev novega, zasilnega mosta, katero stebrovje pa je bilo malo potem tudi odneseno. Za pešce pa so naredili prav na mestu odnesenega mostu žično brv, ki je vezala oba bregova ter posreduje ves osebni promet, ki ga je tu, radi mnogih, v. idrijskem rudniku zaposlenih moških, precej. Ko je voda odnašala prvi most, je z njim odnesla tudi zidov je in kos zemlje, tako da je hiša rudarja Lampeta stala skoraj tik ob strugi reke, čeravno je bilo prej od nje zelo oddaljena. Za dohod na cesto ter k trgovini podružnice obč. konsumn. društva so položili po od mosta preostalem tramov j u deske. Zadnji Čas pa so začeli znova popravljati most in so deske odstranili Ljudje so morali radi tega skakati od trama do trama, med katerimi je bilo vedno prostora za eno osebo, ki bi zamogla zginiti skozi te razpoke v deročo vodo reke. Na žalost se je to zgodilo v resnici. V torek dne 9. t. m. se je napotila žena omenjenega rudarja v trgovino, da nakupi za kosilo potrebnih stvari. Ker je trgovina blizu, onkraj ceste, se za to pot ni nič po-sebno napravila in niti pripravila. Nič hudega sluteč je šla z nakupljenim blagom domov. Ko pa skače po onih tramovih, ji nenadoma iz po drsne, zakrili z rokami, ljudje so slišali še obupen krik in žena je bila v valovih. Še je kričala ter tako opozorila ljudi nase, potem pa jo je deroča voda odnesla in videli so, da se je žena z velikim pogumom potapljajočega se človeka otepala valovja. Blizu tam stoječi moški so nemudoma stekli ob bregu navzdol, si poskrbeli drogove in vrvi, ženske so zagnale velik krik in otroci so v hipu alarmirali celo vas, toda bilo je prepozno. Videli so še mnogo niže na vodi plavajoča krila, a rešiti uboge ženske niso mogli. Hladni valovi so pokopali možu ženo in otrokom mater. Razne zanimivosti Timeritura planetov Znanstveniki se že mnogo let pričkajo med sabo radi vprašanja, kakšna je temperatura na planetih. Zagovarjajo ali pobijajo na stotine teorij in dobljene temperaturne številke, ki jih podajajo, obsegajo dolg toplomer od enega konca do drugega. Vprašanje pa ostaja nerešeno do današnjih dni. Za izmerjenje toplote različnih planetov je treba imeti izredno občutljive priprave,- ki morejo sploh tako neznatno toploto občutiti. Od tu do izmerjenja dobljene toplote ali temperature je še težavna pot. Na temelju poznanih zakonov iz fizike ni naposled tako težko izračuniti teoretično toploto, kajti znanstvenikom je že znano, koliko toplote more dobiti poedin planet od solnca, toda tako dobljene številke jih ne morejo zadovoljiti, če želijo natančnega izmerjenja, ki je pa težavno že radi tega, ker morajo v tem slučaju poznati tvarino, ki sestavlja površje planetov ter v koliki meri ovira planetno ozračje toploto, ki prihaja od solnca. Da pridejo vprašanju v okom, so znanstveniki zgradili poseben toplomer, ki je tako občutljiv, da občuti toploto goreče sveče, oddaljene skoro sto kilometrov, če so le njeni toplotni žarki obrnjeni proti njemu. Najslabotnejša toplota, katero ta aparat občuti, je tako neznatna, da bi morala pada ti na en gram vode celih šeststo milijonov iet preden bi jo izpremenila iz ledu v vrelo. Toplota, ki prihaja od planetov na našo zemljo in je sicer nihče ne občuti, je vendarle močnejša. Ko doseže solnčna toplota planet, jo slednji nekaj popije vase, nekaj jo pa takoj odbije od sebe. Kot planetno toploto pa štejemo pozneje le tiso, katero je planet popil vase. Toda odbijana toplota prihaja od planeta proti nam skupno s tisto, ki jo je planet najprej popil in pozneje izžareval. Kako bomo zdaj obe toploti ločili? K sreči se to da izvršiti. Združeno toploto pošljejo znanstveniki skozi tenkostensko celico vode, a skozi to ne prideta obe toploti nego le odbojna, ki je sama le nekoliko oslabljena; vsa planetna toplota pa ostane pridržana v vodi. Zdaj je mogoče izmeriti vsako toploto zase. Toda s tem še ni vse končano. Potrebno je vedeti še, koliko ene in druge toplote je naše ozračje popilo tedaj, ko sta prihajali skozi njega proti zemlji.Tu pridejo na pomoč računi. Ti pa zopet niso povsem neovrglji-vi, ker so odvisni od dotičnega dela planeta, ki je ono toploto izžareval. Tako je mogoče, da vsako računanje pokaže drugačno planetno temperaturo. Koncem vsega so znanstveniki prisiljeni ugibati povprečno toploto planeta, kar pomenja, da dobljene številke niso neovrgljivo natančne, dasi brezdvomno niso daleč od prave resnice. Mars je planet, o katerem smo slišali in čitali še največ. Raziskovalci mu pripisujejo temperaturo, ki sega od štiridesetih stopinj Celzija pod ničlo do dvajsetih stopinj nad ničlo. Na ravniku so našli, da znaša najvišja temperatura izžarevajoče plasti nekaj stopinj pod lediščem; ker pa sklepajo, da ozračje ovira uhajanje toplo- te, je gotovo res, da je temperatura površja višja. Velike bele površine na obeh tečajih Marsa se v nekem času krčijo. To potrjuje domnevo, da presega temperatura ničlo, kajti mnenje je, da so bele površine ledene in snežene planjave, ki se v toplih letnih časih krčijo radi talečega se snega in ledu; sneg in led pa se ne topita, če temperatura ni višja od ničle (ledišča). Vsekakor je pa gotovo, da je zrak na Marsu mnogo redkejši kot zrak na površju naše zemlje; skratka, na najvišjih zemeljskih gorah ni zrak tako redek kot je na Marsu v predjutranjih urah, ko je mraz najhujši, od sedemdeset do osemdeset stopinj pod ničlo. Marsova pot okoli solnca je tudi mnogo bolj ekscentrična nego je pot naše zemlje, zato se tudi Marsove razdalje od solnca bolj razlikujejo med seboj nego one naše zemlje. Zato je pa tedaj, ko je Mars najbolj oddaljen od solnca, zelo dvomljivo, da se temperatura dvigne nad ledišče. Planet Venera je pa za astronome prava uganka. Njeno ozračje pač ni tako gosto kot na naši zemlji, navzlic temu jo pa gosti oblaki tako neprodirno zakrivajo, da ni mogel do danes še nihče izračuniti, koliko Časa potrebuje, da se enkrat zasuče okoli svoje osi. Tako daleč narazen so si astronomi v tem vprašanju, da nekateri zatrjujejo, da se Venera zasuče okoli svoje osi vsakih triindvajset ur in je tako v tem gibanju podobna zemlji, nasprotno pa trdijo drugi, da potrebuje za svoj okret celih dvesto sedeminšestdeset dni, radi česar ima obrnjeno proti solncu vedno le eno stran, podobno kakor pri luni, ki nam kaže vedno le eno lice. Ako se Venera suče okoli svoje osi s približno hitrostjo naše zemlje, to je, da napravi en obrat, kakor rečeno, v triindvajsetih urah, je jasno, da ni tako močno ogrevana kakor bi bila, če bi imela nam vidno stran neprestano izpostavljeno solnčnim žarkom. To vprašanje bi se dalo potemtakem z lahkoto rešiti s tem, da bi izmerili njeno radiacijsko, to je izžareva-jočo toploto. Ce bi ta bila nepričakovano visoka, bi v tem našli potrdilo, da je ena njena polovica ogrevana od- sonca neprestano, druga, nevidna, pa nikoli; in ako bi to bilo res, bi obveljala tudi hipoteza, da potrebuje 277 dni, da se enkrat obrne okoli svoje osi. Na nesrečo je pa merjenje njene toplote tako težavno, da je nemogoča priti do ugotovljenih zaključkov. Radi tega po-' skušajo astronomi eeio, da bi izmerili temperaturo od solnca nerazsvetljenega dela Veoore. Ako bi se ta pokazal prilično topel, tedaj ki sklepali, da je v gostih presledkih tudi on izpostavljen solncu, kar bi dokazovalo, da se Venera suče okoli svoje osi približno tako hitro kot naša zemlja; ako bi pa bil nerazsvetljeni del zelo mrzel, bi obveljala nasprotna domneva. Vse drugačen slučaj je pri luni. Na slednji ni zraka niti vode, da bi toploto oniilje-vala in zadrževala, in zato je lunino povr- de vojakov. Sedaj ni več v modi, da bi se nazivali «tovariš«, a v službi je najstrožja disciplina. Rudeča armada se rekrutira večinoma iz kmetskega prebivalstva. Častniki istotako niso delavci. Večina jih je iz srednjih slojev, sinovi bogatih trgovcev, učiteljev in uradnikov. Mi smo mnenja, da bo v slučaju kmetskega upora, ki je mogoč, stala armada na strani ljudstva, medtem ko bi v slučaju upora delavstva gotovo pomagala vladi. Bonapartizem je pri nas izključen. Dejanski gospodar airmade je polkovnik generalnega štaba Sergej Kamen j ev, strašno hladen človek, strog in živ, kakor ga je orisal pokojni Brusilov. Na vprašanja, ali se opaža protižidovski duh, je odgovoril general, da se opaža antisemitizem tudi v komunističnih krogih, ki ga ne morejo za- neprestano dvigala in spuščala nižje, a ker je bilo najino prizadevanje zaman, sva se končno morala zadovoljiti s tem, da sva ravnala smer poleta. Toda kmalu je postal položaj nevzdržljiv; skušala sva se spustiti kolikor mogoča nizko, a vedno z istim uspehom. V nižini je bila megla še najbolj gosta. Nenadoma sva razločila skozi megleni zastor migi janje lučic neke vasi. Te lučice so nam nudile možnost, da do-ženeva, kje se nahajava, zato sva začela krožiti nad njimi. Okoli 1. ure po polnoči je bil najin položaj postal zelo kritičen, zato sva sklenila, da prista- marje na poti proti svetemu mestu, povsod preže nevarnosti in bolezni in srečen se smatra oni, ki zamore zatisniti svoje oči ob pogledu na Meko. Letos prihaja v Meko izredno veliko število mohamedancev. Francoska vlada je prepovedala romarjem, da bi hodili skozi deželo, ki jo upravlja, to pa radi kug, ki bi jih lahko zanesli vračajoči se romarji. Kakor znano, mora vsak Moharnedanec vsa) enkrat v življenju obiskati Meko in prav v tem času (novembru) je dotok romarjev največji. Število živine na čehoslovaškem Po štetju, ki se je izvršilo 31. decembra 1925, je bilo na Čehoslovaškem živine: g»veje živine prašičev konj ^ovac koz oslov mezg bivolov kuncev perutnine 4 i:- šje tekom njenega dneva izpostavljeno njih ^ kiIometrov do mesta Meke peš. solnčni vročini neprestano; zato pa doseže Lakota žeja in trudnost spremljajo ro-njena temperatura ob viškn celo 115 do lZO stopinj Celzija nad ničlo. Ko pa nastopi lunina noč, ki traja kakor vemo dva tedna, izžari kaj kmalu nabrano toploto in temperatura pada in pada ter se bliža absolutni ničli. Nimamo nikakih pripomočkov, s katerimi bi izmerili mraz na luni; sklepamo pa, da ko je mraz najhujši, dosega najbrž od 150 do 200 stopinj Celzija pod ničlo. Saturn in Jupiter sta naslednja planeta, ki nas zanimata. Računi, kakor so nezadostni, so vendar ovrgli prejšnje trditve o razbeljenem planetu. Kažejo namreč, da je njuna toplota le za spoznanje višja nego bi bila, če bi vso prejemal« - od solnca. Vkljub temu pa znaša temperatura okoli sto stopinj pod ^turn je nekoliko toplejši od Jupii. v.. -a ta dva planeta najbrž nimata niti trde skorje in ta domneva izhaja iz dejstva, da sta oba zelo lahka. Saturn je tako lahek, da bi plaval na vodi, in Jupiter je le malenkostno težji. Oba planeta sta neprestano zakri-vaaa z nekakimi pasovi, ki so od rumene do rjave barve. Iz česa so ti pasovi, ne vemo še, kaj lahko je pa mogoče, da so sneg zmrzlih plinov, kakršen je na primer ogljikov dvokis. Uranija in Neptuna niso še merili, najbrž se pa ne razlikujeta mnogo od poslednjih dveh planetov. Istotak je zanemarjen Merkur, ki je solncu najbližji. Domnevajo, da ima vedno eno stran obrnjeno proti soln cu, drugo pa nikoli Ce je to res, tedaj znaša temperatura na ogrevanem licu kakih pet do šeststo stopinj Celzija nad ničlo. Ker je pa to toplota, pri kateri je mnogo tvarin, vštevši tudi nekatere kovine, v raztopljenem stanju, bi bilo gotovo brezplodno, če bi ugibali, kakšne razmere so tam. Bo zanimivo, če se bo komu posrečilo izmeriti njegovo toploto. Znanstveniki se bodo trudili še nadalje, da izboljšajo načine in sredstva, da izmerijo z njimi toploto natančneje, in ako bode srečni, nam bo dano še kaj vedeti o naših najbližjih nebesnih sosedih, ki z nami vred plešejo okoli skupnega jedra — solnca. F. M. neva. Spustila sva na tla svetilno ^muiusucnm Krogm, ki ga i« mux«ju bombo, a tedaj sva dognala, da se no tajiti, ker pišejo o njem stalno tudi pol- .. . uradni listi Pred kratkim je posvetil temu moreva spustiti na zemljo, kajti pod vprašanju daljši članek tudi sam komisar narodne prosvete. Ne marajo za radio. V kraju Elisabeth (sev. amer. država Newjersey) je zletela te dneve tamošnja radiopostaja v zrak. Pred kratkim je došlo na to postajo telefonsko poročilo, da se bo zgodila velika nesreča, ako bo pošiljala radiopostaja še nadalje točne popise zločinov in druga policijska poročila v svet. Iz tega se vidi, da so postajo pognali v zrak zločinci sami, ki jim ni bilo všeč, da so se njihovi zločini v najkrajšem času zvedeli po svetu. V Inki m oh ame danskih romarjev. Djeddah se imenuje majhna luka v Rdečem morju, ki je večji del leta popolnoma zapuščena. Ob tem času pa postane za nekaj tednov središče najživahnejšega prometa, kajti vsi romarji se sedaj v njem shajajo, da nastopijo od tu težavno pot skozi arabsko puščavo proti svetemu mestu Meki. V tem času imajo trgovci in gostilničarji najboljšo žetev. Djeddah kakor tudi Jambo, luka za mesto Medino, kjer je pokopan Mohamed, ležita ob skrajnem robu pustinje. Samo kamenje, nobenega drevesa, nobene sence. Solnce naravnost žge z neba. Najdragocenejša stvar v teh krajih je voda. Ker pa ni izvirkov ne stalne vode, se nabira v vodnjake deževnica, skrbno jo domačini hranijo in jo v tem Času, ko traja dotok romarjev v Meko, prodajajo za neverjetne vsote. Mohame-danci, ki pridejo v Djedadh, se ne morejo ubraniti izžemanja in sprejemajo to kot usodo, «kismet». Domačini izkoristijo vsak kot, vsako luknjo in jo oddajo v najem za visoko najemnino. Romarji vzamejo navadno vse svoje dragocenosti na pot in večino teh dragocenosti puste v Djeddahu. Večkrat se zigodi, da nadaljujejo od tu svojo pot proti Meki mnogi brez sredstev, ki so jih bili že uporabili. Železnica iz Damaska vodi le do Medine, da morajo na ta način vsi romarji, pa hodijo ubogi ali bogati, napraviti zad- nama se je razprostiral neskonč* u gozd, v katerem je bila edina ravnina majhen ribnik. Še dve dolgi uri sva križarila nad lučicami, ki s o bile za naju to, kar je za potapljaj očega pla-vača deska- K ončno se je začel svetlikati dan in tedaj sva. dognala, da nahajava med uralskimi hribi. Det nisva ustavila nad lučicami vasice, M bila trčila z letalom v pobočje hriba in se razbila«. Kako je končal polet, je znano. Letalca sta pristala v bližini Jekaterino-slava, v par dneh sta popravila letale in sta hotela nadaljevati polet. Ko s:.i se dvignila v zrak, se je pa letalo zapletlo v vejevje dveh dreves, se prevrnilo in razbilo. Letalca sta zadobila razne poškodbe in sta bila prepeljana v bolnišnico v Sveilovsk, kjer sta se par tednov zdravila. Pred par dnevi si a se po dramatičnem poletu vrnila v Pariz, kjer sta bila sprejeta z velikim! slavnostmi. Noblovo darilo. Švedska akademija je pred par dnevi •podelila Noblovo darilo za književnost, ki bi se bilo moralo podeliti že lansko lete angleškemu pisatelju Georges-u Bernardu Sha\v-u. Darilo za 1920, se bo komaj lrnj. > leto podelilo. Darilo-znaša 118.000 švedskih kron. Zadnje darilo za književnost je bil odnesel poljski pisatelj Rcymont za svoj roman «Kmetje». Reymont je pred kratkim umrl. Bernard Shaw je prvi angleški pisatelj, ki se je odlikoval z Noblovo nagrado, in sicer jo je dobil za »Sveto Ivano«, .igro, ki se uprizarja po vseh odrih v Ev ropi in Ameriki. Pred tedni je obhajal pisatelj Shaw svoj sedemdeseti rojstni dan Predito prodate ] KRONE, GOLS>!NSRJS i ZLATO in SISEBK© obiščite zlatarno STE^MIN Via M*ztv3U uradujft v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, 1. nadst. RUSKI GENEBAL O BUDEĆI VOJSKI. Berlinski ruski emigrantski list «Rul» je objavil v eni svojih zadnjih številk zanimiv razgovor z nekim bivšim carskim generalom, ki je sedaj general rodeče armade. General, ki je prišel pred kratkim v Berlin, je rekel uredniku omenjenega lista med drugim: . «Vprašajte me, zakaj nisem zbežal iz Ku-sije in zakaj ne zbežim sedaj. Na to vpra-/jtako sva letela v neprodirni temi. šanje odgovarjam, da so ruski častniki, ki I Da ^ netoliko razgledala, sva se so ostali v Rusiji, ostali zato, da ustvarijo . od rudeče armade političen in vojaški stroj, kajti danes— v dobi oboroženega miru — ne more obstojati nobena država brez armade. To je bilo naše temeljno stališče, po katerem smo se ravnali. V ideološkem pogledu smo delali za veličino Rusije istotako kakor vodje bele armade, toda šli smo po različnih poteh, a zasledovali smo isti cilj: Vendar pa boste razumeli, da je meni težko govoriti o tem. Glede razpoloženja v rudeči araaadi je rekel general, da se sedaj širi huliganstvo (pobalinstvo) po celi Rusiji, a armado to zlo da ni zajelo. Posamezni slučaji se ne morejo raztegniti na celo armado. Pri kras-noarmejcih samih ni bilo do sedaj nobenega slučaja. Glavna stvar je psihološki prelom v masi vojakov. Danes vojak ne vidi več v častniku svojega tlačitelja, temveč ga uboga voljno, izvršuje njegove ukaze. V sili smo stali eden poleg drugega — častniki in vojaki. Seveda smo se častniki odrekli svorih tradicionalnih predsodkov gle- Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI račun i? vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tekoči raču/i in jto obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolaga varnastns celica (safa) Uradne are za stranke o J 37* da 13 Id od 16 do 18 Ob nedeljah Je urad zaprt. Štev. telet. 25-67. ' 986 jjfielšl slov, denarni zavod [ lnssrirnlte o „Edinosti" TISKARNA ,EDIN0ST'v TRSTU -*---- ...............................»milimi......—......................, j IzvrSuJe vsa tiskarska dela v najmodernejem stilu kakor i I tudi v večbarvnem tisku^Razpotaga z najmodernejimi stroji, : | črkami, Lynotype, etereofrptjo ter rotacijskim strojem, j | Vsa naročila »o Izvržujejo točno In po zmernih cenah, t