PoSlnftia pMtu t gotovini
Leto XX., št. 303
Ljubljana, torek jo. decembra 1941'XX
Cena cent. 70
Upravmštvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 - Telefon St 31-22, 31-23, 31-24
Lnseratm oddelek: Ljubljana Puccinijeva ulica 5 - Telefon 31-25, 31-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42 Računi pn poŠt. ček zavodu: LJubljana St. 17 749
IZKUIUC.NO iASlOPSTVO za oglase iz Kr Italije id inozemstva ima
Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L. 12.— za inozemstvo pa L 22.80
Uredništvo. Ljubljana. Puccinijeva ulica Stev 6, telefoD 31-22. 3J-23. 31-24
Rokopisi se ne vračajo
CONCESSiONARlA ESCLUSIVA per la pubblicita dl proventenza italiana ed estera:
Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano
Angleški poraz pri Agedabiji
58 angleških tankov In mnogo drugih oklopnih avtomobilov uničenih
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 29. decembra naslednje vojno poročilo St. 575:
Sovražnik je z znatnimi oklopnimi silami poskuša! obkroževalno akcijo v pokrajini Agedabije, bil pa je z našim ognjem £n s protinapadi v bok, ki so jih izvršile italijanske in nemške mehanizirane divizije, takoj ustavljen in hudo poražen. 58 angleških tankov in veliko število oklopnih avtomobilov in motoriziranih vozil je bilo uničenih in deloma zajetih.
Na bojišču pri Solumu in Baidiji ni nič posebnega.
V ponovnih akcijah nemških letalsk'h
sil na Malto so bila sestreljena tri sovražna letala.
Nemški lovci so dosegli angleški trimo-torni bombnik, ki je skušal poleteti nad Itatanijo, in ga prisilili, da je pristal me i krajema Noto in Rozollni. Zajeta je bila posadka 6 mož.
V vzhodnem Sredozemlju so naša torpedna letala napadla sovražni pomossKi oddelek in zadela težko križarko in dve lažji ladji. Izmed lovcev v spremstvu konvoja sta bila v bitkah v zraku sestreljena dva Uurtissa, eno naše letalo pa se ni vrnilo. Tri druga letala, ki so bila močno zadeta, so dosegla naša oporišča.
ško volno poročilo
Pred Petrogradom je kila poškodovana sovjetska bopa laJfa, v preliv« pri Kerču pa je bila potopljena ena prevozna ladja, šest večjih in več manjših pa poškodovanih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 29. dec. Vihovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročlo:
Na vzhodni fionti se nadaljujejo obrambni boji l nezmanjšano srditostjo. Pred Petrogradom je težko topništvo vojske zadelo petkrat neko sovjetsko bojno ladjo.
Pri ponovnih letalskih napadih na premikanja sovražnikovih čet in ladij v prelivu pri Kerču je bila potopljena ena prevozna ladja, 6 nadaljnjih prevoznih ladij kakor tudi mnogoštevilne manjše pa poškodovanih.
V severni Afriki je sovražnik podvzel napade proti nemsKo-italijanskim postojankam na področju pri Agedabiji. V uspešnih protinapadih je bilo uničenih 58 angleških okiopnih bojnih voz kakor tudi večje število oklopnih izvidniških voz ter motornih vozil. V Cirenaiki so bila bombardirana letališča in zbirališča sovražnikovih čet.
JVa morja severno od Tobruka so nemška bojna letala večkrat začela neki angleški rušiJec ln trgovsko lar5jo v konvoju.
Nemška podmornica je napadla v višini
pri Marsa Matruhu vojaški konvoj, potopila dve angleški transportni ladji s približno 9000 br. reg. tonami ter poškodovala nadaljnjo ladjo s torpednim zadetkom
Nemška bojna letala so podnevi in ponoči napadala z dobrim učinkom angleška letališča in pristaniške naprave na otok« Malti.
Angleški bombniki so napadli v noči n« 29. decembra kraje v zapadni Nemčiji tei na severnonemškem obalnem področju. Civilno prebivalstvo je imelo zlasti v Emdeiiu izgube, mrtve in ranjene. Devet napadajo-čih angleških bombnikov je bilo sestreljenih. Nadaljnje angleško letalo je bilo sestreljeno pri poizkusu, da bi prodrlo podnevi nad zasedeno ozemlje.
V obrambnih bojih se je posebno odlikoval v zadnjih dneh nadporočnik Mugge kol poveljnik pehotnega bataljona. Z zelo slabotnimi silami svojega bataljonskega štaba je odbil s protinapadom na lastno pobude vdrlega sovražnika, ki je bil mnogo v premoči, zavzel po sovražniku zasedeno naselbino in jo obdržal kljub nadaljnjim močnim napadom. Vodja je nadporočnlku Miiggeju podelil viteški križec k železnemu križu.
Uspeh italijanskega ekspedicijskega zbora
IlaSpsske čete niso le odbile močnih sovjetskih napadov, ampak so celo v protinapadu osvojile več sovjetskih postojank
Z vzhodnega bojišča, 29. dec. s. Silna bitka, ki se je pričela na božični dan z množestvenimi napaii sovjetskih sil na postojanke italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji, se je končala po treh dneh neprestanih in srditih borb s hudim porazom sovražnika. Sovjetske čete so se že več tednov pripravljale za to ofenzivo, ki je propadla, čeprav so angažirali v njej sveže sile. Sovjetsko vrhovno poveljništvo je določilo za to ofenzivo kar štiri pehotne in eno konjeniško d:vizijo. Ta ogromna sila naj bi pregazila italijanski ekspedicijski zbor in zavezniške čete, toda skrbno pripravljeni načrt se je popolnoma izjalovil ob takojšnji in hudi reakciji italijanskih čet.
Operacije so v bistvu potekale takole: Ob zori božičnega dne so veliki oddelki sovražne pehote, ki so jih ščitili eskadroni konjenice in odielki tankov, napadli postojanke italijanske brze divizije. Sredi snežnega viharja so bersaljeri in Čine srajce sprejeli borbo, čeprav je bil sovražnik v ogromni premoči. Naslednjega dne je 3. brza divizija ob sodelovanju nemških oddelkov prešla v protinapad na vsej črti, v sosednem odseku pa so prav tako napadle sovražnika druge italijanske čete. Sovražnik se je moral umakniti na svoje izhodišče. Sovražni odlelki so se umaknili v neredu in uničene so bile vse njegove čete, ki jim je uspelo prodreti med italijanske postojanke. Protinapad ekspedicijskega zbora pa se ni omejil le na to, marveč se je nadaljeval še vso soboto. Italijanske čete so zavzele več novih postojank, ki jih je sovražnik trdovratno branil. Na bojišču je obležalo mnogo ruskih vojakov in oficirjev. Sovražnik je izgubil nad 2.000 mož. Poleg tega je bilo nad tisoč sovjetskih vojakov in ofeirjev ujetih. Vojni plen je ogromen. Zaplenjenih je bilo na stotine topov, strojnic in avtomatskih pušk. Prav to je bil najzgovornejši dokaz, kako hud je bil ta sovražni poraz.
Berl;n, 29. dec. s. V južnem odseku vzholnega bojišča so borbe v prvih dneh po Eož ču povsem oživele. Dne 27. decembra je prišlo do hudih topniških obstreljevanj in so nemške čete prešle v protinapade. Nekaj oddelkom je uspelo ujeti 700 sovjetskih vojakov in oficirjev ter zapleniti 24 topov in 5 tankov. Mnogo drugih vojnih potrebščin je bilo uničenih ali pa poškodovanih. V veliki meri so pri tem sodelovale italijanske in slovaške čete. Italijanski oddelki so s podporo nemških čet izvedli močan protinapad ter so pregnali sovražn ka z njegovih postojank. Druge italijanske čete, ki so bile razvrščene v sosednem odseku, so močno polprle te napadalne operacije.
Na bojišču pred Petrogiadom je četa zaščitnih oddelkov prodrla mea sovražne postojanke in pognaia v zrak pet utrdb ter se na to vrnila na svojo postojanko. V istem odseku je bil odbit tudi močan sovjetski napad. Dva tanka sta bila prj tem razdejana, tretji se je vnel, četrti pa je bil hudo poškoiovan.
Nemške letalske sile so na vsem bojišču zelo intenzivno posegel v borbe. V ožini pri Kerču so potopile ali poškodovale celo vrsto sovjetskih prevoznih ladij. V letalskih spopadih so nemški lovci sestrelili 12 ruskih letal. V srednjem in severnem odseku bojišča so nemška bojna letala bombardirala in s strojnicami obstreljevala sovjetske čete na pohodu ter železniške proge. Razdejala so vojaški vlak, ki je bil nato-vorjen z manjšimi tanki in drugimi motornimi vozili, šest drugih vlakov je bilo hudo poškodovanih. Pri tem sta bila uničena dva topova in velika množina drugih vojnih potrebščin. Na karelskem bojišču so nemška bojna letala vzdolž murmanske železnice uničila več železniških strojev in na več krajih porušila železniško progo. Napadla so v nizkih poletih sovjetsko protiletalsko topništvo. Pet lažjih topov je bilo izločenih iz borbe.
V južnem odseku bojišča so sovjetske čete 27. decembra začele več novih napadov, ki pa so bili vsi gladko odbiti. Le ponekod se je sovjetskim četam posrečilo vdreti med nemške postojanke, toda ti oddelki so bili s protinapadi uničeni. Sovražne izgube so bile zelo velike. Na neki točki so izvedli jak napad oddelki sovjetske konjenice in smučarjev. Pri protinapadih sta bili dve smučarski četi razpršeni. V odseku neke nemške divizije je več sovjetskih polkov trikrat vdrlo med nemške postojanke, vsi trije sovražni napadi pa so bili nazadnje odbiti in je v protinapadu nemška pehota prizadela sovražniku zelo hude izgube. Osem sovjetskih tankov je bilo pri tem razdejanih.
Nemško priznanje
italijanskim vojakom
Mttnchen, 29. dec. s. Glavne glasilo ua-rodno-socialistične stranke »Volkischer Beobachter« opozarja na izredne vremenske težave, s katerimi se morajo Nemci boriti v Rusiji, nato pa v zvezi s tem opozarja na izredno hrabrost, kl so jo prav v tem pogledu pokazale italijanske čete. Priznati moramo, piše list, da zimski mraz in vremenske nezgode v Rusiji še neprimerno bolj kakor na naše vojake pritiskajo na italijanske tovariše, ki so vajeni na mnogo bolj milo podnebje, a navzlic vsem tem ogromnim zimskim težavam sta borbeni duh in moč italijanskih čet ostala nespremenjena, kakor potrjujejo najnovejši uspehi in zavojevanja, ki jih je pripisati njih pogumnim napadom z ramo ob rami z nemškimi četami v~Doneški kotlini.
Darovi za nemške vojake
Berlin, 29. 3'ece. s. Včeraj se je pričelo veliko narodno darovanje zimskih oblačil in kožuhov za vojake na vzhodni fronti. Ob navdušenju ljudstva so bile zbrane že ogromne kolfene raznih zimskih oblačil ter ogromno število smuči in smučarskih čevljev.
Japonsko prodiranje proti Singapuru
Japonske čete so prekoračile reko Perak na Malajskem polotoku ter
zavzele važno angleško oporišče Ipoh
Tokio, 29. dec. (Domej). Z nekega mesta na malajski fronti javljajo. da je s prehodom japonskih čet preko reke Perak. ki so jo Japonci prestopili brez izgub, prešla vojna na Malajskem polotoku v svojo drugo fazo razvoja. Japonske vojaške operacije se sedaj razvijajo od reke Perak v južni smeri. Reka Perak je največii vodotok na Malajskem polotoku. V svo-iem prodiraniu odtod proti jugu so japonske čele že zavojevale važno mesto, ki prevladuje s svojo lego sovražnikove postojanke v južnem delu pokrajine Perak
6 >oo »op jop ,.0<,
f Pflpi^V '	I
U^.V i
Tokio, 29. dec. (Domej). Dopisnik lista »Niči Niči* poroča iz Saigona, da se akcije japonskih čet vse bolj osredotočujejo na Ipoh, ki je drugo največje mesto na Malajskem polotoku. V teku japonskega napredovanja proti Ipohu se trenutno bi-jejo najhujše borbe med japonskimi in britanskimi četami na bregovih reke Peraka. Padec Ipoha bo značil hud udarec za britanski obrambni sistem na Malajskem polotoku ter bo Japoncem znatno olajšal njihovo ofenzivo proti Singapuru. S padcem Ipoha si bodo namreč japonske čete izvojevale pristop do modernih transportnih možnosti, ki bodo znatno olajšale premikanje čet. Poleg svoje stra-
teške važnosti pa predstavlja Ipoh tudi enega izmed največjih virov kositra, kovine ki igra izredno važno vlogo v vsej vojni industriji.
Bangkok, 29 dec (Domej). Po zadnjih vesteh z bojišča ob reki Perak so se pričele britanske čete. ki so branile poslednje postojanke na južnem bregu, z vso naglico umikati proti jugu. Med britanskimi zaščitnicami in izvidnicami japonski oddelkov ki zasledujejo bežečega sovražnika. ie le kake 2 do 3 km oddaljenosti. Prodiranje laponskih čet «e z veliko naglico in udarnostjo nadaljuje.
Tokio. 29. dec (Domej). Kakor javljajo iz S'ngapura o ianonske čet? spraviie pod svojo kontrolo že vso severno polovico pokrajine Perak na Malajskem polotoku Japonske čete nrod;rajo nezadržno v južni smeri oroli nokrajini Cemnr. ki se razprostira v oddaljenosti približno 1* km severno od Ipoha Na tem prostoru so v teku hude borbe med japonskimi in britanskimi četami. Z dobro poučene strani sodMo da bo osvojitev Cnmorin. ki jo je treba pričakovati vsak čas težko prizadelo britansko obrambo ker Dred-stavlja Cemor varno prometno točko, odkoder vodiio nota na rnzne strani. Padec Cemorin bo mnoso nrinomopel k končni i osvojitvi Tnoha Tmonske čete so b;ie na ; tem nrostoru nHcene ? nnv'm! rmč^^i oddelki in se pričakuie skora\5~in votika ofenziva ornfi »lavnemu mestu Peraka.
Japonci v Ipohu
Tokio. 29 dec. (Domej) Japonski generalni štab objavlja v posebnem popoldan-j skem komunikeju, da so japonske čete I zasedle mesto Ipob na Malajskem polotoku.
Ipoh ie približno 400 km severno od Singapura.
Tokio. 29. dec. (Domej). S pristojnega vojaškega mesta javljajo- da po zp\-7«?l;u mesta Inoha japonske čete zasleduie'0 umikajoče se britanske oddelke v iužni smeri. S padcem Ipoh?i so japonske čete prodrle do točke, odkoder vodijo dobre makadamske ceste v smeri proti Singapuru.
Sangbaj. 29. dec. d. Po službenem poročilu iz S;ngapura se britanske čete skušajo sedai upirati japonskemu napredovanju južno od važnega industrijskega mesta Ipoha v pokrajini Perak.
Japsnski padale! na Sumatri
Tokio, 29. dec. d. Uradno poročajo, rta so se včeraj oddelki japonskih padalcev izkrcali pri Me danil na nizozemski Sumatri in zavzeli več strateško važnih položajev. Padalci so štrli odpor krajevnih posnrtk iti pripravili izkrcanje čet, ki je v teku.
Izkrcanje novih japonskih čet na Luzonu
Japonci prodirajo od raznih smeri proti Manili, katere položaj postaja čim dalje bolj nevzdržen
Tokio, 29. dec. s. Včeraj so se izkrcale na otoku Luzonu sveže japonske čete. Iz-krcevanje je krilo japonsko mornariško topništvo s svojim zapornim ognjem na področju okrog izkrcevališč. Tudi japonske letalske sile so ščitile izkrcavajoče se japonske oddelke. Ameriško poveljništvo si je zaman prizadevalo omejiti na nekaterih točkah vpad japonskih sil.
V pokrajini okrog Lamona, Lingaja in ob reki Agnoru so se pričeli hudi spopadi oklopnih in letalskih sil ter topništva. Japonci prodirajo v teh odsekih nezadržno in so bile ameriške letalske sile malone že izločene iz borbe. Samo 27. decembra so se severnoameriške čete na tem področju umaknile za kakih 50 km.
Tokio, 29. dec. d. Zadnje vesti z Luzona kažejo, da dosegajo Japonci v vsej naglici vedno večje uspehe. Izkrcali so se na več krajih na južnem Luzonu in prodirajo od tam proti Manili. Posebno veliki oddelki japonskih sil so se izkrcali v Tajava-škem zalivu v neposredni bližini Lucene. Nadalje so se izkrcali v Lamonskem zalivu, južno od otoka Polila. Zasedli so tudi mali otok Alabak. Končno so se izkrcali na severnem Luzonu še v bližini Mabana.
Iz okolice Lucene prodirajo japonske čete naglo proti Javesu in Šaretaju ob vzhodni obali otoka. Na zapadni obali so se Japonci izkrcali v Nasagbuju- ki je le 20 km južno od Manilskega zaliva, ter v Batangaškem zalivu -.asproti otoku Luzonu. Tudi v Lingajskerr. zalivu so prišle na kopno sveže japonske sile. Na severnem Luzonu s0 Japonci pričeli izkrcavatl tudi že težko topništvo
Novi letalski napadi na Manilo
Šanghaj, 29. dec. d. Japonske letalske sile so včeraj znova v dveh zaporednih valovih hudo napadle Manilo. Severni in južni del pristanišča sta bila skoraj popolnoma uničena. Potopljenih je bilo tudi nekaj ladij.
Šanghaj, 29. dec. d. Po vesteh, ki so v nedeljo dospela semkaj lz Manile, vlada med- tamošnjim prebivalstvom velika potrtost zaradi popolne nemoči ameriške obrambe, ki se posebno očitno kaže v absolutni premoči japonskega letalstva nad
vsemi še preostalimi amerišk mi obrambnimi središči na Filipinskem oto^u. Ameriški vojni poročevalci sami ugotavljajo, da ta japonska premoč v zraku zelo neugodno vpliva na borbenost ameriških čet. Vojaški opazovalci ugotavljajo, da japonsko letalstvo lahko povsod in ob vsakem času skoraj nemoteno bmbardira ter s strojnicami obstreljuje vse ameriške vo-jasko-važne objekte, ameriške čete ter obrambne naprave.
Tokio, 29. dec. (Domei.) V razgovoru s predstavniki tiska je načelnik japonskega informacijskega urada in službeni vladni zastopnik Masajuki Tani govoril tudi o bombardiranju Manile po japonskih letalih ter je izjavil v zvezi s tem. da Manile ni mogoče smatrati za odprto mesto glede na vojaške objekte, ki so na mestnem področju in katerih bombardiranje je neizogibno in naravno. Nato je Tani primerjal Manilo s Parizom- ki je bilo v vojni med Francijo in Nemčijo proglašen za odprto mesto, ter je posebno naglasil- da je bila proglasitev Pariza za nezaščiteno mesto prej sporočena Nemčiji s posredovanjem neke tretje države. Nato je Tani pripomnil. da v primeru Manile Japonska nikoli ni prejela k3ke formalne izjave o nezašči-tenosti mesta s posredovanjem kake tretje stranke. Naglasil je, da je velika razlika tudi v vojaškem pomenu med Manilo in Parizom, ker Pariz nikoli ni b i vojaško posebno važno središče, nasprotno pa so ameriške oblasti ponovno naglašale, da je ves obrambni sistem Filipinskega otočja osredotočen v vojaških napravah na Manili.
Umik ameriške vojske
Šanghaj, 29. dec. d. Po vesteh iz Manile se trenutno vodijo ogorčene borbe med ameriškimi in japonskimi četami posebno na jugovzhodnem delu otoka Luzona. Na bojišču pri Lingayenu se ameriške n domače filipinske čete umikajo ter rušiio za sebol komunikacijske naprave z namenom, da bi vsal deloma zadržale japonsko napredovanje
Saigon, 29 dec. a. Po poslednjem sporočilu generala Mac Arthurja iz Manile se japonski pritisk na branilce na Filipinih veča zlasti v smeri od jugovzhoda.
Po japonski zasedbi Hongkonga
Tokio, 29 dec s. Službeno je bilo objavljeno. da so oddelki vo ske in mornarice do kraja zavzeli ves hongkonški otok.
Šanghaj, 29 dec. d Kakor se je zvcaelo s poučenega mesta, si Japonci po zaključeni za.sedH Hongkonga prizadevajo obnoviti trgovinske zveze med bivšo britansko kronsko kolonijo in japonskimi pokrajinami. Zlasti v aponskih mornariških urogih se opaža velika aktivnost v vzpostavljanju prometa s Hongkongom. Ena najveijih paroplovnih družb »Toakaivun Pobašiki Kaisa-r je že poslala štab svojih sotrudni-kov v Hongkong, da ustanovi tamkaj svoje podružnice Tudi dve drugi japonski paroplovni družbi iz Osake se pripravljajo za ustanovitev podružnic v bivši britanski kronski koloniji. Velika japonska tn-ld-stri ska družba Mitsubicš Je dobila cd japonskih oblasti nalog, naj prevzame v ?vo-jo oskrbo in upravo .'-kladišča in pristaniške naprave v Hongkongu
Tokio. 29 dec. (Domei). List s-Niči Niči« poroča iz Hongkonga, da sta takoj po popolni japonski zasedbi Hongkonga pričela tamka' izhajati dva nova kitajska lista in sicer »Bangkok daily nevvs« in sSoutcnina daily nevvs«. Oba lista sta v prvih izdajah izšla 28 decembra in sta tiskana v kitajščini Dopisnik lista »Ilochi« javlja, da se v Hongkongu že kažejo ugodni vplivi japonske okupacije. Zlasti se opaža popušla-nje ropov v kitajskem delu Hongkonga. V mnogih delih mesta 'e bil že obnovljen telefonski promet. Japonske okupacijske oblasti se trudijo tudi za naglo obnovo tramvajskega prometa.
Tokio, 29. dec. (Domei). Zastopniki tujih listov so na današnji tiskovni konie-renci vprašali službenega zastopnika informacijskega urada Tanija, ali bo oivši britanska kronska kolonija Hongkong podrejena nankinški vladi. Zastopnik informacijskega urada je na ta vprašanja izjavil, da se bo Hongkong z japonske strani pač obravnaval po svojem statutu kot bivša britanska kronska kolonija Pripomnil je, da so se boji v Hongkongu komaj dobro končali ter je odklonil vsaka nadaljnja podrobnejša pojasnila o tem vprašanju. Na vprašanja, kaj snači prihod m<n-kinških zastopnikov v Hongkong. je Tani izjavil, da so prišli pač zaradi sodelovanja z britanskimi oblastmi, kar je naravno glede na de stvo, da živi v Hongkongu mnogo Kitajcev.
Prvo poglavje nove azijske zgodovine
Rim, 29. dec u. Kapitulacija Hongkonga predstavlja prvo poglavje nove azijske zgodovine. Dru^o poglavje bo bržkone zaključeno na Filipinih. S Hongkongom so Japonci dobili v svoje roke trdnjavo, pred katero so se prej celo stoletje tresla nesrečna ljudstva Azije. 2 njim je poruS.^n eden izmed stoletnih stebrov britanske prepotence v Aziji. Način, kako je bila izvršena kapitulacija, je časten za Indijce, Kanadčane in Avstralce, ki so se vsaj borili, medtem ko je bila nečastna predaja Angležev, ki so se nahajali povsod šele na tretji bojni črti in so se predali, čim so se znašli s svojimi prsi pred japonskimi bajoneti.
Pomorsko oporišče v Hongkongu je padlo. ne da bi nastopilo angkško vojno brodovje, letalsko oporišče na Hongkongu pa je samo pokazalo, kako neznatne so angleške letalske sile.
Vtis padca Hongkonga je bil na Kitajskem ogromen. Odmev vtisa pa je šel preko mej Mongolije, Birme. Indije in prostrane otoške Indije. Zrušen e Hongkonga je pretreelo vse azijske narode, ki se ;ira je hrbet skrivil pred angleškimi trgovci. Japonci bi bili lahko zasedli ves otok že prej, toda kot tvoritelji novega reda v vzhodni Aziji so hoteli postopati obzirno napram prebivalstvu otoka, ki je kita ^ko po narodnosti in šteie blizu »milijon lj«'di. Način, kako je bil Hongkong zajet s Kopnega, z morja in iz zraka, nagla zasedba polotoka Kov Lun, zgledno izkrcanje na otoku in taktika, ki je onemogočila po.s-id-ki na otoku nadaljevanje borbe, so v7 *ast japonskemu generalnemu štabu, ki je izdela] načrte, kakor tudi japonskim četam, ki so te načrte izvedle.
Odsotnost angleškega brodovja, pomanjkanje letal in omejena borbenost posadke pa zgovorno osvetl ujejo ogromno zmoto Churchilla, ki je razpršil Imperialne sile, tako da jih je zmanjkalo na vseh življenjsko važnih točkah imperija, medtem ko je istočasno z neverjetno lahkomiseln ost" o ošabno izzival Japonsko z dejanji in Ufe-dami. Dolgi vrsti svojih zmot pridružuje sedaj Churchill tudi hudo napako, da je namreč pustil brez kritja ves Pacifik in tako rekoč kompromitiral sam položaj Velike Britanije na Indi skem oceanu sa.no zato, da bi v Sredozemlju zadostil sveji osebni strategiji in sanjam o sredozemskem gospodstvu. ki je prav tako .»izvedljivo, kakor ima sicer za posledico ogromne ladijske in letalske izgube.
Bengazi prav gotovo ne odtehta Hongkonga. Razen tega je mogoče Bengazi zopet zasesti z akclo, Izvedeno ob pravem času zopet zavzeti Hongkong pa bi pon e-nllo strateško povsem spremeniti položaj na Pacifiku. Indijskem oceanu in Kitajskem morju, kar bi seveda zahtevalo tl-tanske napore in nešteto anglosaških zmag.
Naraščajoče vznemirjenje v Avstraliji
Avstralci se čutijo prevarane zaradi nezadostne obrambe angleških in ameriških oporišč na Pacifika
mornariškega Štaba admiral Osami Naga-no. Mikadovemu vabilu sta se odzvala tudi bivši šef armadnega generalnega Štaba maršal princ Kotohilo Kanin ln bivši šef mornariškega generalnega Štaba marki Koiči Kido.
Japonska pogajanja s Sovjetsko zvezo o ribolovu
Tokio, 29. dec. (Domei). Na današnji konferenci s predstavniki tujega tiska Je
predsednik in službeni zastopnik japonskega informacijskega urada Tani govoril tudi o japonsko-sovjetskih pogajanjih, ki streme po sklenitvi permanentnega sporazuma o ribolovu. Izrazil je upanje, da se bo tc vprašanje rešilo čim prej mogoče. Pogajanja med Japonsko in Sovjetsko zvezo s« sedaj nadaljujejo v Kujbiševu. Izjavil je da so sedanji japonsko-sovjetski odnosi popolnoma prisrčni, ter je pripomnil: »Mi sme docela zadovoljni.« Pristavil je še, »da se odnosi uravnavajo na osnovi nevtralnostnega dogovora«.
Rim. 29. dec. s. Tudi angleški tisk je prisiljen registrirati nezadovoljstvo in bojazen, ki sta se pojavila v Avstraliji zaradi položaja, kakor se je razvil na Tihem oceanu spričo Japonskih zmag.
»Daily Maii« objavlja poročilo iz Sid-neya, v katerem pravi med drugim: Cur-tin je brzojavil Churchillu in Rooseveltu ter jima pojasnil stališče Avstranje glede na ukrepe in način, kako naj se vzdržijo japonski sunki na Tihem oceanu. Zgodilo se je prvič, da je bil avstralski min. predsednik v neposrednem stiku s predsednikom Zedinjenih držav. Canberra je vznemirjena, ker primanjkuje Avstraliji pomorskih oboroženih in letalskih sil, ker primanjkuje Angležem vojnih potrebščin eelo na Malajskem polotoku in ker je nastala možnost, da se Japonci polasle Singapura Avstralska vlada je mnenja, da so jo Angleži na Malajskem polotoku prevarali, kar se tiče obrambe Singapura. Izkrcanje 100.000 Japoncev na Luzonu, kamor jih je pripeljalo 80 japonskih prevoznih ladij, jasno obeležuje vojaško oslabelost zaveznikov. Poročila, ki jih je prejel avstralski vojni svet. kažejo, da zavezniško letalstvo ne bo moglo zadržati japonskih konvojev na nobeni točki. Naraščajoči pogum Japoncev, ki pošiljajo svoje čete na vse strani, je dokaz, da so japonske letalske in pomorske oborožene sile v veliki premoči nad zavezniškimi. Avstralska vlada je mnenja, da se bo nevarnost za Avstralijo še zelo povečala, če bo Japonska dosegla le še kak nov uspeh. Čeprav bi se Angležem v Singapuru posrečilo uspešno braniti svoje postojanke, bo vendarle ves preostali del Malajskega polotoka izgubljen.
Izpraznf e vanj e bolnišnic
v Avstraliji
Bangkok, 29. dec. s. iz £>.uneya poročajo, da so oblasti v južnem New Wal.esu odredile izpraznitev vseh bolnišnic ter zavetišč za otroke in starce. Nad 100.000 starcev in otrok bodo odposlan iz Sindneya na deželo. Tamkajšnji vojaški krogi računajo, da bodo japonske letalske sile bombardirale avstralska mesta.
Tolažba iz Londona
Lizbona, dec. s. Londonski radio je včeraj oddajal predavanje Montague Normana, ki je led drugim izjavil:
V Avstraliji se čujejo mnoge ostre kritike, pa tudi v Londonu so bili ljudje nezadovoljni, ker nas je vojna na Pacifiku našla vojaško nepripravljene. Predvsem nam je manjkalo primerno število letal, toda, če bi porazdelili naše vojne potrebščine na področju med Libijo in Malajskim polotokom, bi nam jih bilo zmanjkalo na obeh straneh. Avstralci bi sicer lahko pripomnili, da eventuelna zmaga v Libiji zanje ne bi pomenila velike tolažbe v primeru, če bi Japonci vdrli v Avstralijo, bila bi pa velika nesreča, če bi Avstralci mislili, da nam njihova usoda ni nič mar.
Nezadovoljstvo v angleških parlamentarnih krogih
Tomo, 29. dec. (Domei). Na pocuagi informacij iz Londona poroča stockhoimski dopisnik lista »Jomijuri«, da se čujejo v bri tanskih parlamentarnih krogih čim dalje bolj ogorčene pritožbe na račun britanskih vojaških oblasti, ki odločajo v vojni proti Japonski na Daljnem vzhodu. Dasi vlada v Londonu veliko vznemirjenje tudi zaradi usihanja ameriške pomoči na račun zakona o najemih in posojilih, so vendar v britanskih parlamentarnih krogih še bolj zaskrbljeni zaradi nezadržnega umikanja angleških sil s strateških postojank na Daljnem vzhodu. V Londonu dolže odločujoče vojaške kroge predvsem lahkomiselnega navezovanja britanske obrambe na Siam ter nezadostnega stika s Cungkingom za vojaško podporo pred Hongkongom, ki bi se s primerno kitajsko pomočjo lahko morda dalje časa vzdržaL
Varnostni ukrepi v Indiji
Sanghaj, 29. dec. s. Veiik uspeh, ki so ga dosegli Japonci v svojih ofenzivah na vseh straneh je povzročil veliko vznemirjenje v angleškem giavnem stanu. Zvedelo se je, da so glede na to odredili že celo vrsto zaščitnih ukrepov tudi v Indiji. Tako je bila v Bombaju odrejena zatemnitev od polnoči do 4.30 zjutraj. Tudi v drugih krajih ob indijski obali so bili odrejeni podobni ukrepi.
Japonsko prediranje na Kitajskem
Tokio, 29. dec. (Domei). Z nekega bojišča v centralni Kitajski javljajo:
Japonske čete nadaljujejo svoj pritisk proti 12. čungkinški diviziji ter prodirajo vzdolž reke Chin v severozapadnem delu pokrajine Kiangsi. Japonske čete so v soboto popoldne zasedle strateško važno kitajsko postojanko Kaoan. Drugi japonski oddelki so v soboto popoldne prodrlj v pokrajini Vuning globlje proti severu ter zasedli mesto Liki, ki je 25 km zapadno od mesta Vuninga. Japonske čete nezadržno zasledujejo umikajoče se čungkinške oddelke. Navzlic silovitim snežnim viharjem, ki divjajo na bojišču pritiskajo japonske čete z nezmanjšano silo na sovražnika, ki Se umika zmerom dalje proti zapadu.
Tokio, 29 dec. s. Agencija Domei doznava z nekega Japonskega oporišča v srednji Kitajski, da so se japonske čete v nadaljevanju svojega pohoda proti Cungkingu polastile važne kitajske postojanke Kooa Japonske kolone, ki so zasedle Vuning, so nadaljevale svoj pohod še preko tega mesta in se polastile tudi kraja Liki
Sanghaj, 29 dec. s. V tukajšnjih krogih poudarjajo, da pomeni zasedba Vuninga v severnem Kiangsiju po japonskih četah nov hud udarec četam maršala Cang-kajška.
Zastopniki vojske in mornarice pri mikadu
Tokio. 29 dec. (Domei). Mikado Je ▼ mak hvaležnosti priredi] opoldne svečano kosilo na čast članom japonskega armadnega in mornariškega Štaba. Kosila so se udeležili šef japonskega armadnega štaba general Gen Sugijama ter načelnik
Potrebne so priprave
za dolgo vojno
Hels*nki, 29. dec. s. Minister za narodno obrambo VValden je imel o priliki praznika protiletalske obrambe govor, v katerem Je med drugim pripomnil, da bo sedanja vojna trajala dolgo ln da se je treba pripraviti na odpor v vojni, ki bo dolgo zajemala Evropo. List »Svenska Presse« komentira ta govor in poudarja, da je takšno v ostalem splošno mnenje, k čemer navaja novejše izjave inozemskih državnikov, nakar zaključuje takole: »Navzlic moreb.tnim presenečenjem bodo odločile vojno dolge in metodične operacije m s to stvarnostjo se moramo hladno sprijazniti.«
Dramatičen beg iz sovjetskega ujetništva
Milan, 29. decembra, u. Iz Vilne je prispel preko Berlina v Milan mladenič Ro-mualdo Fadanelli, eden izmed onih srečnežev, ki jim je zaradi prihoda nemških vojakov uspelo rešiti se iz boljševiških ječ Fadanelli je bil rojen 1.1922 v Petrogradu kjer je bil uslužben kot železniški inženjer na progi Murmansk—Petrograd njegov stari oče. L. 1930 se je s svojimi starši preselil v Vilno. Februarja lanskega leta se je za Fadanellija začela žalostna odi-eejada, ki se je zaključila šele te dni 7 njegovim povratkom k očetu v Milan. Najprej so ga aretirali ln zaprli Litovci, ki sc ga osumili vohunstva v korist Sovjetske Rusije. Po štirih mesecih je bil izpuščen iz zapora, toda nI bil dolgo na svobodi, kc so ga aretirale in zaprle sovjetske oblasti ki so ga vrgle v jetnišnico za najhujše zločince, obtožujoč ga, da Je lnozemec in intelektualec, ker je študiral v nekem litovskem konzervatoriju. Kot nevaren zločinec je bil povsem izoliran v zaporih, kjer sc ž njim zelo surovo postopali. Njegova hrana je bila skorja kruha ta skodelica vodf na dan. Svojega očeta, ki se je v avgustu istega leta vrnil v Italijo, ni več videl. Sele prihod nemških čet v Litvo Je pomeni, njegovo osvoboditev.
Posebno dramatični so bili prav zadnji dnevi njegovega zapora. Neko noč so Rusi kl so jih preganjali Nemci, natovorill vse jetnike na vlak, ki naj bi jih odpeljal v notranjost Rusije, toda z mnogimi akrobacijami se je Fadanelllju posrečilo ubežati iz vlaka ln se skriti v jarek ob železniški progi, kjer so ga našle nemške čete. Nemci so ga spremili v Vilno, odkoder se je sedai preko Berlina vrnil k svojemu očetu v Milan.
Ponesrečeno angleško
izkrcanje na Norveškem
Berlin, 29. dec. s. Angleži so Božič izbrali za napad na dva oddaljena kraja na norveški obali. Kdor pozna norveško obalo dobro ve, kako težko je braniti to razčlenjeno obalo, kl nudi zlasti v zimskem času zaradi nizkih oblakov in goste megle mnogo možnosti za drzne poizkuse. Prava nemška obrambna črta ni na teh otokih, temveč za njimi. Tu so samo opazovalci Nič ni posebnega torej, če sovražnik tu za kratek čas izkrca svoje čete. Zadostuje akcija iz nemške obrambne črte, da se sovražnik v naglici zopet vkrca in pobegne če noče biti popolnoma uničen. In taka usoda je doletela Angleže 27. t. m. na dveh oddaljenih točkah norveške obale. V kratkem in silijem dvoboju z nemškimi stražami sc bili Angleži razpršeni in prisiljeni, da sc se zopet vkrcali. V teku 27. decembra je angleško letalstvo po dosedanjih vesteh izgubilo 23 letal.
Načrti za zgraditev ladjedelnic v Južni A£riki
Rim, 29. dec. u. Strahotno okrnjenje to-naže britanskega trgovinskega brodovja, ki so ga izvršile nadmorske in podmorske sile osi, je londonskim državnikom dalo pobude za razmišljanje o načrtih za zgraditev ladjedelnic v Južnoafriški uniji. Zadevna proučevanja baje vodi ministrstvo za industrijo ln promet v Južni Afriki, toda strokovnjaki so precej skeptični glede uresničenja teh pobud. Opozarjajo namreč, da bi bilr sedaj zelo težko razpolagati z vsemi potrebnimi surovinami, zlasti pa s stroji, k. jih Južna Afrika ne more izdelati. Vsekakor pa bi ladje, kl bi bile zgrajene v Južni Afriki, veljale ogromne vsote. Morda bo sicer vendarle mogoče zeTadlti kako ladjedelnico tudi v Južnoafriški uniji, ko pa bo tej ladjedelnici uspelo izdelati prve ladje, bode sile trojnega pakta v glavnem že zrušile vse postojanke britanskega imperializma v svetu.
Hudo neurje na Madžarskem
Budimpešta, 28. dec. s. V Budimpešti je včeraj nastal silen vihar, ki je trajal nekaj ur. Silen veter je odnašal strehe a hiš ln v predmestjih Je nastalo več nesreč. Neka hiša se je porušila ln 00 ruševine pokopale več ljudi pod seboj. Na deiell Je vihar lomil drevje ln preobračal brzojavne ln telefonske drogov«. Ponekod j« bilo porušenih več hli.
Obnovite naročnino!
Novi Tajnik Stranke prevzel posle
Rim, 29. dec. s. V palači PaSlst Stranke je včeraj novi Tajnik Stranke Aldo VI-
dussonl v okviru posebne svečanosti prevzel svoje posle. Svečanost je potekla povsem v vojnem obeležju. Udeležili so se je vsi člani fašističnega nacionalnega direktorija in drugi prvaki, med drugimi je bil prisoten tudi Eksc. Josip Tassinari, dosedanji kmetijski minister.
Dosedanji Tainlk Adelchi Serena je ob tej priliki podal pregled sil Fašistične Stranke ter le svojega naslednika informiral hid' o delovanju strankinih organizacij. Predstavil mu ie fs»S'et'čne Drvake in načelnike uradov centralnega ta1n'štva in d^rektorHa. V svoiem govoru ie Serena poudaril, da nred<davl'aTa notranja fronta kakor bolišče eno samo nelnčl^vo fronto zrnate na kateri vsi do zadnjega vdano služijo Duceju.
A1 do Viducsoni je izjavil da ie oono-cen na zaunanie k* mu 1e bilo i/kazann s tem. da v še večii meri	strank' Ta
izmenlava straže ne bo nompnila nobenega ore^dka v delu V Duceievem impnu za stranko ki 1p i^raz revni n H on a rn p vnlle naroda, se bo delo nadalievalo ? vso 1n-tenzivnostio StranV-a ho sodplovala r oho-rr>*on'mi '"»mi. dokler	ne bn do-
jena. Svpčanost ip nričela in zaključila s nnzdmvom Durelu.
Dosedanji Talnik 1e v srvomstvii prvakov in nač°ln'Vnv nr>samPTn!b uradov tpr v dm?M novp®« Ta*n«ka	natn nre^
<-OOfnon?k parfVh foStctov AMn ie	nolo^J «OPPV rvptia Na čactni
straži ob spomeniku so bili avaneardistl.
Iziava ve!ife*®?a muftfia
Tokio. 29 dec. s. V razeovoru. ki ea ie imel ve^ki	z z»«stonT»«kom 1aonn-
skeea tiska v Tu^nu. 'p veliki rruifti Plavil med drueim. da voiaSki ln d'^r?matekl u<*neh1 Janonrev niso samo n«nehi larmn-skppa cesarstva, temveč tudi Dompnibni usnphi 78 vse narod«1 ArMe. ki so ood an-eTnsaSVm iarmnm VpVki mnW dnHal. da se orgapirira gibanip za aroheko npod-Visnn«:t in da ho	nriSln dn vplla-
ve. še pre^pn ho angleški imperij kazal znake razpadanja.
Trsovin*kl sporazumi med Turčijo in Nemčijo
Carigrad, 29. dec. s. Načelni siporazum je bU dosežen med Turčijo in Nemčijo Plede izvajanja nedavno podpisane trgovinske 10 godbe. Turško blago bo plačano po ceni. ki jo je imelo ob podpisu pogodbe in en.<Jco velja za nemfko blago. Cene bodo ostale nespremenjene dc poteka pogodbe
Omejitev turške plovbe na črnem morju
Carigrad, 29. dec. s. Turške oblasti so razširile prepoved prehoda v črno morje tuli za parnike pod 300 tonami ter za motorne čolne ln jadrnice. Ta prepoved Je obstojala že nekaj Časa za večje ladje in je bila Izdana zaradi nevarnosti, ki preti od boljševiških podmornic.
Letalski napadi na Nemčijo
Berlin, 29. dec. a V noči na nedeljo so amgVka letala preletela zapadno in severno Nemčijo in odvrgla neka; bomb, ki so povzročila majhno škodo. Po dosedanjih veoteh so bila sestreljena štiri angleška letala.
Zmagoviti letalci
B ne nos Aires, 29. dec. s. »Pueč>lo« opisuje v dolgem poročilu zmagovito ofenzivno akcijo italijanskih »Sparvierov« povti angleškemu konvoju v Sredozemlju. List poveličuje hrabrost in vrednost italijanskih letalcev, katerih podvzetja zbujajo povsod občudovanje.
Zatemnitev v Kodanju
Kodanj, 29. dec. d. Danske oblasti so odredile, da stopijo s 1. januarjem v veljavo poostreni ukrepi o zatemnitvi Koda-nja. Poslej je prepovedana po vseh lokalih tudi omejena razsvetljava, ki se je doslej tolerirala.
Omejitev brezžičnega
prometa v Venezueli
Buenos Aires, 29. dec. d. Iz Venezuele javljajo, da je vlada izdala odlok, s katerim se do nadaljnjega ukinjajo vse brezžične zveze Venezuele z vsemi neameriškimi državami.
Potres na Atlantiku
Lizbona, 29. dec. s. Sredi Atlantskega oceana, kakšnih 280 km zapadno ol Lizbone, so se pojavili močni potresni sunki. Na kopnem nI Wo nobene škode ne druge nesreče.
Železniška nesreča v snežnem viharju
Berlin, 28. dec s. Včeraj zjutraj je nastala na neki manjši postaji na železniški progi Frankfurt na Odri—Poznanj huda železniška nesreča. Kakor kaže, jo je povzročil snežni metel Brzi vlak. ki je prihajal iz Berlina in je bil namenjen v Varšavo, je zavozil na postajo, čeprav bi se moral ustaviti pred njo. ter se je zaletel v tovorni vlak, ki je stal na njej. Več vagonov obeh vlakov je bilo razdejanih. Število žrtev še ni znano.
Gospodarstvo
Struktura ItaHjanakoga
Na gangstrski način:
nJunaštva" partizanov
Dne 22. novembra so partizani ugrabili v Podbukovju 9letnega dečka Josipa Zaletela, sina Ivana Zaletela, tamoSn jega lovskega čuvaja, da bi s tem zagrozili očetu. Obupani oče in sorodniki so posihmal več kakor mesec dni brezuspeino iskali otroka. Dete jim fe bilo vrnjeno kot truplo na sam božični dan. Nekoliko vojakov fe nailo nesrečnega dečka ubitega od dveh revolvtrskih strelov v glavo. Zločin, s katerim »o $e omadeževali morilci malega Joaipa Zaletela, je tako strašen. da zanj ni mogoče nafti ntkakrtne opra-vičba.
Pred nekoliko leti fe vat tvet zakričal v groai zaradi umora malega Undberghe De nas to »1 * enakim zločinom omadeievali roke naii rojaki. Vsaka opazka o tem atraS nem dejanju je odveč ter preslaba glede na nedolžno prelito kri malega Zaletela.
»Neues Wiener Tagblatt« objavlja zanimiv članek v vlogi kmetijstva ln Industrije v italijanskem gospodarstvu, v katerem poudar a, da sta Industrija ln kmetijstvo udeležena r Italijanski produkciji v prav ugodnem razmerju. Vrednost kmetijske produkcije se ceni na 27.6 milijarde lir na leto, vrednost obdelane zemlje na 171 milijard lir, število v kmetijstvu zaposlenih oseb pa na 9 milTonov.
Na drugi strani se ceni vrednost italijanske industrijske produkcije na 25 8 -rJ-lijarde l!r. V industriji Je zaposlenih okrog 5 4 milijone delavcev, vrednost industrijskih naprav pa se ceni na okrog 10 milijard lir.
Od izvoza odpade na normalno 80% na industrijske izdelke, 20% pa na kmetijske proizvode Toda več nego ena četrtina industrijskega izvora so predelani kmetijski proizvodi. Sicer pa je od skupne vrednosti izvoza na prvem mestu tekstilna in nbla-čilna industrija in sicer s skoro 44%. nato sledi živilska Industrija in 18%, mehaiič-dh industrija z 12% in kemična Industrija z 8%. Bombažna industrija, obsega ?koio 1400 podjeti;: z 250 000 delavci, volnena industrija pa skoro 1000 podjetij s 100 000 delavci. V bombažni industriji te 140 000 statev, v volneni industriji pa 20 000 iu-dj industrija naravne svile obsega sKoro 13C0 podjeti' s 100.000 delavci V zadnjih letih se tudi tekstilna industrija naslanja na domače surovine, ki izvirajo lz kmetijstva in gozdarstva.
Italijansko-hrvatsko gospodarsko sodelovanje
Po svojem povratku iz Italije je Pog.av-nik dr Pa^ellč izdal odredbo o imenovanju delegacije za stalni italljansko-brvnt-ski gospodarski odbor, ta sicer na nodlaari čl. 4. pogodbe o Jamstvu in sodelovanju, sklenjene med Kraljevino Itali o in državo Hrvatsko 18 maja 1941 Predsednik delegacije je notranji minister dr Vladimir Košak. v delegaciji pa sta po dva zasiupnika zunanjega ministrstva, zakladn^ga ministrstva, ministrstva za gozdove in rudarstvo in trgovinskega ministrstva ler po en odposlanec ministrstva za promet ln javna dela ter ministrstva za kmeti';ko gospodarstvo S pogodbo o jamstvu in sodelovanju od 18. maja sta se obe državi zavezali, da bosta ustvarili najtesnejše sodelovanje na področju carin ln valite kakor tudi na ostalih gospodarskih področjih. Tudi Kraljevina Italija je imenovala ustrezno delegacijo, ki ji načeluje Con te Volpi dl Misurata
Gospodarske vesti
= Mednarodni koneern italijansko tvor-nice gum Plrelli. Znana italijanska tvor-nica gum Pirelli Ima svoja inozemska podjetja združena pod okriljem fina-ične družbe Pirelli Holding v Baslu, ki Je pravkar izdala svoje letno poročilo o razvoju posameznih podjetij v raznih državah. Poročilo pravi, da sta obe južnoameriški produkcijski družbi v Braziliji ln Argentini zadovoljivo poslovali. Glede na obstoječe razmere je zadovoljivo tudi poslovanje španske družbe, čeprav zaenkrat ni mogoče v polnem obsegu obnoviti v državljanski vojni porušene tvorni ce v Vlila Nuevi. Koncernu pripadajo tudi plantaže kavčukovega drevesa na Javi. O poslovanju angleške družbe Pirelli Ltd niso prispela toč-nejša poročila. Poslovanje koncernovih podjetij v skandinavskih državah je nazadovalo. Finančni družbi v Baslu je bilo pri-kl učeno tudi belgijsko podjetje Companie Internationale Pirelli v Bruslju. Baselska finančna družba Je sicer zabeležila pri glavnici 18 milijonov frankov 1.07 milijona frankov čistega dobička (prejšnje leto 1.04), zaradi izrednih razmer pa ne '00 izplačana divldenda.
=» Poslovanje francoske družbe borsklh rudnikov. Francoska družba borskih iud-nikov, kl" Izkorišča znanj bakreni rudnik v Boru v Srbiji, Je že v decembru lanskega leta prešla v roke skupine nemških interesentov, ki so od francoskih lntereseutov odkupili delnice po 3500 frankov za komad. Lani v marcu so nemški interesenti prevzeli upravo podjetja, ki ga sedaj vodi Franc Neuhausen, bivši nemški generalni konzul v Beogradu. Družba je ima te dni v Parizu občni zbor. Ob tej priliki so še preostali trije člani upravnega sveta, ki so pripadali francoski skupini pod vodstvom bivšega predsednika Mirabauda. odstopili. S pariško banko Mirabaud, kl Je bila oata-noviteljica podjetja, je sklenjen sporazum, po katerem Je ta banka proti plačilu odškodnine 45 milijonov frankov odpovedala statutarno določeni 1% proviziji od vednosti prodanega bakra. Občni zbor je tudi odobril že Izvršene spremembe v upiavi. Kakor smo že pred tedni kratko por -«iali, se je kosmati dobiček podjetja v letu "940 dvignil na 431 milijonov frankov (pt jšnje leto 236). Od tega pa Je rezervirano 2J5 milijonov za davčne in druge specialne rezerve. in je po odbitku odpisov izkazan za to leto le dobiček 12.9 milijona frankov nasproti 561 v prejšnjem letu. Specialne rezerve so z omenjeno dotacijo dosegle £e Izredno vsoto 452.9 milijona frankov nasproti 230.8 ln 122.4 milijona frankov v prešnjlh dveh letih, vse to pri delmski glavnici, kl znaša 120 milijonov frankov. Odpial so v lanskem letu znašali 182.6 milijona frankov (prejšnje leto 168). Družba je imela ob koncu leta za 380 milijonov frankov likvidnih sredstev (134), celotna bilančna vsote pa je narasla na 1<64 milijonov frankov (684). Proizvodnja bakra je znašala v letu 1940 43.600 ton nasproti 41700 ln 42 000 v prejšnjih dveh letih. Naprave v rudnikih so bile v zadnjem času še razširjenje, tako da se bo produkcijska kapaciteta podjetja z novim lecom povečala na 60.000 ton bakra letno.
= M it ropa. Prihodnje dni bo praznovala 25-letnico obstoja nemška družba za spalne ln jedilne vozove Mitropa, ki je zadnja leta razširila svoje delovno področje na večino evropskih držav. Do svetovne vojne Je obstojala v Evropi samo mednarodna družba spalnih vozov v Bruslju, ki j« obratovala tudi v Nemčiji, kjer so obstojala le manjša tovrstna podjetja, ki pa so ae 1. januarja 1917. združila v omenjeno Mitropo. Družbe Je bila ustanovljena i sodelovanjem nemškega ln av-stroogrskega kapitala. Po svetovni vojni Je Mitropa razširila svoje delovno področje na Avstrijo. Del družbene glavnice Je prišel v roke ameriškega in Švicarske-
ga kapitala, te delnice pa je pozneje odkupila nemška država, ki ima danes v rokah skoraj vse delnice. Mitropa Je kmalu razširila svoje delovno področje na Nizozemsko in Skandinavske države in deloma na Švico, v zadnjih letih pa tudi na Pro-tektorat. Slovaško. Madžarsko in Rumu-nijo. Družba ima sedaj vsega preko 600 jedilnih vozov, medtem ko so spalni vozovi zaradi volne le de'oma v prometu.
= Velikopotrzna akci'a za sadstev topolov v Nemčiji. Znano je, da je topol drevo, k1 najhitreje raste Pri topolu je letni prirastek lesn še enkrat večji kakor n. pr. pri bukvi. Ker se je izkazalo, da les tooola ni samo poraben za kur avo, temveč tudi za izdelovanje celuloze, ki je potrebna l»ri proizvodnji umetne svile tn celulozne volne, je nemška vlada odločila, da se t»n z velikopotezno akcijo znatno povečala p -cy.z-vodnja topolovega lesa, kar naj 2bol:£a stanie nemške domače oskrbe z lesom. Strokovn aki so že ugotovili, kntera vi sta topolov je najprimernejša za ngrnške nz-mere V posebnih dreve^icnh bodo prihodnje leto pričeli vzgajati ogromno šte-d-o topolcv. ki jih bodo že pomladi leta "'M3. pričeli saditi na primernih mestih Tako bodo med drugim vzio'ž velikih rek vsadi-li vrsto topolov in že napovedujejo, da bo ta akcija v neka* letih bistveno spr^me-ii-la pokrajinsko sliko Nemčije saj se ioio povsod dvigali v nebo vitki topoli.
« Omejitev novoletnih voščil v Nemčiji. Nemški državni minister za narodno pio-sveto in propagando ;e odredil om*j ttv pismenih novoletnih voščil, in sicer s posebnim ozirom na stanje prometa, predvsem pa glede na potrebo da se pravočasno in v redu odpravi pošta za vojake na fronti. Zato je bil dan poziv prebivalstvu naj letos opusti pismena novoletna voščila. Tiskarnam je bilo naročeno, da pod kaznijo ne smejo tiskati novoletnih vošMl.
= 1'spešnl poizkusi kotonlzlranla konoplje na Hrvatskem. 2e lani je poizkusna postaja v Sirasu na Hrvatskem napra> ;:a obsežne poizkuse konotiziranje kc-nopi e, ki so dobro uspeli in se konotiziranje izvaja že v večjem obsegu. Bistvo kotooizlra-nja je v tem, da debela vlakna od konoplje v topil radioaktivni vodi siraškega vrelca razpadejo v tanjša vlakna, iz katerih je sestavljeno debelo vlakno. Tako sc l^bi nova trpežna tekstilna surovina, ki se mnogo ne razlikuje od bombaža. Na pod'a-gi teh poizkusov je pričela zagorska tekstilna tvornica v Orcsljavlju že v večjem obsegu izdelovati tkanine iz kotonizi^ne konoplje. Pa tudi iz" mešanice volne in Ko-tonizirane konopl e.
= Iz zadružnega registra. Pri Kmet-skem hranilnem domu v Ljubljani, zadrugi z n. j., sta izbrisana čiana upravnega sveta Franc Kristan in Alojzij Tršan, vpisan pa je član upravnega odbora Andrej Perko, posestnik v Zgornji Šiški. V likvidacijo je prišla Produktivna zadruga oblačilne stroke za sodni okraj Velike Lašče.
= Tudi v Fra nei "i bodo zamenjali kovance iz niklja. Francoska vlada je izdala te dni naredbo, po kateri bodo na novo kovali alumlnjaste novce po 0.50 in 1 frank, medtem ko bodo nikljaste novce vzeli iz prometa.
= Financiranje vojne v Avstraliji. Zvezna vlada Avstralije je glede na razširjenje vojne, ki zahteva znatne stroške, povišala pribitke k dohodnini za 2.5 do 5 % in posebni davek za delniške družbe za 6 no 20%. Z novimi davki pričakuje vlada letni finančni efekt 224 milijonov funtov.
= Racionirauje kruha v Bolgariji. V Bolgariji so z decembrom uvedli racioulra-nje kruha in moke. Za januar bodo ob-.oki razdeljeni takole: odrasli dobe 300 jra-mov kruha na dan, težaki 600 gramov, rudarji pa 750 gramov, otroci do 5 'et pa dobe 150 gramov kruha na dan in vrhu trga 1.5 kg zdroba na mesec.
= Omejitev proizvodnje pšenice v Zedinjenih državan. Ker je odpadla vsaka možnost izvoza pšenice in zadostuje letošnji prilelek skupaj s starimi zalegami za dvoletno potrošnjo, so v Ameriki omejili pridelovanje pšenice. Z ozimno pšenico je bilo posejanih le 39.3 milijona akrov nasproti 46.3, 45.0 in 57.5 milijona akrov v prejšnjih letih. Po končn;h podatkih je znašal letošnji pridelek pšenice 945 milijonov bušljev naproti 817 in 755 milijonom v prejšnjih dveh letih. Samo letošnji pridelek presega potrebo domače potrošnje 250 milijonov bušljev, neupošlevajoč stare zaloge.
Dviganje potspljenih Španskih ladij
Madrid, 28. dec. s. Odbor za dviganje ladij, ki so bile med špansko državljansko vojno potopljene, je objavil poročilo, da so doslej rešili 107 ladij s skupno 146.000 tonami. Potopljenih je bilo 148 ladij z 22-5 tisoč tonami. V kratkem bodo spravili na varno nadaljnjih 10 ladij. Malo je verjetno, da bo mogoče rešiti ostalih 21 ladij. Skupno z ladjami so dvignili iz morja velike množine konzervirane hrane, petroleja, premoga in kovin.
V Ameriki zaklenjeni finski parnlki
Buenos Aires. 29. dec. s. Mornariška ko-nvsija Zed njenih držav je odredila zaplembo 16 finskih parnikov, ki se nahajajo v seveirnoamerirkih pristaniščih.
REUMATIZZATI REVMATIČNI
Fat« regolermente la
vostra c u r a d 1 zdravite se redno z
URODOHAL
Evlteretei	bo$»e preprečili:
Dolori. Sclotlco Bolečine, Ishlos (bo-Emlcronio. Obesitd lečine v kolku). Glavobol, Debeluinost
UneuecMe«"o da	Zjurra; in Xv«čer ene
csff* mettine • ser«	i|i£jce Urodonel«
in un P« ecque	v milo vodi
»■opoiio»t > T a 11 * n a	itAinmm proizvodu«
t ■)+! f KP o O ' ! o D V. r-A>< A;'M 6*N tM A V t f<'Rp'»ONAL tf r-poi.rvoo wrrb^if6A*it^viSA
A*. r*t. Milan«. TO* d« 3M M
Pred kakimi pet in petdesetimi leti Je bila Ljubljana še majhno mesto, štela je le p ribi žno enajst sto hiš ter imela nekaj nai pet in dvajset tisoč prebivalcev. Kdor je bil urnih nog, je lahko pretekel ozemlje i/s-eh petih takratnih ljubljanskih župnij po dolgem in počez v dobri pol uri.
Vse tedanje božično vrvenje je bilo osredotočeno na današnjem Vodn.kovem in Krekovem trgu. Na prvem tisti čas še ni stal spomenik našemu prvemu pevcu, pač pa je bilo tam dolgo dvonastropno poslopje s št rimi postatji, v katerem so imele sedež, razen realke, skoraj vse ljubljanske šole, potem deželni muzej in licejska knjižnica. Mimo grede bodi omenjeno, la je velikonočni potres leta 1895. to staro poslopje tako hudo razrahljal, da ga ni kazalo več korenito popravljati. Zato so ga jeli na jesen leta 1902. podirati.
Na Vodnikovem trgu sta bili postavljeni okoli Miklavža in božiča po dve vrsti stojnic, obložen:h z raznim blagom. Največ je bilo igrač, miklavžev in parkeljnov, ki so j h izdelovali po večini prebivalci trnovske župnije, domujoči na Gmajni, to je na prostor, ležečem med Trnovim, Ljubljanico in Malim grabnom.
Nadall« ao na občlrnem prostora do današnje Kopitarjeve ulice postavljali kramarji stojnice, na katerih so ponujali kupcem zimsko perilo, č kuže (čepice, ki so se dale potegniti čez ušesa), kučme in ko-
žuhe. Največ resnih zanlmancev, a večidel brez denarja, je bilo pri stojnici znanega ljubljanskega kramarja Lorenca Blaznika s Starega trga. Nad njegovim »štantom« je visela rdeča zastava z napisom »6 kr. bazar« (vse po šest krajcarjev).
Veliki prostor prel sedanjim Mestnim domom se je imenoval takrat uradno Cesarja Jožefa trg, medtem ko je bil bolj znan pod domačim imenom »jarmarski« (po nemški besedi »Jahrmarkt«, ker je bilo tu središče štirih večjih letnih sejmov.) Kjer stoji zdaj Mestni dom, so bile poprej nizke zidane barake, v katerih so shranjevali sejmarji svoje blago. Pozneje so barake uporabljale perice Bizovičanke za zbiranje perila, nabranega po mestu. Nad trgom je bila v desnem kotu izza leta 1817. ledenica, v kateri so shranjevali mesarji meso. Na tem prostoru so razen tega dobivali zatočišče cirkusi, potujoči panop-tiki, komedije, muzeji in polobno. Dne 1. oktobra 1888. je kazal tu prvič Jožef Strohschneider svojo umetnost, prav za prav čudovito gibčnost visoko na žični vrvi.
V potresnem letu 1895. sta dobila Miklavžev in božični sejem zatočišč« pred stolnico. Leta 1897. pa je bil prestavljen prvi na Kongresni trg, kjer je sleherno leto še dandanes. Med stolnico in ikofijo kakor tudi pred Škofijo ob hišah kanonikov so prodajali devock>nal'je, pred božičem pa potrebščine za jaslice.
Na Miklavžev večer so se zbirale skupine otrok v spremstvu staršev po navali v več gostilnah, ki jih je obiskal Miklavž in obdaroval deco večinoma s sadjem. Pri ta-k'h prilikah so se parkeljni, a včasih celo Miklavž opijanili ter se nato tako nalo-stojno obnašali, da smo otroci izgubili popolno vero v dobrega prijatelja otrok.
Ob tistih časih je bilo pri nas božično drevesce vobče še neznano. Imeli so ga le ponekod bogatejši. — Smrečice so prodajali sprva na Marijinem trgu, na prostoru med sedanjo šmalčevo in Frischevo trgov no, pozneje nekaj časa pri Sv. Jakobu in pred Mestnem domom, že vsaj dobri dve desetletji pa jih prodajajo stalno na zahodnem delu Kongresnega trga.
Kot pripravo na božič so opravljali mnogi naši predniki svoje dni po hišah devet-dnevnico v spomin na tistih devet večerov, ko je Iskala Marija prenočišče, preden je rodila Jezusa. Prebivalci devetih hiš ali pa tudi devet družin ene hiše so žrebali listke z devetimi številkami. Pobožnost se je začela v hiši, katere Številka je bila prva Izžrebana. Udeleženci devetdnevnlce so imeli v rokah prižgane sveče. Kip ali podobo Marije so postavili v hiSi na primeren prostor, ga okrasili s cveticami in prižgali lučke. Potem so molili in peli Ma-rijne pesmi. Naposled wo ponesli Marijo k družni, ki Je imela izžrebano »tevilko dve. Spfcvod se Je pomikal od hiie do hiie ali od družine do družine med p?tjem in molitvami. Opravljanje pobožnosti je bik)
enako v vseh osmih hišah ali pa družinah. Pri postajališču z deveto štev lko je ostala Marija Jo svečnice, nato pa je bila vrnjena prvi rodbini. Po ljubljanskih župnijskih cerkvah so bile zapored zjutraj zornice, a zvečer litanije. Otroci smo z vel kim zanimanjem, zlasti v frančiškanski cerkvi, Občudovali majhne lestence okoli velikega oltarja, ki so jih z vretenom polagoma spuščali ln zopet dvigali, da so prižgali in ugasili sveče na nj.h. Zakaj takrat v Ljubljani še ni bilo električne razsvetljave.
V veliko veselje so bile mladini lepe jas-l:ce po cerkvah Toda še rajši so imeli otroci domače, ki so jih narejali sami, seveda s pomočjo odraslh. JasMce so dajali ljudje po navadi v kot, kjer se je že od daleč blestel na živo pisanem prtičku napis: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!«
Kar nestrpni oi veselja smo hodili gledat otroci žive jaslice v Marijanišče, kjer so gojenci pfikazovali rojstvo Gospodovo. Kakor še dandanes, tako so tudi v onih časih imeli Ljubljančani odprta srca in odprte roke za ubogo mlad no. Zato so zlasti dobrodelne gospe nesebično prireja'e po zavodih bož. čnice, pri katerih so obdarjale siromašne otroke z obleko, obutvijo in različnimi dobrotami.
Na »veti večer in Sllvestrovo, ▼ dneh pred sv. Tremi kralji in avečnlco so ljudje kalU in škropili vse hiftne prostore, kar kadili in škropili v navadi. Prve tri večere »o polagali na belo pogrnjeno mizo poprt-nik — hlebček — rožni venec in kadilo.
Na dan nedolžnih otročičev so hodili otroci po hišah tepežkat, Na Treh kraljev dan je razdelila hišna gospodinja poprtnik med družino ter dala od tega kruha tudi živini m perutnini. Na večer pred Tremi kralji so pojoč in noseč zvezdo koledovali po mestu večinoma KrakovcL
Da je gojila tudi poprejšnja mladna zimski šport, je samo ob sebi umevno, četudi ga ni v takšnem smislu in obsegu kakor današnja. Na lev: strani Karunove ulice, pravilneje tik za trnovskim župn ščsm, je bil takrat zelo močviren travnik, imenovan »Kern«. In na njem je bilo pred ka-krni šestdesetimi leti še edino ljubljansko drsališče. Pozneje si je omislila gosp.da drsališče na sedanjem tivolskim r.bniku. Ubožni predmestni otroci niso poznali svetlih drsalk, ampak so si pomagali kar tako, da so na kos le3a pr trjevali debelejšo železno žico ter se s to pripravo — »rakom« — z eno nogo drsali po gladki ledeni plošči. Drugače pa so napravljali drsnice na dvoriščih, še rajši pa ob hodnikih in drug h javnih prostorih, seve v veliko nevarnost starim ljudem.
Okoliškim kmetom in voznikom je prinašala zima lep zaslužek s pridobivanjem ledu, in to na ribnikih ln stoječ h močva-rah, predvsem v štepanji vasi, Hrušici, Rakovniku, Kosezah in drugod.
Tako obuja starejši človek dogodke Ti nekdanje življenje, pr merjaje vse s sedanjimi časovnimi razmerami — »in spomin se mu posili, dni premišlja, ki so bili in na tihem solae briSe«.
Alojzij Potočnik.
Angleške baterije na dobro utrjenih postojankah
Pestro življenje v Hongkongu
Celoten pogled na Hongkong s pristaniščem
O Hongkongu prinašajo listi povsem
svetu različne opise. Zanimiv prispevek je objavil v beograjskem nemškem dnevniku Fritz Rostosky, ki izvaja po lastnih vtisih: Po poročilih japonskega glavnega stana se obračajo oči na oni otok in mesto, ob čigar pogledu se v vsakem tujcu zbudi misel: Hongkong videti in živeti! Prekipevajoča lepota ter na vsakem koraku opazna neutrudna borba stotisočev za golo življenje, slike revščine ob vznožju sijaja in bogastva — to so vzroki, da je tudi neprizadeti gledalec na mah ves prevzet od pestrega vrveža. Ob ustju Kantonske reke leži ta daljnja vzhodna kolonija Anglije za celim gozdom džunk, nad katerimi se blestijo vladne palače, velike trgovske hiše in nebotičnik Azijske banke.
Pravkar je minilo sto let, odkar je tu zaplapolala angleška zastava kot moralna odškodnina za potopljeno ladjo, ki je to-vorila opij. Sto let je zadostovalo, da je ta doeodek pozabljen in da so zrasla renesančna pročelja velikih tvrdk in številne vile, ki se kopičijo po svetlih terasah proti vrhu Viktcrijinega griča, po katerem se mesto tudi imenuje. Treba je blizu pristanišča stopiti v žično železnico in se povz-peti z njo iz džungelskega zelenja štiristo metrov visoko, pa uživaš razgled, ki je edinstven na vsem svetu: tam spodaj sinje pristanišče vojne mornarice s številnimi vojnimi ladjami, brzimi parniki in motornimi čolni, obkroženimi od nepreglednega venca slikovitih džunk, čolnov, s katerimi
vabijo kitajski kulijl na izlet. Tu gori, sredi marmornih in kamnitih poslopij j« spomenik stare kraljice na zajetnem podstavku, tam spodaj pod gričem pa slikovita bivališča angleških oficirskih in uradniških družin. Tu imaš vtis, da si v zdravilišču ob robu samih nebes, in pozabiš, da si prav za prav v Aziji. Domačini so tu samo kuliji, ki vozijo tujce po pobočjih. Tu sme prebivati samo bela gospoda. Celo najpremož-nejši domačin iz" Hongkonga, od katerih premorejo posamezni po več milijonov funtov šterlingov premoženja, ne morejo tu nakupiti niti kvadratnega metra zemljišča.
Tam spodaj, v pristaniški četrti in po trgovskih ulicah je slika seveda povsem drugačna. Tam plapolajo reklamne zastavice s pisemskimi znaki, ki jih gospodarji te kolonije ne znajo brati. Tam se suši perilo na dolgih drogovih, nad glavami pešcev. Rikše, moški ln ženske, ki v tisočih prebijejo noči na cestnem tlaku, se bore za vsakdanje življenje. Kupci, prekupčevalci, nosači in otroci sleherno uro napolnjujejo te ulice. Prepiri zavistnih tekmecev so tako glasni, da ni enako hrupnega trga nikjer v Evropi. Tu se razvija obupna borba za golo življenje, ko je treba zaslužiti vsaj za prgišče riža. Večina teh ljudi nima niti na kopnem ne kje na morju nič takega, kar imenujemo dom in ognjišče.
V glavnih trgovskih ulicah ima Evropa svoje izložbe: od priprav za Igranje golfa in od radijskih aparatov do električnih peči in do neizbežne hladilnice lahko tu kupiš vse, kar ti poželi srce. V tej četrti lah-
ko prešteješ Angleže. Kitajcev ne moreš, kajti v Hongkongu živita komaj dva odstotka Evropcev. štiri leta pred prvo svetovno vojno je otok Hongkong fitel 336.000 prebivalcev. Zdaj odpade na 20.000 Evropcev več kakor milijon pripadnikov žoltega plemena.
Kadar gredo Angležinje nakupovat, nikoli ne opravijo nakupa brez služabniko-vega spremstva, čeprav niti enemu domačinu ne bi padlo v glavo, da bi Angležinjam kaj prizadel. V umetno hlajenih hotelskih dvoranah sleherni čas pijejo svoje koktaj-le. V devetem nadstropju nebotičnika je vrt na terasi, kjer ob popoldanskem čaju pridno plešejo. V vročem letnem času pa prispeš po dvajsetih minutah vežnie z avtom v kopalni paradiž, v Repulse Tam ti žoltl služabniki v mornariških oblekah odpro avto in ti pokažejo pot k obrežnim restavracijam, iz katerih stopiš takoj na peščino. Nizke, s slamo krite stavbe na koleh, ki se na zunaj ne razlikujejo od kolib domačinov, so postavljene mesto drugih kopaliških poslopij In so znotraj opremljene z razkošjem, kakršno si le moreš zamisliti.
Toda takoj s pričetkom angleške štlri-letke, ki je hotela iz Hongkonga napraviti drugi Singapur — z 25 vojnimi ladjami, z 25.000 možmi posadke, z novimi utrdbami in z letalskimi eskadraml — se je vsekakor marsikaj spremenilo Sveži pesek, kjer so se skrbno negovani otroci Igrali na pobočjih Viktor!jinega hriba, je bil lzpodkopan. Kmalu nato za začeli graditi postojanke za topove okrog hriba. Eno je topničarjem Viktorijinega hriba ostalo vedno ohranjeno: očarljivi razgled daleč naokrog, da po-
Nebotičnik Azijske banke
dobnega nI nikjer na svetu. Tu so torej po-sedevali in razmišljali o tem. da potrebujejo japonski letalci le poldrugo uro za polet s Formoze do semkaj, še ni dolgo tega, ko je tu pristalo veliko letalo, ki naj bi vsak dan poletelo od tod čez tihi ocean proti San Frančišku. Potem je nastopila nova doba. Angleški vojaki so morali poseči v borbo, naj so hoteli ali ne. Zdaj molčijo njihovi topovi v vzhodnih utrdbah mesta v Happy-Va!levu in na Viktorijinem hribu. Z vkorakaniem Japoncev se je začela za Hongkong nova doba.
molznim kravam poleg suhe krme. Tudi
voda pomešana z otrobi pomnoži mleko. Zelo dobro je po klada ti v zimskem času molznim kravam ln sploh govedu okisano krmo, ki ai jo živinorejec, pripravi v nalašč zato prirejenih silosih. Važnost oki-sane krme naši živinorejci Se vae premalo upoštevajo ln so le redki naprednejši gospodarji, ki ima;o umno urejene silose za kisanje živinske krme. živina, krmi J ena s
»veto krmo, Ima tudi postml dovolj dobrega mleka in zimska molža ne zaoataja za letno. Ce tega ni, naj se pokladajo živini poleg sena in slame tudi močna krmila kakor otrobi in oljnate tropine, ki ao dovolj bogate na beljakovinah in tolščah. Res je sicer, da so močna krmila pracej draga, vendar se v normalnih razmerah vedno Izplačajo z izboljšanjem zimske molže.
Krmljenje molznih krav pozimi
Star pregovor pravi: »Krava pri gobcu molze«, čim bolje kravo krmiš, tem več in tem boljšega mleka daje, po tudi bolj zdrava je. Dobra krma je za izboljšanje živinoreje prav tako potrebna, kakor dobro pleme. To velja zlasti za zimski čas, ko primanjkuje sveže krme.
Mnoge gospodinje se zlasti v zimskem času pritožujejo, da namolzejo premalo mleka in so tako prisiljene, da svojim stalnim odjemalcem mleko odpovedo, pri čemer same trpe največ škode. Od krav, katerim v zimskem času pokladamo samo rezani co, ni pričakovati mnego mleka, Ce hoče živinorejec doseči pri molznih Kravah dobrih uspehov, ji mora pokladati krmo, ki je mlekotvorna, ali kakor pravi kmet, ki »žene na mleko«, torej krmo. ki je bogata na beljakovinah, tolščah, tedaj na tistih redilnih snoveh, ki so najvažnejše in največ vredne v mleku.
Za zimsko krmo zelo dobro služijo repa, pesa, korenje in podobno, kar se poklada
Priznanje In kesanje je zelo potrebno . •.
Prizori z razprav zaradi previsokih cen
Leta 1885 je vstopil, poln življenjskih sili, k orožnikom. Služboval je v Žalcu, na Zidanem mostu, na Vranskem in drugje. Na lastno pro"n;o je biil premeščen k bivšemu ljubljanskemu deželnemu orozniškemu polki: in je opravljal službo v Ribnici kot vodja postaje. Zatem je služboval še v raznih krajih bivše Kranjske, končno na Dolenjskem, kjer je dal orožn ški službi s'cvo in vstopil k novomeškemu okrožnemu sodišču, kjer je stlužboval vrsto let kot skromen in vesten uradnik. V pok o; je stopil po 421et-nem napornem službovanju v svojstvu višjega sodnega oficiala.
V srečnem zakonu so se mu rodili trije otroci, katerim je dal kot skrben družinski
ZAPRAVLJIVEC Mož: »Za božjo voljo žena, kako mi le moreš očitati, da sem zapravijivec ? Ali sem si kdaj kupil kaj nepotrebnega?«
Žena: »Pa si! Glej, lani si kupil tisto gasilno pripravo, ki je niti še enkrat nisnic potrebovali.«
RESNIČNA TOLAŽBA Gospod Jaka je imel mlado ženo in zvestega prijatelja. Bil je že precej v letih, prijatelj pa je bil še fant od fare. Nekoč se je žal primerilo, da je gospa legla v otroško posteljo in nI več vstala. Gospod Jaka je bil obupan in je zaradi ženine smrti jokal noč ln dan. Njegov mladi prijatelj ga je tolažiL Položil mu je roko na ramo in mu rekel:
— Nikar tako ne obupuj, dragi Jaka! Saj vendar nisi ti kriv, da je umrla...
Ljubljana, 23. decembra
Pred sodnika poedlnca je moralo oni dan deset obtožencev. Od teh je bil eden oproščen, dva pa sta bila obsojena pogojno, nekaj razprav je bilo preloženih, ostale obtožence pa so doletele običajne kazni.
Da je priznanje mnogo vredno. Se posebno, če ga podpira resnično kesanje ln dobra volja za poboljsanje, se je prepričala neka branjevka, ki je prodajala (take obtožnica) limone po pol lire namesto pc 0.45 kakor je bilo uradno določeno. Obto-ženka je dejanje priznala in pristavila, da cenika še ni poznala. Sodnik pa je ugotovil, da je cenik izšel že nekaj .dni prej.
»Naj po milosti naredijo, gospod doktor« je poprosila obtožen ka medtem ko je sodnik listal po spisih, kjer je stalo zapisano, da je obtoženka dobrega slovesa, še nikoli kaznovana. Glede na kesanje, priznanje in v upanju, da se bo poboljšala jo je sodnik obsodil na sedem dni zapora in 10C lir denarne kazni, ki se v primeru neizterljivosti spremenijo v nadaljnjih pet dni zapora, dočim je bila plačila sodnih stroškov oproščena, — vse skuhaj pogojno na eno leto. Ko je obtoženka slišala sodbo, ni razumela njenega pomena in so jo posilile solze. Sodnik ji je razložil: »Kazni vam nI treba prestati, če v enem letu ne napravite nobenega prestopka. Ste razumeli?« »Hvala, klanjam se«, je rekla obtoženka in srečna zapustila dvorano.
Potem je stopil pred sodnika neki okoličan, trgovec ln posestnik. Ko ga je sodnik vprašal, kako velika je hiša, je obtoženec odvrnil: »Majčkena je«. — »Pred sodiščem pa vsi skupaj ležete«, je pripomnil sodnik, »kadar Iščete posojilo, pa rasete«. Obtožencu je obtožnica očitala, da je prodajal hruške po 6.50 (namesto po 4.10) grozdje pc 7 do 8 (6.50). limone no 0.90 (0 45), ječmen po 6 (5.40) in prav tako znatno draž-
je sladkorno sipo, testenine, kis, žitno kavo ta cikorijo. Razprava je bila hitro končana. Na sodnikovo vpraSanje, zakaj je tako drago prodajal, je obtoženec odvrnil: i Kakor nam občina dobavlja«. »Vsega vam pa občina ni dobavila«, je naglasil sodnik. »Večinoma sem imel zaprto, za cenike nisem vedel«, se je branil obtoženec in zašel v zmerom večja protislovja. V dvorani je postalo veselo, ko je povedal Se: »Cene sem imel označene, pa so se posode prevrnile. Listki so se izgubili in prav takrat Je prišla kontrola ...« — »Zapomnite si«, ga je poučil državni tožilec, »da občina nima ničesar opraviti s cenami. Samo Visoki komisarijat jih določa.« — Sodba: 7 dni zapora, 300 lir denarne kazni (ali nadaljnjih 14 dni zapora) in 114 lir povprečnine. Trgovčeva dolžnost je, da cene točno pozna in po njih se moia brezpogojno ravnati.
Neki branjevki Ki ima nepreskrbljene hčerko, je brez premoženja, nepredkazno-vana in dobrega obnaSanja, je obtožnica očitala, da je 23. septembra predajala hruške po 5 lir fnamesto po 4.10), paradižnik po 2.20 (2) in solato po 2.50 (2). Obtoženka je dejanje takoj priznala, vendar pa se je zagovarjala, da cenika še ni bilo in je predložila račun, po čem je kupila sporne predmete. »To ni važno* je dejal sodnik, »vi se ne zanimate za oene, kakor bi se morali.« »To boste ja upoštevali«, je menila obtoženka. »da cenika nisem poznala«. Državni tožilec: »Ni mogoče. Vi morate cene poznati«. Sodba: 7 dni zapora, 100 lir denarne kazni ali nadaljnjih pet <fni zapora, dočim je bila zaradi premoženjskih razmer sodnih stroškov opreščena. Obtoženka je sodbo sprejela jokaje in je poprosila, ali se da kazen odložiti. »Da se«, je pritrdil sodnik »za tri mesece. Samo ujjO-flevne razloge morate navesti«. Obtoženka se je vidno potolažena zahvalila in odSia
oče in človek širokega obzorja na življenjsko pot trdo osnovo in vse pogoje za obstoj. Mara in Slavica. ki sta že poročeni, sta učiteljici, sin edinec Franc, njegov ponos, pa je sodnik, ki ne slovi samo kot izberen jurist, temveč tudi kot izvrsten nevec. — Tihi in značajni mc/ž, ki je znan m nrilljub-Ijen po vsej naši Dolenjski in še okrog nje. pozna v svojem življenju poleg svoje dru-žinice samo tri razvedrila: poleti kopanje v tihi, zelenomodri Krki, kateri pride prvi v objem in se v nji poživlja tja do pozne jeseni, več ur sprehoda na dan, ki ga osvežuje in dela prožnega — človek mu nkakor ne bi prisodil, da ima mož že osem križev za seboj — važno Vlogo v njegovem življenju pa igra tudi pipa, ki mu po njegovem mnenju varuje zdravje
Naš jubilant je zvest naročnik »Jutra« že nad 20 let, zato mu tuda mi k lepemu življenjskemu prazniku iskreno čestitamo z željo, da bi s svojo nurljivo zakonsko družico, gospo Frančiiško, dočakal še mnogo let.
j Franc Vogrinc — 80 letnik
V tihem, a privlačnem kotičku Prešernove ulice v Novem mestu preživlja jesen svojega življenja višji sodni ofic.al v p. gospod France Vogrinc. Mož je pred prazniki i obhajati v ozkem, a prisrčnem domačem j krogu svoj osemdeseti rojstni dan.
Iz prijaznih Mihalovcev pri Brežicah doma, sie je rodil kot najmlajši, sedmi otrok kmetskih staršev. Ko je dorastel v zastavnega fanta, se je odločil, da vstopi po odsluženem vojaškem roku v državno sllužbo.
▼ tta^ansfccm letalskem oporišča
ŠPORT
Preskrba zadnjega tipa brzega lovca
Zračni torpedo
Nedavna potopitev obeh velikih angleških bojnih ladij, »Prince of Wales« in »Re-pulse«, z zračnimi torpedi je obrnil ponovno pozornost na orožje, ki so ga v tej vojni prvič uporabili in tudi že cesto omenili.
Zračni torpedo ni tako nov, kakor je nova njegova uporaba. V bistvu gre za stari torpedo, ki so ga že davno prej poznali v pomorski vojni in ki so ga izstreljevale vojne ladje, zlasti torpedovke ter podmornice. Ta pomorski torpedo je dobil svojo sedanjo temeljno obliko kmalu po 1. 1870. in so ga uporabljali na dva načina: podmornice ga izstreljujejo iz cevi pod vodo, druge vojne ladje pa iz cevi, ki stoje na krovu. Novost zračnega torpeda je v tem, da ga mečejo v vol o iz letal, in sicer kopnih kakor povodnih, kjer nadaljuje potem svojo pot kakor doslej samostojno z lastnim strojem in lastnim vijakom.
Pod trupom letal, ki jih uporabljajo za takšne napade, visita eden ali dva torpeda in sicer v smeri poleta. Letalo, ki hoča napasti sovražno ladjo, mora leteti torej natančno proti njej. Pri tem se spusti niž-
je nad vodo in v trenutku, ko strelec meni, da sta letalo in torpedo okrenjena v pravo smer in v primerni razdalji od smotra, sprosti »jeguljo«, kakor pravijo vojaki. Torpedo pa Je v vodo, visok vodni steber se dvigne v nje, medtem ko se skuša letalo s tulečim motorjem dvigniti v višino in zaokrenitL Nevarni izstrelek se je medtem potopil v globino, ki so mu določili že prej, njegov lastni stroj ga požene v premi črti naprej in če ogrožena ladja nima več časa, da bi ušla iz te črte, pokaže silna eksplozija po nekoliko minutah, včasih že po nekoliko sekundah, da se je torpednemu letalu namera posrečila.
Posebna prednost torpediranja lz zraka je ta, da prinese letalo uničujoči naboj z bliskovito brzino tik do cilja in da cilj pri tem lahko preseneti, n. pr. če se vrže na svojo žrtev iz oblakov. Uspeh pa je v veliki meri odvisen sevela od ljudi. Letalec mora biti za takšne napade še posebno izvež-ban, njegov pogum mora biti brezmejen, prav tako njegova vztrajnost in prisebnost, da sprosti torpedo točno v pravem trenutku.
Izdala sta se
Ponosni oče dvojčkov, fantka in deklice je sedel z dobrimi znanci pri čaši piva in pogovor je nanesel kmalu spet na njegov najljubši predmet, na oba njegova potomca.
»Ne morete si misliti, kako sta si podobna«?, ie dejal. »Ce sta enako oblečena in imata lase. kakor hočem zavoljo svoje zabave, enako pristrižene, ju nihče De morf razlikovati. Celo jaz sam ju pogosto zamenjujem. kadar ležita v svoji posteljici.«
»Nu, ne Ho ju tako t-žko razlikovati« je menil eden izmed prijateljev, »stavim da ju takoj prepoznam — ln pri tem ne b spregovoril niti besede ali pa se jim približal !«
»Stav?., dr?,i.* j-" r'ejal oče. in je bil prepričan. d* s*> stavo dobil.
Nasledr " dr.r se je pojavil prijatelj v H ši in jo n?.5el oba dvojčka v dekliških oblačilih p:! * matere. Kes sta si shčila kakor jajca -h >.ii. cčQ pa ie stal zraven ;n s? sine:"" pii'p.te^evi zadregi že v naprej Toda prijatelj ni pokazal zadrege. Ne ,:a bi spregovoril besedo, je postavil na mize igrače, ki jih je prinesel s seboj, mične lutko in miniaturne kuhinjske pesode 121 maiben hrban in puSkico. DckUca je z eniir sr.mim sl:cl:cm plenil?, k lutki, med tem kc je deček 2 radostnim krikom zagrabil boben ln miške izgubil stavo.
€ -
Neki pisatelj je poslal ravnatelju znanega gledališča petdejansko dramo v verzih. Da bi se prepričal, ali so njegovo stvar res prebrali, je v petem dejanju dve sitrani zlepil skupaj. Kmalu potem je prejel svoje de-io nazaj, spremljalo ga je pisemce: »Spoštovani gospod! Va."x?ga rokopisa ne moremo uporabiti. Istočasno bi Vas prosto, da bi v primeru morebitnih nadaljnjih pošiljk zlepili že kar prvo in zadnjo sit ran skupaj!«
VSAK DAN ENA
ko. C če se je smejal, čeprav ie
Dva skopor:trnka sta se sprehajala. Našla sta gumb.
»Cu'.ovito! Baš mi manjka gumi na hlačah'«
i Srečo imaš!« »Kako to?«
»Meni manjkajo namreč baš hlače k gumbu!«
Iz sezone za vrati
Namesto teke« na snegu In ledu Na turnirju SK Mladike sama
reditelja
igrali table-tenis — v škodo pri-
POROČNO POTOVANJE
»Poglej, Adalbert, kako se valovi vedno znova poljubljajo!«
»Neumnost! To je vsako krat drug!«
Ljubljana, 29. decembra
Precej različna je bila letošnja zadnja nedelja v letu od onih. ki jih imamo v spominu iz prejšnjih let in zaradi popolnosti se je močno ločila od njih tudi po svojem športnem sporedu. Saj vendar veste, da smo lani ob tem času — ali morda predlanskim — v športni rubriki že pisali c prvih smučarskih in skakalnih tekmah, povrh teh pa se lahko hvalili še z otvoritvijo drsalne sezone in morda celo s prvimi nastopi v hokeju na ledu. Letos pa je — take iecimo — še vreme obrnilo športnikom hrbet in tako sta nam božič in slovo od starega leta v športu minila ob nežni mali žogici, ki so jo preteklo soboto in nedelje z večjimi ali manjšimi uspehi — slednjič je bilo celo slabih več kakor dobrih — preganjali deloma na eni sami mizi v Mladinskem domu na Kodeljevem.
Športni urednik je torej to zadnjo decembrsko nedeljo opravil svojo dolžnost brez smuči in brez drsalk ter brez mraza in brez čaja. Samo s tramvajem se je bile treba potegniti do vojaške bolnice, potem pa stopiti še sto korakov do onih vrat — izmed vseh različnih, od katerih ena vodile tudi v kino. pa niso bila prava — za katerimi se je včeraj odigraval edini športni dogodek "dneva — medklubski table-teniški turnir SK Mladike za moštva, pare in posameznike s sodelovanjem vseh štirih ljubljanskih klubov, ki gojijo to športno panogo.
Resnici na ljubo moramo zapisati, da je bila vnanja slika tega turnirja v tesni dvo ranici za onimi vrati — vsaj proti koncu sporeda — manj prikupna za oko. Okrog igralne ploskve v spodnjem delu prece temnega prostora — takrat sta igrala svoje partijo predzadnja para H^rmcfa in Mladike — se ie nasrnetlo okro^ 50 najbol;. vnetih oristašev te igre — mladih in še več najmlajših — ki so vsennokrog 17 neposredne bližine spremljali živahni dvoboj Bili so na več krajih tako blizu, dn se ie bilo treba vsak čas bati. da se bosta Igralca na vsaki strani Izgubila med njimi, če ne upoštevamo, da je nenrestano vrvenje med to publiko samo kvarno vplivalo na zbranost tekmovalcev. Ce je to zmerom tako, je nam prav. smatramo pa, da bi bile bolje, če bi se našla možnost, da bi se tekmovalni prostor v primernem obsegu loči od onega za gledalce. V ctalem je celotne ozračje v dvoran? komaj dalo slutiti, da gre za dobro prireditev v športu, čigar glavn pravili sta pač — red in disciplina, njegova naloga pa — krepiti telo ln duha. Časovne so prireditelji Izpolnili oHiubo; turnir je bil končan kmalu po pol 17.
Kakor smo dejali je bilo na tem turnirju zastopano vse. kar kaj pomeni v ljubljanskem table-tenisu. Hermes je prišel e tolikokratnim prvakom Marinkom. Korotan s svojo dobro trenirano e>kioo, Slavija 7 vrsto uspeha, željnih •»novincev« in tudi prireditelji "so poslali v boj skoraj vse svoje preizkušene ierralce. Čeprav ni nihče pričakoval velikih senzacij — vrste table-teni-stov navsezadnje 1" nra predo v stotine in vsi dobro poznajo drug druTega — je vendar končni izid v posameznih skupinah pre-vr=rel vse račune poznavalcev, najbolj pa prirediteljev samih, ki so v splošnem veljali za favorite. Kakor pravno. se> zadnje čase »marljivo« dremali na. medvedovi koži, ostali pa so delali in tako > neizogibno prišlo kar ie moralo priti. T.Ua^ika je izgubila v moštvih, Mladika io izgubila v singlih in slednjič — ista Mladika je morala nai-boliše mesto prepustiti tudi v doublih Ot tem T.gtdcu favoritov a o si krepko uveljavili Hermežani — čerrav Marinko po dolgem odmoru ni več Marinko kakor nekdaj — še boM razveseljiv pa ie bil nastop Sla-vijine sekcije, ki so jo organizatorji vzeli s seboj kar tako zaradi družbe, pa so njeni igralci spregovoriH nekajkrat prav zgovorno. Turnir je pokazal debro voljo mnogih pristašev te prijetne igre v znamenju športa in potrdil obenem, da brez truda in treninga ne cveteio rožice nikomur niti 2 najmanjšim športnim orodjem.
želimo, da bi naše table-tenlste čimprej videli sredi mesta v veliki svetli dvorani razdeljeni v <1va ločena riaia. posebnega zanje in poseHneea za publiko kakor hitre brv-io pozabili na vse nevšečnosti, ki so jih morda doživeli v soboto in včeraj na Kodeljevem.
Tehnična stran poročila naj vsebuje za danes samo
imena in številke,
kakor sledi:
TEKMOVANJE MOŠTEV
I.	kolo
Mladika I. se je plasirala v polflnale hrer. boja. Slavija je premagala Mladiko ITI. 5 : 3, Hermes : Korotan II 5:4 in Mladika II : Korotan 15:2.
II.	kolo
Slavija : Mladika I 5:1 (!!) in Hermes : Mladika n 5 :1
Finale Hermes : Slavija 5 :3
TEKMOVANJE JUNIORJEV POEDINCE* Purkhart : Mlakar 2 : 0, Bogataj : Potočnik 2 : 0, Tršinar : Purkhart 2 :0. Fina-
1	e : Bogataj : Tršinar 2 : I.
TEKMOVANJE DVOJIC Merala, Strojnik A. — Recek. TrSinar 2:1; Strojnik R., Medved — Pavllč, Po^ ženel 2:0; Djlnov«ki, Krečič — Bajec Keržič Z. 2:0: Marinko, Bogataj — Bradeško. Lackner 2 : 1.
Merala, Strojnik A. — Strojnik R.. Medved 2:1; Marinko, Bogataj — Djlnovskl. Krečič 2:1.
Finale: Marinko, Bogataj — Merala, Strojnik A 2 : 0
i. kolo
Pavlič — Keriič Z. 2 :0, Recek — Cizelj 2:1, Merala — Kocmur 2 :0. Tršinar — Havliček 2 : 0, Medved — Kamenšek 2 :0, Bajec — Padovan 2 : 1, Poženel — Mlakar
2	: 0, Djinovskl — Belec 2 :0. Keriič O. — Jankovič 2 :0. Brez borbe so se plasirali v drugo kolo Marinko. Strojnik A... Bradeško, Strojnik R., Bogataj. Krečič in Lackner.
H. kolo
Marinko — Pavlič 2 :0, Reeek — Strojnik A par forfalt za prvega, Bradeško — Merala 2 : 0, Medved — Tršinar 2 :1. Bajec — Strojnik R. 2:1. Bogataj — Potenel 2 :0, Djinovskl — Krečič 2:1, Lackner — Keržič 2 : 1.
HI. kolo
Marinko — Recek 2 :0, Bradeško — Medved 2 : 0, Bogataj — Bajec 2 : 0, Djinovskl — Lackner 2 :1
Polflnale
Marinko : Bradeško 20 : 22, 21 : 16, 21 : 13 Djinovski : Bogataj 21 : 16, 21 :17.
Finale
Marinko : Djlnovskl 21 : 19, 21 :18.
Mi Igra Trst najboljši nogomet?
Po X. kolu je že spet Triestina v vodstvu, z enakim številom točk pa ji sledita Venezia in Roma
Deseti termin v italijanskem nogometnem prvenstvu, ki je zapadel v nedeljo, je že skoraj sprožil vprašanje, ali ima Trsi res najboljši nogomet v vsej Italiji. Tržaška Triestina, ki je pred 14 dnevi izgubila svojega odličnega srednjega napadalca, je predvčerajšnjim gostovala v Milanu in sc vrnil aodtod po reml.su z eno točko v dobro. In neodločeni izid na tujih tleh pomeni pri italijanskih moštvih skoraj zmago! Največje presenečenje dneva pa je vendarle prvi poraz, ki ga je doživela Venezia v Bergamu, kjer je domača Atalanta zmagala z 1 : 0 in sebi pomagala na šesto, Trža-čanom pa nazaj na prvo mesto. Slabo se je odrezala Roma, ki je na svojih tleh oddala Torinu točko brez gola. prav tako pa tudi Fiorentina, ki je remizirala z Modeno, najslabše pa Bologna, ki je izgubila proti Ambrosiani in si tako ponovno nakopala — padec na dno tabele.
Izidi nedeljskih tekem v diviziji A sc bili naslednji:
v Modenl: Modena - Fiorentina 1:1 (1:1) v Napoli ju: Napoli - Livomo 2:1 (1:0) v Bologni: Ambrosiana - Bologna 1 :0
(1:0),
vTurinu: Jnventns - Lazlo 2:0 (1:0), v Genovi: Genova - Liguria 1:1 (0:1), v Rimu: Roma - Torino 0 : 0 v Milanu: Mi'ano - Triestina 2:2 (1:1), v Bergamu: Atalanta - Venezia 1 :0 (1 : 0)
Vrstni red klubov je po X. kolu naslednji: Triestina, Venezia, Roma 13 točk, Ambrosiana. Liguria 12, Atalanta, Fiorentina
li alfami pregled
Ž*
dramatizacija »Ognjišča"

Prrd m~see- sem govori*! v ljubljanskem ra '■'•■'.) n »Ognj --ču« dr;a. Mila Budaka. prejš-r e£n p^ovetnera rmnirtra in sedanjega , • • t:'t črn ^a rn;n:<st-a Hrvatske v Berlinu Shr-ni k' mi j:h ie navdahni'a mojstro vna hrvatske pripovedne proze, sc potlej iz?!e v stolpcih »Jutra« in v »Meridiana di Roma«, mani tedenski reviji za slovstvo in umetnost, k: 10 urejuje Nacionalni svetnik in predse dn: k Konfederacije umetnikov in pro*es:onistnv dr. Comelio di Marzio.
Moj spis o klasičnem hrvatskem romanu je v moie živo zadoščen ;e vzbudit! pozornost nekater'b velikh italijanskih založnikov tako da bc tudi italijanskemu občinstvu dana prilika spoznati v prevodu naj-izvimejši in nairmkavnejši umotvor hrvat skega modernega slovstva. Id je bil spisan leta 1937 v hc/telu Monte Stella v Salernu. k-v je pisateli žive! ko* begunec v Italiji. Te roman so o-b :z'du leta 1939 pozdravili kr.-) »psa!m vere v osvoboditev in v zmago duha« Preroška definicija poteka \z peresa prof. Vojmila R a b a d a n a. ki je doprinesel več ko vj.i drugi, da se ;e sllava tega hrvatskega romanopisca razširila po svetu In prav ta gen a'ni dramaturg poznejši rav-nits;'i opernega in dramskega gledališča v Sn''tu i« DTiredl! po romanu »Ognjišče« enako imenovano dramo takisto kot operni librete in naposled Še kinodramo ki bo
nekega dne triumflraia rta platnu.
*
Če naj razodenem, kakor bi hotel visoko
vrednost po Rabadanu dramatiziranega »Ognjišča«. je potreben pogled na predhodno delo mladega dramatka, ki se je rodi! v Sptotu 31. julija 1909. medtem ko ie Budak rojen pri Sv Roku v Liki 30. avgusta 1889 Za hrvatski narod, ki je bifl sikcrai stoletja tolikanj preizkušan, a ki ni nikdar izgubi! vere v svojo varno bodočnost lahko te dve letnici simbolizirata dve zadnji junaški generaciji: pokolenje prerokov in mučencev i-n pokolenje uresničevailcev duhovnih vrednot nove Hrvatske.
Rabadan ie že kot dijak kLaične gimnazije v Splitu gojil poezijo, glasbo, stokarsitvo gledališče. Kot slušateHj zagrebške univerze, kier ie študira! romanistiko in hrvatsko literaturo, je vstopili Rabadan v gledališče ter postali pomočnik režiserjev Alfonza Varlija in Hinka Nučiča. No-vo ljudsko gledališče, ki so ga uvedli v Italiji, v Nemčiji in v drugih deželah, je našlo v Rabadanu budnega gojitelja, ki je obogatili domače ljudsko gledališče z izbranimi deHi hrvatske m svetovne gledališke literature. Sodelavec »Hrvatske revije« in »Hrvatske prosvjete«, ustanovitelj splitske revije »Dom i svijet«, dramaturg, ki je dal svojemu rednemu mestu prvo stalno hrvatsko gledališče preva 'afcsc Pirandelk Molifcra Cankarja. Finžoar ja. avtor zgodovinske &ltk« »Splite-grade« m libreta za oratoftj »Svijetlo u tami«, je obogatil hrvatsko gledaliSče s sedmimi dra-matskimi prireditvami med katerimi so najbolj uspele: »Zlatarovo zlaio« (po največ-
jem hrvatskem romanopiscu 19. stoletja Av-guetu Š e n o i), »Čudnovate zgodbe šegrta Hlapiča« (po nepozabni 6'anici Hrvatske akademije Ivani Brlič-Mažuraniče-v i) in »Ognjište« po romanu drja. M. Budaka.
VojmMu Rabadanu, ki ga lahko že danes simaitramo za preporod i t e!ja hrvatskega gledališča. je uspelo, da je p>xla! na občudovanja vreden način Budakovo »Ognjišče« tako, da je zgostil na osemdesetih straneh drame ne le 830 strani romana, marveč tudi klasične novele tega najtipičnejšeca hrvatskega pripovednika: »Opanci dida Vidurine«. »Naš Gospodin nad Likom«, »Vuk Šepo-nja«. »Grgičine gusle« in druge. Na štirih straneh, ki slede drami in v bio-bibliograf-skem eseju, v katerem riše Budakovo osebnost v človeškem, literarnem in političnem oziru, je Rabadan prikaza,! začetke odrske prireditve romana »Ognjišče«. Začel je že leta 1939, ko ga je usoda zanesla kot profesorja v Sen j. v liške kra:e. kjer je v resničnem življenju sreča'! deda Vid urino, ki ga vsa Lika imenuje zaradi njegove dobrote in modrosti »apostol«, njegovega demonič-nega snna Blažida. ki se v Amenki ni naučil nič dobrega, dalje vr!a brata Lukana rn Zokana. odlično Anoro. ki ji ded Vidurina priporoča srce svojega naMjubšega vnuka Miciana ter tolike druge, v »Ognjištu« ove-kovečene 06ebe.
Na teh straneh razlaga Rabadan tudi pravilna merila, plod vnetih proučevanj in dobrega izkustva, ki so ga vodila pri delu Ni hote! dati nekake »CavsMeri« ruwt:cane« in ne ponliati * »trikot francoske komedije« Blažičav in Lukanor boj za Anoro marvač je hotel, kakor dnamatizator dobesedno pravi rešiti »Budakove misli o domačem ognjišču. o zemlji, ~ s^etu, o večnosti« in »izraziti z r. ►vimi sredstvi ps hologijo Budako-
__ Torino 11, Lasto, Genov« 10, I*
8, Milano, Napoli 7, Modena «, Bo*
V™dtvlaljl B aa Je Bari odtrgal od obeh
zasledovalcev (Vicenze ln Fanfulle), ki sta ta dan spravili samo po eno točko. Izredno visoki zmagi sta slavila Novara nad Alessandrio (4:0) in Pro Patria nad Sieno (6:2). Rezultati so bili takile:
v Vicenzl: Vi cen za - Specia 0 : 0, v Vidmu: l rt i nese — Frato 1 : 1, »a Reki: Bari - Flumana 2 : 1, v Luechi : Savona - Lik--cliese 1 : 0. v Novari: Novara - Alessandria 4 : 0. v Sieni Pro Patria - Slena 6 : 2. v Breseijl: Brescia - Peseara 1 : 1, v Lodi ju: FunfrUa - Padova 1:1 in v Pisi: Pisa -Kf>gglana 3 : 0.
V	vodstvu te divizije je Bari s 16 točkami. sledita Vicenza in Fanfulla s 15, potem pa Novara. Alessandria <131. Pisa, Brescia (12). Udinese (111 itd. Rečani (Fiu-mana) so na predzadnjem mestu s 3 točkami
V	gornjem pregledu je upoštevana tudi že o praznikih odigrana zaostala prvenstvena tekma med Sieno in Lucchesom. ki se je konča'a s 4 : 1 (2 : 0) v korist prve!
&e nekateri nedeljski dogodki
KONEC TENIŠKEGA TURNIRJA V BARCELONI
Mednarodni teniški turnir v Barceloni, o katerem smo nekaj vrstic že zabeležili v nedeljski številki, se je končal preteklo soboto z zmago Italijanov v singlih in Nemcev v doublih. Med posamezniki sta oba najboljša Italijana že v polfinalu izločila oba Nemca Giesa in Henkela. in sicer prvega Romanoni v petih setih s 6:4, 3:6, 5:7, 6:4. 6:4, drugega Cucelli že v štirih poskusih s 6:2, 5:7, 6:1, 7:5. — Finale sta potemtakem igrala Italijana med seboj, pri čemer je Cucelli gladko odpravil svojega prvoplasiranega rojaka v tabeli Romano-nija v treh setih s 7:5, 6:4, 6:3. V doublih sta prišla do finala najboljši italijanski in nemški par, med katerima sta nato Nemca Henkel-Gles po dveh urah ogorčenega odpora strla italijansko dvojico Romanonl-Cucelli, in sicer 2:6. 8:10, 6:2, 6:3, 10:8. Tudi v tolažilnem turnirju so prišli najbolj do izraza Italijani, kar pomeni, da je bila ta konkurenca za predstavnike ostalih držav na tem turnirju prehuda.
•
Meddržavni dvoboj v telovadbi med Italijo in Madžarsko, ki je bil v nedeljo v Milanu, je prinesel Italijanom tesno zmago s skupno 276.95 točke, za katerimi so gosti zaostali samo za 45 stotink točke (276.50). Zmago so italijanski telovadci odločili šele na drogu. V posamezni oceni sta si delila prvo in drugo mesto Italijan Armel-loni in Madžar Toth z enakim številom točk (47).
Veliko skakalno prireditev so imeli nemški smučarji v Oberhofu, kjer se je ponovno izkazal planiški znanec in enkratni svetovni prvak Sepp Bradi, ki je z dvema krasnima skokoma na 65 ln 68 m daleč pred ostalimi zasedel prvo mesto. Ostmarka Je z njegovo prednostjo in prispevkom Hass-lingerja in Mayra zmagala tudi med moštvi. Rudi Gehring, zadnji rekorder lz Planice, ki je bil ranjen in je že okreval, je bil tudi med udeleženci in se je plasiral na častno peto mesto.
V	Draždanih je gostovalo nogometno moštvo dunajskega Rapida in zmagalo nad močnim Dresdner SC s 5 : 4.
Mednarodna nogometna tekma je bila ▼ nedeljo odigrana med Španijo in Švico v Valenciji. Zmagali so domačini s 3 : 2, ln sicer šele v drugi polovici igre, medtem, ko se je prvih 45 minut končalo neodločeno z 1:1.
»Šport« (22. ln božična številka) objavlja med drugim naslednje vidnejše članke: Gradjanski je v Budimpešti izgubil proti Ferencvarosu. — Nogometna tekma Nemčija-Hrvatska bo 18. januarja. — Jesenski del ligaškega tekmovanja se bliža koncu. — Ni daleč čas, ko bodo hrvatski delavci dobili svoja lastna igrišča ... — Leto dni italijanskega športa. — Nižjerazredni klubi dajejo ligašem mladost. — Drsalci se pripravljajo ln čakajo na led. — Ali bo Albanec Lushta zasenčil slavo Meazze ln Piole (v italijanskem nogometu). — »Kiblc« — težak posel. — Itd Vmes je še mnogo raznega drobiža, ki bo zanimal vsakega športnika. Posamezne številke tega športnega tednika iz Hrvatske se dobivajo tudi pri nas po Lir 1.50.
SANJE
_ Gospod nadzornik, moja žena je pred
štirinajstimi dnevi Izginila.
_ Za božjo voljo, zakaj pa pridete ta
šele danes povedat?
—- Oh, gospod nadzornik, doslej sem pat mislil, da so bile le lepe sanje.
vih oseb. ne da bi jih dobesedno kopira)!«, zakaj »ni se smel izgubiti duh starih časov, kakor je izražen v cbredih in šegah«.
Rabadan je v občudovanja vredni meri uresn či! to. kar si je zastavil, v treh dejanjih, pa v prologu in v epilogu svoje drame. V prologu, ki se razvija okrog ognjišča deda Vidurine v začetku zime leta 1908. je orisana postava Hškega apostola, ki opozarja nas« kot b!e«čeča in idealna človeška podoba pO!eg zoprne figure siina Blažida. Vrhunec doseza v apoteozi domačega ognjišča, ki ga ded priporoča vnuku Micianu kot stvar, ki mu bodi poleg Boga najdražja, zakaj ognjišče, žena ;n otroci so Sveta Trojic* na zemlji... To je plemenita teza Bu-dakovega romana in to je tudi teza Rabada-nove drame. Vse dejanje romana in draine se močno razpleta okrog domačega ognjišča, ki ga je treba braniti zoper človeško vero-!e,"mnost kakor je vteiešena v osebi Blažiča. zopet vs^ko elementarno nesrečo in zoper samo smrt. ki skuša s svojo ledeno sapo pogasiti sveti plamen na Lukanovem ognjišču. A nora. ki je padla kot žrtev temne strasti zapeljivca Blažiča, se je darovala za obrambo svetosti domačega ognjišča kakor ;e bila žrtvovana zato, da bi ne ugasniJ sveti plamen na Lukanovem ognjišču, potem ko je bila :zgubila sleherno upanje, da bi se njen ubogi Mician mogel vnrti iz vojne. D* bi zopet vrnil ogenj na ognjišče svojih dragih, je plemeniti Lukan voljan ubiti hudobnega tekmeca Blažiča. ki pa ga zadene naravna kazen ko se zvrne v prepad, kamor je hotel pahn;tt \nnrinega drugega moža: 'e-ta seda i hfal* Bo« da m ni omadeževali rok s krvjo podleža.
Noč je pokrila dramatično srečanje Lukana in Blažiča na Velebitu nb koncu zime leta 1928 in tragični konec »Amerkanca«. Nad Velcbitoro se pojavi zora, z stolpa
cerkve »v. Roka se oglase zvonovi, in skrivnostni popotni starček odgovarja Lukanu, ki ga vpraša, kdo da je: »Sem popotnik, kakor smo vsii na tej bedni zemlji... Mi odhajamo, a za nami ostaja samo sveto ognjišče naših dedov. Vse je ognjišče: ono je prva stvar za Bogom, naša skupna duša, naše nesmrtno življenje, naša starodavna rodbina, naša Hiša. naša Domovina ... Zbogom, vrli Lukan, prižgi mirno svoje ognjišče. da ti bodo malčki rastfli okrog domačega ognja!... Glej. sdnko, nad Velebitom je zora ... nov dan ... nova sreča ...«
Tudi mi smo prepričani, da je bi*! ded Vidurina tisti, ki je povzdignil svoj apostolski glas in velel Lukanu. da naj brani do zadnje kaiplje krv; ognjišče svojih dedov i-n veruje v Boga. k? bo — to so poslednje besede te draime — »gleda! z višine in blagoslavljal stara in vedno m!ada. mirna in preizkušena. nerazrušena in nerazrušljiva naša ognjišča ...«
Iz Budakovega prav kakor tudi Raba-danovega »Ognjišča«, katero bi hoteli kmalu videti tudi na italijanskih :n slovenskih odrih, plapola vera v Boga ki bo »nakloni*!« zmago mladim narodom, borečim se za to. da obranijo p:ed barbarstvom in brutalno sebičnostjo zanikovailcev krščanske civilizacije Sveto trojico na naši zemlji!
Umberto Urbani.
Novi glasovi o knjigi prof. dr. M. ¥idmar;a
Pred meseci smo zabeležili v naši kulturni kroniki glasove nemškega tiska o knjigi univ. prof drja Milana Vidmarja »Das Knfle des Goldze1talters<. Med
tem so tudi nadaljnji listi poročali o spisu, ki je — kakor znano — razširjena in lz-
Opozarjamo naše čitatelje, da izide
novoletna številka »Jutra" dne jI. decembra zvečer.
Prosimo cenjene inserente, da to upoštevajo; oglasi se sprejema; -
do 1/2 2. ure istega dne S
tika 1942 in Jarčeva povest »Jalov dom«)
Nobena slovenska hiša ne sme ostati bie* oiih!
Srečno, zdravo in uspešno novo teto teli vsem svojim ustanovnikom, sotrudni-i koin, poverjenikom ln članom. I	Vodnikova družba.
*	Novi grobovi. Dne 25. t m je p-ernl-nul obče poznani A bničan Franc Lovšin iz Gorice vasi v starosti 81 let. BJ je p J poklicu kovaški mojster. Vzgoj.l je števJ-no lružino; štiri sinove ima v Amsr.ki, dva pri orožništvu, dočim je sin Anion prevzel posestvo, širom kočevskega okraja in tudi drugod je bii p,znan kot piavi šaljivec .n ljudski pssn.k. V d.užoi je po-^i'Sto govoril v samih verzih. Polje, elsko o:>dje, ki ga je izdeloval, je slovelo Jaleč na okrog. — V visoki s.arosii 26 let je p J c»o!gera trpljenju zapustila svojce vd-va univ. prof. in dvornega svetnika ga. Lavra Krekova roj. Schilch r. Ob šcev.ln; uielež-bi so nepozabno pokojnico včeraj pokopali v rodbinski grobnici na pokopališču pri Sv. Križu. Maša zauušnica se bo brala v sredo ob 8. v župni cerkvi v Trnovem. — Dotrpela je vdova po vlakovoJji državnih železn.c ga. Amaiija Mavčeva. Pogreb drage rajnke bo v torek ob pol 15. iz kape'ice sv. Jožefa na Žalah na pokopal šče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo da ovala v soboto ob 7. v ceikvi sv. Petra. Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje!
*	Nagrade za družine, bi imajo največ moških v vojni. Objavljen je razpis natečaja. v katerem bo razdeljenih 5 nagrad onim številnim družinam, ki imajo največ sinov v vojski. Prva nagrada znaša 20.000, druga 15 000. tretja 10.000, četrta 8000, peta pa 5000 lir. Poleg sinov pridejo v poštev tudi očetje in pa ostali moški sorodniki, kl sc člani rodbine, prav tako tudi padli na fronti. Za podelitev nagrad bo komisija jemala v ozir predvsem število rodbinskih članov kl so padli ali so bili odlikovani v sedanj, vojni, število članov, ki so se udeležili akcij v sedanji vojni ln število živih otrok Prvi dve družini v seznamu, ki ga bo sestavila komisija za vsako pokrsjino, bosta avtomatično prejeli nagradi po 2000 lir, prva izmed njiju pa še zavarovalno polico za 500 lir, s tem pa bosta tudi izpadli iz natečaja.
*	Dva milijona lir za socialno skrbstvo.
Guverner Banke Italije je po naročilu upravnega sveta izrečil Duceju znesek dva milijona lir v socialne namene. Duce je velikodušni dar raadelil tako. da prejmeta po 500.000 lir bolnici v Aosti in Napulju, milijon lir pa se porazdeli na razne šole za prehrano siromašnih članov GIL-a.
*	Uspešna borba proti malariji v Pontin-skl pokrajini. Sistematično osuševanje Pon-tinskih močvirij je doseglo doslej že prav lepe uspehe, ki so nazorno vidni zlasti na področju upadanja malarije. Na vsem območju močvirij, na katerem živi okrog 3C tisoč ljudi, je bil v prvem četrtletju letošnjega leta zabeležen en sam primer reci-divne malarije, v drugem 47. v tretjem 183 in 1 primer primarne, v četrtem 40 re-cidivne in 2 primerne. V vsem letu je bile torej 276 recidivnih in 3 primarna obolenja. Upadanje te nevarne epidemije nam najbolj živo prikaže dejstvo, da je bilo v pontinskem okolišu še leta 1932. zabeleženih 3435 primerov primarne malarije.
*	Najnovejši številka italijanske revije »Doenmenti di vita italiana«. ki izhaja v italijanskem ln nemškem jeziku v Rimu, je v celoti posvečena organizaciji Liktorske mladine. Begata zbirka fotografskih posnetkov prikazuje življenje fašistične mladine na vseh področjih vzgeje in dela: na zborovanju, v delavnici in hangarju, kjer se uvaja v spoznavanje brezrootornega letalstva, v čitalnici in na polju, dekleta v kuhinji pa za šivalnim in pisalnim strojem na letovišču in v zdravilišču, v športu in pri vojaški vežfci, pri umetniškem in pri ročnem delu.
« Ameriški poslanik v Sofjl je zapnst'1 Bolgarija. Te dni je odpotoval iz Sofije poslanik Zedinjenih držav Earle s celokupnim osebjem poslaništva. Začasno se bo nastanil v Carigradu.
*	Dan brez kajenja. Po zgledu cele vrste madžarskih mest so zdaj tudi v Subotici sklenili vpeljati dan brez kajenja. Prihranek na cigaretah bo znesel 100.000 komadov in ga bodo poslali madžarskem vojakom, bojujočim se na vzhodni fronti
um juhe
*	Dvojen obrok kruha za praznike na
Grškem. Zasedbena o,.iastva so odre lila, da se prebivalstvu razdele za čas bož Cn.h praznikov dvojni obroki kruha. Tudi ne-katera druga živila so bila razdeljena med najpotrebnejše.
META GORILNE TABLETE
(praktičen nadomestek za gorilni špirit) —
dobite zopet v drogeriji ti AN C, LJUBLJANA, ŽIDOV Sii A ULICA 1
*	Za večjo proizvodnjo sladkorne pese. Ministrstvo za kmetijstvo je nedavno objavilo podrobna navodila o izboljšanju proizvodnje onih pridelkov, ki služijo prehrani in dajejo surovine industriji. Med spomladanskimi posevki je oosvečena posebna pozornost saditvi sladkorne repe, ki spada med najvažnejše avtarktične sadeže. Sladkorna repa ne daje samo tako dragocenoga živila, kakor je sladkor, temveč služi tud za proizvodnjo odličnega goriva, ki se i pridom uporabna zlasti za nogon letalskih motorjev. Doslej je sladkorna repa razveseljivo razširjena v severni Italiji, ministrstvo pa si je nadelo nalogo, da ustvari zanjo ugodne nogoje tudi v srednjih in južnih pokrajinah.
*	Elektrika ubila otroka v materinem naročju. V hiši nekega kmeta v napuljski okolici se je pripetila nenavadna nesreča Mati se je Igrala s komaj dve leti stare hčerko Gaetano. ki se je razposajeno prevračala po njenem naročju. Med igro pa se je dete zadelo ob nezavarovano električno stikalo na zidu, da ga je strahotno stresel električni tok. Mati je brž poklicala na pomoč, da so otroka prepeljali v bolnico vendar je mala Gaetana po kratkem trpljenju podlegla.
*	Lastnike vrtov opozarjamo na »Gospodinjski koledar«. V Gospodinjskem koledarju imate za vsak mesec posebej navedeno, kaj je treba delati v dotičnem mesecu na vrtu. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. Cena L. 20. (—)
*	Štoltov »Vedež« je izšel. Vedež, znani žepni koledar, je izšel za leto 1942-XX-XXI. To je že triindvajseti letnik tega po ranj-kem štoki ustanovljenega koledarja. Poleg cbičajne koledarske vsebine prinaša obilno gospodarskih nasvetov, postne pristojbine, sejme, kratek kažipot po Trstu, določbe o kolkovanju ter bogate zbirke najrazličnejših razpredelnic, ki bodo vsakogar zanimale, ker so velike praktične vrednosti za trgovca, za poljedelc?«, posebej za lesnega trgovca, za onega, kl hpče pomoči pri nezgodah, ali pa se kratko poučiti o marsikateri zdravstveni resniri. Poleg tega prinaša »Vedež s tudi humoreske, obilico smeš-nic in ugank, razpredelnico, beleženje dohodkov in izdatkov ter mnogo belih Listov. »Vedež«, ki stane 5 lir in je kaj lično vezan, se naroča pri založništvu knjigarno štoka, Trst, via Milano 37.
*	Januarska številka »Malega gospodarja«, glasila zveze društev »Mali gospodar«, je izšla za božične praznike z bogato vsebno. V uvodniku opisuje urednik g. Dragotin Kosem neprilike, k: se je moralo uredništvo z njimi boriti pri izdajanju svojega glasila. Slede članki Jožeta Ahčana i Za vsakega nekaj«, Dragotna Kosma »živali stradajo«, Draga Grafcnsrja »Pomen malega gospodarstva na deželi«, dr. Janka Korena »Kaj pozimi lahko storim za zdravje malih živali«, Franceta Skoblja »Zimska prehrana kuncev«, Jožeta Ahčana »Kako je z zimsko nesnostjo kokoši«, Draga Grabnarja »Kako ravnamo z golobi pozimi«, Lenarta Martnuča »O brejih kozah«, A. F. »Kako čebele najbolje prezi-mijo«, Dragotina Kosma »Gnoj iz odpadkov malih živali« ln Dragice Kosmove »še o kuncu v loncu«. Na ovitku so natisnjene društvene vesti in kratke zanimivosti. »MaJega gospodarja« priporočamo vsem rejcem malih živali.
*	Lepo zabavno ln koristno novoletno darilo so letošnje Vodnikove knjige (Pra-
u— Zima se uveljavlja. Po lep h in dokaj toplih bož.čnih praznikih se je začel ponujati sneg in je barometer navdajal marsikoga z upanjem, da bo zemlja kmalu pobeljena. Vreme pa se je nepričakovano zasukaio. Zapihala je burja, ra^p d:la megle in oblake in s tem povzroč la, da Je začel mraz vedno bolj občutneje pr.tiskat.. Cez dan sicer sonce ozračje nekoliko segreje, da se giblje toplota okoli ničle, proti večeru, ponoči in zlasti še zjut. aj pa žvo srebro pade globoko pod ničio. Vceiaj zjutraj so toplomeri v mestu kazali 9 do 12 stopinj po i n.čJo, pač po tem, al. so bolj . ali nianj v zavetiu legi. Na prostem pa ! je bil miaz še hujši Kljub temu majo j ljudje po večini rajši mrzlo, suho in zdra- j vo vieme, kakor pa za nekaj stopinj toplejše nezdravo mokro.
u— Razstava Debenjak, Jakac, M helč je podaljšana Jo 2. januarja. V^bu.a iZr redno razveseljivo zan.manje in sp.ošno priznanje občinstva. Kdor je še m v.del, ima pril.ko, da jo ob.šče vsaj zadnje dni. Razstava je odpita v Jakopičevem paviljonu vsak dan od 9. dalje.
u— Na Silvestrovo in na Novo leto v »Veseli teater«! V sredo zvečer ate^e v »Veselem teatru« zopet popolnoma Qkv spored štev. 13. Za dobro voljo bo fakrbel celotni ansambel, ki bo nastopil v ra«*uh burkah, ilustriranih dovtipih.z akrooatiko, kupleti itd. Kot gost sodeluje v našem 13 programu tudi bivši prvi igralec beograjske in zagrebške drame g Ljubiša Jovano-vič. Godba Adamičev Jazz. Na Silvestrovo se prične predstave ob 18.30, na tfovega leta dan so tri predstave: ob 14.30, i61'0 in 18.30. Preskrbite si vstopnice zan?si;ivo že v predprodaji. Blagajna posluje v .sredo od 10. do pol 13 in od 16. dalje, na Ncvo leto pa od 10. ure dopoldne neprekinjeno do večera.
u— Nekaj cestnih del. Mraz Je prek'.nil stavbna dela, vendar ne popolnoma. V polnem obsegu so se nadaljevala urejevalna dela na podaljšku SubiČeve ulice. Široko cestišče nove pomembne prometne žile v mestnem središču je zdaj v glavnem tlakovano. Po dolgotrajnem zasipavanju in utrjevanju — ozemlje ,ie Pilo mehko in se Je sproti udiralo — je uova ulica dobila svojo dokončno obliko. Ob novem nunskem zidu je bil urejen zaiasni hodnik za pešce, čim bo vreme dopuščalo, bo cestišče asfaltirano, prav tako pločniki. — Dela za razširjenje Grudnovega nabrežja na oglu šentjakobskega mosta po-voljno napredujejo. Staro pritlično stavbo, ki je nabrežju pri mostu skoraj povsem zapirala prehod, naglo podirajo. Razširjenje Grudnovega nabrežja je za Prule ln za ves ta del Ljubljane znatnega pomena, ker bo po razširjenju mogoče usmeriti velik del Vozovnega prometa čez Pruie na Dolenjsko cesto namesto po ozki neurejeni Florijanski ulici in Karlovški cesLi.
u— Izgubljeno. V četrtek IS. t .m. popoldne je bila izgubljena poslovna knjižica in mesečna vožna karta cestne železnice, na kateri je tudi naslov. Najditelj je na-prošen, da odda oboje v uredništvu »Jutra«.
u—• V spomin svojega pokojnega nečaka Daliborja Baloha je daroval g. Ing. Ciill Dimnik najrevnejšim pokojnikovim sošolcem 500 lir, za kar se hm ti najlepše zahvaljujejo.
! u— Razvoj PodmJlščakove ulice^ Pod-
milščakova ulica za Bežigradom spada med tiste ulice našega mesta, ki so so v zadnih letih najbolj razvile. Ob ulici so zrasle mnoge nove manjše stanovanjske j hiše in vile, da sega ulica zdaj skoraj že do pomožne železniške proge, ki seka Vodovodno cesto ob železničarski koloniji. Ulica je^ primerno široka in ima kar dobro cestišče," neurejeni so večidel hodniki za pešce. Ker je zemlja na tem delu Ljubljane suha in zdrava, ni dvoma, da bo Pod-miščakova ulica v doglednem času podaljšana do stare železniške proge.
Iz Garlške pokrsliste
Emma Gramatica bo gostovala v Verdijevem gledališču. Dne 7. januarja bo gledališka družina sloveče igralke Emme Gra-matice gostovala v Verdijevem gledališču z uprizoritvijo Lellijeve komedije »Fran-cesce«. Poleg Emme Gramatice nastopijo tudi znani igralci Nino Pavese, Giorgio Pia-monti in Franca Domini ci.
Dve nesreči. V goriško bolnico so is tolminske okolice pripeljali 601etnega kmečkega posestnika Tomaža Lebana. Na balkonu domače hiše je sušil koruzo, pa jc med delom izgubil ravnotežje in padel v globočino kakšnih 4 metrov, da si Je zlomil desno nogo. Prav tako je moral v bolniec 66 letni Leopold Macut iz Gozda pri Pevmi ki je padel ln si zlomil rebro.
iz Tržaške pokrajine
Razširitev delovnega področja našega pokrajinskega zdravnJta. Z odlokom ministrstva notranjih zadev je bila pokrajinskemu zdravniku dr. Valcnt nu Graziadei poverjena naloga, da poleg svojega dosedanjega posla prevzame tudi voostvo orga-n zaci je in kontrole zdravstvenega skrbstva v Videmski. Goriški. Reški, Pulj.ki in Ljubljanski poki ajlni.
Smrtna nesreča strojevodje. V soboto zjutraj je na červinjansicem kolodvoiu 40-letm strojevodja Avguštin Žigon iz Trsta po nesreči pa el iz hiteče električne lokomotive. Pri padcu je dobil zelo hude poškodbe. Tovar.ši so mu tanoj nud.li prvo pomoč ;n ga prenesli v najbližjo hišo a 8e preden so priklicali zdravnika, je Z.gca podlegel.
Igralska družina Emme Grainaf.ce gostuj v Trstu. D.evi st oo v Vera.je. em gledališču začela vrsta gostovanj .g.als.^e ciruž.ne, ki jo vodi siove^a. umetn ca E.iinia Gramatica. Prvi večer je na sporedu Lelli-jeva kome.ija v treh dejanjin »Francesca«, v kateri bo Gramaoca kreirala naglavno vlogo.
Nenadna smrt. V soboto pred božičnimi prazn ki so na polju zraven domače niše na via Costaluiiga našli mrtveca Kaaovana strublja. Truplo so prepeljali v mrtvašnico, kjer so zdravniki iz vi S Ji obdukcijo.
Umrli so v Trstu 88 letna Franč ška Račič, vdova Smonvina, '<5 letna Josp.na Gociina, 82 letna Antonija Petelin, vuova Sciirott in 34 letna Angela StOKOV.č, poročena Gr.zon. — Na oki-cu so pari de avec Vittorio Canz.am -n šivilja Marija Vuga, študent Siivij Franzmi in 2.a~ebmca Jo.va-na Lapajne ter ladijski natakar Angel Skrča in zaseomca itai-ja Razman.
Iz Tre&afega
t— Obdarovanje mater in otrek \'a predvečer božičnega dne je *	a
Stranka obdarovala večje števiio ...^o-trebnejših mater in otrok. Obdarovanje se je vršilo v vojašnici. Dvorana je bila slovesno okrašena z državnimi trobojnica-mi ter slikami Kralja in Cesarja in Duceja, napolnile pa so jo siromašne matere s svojimi otroki. Na prireditvi je vladala topla domačnost ter so obdarovane matere in otroci s prisrčno hvaležnostjo vzklikali Duceju, ki se je s svojimi darovi spomnil tudi najsircmaSnejših v našem okraju. Vsej prireditvi so prisostvovali predstavniki tukajšnjih civilnih in vojaških oblastev ter predstavniki Stranke. Istočasno s tem obdarovanjem je priredila božičnico tudi občina Trebnje, ki je s prispevki občanov in drugih dobrotn.kov obdarovala najsiromašnejše občane ter Šolsko mladino šole v Trebnjem ln Dolenji Nemški vasi. Za božičnico občine so med drugimi prispevali še sledeči: Grosek-Se-nica 1000 lir, Baš ter Ludvik, lesni trgovec Kočevje-Trebnje 1400 lir, tvrdka Lončar Franc, Borovnica 300 lir, Pavlin Adolf, trebanjski župan 200 Ur, Gustl Slavinec, trgovec 200 lir, Schifano Angelo, brigadir 100 lir, Terseglav Alfonz, odvetnik 100 lir-Ravnikar Jelko, notar 100 lir, Erjavec Srečko, poštni uradnik 50 lir, Marcon Ivan, trgovec 75 lir, Ruprecht Uroš, lekarnar 60 lir in mnogi drugi z manjšimi zneski, ki jim vsem izreka občina svojo prisrčno zahvalo. Še posebno zahvalo pa zreka občina Trebnje brigadirju g. Schifanu Angelu, ki je s svojim darom 100 lir dal pobudo tudi drugim- da So se radodarno odzvali in tako omogočili lepo prireditev.
Iz Bsleafsklh TopSIc
Božični prazniki so bili kl'ub resnemu Sašu zelo živahni. Lepo sončno, čeprav mrzlo vreme je privabilo več izletnikov, kl so preživeli božične praznike v lepi dolenjski zimski naravi ter se poslužili nabavnega športa in izkoristili tudi kopanje v termalni vodi.
V noči od svetega dne na Štefanovo je nekoliko deževalo, nakar Je vlažna zeniHa pomrznlla in nastala Je huda polcilca. Hoja po ledenogladki cesti je bila kaj nevarna in marsikdo je padel. Tudi vorJženim konjem Je zelo drselo in je bilo treoa
popolnjena nemška izdaja slovenskega dela z naslovom »Med Evropo in Ameriko«. Naj navedemo nekatere nadaljnje odmeve knjige uglednega slovenskega znanstvenika.
R3vi;a »Deutsche Rundschau« je pisala v novembrskem zvezku: »Med Evropo in Ameriko« (naslov je citiran v slovenščini. Op. ur.) se imenuje knjiga, ki je izšla leta 1937 v slovenskem jeziku in povzročila nenavadne odmeve. Skoraj nihče v Nemčiji ni dela čital, vendar so mnogi vedeli za njegov obstoj in za pomembne perspektive, ki jih je odprlo. Najznačilnejše pri teh glasovih je bilo to, naj bi profesor fizike in slavni šahovski moster spisal narodnogospodarsko kn igo. Sedaj imamo obsežno delo tudi v razširjeni nemški izdaji: »Milan Vidmar, Das Ende des Goldzeit-alters, Die Menscheit im Umbruch. (Braun-schv/eig. Frledrich Vievveg & Sohn)«. Vidmar, ordinarij na univerzi v Ljubljani, je bil dvakrat v Ameriki Mogočna napetost med kapitalistično gospodarsko formo Zedinjenih držav ameriških in oklevajoče se uveljavljajočo preureditvi;'o gospodarskih razmer v Evropi je postala tisti stvar-jaini element, ki mu ;e Vidmarjeva Knjiga dolžna hvalo za svoj nastanek. Fizik ne more in ne mara zatajiti svojega rodu. Izhodišče mu je razvoj fizike v zadnjih desetletjih in ie-ta mu služi za pojasnjevanje gospodarskega razvoja. Obe poti, v katerih vidi vzporednici, sta mu simbola celotne menjave, ki se je začela v modernem mišljenju Vidmarjeva kn Iga je po 3"Oji osebnf d:kctji. po množici zbranega gradiva in kar izredni asociacijski sili pomemben dokument našega časa V jedru gre man za oris »dobe zlata« ln nje sonca. u> boli za izborno izdelano vizijo neštetih med3ebojno se prepletnjočih nope-tosti v svetu, napetosti, kl so značdnoet našuga desetletja.
»General-Anz^iger« v Bonnu je pisal 21 oktobra: Pisec, ki ;'e prežet z globoko vero v osvoboditev človeštva iz spon sto-
letnih predsodkov in suženjske podložnosti diktaturi mednarodnih visokih finančnih krogov, razčlenja v tem mikavno upisa-nem delu bistvo človeškega reda in vzroke tragičnega propada, ki eo mu izročeni mnogi napačno včdenl narodi v evrazijsko-severoameriškem prostoru. S kritičnim pogledom izkušenega prirodoslovca prihaja v svojih opazovanjih in prepričljivo nočnih primerjalnih podobah k marsikateremu novemu, kar osupljivemu izsledku. Vidmarjeva knjiga je osebna izpoved moža, ki je prežet s hrepenenjem po resnici in visokih idealih, za tisto novo, srečnejšo dobo človeštva, ko naj se človeštvo v svojem neugnanem boju med razumom in njegovim najhujšim sovražnikom, slepim naključjem, zave moči svoje skupnosti.
V	»Chemnitzer Tageszeitung« je izšla 4. novembra tale ocena: »človeštvo na prelomu« se glasi spodnji naslov te knjige, ki je po prvi Izdaji v slovenskem materinem jeziku svojega pisca izšla sedaj v piščevi predelani nemški izdaji. Ta podnaslov kaže temelje in smernice snovne ln Idejne vsebine Vidmarjeve knjige. Kritičen razum in čuteče srce sta bila botra delu velikega misleca in prirodoslovca, kl je svetovno znan tudi kot šahovski mojster. V spisu se kaže pot iz spoznanja preteklosti k naravnemu, od naključja osvobojenemu redu človeškega občestva. V premagovanju »dobe zlata«, kl se je v Nemčiji in v Italiji že začelo, vidi Milan Vidmar pogoj za nastop novega časa. So tu misli tn spo-znave, ki bodo s svojo prepričevalno logiko pritegnile kar največjo bralčevo pozor-nost, ter. bolj, ker so brez sleherne abstraktne dogmatike razložene iplotao ra* zumljivo
V	»Liibecker Volksbote«, Je lzila ba 25 septembra ocena iz peresa Heya H«ysna, ki pravi, da v tej kn igi podaja »v Ljubljani bivajoči Slovenec duhovita opazovanja o pol tičnem in gospodarskem razvoju
i zadn ih desetletij. V premagovanju »dobe
! zlata« vidi simbol za začetek' novega časa.
V velekapitalizmu pogreša usmerjenost v občestveno skupnost... Milan Vidmar ne nudi sistematične narodno-gospodarske teorije, marveč presoja z zdravim člrve-škim razumom kot oster opazovalec, kl pa daje besedo tudi čustvu ln instinktu... »Človeštvo na prelomu« se glasi spodnji nasOov n'egove knjige: z njim označuje bistvo naše sedanjosti.«
V	»Danziger Neuste Nachrichten« se je oglasil k tej Vidmarjevi knjigi dr. ing. Hugo Čari, ki sodi, da je pisec segel k samimi koreninam današnjega dogajanja in jih je pravgpo prikazal v zvezi s prelomom v znanstveni sliki sveta. Vseskozi mikavno vodi čftatelja k postavljenemu smotru: Naključje in človeški razum sta od nekdaj v najhujšem boju; zmaga nad naključjem jamči za trajen red — zmaga, ki jo je treba Izbojevati na vseh področjih človeškega obstoja. V tem duhu prinašalo začetki nove evropske ureditve že svoja prve sadove.
V	»Blatter fUr BUcherfreunde« fSt. 5) čitamo zgoščeno, a točno karakteristiko knjige, ki Jo pisec sklepa s stavki: »Knjiga nemalega obsega, ki ne Bodi samo v Btroko narodnega gospodarja — pisec je profesor univerze v Ljubljani — marveč bo s svojimi poglavji: Amerika. Velika zmeda, Fizika in gospodarstvo, Začetki nove dobe. Nov denar — izpodbudila slehernega mislečega bralca k poglobitvi v probleme.
Poročevalec Usta »Bremer Nachrichten« lmenu'e v Številki t dne 30 novembra Vidmarjev spis »nenavadno knjigo, smel poizkus, da v nasprotjih med Aloveitvom in tehniko stopimo velik korak dalje. Kritični naravoslovec ln logičnega mišllenja vaJeni iahovski mojster sta m združila, da bi napovedala vojno vseobvladajočemu slepemu naključju. Nedotaknjen ne oatajt noben Izmed mnogih problemov naSe vsakdanjosti, pa naj gre za gospodarstvo, politiko, naravo, varstvo, znanost. Kakor koli Ž0 mislimo glede končnih sklepov, ki
so strnjeni v zadnje poglavje »Sisča«: ; vsak bralec, pa naj pripada temu ali one-! mu sloju, bo z obsežnim in miselno boga-' tlm delom obogatil svoje znan e in dobi! množico izpodbud, kl bo zanje piscu.hvaležen.«
»V »Zeltschrlft ftlr LelhbOcherei« (St 17), Je spregovoril o Vidmar evi knjigi dr. Haonlcke in izrekel tole sodbo: »Bogato množico bistrih misli, smelih slik, pojasnjevalnih pogledov in v globino vrtajočlh upogledov smo uvodoma samo naznanili. Velike gospodarske misli naSih dni bodo s to knjigo postale osrečujoče umljlve širokemu krogu čitateliev vseh slojev.« Zaradi tega ocenjevalec knjigo samo priporoča.
ZAPISKI
AlkerCev »Mejnik« v italijanskem prevodu. »Meridiano di Roma« je priobčil v Številki z dne 28. decembra pod zaglavjem »Lirica slovena« prof Umberta Urbanlja prevod ASkerčeve balade »Mejnik« (La pie-tra divisoria).
Dostojevskega roman »Igrale©« Je dramatiziral v komedijo Ugo Sandor. Njegovo dramatizacijo je vprizorila s uspehom Compagnia del Teatro Ellseo pod vodstvom Pietra Scharoffa. V drugem decembrskem zvezku turinskega Štirinajstdnevnika »I! Dramma« je izšel celoten tekst Sandorjev<? odrske predelave Dostojevskega romana.
Mario Gostaldl. V zbirki *Quadernl di poeeia« Je izSlo 744 strani obsegajoče deli Maria Goktaldija »Documentarlo letttra rio«.
Problemi politične vajfoje. Mlmmo Ster pa je pisec pravkar izlStega obsežnega apl sa »Sducazlon* polltics«.
Spis o literarni kritiki. Paolo Apostol«' je izdal pri Paravljl v Turinu spis »II No-vecento nella critica letterarla contempo ranea«.
zelo previdne vožnje. Otroci pa so pri5U na svoj račun. Ker zaradi prevelike in deroče vode potok S uši ca Se m premrznil, je razigrana deca izkoristila poledico ua cesti za drsan e in smučanje.
Star kmečki običaj je. da na Štefanovo za aše kmet konja ali ga vpreže v voz a katerim pohiti v prosto naravo ali na obisk sorodnikov. Ta običaj je več ali manj Se dandanes v navadi; proti večeru pa *e napolnijo gostilne.
Iz Spodnfe štajerske
Nova ureditev plač In mezd na Spodnjem Štajerskem, šef civilne uprave je Izdal naredbo, po kateri se plače in mezde v zasebnih podjetjih na Spodnjem Štajerskem izenačijo s plačami in mezdami, kakršne veljajo na ostalem Štajerskem. Naredba je "stopila 1. decembra v veljavo.
Nesreče v Mariboru. Na Studencu je delavec tekstilne tovarne Jakob Jerovš k tako nesrečno padci s kolesa, da si je nevarno ranil pogačico na desnem kolenu. Neki avtomoblMst je na Ptujski cesti podrl 78 letnega j-mo-t^'?--.-^ un^kojenca Franca Kernešo, ki se je pri padcu zlomil desno nogo. Na Koto. ai.eai ugu je kap zadela 59 letnega upokojenca Le>x>lda Ozlma. Z vo^om Rdečega križa so ga prepeljali domov.
Dva vloma v izložbeno okno. Neznani
storilci so vlomili v izložbeno okno konfekcijske tvrdke Franc Mastek na Trgu Adolfa Hitlerja v Mariboru in odnesli moški plašč, moško obleko in zimsko Jopo v vrednosti 300 nemških mark. Nekaj dni pozneje je bilo vnovič vlomljeno v isto Iz-kžbo in tedaj je izginilo za .55 mark ženske obleke
Smrtna nesreča na cest'. Na državni cest; pri neki vasi je težak tovorni avto povozil 60 letno Marijo Kraboihovo, doma iz Gradca. Orožniki so uvedli poizvedbe in so dognali, da je nesiečna ženska v nagli hoji prečkala cesto in se naravnost zaletela pol avto Ker zatorej vozača ne zadene krivda, je bil takoj izpuščen.
Za Zimsko pomoč. Hitlerjeva mladež in Zveza nemških deklic sta priredili pred božičem cestno zbirka in s.a na;rali na vsem Spodnjem štajerskem 213.000 mark.
Pred graškim deželnim sodiščem se je moral zagovarjati 25 letni Matija Kocjan iz brežiškega okraja. Ljubimkoval je s kmečko hčerko Marijo Ilarjevo. Dne 14. aprila letos je spremil dekle proti njenemu domu. Dekle je spotoma spregovorilo z nekaterimi znanimi fanti. Kocjan je takoj vzp1amtel v ljubosumnosti. Po kratkem prepiru je odhitel domov, vzel samokres in se vrnil k Uarjevim. Spet je nastal prepir in Kocjan je sprožil. Maiija S2 je zgrudila, zadeta v prsi. Kocjan je pomeril tudi proti njeni sestri, ki je priskoč la na pomoč. Zadel jo je v prsi in pr llehtje. Obe sestri sta nekaj časa medleli med živi e-njem in smrtjo, slednjič sta pa le lahko spet zapust li brežiško bo'n šnico. Kocjan se bo pa petnajst let pjkoiil v ječi.
Z Gsrenfsfeega
V Kranju so uredili uradno poslopje. Stare mize so bile zamenjane, stene so sveže pobeljene. Tako, pravi kranjski list, se opazi Ze pri vstopu v poslopje uraanega sodišča, da tudi tu Kaj že uč.nkuje novi duh. — Policijsko moštvo je priredilo božicmco za revne Otroke. Tudi policijski uradniki su prejeli darila. Nadporočnik Bruaer je v Kratkem nagovoru opozoril na dolžnost, Ki jo nalaga sedanji čas vsakemu in ki Jo je treba izpolniti za nemški narod. Prisotne so nato razveseljevale koroSke pesmi in saJjiva predavanja.
Smučarska oprema za nemško vojsko. Po radiu je bilo objavljeno iz Bei l.na, da nemška vojska na severu in na vzhodu nujno potrebuje smuči z opremo in smučarske čevlje. Za prvovrstne smuči plača država 30 mark odškodnine, za drugovrstne 20, za tretjevrstne (brez palic) pa 15 mark. Kdor odda smučarske čevlje, dobi nakaznico za takojšnji nakup na\ adn h čevljev, poleg tega pa potrcdlo, ■ katerim bo ob nastopu mrovne dobe imel p.edp.a-vico pri zopetni nabavi smučarsk-h čevljev. Vse smučarske tekme so preložene in tuli smučarski izleti niso dovoljeni.
Od pretekle sobote daje je v vsej Nemčiji v teku velika zb-ika volnendi stvari, pletenin in kožuhovine za nemSko vojsko na vzhodni fronti. Dnevniki prinašajo številna podrobna navodila in tudi že objavljajo prva poročila o uspešnem napredovanju zb.rke. Pravijo, da posamezne skupine v nekaterih pokrajinah niso čaicale na poziv, marveč so že prej pripravile primerne zbirke. Nekateri so odc.ali celotno smučarsko opravo. Predali omar se praznijo. Kar se da doma popraviti, popravijo ženske same, urejene pa so tud; p s^bne šivalnice v vseh večjih krajih. Državna ženska voditeljica gospa Scholtz K inkova je pozvala s posebnim oglasom vse nemške žene, naj se pr glas jo pri svojih krajevnih skupinah k pomožnemu delu.
Iz Hrvatske
Poglaviiikove čestitke vojakom ea božič. V posebni poslanici je Poglavnik kot vrhovni poveljnik vojske čestital vojakom, ustaški milici in orožništvu srečen božič.
Mirni prazniki v Zagrebu. Prvi božič v nezavisni državi Hrvatski je po pisanju hrvatskih listov potekel mirno. Razpoloženje je bilo povsod dobro, oskrba z živili je pi\>ti pričakovanju dobro uspela. Božične izdaje časopisov, ki so izšle v velikanskih nakladah, so bile kmalu razprodane. V vsej deželi se med prazniki ni zgooilo nič posebnega.
General Ambrosio na obisku v Karlovcu. Za božične prazn-ke je prispel v Karlcvae poveljnik 2. armade general Ambrcslo. Za Časa svojega bivanja v mestu je imel daljši razgovor s tamoSnjim vel k m Zupanom.
Zahvala maršala Giiringa. Na sc Žalno brzojavko polkovnika Krena, poveljnika hrvatskega letalstva, o priliki junaška smrti generala Udeta in polkovnika Mol-dersa, se je te dni zahvalil maršal He.man Goring.
Mraz tudi na Hrvatskem. Po pomladnem vremenu v bož.čnih praznikih je tudi na Hrvatskem pritisnila zima. V soboto zjutraj je živo srebro zdrknilo na 7 stopinj pod ničlo.
Za upravitelja premoženja bfvSega kraljevega namestnica dr. gtankovifia, te M
mudi v inozemstvu. Je po odlačbi državna komisije imenovana njegova soproga ga. Dara Stankovičeva.
Prijetne praznike želi tovarišem ln y%an-
cem učiteljica Rijavčeva iz Sanskega Mb-stu.
53. seznam kočevskih optantov
53. seznam kočevskih optantov (Služb, list, 20.
_______________(8), Pavla (5); Erker Prane (42), Zofija roj.
<lec.) vsebuje naslednjih 223 oseb (v oklepajih j Handler (34). Prida (14), Albert (12), Jožef (11),
* *..........Bogomir (8), Lena roj. Tscherne (71); Tschinkel
Jožef (29). Elizabeta roj. Erker (28); Riegler Pri
•tarost ln rojstni kraj):
OBČINA KOČEVJE - OKOLICA
M1 a k a : Schleimer Franc (57). Jožefa roj. Fink (61); Fink Jožef (88, Novi log), Kristina (54); Greisch Marija (63); Kump por. W*laau Marija (45); Hutter por. Tramposch Jožefa (Gb, S;la); Verderber Janez (26), Karla roj. Levstik (31); Lobisser Albert (37), Marija roj. Michitsch (63); Ernest (28); Hausser por. Knospler Ana (22, Studeno); Verderber Alojzij (46), Angela roj. Omahna (35;, Kresse por. Verderber Jožefa (60), Zo:iJa (20), Franc (41), Alojzij (31); H.inigmami por. IZonig Magdalena (64); KoHner Franc (48. Se!a> Matdalena roj. Greisch '49), Janez (17), Karel (15); Sobetz Adolf (41, Kočevje). Marija roj. V .-'erber (33), Adolf (10), Elfrida (6); Sobetz J- ...c (32), Štefanija roj. K.aker i26), Irma (6 mes i, Jožefa roj. Eppich (73); Konig Jožef (24). Ana roj. Fajdiga (21). Edvard (4); Konig Alojzij (31). Pavla roj. Greisch (23j. Marija (9), Magda.ena (6), Pavla (3). Siegmund Ferdinand (46, Srednja vas). Elfrida roj Kresse (37), Ilza
(17),	Oto (15), Herman (10). Erna (16); Lobisser Jožef (26;; Kra-ichouetz Andrej (49. Bloke). Elizabeta roj. Schleimer (47). Marija (8); Poje Jožef (43, Gorenja vas). Terezija roj. Honlgmann (43); Schleimer Franc (61); Morre Adolf (64. KsrL-JiUtten); Greisch Franc 141), Leopoklina roj. Tschinkel (35) Rihard 12, Marija (7); Perz Alojzij (39). Angela ruj. Janko (33). Franc (6). Marija (5), Elizabeta (8 mes.); Kraschovvetz Jranc (21).
Ribnica: Hutter Friderik (47. Kočevje), Marija roj. Mlaker (41). Friderik (14). Valburga (13), Oskar (6).
Slovenska vas: Jaklitsch Ježe! (29. Lo žine) Tomitz Alolzij (70. Sela). Pavla roj. Schlei mer (55); Handler Alojzij (28); Siegmund Jožel (19), Jožefa (23). Sigfiid (21); Handler Jurij (71) Helena roj. Krauland (62); Tschinkel Franc (66) Magtalena roj. Sturm (65). Pavla (33) Fer dinand (2i); Handler Jožef (65). Jožef '33). He lena roj. Schleimer (33), Erika (1); Erker por. Tschinkel Ana (55); Miklitsch Janez (73, Pod preska); Helena roj. Miklitsch (74); Krauland Alojzij (37). Terezija roj. Melz (34). Edeltraud (4). Erih (1); J^kiitsch Alojzij (67. Koblarji); Micheljtscli Anton (13. Jelenja vas). Pavla roj. Fink (41). Ervin (14). Ludovik (14). Ernestina (9); Sbaschnig por. Krauland Marija '66); Erker Matija (51). Morija roj. Jaklitsch (44), Janez
(18)	Albert (16), Marija (13), Erna (10). Helena
derik (34 Mahovnik). Zofija roj. Stiene (30), O;ga (11) ' Friderik (4); Handler Albert (31, Koblarji). Antonija roj. Krobath (45). Erik (5), Alma
(3);	Erker Jožef (42). Elizabeta roj. Jaklitsch (42) Jožef (18), Sigfrid (15), Herta (9); Bauer Alojzij (43 Stari breg), Jožefa roj. Widmer HO), Edvard (17), Alfred (13). Hildegard (8); Knaus Franc (75 Konca vas), Marija roj. Handler (66), Tschinkel Franc (38). Štefanija roj. Kromer (26), Ervin (1); Fink Jožef (43. Mala gora). Jožefa roj. Perz (37). Rihard (14), Jožef (12), Oto (10), Edi (4); Konig Marija (66); Sager por. Miklitsch Jera (66). Friderik (27); Miklitsch por. Supan-tschitsch Ida (29, Podpreska), Hogomir (8); Handler Franc (90), Jožefa roj. Supantschltsch (44). Marija (16) Franc (13), Jožefa (11); Sturm por. Permoser Jožefa (50), Valerija (7); Lewe» Pavel (32 Ozelj), Štefanija roj. Weber (35), Pavel (11). Franc (9) Alojzij (10 mes.); Krauland Rthard (50. Mala gora), Antonija roj. Plut (40), Marija (18). Rihard (16). Konrad (12); Stiene Franc (59), Frančiška roj. Kuschlzki (59), Ernest (15) Gliebe Matija (44 Dunaj), Marija >roj. Hutter (52). Friderik (17). bivajoč v Nemčiji. Alojzij (11); Beutler por. Stampfel Marija (78. In-lauf): Stiene Alojzij (52), Marija roj Blažič (40), Marii3 (14). Pavla (12); Jožef (10), Vincenc (6), Bogomir < 3). Edvard (1); Eppich Alojzij (36. Sp. Ložine). Helena roj. Tschinkel (33). Elizabeta
(4),	Marija (4); Steinacher Jakob (84. Feldklr-chen). Magdalena roj Kravland (77); Jaklitsch por. Erker Jožefa (78. Gor Ložine); Hanigmann Peter (85); Lac*ner Alojzij (55. Onek), Jožefa roj. Honlemann (54). Herbert (23): Tramposch Ferdinand (59) Magdalena roj Lobe (55) Ferdinand (101, Muchitsch Jurij (59, Srednja vas). Lulzija roj Verboschek (39). Matilda (16). Franc (13) Elizabet« (7). Marila (3); Naelitsch Franc (41), Jožefa roi. Pust (41). Štefan (19); Sch^i-m.?r Mati'a (44) Elizabet* roj. Kren (61); M1-klitech Mssd®.lena (301, JanpT (37). Franc (41); Lnbiss»r Jožefa (46) Peter (80); Krein°r Matija (48), Francka roj. Pelegrln (64); Frker Jurij (53). Antonila ro1. Lobisser (44). Leooold'na (20). Marita (17). Ferdinand (14) Oswrad (11). Hel-Sa (3)
Upniki navedenih 06eb morajo do 4. januarja 1942 prijaviti svoje terjatve Pohotnemu uradu ~ dolgove ln terjatve. Ljubljana, Rimski trg.
Naše gledališče
DRAMA
Torek, 30. dec., ob 17.30: »Bog z vam:,
mlada leta!« Red Torek. Srela, 31. dec., ob 17.30: »Boter Andraž.«
Izven. Znižane cene. Četrtek, 1. januarja, ob 14.: »Peterčkove poslednje sanje.« Mladinska predstava. Zelo znižane cene. — Ob 17.30: »Rokov-njači.« Izven.
»Bog z vami, mlada leta!« je naslov Camasieve in Oxilieve veseloigre v treh dejanjih. V njih je prikazano okolje, v katerem živi študentovski svet. Mlada ljubezen, ki jo doživlja junak igre, njeni zaplet-ljaji in njen konec, tvorijo vsebino. V glavnih vlogah: Levarjeva, Kralj, Mira Danilova, Raztresen, Gale, Drenovec, Tiran, Gregorin, Rakarjeva, Gabrijelčičeva, Slav-čeva ln P. Juvanova. Režiser prof. šest. Predstava bo danes ob 17.30 uri za red Torek.
Kdor želi preživeti na Silvestrovo prijeten in zabaven večer, naj obišče predstavo Držičeve komedije »Boter Andraž«, ki jo bodo igrali ob 17.30 uri izven abonmaja. Dejanje se godi v 16. stoletju v Rimu. Pokaže očeta, ki je poslal sina v Rim po kup-čijskih poslih, ta pa mu je zapravil zaupani denar z izgubljeno hčerko nekega španskega plemiča. Veliko vlogo igra pretka-nec, sluga Medež, ki zaplete in razplete dejanje. Poseben mik daje igri starinski slovenski jezik. Velik uspeh žanjejo v igri VI. Skrbinšek, Cesar, Rakarjeva, Stupica in V. Juvanova. Režiser in inscenator inž. arh. B. štupica.
Novo leto v Drami. Izmed mladinskih iger imajo »Peterčkove poslednje sanje« pri vsaki uprizoritvi polno gledališče navdušenih malčkov, ki jih očara fantastično dejanje v kraljestvu kralja Matjaža in v božičnem goziu. Poetična igra, ki ima močno vzgojno socialno aoto, zapušča otrokom najgloblji dojem. Veljale bodo zelo znižane cene. Začetek ob 14. uri.
Ob 17.30 uri bodo ponovili Govekarjeve »Rokovnjačev, ki so po dolgoletnem premoru znova dokazali svojo privlačno moč. Občinstvo, ki se še spominja prejšnjih predstav, vedno znova polni gledališče. Poljudno napisana igra je prepletena s Parmovo godbo, ki je zelo popularna. V glavnih vlogah: Gregorin, Cesar, Jan, Kralj, VI. in M. Skrbinšek, Košuta in Mira Danilova. Režiser prof. Ses-t.
OPERA
Torek, 30. dec., ob 17.: »Seviljski brivec.« Red B.
Sreda, 31. dec., ob 17.30: »Večer pri grofu
Orlovskem.« Izven. Četrtek, 1. jan., ob 16.: »Prodana nevesta.«
Izven.
»Sevdjski brivec«, ki ga bodo peli v torek ob 17. uri za red Torek, je najpopularnejše Rossnijevo delo, in je po svojem značaju prava buffo opera z obilico nadvse komičnih partij in situacij, ki jih veže tipično rossinijevska lahkotna in efektna
glasba. V naslovni partiji Janko, v glavnih partijah: Ivančičeva, Manoševski, Betetto in Zupan. Dirigent A. Neffat, režiser C. Debevec.
»Večer pri grofu Orlovskem« je naslov uprizoritve, ki jo bo dala Opera jutri na Silvestrovo ob 17.30 uri. Kot okvir služi drugo dejanje Straussove operete »Netopir«. Občinstvo bo prisostvovalo pestremu večeru in plesu v palači princa Orlovskega, h katerem bodo prišli na silvestrovanje razne popularne figure iz tekočega opernega repertoarja. Tako n. pr. grof Luksemburški (Franci), ki bo zapel arijo iz »Frasquite«, Seviljski brivec (Janko) se bo predstavil s spevom istoimenske opere. V Lupši bomo spoznali novega Don Basi-lia z odgovarjajočim spevom, nato pa bosta zapela Franci in Lupša kot Janko in Kecal duet iz »Prodane neveste«. Sredi teh popularnih likov ne bosta manjkala naša priljubljena operetna asa Polonca in Kote-nina (Poličeva in Zupan iz »Belega konjička s svojim duetom. Spoznali bomo tudi novo Carmen (Stritarjevo). Izmed operetnih ljubljencev bo občinstvo lahko pozdravilo Kogejevo in M. Sancina v neodoljivo komičnem opernem quodlibetu iz »Lumpa-cija Vagabunda«. Japljeva bo zaplesala španski ples, Remškarjeva Schubertov Moment musical, A. in R. Brcarjevi, Po-gačar in Poje bodo zaplesali Straussov čar.laš, ves baletni zbor pa Benatzkyjev veliki valček. Konec predstave ob 19.30 uri.
12.35: Orkester Cetra pod vodstvom mojstra Barzizze. 13.: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana oboroženih sil v slovenščini. 13.17: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca: pestra glasba. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Odlomki iz operet: orkester pod vodstvom mojstra Petraria. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Zbor ljubljanske Glasbene Macice. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20.: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Gieia-liška sezona EIAR: štirje kmetje, v odmorih slovensko predavanje in vesti v slovenščini. Po operi poročila v italijanščini.
Radio Ljubljana
TOREK, 30. DECEMBRA 1941-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba, v odmoru napoved Časa. 8.15: Poročila v Italijanščini. 12.15: Klasičen trio.
INSERIRAJ
V „ JUTRU"?
>©©©©©©€
2 951
Umrla nam je naša ljubljena soproga, mama, sestra ln teta, gospa
Marija Kos
soproga predstojnika policije
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 31. t. m. ob 3. uri popoldne z 2al, kapele sv. Marije, k Sv. Križu.
Mali oglasi
SMESUES
•>c»eO. i hO uk>i - -60.
•i Jaunie nasiov« «•' '•* litro I
Dobro frizerko
iščem. Nastop takoi ali po dogovoru. Vinko Benda, brivec, Erjavčeva IV Liubliana.	21026-1
Novomeški božični trg
Kakor vsako leto, je tudi na letošnjemu božičnemu trgu sejem božičnih drevesc ustvarjal pravo predbožično razpoloženje. Vendar je bilo letos naprodaj prav maiu drevesc in kljub razmeroma nizkim cenam 3 do 10 lir je marsikateri prodajalec mo ral odnesti svoja drevesca domov. Mnoge družine so se namreč letos odpovedale praznovanju božiča s tujim, k nam s severa vpeljanim simbolom in se povrnile k našim skromnim domačim jaslicam. — Trg sam pa je bil tudi za praznike prav slabo založen. Na veselje gospodinj je bilo prineseno na trg vsaj nekoliko več smetane. ki je tako potrebna za božično pecivo, in najsrečnejše mpd gospodinjami so iztaknile tudi nekoliko jajc. Smetana se je prodajala po 24 lir liter, jajca pa 1.50 lire komad. Bolje je bil trg založen s sa-lato in ostalo povrtnino, manj pa je bilo sadja. — Istočasno z živilskim trgom se je vršil na Loki tudi sejem za prašiče. Tudi tokrat je bil ta sejem izredno dobro obiskan in od jutrnjega karlovškega v!a*a so se vile cele procesije kupcev iz Be:e krajine in 2užemberka na sejmišče. Kmetje so pripeljali na trg 452 prašičev. Nit. rep ni ostal neprodan Zaradi tako velikega povpraševanja so se tudi cene ob čutno dvignile, saj so kupci kar med seboj dražili navzgor in prodajalci sploh m so prišli pri kupčijah do besede. Do 8 tednov stari prašiči so dosegli celo do 350 lir, starejši pa 400 do 1200 lir. Preko 50 kg težkih prašičev pa sploh ni bilo pripeljanih na sejem. — Na Glavnem trgu pa st. kramarji in manufakturisti postavili nekoliko stojnic, ki so bile posebno dopo'die dokaj oblegane od okoliških kupcev. Najbolje je šlo v promet neracionirano blago in le redki kupci so kupovali tudi blago na nakaznice. Prav dobre kupčije pa so ves dan sklepali tudi domači branjevc' Največje povpraševanje je vladalo za orehi, lešniki, rozinami, oranžami in so sl-prodajali orehi po 17 lir, lešniki 16 lir, rožne 34 lir, oranže pa 8 do 9 lir kg.
&KOTSKA
čarovnik Je med predstavo v nekem škotskem mestu zaprl svojo ženo v zaboj ln pokrov zabil. Ko ga je spet odprl, sta bila v zaboju dva zajčka.
Po predstavi je pristopil Škot k čarovniku in ga vprašal:
—	Gospod, ali ne bi hoteli napraviti takega poizkusa tudi z mojo zeno?
—	Zakaj pa ne? Ampak — Ali se nič ne bojite, da bi svoje žene ne izgubili?
—	O, čeprav! Veste, svojemu nečaku sem obljubil dva zajčka za god.
q H » p ni n h n n UTO t " mn "s h p «
Oglasi v »Jutru« imajo vedno uspeh!
Gospodično
zanesliivo. ki se razume na knjigovodstvo m ima veselje do trgovine, spreimem. Reflektira se na čedno zu-nantost in i? poštene družbe Plača 500 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	21004-1
ISMibe išče
heseda I - 6<l taksa —.60, n daianie naslov* «li '»
šitro 1 i-— __»
Kontoristinja
zmožna vseh pisarniških del. i znamc.7! slov., nemške in deloma italijanske korespondence, dobra strojepiski. žele premeniti slvžbo. Ponudb; na ogl. odd. lutra pod »Kontori-stin ia«.	21020-2
Mlad trgovec
s kavciio ili brez. išče za poslitev. Pismene ponudb-na ogl. odd. tutra pod »Trgovec 5 kavcijo«.
21021-2
Frizerka
dobra moč. išče službe. — Nastop lahko takoj ali po dogovoru. Naslov » vseh poslovalnicah Futra.
2IOOO-2
JI'I'
beseda i m,, uksa - .60. u daianie naslov* tli *» Jilro I
Ženski lovski
kostim
skoraj nov, sive barve, ugodno prodam. Ogled: Manufaktura »Sana«, Židovska ulica 6. 21028-6
Kupim
Beseda l —.60. t*k*i — .60. a daianje naslova tli a iifro t 5.—.
Kupuje
vsako množino krojaških in šiviljskih volnenih ter mešanih odrezkov in izrabljene volnene lopice ter čiste krpe za čiščenje strojev, pletiljske odpadke kakor tudi vse spadajoče tekstilne surovine. Pripeljite in prepričali se boste, da boste prodali najboljše samo pri Jugovolna, Ljubljana. Tyršev* c. 41. dvorišče, levo, nasproti Sv. Krištofa.	20911-7
Veliko posodo
lahko od masti, in otroški voziček kupim. Zore, Ma-renčičeva J, Moste.
20814-7
Radio
r>c*ed* i oi uiksa — -i*-. zi -iaianie naslov* tli " titro «
Radioaparat
na baterije in tok, moč-neišega, kupim. Mrgole Josip. Telčc pri Tržišču.
21001-9
Avto, moto
'»»ca* ' - uks« - .«/ za daunte oasiova ali n šitio t i.—
Dvosob. stanovanje
s kabinetom oddam na Miriu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno«.
21011-21
Opremljeno sobo
po tnoinosti s poset^iai vhodom, išče gospodična za takoi ali 15. lanuar. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Točno plačam«.
21018-23t
Dva tovorna
1 osebni in 1 motorno kolo, vsa 4 vozila predelana na pogon z ogliem, skorai za vsako ceno naprodai. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 21023-10
Kole sla
Heseda 1 — M., utu --6C. u daanie oasiova alt u litro t ».—
Triciklje
s Pirelli-gumo, različne velikosti, dobavila za reklamno ceno Ukoi: Generator delavnica, Tyrševa 13. levo dvorišče.	21024-11
Oblačila
besedi ' —.60. caksa —-6t. m 4itmtf atslov* tU u Iifro I V—
Moška zim. suknja
n manišo postavo, dobro ohramena. naprodai. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri.	20991-13
Heseda t —.61:. taksa —.60. z* daianie naslova tb ra iifro l i.—
20.000 lir posojila
iščem na 200.000 lir vredno hišo Dam tudi dvosobno stanovanie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »20.000 lir posojila«.
21013-16
200.000 Hr posojila
potrebuiem. Vknjižbi na prvo mesto nove dvonadstropne hiše v vrednosti 1,200.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra »Obresti po dogovoru«.
21005-16
UJ.Ui!M,IH
od tla
Beseda l —.60. ta«* —.60. a dtitnje naslova tli a Iifro I ».—-
Zamenjava.
Stanovinje treh sob s kopalnico in vrtom v Tacnu pod Šmarno goro. odnosno dvostanovanjsko vilo zamenjam z enakim v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Zamenjava 77«.
21003-21
Obnovite naročnino!
Eno- aii dvosobno stanovanje
s kuhinjo in pritiklinami, iščem v centru *li bližnji okolici. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik lil«. »0795 21*
Eno- ali dvosobno
.»tanovamt v bližini Komisarijata išče uradnik za 3člansko družino za takoi. Cenj. ponudbe na ogl. odd futra Pod »S'ovenec«.
21019-21*
Sobo odda
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, uporabo kopalnice, na Miriu oddam boljšemu, stalnemu gospodu. Naslov v vseb po slovalnicah Jutra.
21027-23 Prazno sobo
parketirano, lepo, oddam takoj. Bolgarska ul. 32.
21013-23
Opremljeno sobo
lepo, s souporabo kopalnice. event. z vso oskrbo, oddam dvema osebami. — V hiši dvigalo! Naslov v vseh poslovalnicah lufra.
21012-23
Opremljeno sobo
oddam s 1 'anuariem gospodični. Naslov v vseli poslovalnicah lutra.
20995-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v novi hiši, s souporabo kopalnice. oddam dvrrni boljšima osebama. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
20993-23
Za sostanovalca
iščem posteljo z oskrbo in žarkom za takoj, naira-e za Bežigradom ali v vzhodnem delu mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Tutn.
20993-23»
Sebo
s štedilnikom iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Uradnik«. 2099"'-23i
Sobo
z dvema poste'nma oddum. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	20992-23
Sobe išče
Besedi L —.60. taksa —.60. U dttanje naslova ili z* šifro l 3.—.
Sobo
v mestu iščem za takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »200«. 21017-23a
Solastniki ali
družabniki!
spreimem za dograditev nove lOstanovaniske hiše. — Potreben kapital 2*0. <vy) lir. Stavbni materiial nabavljen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno naložen denar«. 2100^-20
Beseda I —.60, taksa —.6U, za daianie naslov* *!j z* šifre l 3.—.
Jabolka
zbrana, zimska,	od ">0 kg naprej po 4.R0	lir za kc. Naslov v vseh	poslovalnicah Jutra.	2102V43
Beseda • - r>0 taksa --6u. n d*:an'< oasiova tli a šifro I i.—
Očala
ie izgubila pribe^lica. Najditelj je naprošen, da ;ih proti nagradi odda v Go-rupovi 3-HI.. desno.
21022-28
Na glav. kolodvoru
v vlaku se ie našla listnica z večjo vsoto denaria. N3'-diteli jo dobi : Kotnik, Slomškova 7.	21009-28
beseda I — 60. taksa —.60. za daianie naslova ali šitro I 3.—.
Odeje
iz vate in tuba. nove in stare, vam zašije. — liubliana, Mamin trg 2-11.
20826-30
MAGGIA
Trieste — Via Imbriani 11 — Telef. 43-15
Speclalizzato in ve-stiario da sei per uo-
mo, donna e bambino. Grande assortimento maglieria. Impermea-bili in popeline per uomo e donna. Merce buona. — Prezzi con-venienti.
Specializiran v smučarskih oblekah za
dame, gospode in otroke. Velika izbira pletenin. Nepremočljivi plašči in popeline za dame in gospode. Dobro blago. — Cene primerne.
				
• rf *>t v	'• * -V" Z ' * ■;			
i
Dotrpela je, previdena s tolažili sv. vere, naša iskreno ljubljena mama. stara mama ln tašča, gospa
Mavc Amalija
vdova po vlakovodji drž. železnic
Pogreb pokojne bo v torek, dne 30. decembra 1941 ob U 3. uri popoldne z Zal — kapelice sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 3. januarja 1942 ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Ljubljana, dne 28. decembra 1941.
IVANKA, por. FRATINA, hči LUDVIK FRATINA, zet — ANDREJCEK, vnuk in ostalo sorodstvo

B Sabatini:
29
R o n a a
Zdaj pa ... Oh, zdaj, ko me je vendar že obhajala skrb za drugega človeka, se je oglašal v meni tem resnejši strah. češ. kaj se utegne zgoditi bitju, ki mi ga je toliko mar V tej misli je bilo treba iskati vzrok brezumnega razburjenja, ki me je bilo obsedlo Zato mi je bilo čelo rosno od znoj-nih kapelj, zato so se mi trgale iz ust kletvice: zato sem bil nagonsko spravil tisti košček zelenega žameta za telovnik.
Bogme! Čudr.o je bilo. da. strašno čudno in prava zasmehljiva šala usode, da sem se jaz, Gaston de Luynes. zavrženi lopov in jalovi pretepač, našel v takem položaju: jaz. ki sem prej deset let miloval samo bezniške candre. kadar sem slučajno naletel nanje. iaz. ki mi je bilo srce zdavnaj odmrlo za vse. kar je nežnega in usmiljenega, skratka, za vse razen moiega lastnega podlega jaza! In zdaj sem dirjal, kakor bi me bil vrag obsedel; ves zasopel sem bil. ves potan. iz ust mi je vrela kletvica za kletvico in toliko, da nisem ihtel od strahu, da ne bi prišel prepozno. Vse to zaradi ošabne ženske. 'd me ie poznala kot to. kar sam bil, in me je zaradi teta brezmejno zaničevala: vse to zaradi Ž5i>«ke. ki sem se ji studil...
Ker ni bilo nikogar, ki bi mu bil mog«l povedati svojo zgodbo da bi se norčeval iz mene. sem
sam udaril v tak glasen krohot, da so mimogredo-či osupnili; gotovo sta jim bila ta grohot in moj divji dir skozi mesto očiten dokaz, da sem blazen. Saj se niso motili: tudi sam sem se imel za blaznega.
Da nisem med svojim brezumnim dirom po mestnih ulicah nikogar podrl, je čudež, ki si ga ne morem razložiti.
Na dvorišču pri »Francoski liliji« sem nazadnje pritegnil vajete; to sem storil tako nenadoma, da se je drhteča žival vzpela na zadnje noge in so se vsi navzočni prestrašeni razbežali.
»Drugega konja!« sem kriknil ter skočil na tla. »Drugega konja, takoj!«
Hotel sem še povprašati po Michelotu, a v tem sem ga zagledal, neumno slonečega ob loku dvoriščnih vrat.
»Koliko časa ste tu, Michelot?« sem ga vprašal.
»Pol ure, mislim.«
»Ste videli, da bi se bila peljala mimo zaprta
kočija?«
»Eno sem videl pred desetimi minutami; za njo sta jahala gospod de St. Auban in neki plemič, ki je bil zelo podoben gospodu de Vilmorinu, spremljali pa so jo štirje na moč grdi dedci.«
»Prav ta je bila!« sem mu segel v besedo. »Hitro, Michelot! Oborožite se in jašite z menoj. Brž, nepridiprav, zganit« se!«
Cm; nakaj minut sva v draac odjezdila, m »d tam ko so radovednail, ki so naju bili obstopili, prepa-darti ugibali, kaj bi ut^milo biti vzrok poplaha. Ko sva bila zunaj meata, sva popustila konjema
vajete in — z Loiro na desnici — v skok zvihrala po cesti proti Meungu. Spotoma sem kratko razložil Michelotu, kaj se godi, a svoja pojasnila sem nekaterikrat prekinil z vročo molitvico, da bi dohitela ugrabilce, preden se prepeljejo čez reko, ali pa s kletvico nad počasnostjo najinih živali, kajti od same skrbi se mi je zdelo, da naju le po polževo neseta naprej.
Na bloiškem ozemlju se vleče cesta nekako miljo daleč po vzpetini, ki je malone podobna griču. Od trenutka, ko sem med zvonjenjem zdravemari-je zapustil canapleški grad, pa do trenutka, ko sta se najina konja sopihaje popela na vrh tega nizkega griča, je bilo minilo komaj pol ure. A v tej pol uri je bil izginil z neba poslednji barvni odtenek in sence somraka so se vsak trenutek bolj zgoščevale okrog naju. Vendar še niso bile tako goste, da bi ne bil opazil kočije, ki je stala tri sto sežnjev pred nama v neki debri, okoli nje pa pol tucata konj, izmed katerih so bili štirje brez jezdecev in pod nadzorstvom dveh konjenikov. Ko sem pritegnil sapo in z očmi preletel ozemlje med cesto in reko, sem zagledal nekako pri sredi razdalje, ki naju je ločila od kočije, pet ljudi. Dva — to sta utengila biti St. Auban in Vilmorin — sta šiloma vlekla žensko, ki se je, kakor je bilo podoba, sicer le slabotno upirala, a ju je s tem vendar nekoliko zadrževala. Za njimi sta stopala dva moža s puškama na ramenih.
K prltajanim vakrtkom radosti sem jih pokazal Michelotu. Prihajala sva,aa časa.
Ko sem spustil oči v tisto stran, kamor so bili
r#
očitno namenjeni, sem opazil vštric brega čoln, v katerem sta čakala dva moška. Spet sem pokazal, to pot na čoln.
»Naprej, Michelot... k reki!« sem kriknil. »Ja-hajva naravnost proti vodi, pa jih zaskočiva. Za menoj!«
Kmalu sva bila na bregu in krenila po lahnem pologu nizdol, kakor daleč so nama dopuščala mehka tla. Prej sem računal, da bom imel opravka s šestimi ali celo osmimi nasprotniki, a zdaj so bili samo štirje in med njimi eden tak, da skoraj ni bil vreden besede. Očitno je St. Auban mislil, da ga nihče ne sledi, in je bil zato pustil dva izmed svojih uslužnikov pri konjih, bržkone z naročilom, naj jih odvedeta v Meung in tam počakata ostalih.
Kar smejal sem se na tihem, ko sem krenil tem ljudem naproti; a v tem sta tista dva. ki sta vlekla žensko s seboj, obstala in zagnala krik, ki mi je bil dokaz, da sva opažena.
»Naprej, Michelot, naprej!« sem za vpil ter iz-podbodel konja.
Na gospodarjev klic sta se lopova, ki sta dotlej opravljala posel konjarjev, zapodila proti njemu.
»Skušajte jima presekati pot, Michelot,« sem kriknil. Ubogal je in krenil na levo.
St. Auban s svojima tovarišema je zdaj hitel proti bregu. 2e so imeli komaj petdeset sežniev do čolna, med menoj in med njimi pa je bilo še vedno kakih sto sežnjev razdalje. Kakor burja sem se podil proti njim.
1NSEKIRAJTE V »JUTRU«
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij >Jutra« Stanko Virant, - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran, - Za inaeratni del je odgovoren Oton Chriatof. - Vel v LJubljant