Politični ogled. Avstrijske dežele. Na Krajnskem se je Slovencem bati nove nesreSe. To pa zavoljo domače naše nesloge in razdraženosti. Blagi dor. Kosta je umrl, in mesto njega bo za deželni zbor kranjski nova volitev 3. aprila. Mesto potrebne zložnosti se pa kaže tolika razcepljenost, da celo nemčurji zmagati upajo, ker se iz med Slovencev zelo 4. kandidati pipljejo za poslanstvo. Da bi vas pamet srečala! Vrli Staročehi se krepko vojskujejo za svoje deželske in narodne pravice. Nemški ustavaki njicn teh priznati nečejo. Iz dobra in huda njih vabijo in tiščijo v dunajski in česki zbor. Ali ker so Nemci in liberalci obadva zbora tako čudno osnovali, da imajo v njima večino in tedaj prvo besedo, akoravno njib je veliko menje, kakor Slovanov — zato Cebi nikakor neeejo vstopiti. Volijo poslance, ti pa ne grejo niti v državni niti v deželni zbor. To pa Nemce jezi in razpišujejo leto za letom nove volitve. Mislijo, da se bodo naposled Cebi navolili. Ali ti se ne bodo in se nečejo naveličati in volijo vedno stare poslance. Ravno te dni so Staro5ehi pod vodstvom slavnega Riegerja zopet nasvetovali svojim rojakom večjidel same stare poslance. Upati je, da bodo vsi zopet enoglasno voljeni. Upamo pa tudi s čebi vred, da se bo vlada sama naveličala tolikega volilnega trpincenja! Državni zbor obravnava postavo o novi da5i, ki bi se imela na vsako hišo ali poslopje naložiti. Toda gospodje so si tako navskriž, da bo težko kaj iz te nove da5ne postave. Kmeti bodo tega veseli. Dač imamo itak več, kakor za- dosti. Vsi deželni zbori, tedaj tudi stajerski, so sklicani na 6. aprila. 0 gr s k o novo ministerstvo je vse nekako pod strahovanjein ministra Tisza-ja. Deakovci mu pa že ne zaupajo. Sennyey in Lonyay mu naravnost nasprotujeta. Za nas pa utegne to dobro biti. Bržej ko ne bo potem takem naš minister grof Andiassy polagoma piopadel ^— zaveznik ustavakov in nasprotnik porazuma s Čehi in s Slovani splob! Vnanje države. Nemško se začenje Francozev bati. Kajti komaj se je le elaba govorica, raznesla, da namerjavajo ti 10,000 vojaških konjev od Nemcev knpiti, je Bismark prodaranje konjev na Francozko takoj in strogo prepovedal. Razun tega pa prihaja preganjanje KatoliSanor na Pruskem 5em dalje tem bujše. Rarno zdaj delajo postavo, po kateri bodo vzeli pla5o vsetn skofom, korarjem, župuikom in kaplanom. Piihodnjič o tem trinoštvu več! Francozi imajo zdaj republiko. Ali nikdev ne morejo za njo dobiti všečih ministrov. Med tem pa privrženci cesarske rodbine po vsej deželi budo rogovilijo, zlasti med vojaki, da bi se spuntali in mladega Napoleona IV. za cesarja oklicali. Na Španskem so Karlisti zopet vojsko Alfonza natepli in njej 300 vojakov ubili in sicer blizo velikega: mesta Barcelona.