DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
^Llll^nTr. »SL0V™CU» vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je 80 kr. za čelo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „Slovenca" ga dobivajo zastonj. ,7	T	Uredniku „DOMOLJUBA« Ljubljana Trnovo; naročnina iZ inserati pa opravništvu
v sememsKUi ulicah št. - Naznanilo stane 8 kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat, t« 15 kr., ie se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je še veliko ceneje.
Štev. 3.	v Ljubljani, 6. februvarija 1890.	Letnik ID.
Kaj je novega po svetu?
Dnč 3. februvarija so se zopet na Dunaju zbrali državni poslanci. Ker se je posrečilo vladi, da je dosegla nekako spravo med Cehi in liberalnimi Nemci na Češkem, zato se ne ve za trdno, kako se bodo sedaj razdelile stranke v državnem zboru; ali bodo liberalni Nemci še pri vsaki priliki nasprotovali in nagajali vladi, ali se bo morebiti vlada bolj nanje ozirala in kakor se sliši, tudi nekaj od njih posadila na ministerske stole. Gotovost v tem oziru nam bo donesla bližnja prihodnost; že danes pa smemo reči, da bodo verni katoliki in Slovani v Avstriji še marsikaj britkega poskusili, preden se bodo veselili svojih izpolnjenih in opravičenih zahtev, treba se torej vtrditi, da smo pripravljeni za vse, kar pride. Zato pred vsem tudi Slovenci opustimo vse osobne prepire ter skrbimo edino za svojo srečo, zakaj od drugih nam ni pričakovati ničesar. — Za dunajskega nadšleofa je cesar imenoval vojaškega škofa dr. Grušo. Boljšega škofa bi cesar Dunajčanom ni mogel izbrati; dr. Gruša je namreč poseben prijatelj rokodelcev iu delavcev, on je za Avstrijo predsednik katoliških družb rokodelskih pomočnikov; novi škof je v sinovski ljubezni vdan sv. Očetu in svojemu cesarju. — Na Francoskem vlada še vedno odteguje plače vestnim duhovnom, ki nočejo trobiti v njen brezverski rog; škoda, da so verni pošteni poslanci med seboj v vednih razprtijah, da ne morejo tako braniti svoje svete stvari, kakor bi bilo potrebno; ljudstvo francosko pa ne pozabi onih vrlih duhovnov in nabrali so za 240 duhovnov, ki so brez plače, že 40 tisoč gld. Tudi med Francozi se vzbuja velika nejevolja proti Judom; zvedelo se je namreč, da je samo bogatin in jud Rotšild dal za zadnje volitve
več kakor cel milijon gold. Zato seveda ima v zbornici take brezvestne kimovce, ki molče in pritrjujejo, ko on na stotine milijonov spravlja v svoj žep na stroške ubogega ljudstva. — Na Nemškem se živo razvija delovanje za nove volitve v državni zbor. Nemški katoliki v svojem volilnem oklicu zahtevajo za cerkev prostost, tirjajo, da se krščanski duh vrne v postave in javno življenje, da se bolje poskrbi za delavca in kmeta, in da naj država bolj varčuje z ljudskim imetjem. Vidi se, da so verni katoliki povsod najboljši prijatelji delavca in kmeta; imajo ga namreč za svojega brata, ne pa za brezumno „m&-šino", kakor brezverski bogatini in oderuhi. — Na Španskem je ozdravel mladi kralj in zmeda, ki je grozila kraljestvu, se je saj za nekaj časa nekoliko poravnala. Pri sosedih španskih, na Portugalskem pa vlada med ljudstvom velika razburjenost, ker je domača vlada odjenjala Angležem glede nekih posestev v Afriki. Angleži so v tem oziru zelo krivični, kjer tem kramarjem kaže kaj dobička, nič ne vprašajo za pravico. Portugalci se skušajo združiti s Španci, da bi se skupno ložje ustavljali predrzni sili Angležev. Vsled teh dogodkov raste med ljudmi nejevolja in republika ima vsaki dan več prijateljev. — Italijanom njih po krivici zjedi-njeno kraljestvo napravlja vedno večje zadrege, vsaki dan se lahko prepričujejo, da krivično blago nima teka. V Rimu so mestni očetje na kantu z mestnim imetjem; ko bi jim vlada ne bila pomagala s tremi milijoni, ne. bi bili mogli poravnati računov za preteklo leto. — Zoper krivične vlade predloge, vsled katerih bodo oropane cerkve vseh dobrodelnih naprav za božjo službo in za reveže, oglašajo se po-
šteni. tndi sicer cerkvi neprijazni ljudje; vlada še ni gotova, ali ji bodo to predlogo potrdili v senatu to je v višji, gosposki zbornici ali ne. Tudi vsi italijanski škofje so v skupnem pismu ugovarjali tem vladnim nakanam; v tem pismu pojasnjujejo, da taka predloga nasprotuje veri, pravici in prostosti, katero glede svojega imetja mora po postavi vživati vsaki državljan. — Umrl je v Turinu brat kraljev, princ Amadej in sieer previden s sv. zakramenti;
to pa boli brezverske liste, katerim zadnji čas ta veljak ni bil všeč, ker ni maral živeti v Bimu, ker ni hotel, da bi bil njegov sin rojen v Bimu in da bi mu bili dali ime: rimski grof. Vedel je dobro, da je Bim mesto papeževo. — Na Balkanu državice množijo število vojakov; Srbska in Crnagora sta si v zadnjem času nekam bolj prijazni, kakor prej; iz dogodkov sklepati, sinemo misliti, da prihodnjo pomlad še ne bo vojske.
Kaj je novega po Slovenskem?
Ljubljana. (Katoliško politično društvo.) Pri osnovalnem shodu so zbrani v odbor »Katoliškega političnega društva" ti-le gospodje: Oton De-tela, grajščak in deželni odbornik: dr. V. Gregorič. zdravnik in mestni odbornik; A. Kalan, kapelan in urednik »Domoljubov"; A. Klein, solastnik tiskarne, mestni odbornik itd.; K. Klnn, deželni in državni poslavec; V. Bohrman, veletržec in posestnik; dr. J. Šušteršie, advokatni koncipijent; Ig. Žitnik, vikar, urednik »Slovenca" in deželni poslanec. — Za namestnika trgovca in posestnika gg.: F. Peterca in K. Polak. Društvo šteje že okolu 100 udov, večinoma v Ljubljani in vedno se oglašajo novi. Let-nina znaša 1 gld., vendar za revnejše posebno delavce, kmetovalce in obrtniko sme odbor letnino po
ljubno znižati. — Tako društvo nam je potrebno, bo ude podučevalo o njih pravicah in jim pri vsaki priliki pomagalo do teh pravic. Želeti je torej, da se prav obilno udov vpiše v društvo. Vsak imenovanih gospodov rad sprejema nove ude.
iDalje prihodnjič.)
Kranjsko. V Starem Trgu pri Ložu je umrl 15. jan. župnik g. Blaž Lenček in 17. potem so ga slovesno pokopali. Naj v miru počiva! — V Sušiji v ribniški dolini je bil za župana izvoljen spoštovani posestnik z Sušiji Fort. Kozina. — V Kamniku je izvoljen za župana g. Jos. Močnik, lekarnar in hišni posestnik: svetovalci so pa gg. F. Eksler, F. Hajek, F. Prašnikar. — Šmartno pri Litiji je postala prva vas — pokroviteljica Ciril - Metodove
Listek.
Cesarjev rojstni dan.
Ura v zvoniku sv. Štefana na Dunaju je bila deset zvečer, a njen sicer močen glas se je komaj čul ta večer, ker se je daleč na okrog razlegala vojaška godba pred palačo cesarjevo na predvečer njegovega rojstnega dne. Cesar Franc, katerega imamo v mislih, bil je znan in pri ljudstvu posebno priljubljen zaradi svojega blagega srca in radodarne roke. Brezštevilne množice ljudi so se motale po ulicah okrog vojaške palače in hiše vse okoli so bile okrašene z zastavami. Slava-klici so se razlegali po trgu, veselje je napolnjevalo srca pričujočih, niso čutili hudega mraza, bil je namreč 11. februar.
Tiho pa je bilo in mrtvo blizo tam v neki zakotni ulici. Večinoma so bile hiše že temne, ljudje so že počivali in morda sanjali o sreči, ki jim v resnici vedno le laže. Edino v hišici št. 120 se je bliščela luč iz malega okna, ki je bilo nekoliko odprto. Culo se je že od daleč iz okna glasno vzdiho-
vanje; večinoma je slišal te glasove le ponočni čuvaj, ako je ob določeni uri šel mimo hiše.
Ta večer pa si videl stopati po tej ulici moža velike postave, zavitega v dolg plašč, ki ji zvedavo ogledoval hišico na desno in levo, kakor da bi iskal kake hišne številke. Tako pride pred hišo s štev. 120. in obstoji. »Tukaj torej vlada grozna revščina, tako so mi poročali," mrmra mož samseboj. Kar začuje glasen vzdih, ki ga vzdrami iz premišljevanja; varno se bliža oknu. od katerega dohajajo tožni glasovi in kmalo vidi v sobico. Pretresen odstopi par korakov, neznana žalost napolni mu srce in solze se mu svetijo v očeh. Videl je pred seboj mesto skrajne reve. V sobi ti bilo nobene peči in vendar tako huda zima. V kotu je bilo nekaj slame, na njej je ležal in ječal bolnik, boreč se s smrtjo s sklenenimi rokami na prsih. Poleg njega na mizici videl je skorjo kruha poleg križa, pred katerim je klečala deklica; bila je kakor videti, hči bolnega moža. Večkrat vstane dekle od molitve, ter obriše bolniku rosno čelo, ne sluteč da so to zadnji izkazi njene otročje ljubezni do očeta. Oče, vzdihovala je sirota, oče, upam, da vam bo bolje; o Bog pomagaj uama! In
družbi ter je družbi v ta namen doposlala 121 gld. 48 kr. Posnemanja in hvale vredno! — V Ribnici je dne 29. jan. g. okrajni glavar slovesno pripel znamenje Fr. Jos. reda, s katerim je cesar odlikoval Ribniškega dekana, kanonika g. M. Skubica. — Umrl je v Kranju slikar in zlatar g. Al. Gotzl. — V Sodrašici je za župana izvoljen Jurij Drobnič, odborniki so: Prim. Pakiž, Ivan Šega, 8. Veresel, A. Adamič, Mat. rikub in Jos. Kozina. — Umrl je v Dravljah bogoslovec 3. leta g. Jan. Tome. Pokoj njegovi duši! — Zlato poroko je obhajal dne 26. jan. g. Kaderavek, bivši strojevodja v Blasnikovi tiskarni. Še mnogo let! — V Višnji gori so dobili za farno cerkev lep nov križe v pot. Čast radodarnim faranorn. — V Mokronogu imeli so o Božičnih praznikik mi-sijon, ki bo gotovo fari donašal obilno blagoslova božjega! — Na Čemšeniku v Dobski fari je umrl 831etni baron K. Kodeli. — lz občine Stanje nam poroča ondotni vrli župan, kako je tudi med njimi hudo razsajala hripa, da je bila večina ljudi bolna, nekateri celo dvakrat. Gorko je tudi pri nas — pravi dopisnik — sneg je večinoma skopnel in ako bode gorkota trajna, ne bo se bati pozebljine, ki nam je lani napravila veliko škode. Predpust je letos zelo miren; hripa hladi ljudem vročo kri. — Umrl je 28. jan. posestnik Jožef Brunskole, star 81 let, v Griču pri Črnomlju, bil je pošten, spoštovan mož, blag sosed, ki naj v miru počiva!
Zg. Tuhinj poleg Kamnika. Deželna vlada je dovolila v Zg. Tuhinju vsako leto štiri semnje za
svetle solze vlijo se dekletu čez nedolžni obraz in hčerka se zopet sklone pred križan ega! Prizor res pretresljiv, ki omeči tudi najtrdovratnejše srce!
Tujec pod oknom ginen potrka z levo na okno z desno pa seže v svoj žep po denar. Dekle se plaho ozre proti oknu in meni, da je prišel ponočni čuvaj vprašat kako je očetu, stopi k oknu. Roko zagleda pred seboj in čuje glas: „Na, in strezi svojemu očetu, a ne pozabi tudi na-se; kupi si posteljo drva in peč, Bog blagoslavljaj tvojo otročjo ljubezen. Kmalu zopet pridem poprašat, kako je z vami." Preden je mogla deklica videti tujca in se mu zahvaliti, izginil je že v drugo ulico.
Kako srečna je bila sedaj deklica, pogledala je denar in videla, da je rešena revščine. Kako iskrena zahvala puhtela je iz njenih ust proti nebesom. K bolniku se sklone, rekoč: Oče, sedaj sva rešena!
„Da, Julika, rešena sva," deje oče z rahlim glasom in ni ga bilo več glasu izvabiti od njega, sapa je postajala težja in le z očmi se je še mirno
oziral na blago hčer.
Kako rada bi bila Julika skočila na cesto in v prodajalnice in v lekarno, a ni si upala pustiti ne
živino in za blago. To je nam v veliko pomoč; zakaj poleg gozda in polja nam živinoreja daja poglavitne prihodke, posebno še sedaj, ko je poskočila cena pri živini. Toda v semenj smo morali z živino najbližje v Kamnik in Motnik. To je pa na vsako stran po 3 in 2 uri hod&, z živino se v tem času seveda ne pride. Naša živina je lepa in vtrjena za delo, pa tudi zadovoljna s srednjo krmo ali klajo. Tudi drugo hišno orodje bomo od sedaj dobivali doma, kar smo morali do sedaj iskati v Kamniku. Semnji bodo vsako leto 20. februvarija, 3. aprila, 12. julija in 21. septembra. Prvi bo torej letos po pepelnici tisti dan, upamo da bode na semnju dovolj blaga pa tudi kupcev.
Iz Vipavskega se nam poroča: Znava bolezen influenca pojenjuje tukaj, vendar je nekatere ljudi pobrala, ki so imeli že prej kako bolezen, pa je še iniluenca pritisnila in tako bolniku pomagala zgodaj v grob. Ljudje sodijo, da je ta bolezen Se tako razširila, ker so sedaj v januarju tako gorki dnevi. Na jutro in zvečer je sicer mrzlo, a čez dan je toplo, kakor že v pozni spomladi. Navadno je v tem času razgrajala huda burja, po celi teden in še več dni skupaj. Boje se, da bode pa v februvarji ali celo v marci hotela nadomestiti, kar je sedaj zamudila. Vino Vipavsko v ceni vedno raste. Sedaj ga že težko dobiš po 16 gld. hehtoliter, nekateri ga drže po 20 gld. in se čez, ker mislijo da se bode še podražilo na spomlad. Veliko živine, konj, krav s teleti in volov gre tod mimo na Laško. Dobro zna-
za trenutek očeta samega, a angelj smrti se je v tem približal v sobico in malo časa pozneje je trpin na slami sklenil svoje življenje, svoje trpljenje. Julika plaka kakor otrok in kdo bi jo bil potolažil, da se ni oklenila križanega v živi veri in zdelo se jej je, da čuje besede: da vidimo zopet se nad zvezdami. In v tej nebeški veri je našla tolažbe svojemu užaljenemu srcu uboga, zapuščena sirota.
V svetilnico prilije olja, položi glavico na mizo, trudna je do smrti, rada bi nekoliko zadremala, a zastonj. Tako vene cvetka, katero je potrl vihar v prvi pomladi, a ne zvene; ko se prikaže solnce s svojo svitlobo in gorkoto, tedaj oživi na novo in
krepkeje, v viharju se je vtrdila.
*
* *
Zvečer 13. februvarija pripelje se mrliški voz pred hišo štev. 120 in par mož položi na voz rakev pokojnega očeta, da jo odpeljejo na oddaljeno pokopališče. Možje stopajo poleg voza in v žalosti vtopljena, drhteča od mraza omahuje in omedleva Julika za vozom — skoro sama. Po velikih mestih ni prijazne sosedščine, kakor na kmetih, kjer ob takih žalnih prilikah sosedje sami vravnajo vse potrebno
3*
menje za slovenskega kmeta, kdor ima kako kravo zi prodati je le vesel, ker je cena poskočila, kje bode tudi kmet prejel denar za svoje potrebe?
Od Drave. Milostljivi gospod knezoškof Mariborski so u novo leto duhovnikom razposlali latinsko pisani .pastirski list", v katerem lepo razlagajo, kako da naj duhovniki ravnajo, da bodo se po svetu spolnovale besede angeljskega petja: .Slava Bogu na visokosti, a na zemlji mir ljudem dobre volje". Prvo in drugo se, kakor med ostalim pravijo, povspešuje, če duhovniki vestno izvršujejo dolžnosti do Boga in do njegove namestnice sv. Cerkve, ako podpirajo papeža in škofe, če spoštujejo cesarja in ako vernikom nasproti zvesto opravljajo od Kristusa jim izročeno službo .učiteljstva" z razlaganjem krščanskega nauka, službo »rešiteljstva* s pomočjo svetih zakramentov, službo .gospodarstva" ali vladarstva z nagibanjem k dobremu ter z odvračanjem od hudega. — Šolska .Družba ss. Cirila in Metodija" izdala je knjižico z naslovom: .Junaki". Med opisanimi junaki so sledeči slovenski Stajarci: Anton Usar iz Mozirja, stotnik Ignacij Medved iz Vojnika, Franc Gornik od sv. Jakoba v Slovenskih Goricah, neka žena v Slovenskih Goricah hoče umreti namesto v smrt obsojenega moža svojega in tako totega resi, potem še Tukovič, Marinič, Lužar in Buhanec; v knjižici najdeš tudi berilo in sliko s .Turki pred Radgono". — Marljivi gospod nadučitelj Nerat v Mariboru je oskrbel tiskani imenik šol, šolskih oblastij, učiteljev, krajno-šolskih načelnikov in nadzorovalcev, število
Edino neki tujec, zavit v plašč, stopal je oddaljen nekaj stopinj za vozom. Bil je isti tujec, ki je zvečer pred smrtjo pokojnega moža Juliki skozi okno izročil zavitek denarjev. Danes je zopet prišel, da popraša po bolniku, a pogrebci so mu razjasnili vse. Zamišljen stopa za vozom ; pred očmi mu je hčerka pokojnikova, ki je s toliko ljubeznijo stregla ubogemu očetu in ki sedaj plaka za pokojnim kot za svojim najdražjim zakladom. Hotel je to ljubezen poplačati in zato spremlja pogrebce do pokopališča, kjer so pokojnikovo truplo položili v hladni grob.
Julika je klečala ob grobu in jokala. Tedaj stopa naš znanec pred njo.
.Ne jokaj dekle, Bog ki ti je vzel očeta, skrbel bo za-te, jaz hočem biti tvoj oče*, tedaj odgrne plašč v katerem je bil zavit in grobokop ves preplašen vsklikne: ,Za božjo voljo, to je cesar!"
Bil je res cesar Franc, ki je pred in po rojstnem svojem godu delil revežem dobrote. Julika je bila z vsem bogato oskrbljena.
Lepo je blago srce, naj bije v kraljevi palači ali pa v koči reveževi.
učencev po vseh slovenskih krajih. Med spodnje-šujarskimi osebami najstarejši je g. Regolec, dosluženi nadučitelj pri Sv. Križu blizo Ljutomera; rojen je leta 1801., sedaj živi v Mariboru.
Celje. Dne 28. oktobra 1886 se je po Bra-slovčah raznesla strašna novica, da so Julijano Smrečnik našli umorjeno. Trdilo se je, da je to storil posestnik in usnjar Gregor Apad. Pri porotnih sodbah so ga obsodili v hudo ječo do smrti. Letos dne 20. januvarija se je pekovski pomočnik Franc Roesner, 19 let star, doma iz Braslovč, v Weizu blizo Gradca poskusil usmrtiti. Zarezal si je namreč bil žilo na desnej roki. toda spodneslo se mu je ter so ga smrti še rešili. Pred poskušanim samomorom napisal je pismo z naslovom do c. kr. okrajnega sodišča v Celji. V pismu pravi, da je on umoril Julijano. Isto razložil je tudi sedaj pred sodnikom. Na vprašanje, zakaj da seje hotel usmrtiti, odgovoril je. da zavoljo tega, ker ga je vest pekla preveč. Apat je toraj po nedolžnem prišel pod ključ.
Štajarsko. Svetli cesar so red železne krone tretje vrste podelili g. Romanu Grampošiču, komandantu deželne komande žandarmerijske. — Deželni zbor je minulo jesen sklenil, da se v planinskej občini St. Gallen na Gornjem Stajam, proti večernej strani od Mirija-Celja, na račun dežele priredi trsov-nica, kjer bi se vzrejevale amerikanske trte za vinograde po slovenskem delu dežele. Da so .liberalci" slabi gospodarji, spričali so zopet z nesrečnim sklepom. Zoper takšne .muhe" liberalnih poslancev se sedaj pritožujejo spodnještajerski lastniki vinogradov in davkoplačevalci ter prosijo kmetijsko družbo naj si ona prizadene, da se .liberalna" želja ne bode izvršila, češ, trta se mora zarejati tam, kjer je podnebje za njo, a ne med mrzlimi planinami.
—	Na Dunaji je umrla vdova Prelog. Cerkvi v Ver-žeju na Murskem polju sporočila je zdaten znesek. S pomočjo istega bodo vrli Veržejenci sedaj kupili novo zvonilo in uro ter zvonik pokrili s plehovino.
—	V Središču je deklina Marija Rajhek usmrtila svoje dete ter pokopala v kleti. Nečloveško mater ovadil je njen 121etni bratec. — Dne 16. jan. je posestnica Antonija Kline v Oplotnici ravno navijala uro, ko je v sobo udri dninar Vinko Kropej. Ta je žensko dvakrat udaril po glavi s sekiro, dvakrat pa po roki, potem še z nožem llkrat zarezal v hrbet, da je umrla. Za .plačilo" si je vzel 15 gld. 60 kr.
—	Pri sv. Iliji v Mislinji so dne 19. jan. trije pari slavili zlato poroko. To so zakonci Gfrerer, Čepelnik, Osojnikar. Po primernem govoru poročal jih je č. g. župnik Klaužar. — Ko so se onidan zvnnaj Celja vojaki vadili streljati, je kroglja po nesreči skoz nasip predrla in v prsi zadela infanterista Tržana, da je umrl. Onesrečenec je doma iz Pil-
štanja. — Že leto iu dan legar ali tilus plazi po Savinjski dolini. In nedavno je pri sv. Joštu blizo Gornjigrada v enej hiši izmed devet oseb umrlo jih sedem. — Nemila smrt pobrala je domoljubne gospode: okrajnega načelnika Praprotnika v Rogatcu, župnika Pajka v Poljčanah, Lipolda v Mozirji. —
Cerkev
Nova papeževa okrožnica.
Prelepo in obširno pismo je izdal papež Leon XIII. vesoljnemu svetu, v katerem pojasnjuje, kakšne dolžnosti da imajo dandanes posebno spolnovati katoličani. Ker je tudi nam treba vedeti za te dolžnosti, podamo tudi mi poglavitne misli iz tega pisma, tembolj ker sv. Oče sam želi, da se s tem pismom seznani vsaki Katoličan.
Vrniti se h krščanskim zapovedim, spremeniti življenje, šege in navade med narodi kakor tirjajo zapovedi božje, to je potrebno; potrebno vsaki dan vedno bolje; zakaj kolikor bolj se svet oddaljuje od krščanske vere, tembolj hruje nanj nesreča, tako da s trepetom mislimo na sedajnost in s strahom gledamo v prihodnost. Svet je sicer mnogo razumnejši v posvetnih vednostih, a človekova duša ni s tem zadovoljna, pač pa hrepeni po stalni, večni dobroti. Po Bogu moramo hrepeneti: Boga spoznati, Boga ljubiti, to je človekova poglavitna naloga. To velja o vsakem posameznem človeku, velja pa enako tudi o družini, tudi o državi, o človeški družbi sploh; tudi družba človeška se ima ozirati na stalne postave božje, sicer ne more spolnovati svojega namena. Žalibog pa vidimo dandanes, kako se prezirajo in zaničujejo zapovedi božje, ki jih oznanuje katoliška cerkev in kolikor bolj so ljudje zvedeni v posvetnih rečeh, tembolj so nevedni o resnicah, ki zadevajo njih dušo.
Duše takih so v veliki nevarnosti, da se pogube, pa tudi državam tako življenje napravlja nevarnost in škodo. Zakaj ako ljudi ne bo vest odvra-čevala od hudega, zastonj bodo policaji in vojaki se trudili, ako jih vera ne bo učila pokorščine pod postavno oblast, zastonj vse orožje. Žalostni dogodki nam to potrjujejo vsaki dan in morebiti nam prihodnost donese še kaj hujšega.
Naša dolžnost je torej, da si poiščemo pripomočkov, ki bi zmanjšali zlo, ki nas tlači in odstraniti nevarnosti, ki nam groze. In kaj nam treba
„Posojilnica" v Celji je od g. štacunarja Vaniča sredi mesta kupiia hišo za 37.000 gl. Dobro! — Na kolodvoru pri Oelji je služnik Franc Kramberger nesrečno prišel med vozove, ti so ga zdruznili do smrti.
in šola.
storiti, da se razmere obrnejo na bolje? Verovati, kar zapoveduje krščanska vera in živeti po njenih naukih in sicer to velja za vsacega iu za vse. In naša prva dolžnost je, da vsikdar pojasnjujemo svojim vernim dolžnosti, katere jim je spolnovati; da učimo in svarimo, kakor je primerne časnim razmeram, da vsi najdejo pot resnice.
Ker je Izveličar ukazal apostolom, naj ozna-nujejo evangelij vsem stvarem, prejeli so s tem vsi ljudje dolžnost nauke poslušati in verovati, kakor pravi sv. pismo: „Kdor veruje in je krščen, bo iz-veličan, kdor ne veruje, bo pogubljen." Vsak pa, kdor je krščen, je s tem podložen cerkvi in ud najlepše in najsvetejše družbe, katero vodi rimski papež kot namestnik Kristusov. Dolžnost kristijanova je torej da kot sin ljubi svojo mater katoliško cerkev.
Ako nas namreč že natora sili ljubiti domovino, kjer smo rojeni in vzgojeni in sicer tako, da je vsak pošten državljan dolžan svojo domovino nele braniti, pač pa tudi ako treba za njo dati življenje, koliko bolj moramo šele mi kristijani vdani biti svoji cerkvi v ljubezni in zvestobi. Saj je cerkev sveto mesto živega Boga, hčerka Božja na zemlji, ki potujoč po zemlji ljudi za Boga pripravlja in nebeški sreči približuje.
Dolžnost nam je ljubiti domovino, ki nam je dala časno življenje, še večja nam je dolžnost ljubiti cerkev, ki nam bo dala neminljivo življenje, zakaj dostojno je in prav, da so nam dolžnosti do Boga prve in druge dolžnosti do bližnjega.
Toda nikar ne pozabimo: Nadnatorna ljubezen do cerkve in natorna ljubezen do domovine ste pravo za pravo sestre dvojčice, ki imata skupnega očeta, namreč Boga. Nasprotja med njima torej v resnici ne more biti. Dolžnost naša je torej, da ljubimo sami sebe in bližnjega, da ljubimo domovino, kjer smo rojeni in gosposko, kjer živimo; toda pri tem ne smemo pozabiti, da ljubimo cerkev kakor svojo mater in Boga z najiskrenejo ljubeznijo, katere smo sploh zmožni.	(Dalje prih.)
Gospodarske in
ČUtenje rina is mdpa k* ,* i: i**
Š£ i makom ia vino® prav nrtk. m mtij?*** sam <«ei-si uc tad: tisi osui*. Prx:c. « J* »ii-da tise ismso :<stkie L :>k itk;; j«t*sa*e e ."••.i-: ah trs«. Tkktmt i f t. ss zneut: .tit: p: mark s M«, da » pc«ea s ->—1 > :cs.r«e t fr»s.fc vinskih droii". aH i 1 Jitrrat p:*a*Miga Kj-stega nuekk ali j :t litrom rib>era kit;i u. rsaei «.: Buvt Pc«sinšz.;k raj a w tajear. u;^ r tkfc steklenici. ii se xr <* se b:č«	spe-nasr*
V Stt*k«5{» T3L4 Ste	4 Lftf* rjrSfc±
droo: ali ena i&.sa posaeutfa s;t.d£--rk e eta k_ na psi il»e»{* rlbwsa kle a. ver se iobrc irtenss*. Ce postane ri»o t stekie**: t* ai • »je« vino t sod; tsai ib&jjSaB. V itm št-1*; b s* tajktije ctsoBe aK-er,;«« i mleti s:.
Parket* ali rloiena tla očisti* ter s daš jx»p*t sx«i:> barTc rabiš tole rs« E« ratsiišete rsba, f: 9 nr>? i emni z-^otl cgak-
obrtnijske stvari.
j»ega kina id 1-5 deli vode t i*!eii>em lose«. S u> la^.j rt-»" lik ter pasti nekoliko ča*a gori sknač; ai^daiič pkrket* s trde kručo.
Kako k-> i jami pripraviti, da rleče?
r;*:n-era ker; t. ki no« potegniti. lahko včasih s t.err ckprkni. da potegne. če m o etakneš t gob«« t:.** j mi. C« s: L rki t gikvo mpe. dk n« gre i s*sta. tedi t .-i' nič d« pomaga. Zato j-? dobro ga j kako «tkr,j irotiti in to doseže s prstjo. Med irZ. i: LkXfrč sicla konj prst it gobca spraviti, j.; ckbi sa sn-}.) trmo ter potegne- Ce pa u peri :•:*■.£ ne p: rs ara. tedaj naredi ukc-le: Ko je konj ia?<rei*s. priprezi zadej k rotn dnitega konja, ki ;::r: t.?ter 2a poženi. Trmoglave« bode nap«! t^ sedč: da s* bode obdržal ca mestu ter se d« jbsj riatši': vleči. nazadnje Me začel um tleči. Na:.:« ti f-:-r«B«. in če n«če vleči, ponavljaj U pnpo«oč«i toliko ča>a da t<«le ia<-el p<>k*-no r('Et.
Razne
<lat*&«ka drtika t Lhit';at t sredo dift 1?. t. je. rt; k^r: občni rb«r.
T«H >e rtkii aovenski r:»d-t is piskiej izf'Li£ g. DaTc-riL Tr»:et; t k. Za a^dkptlao nje-zct: del:Tfci;« d:>5rj z.z B-:g pokoj t nebesil.'
Se»e«j v Ljskljaiii tli ladujič pc«s^bno tir bet: živine so prignali veliko, k prišlo je tadi mtofo f-r^T. ta;.:. ;« t-a primer:-a;a draga.
V §e«t Titi, tad Ljabljaso i« skprar„o ,ka-W'hsko drašrro rc4c«dekkih pomoenitor ta Srečni« pn ano predpostnioo: dvorktk drtšueLega loma je trilk p:kik Ijti: vrli rokodeif: k spremo iivršili fro;t« Laične: videlo a ;e. dk arukTo praT krepko Laf-redcje- B:»e blagx>sk<vi toke so rokode^stTo.
Tiitencijeve dnike vodstvo v Triič2 ,<e iidalo lepo k<n: poročiio o ddoranja mlade drsite. Ii ;«:-r:«tila in račuor s* raeridi. » kc-iiko vnemo de-iBjejo iriaačž bratje kri.rar.-ie i;»t-etti u blagor Miisjsga. Žekil bi si it vsei stovenaidh mest etakih
veselih clkK>T.
<5a tančici pri DoBuiah mislijo podaljšali cerkev, katera je r«f veliko premajhna. Lmdstvo se tam uao mnoh tarai; veLkih tovarni t Dc«tiaiah: tato to deio ie»o p:«tret>Do: vrli le; dabornijL kjer ima .Domoijib* petdeset naročnikov ie-Hmo pri tem in pri vsem najboljših vspehov in vs««5rat-skega napredka.
vesti.
Plann<k« dnftvti ,Krknjsko* je sklenilo, ia b:<de p:i« t hribe zaiaprej tainamovalo t me-singašuni krili, pribitimi ta drevesa, k ne več. kakor dordaj. t tkrrkrEi.
(T Vejsikn) je oni dan ?e;e!n bi! itredno ii-fkfcen. Veiiko rivine se je odgaalo skot Tirolsko ca Švicarsko. Neki bližnji ktipe^ je pa ta par volov pr>3aia!rc dal samo 5 eld. gotovine in pijačo, ostali tssesek poravnklk sta ta dolg.
• Okrajna b«!iiška blarijnica Ljib jaa«ka.v T dobi šesub njas^-ev obolelo je 453 blagajničnih udov. Najreč jih '« pc-:iači!k inflcenca: meseca januarija nasireč j« bilo blagajniških cdov bolnih 207. torej :<d vseb skoro polovico. Umrlo je S udov. Izplačalo se je b&lnilace 2420 gld. 61 kr. samo meseca ja-nnarija 9S2 gld. 4<5 kr.. bolnikih oskrbovalnih troškov 4->8 gld. 20 kr.. voraine 56 gld. SO kr.. idravniških troškcT 1 «»T rid.. ta rdrkrila 616 gld. S3 kr.
Deset pravil za vsakdanje tivljcije): 1. Ne
:>dlkša; ta stri. kar zamoreš danes storiti! i. Ne nadlego; drs ježra 1 deiME. ti ga lahko sam storiš! Z. Ne iidajkj denar 1. preden ea dobiš v roke' i. Ne kap«;, česar De potrebuješ, če tudi je po «ci. ia te je rs« nepotrebno predrago! 5. Napuh nas več stane kakor lakota, ieia in mrai! 6. Nikoli s« se boš tesal, ako tmerao viivai jed in pijačo! 7. Niš ti ne bo težkega, ako boš z veseljem
delal. 8. Koliko bridkosti napravljajo ljudem nezgode, katerih se v prihodnosti boje, a jih ne zadenejo. 9. Opazuj vsako stvar od solnčne strani. 10. Ako si jezen, štej do deset, preden kaj rečeš ali storiš, ako si zelo jezen, štej do sto.
(Zmešalo se mu je.) 70 let staremu možu je umrla žena. Zelo je žaloval za umrlo, sam je rekel: »Bojim se, da bi se mi od žalosti ne zmešalo." — In res njegov strah ni bil prazen; čez nekaj mesecev se mu je res zmešalo, ko se je namreč v drugič oženil z 201etno deklino.
(Napaka in nesreča.) Prvi: Slišite, vi ste meni konja prodali in ste rekli, da nima nobene napake; pa ste vendar vedeli, da je slep." — Drugi: »Daje konj slep, to ni napako, to je nesreča."
Listnica opravništva:
Današnji list poslali smo še vsem p. n. naročnikom po dosedanjem zaznameku, S prihodujo številko prične se nov red. Vse tiste p. n. naročnike, kateri so naznanili nebistvene nedostatnosti, pa list dobivajo redno, najuljudneje prosimo blagovoljno potrpeti, če se jim ne ki ie zdaj povsod spolnile njih želje. Prihodnjič vstreglo se jim bode gotovo. A opozarjamo tudi resno, da se nam brezpotrebno razpošiljanje ne otežuje ter red ne krši, ker bi sicer delo postati moralo neznosno. Enkrat zglašeno naj se brez skrajne sile več ne spreminja. Saj poglavitni namen pri naslovih biti mora le ta, da dotični list vsprejme. Spremembe naj se naznanjajo vselej nenadoma, > pri nebistvenih naj se blagovoljno potrpi do časa, ko se uravnavati zopet ima nov red.
Prihodnja številka „D0M0LJUBA" izide dne 20. februvarija.
Loterijsko srečke.
Trst	25. januvarija:	64,	16,	12,	90,	75.
Line	25 januvarija:	71,	52,	1,	72,	16.
Gradec	1. februvarija:	21,	2,	44,	89,	50.
Dunaj	1. februvarija:	44,	51,	47,	6,	27.
Brno	5. februvarija:	55,	29,	20,	54,	41.
Praga	29. januvarija:	30,	70,	23,	3,	54.
Ivan Kregar,
izdelovalec cerkvenega orodja in posode Rimska cesta št. II, Ljubljana.
naznanja prečast. duhovščini in si. občinstvu, da jo otvoril
pasarsko delalmco
ter se priporoča v izdelovanje najraznovrstnejšega
cerkvenega orodja, kakor:	___.
monitr&no, oiborjev, kelihov, tabernakolj-nov, svečnikov, lestenoev (lustrov) itd katero obljubi izvršiti po najnovejši ob .ki, po poslanih vzoroih ali lastnem načrtu pošteno, heno, trpežno in
po najnižji ceni.
Spre emlje tudi staro orodje v popravo in prenovljene, posrebrujo in pozlatuje v ognji. i™) llustrovani ceniki so zastonj In franko na razpolago.
Dar za cerkev presv.Srca JeznsorBp.
Katoliška srenja v slavnem glavnem mestu Weimar dosodaj ni imela nobene cerkve, ampak le molitveno sobico. Nemogočo je bilo, da bi v njej imelo prostora dovolj število pobožnih pri nedeljski službi Božji, če tudi brez pripomočkov postavili smo spomladi temeljni kamen novi cerkvi Srca Jezusovega. Stavba kazala je, žali, velike težave, ko smo prišli na pesek in se jo v globini kot neprošeni gost prikazala voda. To j« oviralo zidanje in je zvišalo troške za 25.000 mark. Vkljub temu smo z Božjo pomočjo postavili v poletju velik del cerkvice. Zdaj pa so pošli vsi pripomočki. Moči naše srenje so bile skrajno napete. Revni in premožni se udeležujejo s pohvalno gorečnostjo pri dona-šanju darov. Celo dninar donaša svoj dar, otrok svoj prihranjeni vinar. Več nam ni možno storiti. Kako nam je tedaj zidati dalje? Vsi drugi viri so nam zaprti. Zato se obračam še enkrat na Vas, krščanski bratje, s prošnjo za kak kamenček za našo cerkev. No poznam druge zaloge, ljubi prijatelji, kakor tisto, katera je vzidana v Vašo krščansko dobrodelnost. Dajte torej, kar Vam dati veleva ljubezen; »slehern, kakor je namenil v svojem srcu, ne z žalostjo ali po sili, zakaj veselega darovalca ljubi Bog." II. Kor. 9, 7. On, ki sejavcu deli seme in daje kruh v živež, Vam bo pomnožil sadove Vaše dobrodelnosti. Pomagajte nam, ljubi kristijani, k zgradbi hiše Božje ! Kako sladko čutilo, svoj dar prinesti v čast Božjo! Kako tolažljiva zavest, si s tem storiti dolžnika Boga! Bog je zvest plačnik, ki tudi neopo-minjan obresti daje ob pravem času. Katoliki! pomagajte nam nadalje zidati! Boljše je malo dati, Kakor ničesar! Z veliko malih darov bo postavljena naša cerkvica. Vsak dar po poštni nakaznici ali v pismenih znamkih nam je prijeten. Bog blagoslovi 1
15-1)
K. Jiingst, župnik. Weimar, Th uringen.
Deželna lekarna
v LJUBLJANI,
priporoča prečast. gospodom da-poskušena in po najboljših pred-
pri »Mariji Pomagaj"
Gre čelna
Mestni trg št. 11,
hovnikom in p. n. občinstvu svoja pisih pripravljena zdravila, kot:
Angleški čudoviti balzam, 1 stekl 10 kr, duc. I gold.. 5 duc. 4 gold.
Aromatlčnl tobačni prašek. glavo krepčajoee sredstvo. 1 stekl. 20 kr, duc. 2 gold.
BastlerjeTe kapljice zoper kolero, občno znano branilo proti koleri, kolerinu in koliki. Stekl 35 kr.
Oet zoper gušo in napeti vrat. Stekl 20 kr, duc. 2 gold.
CTet zoper luskine, najboljše sredstvo za odstra-njenje sitnih luskin na glavi, ki so tolikrat vzrok plešam. Cena z navodilom rabe 80 kr.
Cvet zoper protin in revmatizem za odpravo vsakovrstnih bolečin, bodisi akutnih ali kroničnih. Cena steklenici 50 kr. duc. 5 gold.
Doršero ribje olje najboljše baže, katero jedino zapisujejo zdravniki proti kašlju, škrofeljnom itd. Mala stekl 50 kr, velika 90 kr.
Ellzabetna ustna voda, Stekl. 50 kr.
FraneeTa zdravilna esenca, proti boleznim v želodci in na jetrih, mrzlici itd. Stekl. 10 kr, duc-. I gold , 5 duc. 4 gold.
Francosko žganje s soljo ali brez soli v steklenicah po 20, 50 kr. in I gold.
Grenko, tudi želodec krepčujoče Tino, iz naj-idravilnejsih gorenjskih rastlin. Steklenica, ki drži pol litra, z navodilom rabe 80 kr.
HorstoTa Toda za oči proti nnetim očem. njih kataraličnim afekeijam. Cena stekl. 50 kr., duc. 3 gl.
Kapljice za bledlčne, dobro sredstvo proti pomanjkanju krvi Stekl. 40 kr.
Kapljice za krč. neprekosljive. 36 kr, duc. 3 gld.
Kapljice zoper mrzfleo. Stekl 30 kr, duc. 3 gold.
Kineška pomada pospešuje rast las. Lonček 50 kr
Kri čistilne krogljice proti vsem bo eznim. ki od želode« prihajajo. Cena škatljici 21 kr, zavitek s 6 škatl in navodom rabe I gld. 5 kr.. 6 zavitkov 5 gld. 25 kr.
Kri čistilni čaj KSIlerjer. Majhen zavitek 75 kr, velik I gold. 30 kr. z navodom rabe vred.
Krogljice za bledice dr. Blauda (poeukrane) proti pomanjkanju krvi (b.ediei. slabosti, pešaniu) Škatljica velja 60 kr.
Krorljlee za trakulje, gotovo sredstvo proti tra-kolji. Cena i naTodom 2 gold.
Malara-Tiao r.ajboijš* vrst* za prebolele. Stekl 1, litra 60 kr.. >, litra I gld. 20 kr . liter 2 gld. 20 kr.
Marijiao-eeljtke kapljiee. slavno znano in zelo priljubljeno zdravilo proti boleznim želodc-a. Steklenica 20 kr- dne. 2 gold, 5 duc. 7 gold. 50 kr.
Maža u gušo. lonček 35 kr.
Maža t* kile, za vsakovrstne tudi zastarane I gld.
Obllž »oper knrja očesa, Luzerjev 60 kr, ravno tak od mene le 40 kr.
Pagliaao-slrup, pravi iz Florencije, varuj se ničvrednih ponaredeb, cena I gold.
Prašek za ščurke. Škatljica 30 kr.
Kudeči dunajski sok zoper kašelj. Stekl 40 kr.
Ruska maža za ozeblino, jako dobro sredstvo. Lonček 40 kr.
Salieilno kisla ustna Tod8. Stekl 50 kr.
Salieilno kisli zobni prašek. Škatljica 30 kr.
Sirup Iz planinskih zelišč proti kašlju, hripa-vosti. pljučnim boleznim itd. napravljen iz pravih planinskih zelišč. Stekl. 50 kr, duc. 5 gld.
Strup za podgane, najmočnejše sredstvo. 20 kr.
Strup za stenice. Steklenica 40 kr.
Tinktura za rast las. Steklenica 60 kr.
Tinktura za kurja očesa, bradavice in trdo kožo. Stekl. 40 kr, 1, duc 2 gold.
1'nlTerzalnl Jedilni prašek, izvrstno sredstvo proU zlatej žili, slabemu želodcu, zgagi, pomanjkanju slasti do jedij in zabasanju sploh jako priljubljen. Škatljica z navodom rabe 50 kr.
Univerzalni zdravilni obllž (flajšter) zoper vsakovrstne rane. vnetje otekline itd. Skatljic-a 30 kr.
Ustna voda dr. Duflos-a iz ameriških rastlin, ohranjuje zobe in ozdravi vsakovrstne zobne bolečine. 60 kr.
Voda za čiščenje obraza, pege, ogrce, grinte in druge nečistosti kože. Stekl. 80 kr.
Zobne kapljice. Stekl 10 kr, duc. 90 kr.
Zobni prašek po dr. Heiderjl z dodatkom sali-cilno-kislega natrona je jako priljubljen. Škatljica 30 kr.
Zeleznato kineško vino pokrepča želodec. Cena butelji I gold. 20 kr.
Zeleznato salo iz kitovih jeter najboljše vrste, za krepv^nje slabih otrok, katerim manjka krvi. Stekl. 60 kr.
Želodčne kapljiee Marije Pomagaj Napravljene so iz zelišč gorenjskih, zlasti okrog Urezij pri Mariji Pomagaj nabranih, katere imajo lastnost vsakovrstne želo-dečne bolezni ozdraviti. Stekl. 30 kr, duc. 3 gold.
Medlclnlčna mila, lepo dišeče pomade, lasna olja. parfumi, itd. Tedno t zalogi.
jPOT Živinska zdravila.
Homeopatlčne kaplice za prašiče zoper vse pra sioje bolezni. Stekl. 30 kr.
Prašek za p rišite po poskušnjah potrjen proti pere.
čemu ognju, vraničnemu in pljučnemu prisadu, pnmanj kanju slasti do jedij, driski, kataru, itd. Zavitek 30 kr
Konjski cvet za utiranje udov. trganje, oteklino' spahnenje šipe na kolenu. Stekl. 1 gld. Liter 2 gold.
Poskušenl konjski prašek. Zoper vsakovrstne konjske bolezni. Ako se konju vedno po malo daje tega praska, obvaruje se ga čestokrat nalezljivim boleznim. Zavitek 50 kr.
Poskušenl mlečni in goTeji prašek. Ta prašek je skuseno čistilo krvi ter izganja vse bolezenske snovi iz života. Zavitek 50 kr.
50 kr.
_	p«sJe krogljice proti pasjim boleznini. Skat
W Homeopatična leknrna.
Kran^m^'^ ff S. ^fdoS ^io^^S Srni"8 "T" T
H	napravljen.,, vedno sveža in na^oljše vrste. Po pošti se\»k d«dv?kra razSlj? " ^ 2draV"a
f^"1' t ^ J"0"'«» franko, v katerem je še veliko več in boljnEo popisanih zdravil. Prosim vljudno, me p. »i. občinstvu priporočati.
Z velespoštovanjem
Ziud. Gtrečel,
lekar.
Izdajatelj: M. Kol ar.
Odgovorni urednik : A. Kalan.
Tiska „Katoliška Tiskarna".