■ o
¡ -í :o !o
iP^
RADIOPTUJ
89,8«9812»I04!3 www.radio-ptuj.si
Po naših občinah Cirkulane • Občine crkujejo, Veolia pa kuje dobiček
O Stran 2
Politika
Ptuj« Nič več s figo v žepu glede južne variante
O Stran 5
Po naših občinah Cirkulane • Ko bo
"črka zidak postala"
O Stran 9
Ptuj, petek, 27. marca 2009
letnik LXII • št. 24 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Pomladna dela kličejo
Da bo spočita zemlja znova zadihala
Po podaljšani in razmeroma hladni zimi se je vreme vendarle toliko otoplilo, da smo se lahko odpravili na polja in vrtove, kjer spočita zemlja čaka, da jo obrnemo, da bo lahko znova zadihala in pričela dajati.
Rene Glavnik •
Človek, ki si upa izzivati življenje
O Stran 27
Tam, kjer so njive že zorane, bodo spočito in prezračeno zemljo kmetje kmalu obdelali, zasadili in zasejali, da bo lepo pripravljena na novo rastno sezono. Zaživeli pa so tudi vrtovi, kjer nas čaka najtežje spomladansko delo, prekopavanje zemlje.
Če jeseni nismo poskrbeli za praho in če nimamo na voljo kakšnega motokultiva-torja, bo to vrtno opravilo veliko težje, a najceneje, saj lopata ali motika ne potrebujeta drugega kot par pridnih in delovnih rok, pa seveda kup dobre volje, da si boste po opravljenem delu utrujeni, a nasmejanega obraza, obrisali potno čelo in si rekli: »Tako, za letos je končano.« Več o pomladnih delih in drugih aktualnih temah pa lahko preberete na osmih straneh naše priloge Pomlad na deželi.
-OM

rrm
mi
Foto: Martin Ozmec
Gorišnica • Sodba sodišča J Zetale, Cirkulane • Ko zavre županoma
Kokot ugnal Vuka Dve klofuti Čistemu mestu
»Da bi se zdaj fotografiral z dvema prstoma v zraku, tako kot je to storil završki župan pred časom, ko je dobil sodbo na okrožnem sodišču na Ptuju glede vrnitve denarja iz naslova komunalne takse, mi ne pade na pamet, ker se mi to zdi neokusno,« je povedal župan občine Gorišnica Jožef Kokot, potem ko je izvedel za sodbo višjega sodišča v Mariboru, kamor se je pritožil po prvostopenjski sodbi.
Morda pa bi se mu lahko zgodilo, kot ugotavljajo zlobni jeziki, da bi mu v zraku ostal le sredinec...
Če na kratko povzamemo vso tožbeno zgodbo: lani je župan Zavrča Miran Vuk v imenu svoje občine sprožil tožbo proti Občini Gorišnica zaradi nevračila nakazanega denarja iz naslova komunalne takse za izgradnjo kanalizacijskega sistema. Gre za denar, ki v bistvu pripada državni blagajni, razen v primerih, ko občine gradijo lastno kanalizacijo. Praksa ob-
www.-mojtisk. co-m
offsettisk, sitotisk in vezenje Saso Omeragič, Gsm: 041/635-266
Sredi minulega tedna je v roku slabih 24 ur zaradi poslovanja Čistega mesta zavrelo dvema haloškima županoma. In tokrat res zavrelo, saj nista niti malo skoparila z besedami, ki so letele na dve (navidez) nepovezani zadevi; ena je pravkar potekajoča akcija zbiranja in odvoza kosovnih gospodinjskih odpadkov, druga pa sam način in (drago) plačevanje storitev tega podjetja.
čin na širšem Ptujskem (in še kje) pa je bila in je še, da so tiste občine, ki same niso gradile kanalizacije, temu namenjen denar nakazovale drugi občini, ki je kanalizacijsko mrežo gradila.
O Stran 4
Anton Butolen: »Najprej si določijo zelo čudne lokacije, od koder so sploh pripravljeni odvažati odpadke, ker menda po zakonu tega ne smejo več početi na prejšnji način, z odvozom izpred posameznih gospodinjstev. Hm, zanimivo, da je to pri nas po zakonu prepovedano, v Ljubljani pa še ne?!«
To pa je bila šele uvertura v besnenje žetalskega župana Antona Butolena, ki je nato prebral, kaj vse spada pod kosovne gospodinjske odpadke: »Po prvem obvestilu oziroma dopisu, ki smo ga prejeli s Čistega mesta na sedež občine, naj bi med gospodinjske kosovne odpadke spadalo poleg vseh vrst sobnega pohištva, vzmetnic, talnih oblog, orodij, opreme, igrač, smučarskih rekvizitov,
manjše sanitarne opreme tudi kompletna bela tehnika in električni aparati. Posebej so našteti odpadki, ki ne sodijo v to kategorijo, in sicer gume, gradbeni material, avtomobilske školjke in deli,
sodi z vsebino, stiropor, tekstil. Do sem vse lepo in prav, čeprav, kot sem že dejal, so zbirališča odpadkov locirana za veliko naših občanov zelo neprimerno.
O Stran 3
Foto: SM
Cirkulane • Resno o lastnem prevozu šoloobveznih otrok
Občine crkujejo, Veolia pa kuje dobiček
Šolski prevozi oziroma cena, ki jo morajo občine plačevati zanje, so zadnja leta vedno večji in bolj krvav žulj, ne le haloških, ampak kar vseh lokalnih skupnosti. Čez obupno drage prevoze, ki v občinah z manjšimi proračuni dosegajo celo že do 10 odstotkov bruto proračunske malhe, je tako slišati vedno več kritik, rešitev pa vsaj doslej še ni bilo.
Haloške občine vedno dražje prevoze še posebej težko plačujejo; praktično brez izjeme ta strošek po občinah znaša okoli 100.000 evrov letno, ponekod še več, ponekod kakšen evro manj. Kljub temu da so se cene nafte (in ostalih energentov) v preteklih mesecih zelo znižale, pa to ni prav nič vplivalo na kaj nižje cene šolskih prevozov, ki jih na območju haloških občin praviloma izvaja podjetje Veolia s pogodbenimi podizvajalci. Takšno arogantno in rigidno stališče prevoznika, ki na žalost nima konkurence, pa je hudo raz-kurilo cirkulanskega župana Janeza Jurgca, ki je začel iskati drugačne rešitve.
Zakaj Veolia zavrača pogajanja o nižji ceni
»Letna pogodba za redne šolske prevoze nas stane 72.000 evrov, če k temu prištejemo še izredne prevoze, pa pristanemo na cifri
100.000 evrov. Kljub temu da so se cene goriv zmanjšale, se cene prevozov niso! Odgovor Veolie, zakaj ne zniža cene prevozov, je prav neverjeten; češ da ne moremo sprejeti oziroma podpisati aneksa za nižje cene, ker v osnovni pogodbi nimamo člena, ki bi dopuščal sprejetje aneksa! To je pravo izsiljevanje, ki si ga lahko privoščijo, ker ni konkurence,« je najprej jezno povzel Jurgec, potem pa nadaljeval: »Zato smo v naši občinski upravi začeli razmišljati, ali ne bi bilo bolje in predvsem ceneje, da nabavimo lasten minibus, recimo s 25 sedeži, in tudi zaposlimo ustrezno strokovno usposobljenega šoferja. Seveda je jasno, da se ta investicija ne bi izplačala v enem letu, toda če računamo, da v desetih letih za stroške šolskih prevozov porabimo okoli milijon evrov, menim, da bi bila ta varianta cenejša. Poleg tega bi potem minibus lahko koristila tudi domača društva za ekskurzije ali nastope drugod, čez konce tednov, kar jim sedaj ni
Uvodnik
Letos pa ne na Hrvaško
Očitno gre sedaj zares: krizni časi so tu, sredi našega vsakdanjega življenja. Ali pa je naše življenje sredi kriznih časov. Pravzaprav to niti ni pomembno. Pomembno je, da se pravilno odzovemo na drugačne okoliščine.
Ko smo bili nazadnje v slabem ekonomskem stanju, tam v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je bilo vse jasno: kriva je bila država Jugoslavija, kriv je bil socialistični sistem, kriva je bila vladajoča (edina) stranka. Zdaj ni Jugoslavije, je Evropa; zdaj ni gnilega socializma, je vsemogoči kapitalizem; stranka ni ena sama, pač pa vsakih pet navdušencev časti drugo lipo ali brezo. Ekonomsko stanje pa znova ni nič kaj stoječe, prej ležeče.
Vemo, da so za nič kaj obetavne gospodarske okoliščine krivi denarni mogočneži, ki se z milijoni in milijardami igrajo lahkotneje kot navadni smrtniki s centi. Žal pa tudi vemo, na čigavih plečih se bo kriza reševala. Že res, da je kak Igor ob milijon ali dva -ampak verjemite, ko bo kriza končana, ne bo klečal pred Istrabenzom ali Petrolom z iztegnjenimi rokami kot tisti nesrečneži, klečeči pred ptujskimi trgovskimi centri, ki jih nihče ne upa pogledati v oči. Tudi kakšni gradbeni baroni se bodo nasmejani gugali tudi poslej - upajmo vsaj, da v penziji, kjer bi že zdavnaj morali biti in nam dati mir s svojimi poslovnimi špekulacijami.
Kriza se bo reševala na plečih tistih, ki trikrat obrnejo vsak evro, preden ga namenijo za takšen luksuz, da bi si danes namesto navadnega privoščili dražji kruh; tistih, ki so že pozabili, kak okus imata kokta ali Fructalov sok, ker še - hvala bogu - zmorejo plačati položnico za vodo in ta redno priteče iz pip; tistih, ki se ne obremenjujejo s tem, ali je letos moderna modro-zelena ali oranžno-vijoličasta kombinacija, ker bodo pač ponosili lanska oblačila; tistih, ki letos ne bodo šli na dopust na Hrvaško. Ker si dopusta sploh ne bodo mogli privoščiti.
Jože Šmigoc
Na zadnji seji občinskega sveta so vsi člani brez izjeme podprli idejo, da se naredi kalkulacija, koliko bi občino stala lastna organizacija prevozov s svojim avtobusom.
omogočeno. Vsekakor bi se v upravi najprej lotili natančne kalkulacije, upoštevajoč vse stroške, vendar želim najprej pridobiti soglasje občinskega sveta, da se te naloge ne bi lotevali zastonj.«
Lesjak: Lasten prevoz ni tako enostavna zadeva
Idejo o pripravi izračuna, ali bi se takšen projekt finančno izšel ali ne, so svetniki takoj potrdili; oglasil pa se je Rajko Lesjak, sicer zapo-
slen pri Veolii, in opozoril na nekaj nujnih postavk, ki jih morajo pri izračunu upoštevati:
»Nikakor ne mislim zagovarjati podjetja, a zavedajte se, da ni vse tako zelo enostavno, kot se sliši. Najprej vedite, da z enim avtobusom ne rešimo vseh prevozov in da bi se v tem primeru tudi zgodilo, da učenci ne bi mogli več brezplačno koristiti rednih linij kot sedaj. Nadalje je nujno, da so pridobljene vse licence, ki niso poceni, avtobus mora imeti narejen tehnični pregled vsakega pol
Sedem (ne)pomembnih dni
Kdo je besen
Preteklo nedeljo je reporter nacionalne TV, ki je prenašal smučarske polete iz Planice, v navalu čustev in jeze pozival gledalce na protest -k žvižganju. Zagotovo je bilo malo tistih, ki ne bi bili na njegovi strani. Tekmovalna žirija je razveljavila serijo skokov, v kateri je slovenski smučarski as Robert Kranjec dosegel zaznavno najdaljšo daljavo in izvedel prečudovit skok. Kaj se dogaja z razsodniki, kakšne čudne igre so v ozadju, se je spraševal reporter in mnogi drugi smo mu zaupljivo pritrjevali. Potem pa je tako rekoč takoj drug televizijski novinar, ki se je tudi oglašal iz Planice, s strokovnjakom za skoke vse skupaj postavil na drugačno mesto in v drugačne razsežnosti. Žirija je ravnala edino pravilno, smo poslušali. Vremenske razmere so se tako bistveno poslabšale, oziroma spremenile, da niso več dopuščale varnih skokov. Predvsem zaradi življenj skakalcev je bilo treba tekmo ustaviti in znižati zaletišče. S takšnim pojasnilom je bil zadovoljen tudi "uporniški" reporter in na vse skupaj so mnogi zagotovo takoj pozabili. Očitno pa so imeli s tem še naprej težave nekateri poročevalci. Eden izmed televizijskih reporterjev
leta, nujno bi bilo imeti še nadomestni avtobus za primer težje okvare, pa seveda še enega šoferja za čas dopusta ali bolniške prvega, ne pozabite na stroške zavarovanj, pa na takšne 'malenkosti', kot so pnevmatike itd. In še nekaj, iz lastnih izkušenj: težko bo dobiti ustrezno strokovno usposobljenega šoferja, pri nas jih že manjka, ker so plače nizke, jih najemamo celo že iz Hrvaške. Izračunajte tudi do, da nas bo en šofer letno stal vsaj 24.000 evrov bruto.«
Jurgec: s šolskimi prevozi si kujejo (pre)velik dobiček
Janez Jurgec je ob naštevanju ovir prikimaval, češ da se vsega tega še kako zaveda in da bodo vse to upoštevali pri pripravi kalkulacije, potem pa navrgel: »Priznati pa je treba, da Veolia svoj dobiček kuje prav na šolskih prevozih, ali ne?! Redne linije niso rentabilne, pa se pokrivajo iz šolskih prevozov, kar pomeni, da morajo biti prevozi šoloobveznih otrok precej, da ne rečem kar hudo dobičkonosni! Seveda bomo
vse to upoštevali, pravim pa, da bomo kalkulacijo naredili za daljše obdobje, ne za eno leto. In če bo pokazala, da bi bil lasten avtobusni prevoz občine cenejši ali cenovno enak sedanji ponudbi, potem bomo o tem razpravljali na eni prihodnjih sej, ko bodo svoje povedale številke.« Jur-gec je ob tem še namignil, da se zna zgoditi tudi kakšen dogovor z drugimi haloški-mi občinami, ki se prav tako krivijo pod vedno višjo ceno prevozov šolarjev in s skupnimi močmi bi verjetno šlo še lažje: »Nekaj je treba narediti, ker tako ne bo več šlo naprej!«
Občinski svet je nato soglasno sprejel sklep, da naj se pripravi celoten izračun vseh stroškov za lasten avtobusni prevoz.
Ostale točke dnevnega reda zadnje seje so zdrsele precej hitro, brez posebne razprave. Slišati je bilo sicer nekaj pripomb na napake v novem vrtcu, ki pa se po besedah župana že popravljajo, do končne sanacije pa je občina tudi zadržala plačilo zadnjih 10 odstotkov cene vr-teške novogradnje.
SM
nas je pozneje - še med tekmovanjem - v kratkem pogovoru z Robertom Kranjcem opozoril na "besnega" Roberta Kranjca, ki naj bi bil oškodovanec tekme. "Nič nisem besen", ga je v odprt mikrofon popravil Kranjec in poudaril, da je tekma lepa, da so skoki čudoviti in da je na tekmovanjih mogoče vse ...
Seveda vse, kar se je to nedeljo zgodilo v Planici, ni omejeno samo na šport. Na vseh področjih življenja poteka nekakšno tekmovanje in povsod pričakujemo od sebe in od drugih vrhunske rezultate. To ni nič slabega, dokler ne preraste v bolezen, v obsedenost in pomanjkanje občutka za realno. Če v pehanju za vsakršnimi rezultati pozabimo na odnose med ljudmi, na varnost, na resnicoljubnost, če smo zaradi tega pripravljeni na netenje napetosti, tudi spopadov, pa je zelo hudo in nekaj zelo narobe.
V športu (pa ne samo pri nas) se pravzaprav - kljub vsemu - še najbolj izrazito ukvarjajo z lepimi navadami, z medsebojnimi odnosi, z nekakšnimi pravili, ki naj bi športno sobivanje naredila več kot znosno. Kategorično znajo kaznovati posamezne ekscese, tudi ko gre za najbolj znamenita imena. Takšnih navad v siceršnjem življenju ravno ni zaznati. Lahko bi rekli, da so športniki tisti, ki umirjajo in blažijo naše ekstreme, ko zahteva-
mo od njih več kot lahko dajo, da jih silimo v medsebojne prepire, ko "odkrivamo" vzroke za posamezne neuspehe tudi tam, kjer jih zagotovo ni, ko obtožujemo druge, ki so boljši in niso nič krivi. Še posebej spodbudno je, da so zadnji čas prav športniki tisti, ki opozarjajo novinarje in javnost na razumnost in strpnost, ko nam - kot denimo smučarska tekačica Petra Majdič - dopovedujejo, da je tudi drugo mesto v svetovnem pokalu "fantastičen", sanjski rezultat, in da je nekaj izjemnega, če naši posamezni tekmovalci (ne samo smučarji) zasedajo peta ali deseta mesta v konkurenci, ki je veliko številčnejša in bolj bogata marsikdaj brez takšnih rezultatov. Lahko smo zadovoljni, da so znali v Planici - tako novinarji kot skakalci - vse skupaj (takoj) pravilno okarakterizirati in ustrezno pojasniti. V takšnih razmerah tudi kakšna preveč izrečena beseda ali skonstruirana obtožba hitro izgubi svojo moč in prepričljivost. Nekaj čisto drugega pa je, če različni pozivi k protestništvu in nezadovoljstvu, ne samo k žvižganju, ustvarjajo in podžigajo (tudi namišljen) občutek, da nas nekdo zavestno ogroža ali zatira. Na takšni podmeni je nastajalo, tlelo in se spreminjalo tudi v najhujše spopade nešteto mednacionalnih sporov v nekdanji Jugoslaviji. Celotna Miloševiceva srbska hegemonistična politika je temeljila na indoktrinaciji množic, da je Srbija izkoriščena in zatirana s strani drugih jugoslovanskih narodov, narodnosti in republik.
Politika še zdaj (marsikje) ustvarja različne napetosti in različne "nevarnosti", če že ne kar "sovražnike", ker je tako laže vladati. Najhujše pa je, ker v politiki pri nas (in tudi širše) ni zaznati volje in pripravljenosti, da bi posamezne neprijetnosti zaznavali in razreševali vsaj približno tako kot v športu in kot smo lahko to nedeljo videli v Planici. Preveč zadev ostaja nedorečenih, preveč je potencialnih žarišč sumničenj, nezadovoljstva in sovraštva, ki čakajo na priložnost, da se razdivjajo. Takšnih priložnosti pa preprosto ne bi smeli ustvarjati. S tega vidika se mi ne zdi niti malo naivno "zatrjevanje" mariborskega župana Kanglerja, da je z Univerzijado, ki naj bi bila čez nekaj let v Mariboru in okolici, očitno marsikaj narobe in v državi zanjo ni dovolj denarja samo zato, ker naj bi potekala na drugi strani Trojan, se pravi na območju, ki naj bi ga nekdo (država?) zavestno podcenjeval in oviral v razvoju ... Prav tako se mi ne zdi prav, da se pretirano razvpita afera Rupel končala preveč nedorečeno. Ali Rupel odhaja od predsednika vlade Pahorja zato, ker naj bi zlorabil položaj "posebnega odposlanca" za pisanje "ukazovalnih" pisem notranji ministrici, ali pa zato - kot pravi premier - ker sta oba z dr. Ruplom ugotovila, da so v javnosti ustvarjene razmere, ko ne more več učinkovito opravljati svoje dolžnosti . Bo Rupel živel v prepričanju, da je izigran ali da je izigral zaupanje drugih (konkretno) premiera!?
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Žetale, Cirkulane • Ko zavre dvema županoma
Dve klofuti Čistemu mestu
Sredi minulega tedna je v roku slabih 24 ur zaradi poslovanja Čistega mesta zavrelo dvema haloškima županoma. In tokrat res zavrelo, saj nista niti malo skoparila z besedami, ki so letele na dve (navidez) nepovezani zadevi; ena je pravkar potekajoča akcija zbiranja in odvoza kosovnih gospodinjskih odpadkov, druga pa sam način in (drago) plačevanje storitev tega podjetja.
Anton Butolen: »Najprej si določijo zelo čudne lokacije, od koder so sploh pripravljeni odvažati odpadke, ker menda po zakonu tega ne smejo več početi na prejšnji način, z odvozom izpred posameznih gospodinjstev. Hm, zanimivo, da je to pri nas po zakonu prepovedano, v Ljubljani pa še ne?!«
Žetalska občina prejela dva različna dopisa
To pa je bila šele uvertura v besnenje žetalskega župana Antona Butolena, ki je nato prebral, kaj vse spada pod kosovne gospodinjske odpadke: »Po prvem obvestilu oziroma dopisu, ki smo ga prejeli s Čistega mesta na sedež občine, naj bi med gospodinjske kosovne odpadke spadalo poleg vseh vrst sobnega pohištva, vzmetnic, talnih oblog, orodij, opreme, igrač, smučarskih rekvizitov, manjše sanitarne opreme tudi kompletna bela tehnika
Zupan Anton Butolen: »V dopisu se Cisto mesto izgovarja na uredbo iz leta 2006, po kateri je zbiranje nekaterih odpadkov, kot je bela tehnika, prepovedano. Res ne vem, ali so potrebovali kar tri leta, da so to uredbo našli in prebrali?! In če si zase vzamejo tri leta, bi lahko občanom dali vsaj eno leto v tem smislu, da jih obvestijo o zadnjem zbiranju spornih kosovnih odpadkov, ne pa kar tako!«
Janez Jurgec: »Plačujemo drage položnice, Cisto mesto pa ne vlaga v posodobitev avtoparka niti centra. Namesto tega se gradijo nadstandardne dvorane za Ptujčane. Naši ljudje so upravičeno zrevoltirani, saj s tem, da si trgajo od ust za plačilo položnic za smeti, drugim plačujejo luksuz!«
in električni aparati. Posebej so našteti odpadki, ki ne sodijo v to kategorijo, in sicer gume, gradbeni material, avtomobilske školjke in deli, sodi z vsebino, stiropor, tekstil. Do sem vse lepo in prav, čeprav, kot sem že dejal, so zbirališča odpadkov locirana
za veliko naših občanov zelo neprimerno.
Potem pa se je zgodilo, da so občani dobili skupaj s položnicami obvestilo, da med te kosovne gospodinjske odpadke ne spadajo nobena bela tehnika in električni ter elektronski aparati, pa tudi ne
Žetalski župan Anton Butolen opozarja, da bodo Haloze zaradi selektivnega pobiranja kosovnih odpadkov, ki ga zahteva Čisto mesto, ponovno polne takih prizorov ...
določene igrače. Takoj zatem je na občino prišel še drug dopis, v katerem je bil povzet seznam odpadkov s položnic, se pravi vsebinsko drugačen kot prvi dopis. Očitno so se v Čistem mestu zmotili ali pa so si morda premislili glede odvoza bele tehnike in električnih aparatov?!«
Butolenova jeza je še naraščala: »V dopisu se Čisto mesto izgovarja na uredbo iz leta 2006, po kateri je zbiranje določenih odpadkov, kot je npr. bela tehnika, prepovedano. Res ne vem, ali so potrebovali kar tri leta, da so to uredbo našli in prebrali?! In če so za to potrebovali tri leta, potem bi lahko vsaj za začetek javno objavili vsaj kakšen rok ali dali obvestilo v smislu, da bo zbiranje teh vrst odpadkov možno samo še tokrat, nato pa ne več!«
Ob tem se seveda res postavlja vprašanje, ali v Čistem mestu niso vedeli za uredbo ali pa so, veliko bolj verjetno, zanjo zelo dobro vedeli, toda v času pridobivanja soglasij za podražitev svojih storitev bi bila objava selektivnega zbiranja odpadkov gotovo zelo nevzpodbudna za potrditev višjih cen.
Kaj naj Žetalčani sploh odlagajo
Anton Butolen se ob tem še sprašuje, kakšne odpadke naj Žetalčani sploh še zbirajo: »Pri nas pač ni veliko komunalnih odpadkov; vse, kar je lesenega, se večinoma skuri, zelenega odpada ni, kaj naj potem sploh oddamo med odpadke, če ne smemo niti gospodinjskih strojev in igrač? Zanima me tudi, kako naj bi izgledalo, ko bo nekdo naročil, recimo, kakšno orodje ali aparat preko pošte, dobil novega, a naj starega obesi našemu poštarju čez moped, da ga bo vrnil v trgovino?!«
Vprašanje je sicer res slišati hudo smešno, a žal marsikje v Halozah še kako resnično. Ob tem Butolen še opozarja,
da v veliko gospodinjstvih, kjer kupijo kakšen nov aparat, starega takoj ne zavržejo, saj je po navadi še uporaben vsaj nekaj časa ali pa za kakšen del.
»Sploh pa mi ni jasno, kako mislijo z igračami. Veliko teh se otrokom kupi kot darilo; naj potem starši nosijo pokvarjene igrače nazaj v trgovino, kjer jih bodo lahko oddali le, če bodo kupili novo?! Otroci pa navsezadnje tudi odrastejo, ali ne?!«
Glede zbirnega centra za odpadke pa so v Žetalah mnenja, da bi bil brezpredmeten, saj je zelo malo prebivalcev in bi ga, glede na zakonodajo, naj postavili skupaj s sosednjo občino. Na tej točki pa se seveda pojavi vprašanje lokacije, ki bi lahko vsaj približno zadovoljila vse občane; to namreč nikakor ni možno, zato bi se po besedah Butolena dogajalo, da bi bilo marsikomu bližje odpeljati smeti kar na CERO Gajke, ne pa na zbirni center. Butolen pa je opozoril še na dejstvo, da v občini že dve leti ni bila izpeljana akcija zbiranja in odvoza nevarnih odpadkov, čeprav bi po zakonu motala biti izvedena vsako leto.
Kompleten občinski svet je svojemu županu popolnoma pritrdil; slišati je bilo, da Čisto mesto kar naprej zmanjšuje standard svojih storitev, povečuje pa cene, in da bodo z dopisom zahtevali, naj se letos še pobirajo kosovni odpadki od vrat do vrat. Piko na i pa je navrgel še zadnjič
Butolen z ugotovitvijo, da mu je zdaj že žal, da se kot občina glede reševanja problematike odpadkov niso priključili občini Slovenska Bistrica. »S takšnim ravnanjem, kot je to, bo po Halozah ponovno vse polno kosovnih odpadkov po gozdovih in potokih in še kje,« je bilo zaključno mnenje vodilnih v občini Žetale.
Jurgec: »Ne bomo plačevali nadstandarda Spuhljanom!«
V Cirkulanah jih novi pravilnik zbiranja in dovoza kosovnih gospodinjskih odpadkov ni toliko razburil; kot so povedali, bo belo tehniko in električne aparate še veliko pred Čistim mestom z veseljem prebrala in odpeljala druga »služba« z nekoliko manjšimi tovornjaki ...
Zato pa se je para skozi ušesa župana Janeza Jurgca začela kaditi zaradi arogantnega odnosa podjetja do zahtev haloških občin, da naj se zaradi konfiguracije terena in cest nabavijo manjši odvozni tovornjaki: »Naših predlogov se sploh ne upošteva, Čisto mesto ne skrbi za ustrezno posodobitev voznega parka, niti ne vlaga v posodobitev samega centra. Položnice pa plačujemo vsi in to nikakor niso poceni storitve, še posebej ne za socialno ogrožene prebivalce, ki jih je v Halozah povsod, ne le pri nas, zelo veliko. Ti plačujejo, glede na svoje dohodke, ogromne cifre za odvoz odpadkov. Dobesedno prisilili smo jih z odlokom, da so se vključili v sistem, danes je pokritost pri nas 86-odstotna, čeprav je res, da marsikdo ne more napolniti niti najmanjše posode za odpadke, ker enostavno nima s čim! Po drugi strani pa naši ljudje berejo in vidijo, kaj vse na račun CERO Gajke dobiva najbližje okolje, posebej Spuhlja. Mi drago plačujemo, oni pa za naš denar dobivajo nadstandardne dvorane, radi bi še balinarski center in ne vem kaj še! Kdo je podpisal tako pogodbo, ne vem, vem pa, da so naši ljudje upravičeno zrevoltirani, saj s tem, da si trgajo od ust za plačilo položnic za smeti, drugim plačujejo luksuz! To je prevelika anomalija, da bi jo lahko še mirno tolerirali!«
Tudi župan Janez Jurgec se, podobno kot Anton Butolen, zlepa ni ohladil in je napovedal, da bo to problematiko sprožil tudi na prihodnjem kolegiju županov. Ob tem pa je še dodal, da če bi lahko, bi si Cirkulane zgradile svoj center za ravnanje z odpadki, žal pa državna zakonodaja dovoljuje le regijske centre.
SM
Franc Merc s Čistega mesta pojasnjuje, da občani, ki so vključeni v redni odvoz odpadkov, lahko še vedno osebno pripeljejo belo tehniko in vse vrste drugih odpadkov v center Gajke brezplačno. Razlog za prenehanje zbiranja kosovnih odpadkov po posameznih gospodinjstvih je po besedah Merca v opozorilu komunalne inšpektorice, da je to nedovoljeno.
»Vsem uporabnikom tudi svetujemo, da naj se v prihodnje ob nakupih novih elementov bele tehnike in podobnega kar takoj dogovorijo o prevzemu stare in izrabljene tovrstne opreme, če je seveda ne bodo dostavili na zbirni center,« je še opozoril Franc Merc.
Foto: SM
Gorišnica • Znana sodba višjega sodišča iz Maribora: Kokot ugnal Vuka
Zavrč se lahko obriše pod nosom
»Da bi se zdaj fotografiral z dvema prstoma v zraku, tako kot je to storil završki župan pred časom, ko je dobil sodbo na okrožnem sodišču na Ptuju glede vrnitve denarja iz naslova komunalne takse, mi ne pade na pamet, ker se mi to zdi neokusno,« je povedal župan občine Gorišnica Jožef Kokot, potem ko je izvedel za sodbo višjega sodišča v Mariboru, kamor se je pritožil po prvostopenjski sodbi. Morda pa bi se mu lahko zgodilo, kot ugotavljajo zlobni jeziki, da bi mu v zraku ostal le sredinec...
Če na kratko povzamemo vso tožbeno zgodbo: lani je župan Zavrča Miran Vuk v imenu svoje občine sprožil tožbo proti Občini Gorišnica zaradi nevračila nakazanega denarja iz naslova komunalne takse za izgradnjo kanalizacijskega sistema. Gre za denar, ki v bistvu pripada državni blagajni, razen v primerih, ko občine gradijo lastno kanalizacijo. Praksa občin na širšem Ptujskem (in še kje) pa je bila in je še, da so tiste občine, ki same niso gradile kanalizacije, temu namenjen denar nakazovale drugi občini, ki je kanalizacijsko mrežo gradila. Tako je bilo tudi v gorišniško-završkem primeru: občina Zavrč oz. župan Vuk je tako že z bivšim županom Gorišni-ce Slavkom Visenjakom podpisal posebno pogodbo, s katero je Gorišnica Zavrču nakazala denar iz naslova takse, kolikor se ga je pač v enem letu nabralo, Visenjak pa se je s pogodbo zavezal ta denar potem vrniti završki občini. Pogodba je bila sklenjena za eno leto, prakso nakazovanja denarja pa je župan Vuk nato nadaljeval še nekaj let naprej, tudi v času, ko je krmilo občine Gorišnica prevzel sedanji župan Jožef Kokot. Razlog je bil seveda jasen: občina Za-vrč še v vseh teh letih ni gradila svojega kanalizacijskega
Zupan Gorišnice Jožef Kokot: »Sodba višjega sodišča v Mariboru dokazuje, da smo imeli prav mi, ampak zato se zdaj ne bom fotografiral z dvema prstoma v zraku!«
omrežja, in da ne bi denarja vračala v državno blagajno, ga je raje pač »posodila« svoji sosedi. Lani pa so tudi v Zavr-ču začeli graditi kanalizacijo in takrat se je tudi začel spor med županoma. Vuk je pač zahteval vračilo denarja, ki se ga je v več letih nabralo za dobrih 77.000 evrov, župan Kokot pa ga ni dal tako zlahka iz žepa. Kar lep čas so se vrstili telefonski klici med
obema, poslanih je bilo nekaj dopisov, potem pa je Miranu Vuku prekipelo in je vložil tožbo na ptujskem okrožnem sodišču za vračilo denarja - in jo dobil.
Toda občina Gorišnica oz. župan Kokot se je na sodbo ptujskega sodišča pritožil na višje sodišče v Mariboru in na oddelku za gospodarsko pravo omenjenega sodišča je senat treh sodnikov pod
predsedstvom Janeza Polan-ca razsodil drugače: »Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se to-žničin tožbeni zahtevek zavrne. Tožnica (občina Zavrč, op. a.) mora toženki (občina Gorišnica, op. a) povrniti 2136 evrov pravdnih in 2121 evrov pritožbenih stroškov v 15 dneh, po nastopu zamude pa še zakonske obresti.«
Završka nakazila so bila »solidarnostni prispevek«
V	nadaljnji obrazložitvi tožbe je nato zapisano, da je pritožnica, torej občina Gorišnica, v pritožbi navedla bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotno uporabo materialnega prava in še, da občina Zavrč denarja ni mogla posojati, ampak je šlo lahko le za darilo, ker gre za denar, ki se sicer steka v državni proračun. »Šlo je torej za tožničin solidarnostni prispevek in njen župan od leta 2003 ni več podpisoval dogovora s tožnico o odstopu takse z dolžnostjo njene vrnitve, pa jih je tožnica vseeno nakazovala. Tudi če sredstev ne bi nakazovala njej, do njih ne bi bila upravičena, kot je pojasnilo pristojno ministrstvo.«
Odgovor na pritožbo Občine Gorišnica ni bil vložen, pritožba je bila tako utemeljena.
V	zaključku sodbe pa je zapisana še razlaga, za katero je dobro, da si jo zapomnijo vsi tisti župani, ki tako ali drugače mešetarijo s takso: »Mimo pogojev, ki so predpisani z Uredbo, lokalna skupnost ne more sklepati dogovorov o razpolaganju s temi sredstvi,
ne na podlagi posojilnih, še manj darilnih pogodb!« Torej je po črki zakona taksa državni denar in tisti, ki ga posoja oz. prenakazuje, lahko računa na vračilo samo na podlagi 'fair playa', dane besede in medsebojnega zaupanja, sicer pa se zanj lahko 'obriše pod nosom'. Župan občine Zavrč Vuk je tako že ob vložitvi tožbe proti Gorišnici lani dejal, da mu je zelo žal, da se je odločil denar nakazovati tej občini, saj če bi ga kateri drugi, se vse to gotovo ne bi dogajalo. No, morda mu bo vsaj majhen obliž na rano dejstvo, da naj bi bila večina spornega »posojila« porabljena za izgradnjo kanalizacijskega sistema v današnji samostojni občini Cirkulane; haloške občine pa si med seboj ja morajo pomagati ... Sicer pa je završki župan že napovedal revizijo postopka, saj ga je sodba presenetila.
Župan Jožef Kokot pa je še povedal, da je bila občina Go-rišnica pripravljena vrniti Za-vrču prejeti denar, vendar ne v enem znesku iz integralnega proračuna, ampak sukce-sivno, po obrokih, kolikor bi se pač letno nabralo sredstev iz naslova komunalne takse v njihovi občini: »Žal pa tega župan Zavrča ni hotel sprejeti, zato zdaj ne dobi nič.«
SM
Ptuj • Mestna občina nagradila najbolj inovativno podjetje
Odločiti se za Intero ni bila težka naloga
Ptujsko podjetje Intera je inovativno visokotehnološko podjetje. Po izboru nacionalne komisije za inovacije je bilo uvrščeno med deset najinovativ-nejših v Sloveniji, med malimi in srednje velikimi pa so med tremi najinovativnejšimi.
Nagrade in priznanja so spodbuda za delo za naprej, poudarja izvršni direktor Intere Peter Ladič. Njihove dosežene uspehe na področju inovativnega dela je prepoznala tudi MO Ptuj in jim podarila računalniško opremo, strežnik. Slavnostni podpis darilne pogodbe s predajo strežnika sta ptujski župan dr. Štefan Čelan in Peter Ladič opravila 24. marca v poročni dvorani Mestne hiše. MO Ptuj se je odločila, da bo poslej vsako leto izbrala najbolj kreativno podjetje in ga nagradila.
S tem so uresničili pobudo odbora za gospodarstvo pri mestnem svetu, da bi v MO Ptuj pričeli nagrajevati naji-novativnejša in najkreativ-nejša podjetja. Intera je prva prejela to nagrado.
MO Ptuj se zaveda pomena inovativnega dela za razvoj na vseh področjih družbenega življenja in dela. Podjetje Intera je izpolnilo pričako-
vanja in jih znatno preseglo, je povedal župan. Nagrado v vrednosti 2500 evrov so na MO Ptuj pretvorili v nakup računalniškega strežnika.
»V Mestni hiši se zavedamo, kaj pomeni biti inovativen in kreativen, zato se že dve leti načrtno trudimo, da bi ob sistemu kakovosti, ki smo ga že vpeljali, uvedli projekt Predlagaj nekaj koristnega. Naša želja je, da bi tudi znotraj uprave uvedli sistem inovativnega dela ter nagrajevanje tega dela. Kljub velikim besedam, ki so zapisane v Lizbonski strategiji, ki govori o tem, da bo Evropa do leta 2010 postala na znanju najuspešnejša ekonomija, še danes v Sloveniji in Evropi nimamo zakonskih podlag, na podlagi katerih bi lahko inventivne in inovativne javne uslužbence nagrajevali. V tem trenutku gre za samostojni projekt MO Ptuj. Sodelavcem in pravnikom sem že povedal, da ne glede na to, da
še ni omenjenih zakonskih podlag, moramo sistem uvesti. Kot župan sem zaradi tega
pripravljen sprejeti tudi negativno mnenje Računskega sodišča za to svojo odločitev.
Upam, da se bodo na podlagi tega potem zganili odgovorni za zakonodajo, da bomo tudi
Foto: Črtomir Goznik
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju je ptujski župan dr. Štefan Celan izročil strežnik podjetju Intera; v njegovem imenu ga je prevzel izvršni direktor Peter Ladič.
v javni upravi, ki predstavlja 85 odstotkov delovnih mest, uvedli sistem inventivnega in inovativnega dela. Ne znam si predstavljati, kako bi lahko 15 odstotkov delavcev v gospodarstvu uresničilo to smelo vizijo, 85 odstotkov pa bi jih ostalo zunaj nje. Dokler oba sektorja ne bosta sposobna inovativnega in kreativnega dela, ne verjamem v zapisano vizijo,« poudarja ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Odločitev za podelitev prve nagrade za inovativno in kreativno delo glede na dosežene uspehe Intere ni bila težka, zmagala je brez konkurence. Pričakovati je, da bo spodbudila tudi ostala podjetja, da se bodo potegovala za to nagrado. Kot je povedal izvršni direktor Intere Peter Ladič, so bili nagrade izredno veseli, s podarjenim strežnikom bodo nadgradili portal Ptuj-on.net.
Foto: SM
Ptuj • Ministra Erjavec in Viačič v Mestni hiši
Nič več s figo v žepu glede južne variante
Z več naslovov so v ponedeljek vabili novinarje v Mestno hišo na Ptuju, kjer sta se mudila minister za okolje in prostor Karl Erjavec ter minister za promet Patrick Vlačič s sodelavci. Tik pred zdajci pa so ugotovili, da je bolje, če bo delovni sestanek potekal za zaprtimi vrati, brez novinarjev, ker se bodo lažje dogovorili neke stvari. Udeleženci so bili bolj ali manj isti ljudje, ki so že ob prvem obisku ministra za promet napolnili hotel Mitra: predstavniki lokalnih skupnosti, gospodarstva, zavodov in nekateri drugi.
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference v Mestni hiši na Ptuju: (od leve) minister za okolje in prostor Karl Erjavec, ptujski župan dr. Štefan Čelan in minister za promet Patrick Vlačič.
Novinarsko radovednost so potešili s skoraj enourno zamudo. Konferenca je potekala brez pravega voznega reda, njeni protagonisti so bili minister za okolje in prostor Karl Erjavec, ptujski župan dr. Štefan Čelan in minister za promet Patrick Vlačič, pa v svojih izjavah niso nič obljubljali. Korak naprej so bile le obljube, da bodo temeljito preučili južno varianto hitre ceste od Ptuja do Markovcev, ker je od Markovcev do Ormoža »čista«.
Srečali so se na temo štirih pomembnih vprašanj: prostorskega načrtovanja, investicij v prometno infrastrukturo, projekta celovitega varovanja vodnih virov in Gajk z ekološko industrijsko cono.
Na področju prostorskega planiranja je bilo največ govora, kako pospešiti postopke, da bi lahko lokalne skupnosti hitro odgovarjale na izzive potencialnih investitorjev, saj sprememba prostorskega akta ali namembnosti zemljišča v Sloveniji traja od tri do pet let. Predlagali so nekatere konkretne rešitve, na naslednjih sestankih naj bi jih poskušali umestiti v zakonske in podzakonske akte, da bi v bodoče postopki hitreje tekli.
Pri prometni infrastrukturi so bila v ospredju vprašanja izgradnje avtocestnega odseka Slivnica-Draženci in nadaljevanje gradnje proti Gru-škovju. Največ pa so govorili o umeščanju hitre ceste od Ptuja do Markovcev po severni ali južni varianti. Pri tem upajo na rešitev, ki bo prinesla zadovoljstvo za vse. Načrti za prometno infrastrukturo na relaciji Lenart-Ptuj skozi Novo vas in na relaciji Ptuj-Murska Sobota skozi Podvin-ce se ne bodo spremenili.
»Kar zadeva projekt celovitega varovanja vodnih virov, je zagotovilo, da se postavke v rebalansu državnega proračuna ne spreminjajo. To nas je pomirilo in nas veseli, ker proračuna nismo videli,« je poudaril ptujski župan dr. Štefan Čelan. Tudi pet milijonov evrov za podražitev projekta podtalnice je zagotovljenih.
Zelo natančno pa si je minister za okolje in prostor pogledal ptujsko dokumentacijo pod naslovom Celovito varovanje okolja in jo zelo pozitivno ocenil. »Upam si trditi, da bo projekt CERO Gajke kot drugi do tretji najboljši projekt v Sloveniji dobil podporo in bo kategoriziran kot deponija prvega reda, saj gre v drugi fazi za obdelavo bioloških ostankov v energijo in ga bomo skupaj z ministrstvom in s pomočjo evropskih sred-
stev lahko v celoti realizirali,« je povedal ptujski župan. Predviden je tudi tehnološki center, ki naj bi se ukvarjal z novimi tehnologijami.
Minister za promet Patrick Vlačič je v kratkem času že drugič obiskal Ptuj. »Številni problemi pri umeščanju infrastrukturnih projektov v okolju so povezani z Ministrstvom za okolje in prostor. Sodelovanje ministrov za promet in okolje in prostor je pri prometni infrastrukturi ključno. Če bova dobro sodelovala, bo umeščanje infrastrukture v prostor uspešnejše,« je povedal Vlačič. Avtocestni odsek Slivnica-Draženci bodo odprli predvidoma poleti; kdaj natanko se bo to zgodilo, minister Vla-čič ni želel odgovoriti. Tudi glede umeščanja hitre ceste po severni ali južni varianti minister Vlačič ni želel napovedati nič določenega, saj je še prav tako veliko nerešenih vprašanj; med drugim tega, da bi nek infrastrukturni objekt umestili v območje Nature 2000, v Sloveniji doslej še nismo uspeli izpeljati. V nobenem primeru pa Nature 2000 ne bodo obšli. Cesta je bila sicer v prostor umeščena pred Naturo, v Uradnem listu pa ni bila objavljena pred Naturo. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je ob tem dejal, da lahko le ugibamo, v čigavem interesu je bilo, da je bil zakon o Naturi sprejet dan prej, preden je bil ptujski odlok o južni varianti hitre ceste objavljen v Uradnem listu. Sporen naj bi bil tudi postopek sprejemanja Nature 2000, saj lokalna skupnost pri tem ni imela možnost sodelovati.
Proti volji okolja ne bodo delali
Minister za okolje in prostor Karl Erjavec je povedal, da je bil zakon o prostorskem planiranju sprejet, še vedno pa ni dovolj učinkovit, da bi v krajšem času dosegli umestitev različnih objektov. Tudi na območju Haloz se da z dobro interpretacijo zakona v posebnih primerih doseči razpršeno gradnjo, zgoščena gradnja bi bila nesmiselna.
Pri gradnji avtocestnega odseka Draženci-Gruškov-je gre za problem umestitve vzporedne ceste, v tem delu se bo državni prostorski načrt dopolnil, zaradi tega se bo tudi podaljšal rok za sprejem državnega prostorskega načrta, ki naj bi bil sprejet do konca leta 2010. V teh dneh naj bi se pogovarjali tudi o denarju za gradnjo avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje. V tem trenutku je jasno, da se
slovenska cestogradnja ne bo izvajala več tako kot doslej, torej samo na kreditnih aranžmajih, ampak bo potrebno iskati druge rešitve, pravi Vlačič. Glede hitre ceste Ptuj-Markovci se zdi ministru Erjavcu nesprejemljivo, da bi potek neke ceste umeščali po trasi, ki je okolje ne sprejema. Dejstvo pa je tudi, da južne variante hitre ceste, za katero se zavzemajo lokalni prebivalci, vse doslej še ni nihče podrobneje preučil. Kljub temu je potrebno upoštevati vse okoljske standarde in trajnostni razvoj, razvoj, ki zagotavlja varovanje naravnih virov. V tem letu naj bi bila trasa dorečena, v zdajšnji vladi je interes, da se projekti čim prej izpeljejo tudi zaradi pridobivanja evropskih sredstev, saj želijo biti čim uspešnejši. V tej finančni in gospodarski krizi bi bilo zelo slabo, če vlada ne bi bila uspešna pri črpanju evropskih sredstev. Proučili bodo južno varianto in skušali najti tiste rešitve, ki bodo omogočale, da bodo lahko prepričali Bruselj, da s tem nismo posegli v Naturo in da se s tem niso porušili neki okolj-ski standardi. Delati pa bo potrebno tako, da bo to ugotovila tudi stroka, poudarja Erjavec, ki ne sprejema teze, da Natura 2000 onemogoča vsakršni razvoj. Tudi v Naturi je pod posebnimi pogoji možno zagotoviti razvoj. Včasih je namreč problem tudi stroka, ki se ne more uskladiti ob nekaterih vprašanjih.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan pri vsem tem poudarja, da je Natura 2000 lahko samo predpis, po katerem je potrebno najti posebno tehnološko rešitev. V tem trenutku ni predloga za tehnično rešitev, da bi lahko prišli do
ekonomskega ali kakšnega drugega strokovnega mnenja, ki bi dalo natančnejše odgovore glede južne variante. Stopicanje na mestu traja že blizu pet let, ves čas se iščejo takšni ali drugačni izgovori. Glavna krivca, da do izgradnje še ni prišlo, pa sta bila ves čas pomanjkanje denarja in premajhna politična volja.
Prošnja za 5-minutno srečanje
Spoštovana kulturna ministrica Majda Širca!
Kot župan ene izmed občin, ki spada med manj razvite in leži ob meji s Hrvaško, s katero smo v zadnjem času skregani na skrajnem severovzhodu RS, daleč od Ljubljane, vas javno prosim za 5-minutni sestanek in izpolnitev obljube, ki jo je dal vaš predhodnik g. dr. Simoniti.
Gre za to, da je vaš strankarski kolega g. Vili Trofenik, ko je bil še župan občine Ormož, v letu 2005 ustanovil samostojni občinski muzej s 7 zaposlenimi izključno na stroške občine Ormož. Pozneje se je izkazalo, da za tako ustanovljeni občinski muzej ni mogel pridobiti pooblastil za delo v javnem interesu, to pa ni uspelo tudi meni, ko sem konec leta 2006postal župan. Istočasno je namreč bila občina Ormož ustanoviteljica muzeja na Ptuju, ki je imel javna pooblastila tudi za področje občine Ormož. Zaradi soustanoviteljstva muzej Ptuj tako ni mogel urediti svojega pravno formalnega statusa in se tako že več let vrtimo v začaranem krogu, kako rešiti nastali problem.
Ko sem v letu 2006 prevzel funkcijo župana, smo se nato v letu 2007 večkrat sestali na
Če bodo obljube s ponedeljkovega delovnega sestanka v Mestni hiši obveljale, naj bi že v kratkem prišli do tehnične in tehnološke rešitve, ki bo po ekonomskih, tehničnih, tehnoloških, okoljevarstve-nih in še kakšnih drugih kriterijih sprejemljiva, da se južna varianta umesti v prostor. Preučili bodo vse možnosti;
Ministrstvu za kulturo in iskali možno rešitev. Nasvet ministrstva, na katerega smo pristali, je na koncu bil, da se muzeja Ptuj in Ormož ponovno združita. Občina Ormož je na to pristala pod pogojem, da MK financira stroške za delo treh zaposlenih v organizacijski enoti v Ormožu. Ta pogoj smo tudi zapisali v zapisnik, ki ga prilagamo temu zapisu, in v medsebojni dogovor z občino Ptuj. Občinski svet občine Ormož je nato tako kot tudi Ptuj speljal vse formalne postopke in ustrezne akte za formalno združitev.
Ker pa se nekateri v občini Ormož, predvsem pa vaš strankarski kolega Vili Trofenik, s tem niso strinjali, so začeli postopek za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, ki smo ga v letu 2008, v mesecu juniju, tudi dejansko izvedli. Rezultat referenduma je potrdil odločitev Občinskega sveta in večina je na referendumu glasovala, da se muzeja Ptuj in Ormož ponovno združita, kot sta bila združena pred ustanovitvijo samostojnega muzeja v Ormožu.
Upravičeno smo pričakovali, da bo z začetkom leta 2009 MK izpolnilo zapisano obljubo o zagotovitvi sredstev za plače treh zaposlenih. Žal smo namesto tega v marcu 2009 dobili dopis državnega sekretarja dr. Stojana Pelka, da se
če bo potrebno, bodo predlagali tudi spremembo kakšnega zakona, so poudarili na tiskovni konferenci. Odločitev, zaradi katerih bi bilo potrebno katerega od objektov porušiti, pa ne bodo sprejemali.
Ponedeljkov sestanek v Mestni hiši na Ptuju so ocenili kot koristnega, saj bodo le s takim dialogom lahko nekatere zadeve hitreje premaknili. Področje okolja in prostora je izredno občutljivo, vsaka umestitev povzroča reakcije, gre za ravnotežje med razvojem in varovanjem okolja. Erjavec pa je v ponedeljek na Ptuju pogrešal ministra za kmetijstvo dr. Milana Pogačnika, saj ko gre za občinske podrobne načrte, ki so temelj za nadaljnji razvoj lokalnih skupnosti, imajo v lokalnih okoljih pogosto težave pri spreminjanju namembnosti kmetijskih zemljišč v zazidalna. Zagotovo pa so razmere in potrebe današnjega trenutka takšne, da bodo vse pogosteje zahtevale medresorsko delovanje posameznih ministrstev in da bodo primeri dobre prakse prej pravilo kot izjema.
MG
obljubljeno ne more izpolniti, ker da je potrebno v državni upravi znižati število zaposlenih. Pred tem mi je na kratkem sestanku letos februarja zagotovil, da bo ministrstvo držalo dano besedo.
Spoštovana ministrica, vem, da imate veliko dela z različnimi zakoni in urejanjem različnih zadev, toda odkar ste prevzeli mandat kulturne ministrice, sem vas trikrat prosil za sprejem, da bi skupaj ugotovili, kako naj rešimo obljubo, ki smo ji na občini verjeli in sedaj ugotovili, da smo bili naplahtani.
Javno vas torej prosim kot župan in tudi kot vaš bivši poslanski kolega, sicer iz neke druge stranke, da mi naklonite pet minut svojega dragocenega časa in prisluhnete težavam, v katerih smo se znašli.
Lepo prosim tudi v imenu mnogih naših občanov, ki živijo težko in sedaj, ko je iz dneva v dan težje, še slabše.
Na koncu naj napišem, da mi ni do tega, da vam pišem javno odprto pismo, toda po več kot 100 dneh naše vlade ugotavljam, da žal drugače ne gre in da smo prebivalci, ki živimo na robu te naše države, iz dneva v dan vse bolj drugorazredni državljani.
S spoštovanjem!
Župan občine Ormož
Alojz Sok, dr. vet. med.
Ormož, 24. 3.2009
Javno pismo kulturni ministrici
6 Štajerski
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
petek • 27. marca 2009
Ptuj • Obiskali smo Poslovno enoto Save - GTI
Po nekaj odličnih sedaj sušno leto
V ptujski poslovni enoti Save - GTI opažajo viden napredek v tržnem in proizvodnem pogledu. Družba za proizvodnjo gumeno-tehničnih izdelkov, večino jih proizvajajo za avtomobilsko industrijo, nekaj pa tudi za gradbeništvo in belo tehniko, iz leta v leto beleži boljše rezultate. Dejavni so na trgu EU, njihov največji trg je Nemčija. Kupci njihovih izdelkov so večji avtomobilski koncerni, največji je Knorr - Bremse, sledijo Audi, VW, Renault.
V GTI-ju poslujejo po vseh certifikatih kakovosti in okoljskem certifikatu. Pred kratkim so uspešno prestali kontrolno presojo. Presojevalci so jih pohvalili, da so urejeno podjetje, ki iz leta v leto vidno napreduje. Pridobili so nove kupce, pri katerih zelo visoko kotirajo. Zelo jim zaupa tudi Audi, kljub recesiji jim je zaupal realizacijo trinajstih novih projektov, prav tako VW. Gre za projekte, ki bodo rezultate pričeli dajati čez pol leta. Audi in VW sta koncerna, ki ju recesija ni tako prizadela.
Še ne tako dolgo je družbi slabo kazalo, preobrat se je zgodil s prihodom Antona Rogina na čelu poslovne enote. Leta 2003 so izdelali 524 ton izdelkov, lani že 922 ton. Realizacija pa že presega sedem milijonov evrov. Podjetje Knorr-Bremse, za katero tudi razvijajo izdelke, jih je lani proglasilo za dobavitelje leta za področje gumenih izdelkov in izdelkov iz plastike. Ptujska poslovna enota Save - GTI, d. o. o., opravi že 80 odstotkov svetovnega dela za zavorne sisteme za tovorna vozila.
Lani so poslovali dokaj uspešno, že novembra so dosegali planirani celoletni dobiček. Naročila za november in december so bila sicer že
Foto: Črtomir Goznik
Anton Rogina, direktor Save - GTI, d. o. o., PE Ptuj: »Obdobje recesije želimo preživeti s čim več novimi projekti.«
manjša, ker so jih dobavitelji umaknili. Novembra so dosegli 50 odstotkov običajne realizacije, decembra pa le še 15 odstotkov. Recesija je močno zarezala v njihovo poslovanje, pravi direktor Anton Rogina, kljub temu pa so ustvarili še za več kot 400 tisoč evrov dobička iz poslovanja. Njihovi izdelki se vgrajujejo v tovornjake in avtobuse, ki jih redki kupijo z denarjem, gre za osnovna sredstva, ki se financirajo preko kreditov in leasingov.
V Sloveniji so med prvimi občutili recesijo, njihov največji kupec Knorr - Bremse, ki je največji opremljevalec zavornih sistemov za tovornjake, v tem trenutku dela samo s tremi oziroma štirimi tekočimi trakovi od sedmih, pa še to samo dopoldne in
popoldne, prej pa je delal nepretrgoma z vsemi trakovi sedem dni v tednu.
Nekih drastičnih ukrepov zaradi recesije doslej niso izvajali, upajo, da jih tudi ne bodo. Prekinili so le nekaj pogodb, ki so bile sklenjene za določen čas. V tem trenutku zaposlujejo 75 delavcev, od tega jih je 71 redno zaposlenih, štirje pa za določen čas.
V prvih treh mesecih letos se je prodaja zmanjšala za 30 do 40 odstotkov. Z racionalizacijami in ker so v prejšnjih mesecih vlagali v nova osnovna sredstva, so postali konkurenčnejši, produktivnejši. Januarski poslovni izid je bil kljub občutno zmanjšani proizvodnji še vedno pozitiven. Po nekaj dobrih oziroma odličnih letih je prišlo sušno leto, v katerem se
Foto: Črtomir Goznik
V skupini Sava so kot prvi v proizvodnjo uvedli robota.
bodo skušali prebiti z minimalnim dobičkom. Čeprav je Anton Rogina pričakoval, da se bo baza naročil že marca oziroma aprila spremenila, ostaja na podobni ravni kot v prvih mesecih letošnjega leta. »Očitno je kriza globlja, kot smo pričakovali,« pravi, »večina podjetij je skorajda ustavila investicije ali pa jih je prepolovila. Tudi bogatejši so zmanjšali potrošnjo. Podjetja proizvajajo za ljudi; če bomo vsi manj trošili, bo na koncu
Gornja Radgona • Pred sejmom MEGRA
Strokovna obzorja graditeljstva
Pomurski sejem na prizorišču v Gornji Radgoni odpira letošnjo sezono sejemskih dogodkov s tradicionalnim spomladanskim gradbenim sejmom MEGRA, ki bo v dneh od 31. marca do 4. aprila. Na 20.800 kvadratnih metrih razstavnih površin se bo predstavljalo 460 razstavljavcev iz 18 držav (Avstrija, Belgija, Češka, Finska, Francija, Hrvaška, Italija, Japonska, Južna Koreja, Kitajska, Madžarska, Nemčija, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, V. Britanija, ZDA).
Predstavitev je v prvi vrsti namenjena opremi za ogrevanje in hlajenje, s posebnim poudarkom na obnovljivih virih energije, gradbenih ma-
terialih in elementih, gradbeni, komunalni in transportni mehanizaciji in opremi, čistilnim napravam, obnovam, sanacijam in posodo-
Eden od poklicev, ki jih primanjkuje, je tudi lončarjenje.
Foto: jš
bitvam, opažnim sistemom, stavbnemu pohištvu, talnim oblogam, notranji opremi, urejanju okolice, cestni signalizaciji in vzdrževanju ter nenazadnje delovnim zaščitnim sredstvom. Obrtniki in podjetniki bodo prikazali poklice, še zlasti tiste, ki jih v Pomurju primanjkuje (zidar, tesar, mizar, inštalater strojnih inštalacij, avtoserviser, oblikovalec kovin, klepar-krovec, slikopleskar, lončar). Učenci osnovnih šol jih bodo lahko spoznali do podrobnosti, prav tako tudi vse oblike in možnosti poklicnega in srednješolskega izobraževanja. Dijaki gradbenih šol bodo pripravili tekmovanje v zidanju.
V vseh sejemskih dnevih
bodo obiskovalcem na voljo na ogled številne strokovne razstave ter brezplačna svetovanja in predstavitve. Gradbeni inštitut ZRMK bo na svojem razstavnem prostoru predstavljal znake kakovosti v graditeljstvu, ki so neobvezen certifikacijski znak in blagovnostoritvena znamka za označevanje najboljših izdelkov in storitev slovenskega graditeljstva.
Strokovni programi se bodo prikazovali na področju gradnje cest in komunalnih storitev (sreda, 1. 4.), energetike in obnovljivih virov (četrtek, 2. 4.), gradbenega izobraževanja in obrtnih dejavnosti v gradbeništvu (petek, 3. 4.) ter gradbeni mehanizaciji (sobota, 4. 4.).
Niko Soštarič
nekdo moral manj proizvajati. Morali se bomo navaditi na manjši obseg in z njim poslovati še vedno pozitivno in ekonomično,« poudarja Rogina.
Proti recesiji z novimi projekti
V skupini Sava je ptujski GTI prvo podjetje, ki je z letošnjim letom v proizvodnjo uvedlo robota, ki redno obratuje od februarja. Gre za odlično investicijo, ob polni obremenitvi lahko z njim delajo 24 ur na dan in nadomestijo delo petih ljudi. Robot ima dve injekcijski stiskalnici, na katerih proizvajajo zaščitne kape za zavorne sisteme za svojega največjega odjemalca Knorr - Bremse.
Letos večjih investicij ne načrtujejo, razen ureditve prototipne delavnice z laboratorijem, merilnico in prototipno stiskalnico v prostorih, ki jih je do januarja letos zasedala proizvodnja traktorjev Limb, ki so jo preselili v Maribor. Prizadevajo si, da bi postali razvojni dobavitelj za čim več podjetij, ker takšen način dela prinaša višjo dodano vrednost. Tržni delež želijo povečati z zahtevnejšimi izdelki. Avtomobilska industrija zahteva vedno več varnosti, standardov, bolj pregledno poslovanje, tu je njihova prednost. So del poslovnega sistema Sava, ki je zgledno urejen, zato jim veliki koncerni tudi bolj zaupajo. Poslovanje z manjšimi podjetji je povezano z velikimi tveganji, ki se jim veliki želijo izogniti.
Zmesi, ki jih potrebujejo za svojo proizvodnjo, večinoma
kupujejo v matični firmi Sa-vatech. Lanskoletni dobiček bi bil še višji, če se cena zmesi ne bi tako povečala. Ob koncu leta 2008 pa se je že začela zniževati. V svetu so ta trend zaznali že prej.
Obdobje recesije želijo preživeti s čim več novimi projekti, znanja imajo dovolj, v prejšnjih letih so v znanje ljudi veliko vlagali, prav tako v investicije, v kompletno urejenost podjetja, kar je vidno že pri vhodnih vratih. Na novo so uredili pisarne, garderobe, ki so bile stare 30 do 40 let, tudi tuše, da se po koncu dela ljudje lahko tuširajo.
Anton Rogina je kljub recesiji realni optimist. Na kratek rok nekih velikih preskokov ne bo mogoče delati, na daljši rok pa bo podjetje z zavzetim delom dajalo okolju še več kot doslej. Za ukrep znižanja plač se niso odločili, ocenili so, da bi morebitni tovrstni prihranki imeli učinke le na kratek rok, ker bi padla motivacija za delo, to pa bi lahko imelo za posledico več škode kot koristi. Prej so imeli v glavnem opravek z velikimi projekti, sedaj z malimi in veliko novimi, njihovi razvojni-ki so danes celo bolj obremenjeni kot v časih, ko recesije še ni bilo.
»Delo z velikimi sistemi zahteva veliko znanja. Vsi so prepričani, da imamo s področja gumarstva veliko znanja, zato moramo imeti tudi več strokovnih sodelavcev, ki se bodo specializirali za posamezne koncerne,« je še povedal direktor Anton Rogina. O kvaliteti njihovih proizvodov priča tudi podatek, da reklamacij skoraj nimajo.
MG
Ormož • Zgodba Kmetijske zadruge se razpleta na sodišču
Ugotavljajo pravilnost postopkov
V ponedeljek se je na Okrožnem sodišču na Ptuju začela obravnava v tožbi Antona Šalamona in Miroslava Majcna proti Kmetijski zadrugi Ormož. Na prvi obravnavi, ki jo je vodila Milena Vajda, je bil s strani tožnikov prisoten le Anton Šalamon, saj je bil Miroslav Majcen zadržan. Zastopa ju odvetnik Martin Hebar. S strani tožene stranke pa je bila na obravnavi prisotna Amalija Lukner, v. d. direktorice Kmetijske zadruge Ormož, s svojim odvetnikom Andrejem Kraškom. Obravnave je bilo hitro konec, saj je sodnica, potem ko stranki nista našli možnosti za poravnavo, določila le termin naslednje obravnave, ki bo 27. maja.
Gotovo se še spomnite pe-ripetij, ki ležijo že skoraj leto dni nazaj in po katerih se je zamenjalo vodstvo Kmetijske zadruge Ormož. 2. julija lani je potekal izredni občni zbor Kmetijske zadruge Ormož, in sicer so na tem zboru sprejeli sklep, s katerim je občni zbor podal pobudo upravnemu odboru, da razreši s položaja v. d. direktorja Antona Šalamona, odpoklicali pa so tudi predsednika nadzornega odbora Miroslava Majcena in člana nadzornega odbora Franca Pauša. Začasni predsednik nadzornega odbora je postal Franc Kolarič, član pa Damjan Meško. Na isti seji je bil tudi razrešen upravni odbor s predsednikom in z nadaljnjim sklepom imenovan
V. d. direktorice Kmetijske zadruge Ormož Amalija Lukner je prišla na sodišče v spremstvu odvetnika Andreja Kraška.
Anton Šalamon je le eden od tožnikov, Miroslav Majcen je bil tokrat odsoten. Zastopa ju Martin Hebar.
novi začasni upravni odbor do izvolitve novih organov, začasna predsednica pa je postala Otilija Kolarič.
Tožnika sta mnenja, da je bilo v zvezi s samim sklicem občnega zbora kakor tudi v zvezi z vsebino samih skle-
pov, sprejetih na tem zboru, zagrešenih več napak, zaradi katerih naj bi bili sprejeti sklepi v nasprotju z zakonom
in zaradi tega nični.
O razpletu omenjene tožbe bo več znanega konec maja, ko bo zaslišanih tudi več prič.
Sicer pa je Anton Šalamon KZ Ormož tožil tudi na Delovnem sodišču zaradi postopkov ob njegovi razrešitvi z mesta direktorja. Postopki očitno niso tekli, kot bi bilo treba, saj je Šalamon tožbo dobil. To pa je najbrž tudi podlaga za anonimno pismo, ki je prišlo v naše uredništvo in kritizira višino odpravnine, ki naj bi pripadla nekdanjemu direktorju.
Več o višini odpravne, pravilnih oziroma nepravilnih postopkih, kaj je z delnicami Deželne banke in kako daleč je prodaja Kleti, nam bo morda uspelo izvedeti na občnem zboru Kmetijske zadruge Ormož, ki bo že to nedeljo. Viki Klemenčič Ivanuša
Zavrč • Sredi pomladnih aktivnosti
Kmalu nova trgovina s pošto in bifejem
V občini Zavrč so te dni sredi spomladanskih del. Na Goričaku že stojijo zidovi novega zasebnega trgovsko-poslovnega centra, kjer bo imela nove prostore tudi pošta, na območju nekdanjega kmetijskega kombinata pa opravljajo poskusne vrtine za skorajšnjo izgradnjo objektov novega doma starejših.
Za nekdanjo trgovino Halo-žanka na Goričaku že stojijo temelji in zidovi nove veliko večje trgovsko-poslovne stavbe. Investitor je domačin Ivan Ogrizek, ki ima v Zavr-ču trgovino že od leta 1989 in zadnjih pet let deluje pod franšizno prodajo trgovske verige Tuš: »Prizadevanja za gradnjo nove trgovine v Zavr-ču so stara že nekaj let, saj je sedanja premajhna za vse večje potrebe domačinov. Pripravljalnimi dela za izgradnjo novega objekta smo pričeli že oktobra lani, zemeljska dela in samo izgradnjo pa januarja letos, takoj ko so vremenske razmere to dopuščale.«
Kaj vse pa bo v novem objektu, saj gre za trgo-vsko-poslovno stavbo?
»Gradimo objekt v izmeri 50 x 15 m, v katerem bomo uredili večjo trgovino z vsemi osnovnimi življenjskimi potrebščinami in mešanim trgovskim blagom, na okoli 70 kvadratnih metrov bo dobila nove poslovne prostore Pošta Zavrč, okoli 100 kvadratnih metrov pa bomo namenili za manjši kava bar.«
Celotna investicija bo Ivana Ogrizka veljala okoli 600.000 evrov, projekt za nov trgo-vsko-poslovni objekt je izdelalo ptujsko podjetje TMD Invest, izvajalec del pa je zidarstvo Milana Kodriča iz Žetal, ki v teh dneh končuje gradnjo zidov, tako da bodo lahko že naslednji mesec nadaljevali s strešno konstrukcijo. Po pogodbi je zaključek gradbenih del predviden do 30. avgusta,
Foto: M. Ozmec
Ivan Ogrizek je prepričan, da bodo novo trgovino in pošto lahko svečano odprli ob prazniku občine Zavrč.
svečanost ob odprtju pa bo po vsej verjetnosti v septembru, želijo, da bodo lahko na veselje vseh domačinov nov, težko pričakovan objekt za ta del Haloz svečano predali namenu v okviru praznika občine Zavrč.
Na območju prostorov nek-
danjega Kmetijskega kombinata pa sodelavci geološkega zavoda v teh dneh že opravljajo poskusne vrtine, na katerih naj bi zasebno podjetje INTER IM, d. o. o., iz Zavrča še letos pričelo pripravljalna dela za gradnjo prostorov prepotrebnega doma za sta-
rejše občane. Neuradno smo uspeli izvedeti, da naj bi šlo za večji objekt, v katerem naj bi uredili bivalne prostore za starejše osebe v nadstandar-dni obliki.
Idejna zasnova za ta pre-potreben objekt naj bi bila po zagotovilih predstavnice omenjenega zasebnega podjetja že pripravljena, čakali naj bi le še na soglasje zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora, projekt pa je s sklepom potrdila tudi občina Zavrč, saj se želijo prijaviti na javni razpis resornega ministrstva za dodelitev koncesije za opravljanje institucionalnega varstva. Sicer pa je za sedaj predvideno, da naj bi bilo v novem domu za starejše občane v Zavrču, ki naj bi okoliškim krajanom
zagotovil kar precej novih delovnih mest, okoli 240 postelj s sodobno opremljenimi bivalnimi apartmaji, v celoti pa naj bi bodočim prebivalcem in oskrbovancem doma nudil nadstandardno oskrbo.
Med letošnjimi investicijami, za katere naj bi v završki občini namenili dober milijon evrov, naj bi največ sredstev namenili za dokončanje izgradnje kanalizacijskega sistema v občini, za modernizacijo cestne infrastrukture v Halozah ter za obnovo poslopja nekdanje trgovine pri zdravstvenem domu na Goričaku, ki ga nameravajo preurediti v poslovni objekt oziroma sodobno urejeno občinsko poslopje.
V počastitev materinskega dne so v sredo, 25. marca,
v telovadnici osnovne šole Zavrč pripravili prireditev Materinski dan, ki so jo učenci Osnovne šole Cirkulane-Zavrč in otroci iz završkega vrtca skupaj pripravili svojim mamicam in babicam.
Občina Zavrč pa pripravlja skupaj z društvi na območju občine veliko spomladansko čistilno akcijo, ki bo to soboto, 28. marca. Krajane vabijo, da se je udeležijo v čim večjem številu, saj želijo svoje okolje očistiti in odstraniti vse, kar ne sodi vanj. Zbrali se bodo ob 8. uri pri gasilskem domu na Goričaku, s seboj pa naj prinesejo predvsem pridne roke in dobro voljo, saj bodo za delovne rokavice, malico in vse drugo poskrbeli organizatorji.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Na območju nekdanjega Kmetijskega kombinata so ta teden opravili poskusne vrtine za gradnjo novega doma starejših občanov.
Foto: M. Ozmec
Poslopje novega trgovsko-poslovnega centra gradijo za nekdanjo trgovino Haložanka na Goričaku.
Foto: vki
Foto: vki
Žetale • Občinski svet potrdil proračun
Geotermalne vrtine so hudo dvomljive
Poglavitni razlog za sklic zadnje seje občinskega sveta v Žetalah je bil potrditev in sprejetje proračuna za letošnje leto, ki »tehta« nekaj manj kot 1,5 milijona evrov. Že pred tem je osnutek dodobra predelalo vseh pet vaških odborov, pa tudi občinski odbori.
Tako na sami seji prejšnji teden ni bilo slišati bistvenih pripomb. Vsi vaški odbori so se namreč načelno strinjali z razporeditvijo denarja v posamezne investicije, čeprav bi si seveda želeli kaj več, toda žetalska občinska malha je precej skromna in tega se očitno vsi zelo dobro zavedajo.
Sicer bo kar dobra polovica denarja, gre za 786.000 evrov, namenjena za naložbe, praktično v celoti za ceste. Zgolj za vzdrževanje (gra-moziranje ipd.) bo šlo okoli 120.000 evrov, planirajo pa še modernizacijo javne poti Podpeč-Ledinca-Krhliče, za kar naj bi šlo 166.000 evrov. Vprašanje je, koliko te ceste bo dobilo asfaltno prevleko, saj še ni doseženo soglasje z vsemi tamkajšnjimi občani, toda svetniki so zaenkrat odločili, da se asfaltira vsaj prvi kilometer od sicer 1,5 kilometra dolge predvidene cestne povezave. Levji delež denarja, 338.000 evrov, bo zahtevalo nadaljevanje lani začete modernizacije ceste Kočice-Nadole, v načrtih občine pa je še sanacija plazu v Pridni vasi, dokončanje del na pokopališču in dokončanje izgradnje javne razsvetljave v centru občine, okoli 30.000 evrov pa je še predvidenih za izdelavo dokumentacije za želeno gradnjo vrtca. Za kaj več denarja v občinskem proračunu ni.
Ker pa se z letošnjim letom po podpisu sporazuma pričakuje nekaj več glavarine za občine, je župan Anton Buto-len predvidenih 16.000 evrov več, glede na nekaj pobud občinskih odborov, razdelil tako: 1000 evrov za podelitev finančnih nagrad v višini 100 evrov za mlade diplomante v občini, 3500 evrov več za gasilce, 1000 evrov več za delovanja društev in dodatnih 1000 evrov za stroške društev ob občinskem prazniku, 3000 evrov pa naj bi šlo še za
potrebe občine, kjer je nujen nakup novih računalnikov (doslej so delali z dvema starima) ter za nakup novega fotokopirnega stoja, saj ima dosedanji že zavidljivih 14 let, 6000 evrov naj bi se dodalo še k sporni cesti Ledinca-Krhliče, kar so vsi svetniki soglasno podprli.
Kritika turističnega društva
Dogovorili so se tudi o načrtu prekategorizacij cest v občini in sprejeli odlok o tem ter se odločili, da se letos akcija čiščenja okolja izvede ponovno pod okriljem občine, saj lani, ko se je čiščenje izvajalo pod taktirko domačega turističnega društva, ni bilo ravno učinka. Na tej točki je padlo kar precej splošne kritike na delo omenjenega društva, ki ga vodi Stanko Skledar, sicer tudi občinski svetnik, ki pa ga na seji ni bilo. Namesto tega je v roke občinskemu svetu prišel dopis z željo oz. zahtevo po dodatnem financiranju dela tega društva z razlago, da je vzdrževanje obnovljene Vukove domačije kar velik strošek. Anton Buto-len, pa tudi ostali zbrani, nad vsebino dopisa niso bili niti malo »navdušeni« in župan je med drugim povedal:
»Res ne vem, kakšne stroške imajo z Vukovo domačijo; po podatkih naj bi jo lani obiskalo okoli 700 ljudi, to pomeni vsaj 700 evrov prihodka, kakšnega vlaganja v objekt pa ni bilo, vsaj ne s strani društva. Neutemeljeno je govoriti, da se občina ne trudi dovolj za razvoj turizma; ne nazadnje smo uspešno in z nemajhnim denarjem obnovili domačijo, ves čas posodabljamo ceste, zgradili smo vodovod, sofinanciramo zloženke, udeležbo naših vinarjev na ocenjevanju vin ... «
Dodatno jezo župana je očitno povzročila še izdelava
spletne strani društva, ki je seveda prav tako strošek: »Ne vem, zakaj jim je to potrebno; občina ima svojo zelo dobro obiskano spletno stran, kjer bi lahko imeli svojo povezavo, ne pa da tarnajo še nad stroški svoje spletne strani!«
V tem kontekstu je Buto-lenu treba pritrditi, saj bi društvo lahko za sredstva kandidiralo na kašnem razpisu, kot to uspešno počnejo turistična društva sosednjih občin, sicer pa so se županovemu nezadovoljstvu nad odnosom društva do občine pridružili tudi ostali svetniki z mnenjem, da turistično društvo že itak dobiva iz občinske blagajne več kot ostala društva in da že pogrešajo kakšen konkreten projekt, ki bi morda bil vreden dodatnega financiranja.
Z geotermalnimi vrtinami so že marsikje zgrešili ...
Ena zanimivejših točk na zadnji seji sveta pa je bila tudi predstavitev energetskega koncepta, ki ga je pripravil Janez Petek iz lEa (Lokalna energetska agencija). Ugotovljeno in izračunano je bilo, da je občina Žetale podpovprečen (glede na slovenske razmere) porabnik energije, da ima nadpovprečen potencial izkoriščanja lesne bio-mase, da nima dovolj dobrih potencialov za bioplinarno, prav tako za občino ni posebej aktualna sončna energije, pa tudi, da je vprašljiva rentabilna izraba geotermalne energije. Kot je povedal Petek, sicer velja, da skozi celotno območje Haloz teče t. i. razpoka, in da »če se dovolj globoko vrta, potem lahko povsod na območju SV Slovenije pride do bolj ali manj tople vode«. Cena vrtine pa znaša kar okoli milijon evrov. Dodal je še:
»Mogoče bi se takšna vrti-
Žetalski svetniki so brez pripomb sprejeli letošnji proračun; večina denarja bo spet namenjena modernizaciji cest.
Ali bodo Žetale prva med haloškimi občinami, ki bo vpeljala skupen sistem ogrevanja na biomaso?
na izplačala v eni od haloških občin, ne pa v vsaki posebej. Je pa vprašanje, kje vrtati, saj so glede tega mnenja zelo različna; že danes je znano, da je zgrešena lokacija vrtine v ormoški občini, ker bivši župan Trofenik ni hotel poslušati strokovnjakov, zato ima zdaj voda pri izvoru le borih 27 stopinj Celzija, neuradno pa je slišati, da je tudi predvidena vrtina v Janežovcih precej sporna.«
Petek je zbrane opozoril še na dejstvo, da se bo cena elektrike v prihodnje zviševala progresivno; se pravi, večja kot bo poraba, višja bo cena. Prav tako je povedal, da je problem občine v dotrajanih
Prejeli smo
Maratonski besedni dvoboji g. Soka in g. Trofenika
Sem redni bralec časopisa Štajerski tednik, ki prihaja v našo družino že dolgo časa, saj so ga naročili že moji starši. Vsi v družini ga radi beremo, saj nas informira o dogodkih iz naše okolice. Vendar postajam že malce utrujen ob branju neskončnih besednih dvobojev dveh naših znanih prebivalcev. Oba poznam tudi osebno in moram reči, da sta v redu človeka s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi - kot smo vsi. Kdo od nas pa nima nobene slabe lastnosti? Oba sta izobražena, razgledana družinska človeka, ki sta v življenju veliko dosegla. Oba sta namreč bila poslanca in župana; no, sedaj je eden poslanec, drugi pa župan.
Vendar ob branju njunih prispevkov in poslušanju radijskih ali TV oddaj, kjer sepo-gosto pojavljata, človek dobi občutek, da sta smrtna sovražnika. Ne spomnim se, da bi kdajkoli zasledil v kateremkoli mediju, da bi si dva človeka izrekla toliko obtožb enega čez drugega, vse pa se nana-
sistemih ogrevanja, tako v gospodinjstvih kot v občinskih stavbah) in neustrezni toplotni izolaciji vseh stavb, kar je možno deloma rešiti z zamenjavo oken, dodatno izolacijo podstrešja in zunanjih sten, predvsem pa z zamenjavo neustreznih kurilnih naprav.
Predstavitev in razpravo pa je Petek zaključil z besedami, da je za občino daleč najbolj rentabilen energent lesna bi-omasa in da bi bilo pametno, če se čim prej loti projekta umestitve ustreznega kurilnega sistema, na katerega bi se lahko priključile občinske stavbe in gospodinjstva, saj bodo za to na voljo dokaj velika sredstva iz razpisov
kmetijskega ministrstva, vendar pa prijavitelj ne more biti Občina, ampak podjetje. »Če hočete izkoristiti do 50 % sofinanciranje države, morate pohiteti, saj bo to na voljo le do leta 2013, in če veste, koliko časa je potrebnega že za pripravo vse dokumentacije, se že mudi!« je še opozoril Petek.
Tako župan kot svetniki so se s povedanim strinjali, ali bodo na razpisu izbrali kakšno podjetje, ki bo zgradilo omenjeni sistem, ali pa se bodo morda odločili za ustanovitev zadruge, ki bi lahko počrpala državna sredstva, je ostalo še nedorečeno.
SM
šajo v glavnem na županova-nje - prej g.Trofenika in sedaj g.Soka. Če je eden ali drugi res napravil (ali jih dela sedaj) toliko napak, zakaj tega ne rešujeta - kot bi se za človeka njunega formata spodobilo -po sodni poti? Ali menita, da naše sodstvo ni sposobno rešiti nekaterih precej zapletenih zadev, ki si jih očitata eden drugemu? Ali je mogoče problem kje drugje? Človek namreč dobi občutek, da je za kritiziranje neke odločitve enega ali drugega izključni razlog oseba (eden ali drugi omenjeni gospod), ki je zadevo predlagala ali realizirala. Ker mi ni vseeno, v kakšni občini živim, me zanima naslednje:
Ali sta g. Sok in g. Trofenik zmožna osebne zamere in sovraštvo postaviti na stranski tir in v pogovoru na štiri oči napraviti»inventuro« svojega dvoboja? Sta sposobna izločiti iz cele palete odprtih zadev tiste, pri katerih lahko dosežeta konsenz, vse ostale pa rešita izključno po sodni poti?
Prepričan sem namreč, da nadaljevanje »komuniciranja« na tak način, kot ga uporabljata sedaj, ne koristi ne njima, ne občini in ne občanom. In zelo lahko se zgodi, da bo na naslednjih županskih volitvah prišel do veljave
stari pregovor:»Kjer se prepirata dva...... Potem jima bo
preostala le možnost, da se združita in pričneta udrihati čez tretjega, ki bo na županskem stolčku.
Ormoška občina je bila ena redkih, kije imela vparlamen-tu dva poslanca (omenjena gospoda), pa nisem opazil, da bi ji to kakorkoli koristilo. Prepričan sem, da bi lahko bilo drugače, če bi takratna poslanca malo bolj sodelovala. Mogočepa se motim?
Izzivam vaju, gospod Sok in gospod Trofenik! Prepričan sem, da z drugačnim načinom sodelovanja lahko za svojo občino in občane napravita bistveno več, kot vama uspeva s sedanjim načinom. In prepričan sem tudi, da je istega ali podobnega mnenja veliko občanov, ki bodo znali ceniti, če bosta sposobna obrniti novo stran in priti v zgodovino ormoške občine kot človeka, ki sta v interesu svojih sokra-janov napravila velik korak in pričela sodelovati. Seveda pa bo potrebna velika mera samokritičnosti in trezne presoje. Ali so to le pobožne želje naivnega bralca, ki ne pozna vseh ozadij in igric, ki jih igra današnja politika na vseh nivojih?
Ivan Rajšp
Foto: SM
Foto: SM
Cirkulane • Podpis pogodbe za podelitev stavbne pravice
Ko bo »črka zidak postala« ...
... se bodo v Cirkulanah lahko postavili z enim najlepših, če ne kar najlepšim poslovno-stanovanjskim objektom. Če bo seveda šlo vse po načrtih. Sredi prejšnjega tedna je bil storjen prvi korak: v prostorih občinske uprave se je namreč po precej dolgih pogajanjih zgodil podpis pogodbe o podelitvi stavbne pravice za izgradnjo kar dveh objektov v občini; prvi je poslovno-stanovanjski, drugi pa večstanovanjski. Pogodbo so podpisali župan Janez Jurgec v imenu občine in direktorja podjetja GP Project ing., d. o. o., Antun Daljavec in Aleš Vobner.
S pogodbo je omenjeno podjetje dobilo stavbno pravico za izgradnjo obeh načrtovanih novogradenj na dveh občinskih parcelah v zakup za 99 let. To pomeni, da bo po preteku tega obdobja zdaj »oddano« zemljišče spet v lasti občine (če bo slednja takrat sploh še obstajala).
Vrednost stavbne pravice na obeh zazidalnih parcelah znaša po uradni ocenitvi 44.600 evrov; občina pa ima možnost, da se ji ta znesek plača ali pa ga bo vkalkulirala v nakup prostorov za sedež občine v poslov-no-stanovanjskem objektu v centru občine. Ta se bo gradil na lokaciji izpraznjenega vrtca, ki ga bodo podrli, po načrtu pa bo imel tri etaže. Vsaka etaža bo ponujala približno 330 m2 prostorov. Po besedah Daljavca bo pritličje namenjeno izključno poslovni dejavnosti, pri čemer naj bi obstajal že izražen interes Pošte za odkup polovice spodnje etaže, druga polovica pa je zaenkrat še »prosta« za interesente z mirno dejavnostjo. Srednja etaža bo ponujena v odkup Občini za svoje potrebe; ali bodo prostore kupili ali ne, pa bo odločal občinski svet enkrat v prihodnosti. Zgornja,
Na lokaciji starega vrtca, ki ga bodo podrli (na posnetku), naj bi se že letos začel graditi poslovno-stanovanjski objekt; investitor je podjetje GP Project ing., d. o. o., stavbno pravico pa mu je za dobo 99 let podelila občina Cirkulane.
najvišja etaža bo namenjena stanovanjem; predvidena so tri stanovanja, eno večje v izmeri 120 m2 in dve dvosobni. Po idejnih zasnovah, ki jih je ob podpisu pogodbe pokazal Daljavec, gre za izjemno všečen objekt, kakršnega v Halozah zaenkrat še ni (bilo) videti.
Začetek gradnje predvidoma jeseni
Trenutno je podjetje še v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. »Predvidevamo, da se
bo gradnja poslovno-stanovanj-skega objekta lahko začela čez približno pol leta, torej jeseni, dela pa bi morala biti zaključena najkasneje do konca leta 2010,« sta pojasnila Daljavec in Vobner. Objekt naj bi imel tudi dovolj parkirišč, ki bodo zagotovljena v skladu z dogovorom s sosednjim gostiščem Krona.
Dvomov o tem, ali bi lahko recesija oz. gospodarska kriza gradnjo te stavbe ustavila za določen ali nedoločen čas, po besedah obeh direktorjev ni; lahko pa se, po najbolj črnem
Tako naj bi izgledala novogradnja v centru občine; spodaj bodo poslovni prostori, v srednji etaži Občina, na vrhu pa bodo tri stanovanja.
scenariju, zgodi kakšen zamik pri gradnji drugega večstano-vanjskega objekta, ki naj bi zrasel na šolskem vrtu. Gre za 12-stanovanjski blok v bližini vrtca, tik ob asfaltiranem igrišču za osnovno šolo. »Tega objekta, za katerega smo prav tako pridobili stavbno pravico, ne bomo začeli graditi hkrati z večstanovanjskim, ampak kasneje. Gradnja bo odvisna
Cirkulane • Premiera dramske sekcije
Še tat ne more pošteno krasti
Včasih, ko so bili še tisti lepi časi, so tatovi kradli le ponoči. Tako se začne komedija enodejanka z naslovom Še tat ne more pošteno krasti, ki jo bodo ta petek zvečer premierno predstavili na odru cirkulanske večnamenske dvorane in brez dvoma poskrbeli za obilico smeha.
Tatvina, ki se je loti možakar, se namreč sprevrže v vse kaj drugega, saj ubogi tat pri svojem „delu" nikakor nima miru. Po telefonu ga namreč pokliče njegova žena, in kot se za gospodarico spodobi, skrbno
preverja, ali vse teče kot mora. Toda pogovor je tako dolg, da ubogemu tatu zmanjka časa za njegovo „delo", sredi tatvine se v stanovanje vrne lastnik z ljubico, tatic se mora seveda skriti, tu pa se prava zgodba
šele začne, saj se vrne tudi žena lastnika, pa seveda njen ljubček ...
Več nikakor ne smemo izdati, bodo pa vse povedali in odigrali člani sekcije KD Cirkulane, ki so v zadnjih dveh letih
Pomlajena ekipa dramske sekcije cirkulanskega kulturnega društva zagotavlja, da ob komediji Se tat ne more pošteno krasti nihče ne bo mogel ostati resen.
dodobra pomladili svojo ekipo. „Med nami so kar trije novi mladi igralci, ki se bodo tokrat v dramskem nastopu preizkusili prvič, na kar smo zelo ponosni. Vodi nas režiser Alojz Domin-ko, za komedijo italijanskega avtorja in Nobelovega nagrajenca za literaturo Daria Foa pa smo se odločili zato, ker v današnjih časih recesije in krize vsaj pri smehu ne smemo 'šparati'," je povedal predsednik dramske sekcije Sebastjan Meznarič, ki bo tudi sam odigral vlogo Antonia. V ostalih vlogah pa bodo nastopili: Davor Hrže-njak (tat), Kaja Vršec (tatova žena), Marjan Prašnički (moški), Natalija Cafuta (ženska), Anica Černivec (Anna) in Nejc Belšak (drugi tat). Za tehnično izvedbo bodo poskrbeli Milan Černivec, Jože in Aleš Klinc in Ivan Dernikovič, za zvok in efekte Stanko Me-znarič, za kostume Janja Solina, glasbo je izbrala Romana Rek.
Komedijo o veliki tatvini bodo cirkulanski gledališčniki v domači dvorani ponovili še v soboto zvečer in v nedeljo popoldne.
tudi od interesa za nakup stanovanj, ki bodo dvosobna, v izmerah med 60 in 65 kvadratnimi metri. Vendar pa smo v podjetju prepričani, da težav ne bi smelo biti, saj bodo opcije odkupa stanovanj za interesente izjemno privlačne. Poleg tega bodo ti objekti že grajeni v skladu z novimi energijskimi pravilniki, kar pomeni, da bodo energetsko zelo varčni in bodo stroški kurjave temu primerno veliko nižji,« je povedal Daljavec.
Tudi župan Janez Jurgec je prepričan, da je sklenjen posel izjemno dober; zlasti za občane, saj bodo dobili na voljo kvalitetna nova stanovanja, po katerih naj bi bilo, zlasti med mladimi, kar precejšnje povpraševanje. Po drugi strani bi lahko po relativno nizki ceni prostorske težave rešila tudi občinska uprava. Zaenkrat je sicer še neuradna cena kvadratnega metra v poslovno-stano-vanjskem objektu približno 1150 evrov (brez DDV - upati je, da država do leta 2010 ne bo uvedla 20-odstotnega davka na stanovanjsko izgradnjo; doslej namreč velja po podaljšanem roku, ki ga je odobrila EU, še vedno 8,5-odstotna obdavčitev), in če bi občina kupila srednjo etažo, bi ta strošek znašal okoli 400.000 evrov oziroma še nekoliko manj z odbitkom zneska
stavbne pravice. To pa je gotovo precej manj, kot bi znašala morebitna gradnja prav toliko velike občinske zgradbe.
Cena kvadratnega metra stanovanj v bloku pa naj bi bila za kakšnih 20 odstotkov višja, vendar tako Daljavec kot Vob-ner pojasnjujeta, da gre zgolj za prve okvirne cene.
Na razpis za podelitev stavbne pravice sta se sicer prijavili dve podjetji; ob omenjenem GP Project ing., d. o. o., še podjetje POG, d. o. o., iz Markov-cev, občinski svetniki pa so se na izredni seji odločili, da naj se stavbna pravica za določen čas podeli prvemu, predvsem zaradi referenc in dobrega idejnega projekta, ki mu gre res vsa pohvala, če bo le v takšni obliki tudi ugledal luč sveta.
Ob podpisu pogodbe pa je Daljavec (na naše vprašanje) priznal, da se takšnega posla podjetje ne bi lotilo kar kjerkoli v haloških občinah: »V Cirkulanah je urejena infrastruktura, dovolj velika koncentracija poselitve, urejen vrtec in osnovna šola v neposredni bližini. Vse to so dejavniki, ki so zelo pomembni in vplivajo na to, kje graditi tovrstne objekte.«
Vrednost izgradnje vsakega od obeh objektov je ocenjena na 1,5 do dva milijona evrov.
SM
Župan Janez Jurgec je v družbi Kriste Kelenc in Milene Debeljak z direktorjema izbranega podjetja Antunom Daljavcem in Alešem Vobnerjem podpisal pogodbo o podelitvi stavbne pravice.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Obisk ministra za kmetijstvo dr. Milana Pogačnika
Zamenjava zemljišč prve kategorije mora ostati
Ministra za kmetijstvo dr. Milana Pogačnika so med petkovim obiskom na Ptujskem spremljali sodelavci, vodja kabineta ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tomi Rumf, mag. Sonja Bukovec, državna sekretarka v ministrstvu, in Branko Ravnik, generalni direktor direktorata za kmetijstvo na ministrstvu, tudi predsednik sveta Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ter poslanec SD Dejan Levanič. V Mestni hiši na Ptuju, kjer je obisk tudi začel, se je najprej srečal z županom MO Ptuj dr. Štefanom Čelanom in njegovimi sodelavci.
V kratkem pogovoru so bili izpostavljeni trije problemi, MO Ptuj ne more nadaljevati izgradnje CERO Gajke. Eden od problemov je nakup zemljišča od Sklada, ki je potrebno za nadaljnjo izgradnjo, po dvainpolkrat višji ceni od tiste, ki so jo za potrebna zemljišča plačali zasebnikom. Verjetno ni potrebno posebej razlagati, kakšne bi bile reakcije na terenu, če bi MO Ptuj odkupila Skladovo zemljišče po tej višji ceni. Pri tem gre izpostaviti javni interes 19 občin in za nobeno posebej profitabilno dejavnost na teh zemljiščih.
Drugi problem, ki muči lokalne skupnosti, med katerimi je tudi MO Ptuj, je tudi zakonsko določilo pri prostorskem planiranju in spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč v gradbena: če se en hektar kmetijskih zemljišč spremeni v gradbeno, je za to površino potrebno najti zamenjavo v enaki površini. V ruralnih okoljih bi bila takšna menjava še možna, znotraj MO Ptuj pa je zelo težko izpolniti ta pogoj, opozarja ptujski župan. V tem trenutku bi po-
trebovali 20 ha veliko parcelo enega od podjetnikov, ki želi proizvodnjo prenesti na Ptuj, pa je ne morejo zagotoviti, ker ni nadomestnih zemljišč. Zato bi morale biti mestne občine pri tem nekako izjeme.
Minister dr. Milan Pogačnik je povedal, da so terenski obiski namenjeni seznanitvi s problemi, ki jih imajo na določenih območjih. V slovenskem kmetijstvu in gozdarstvu je veliko problemov. V preteklosti je bilo premalo dialoga. Vsaka taka zgodba zahteva poseben postopek, je bil ministrov odgovor glede pridobivanja zemljišč za deponijo od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Investicije, ki so življenjsko pomembne za neko območje, prebivalce in občino, se morajo posebej reševati. Minister Pogačnik pri tem ugotavlja, da se kar nekaj pomembnih vprašanj že leta in leta ni reševalo. V nekaterih nastopata tako Ministrstvo za okolje in prostor kot Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V najožji izbor so uvrstili 37 takih vprašanj, ki so pomembna za občine, kmetovalce, proizvo-
Foto: Črtomir Goznik
Minister za kmetijstvo dr. Milan Pogačnik jeobisk na Ptujskem pričel v Mestni hiši na Ptuju, kjer se je srečal s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom.
dnjo in določene sektorje. Med te sodi tudi problematika vodovarstvenih območij oziroma kmetovanje na njih. Minister za okolje in prostor Karl Erjavec je pokazal veliko zanimanje za reševanje le-teh. Med to problematiko sodi tudi eden od členov zakona o vodah, kjer manjka uredba, ki bo urejala vprašanja odško-
dnin in rent. »Kot kmetijski minister moram ščititi interese kmetijstva, hkrati pa se moram pogovarjati z vsemi tistimi, ki imajo razvojne interese. Kmetijskih zemljišč prve kategorije imamo neizmerno malo, Slovenija se je na tem področju izčrpala. Povprečje po prebivalcu je 800 m2, v Evropi pa 2500 m2. Nimamo
več kam,« opozarja minister. Hkrati se sprašujemo, kako se bomo samooskrbovali, če bomo vse pozidali. Prioriteta Slovenije je samooskrba, pa tudi ekološko kmetovanje, ki naj bi ga bilo do leta 2015 petnajst odstotkov. Minister ocenjuje, da je delovanje sklada in odnos do kmetijskih zemljišč v določeni meri za-
starel, po drugi strani pa ne rešujemo nekaterih tekočih problemov.
Kaj na primer s tisto zemljo, do katere lastniki ne kažejo nobenega interesa; kaj smo v zadnjih letih naredili na razdrobljenosti kmetijskih zemljišč, kaj glede kategorizacije, kjer se uporablja priročnik iz leta 1985. Zamenjava kmetijskih zemljišč prve kategorije mora ostati ne glede na vse, tu sprememb ne bo, poudarja minister.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozval, da prevzame častno pokroviteljstvo 20. razstave Dobrote slovenskih kmetij. Minister se je vabilu z veseljem odzval.
Kar pa zadeva odprta vprašanja razvoja tega prostora, povezana z zemljišči, pa ni mogel minister ničesar obljubiti, ker je zakonodajo potrebno spoštovati glede na sprejete usmeritve na področju kmetijske politike, čeprav je vsak problem specifičen in ga je potrebno tako tudi reševati.
MG
Maribor • Nova storitev Pošte Slovenije
V Vaši pošti tudi vsebina, ki vas zanima
Konec tedna je Pošta Slovenije javnosti predstavila novo storitev Vaša pošta, ki bo naročnikom omogočala, da bodo lahko v svoje poštne nabiralnike sprejemali več poštnega gradiva z njim všečnimi vsebinami iz področij, ki jih bodo lahko izbrali sami, zato bo v teh dneh posebne vprašalnike o tem prejelo okoli 600.000 gospodinjstev po vsej državi.
Kot sta na tiskovni konferenci v petek, 20. marca, novinarjem povedala član poslovodstva Pošte Slovenije Vinko Filipič in direktor Sektorja za razvoj storitev mag. Aljoša Hebar, gre za povsem novo storitev, ki je plod njihovega marketin-škega pristopa, saj želijo biti v širšem slovenskem prostoru še bolj prisotni. Storitev Vaša pošta bo naročnikom omogočala, da bodo v svoje poštne nabiralnike lahko prejemali več poštnega gradiva, njim všečne in želene vsebine, njihov cilj pa je, da bi na ta način še letos pridobili okoli 100.000 uporabnikov po vsej Sloveniji.
Slišali smo tudi, da bo z naročilom na novo storitev posameznik lahko pridobival več želene pošte z informacijami, ponudbami in ugodnostmi s
tistih področij, ki ga osebno zanimajo. Hkrati bo Pošta Slovenije različne ponudnike vzpodbudila, da pripravljajo zlasti tista gradiva, ki si jih naročniki želijo ter se odločajo za ciljno distribucijo omenjenih gradiv. Nova storitev je zasnovana sodobno, zato bo naročnikom po lastni izbiri lahko prinašala želene vsebine tudi prek sodobnih elektronskih medijev, kot so elektronska pošta, SMS, MMS in podobno.
Vinko Filipič, član poslovodstva Pošte Slovenije, je ob tem poudaril, da so si z naložbo, ki jih je veljala okoli pol milijona evrov, za letošnje leto zastavili optimističen cilj, saj želijo pridobiti prek 100 tisoč uporabnikov storitve Vaša pošta, sicer pa računajo, da bo ta storitev v celoti zaživela predvidoma v
drugi polovici letošnjega leta, ko bodo zbrani podatki prvih naročnikov pripravljeni za namene storitve.
Aljoša Huber pa je dodal, da
bo Pošta Slovenije do 27. marca okoli 600.000 gospodinjstvom po vsej državi, izjema bodo seveda gospodinjstva, ki imajo na svojem poštnem nabiralniku
Foto: M. Ozmec
Novo storitev Vaša pošta so v Mariboru predstavili (z leve) Jasna Žaler, Aljoša Huber, Vinko Filipič in Igor Unger.
nalepljeno nalepko Agencije za pošto in elektronske komunikacije APEK o prepovedi vroča-nja oglaševalskih, marketinških in drugih reklamnih sporočil, dostavila poseben vprašalnik. Kdor se bo želel naročiti na brezplačno storitev Vaša pošta, bo vrnil izpolnjen in podpisan vprašalnik v priloženi kuverti. Sicer pa lahko uporabnik nove storitve postane vsak polnoletni član gospodinjstva, lahko pa jo z naročilom enega od polnoletnih članov skupaj uporablja več članov istega gospodinjstva. V tem primeru vsi skupaj izpolnijo en vprašalnik. Ker bo vsako gospodinjstvo prejelo samo en vprašalnik, gospodinjstva z APEK-nalepko na poštnem nabiralniku pa ga sploh ne bodo prejela, lahko vsak posameznik naroči novo
storitev tudi prek spletne strani vasa.posta.si ali pa vprašalnik dobi na katerikoli pošti v Sloveniji.
Vsi, ki bodo izpolnili vprašalnike Pošte Slovenije in jih vrnili v predvidenem roku, to je od 24. marca do 15. aprila, bodo udeleženi v nagradnem žrebanju, med njih pa bodo razdelili okoli 3000 praktičnih nagrad v vrednosti okoli 80.000 evrov. Nova storitev naj bi med drugim vplivala tudi na zmanjšanje neželenih vsebin raznih reklamnih sporočil ter druge nenaslovljene pošte v vašem poštnem nabiralniku, zato so v Pošti Slovenije prepričani, da bo med občani oziroma njihovimi uporabniki naletela na ugoden odziv.
M. Ozmec
Spodnje Podravje • Okrogla miza z ministrom Pogačnikom
»Definitivno je treba nekaj storiti!«
Pogovor kmetijskega ministra Milana Pogačnika s kmetovalci, predvsem vinogradniki, na t. i. okrogli mizi v Grajeni ni prinesel nič posebnega; očitno tega zbrani v dvorani niti niso pričakovali. No, je pa minister vsaj jasno povedal nekaj, kar je bilo sicer že slišano - da je namreč eden prvih ministrov po dolgem času, ki je zelo naklonjen letalski protitočni obrambi. In še nekaj je rekel Pogačnik, ko je slišal, kakšno je stanje v nasadih po neurju: »Defini-tivno je treba nekaj storiti!«
Minister Milan Pogačnik je zbranim na okrogli mizi v Grajeni povedal, da ministrstvo dela s polno paro in da je - glede na slišano - res definitivno treba nekaj storiti.
Foto: SM
Kaj in kdaj je treba storiti, pa je že čisto drugo vprašanje.
Srečanje je začel destrniški župan in poslanec Franc Pu-kšič, ki je za začetek povzel nekaj dejstev zadnjih mesecev po katastrofalnem avgustovskem neurju: »Takrat je bilo dogovorjeno, da se ustanovi posebna komisija za pomoč po neurju. Od tega ni bilo nič. Veliko se govori o protitočni obrambi. Od tega do zdaj še ni bilo nič. Zavarovalnice niso izplačevale polnih zneskov zavarovalnin. Finančne pomoči zaradi večletnega izpada dohodka za vinogradnike in sadjarje ni. Oprostitve plačila katastrskega dohodka zaradi izpada dohodka ni.«
Potem je analizo današnjega stanja vinogradov, dobrega pol leta po neurju, predstavil kmetijski svetovalec Andrej Rebernišek, ki je opozoril, da sta morda na prvi pogled sadno drevje in trta ponovno v regeneraciji, a da ta videz še kako vara, nato pa nakazal nekaj možnih rešitev: »Po evropski zakonodaji bi bilo možno subvencionirati prestrukturiranje vinogradov do 75 % vrednosti, pri nas pa je omogočeno le sofinanciranje do 40 %. Prav tako bi lahko nasade na zemljiščih, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč, prodali zasebnim najemnikom, ki imajo interes za obnovo.« Težava, ki se pojavlja v zadnjem času, je še precejšen dvig zavarovalnih premij ter hkrati vnešene klavzule o nižjem izplačilu za naravne katastrofe, nadalje pa tudi velika možnost ponovnih toč na območju Spodnjega Podravja (čeprav naj bi statistika govorila drugače).
Dve leti in več za sprejetje enega samega programa?!
In potem je prišel na vrsto minister Pogačnik, ki je povedal, da toča pač ni edina vrsta naravne katastrofe, da je bistveni cilj državne strategije pomoči kmetom usmerjen v sofinanciranje zavarovanj, kjer država pomaga s 50 % plačila, in še, da je sam osebno sicer pristaš protitočne letalske zaščite, vendar toča pada tako po objektih kot po poljščinah, zato je protitoč-na obramba stvar državne
odločitve in strategije (ne le problem kmetijskega ministrstva): »Zavedajte se, da delamo na več projektih, da pa čudežev v nekaj mesecih vendarle ne moremo narediti!«
Pogačnika je nato s konkretnimi podatki, kaj vse je kmetijsko ministrstvo vendarle naredilo v smeri pomoči prizadetim, dopolnil direktor direktorata Branko Ravnik. In povedal je, da ministrstvo sofinancira zavarovanja, da je bil vzpostavljen poseben sistem ocenjevanja škode, da so izvedli predplačila akontacij najbolj prizadetim kmetijam, da je bil objavljen javni razpis za posodobitve gospodarskih poslopij in trajnih nasadov (razen vinogradov) s sofinanciranjem do 40 %, enak delež sofinanciranja so lahko deležni vinogradniki, ki se prijavljajo na razpis za prestrukturiranje vinogradov, skupaj z okoljskim ministrstvom pa naj bi bil v pripravi tudi program za sanacijo poškodovanih zemljišč. Ta program naj bi zdaj šel v proceduro na vlado in na podrobnejša vprašanja, kdaj bi lahko bilo od njega tudi kaj koristi, je Ravnik moral odkrito priznati, da po navadi to traja dve do tri leta ...
Do takrat pa naj si prizadeti vinogradniki in sadjarji in tudi ostali kmetje pomagajo, kakor si vedo in znajo. Tisti, ki bodo uspeli nekako preživeti, bodo čez nekaj let pač
lahko kandidirali za kakšna dodatna sredstva, ravno to obdobje (brez pomoči) pa je za prizadete najbolj kritično. Na to je glasno opozoril Pu-kšič in še navrgel, da je tak pristop in reševanje težav, ko se za pripravo in sprejetje enega programa porabi več let, neživljenjski.
Veliko težav tudi zaradi sklada in denacionalizacije
Na koncu so dobili besedo še prisotni kmetovalci, ki jim je bilo že iz prakse dosedanjih obiskov ministrskih ekip jasno, da kakih konkretnih rešitev ali pomoči ni pričakovati, zato so pač povedali le tisto, kar jih najbolj žuli; tako je vinogradnik Andrej Polanec vprašal, kako to, da še po petih letih ne morejo rešiti razmejitve lastniških zemljišč med Skladom in denacionalizacijski-mi upravičenci; da to zavlačevanje potegne za seboj cel kup problemov, med drugim tudi to, da se ne more izvesti prekategorizacije zemljišč, zaradi česar že leta plačuje (pre)visok KD. Zanimalo ga je tudi, če bo razpis za urejevanje teras šele novembra, in opozoril, da bo takrat precej prepozno, prav tako vinogradnike pestijo še hudi plazovi, ki jih marsikje sami ne morejo sanirati. Zelo podobnega mnenja glede dela
Sklada je bil tudi Gonc. Svoje je povedal tudi Milan Breg, vinogradnik in sadjar, ki ga je zanimalo, zakaj Slovenija kljub možnosti ne sofinancira obnove vinogradov in sadovnjakov v višini 75 % in da 40-odstotno sofinanciranje ni noben nov ukrep, pač pa le prepisan izpred dveh let. Ošvrknil je tudi izplačilo odškodnin, ki je bilo, kot je dejal, ravno dovolj veliko za plačilo novih premij, ne pa dejansko povrnitev škode.
Na takšne konkretne težave in kritike ministrska ekipa ni imela pravega odgovora; Ravnik je priznal, da so z delom izpostave ptujskega sklada kmetijskih zemljišč res težave, vzrok pa je v kadrovski podhranjenosti (kar se sicer posluša že leta in leta). Za sanacije plazov pa se bo menda treba bolj obračati ne okolj-sko ministrstvo.
Direktor ptujske KZ Marjan Janžekovič je ponovno odprl vprašanje letalske pro-titočne zaščite in pri tem povedal, da eno letalo stane okoli 300.000 evrov, samo za prvo pomoč po neurju lani pa sta bila le dvema občinama med vsemi prizadetimi izplačana dva milijona evrov in da takšno ravnanje države ni ravno pametno, saj bi že s tem denarjem lahko kupili šest ali sedem letal in tako precej zmanjšali možnost toče in ponovne velike škode v letošnjem letu.
SM
Od tod in tam
Ptuj • Rebula, najstarejša brika
Foto: Črtomir Goznik
Deseta zgodba pete sezone Primusovih vinskih zgodb je bila posvečena rebuli, najstarejši prebivalki Brkinov. Za mizo je ob povezovalcu vinskih zgodb Janezu Vrečerju tokrat sedel enolog iz vinske kleti Goriška brda Darinko Ribolica. Za glasbene trenutke sta poskrbela Dejan Rihtarič za klavirjem in pevka Katja Černivec. Tokratni vinski večer je vinoljubcem pokazal, da se da v eni kleti z eno sorto narediti veliko. Rebula je duša in srce Goriških brd. Pisni viri jo omenjajo že v 13. stoletju. Vedno je bila del kulture in tradicije Goriških brd, poimenovana kot bela gospa. Je sorta, ki ponovno dobiva na veljavi, saj je sveža, sadna, enostavna, prijetna, pitna. Da ni bil ves večer v znamenju »bele gospe«, je poskrbel primerek rdečega vina kabernet frank, sadno vino z mehkimi tanini.
MG
Radenci • Ocenjenih 91 salam
Foto: NS
Na 13. pomurski salamiadi v Radencih je sodelovalo 71 izdelovalcev domačih salam z 91 vzorci.
Devet najbolje uvrščenih izdelovalcev salam bo sodelovalo v sklepnem delu, ki bo 9. maja prav tako v Radencih. To je uspelo Darku in Milanu Hlupiču iz Slovenj Gradca, Milanu Kolarju iz Beltincev, Jožetu Hamlerju iz Gornjih Ivanjcev, Dominiku Kušljanu in Edu Kosu iz Šentjerneja, Gizi Sever iz Pečarovcev, Antonu Korenjaku iz Zbelovske Gore ter Brigiti Kovačič iz Turopo-lja. Največ točk (18,8) za osvojeno prvo mesto je zbral Darko Hlupič, sicer pa je bilo možno zbrati 20 točk (osem za okus, po štiri za vonj, videz in barvo prereza ter po dve za zunanji videz in vsebino).
NŠ
Dornava • Območna revija otroških folklornih plesalcev
Foto: BV
Minuli teden se je v dvorani vaškega doma v Dornavi odvijala prava paša za oči za vse tiste, ki imajo radi folklorne plese. Ptujska območna izpostava JSKD je namreč skupaj z občino Dornava ter tamkajšnjo OŠ dr. Franja Žgeča pripravila pisano revijo otroških folklornih skupin. Na odru so se zvrstili mladi mojstri folklornega plesa iz več osnovnih šol, in sicer: otroška folklorna skupina (OFS) OŠ dr. Ljudevi-ta Pivka Ptuj, OFS FD Rožmarin Dolena, OFS Klopo-tec DPD Svoboda Ptuj, OFS Žvegla OŠ Martina Koresa Podlehnik, OFS KD Destrnik, OFS OŠ Ljudski vrt Ptuj, mlajša in starejša skupina OFS FD Lancova vas, OFS OŠ Cirkovce in OFS Lukarji OŠ dr. Franja Žgeča Dornava. Revijo je strokovno spremljala Saša Meglič. Da so se mladi folkloristi odlično izkazali, pa ob koncu revije ni bilo nobenega dvoma.
Ptuj • Tretja premiera Mestnega gledališča
Mama ni ena sama
Tretja letošnja premiera Mestnega gledališča Ptuj, ki bo na sporedu v ponedeljek, nosi naslov Mama ni ena sama. Gre za specifično aktualno zgodbo, ki na precej nenavaden način prikazuje probleme in težave, ki jih ima sodobna družba do drugače mislečih posameznikov, predvsem pa istospolnih partnerjev.
Po izredno uspešnih letošnjih premierah Mestnega gledališča Ptuj, Smeti na luni in Travnik čarobne lepote, to pot na oder prihaja predstava Mama ni ena sama. Gre za dramsko besedilo, ki ga je že v 80. letih napisala Paula Vogel, za režijo slovenske praiz-vedbe pa je poskrbel Matjaž Latin. »Tekst je za okolje, v katerem živimo, aktualen in nenavaden hkrati,« je uvodoma pojasnil režiser. Kot je dejal, je avtorica besedila Paula Vogel znana po tem, da se loteva tem, ki pri gledalcih nemalokrat povzročijo tudi negativne reakcije. Zgodba se loteva več vprašanj, med osnovnimi pa je formiranje družine in debata o tem, kakšne predstave o njej v zahodnem svetu dejansko imamo. Tekst, ki je po Latinovih besedah precej težek in komplicirano strukturiran, sam po sebi odpira debato o ljubezni, istospolnih partnerjih in njihovi potrebi in želji po otroku. »Zadeva je nenavadna in spodbuja različne debate in stališča. Še vedno se ne zavedamo, da so najpomembnejši vzgoja, ljubezen in varnost. Še vedno je preveč predsodkov, zato je ta predstava dobra,« je še dejal Latin in pojasnil, da je bila uprizoritev tako režijsko kot igralsko velik zalogaj.
S tem, da gre za temo, ki je za sodobno družbo še kako pomembna, se je strinjala
Ekipa, ki je ustvarjala predstavo: (z leve) Primož Ekart, Nataša Tič Ralijan, Matjaž Latin, Barbara Vidovič in lektor Simon Šerbinek.
tudi Nataša Tič Ralijan, ena izmed treh igralcev, ki so predstavo uprizorili. Kot je dejala, je bila vloga Ruth, ki jo igra, ena izmed njenih najzanimivejših vlog v zadnjih letih. »Vloga je krasna. To, da je Ruth lezbijka, je le en del, gre nasploh za njen karakter, za to, da imeti nekoga ali bati se nečesa je enako pri vseh ljudeh,« je prepričana Tič Ralija-nova. Podobno trditev sta zagovarjala tudi ostala dva igral-
ca Barbara Vidovič in Primož Ekart. »Ptujsko gledališče je z izborom tega teksta naredilo zelo pogumno zadevo, ki je v današnjem času nujno potrebna in vsake pohvale vredna,« je uvodoma dejal Ekart. Izrazil je prepričanje, da bo tudi v Sloveniji kmalu sprejet zakon, ki bo uredil starševstvo istospolnih partnerjev in poudaril, da si ljudje, predvsem pa umetniki, ne smejo zatiskati oči pred težavami
manjšin nasploh. »Dejstvo pa je, da tovrstna tematika velikokrat naleti na odpor pri večini ljudi že zaradi nepoznavanja,« je še pojasnil Ekart. Sicer pa si bodo vsi ljubitelji gledališča svojo sliko o predstavi in zgodbi sami lahko ustvarili že v ponedeljek, ko bo v ptujskem gledališču premierna uprizoritev.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Obeta se kulturno-umetniški vikend
Pričenja se Festival ljubezni
Festival ljubezni, kot so projekt, ki se danes pričenja v našem mestu, poimenovali organizatorji, za ta vikend obljublja kopico kulturno-umetniških dogodkov. Poskrbeli so za pisano paleto različnih dogodkov, med katerimi bodo tudi taki, ki bodo namenjeni otrokom, vsi pa bodo za udeležence povsem brezplačni.
KID Kibla iz Maribora, ki v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj pripravlja drugi Festival ljubezni, bo v naše mesto pripeljal kopico izjemnih dogodkov. Dogajanje, ki bo razporejeno na več lokacijah, se bo pričelo že danes zvečer z otvoritvijo razstave
Eve Petrič.
Tridnevni cikel, ki literaturo povezuje z glasbo in vizualnimi umetnostmi, vse znotraj osnovne teme festivala, ljubezni, obljublja veliko.
Svojo krstno izvedbo je festival, ki se odvija po slovenskih gradovih, doživel lani, na
Festival se bo pričel že danes, predstavila sta ga Dejan Pestotnik in Nika Logar.
gradu v Svečini. »Čeprav gre za vas, je bil obisk lansko leto izjemen. Tudi letos pričakujemo dobro udeležbo, saj so vse prireditve kvalitetne in tudi brezplačne,« je pojasnil podpredsednik KID Kibla in vodja festivala Dejan Pestotnik.
Drugi Festival ljubezni pa bo popestril dogajanje ravno v našem mestu, tako bo zadnji vikend v marcu namenjen ljubiteljem literature, kvalitetne glasbe in predstavitvi izjemnih vizualnih umetnikov.
Med drugim bodo gostje festivala lahko zajtrkovali z Deso Muck in Niko Perunovič, se prepustili vrtincu poezije in glasbe v avtorskem projektu Tjaše Koprivec in Gorana Za-vršnika, se družili z vrsto slovenskih pesnikov, pisateljev in kantavtorjev, uživali v poeziji Srečka Kosovela ob spremljavi vrhunskega tolkalista Zlatka Kaučiča, prisluhnili, kako zvenijo verzi Roka Vilč-
nika, ko jih objame nezamenljivi vokal Severe Gjurin, in preplesali noč v ritmih tanga na ptujskem gradu.
Posebnost letos pa je sobotni vzporedni program za najmlajše. Starši bod svoje otroke lahko brezskrbno prepustili v varstvo animatorjem, ki bodo pripravili zanje literarni program, na ta način pa bo omogočen nemoten obisk festivala tudi družinam z otroki. »Tudi v otroškem delu se bodo predstavljali kakovostni slovenski avtorji,« je pojasnila Nika Logar, predstavnica KID Kibla za stike z javnostmi.
Sicer pa je zraven oživljanja dogajanj na slovenskih gradovih in pestrega kulturno-ume-tniškega repertoarja med cilji organizatorjev tudi razvoj sodelovanja partnerskih mest za Evropsko prestolnico kulture 2012.
Dženana Bečirovič
Ufiaaon^
0
Tednikova knjigarnica
Danes je mednarodni dan gledališča
Mednarodni inštitut gledališč (The International Theatre Institute ITI) je nevladna organizacija, ki jo je ustanovil UNESCO leta 1948 v Pragi. Cilji mednarodne gledališke organizacije so promoviranje in izmenjava znanj ter veščin vseh gledaliških strok in praks, kreativno sodelovanje vseh z »desk, ki pomenijo življenje«. ITI se zavzema za utrjevanje miru in solidarnosti, za ozaveščanje javnosti o pomenu gledališke umetnosti. Na devetem kongresu ITI leta 1961 je bil predlagan mednarodni dan gledališč, 27. marec, od takrat na ta dan praznujejo gledališča po vsem svetu. Na ta dan obrede svet tudi mednarodno sporočilo - poslanica, ki jo napiše izbrano strokovno pero. Prvo je napisal Jean Cocteau iz Francije, slovensko nacionalno poslanico so že pisali npr. Milena Zupančič, Jožica Avbelj, Vinko Moderndorfer ...
Kako pomembna je gledališka ustvarjalnost, pričajo tudi številne knjige, publikacije in druga knjižnična gradiva. Le-ta je najti razvrščena z mednarodno decimalno klasifikacijo pod mnogimi vrstilci, oziroma številčnimi oznakami. Npr.: strokovno splošno o gledališču 792, amatersko gledališče 792.077, kitajsko senčno gledališče 792.96, lutkovno 792.97, tipi in oblike gledališča 792.05 itn. V razvrstitvi leposlovja pa najdete dramske pesnitve pod 82-12, dramatiko (zvrsti) pod 82-2. V slovenski vzajemni knjižnični bazi je najti kar 7121 zadetkov na ključno besedo (KW) gledališče, k čemur sodijo knjige, revije, članki, gledališki listi in podobno. Če ključni besedi dodamo še letnico izdaje 2008, pa dobimo 178 izpisov. Med slednjimi ljubitelje gledališča opozarjam na tri naslove: Ves ta svet je oder avtorja Branka Gombača, Levitve drame in gledališča avtorja Tomaža Toporišiča, Položaj slovenske gledališke omike: 1941-1945 Mirka Mahniča. Te mnoge druge najdete v študijskem oddelku ptujske knjižnice.
Strokovnih, poučnih knjig za mlade ljubitelje gledališča ni na pretek. V mladinskem oddelku so v drugi etaži med poučnimi knjigami z oznako 792 naslednji naslovi: Mali gledališki vedež Zdravka Zupančiča, Improvizacije za gledališče Viole Spolin, Radovedni Taček ali ta veseli dan v gledališču Eveline Umek in Sama Jenčiča, Šola igre Micka Manninga, Na odru Monice Mart in Isabel Sanz, Gledališče besede Drage Ahačič, izvrstna poučna knjiga Blaža Lukana Gledališki pojmovnik za mlade. Na istem mestu so še izbrane knjige o lutkah in lutkovnih igricah. V Koledarski zbirki 2002 Prešernove družbe sta Dušan Moravec in Vasja Predan zbrala in izbrala Sto slovenskih dramskih umetnikov; monografijo začenjata Josip Nolli (1841-1902) in Ignacij Borštnik (1858-1919) in zaključujeta Igor Samo-bor (1957) in Vito Taufer (1959).
Ob današnjem prazniku gledališč je prav, da se spomnimo zgodnjih začetkov na slovenskih tleh. V Enciklopediji Slovenije (3. zv.) med drugim piše, da sledovi tuje gledališke kulture na slovenskem ozemlju, ki so ostali brez neposrednega vpliva na poznejši razvoj slovenskega gledališča, segajo v rimsko dobo, ko naj bi imela zraven Trsta (Tergeste) tudi Ljubljana (Emona) svoj am-fiteater. Od 16. stoletja so bili znani obiski italijanskih in nemških komedijantov, ki jim je dežela postavila prve gledališke stavbe. Leta1657 do 1670 so gojenci jezuitskega kolegija v Ljubljani uprizarjali v domačem jeziku tudi izven šolskih zidov Igro o paradižu. Na Štajerskem so v letih 1680 do 1722 igrali jezuitski šolarji iz Ruš, sledil je še Drabosnjakov ljudski oder na Koroškem. Najbolj znamenit, ohranjen dokument tistih časov pa je besedilo Škofjeloškega pasijona, ki je zgleden primer baročne teatralike v evropskem merilu.
Zaključujem z uvodnim citatom, ki ga je izbrala Aha-čičeva v zgoraj navedeni monografiji in so besede Cer-vantesovega Don Kihota:
Ljubo bi mi bilo, Sančo, če bi cenil komedije in se zanimal zanje; in če bi potem hkrati s komedijami cenil tudi vse one, ki jih igrajo, in še one, ki jih zlagajo; eni kot drugi so namreč sredstva, ki v mnogočem doprinašajo k blaginji družbe, ker na vsak korak postavljajo pred nas zrcalo, v katerem se v živo zgrabljena dejanja človeškega življenja; in ni je primere, ki bi nam bolj živo predočevala, kaj smo in kaj bi morali biti, kot komedija in komedijanti.
Izbrala Liljana Klemenčič
Foto: DB
Božena Krivec • Petdeset let plesne sekcije DPD Svoboda Ptuj
Družabni ples na Ptuju
6. nadaljevanje
Plesna šola Fredi se je preimenovala v plesno šolo Tango, ki je bila ustanovljena 3. novembra 1995. Vzrok preimenovanju je bil Plesni klub Fredi iz Ljubljane, ki se je uradno registriral pod tem imenom, ptujska plesna šola pa ni bila pravni subjekt, ker je delovala v okviru DPD Svoboda Ptuj. S tekmovalnimi pari je v plesnem klubu Tango začel delati plesalec Borut Žuran.
V letu 1995 je prišlo do sprememb. Metod Peklar se je odločil, da bo po trinajstih letih zapustil DPD Svoboda in ustanovil svoj plesni center, v katerem se bo tudi zaposlil in se začel s plesom ukvarjati profesionalno. Posledično je prišlo do prehajanja plesnih parov in zamiranja zanimanja za plesne tečaje DPD Svoboda v takem obsegu kot pretekla leta, saj sta na Ptuju začeli delovati dve plesni šoli. Nekateri vaditelji so zaradi družinskih obveznosti povsem prenehali voditi plesne tečaje, drugi enostavno niso mogli združiti službe in poučevanja plesa. Leta 1998 je bila plesna sekcija zopet na začetku, tako kot leta 1959.
Težko bi bilo našteti vse plesalce, ki so se sprehodili skozi petdesetletno zgodovino plesa v plesni sekciji DPD Svoboda, nekaj pa je zagotovo res, Narodnega doma in plesne sekcije nobeden od njih ne bo nikoli pozabil.
Aleksander Glatz je kljub težavam uspel nadaljevati s plesnimi tečaji vse do danes. V plesni sekciji DPD Svoboda, ki vstopa v petdeseto leto obstoja, danes pleše okoli dvajset parov. Zbirajo se dvakrat
Foto: Črtomir Goznik
Najuspešnejši plesalec Ptuja v zadnjih letih Jernej Brenholc je s plesalko Danielo Pekič nastopil v revijalnem delu letošnjega državnega prvenstva v Ptuju.
tedensko, da zaplešejo ob zvokih plesne glasbe, ki jim pomeni sprostitev in zabavo.
Na državnem prvenstvu v standardnih plesih na Ptuju, 31. januarja 2009, se je Plesna zveza Slovenije na simboličen način, s priznanjem za dolgoletno delo, zahvalila Aleksandru Glatzu in Anjeti Kralj.
Z namenom, da visoko obletnico dostojno proslavijo, so se v plesni sekciji odločili, da izdajo knjigo, v kateri bodo zbrani vsi dostopni zgodovinski podatki in spomini nekdanjih plesalcev. Knjiga Petdeset odplesanih je nastala kot zgodovinsko raziskovalno delo glavne urednice Bo-žene Krivec s sodelavci: Nataše Petrovič, Franca Zadravca in Marije Hernja Masten. Za področje družabnega plesa na Ptuju doslej še ni bilo nič
zbranega, zato so se v plesni sekciji DPD Svoboda odločili, da je petdeseta obletnica obstoja kot nalašč za to.
Knjiga vsebuje pregled zgodovinskih dejstev iz arhiva iz področja družabnega plesa od leta 1900 do danes. V zgodbo so vključeni arhivski podatki iz Zgodovinskega arhiva na Ptuju, nekatera pomembna sociološka dejstva, opisi družabnih plesov, značilnosti plesnih oblek in pričevanja bivših plesalcev družabnega in športnega plesa. V knjigi posebej skrbno obravnavamo zgodbo in dosežke prvih plesalcev DPD Svoboda: Aleksandra Glat-za in Anjete Kralj ter drugih učiteljev in trenerjev, ki so na Ptuju v zadnjih petdesetih letih pustili svoj pečat. Zajeli smo tudi zgodbe odličnih in
Ptuj • Upokojenski večer z Branko Bezeljak
Tudi Branka »nima časa«
Ptujski upokojenci, ki budijo in bogatijo družabno življenje Ptuja s četrtki na Ptuju, so marčevski četrtek začeli nekoliko drugače.
Foto: Črtomir Goznik
Branka Bezeljak: »Nenavadne stvari v gledališču so me vedno privlačile.«
talentiranih plesalcev, ki so pripomogli k popularizaciji družabnega plesa na Ptuju, vključno s prvim ptujskim profesionalnim plesalcem Jernejem Brenholcem. Osebno noto dajejo knjigi spomini plesalcev, ki jih je urednica zbrala v samostojnem poglavju. Prvič so na predstavljeni nekateri zanimivi podatki in dosežki iz tekmovalno-ple-snega segmenta.
Knjiga za Ptuj predstavlja pomembno kulturno zapuščino zanamcem, saj je na enem mestu zbranega veliko arhivskega in slikovnega materiala iz osebnih arhivov. Na nek način lahko rečemo, da smo dragocene podatke in spomine iztrgali pozabi in jih postavili na mesto, ki si ga zaslužijo.
Božena Krivec
Najprej so si v Stari steklarski ogledali uspešnico številnih evropskih gledališč, ki je s svojo sporočilnostjo zanimiva za vse generacije, igro Krava Roz-mari. Zatem pa so se preselili na staro lokacijo, v salon Alojzije Strauss v hotelu Mitra, kjer so se družili z Branko Bezeljak, ki je velik del svojega življenja posvetila gledališču in kjer deluje še danes, kljub temu da že nabira pripravniški staž v upokojenskih vrstah. Upokojenci upajo, da bodo z njeno pomočjo ustvarili tudi kaj odrskega, ker so kljub letom še dovolj zvedavi in ambiciozni. Če so nekateri menili, da se bo Branka končno umirila, so se zmotili. Zdaj tudi sama spoznava, da upokojenska »nimam časa« ni iz trte izvita. Trenutno se pripravlja na režijo v enem od alternativnih gledališč, delo z mladimi in nenavadne stvari v gledališču so jo vedno privlačili. Oblastnikom na vseh ravneh zameri, da ne sledijo pobudam mladih, da jim ne dajo priložnosti, da bi povedali in pokazali to, kar znajo, zmorejo in hočejo. Svoje delo ima rada in ga opravlja z največjim veseljem, zato se bo zagotovo podpisala še pod kakšno režijo.
MG
Samo M. Strelec • Dvomim...
Kreditne točke
Pred dnevi k meni pristopita dva mladeniča, ki sta že po zunanjem izgledu nekoliko odstopala od»slovenskega poprečja«. Ali pa»mariborskega univerzitetnega poprečja«, če kaj takega obstaja. Oblečena»malo čudno«, njuna koža je bila obarvana nekoliko drugače. Toliko sem zdaj že star, da vem, da ljudi ni soditi po prvem vtisu. Hkrati pa mi hodi po glavi bister izrek: pri ustvarjanju prvega vtisa nikoli nimaš druge priložnosti. No, mladeniča sta bila kratka in jasna: »Želela bi prisostvovati vašim predavanjem,«pravita v tekoči angleščini. Pogledam asistenta z mimiko, v oblačku nad katero bi lahko pisalo: »Buh? Ha?« Nihče mi nikoli doslej ni povedal, da bom imel v razredu še neke Neslovence!? Asistent me v dveh stavkih poduči, da lahko »po novem« vsak študent zbira kjerkoli po Evropi »kreditne točke« in ta dva bi jih želela nabrati pač pri meni. O, jebentiš... Kup težav vidim, a moram v razred in na hitro ju odpravim: »Pridita čez en teden na govorilno uro, želim premisliti, kaj in kako.«
Kaj so mi tokrat nakopali na vrat? Saj vejo, da znam angleško komaj kaj boljše od svojega petletnega sina in da mu še vsega na Cartoon Networku, kanalu z risankami, ne znam prevesti! Že zato ne, ker govorijo tam strašansko hitro!! Kar reče Babica Dedku, preden mu glavo zmiksa v posodi za pire in kako jo pri tem nalaja njun zvesti pes, si pa tudi ne znam izmisliti kar tako endve-tri, no!
Dejansko študentje prek Erazmusa, projekta izmenjave, eno leto preživijo na študiju v tujini. Izberejo si predmetnik, poslušajo predavanja, opravijo obveznosti in nato na matično univerzo prinesejo določeno število kreditnih točk. Te točke prištejejo svojim domačim točkam in to je to. »Simpl«, se zdaj reče temu. V mojem primeru: fanta sta iz Belgije, na internetni strani šole, kjer predavam, sta videla moj predmet in rada bi ga obiskovala. In tu se začnejo težave, ki jih kreatorji »kreditnih točk« niso predvideli.
Recimo: režijo in realizacijo v MB predava tip, ki ne zna angleško niti toliko, da bi sinu risanke prevajal. Dalje: svoj predmet poučuje tako, da študentje delajo veliko praktično: z besedili, scenariji, sinopsisi, z namišljenimi igralci, režijskim timom... Režijo predstavlja kot »filanje«praznih mest v besedilu: ugotavljanje, kaj je scenarist le nakazal in mora režiser zapolniti. Kako je mogoče razumeti to ali ono izgovorjeno repliko? Kaj oseba pove in kaj morda v resnici misli? Kakšen je podtekst izgovorjenega? Hočem reči: same »dlakocepske«, bolj kot ne subtilne teme, na robu med jezikom, doživljanjem, čutenjem, domišljanjem. Kar nekaj ur porabim, da študentje dobijo uvid, izkustven občutek, da režija ni »znanost«. Da tu ne gre za vprašanje, koliko je 2 x 2, in kdor pravilno odgovori, petico dobi. Niti za to, da je treba za profesorjem ponavljati kot papagaj. Pač pa gre za lastno ustvarjalnost. Neponovljivo. Izmuzljivo.
Vrnimo se k našima Belgijcema. Kaj naj potemtakem počneta v mojem razredu? Ne bom ju odganjal, si mislim. Za njiju si bom izmislil poseben »program«, dal jima bom literaturo v angleščini, naredila bosta seminarsko nalogo in jo predstavila »sošolcem«. Sam bom že v nekaj nočeh s slovarjem v rokah »predelal«, kar mi bosta o režiji napisala (prepisala) mlada Belgijca. Vem, kaj piše v knjigah, ki jih bosta dobila, in ona dva mi bosta pač naredila to, čemur smo v osnovni šoli rekli obnova. Dobila bosta kreditne točke in se veselo vrnila domov.
A to v primeru predmeta režija in realizacija v resnici ni to. Ne le režije, tudi igralstva - pa še česa - se ne da učiti izven meja maternega jezika. Meje mojega jezika so meje mojega sveta, je rekel filozof. Si predstavljate, kako bi, recimo, pesnik Aleš Šteger, če bi poučeval »poezijo« oz. »pesnjenje«, lahko Belgijcema v angleščini razložil, kako se napiše pesem?! Kako se spesni recimo naslov pesniške zbirke »Šahovnice ur« v angleščini? Ne mislim, kako se to prevede v angleščino, mislim: kako se ustvarjalno misli, dela v ne-maternem jeziku? To enostavno ne gre. Znova se spomnim Igorja Samoborja, ki je, ko so ga vprašali - tako nekako - češ, ker je tako dober igralec, zakaj potem ne igra v tujih filmih (najbrž so mislili hollywoodskih), enostavno odgovoril: »Ker ne čutim, da lahko prepričljivo rečem 'Ich liebe dich.'« Čutim in prepričljivo, to sta ključni besedi. Toda, koga še zanima, kaj kdo čuti in kaj je prepričljivo in kaj ne?
Kreatorji bolonjskega študija so si zamislili kreditne točke, svobodo pri naboru predmetov, potovanja, izmenjave - vse lepo in prav. Niso pa pomislili, da se nekaterih stvari ne da naučiti z zbiranjem informacij. Znanje lahko pridobimo brez težav. Kompetence mnogo težje.
Moja študenta bosta iz Maribora odnesla nekaj mojih točk. Pri režiji in realizaciji, če se je bosta kdaj v življenju lotila, jima to ne bo pomagalo kaj dosti. Upam, da bosta tačas, ko bosta v mestu pod Pohorjem, pošteno žurirala, prejagala Lent, raziskala Štuk, Sachmo, KGB in druge »paj-zle« v mestu, se spečala s kakšno brhko Slovenko... Od tega ne bosta imela sicer točk, pačpa točo doživljajev. Zato jima bom sam mirne duše podelil točke, ki jih rabita tam nekje v srcu Evrope.
Ormož • Pričeli praznovanje 50-letnice
Slovenski nokturno navdušil
Kljub negotovi prihodnosti kraja svojega delovanja se v Glasbeni šoli Ormož ne dajo motiti pri praznovanju 50-letnice delovanja glasbene šole v Ormožu. Tako je tudi prav, kajti sicer bi ob napovedanem možnem referendumu lahko dolgo čakali na primeren trenutek za svojo proslavo.
Ravnatelj Slavko Petek je povedal, da so na tihem vendarle upali, da bodo obletnico lahko obeležili že v novih prostorih ali vsaj z začetkom gradnje le-teh. Kakor koli že, prva prireditev iz niza tistih, ki naj bi opozarjale na praznično leto, je bila v četrtek, 19. marca. V Zeleni dvorani (jedilnici OŠ Stanka Vraza) so gostili priznanega slovenskega pianista, skladatelja, pedagoga in publicista Igorja Dekleva. Ljubitelji glasbe ga poznajo tudi kot avtorja številnih klavirskih skladb za otroke, je pa tudi dolgoletni predavatelj komorne klavirske igre na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Njegov ustvarjalni opus obsega orkestralno,
vokalno, zborovsko, scensko, komorno in klavirsko glasbo. Kot solist je gostoval po vsem svetu, v klavirskem duu pa je nastopal z ženo Alenko. Je prejemnik številnih priznanj, njegova življenjska pot pa je popisana v knjigi Živeti z glasbo.
Ob njem se je predstavil njegov učenec Tomaž Zamuda. Tomaž Zamuda je začel klavir igrati z devetimi leti prav na Glasbeni šoli Ormož. Poučevale so ga Tanja Kor-par, Tatjana Petek in Tanja Kozar Stošic. Že v drugem letu klavirja se je udeležil tekmovanja v kategoriji klavir štiriročno in prejel bronasto plaketo. Srednjo glasbeno in baletno šolo v Mariboru je
Profesor in študent zadovoljna po uspešnem nastopu: Igor Dekleva in Tomaž Zamuda.
obiskoval v razredu mag. Lidije Maletic. V zadnjih letih je prejel številne nagrade in priznanja na domačih in mednarodnih tekmovanjih mladih glasbenikov. Sedaj študira klavir na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri doc. Tomažu Petraču, izpopolnjuje pa se pri priznanih profesorjih. V klavirskem duu pri red. prof. Igorju Deklevu.
Zelena dvorana je bila v četrtek polna obiskovalcev, ti pa polni pričakovanja, saj se je obetal krasen glasbeni večer. Nastopajoča sta igrala dela Benjamina Ipavca, Vilka Ukmarja in Srečka Koporca, nastop pa sta zaključila z Balado za klavirski duo Igorja Dekleva. Viki Klemenčič Ivanuša
Ormož • Revija plesnih skupin
Ptuj • Revija otroških pevskih zborov
Živo in živahno
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ormož, je minuli petek organiziral vsakoletno območno srečanje plesnih skupin.
Udeležilo se ga je 13 skupin, kar niti ni tako malo, vendar smo pogrešali nekatere osnovne šole z ormoškega konca.
Srečanje z naslovom Plesne migarije 2009 si je poleg številnih staršev in drugih ljubiteljev plesa ogledala tudi strokovna spremljevalka Mojca Kasjak, ki je mentorjem skupin po nastopu dala smernice za nadaljnje delo. Srečanja so se udeležile tri skupine iz OŠ II iz Murske Sobote. Muce so se predstavile z Mačjim plesom, Cvetke s točko Beli cvet, Uporniki pa s Plažo. Vse tri skupine vodi Vida Bukvič. Plesna skupina OŠ Stanka Vraza Ormož je v koreografiji Urške Rižnar zaplesala Mama mia. Prvič se je na tovrstnem
srečanju predstavila tudi Ma-žoretna skupina Zajčice Glasbene šole Ormož, ki so zaplesale Ljubezen malih zajčic pod vodstvom Maje Arnuš in Sare Klemenčič. Najbolj priljubljena je plesna dejavnost očitno na OŠ Ormož, saj so na srečanje pripeljali kar štiri skupine. Plesna pripravnica, ki jo sestavljajo plesalke in plesalci, rojeni 2001 in 2002, je zaplesala Mačjo pesem. Plesna skupina punc OŠ Ormož pa je predstavila Čankata pan-kata la. Obe skupini delujeta pod mentorstvom Dušanke Feguš. Srednja plesna skupina OŠ Ormož je zaplesala Jump, Starejša plesna skupina OŠ Ormož pa Insanity. Skupini vodi Sanja Miškovič. Plesno zelo aktivna in tudi uspešna je
OŠ Kog, ki se je lani prebila na državno srečanje plesnih skupin. Ker gre za podružnično šolo, ki ima le manjše število učencev, je toliko bolj razveseljivo, da so pripravili kar dve točki. Navihanci so pod vodstvom Nevenke Jambriško zaplesali Rokenrol po naše in Razigrani gusarji. Plesna skupina Zvezdice iz OŠ Miklavž pri Ormožu pa so zaplesali Od Afrike do Rusije, mentorica pa je Simona Gregorec.
Kot presenečenje je na koncu srečanja nastopila še plesna skupina Plegimo Gimnazije Ormož. Skupina, ki jo vodita dijakinji Špela Borko in Tadeja Jurinec, je navdušila, kot tudi na različnih nastopih, ki jih imajo te dni.
Viki Klemenčič Ivanuša
Mladi pevci petdesetič
Območna revija otroških pevskih zborov z naslovom Pustite nam ta svet, ki je prejšnji teden potekala v prostorih Osnovne šole Mladika, praznuje letos okroglo, 50. obletnico.
Na letošnji območni reviji otroških pevskih zborov se je v prvem delu predstavilo šest osnovnošolskih skupin, vsaka s tremi poljubnimi skladbami. Glasbeno dogajanje mladih pevcev so letos začeli z nastopom otroškega pevskega zbora OŠ dr. Lju-devita Pivka, ki je nastopil pod vodstvom zborovodja Aleksandra Šijanca, za klavirsko spremljavo pa je poskrbela Natalija Šija-nec.
Kot drugi so pod dirigentsko palico Romane Pukšič in ob klavirski spremljavi Jerneje Bombek zapeli otroci, ki so aktivni v pevskem zboru OŠ Ljudski vrt, podružnice Gra-
jena.
Z zanimivim repertoarjem so nastopili tudi pevci otroškega zbora OŠ dr. Franja Žgeča iz Dornave, ki jih vodi zborovodkinja Metka Zagor-šek, za klavirsko spremljavo pa je bila zadolžena učiteljica Lidija Žgeč. Četrti so na oder OŠ Mladika stopili člani otroškega pevskega zbora OŠ Cirkulane-Zavrč, ki jih je prav tako kot mlade pevce iz OŠ dr. Ljudevita Pivka vodil Aleksander Šijanec. Zborovodja Ernest Kokot, ki je učitelj glasbene vzgoje na OŠ Destr-nik-Trnovska vas, je letos dirigiral svojim učencem. Zbor OŠ Ljudski vrt, ki je v prvem delu nastopil zadnji, pa je svoj repertoar pripravil in izvedel
s pomočjo dirigentke Jerneje Bombek.
V drugem delu se je predstavila ena šola več kot v prvem. Nastopili so otroški pevski zbori naslednjih osnovnih šol: OŠ Juršinci, Hajdina, Olge Meglič, Mladika, Gorišnica in Markovci, na koncu pa je zapel še Mladinski pevski zbor Osnovne šole Mladika, ki je gostila letošnjo revijo. Kot vsako leto, sta tudi letos organizatorja revije, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Ptuj in Zveza kulturnih društev Ptuj, k sodelovanju povabila tudi strokovno spremljevalko, letos je bila za ta del zadolžena Alenka Korpar.
Dženana Bečirovič
Plesna skupina punc OŠ Ormož - Čankata pankata la, mentorica Dušanka Feguš.
Otroški pevski zbor OS dr. Ljudevita Pivka je nastopil pod vodstvom zborovodja Aleksandra Sijanca.
Foto: vki
Foto: vki
Foto: DB
Zavod za šport Ptuj
Za šport letos skoraj 200 tisoč evrov
Stran 16
Motokros
Peter Tadič zmagovalec Slovenskih Konjic
Stran 16
Odbojka
Goričanke premočne v prvi tekmi četrtfinala
Stran 25
Košarka
Starše v polfinale kot št. 1
Stran 25
Rene Glavnik
Človek, ki si upa izzivati življenje
Stran 27
Strelstvo
Podravski strelci s srečno zmago v vodstvo
Stran 28
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Marko Grižonič, NK Labod Drava Ptuj
Primorec, ki je na Ptuju doma
Marko Grižonič je eden tistih nogometašev ptujske Drave, ki je z njo doživel že precej lepše čase od današnjih, ko se ekipa krčevito bori za obstanek v 1. SNL. Prav zaradi slabe točkovne bere je trener Adnan Zildžovič reprezentančni premor izkoristil za mini priprave, s katerimi želi dvigniti nivo igre na takšno raven, s katero bi lahko njegovi varovanci osvajali točke. Po napornih treningih in pred tekmo z Rogaško Slatino smo se pogovarjali z Markom, ki je v spomladanskem delu nastopil le na dveh tekmah: v drugem polčasu tekme z Mariborom in v Velenju proti Rudarju.
Po vseh teh letih bivanja na Ptuju si postal že pravi Ptujčan, čeprav si na Štajersko prišel iz Kopra.
"Ja, postal sem pravi Ptuj-čan, tako mi pravijo tudi drugi. Tukaj sem preživel najlepše obdobje moje dosedanje kariere, zato se tukaj res dobro počutim. Sedaj nam gre v Dravi nekoliko slabše, vsi skupaj pa upamo na boljše čase."
Kako se je na Ptuj privadila tvoja družina, ki se je pred pol leta povečala za sina?
"S punco sva tukaj že precej časa, tako da nisva imela nobenih težav. Sedaj s sinom živimo umirjeno življenje, poskušamo kar največ časa preživeti skupaj"
Po dveh letih igranja za Dravo si odšel na Poljsko. Kako sedaj gledaš na to?
"Prav zaradi dobrih iger v dresu Drave sem dobil priložnost igranja na Poljskem, kjer mi je bilo prav tako odlično."
Se ti zdi, da bi moral na Poljskem ostati še kakšno leto, ali je bila vrnitev na Ptuj prava odločitev?
"Če sem iskren, sem si takrat želel ostati še kakšno leto, a je klub prišel v takšen položaj, da smo se morali raziti. V času bivanja v Plocku je bilo vse na najvišjem nivoju, zato je bila to dobra izkušnja. Po drugi strani pa sem se vrnil domov, v znano okolje. Pred odhodom sem obljubil, da se bom vrnil in to obljubo sem nato držal. Žal mi je samo tega, da sedaj nimamo dobrih rezultatov, a včasih je treba iti tudi čez težko obdobje in ga prebroditi."
Ekipa Maribora ima že 10 točk prednosti pred tekmeci. Misliš, da je letošnje prvenstvo glede državnega prvaka s tem že odločeno?
"Mislim, da bo Maribor res prvak, saj mu gre zaenkrat vse
Sedaj na Ptuju spremljamo reprezentanco Slovenije, ki se pripravlja na tekmo s Češko. Kakšna je tvoja napoved?
»Tekma s Češko je zelo pomembna za nadaljnji razvoj dogodkov v naši kvalifikacijski skupini. Dobro je, da imamo za seboj nekaj pozitivnih rezultatov, kar je s sabo potegnilo navijače. Ta podpora je še posebej velika v Mariboru, kjer so zares nori na nogomet'. Prav zaradi tega pričakujem pozitiven rezultat.«
Na "tvojem mestu" je bil v reprezentanco nazadnje vpoklican Aleš Mejač iz Maribora.
»Če ima določena ekipa dober rezultat, je normalno, da se kakšen igralec pokliče v reprezentanco. Seveda pa je pri tem potrebno imeti tudi malce sreče, a to rabiš povsod, ne samo v nogometu.«
Foto: Črtomir Goznik
Marko Grižonič (Labod Drava, modri dres): »Tukaj na Ptuju sem že skorajda domačin, zato cenim ta klub, ki mi je veliko dal. Prav zaradi tega mi je še toliko težje v tej situaciji.«
ležni."
V spomladanskem delu si dobil malo priložnosti za igro, šele zadnjo tekmo v Velenju si začel v začetni enajsterici. Verjetno je težko spremljati tekmo s klopi?
"Kot sem že rekel, sem tukaj skorajda domačin, zato cenim ta klub, ki mi je veliko dal. Prav zaradi tega mi je še toliko težje v tej situaciji. Na klopi je še toliko težje, a spoštujem odločitev trenerja, ki postavlja igralce na svoje mesto. Sam se trudim, da se na treningih dokažem in si s tem poskušam pridobiti zaupanje trenerja."
Po reprezentančnem premoru vas čaka spet ena v nizu "odločilnih" tekem: s Primorjem v gosteh. Kaj lahko pričakujemo?
"V Ajdovščino bomo šli mirni in zbrani, tako da bi lahko izvlekli čim boljši rezultat. Takrat bomo odigrali tri tekme v roku osmih dni (Primorje v gosteh, Domžale in Nafta doma, op. a,), tako da bo zelo pomembno, kakšne rezultate bomo dosegli. Zaradi tega sedaj trdo delamo in se pripravljamo, da bi odpravili napake, ki so se nam sedaj pojavljale."
Jože Mohorič
po načrtih. Če pa se vrnemo na našo medsebojno tekmo v spomladanskem delu v Ljudskem vrtu, vidimo, da je med ekipama majhna razlika, čeprav so oni prvi, mi pa zadnji na lestvici."
Prav tekma z Mariborom na Ptuju (0:4) v jesenskem delu je pomenila vaš strmi zasuk navzdol.
"Takrat smo imeli na začetku tekme res neke vrste matchpoint ali zaključno žogo za priključek k vrhu v 1. SNL, a se je obrnilo za nas popolnoma v drugo smer. Če bi imeli takrat le kanček sreče ali bi sodniki v nekaterih kritičnih primerih dosodili v našo korist, bi verjetno v letošnjem prvenstvu pisali popolnoma drugačno zgodbo."
Kako igralci doživljate sedanjo krizo? Kakšno pot vidite iz nje?
"Ta kriza je za nas seveda zelo neprijetna, ni nam lahko. Sam vidim rešitev v tem, da se čim bolj umirimo in da poskušamo z delom in borbenostjo doseči boljše rezultate."
V zimskem prestopnem roku je ekipa dobila okrepitve, prišli so Čeh, Tiganj, Žilic ...
"V jesenskem delu smo nekaj tekem izgubili zaradi neizkušenosti, zato so bile te okrepitve nujne. Kljub temu je pri nas kriza večja zaradi slabih rezultatov kot slabe igre. Dosegamo kar precej golov, a jih na drugi strani preveč dobivamo. Bolj gre za pomanjkanje koncentracije in v končni fazi tudi sreče. Te zaenkrat res nismo bili de-
Nogomet • Boštjan Cesar, slovenski reprezentant
Trening je eno, tekma drugo
Slovenska nogometna reprezentanca od začetka tedna domuje v ptujskem hotelu Primus, treninge pa opravlja v Kidričevem. Vse je podrejeno čim boljši pripravi na sobotno kvalifikacijsko tekmo za SP leta 2010 s Čehi v Ljudskem vrtu in sredinim gostovanjem na Irskem. Selektor Kek pa v teh dneh nima prav mirnega spanca, saj so se nogometašem, ki zaradi kartonov ne morejo nastopiti (Brečko, Šuler, Ilič), pridružili še poškodovani. Na tem spisku so vratar Handanovič, Stevanovič, Radosavljevič in Maroh. Slednji tako že na drugi reprezentančni akciji zapored ne more nastopiti, saj ga je tudi pred prijateljsko tekmo z Belgijo ustavila poškodba.
Med najbolj standarnimi člani naše reprezentance je 26-letni Boštjan Cesar. Nekdanji član ljubljanske Olimpije, zagrebškega Dinama, Marseilla in nazadnje Grenobla je v majici z državnim grbom doslej zbral že 32 nastopov, v katerih je dosegel tudi dva zadetka. Od njega smo poskušali izvedeti, kako se je znašel po prestopu v Grenoble in s kakšnimi občutki pričakuje sobotno tekmo v Ljudskem vrtu.
Morda za začetek: kako si se letos znašel v Grenoblu?
"V Grenoblu je odlično, je majhno mesto in ni velikih pritiskov. Že pred prestopnim rokom sem vedel, da je čas za odhod iz Marseilla, kjer v letošnji sezoni nisem dobil prave priložnosti. Grenoble je bil najbolj konkreten klub, ki se je zanimal zame, čeprav so obstajali tudi drugi kontakti, npr. z angleškim West Bromwichem."
Pred kratkim ste z novim klubom dosegli odmevno uvrstitev, saj ste se uvrstili v polfinale francoskega pokalnega tekmovanja. Kaj se je zgodilo?
"Zanimivo je, da na kaj takšnega nihče ni računal, niti v samem klubu ne. Grenoble je prvo leto v 1. francoski ligi, a nam je v pokalu uspela serija dobrih rezultatov. V četrtfinalu
smo izločili npr. Monaco. Pol-finalno tekmo igramo z Renne-som doma, zato ni izključena niti uvrstitev v finale."
Grenoble je precej drugačen od južneje ležečega Marseilla, kjer si igral prej. Tam so navijači najtempe-ramentnejši v Franciji.
Nadaljevanje na str. 16.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Boštjan Cesar: »Angleški stil igranja mi je res blizu, vedno sem tudi navijal za angleške klube.«
Boštjan Cesar
Trening je eno, tekma drugo
Nadaljevanje s strani 15.
"To je res velik klub s fenome-nalnimi navijači; po moji oceni spadajo med prve tri ali štiri najboljše v Evropi. Na začetku sem se tam počutil odlično, a sem se kasneje preselil na klop, kar pa za nobenega igralca ni prijetno. Kljub temu štejem epizodo v Marseillu za pozitivno."
Za tebe in seveda tudi za reprezentanco pa je najpomembnejše, da v Grenoblu spet igraš.
"Če ne igraš resnih, prvenstvenih tekem, potem forma počasi pada. Trening je eno, tekma pa nekaj povsem drugega; z dobrimi igrami se ti okrepi samozavest, ki je pomemben faktor pri igri. V Grenoblu igram praktično od prvega dne prihoda, kar pa ne bi bilo možno, če ne bi v Marseillu maksimalno treniral in samoiniciativno igral za drugo moštvo."
Tvoje "delovno mesto" je obrambna vrsta, kjer je veliko dvobojev ena na ena, skokov ... Zaradi tvoje višine (190 cm) ti je to pisano na kožo.
"Ta angleški stil igranja mi je res blizu, vedno sem navijal za angleške klube. Tudi v reprezentanci veliko delamo na tem, da smo čim boljši pri predložkih, saj je to vedno pomembnejši sestavni del nogometne igre."
V	soboto čaka našo reprezentanco izredno pomembna tekma s Čehi. Kakšno tekmo lahko pričakujemo?
"Čehi so ugledna evropska reprezentanca in so prvi favoriti naše skupine. Kljub temu smo optimisti, še posebej po dobri predstavi v Teplicah. Tam smo pokazali, da jim lahko pari-ramo, čeprav nismo dobili potrdila' v obliki točk. Če bomo tekmo v Ljudskem vrtu odigrali tako, kot znamo, torej agresivno in nam bodo pri tem ob strani stali navijači, potem se lahko nadejamo dobrega rezultata. Predvsem moramo biti strpni, odigrati je treba z glavo. Igramo na točke, kjer je vsaka pomembna. Tudi točka bi nas obdržala v igri za uvrstitev na SP, tri bi bile še lepše."
V	zadnji vrsti bo prišlo do precejšnjih sprememb, saj manjkajo Šuler, Brečko in Ilič.
"Nadomestili jih bodo drugi, ki so že tudi nekaj časa člani te reprezentance, tako da se dobro poznamo. Seveda gre za določen hendikep, vendar ne pričakujem velikih težav, saj gre za kvalitetne igralce. Morda je škoda le to, da nimamo več časa za uigravanje."
Vratarji: Jasmin Handano-vič (Mantova, Italija), Aleksander Šeliga (Mik CM Celje);
Branilci: Mišo Brečko (Köln, Nemčija), Boštjan Cesar (Grenoble, Francija), Branko Ilič (Betis, Španija), Bojan Jokič (Sochaux, Francija), Aleš Mejač (NK Maribor), Mitja Mö-rec (Slavija Sofia, Bolgarija), Marko Šuler (Gent, Belgija), Matej Mavrič (Koblenz, Nemčija), Suad Filekovič (Maribor);
Vezisti: Valter Birsa (Au-xerre, Francija), Andraž Kirm (Domžale), Andrej Komac (Djurgardens, Švedska), Robert Koren (WBA, Anglija), Aleksander Radosavljevič (Tom Tomsk, Rusija), Mirnes Šišič (Crvena Zvezda, Srbija), Anton Žlogar (Omonia, Ciper);
Napadalci: Zlatko Dedič (Frosinone, Italija), Zlatan Lju-bijankič (Gent, Belgija), Milivo-je Novakovič (Köln, Nemčija), Nejc Pečnik (Mik CM Celje).
Za nameček se je poškodoval še vratar Samir Han-danovič.
"Kar se tiče vratarja, imam tudi v njegovega bratranca Jasmina popolno zaupanje, tako da tukaj ne pričakujem posebnih težav. Oba sta celo podobne konstitucije, kar bo še olajšalo zamenjavo."
Navijači so pomemben element nogometne igre. Selektor Kek pravi, da je razprodani stadion Ljudski vrt pozitivna vzpodbuda.
"Se strinjam, saj če to ni vzpodbuda, potem sploh ne vem, zakaj bi igrali nogomet. Z glasno podporo navijačev dobiš krila', ki te lahko ponesejo do uspehov. Glede tega smo izredno zadovoljni z navijanjem v Ljudskem vrtu; v Celju ni bilo tako in je bilo nekoliko težje."
V češki izbrani vrsti nastopajo sami zvezdniki: Čech, Jankulovski, Ujfaluši, Baroš . Vi se boste največ srečevali prav s slednjim, ki v Galatasarayu igra v dobri formi. Kakšen je recept, s katerim ga boste poskušali ustaviti?
"Gre za posameznike, ki igrajo v velikih evropskih klubih na najvišjem nivoju. Najpomembneje je, da jih začnemo ustavljati že v naši napadalni vrsti in nato v sredini, tako da bo manj pritiska na zadnjo vrsto. Ni pomemben samo en igralec, npr. Baroš, ampak so pomembni prav vsi v naši in njihovi ekipi. Če bomo iz sebe iztisnili maksimum, potem lahko računamo na zmago."
Jože Mohorič
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Puconcani zanesljivo
V predzadnjem krogu 1. lige so igralci Ptuja gostovali v Pu-concih in po pričakovanjih izgubili dvoboj protidrugo uvrščeni ekipi Keme. Povrh vsega so nastopili še brez Danila Pilja-ka. Največje presenečenje tega kroga je pripravila ljubljanska Olimpija, ki je premagala četr-touvrščeno Soboto.
REZULTATI 17. KROGA: Kema Puconci - Ptuj 5:0, Melamln Kočevje - Flnea Maribor 2:5, Krka - Tempo Velenje 5:1, Petrol Olimpija - Sobota 5:4, Edigs Mengeš - Radlje 5:0.
1.	FINEA MARIBOR 17 17 0 34
2.	KEMA PUCONCI 17 14 3 28
3. KRKA	17	14	3	28
4. SOBOTA	17	11	6	22
5. PTUJ	17	7	10	14
6. MELAMIN KOČEVJE	17	6	11	12
7. EDIGS MENGEŠ	17	6	11	12
8. PETROL OLIMPIJA	17	5	12	10
9. TEMPO VELENJE	17	3	14	6
10. RADLJE	17	2	15	4
KEMA PUCONCI -		PTUJ		
5:0
Plohl - Ovčar 3:1, Ropoša - Pa-vič 3:2, Škabar - Krušič 3:0, Horvat - Ovčar 3:0, Plohl - Krušič 3:0
Danilo Klajnšek
Zavod za šport Ptuj in Športna zveza MO Ptuj
Za šport skoraj 200 tisoč evrov
V	sredo sta Zavod za šport Ptuj in Športna zveza MO Ptuj pripravila tiskovno konferenco, na kateri sta predstavila delo v minulem obdobju in smernice za nadaljnje delo. Prisotni so bili Marjan Lenartič, v. d. direktorja Zavoda za šport, mag. Stanko Glažar, predsednik Sveta zavoda, in Fredi Kmetec, predsednik Športne zveze MO Ptuj.
V	začetku je besedo povzel Marjan Lenartič, ki je podrobno predstavil delo zavoda. Predvsem se je osredotočil na naloge pri vzdrževanju športnih objektov, za kar so zadolženi s strani MO Ptuj. Med te objekte spadajo Mestni stadion s pripadajočim igriščem z umetno travo, dvorana Mladika, dvorana Center in gimnazijska športna dvorana. »V MO Ptuj še vedno zaostajamo za slovenskim povprečjem pokritih vadbenih površin na število prebivalcev, vendar MO Ptuj zadnja leta vlaga precej sredstev za izboljšanje tega stanja. Stanje bo že precej izboljšala dvorana ob OŠ Ljudski vrt, ki bo svoja vrata odprla že letos in bo zadovoljevala vse normative za organizacijo tekmovanj v rokometu, košarki, malem nogometu in seveda tudi za vse ostale športne dogodke. Razdeljevanje terminov v dvoranah, predvsem v zimskem času, je vedno vroča tema, vendar moram povedati, da se poskušamo maksimalno držati sprejetega pravilnika. Ta med prioritete uvršča stopnjo tekmovanja in število mlajših selekcij. Izkoristil bi priložnost in se zahvalil za korektno sodelovanje predvsem OŠ Mladika in vodstvu Šolskega centra. Samo za orientacijo naj povem, da je bilo v dvoranah v vseh kategorijah izvedenih 300 tekem, 300 drugih tekmovanj in okoli 3000 treningov,« je med drugim dejal Marjan Lenartič.
Mag. Stanko Glažar je kot predsednik Sveta zavoda za šport Ptuj, ki je najvišji organ upravljanja, v katerega so imenovani predstavniki lokalnih oblasti, predstavniki Športne zveze (uporabniki) in predstavniki zaposlenih, povedal, da so na seji sveta pred kratkim obravnavali delo in poslovanje v preteklem letu. »Soglasno smo ugotovili, da smo lahko zadovoljni z opravljenim delom Zavoda. Obenem je tudi zaključni račun potrdil, da je bil sanacijski program izveden dosledno in da je izguba iz leta 2007
Motokros
Foto:: Črtomir Goznik
Marjan Lenartič, mag. Stanko Glažar in Fredi Kmetec na tiskovni konferenci
pokrita. Od zavoda vsako leto znova zahtevamo, da posluje v skladu z danimi finančnimi zmožnostmi. Prav zato smo direktorja zavoda nagradili za posebno delovno uspešnost, tako kot direktorje drugih javnih zavodov in ravnatelje,« je oceno za preteklo leto podal mag. Glažar in se nato obrnil v prihodnost: »Za letos smo na MO Ptuj med športnike že razdelili sredstva, kar delamo po Pravilniku o razvrstitvi športnih panog in financiranju. Le-ta je bil lani ponovno dopolnjen: na to temo smo imeli več sestankov s predstavniki različnih športnih panog, na koncu pa smo upoštevali vse smiselne predloge. Pravilnik je bil na koncu potrjen na Športni zvezi, na Svetu zavoda in na koncu še na mestnem svetu, kjer niso imeli pripomb. Rekli so: Ni razloga da ne bi potrdili tega, kar so športniki sami sprejeli.' Še en poudarek je bil v tem pravilniku: šport mladih. Sredstva, ki prihajajo iz javnih virov, naj bodo namenjena mladim, članske selekcije pa naj si sredstva zagotavljajo iz drugih virov (sponzorji, donatorji). V okviru Zavoda za šport jim nudimo osnovne pogoje, predvsem športno infrastrukturo, kar pa ni mali vložek.
Na našem področju deluje več kot 90 klubov in društev, na javnem razpisu pa jih je bilo v sistem sofinanciranja uvrščenih 29. Ta bodo v letu 2009 dobila del sredstev za svojo redno dejavnost. Drugi so izpadli zaradi premajhnega ranga njihovih ekip ali premajhnega števila tekmovalcev. Ob tem je bilo na javnem razpisu izbra-
Peter Tadic zmagovalec Slovenskih Konjic
Mladi in uspešni motokro-sist Peter Tadič (MTD Racing team Majšperk) je zmagovalec prve dirke za pokalno prvenstvo Slovenije v Slovenskih Konjicah. V kategoriji PP MX 125 R-1 je dvakrat prepričljivo slavil ter na koncu zasluženo osvojil skupno prvo mesto. Njegove vožnje so bile drzne, z dvema zmagama pa je pokazal, da je zelo dobro pripravljen na letošnjo sezono. Četrto mesto je osvojil njegov brat Kristjan, ki je v prvi vožnji osvojil peto, v
Kakšni so časovni roki pri gradnji športnih objektov, ki jih namerava MO Ptuj zgraditi?
Mag. Stanko Glažar: »Telovadnica pri OŠ Ljudski vrt bo letos že pod streho, upamo, da že do septembra. Postavitev reflektorjev na Mestnem stadionu bo prav tako zaključena letos, saj imamo na voljo sredstva Evropske nogometne zveze, Fundacije za financiranje športnih organizacij Slovenije in del sredstev lokalne skupnosti. Prišlo je sicer do zapleta z višino reflektorjev, saj bi ti po prvotnem načrtu merili v višino 40 metrov. Zavod za varovanje kulturne in naravne dediščine je podal k temu negativno mnenje, saj bi kvarili veduto Ptuja, zato smo se lotili iskanja alternativnih možnosti. Zadnja je ta, da bo postavljenih osem reflektorjev višine 23 metrov. Glede večnamenske dvorane na pomožnem igrišču Mestnega stadiona pa je situacija v tej krizi nekoliko težja, saj je težko najti ustreznega zasebnega vlagatelja. Imamo pa odobrenih 2,5 milijona evrov iz državnih skladov, čeprav pogodba še ni podpisana.
V MO Ptuj pa želimo enakomerno razvijati vse dele mestne občine, zato poteka več projektov na športnih objektih izven Ptuja: v Grajeni poteka posodobitev športnega objekta, v Podvincih se gradi pomožno igrišče, predvideno je tudi igrišče z umetno travo velikosti 20 x 40 metrov, v Kicarju smo odkupili zemljišče za igrišče, v Rogoznici predvidevamo selitev kompletnega športnega centra na drugo lokacijo, kjer naj bi se zgradili dve igrišči s pripadajočim objektom, v Spuhlji se bo zgradilo novo športno igrišče, ko bodo sprejeti vsi potrebni prostorski planu. Imamo še kup načrtov pri Ranci in pri Termah Ptuj, kjer so zemljišča dobili vrnjena zasebniki ... Obstaja veliko načrtov, ki bodo realizirani v bližnji prihodnosti.«
nih 6 klubov, ki jim pripada sofinanciranje profesionalnega trenerja (NK Drava, Atletski klub CP Ptuj, Kolesarski klub PP, ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, ŽOK Ptuj, JK Drava). Skupaj bo tako med klube in športnike letos razdeljenih skoraj 200 tisoč evrov. Seveda pa v proračunu obstaja še veliko drugih postavk, na katere se lahko klubi in društva prijavljajo in ob dobrem programu tudi pridobijo sredstva. Posebej pa moram izpostaviti brezplačno uporabo športnih objektov: MO Ptuj je v tem pogledu edinstvena v Sloveniji, saj morajo drugje klubi plačevati najemnine in sami skrbeti za vzdrževanje objektov. Na žalost pa na Ptuju ugotavljamo, da imajo klubi, ki so najbolj deležni teh ugodnosti, največ pripomb.«
Z vidika Športne zveze, ki ima v upravnem odboru 9
članov iz različnih športnih panog, je svoje mnenje izrazil njen predsednik Fredi Kme-tec. »V uvodu bi poudaril, da smo na Športni zvezi ponosni na dosežke naših športnikov, tako v ekipnih kot tudi individualnih športnih panogah. Veseli nas tudi, da je MO Ptuj v letošnjem letu po svojih močeh prisluhnila potrebam športnikov in povečala delež dona-cij. Opažamo pa tudi, da klubi niso vedno realni pri kritikah o razdeljevanju proračunskega denarja: vsak pač želi čim več zase, ne vidi pa rezultatov drugih. Prav zato obstajajo pravilniki, ki vendarle pokažejo realno stanje. Prav zaradi tega je iz leta v leto manj pripomb, v popolnosti pa nikoli ne bodo zadovoljni vsi. Denarja je pač vedno premalo za vse,« je realno oceno podal Fredi Kmetec.
Jože Mohorič
drugi pa tretje mesto. Zelo dober je bil tudi Borut Bele (Tajfun šport), ki je skupno zasedel peto mesto (v prvi dirki je bil četrti, v drugi pa šesti). Slednja dva še vedno čutita posledice poškodb v pretekli sezoni.
Za MTD Rang team Majšperk sta v kategoriji PP MK-65 nastopila še Luka Milec, ki je bil skupno tretji, in Tim Vindiš, ki je bil skupno peti. V PP MX JUNIOR 85 je nastopil Martin Milec, ki je bil skupno peti.
Danilo Klajnšek
Najboljših pet v kategoriji PP MX125 R-1: na zmagovalni stopnički Peter Tadič, Kristjan Tadič je drugi z desne, Borut Bele pa skrajno desno.
P nml3A Jeze
Štajerski tednik, pomlad 2009
Pomlad na deželi
Pomlad je spet tu, med nami, v mestu in na deželi. Iz dneva v dan postaja prijetneje, topleje, živahneje, cvetoče, čivkajoče in vse je bolj veselo, saj prihaja novo življenje, pa tudi nove obveznosti in delo na poljih, v vinogradih in vrtovih.
Čeprav pravijo, da marčevski toploti nikoli ne smemo zaupati, se je zima vendarle morala posloviti in odstopiti mesto najlepšemu in za kmeta tudi najbolj delavnemu letnemu času. Marec ali sušec je kljub hladnim
pastem ob jutrih od nekdaj veljal za začetek večjih in težjih pomladnih del na njivah in vrtovih. Zato smo tudi za vas, drage bralke in bralci Štajerskega tednika, pripravili osem strani zanimivega in, prepričani smo,
tudi koristnega branja v prilogi Pomlad na deželi.
V njej vas tako opozarjamo na to, da je čas za sajenje žive meje, predstavljamo nekaj zadnjih novosti iz bogate ponudbe balkonskega cvetja, svetujemo,
kaj je treba vedeti ob nakupu kmetijskega traktorja in kdo opravlja servisiranje kmetijske mehanizacije, seznanjamo vas tudi, kje lahko servisirate viličarje in bagerje, spominjamo na prihod prvega pomladnega
krščanskega praznika, bližajoče se velike noči, svetujemo tudi o tem, kaj, kje in kako lahko zavarujete kmetijske pridelke in zeleno proizvodnjo pred škodo, ki jo povzročajo vse pogostejše naravne in druge nesreče,
ob koncu pa opozarjamo še na varno obnašanje traktoristov na njivi in v cestnem prometu. Prijetno branje vam želimo, pri kmetovanju in vrtnarjenju pa čim več uspehov!
Martin Ozmec
Ogradimo svojo lastnino
Cas je za sajenje žive meje
Toplo spomladansko sonce zvabi v okrasni vrt tudi vrtnarje, ki začnejo urejati okolico bivalnega prostora. Spomladanski čas je primeren za sajenje živih mej.
M i | 1 '
Pri nas boljše uspevajo sadike, ki so vzgojene v naših podnebnih razmerah. Pri izbiri sadike moramo biti pozorni, da ima gosto razraščene vejice in močan koreninski sistem. Linijo, kjer bomo sadili, najprej prekopljemo z lopato ali zrahljamo z vrtnim kultivatorjem, da se zemlja dobro prezrači. Skopljemo si jarek, po potrebi dodamo kompost ali šoto.
V jarek razporedimo sadike v razmaku približno 50 centimetrov in jih zasujemo z zemljo boljše kvalitete. Močno jih zalijemo in stresemo sadiko, da se zemlja čim bolj oprime korenin. Nato sadike dokončno
zagrnemo in jih narahlo potlačimo. Priporočljiva je uporaba zastirke z lubjem ali lesnimi sekanci v liniji zasaditve.
Zastirka je pomembna predvsem za zadrževanje vlage v zemlji. Zemlja okrog sadik je rahlejša in preprečuje zbitost zemlje okrog sadik ter zavira rast plevelov v živi meji. Ob sušnih obdobjih, predvsem prvo leto, živo mejo dobro zalivamo. Za zalivanje priporočamo umestitev cevi za kapljično namakanje. Po zalivanju naredimo kontrolo, če je voda prišla v globino 10-15 centimetrov, kjer so razporejene korenine.
Živa meja je primerna naravna ograja
Nedvomno je živa meja zelo primerna naravna ograja, saj je njena naloga, da varuje naš vrt pred pogledi iz okolice, predvsem pa pred hrupom in prahom, ščiti predele vrta pred vetrom, za mnoge pa predstavlja celo okras.
Ob cestah je živa meja primerno varovalo pred izpušnimi plini, je pa vsekakor tudi gnezdilno mesto za ptice. In ker se ptice hranijo z žuželkami, bo posredno zaradi tega na
vrtu manj škodljivcev.
Stroški postavitve žive meje so bistveno nižji kot postavitve drugih vrst ograj, vendar pa živa meja zahteva redno vzdrževanje, obrezovanje, okopava-nje ter celo gnojenje in pletev. Da zraste do primerne velikosti, potrebuje živa meja nekaj let rasti, sicer pa ima ob pravilni negi zelo dolgo življenjsko dobo.
Za večje vrtove je primerna prosto rastoča živa meja, lahko pa nasadimo tudi višje gr-movnice, pri manjših vrtovih pa običajno posadimo nižje grmovnice. Za cvetoče žive meje so pri nas primerne: bu-
Foto: M. Ozmec
Prvi vzdrževanju žive meje je pomembno tudi redno obrezovanje, s katerim lahko ustvarjamo poljubne zelene ali cvetoče oblike.
deja, deutzia, španski bezeg, forzicija, kolkvicija, skobotovec ali nepravi jasmin, medvejka, keria in vajgelija.
Za zeleno živo mejo, ki jo lahko primerno oblikujemo s striženjem, so primerne predvsem bukev, beli gaber, enovra-tni glog, thunbergerjev češmin,
navadni češmin, tisa, pušpan, lovorikovec in cipresa.
Iglavce uporabljamo za živo mejo zelo previdno, sicer pa se jim izogibamo, če imamo vrt v okolju, kjer prevladujejo listavci.
Liljana Vaupotič -OM
Balkonsko cvetje • Kakšni so trendi?
Trendi sajenja balkonskega cvetja
Slovenija je po mnenju mnogih ena najlepših držav na svetu. Prepričana pa sem, da k njeni lepoti veliko prispevajo tudi naši balkoni in terase. V zadnjih letih so postali naši balkoni eni najlepših v celi Evropi. Prav gotovo se za to lahko zahvalimo tudi našim pridnim vrtnarjem, ki spremljajo novosti v žlahtniteljskih hišah in so jih pripravljeni uvoziti in prodajati tudi pri nas.
V Sloveniji je namreč vsaka novost lahko precejšnje tveganje za tistega, ki jo prvi prodaja. Vendar pa gre največja pohvala prav gotovo pridnim rokam slovenskih gospodinj, ki so najprej pripravljene te novosti kupiti in saditi, kasneje pa seveda pridno negovati. Brez njih bi lepotam naših krajev veliko manjkalo.
Prvo novost so v Slovenijo prinesla korita z vodno rezervo
Prva novost, ki bo zelo dobrodošla vsem gospodinjam, ki jim zmanjkuje časa, so korita z vodno rezervo. Po večini smo že slišali za njih, vendar pa mnogi še vedno ne vedo, ali so res vredna visoke cene.
Naj vam iz svojih izkušenj potrdim, da so. Potrebno pa je poznati nekaj stvari. Najprej moramo kupiti kvalitetna korita, saj tudi vsako korito z vodno rezervo ni enako. Imeti morajo namreč tudi luknjice, kjer lahko odvečna voda odteče. O tem se je potrebno prepričati. Imeti morajo tudi kazalo, ki nam pokaže, koliko vode imamo v rezervi. Brez tega si ne moremo veliko pomagati.
Druga stvar, ki jo je dobro vedeti tako pri teh kakor tudi pri navadnih koritih, je to, da se vedno raje odločimo za eno večje kakor za dve manjši koriti.
Naslednja težava je prav gotovo cena. Vendar novejši trendi tako ali tako ne marajo več balkonov, kjer se ograja kar šibi pod velikim številom korit. Med koriti je dovolj prostora za vsaj eno enako dolgo korito. Zato jih potrebujemo polovico manj in je strošek nabave takih korit skoraj enak.
Torej vsi, ki morate zamenjati korita ali razmišljate o nabavi novih, ne razmišljajte več in se odločite za korita z vodno rezervo.
Seveda pa s tem še nismo opravili vsega dela. Sedaj se je še potrebno naučiti, kako zalivamo. Prva pomembna stvar je, da na novo posajene rastline zalivamo enako kakor poprej, saj še nimajo dovolj močnih in dolgih korenin, ki bi prodrle do zaloge vode na dnu korita. Vodno rezervo pa vseeno napolnimo, saj voda tudi izhla-peva, zemlja se bo bolj počasi sušila in potrebno bo manj zalivanja.
Kasneje skrbimo, da je vodna rezerva vedno polna, pri tem nam običajno pomagajo tudi posebna tipala, ki jih dobimo s koriti. Zalivamo pa vedno po površini zemlje, kakor smo to počeli do sedaj, le da je število zalivanj manjše. Posebej v vročini, ko je bilo včasih potrebno zalivanje dvakrat na dan, se pokaže prednost teh korit.
Substrat
Od rastlin pričakujemo
Vroča novost lanskega poletja bolivijske begonije v vsem svojem sijaju na polnem soncu.

Vemehudikv
Pri nas dobite gozdne sadike in sadike za žive meje. Dolgoletna tradicija in kakovost ter lastna vzgoja.	
Mesec april r	- mesec akcij!
Lahko nas obiščete v drevesnicah:
- Radvanje pri Mariboru, Lackova cesta 29
tel. 02 4200 331; 041 693 740 - Markovci pri Ptuju tel. 02 7661 411; 041 800 685 - Tišina pri Murski Soboti
tel. 02 5461 203; 031 543 386
UPRAVA, VRTNI CENTER - DREVESNICA - Semesadike Mengeš, d. d. Prešernova cesta 35, U
tel. 01 7237461, faks 01 7237 133
www.semesadike.com
podoben uspeh kot v naravi, čeprav so ujete v ozka korita, zato je zelo pomembno, kakšen substrat uporabljamo. Prst naj zadržuje vodo in ohranja hranilne snovi, ne da bi jih pri tem vezala. Biti mora tudi dovolj propustna in rahla, da imajo korenine dovolj zraka in ne gnijejo. Pomembno je, da zadržuje vlago po zalivanju čim dalj časa. Predvsem pa je zelo pomembno, da ne vsebuje glivic bolezni in škodljivcev. Z zemljo ne smemo varčevati, saj obilno cvetenje poleti zahteva maksimalne pogoje za rast in razvoj korenin. Najenostavneje je seveda, da primerne substrate kupimo v trgovini. Pri različnih trgovskih hišah imajo celo že substrate, ki so primerni za določeno vrsto. Ti substrati imajo primeren pH, primerno strukturo in pravo sestavo hranilnih snovi, ki so potrebne za posamezne rastline. Torej za vse, ki skrbijo, da imajo cvetoč en balkon ali nekaj oken, je najbolje, da enkrat na leto kupijo v primerni trgovini zemljo za presajanje.
Naj opozorim tudi na to, da sta cena in kvaliteta zemlje med seboj povezani. Pri zemljah resnično ne plačujemo blagovne znamke, ampak kvaliteto zemlje.
Če pa ste veliki ljubitelji cvetja in nameravate zasaditi veliko korit, loncev in posod, boste prav gotovo kupljeni zemlji dodali doma pripravljen kompost. Tega je potrebno zelo dobro presejati, če posebej, če nam pri kompostiranju pomagajo deževniki. Mešamo v razmerju 1 : 1, kar pomeni, da kupljeni zemlji dodamo enak del doma pripravljenega komposta. Kupljen substrat naj vsebuje čim več glinenih delcev, saj so naši komposti običajno zelo organski, ker jim ne dodajamo zemlje in slabo zadržujejo vlago. Če pa želimo uporabljati samo domač kompost, ga moramo obvezno mešati z vrtno zemljo, če je le-ta dovolj rahla, sicer ji primešamo šoto, zelo priporočljivo je dodajanje rahle, humusne, dobro preperele gozdne zemlje, ki pa ne sme izvirati iz
Moderna zasaditev biserno proso, sladki krompir. Okrasne koprive in milijon zvončkov, trpežna, nezahtevna na soncu ali v rahli senci.
iglastih gozdov. Takšne rešitve nam močno razbremenijo denarnice, če potrebujemo večje količine zemlje.
Kakšne kombinacije sadimo danes
Kot je že omenjeno, danes sadimo čim daljša korita, ki pa jih ne obešamo drugo poleg drugega na balkon. Med njimi pustimo toliko presledka, da se vsako korito dobro loči od sosednjega. Zato pa so ta korita vedno bolj bujna. V vsako korito posadimo nekaj visečih in nekaj pokončnih rastlin. Če imamo široka korita ali korita z vodno rezervo, lahko na vsakih 10 cm korita posadimo eno rastlino. Sadimo pa neparno število rastlin. V metrsko korito tako posadimo 7-9 rastlin, v korito, dolgo 60 cm, pa 5 rastlin.
Tako kot v lanskem letu, velja, da sadimo kombinacije v sorodnih barvah, pisanost pa dosežemo z večjim številom različnih rastlin in z dodajanjem strukturnih rastlin.
Med strukturnimi rastlinami so še vedno »nujne« različne okrasne trave. Vsako leto se osnovni zbirki pridružijo nove vrste in sorte. Lani se je do sedaj poznanim perjankam, bo-dalici, medeni travi, bambuso-
vi travi pridružilo še nežno, zeleno bičevje. Primerno je tako za polsenčna, kakor za sončna mesta, samo vode mu nikoli ne sme manjkati.
Poleg trav so prav gotovo zelo pomembni, neobčutljivi sladki krompirji z listi rumeno zelenih, temno vijoličnih ali zelenih barv. V jeseni pa nas ob pospravljanju korit presenetijo še z okusnimi užitnimi gomolji.
Za strukturo lahko poskrbimo tudi z rdečelistno formijo ali srebrnolistno akalifo. Te rastline potrebujejo vroča in sončna mesta.
Vroča novost lanskega leta je bila bolivijska begonija pod imenom blagovne znamke Bonfire ali Summerwings, odvisno, kje smo jo kupili. Trenutno jo dobimo samo v njeni ognjeni oranžno rdeči različici in tako z manj bujnimi belimi cvetovi. Kombiniramo jo lahko s sladkim krompirjem in okrasnimi travami. Najbolj bujno nam bo zacvetela na polnem, vročem soncu. V polsenci bo več listja in nekoliko manj cvetov, a njena barva je še vedno nekaj posebnega.
Mene osebno so zelo presenetile tudi povsem rumene vodenke. Dobrodošla novost za vse, ki imate radi sončne barve, želite pa z njimi pope-
striti tudi nekoliko bolj senčna mesta. Vodenke so po krivici zapostavljene, stare in prekrasno cvetoče balkonske rastline. Uspevajo tudi na soncu, če jim zagotovimo dovolj vode. Poleg pokončnih in bujni rastlin lahko že nekaj let tudi pri nas kupimo povešave sorte vodenk. Tudi take s polnimi cvetovi niso redkost, malo spominjajo na vrtnice. V letošnjem letu pa naj bi se lanskemu presenečenju, rumeno cvetoči vodenki, pridružile še povsem oranžno cvetoče rastline. Pustimo se presenetiti.
Za vse ljubitelje rdeče barve, ki jo je potrebno nekoliko pomiriti z belimi odtenki, naj povem, da se je nežnim mlečkom in včasih kar muhastim bakopam, s katerimi smo do sedaj kombinirali bujne, rdeče cvetoče rastline, letos pridružil še povešavi grobelnik. Na polnem soncu bo to prav gotovo najlepša in najbolj uspešna kombinacija k rdeče cvetočim bršljankam. Za višino pa lahko poskrbijo okrasne trave ali pa sredozemske gaure ali angelo-nije.
Novosti je tudi v letu 2009 kar nekaj, samo nekoliko poguma moramo imeti in jih preizkusiti tudi na lastnih balkonih in oknih.
Miša Pušenjak
VRTNARSKE STORITVE Janko Kelenc s.p. Bukovci 51, SI - 2281 MARKOVCI tel: 02 766 68 81, fax: 02 766 68 81 GSM: 041 56 27 93 e-mail: info@jano.si, url: http://www.jano.si
Priporočamo se s svojimi storitvami:
urejanje in vzdrževanje okolice hiše, parkov, zelenih površin ■ svetovanje ■ višinsko obrezovanje okrasnih dreves ■ načrtovanje in izvedba namakalnih sistemov ■ postavitev in zasaditev skalnjakov
KOMUNALA
SLOVENSKA BISTRICA
PODJETJE ZA KOMUNALNE IN DRUGE STORETVE d.o.o.
Ulica Pohorskega bataljona 12, 2310 Slovenska Bistrica
telefon: 02/8055-400, faks: 02/8055-410
e-mail: info@komunala-slb.si, splet: www.komunala-slb.si
Dežurstvo vodooskrba: 041/646-779
Dežurstvo pogrebna dejavnost: 041/363-870
Odlagališče odpadkov Pragersko: 02/8037-077
Čistilna naprava, sprejem grezničnih gošč: 02/8430-024
Kmetijstvo • Nakup traktorja ali kmetijske mehanizacije
Pomembno tudi vzdrževanje in servisiranje
Zanimalo nas je, kje na območju Spodnjega Podravja je možno kupiti kmetijske traktorje, kje kmetijsko mehanizacijo, naprave, priključke, malo kmetijsko mehanizacijo ter pripomočke v kmetijstvu; po drugi strani pa je dobro vedeti tudi, kje vam bodo kupljeno lahko servisirali.
Zato smo za nekaj koristnih odgovorov zaprosili Franca Planinska iz Pleterij, ki že tri desetletja pridno kmetuje, opravlja številne funkcije v gasilstvu, je podžupan občine Kidričevo, ob vsem tem pa uspešno vodi še družinsko podjetje, ki se ukvarja s prodajo in servisiranjem kmetijskih traktorjev, strojev in mehanizacije.
Najprej nas zanima, katera podjetja na območju Spodnjega Podravja ali širšega območja Ptuja in okolice opravljajo prodajo, vzdrževanje in servis kmetijskih traktorjev.
»Prodajo na našem območju opravljajo podjetja na območju Ptuja in Ormoža. Največji delež prodaje kmetijske mehanizacije in traktorjev ima podjetje Kmetijstvo Polanec v Pleterjah, ki ima tudi svoj servis za vzdrževanje in servisiranje traktorjev in druge kmetijske mehanizacije.
Na ormoškem območju prodaja kmetijsko mehanizacijo in traktorje Avto center Ormož iz Hardeka, ki ima tudi servis za kmetijske traktorje. Prodajo samo uvožene mehanizacije ima tudi podjetje Danimo Medved - Slomaster v Cirkovcah, medtem ko se s prodajo strojev ukvarjajo tudi v Kmetijski zadrugi Ptuj in KZ Sloga v Ši-kolah ter v prodajalni Jager v
Gorišnici.«
Kakšni so najprimernejši traktorji za manjše kmetije, kakšni za srednje velike in kakšni za večja posestva ter seveda kakšne so okvirne cene?
»Za manjše kmetije so primerni traktorji moči 50-70 KS, za katere je cena od 25.000 do 40.000 evrov, odvisno od opreme. Za srednje velike kmetije so primerni traktorji do 110 KS, katerih cena se giblje od 40.000 so 75.000 evrov, za vsa večja posestva pa se pri nas že lahko uporabljajo traktorji od 150 do 300 KS, katerih cene pa so tudi veliko višje.«
Kaj mora vedeti kupec ob
nabavi novega kmetijskega traktorja in kaj ob nabavi kmetijskega stroja?
»Kupec mora poznati karakteristike traktorja in dobro premisliti, za katera opravila ga bo uporabljal. Dobro se mora informirati o dodatni opremi, ki jo ponujajo proizvajalci, saj je oprema ob nabavi traktorja cenejša, kot če se nabavlja pozneje kot dodatna oprema ali rezervi del.
Pri nakupu kmetijskega stroja mora upoštevati njegovo velikost in potrebno moč traktorja, saj le s pravilno izbiro dosežemo tudi pravilno delovanje in izkoriščenost.«
Kakšne so možnosti kre-
Foto: M. Ozmec
Pred pričetkom spomladanskih del v kmetijstvu je potrebno traktor temeljito pregledati in odpraviti vse pomanjkljivosti.
Foto: M. Ozmec
Franc Planinšek iz Pleterij, uspešen kmetovalec, občinski in gasilski aktivist ter podjetnik.
ditiranja nakupa kmetijskih traktorjev ali kmetijske mehanizacije?
»Možnosti kreditiranja ponujajo razne banke in tudi skorajda vsi prodajalci kmetijskih strojev, možna pa so tudi razna posojila, skratka, če nekdo želi traktor kupiti in sam nima dovolj denarja, lahko to uredi tako ali drugače.«
Ali vam je znano, kdo opravlja prodajo in servisiranje kmetijskih strojev in naprav, male kmetijske mehanizacije in drugih pripomočkov za kmetijstvo?
»Prodajo male kmetijske mehanizacije in drugih pripomočkov opravljajo skorajda vse trgovine na širšem ptujskem območju, servise zanje pa nudijo v T-centru Krajnc v Ptuju in v podjetju v Markovcih.«
Kakšne so vaše najpogostejše ugotovitve ob prodaji kmetijske mehanizacije in katere so najpogostejše napake, ki jih zasledite pri vaših kupcih?
»Nekateri kupci velikokrat pretiravajo pri nakupu traktorja s preveliko močjo, ne zavedajo pa se, da to ni rentabilno in da je to vse povezano s tem,
da mora za tem dokupiti še vse ostale priključke večjih kapacitet.
Za vsak večji nakup bi se morali posvetovati s strokovnjaki za kmetijsko mehanizacijo in izračunati ekonomsko upravičenost nabave novega stroja primerne velikosti in zmogljivosti. Velikega pomena je tudi to, če ima prodajalec pooblaščen servis, k je v njegovi bližini.«
Prišla je pomlad in s tem tudi začetek vseh kmetijskih opravil. Naj kaj velja pri tem opozoriti lastnike traktorjev?
»Vsak dober gospodar poskrbi, da pred uporabo stroja naredi temeljit pregled brezhibnosti. Po končani zimi in pred uporabo je potrebno zamenjati olje v vseh motorjih z notranjim izgorevanjem. Olje z določenim časom izgubi svoje mazalne sposobnosti, tudi če ni stroj opravil veliko ur delovanja. V motorju moramo olje menjati vsakih 100 do 250 delovnih ur, odvisno od kvalitete olja. Priporočljivo je, da olje zamenjamo, tudi če ni opravljenih veliko ur, menjamo ga vsaj vsako leto.
Sedaj pa je tudi pravi čas, da preverite delovanje škropilnic in sejalnic, ki jih boste potrebovali v naslednjih dneh. Pri škropilnicah je potrebno preveriti nivo olja v črpalki in ga po potrebi doliti ali zamenjati. Preizkusiti je potrebno vodo-tesnost cevi, regulacijo tlaka, delovanje barometra in pritisk zraka v črpalki, ki naj bo vsaj toliko barov, kot bo pritisk za škropljenje.
Sejalnice pa je potrebno priključiti na traktor, jih tudi dobro podmazati, preveriti kardanske zglobe in pogonske verige. Pregledati je potrebno tudi, koliko so izrabljeni leme-ži, saj so zelo pomembni za točnost razporeditve semena v vrsto. Če je lemež preveč izrabljen in okrogel, se seme sko-tali naprej po jarku in se s tem približa naslednjemu, če pa je lemež dober, oster, dela ožji jarek v obliki črke V in tam, kjer seme pade iz sejalnice, tudi ostane, zato je razdalja med semeni enakomerna. Če vsega naštetega ne morete opraviti sami, se čim prej odpravite do servisa, kjer vam bodo to uredili.«
-OM
Foto: M. Ozmec
Sedaj je tudi pravi čas za pregled sejalnic in škropilnic, saj jih boste že kmalu tudi potrebovali.
Viličarji in bagri • Servisiranje ie pri pooblaščenih servisih
Za uporabnike obvezno usposabljanje!
Viličarji in bagri, ki so si jih še nekaj let nazaj lahko privoščili le v večjih podjetjih in pri premožnejših zasebnikih, so v dobi sodobnega transporta in gradbene mehanizacije že skoraj nepogrešljivi, zato jih je vse več tudi med manjšimi zasebnimi podjetniki, vse pogosteje pa so v veliko pomoč tudi v kmetijstvu.
Kar precej telefonskih številk smo morali poklicati in lep čas brskati po spletu, preden nam je uspelo izvedeti kaj več o tem, kdo opravlja servisiranje in vzdrževanje viličarjev in bagrov, preden nam je uspelo izvedeti, da nam o tem lahko največ zanesljivih informacij nudi varnostni inženir Janez Čuček, univ. dipl.org., ki ima v Podvincih podjetje Vartis, namenjeno varnosti in požarnemu inženiringu.
Gospod Čuček, zanima nas, kdo na območju Spodnjega Podravja opravlja servisiranje in vzdrževanje bagrov in viličarjev?
»Iz področja varnosti in zdravja pri delu mora vsak uporabnik oziroma odgovorna oseba zagotoviti brezhibno delovno opremo. Tem zahtevam morajo zadoščati tudi stroji, gradbeno-kmetijska mehanizacija in transportne naprave
Preventivne preglede oz. servisiranje vitalnih delov določene delovne opreme lahko opravljajo le pooblaščeni serviserji proizvajalca. Servisiranje se izvaja glede na opravljene delovne ure, ki jih predpiše proizvajalec. Servisni pregled zajema pregled vseh vitalnih delov opreme - stroja, nastavitve določenih parametrov, kontrolo delovanja, menjavo dotrajanih delov po navodilih proizvajalca. Vsekakor pa mora uporabnik med samo uporabo kontrolirati delovanje opreme.
Pomemben dejavnik varnosti pri delu so navodila za uporabo in vzdrževanje, ki morajo biti napisana v jeziku, ki jih uporabnik določene opreme razume.
Pomembno je, da se mora z navodili za uporabo seznaniti vsak uporabnik. Za opremo, kjer obstaja večje tveganje za varnost in zdravje pri delu, pa mora uporabnik opraviti tudi teoretično in praktično usposabljanje. Danes se že tudi v kmetijstvu uporablja gradbena mehanizacija, kot so razni nakladalniki, rovokopači, razni bagri in viličarji.«
Ali je za upravljanje teh
Foto: M. Ozmec
Viličarji so v sistemu sodobnega transporta vse pogostejši, vse več pa jih lahko najdemo tudi na večjih in sodobno urejenih kmetijah.
delovnih strojev potrebno opraviti tečaje? Kje jih lahko tisti, ki to želijo, opravijo?
»Po zakonu o varnosti in zdravja pri delu, Ur. l. RS 56/99, se morajo uporabniki opreme s povečanim tveganjem pri delu predhodno teoretično in praktično usposobiti. Usposabljanja izvajajo pravne ali fizične osebe, ki so vpisane v seznam pooblaščenih izvajalcev za določeno področje na
Ministrstvu RS za delo družino in socialne zadeve.
Teoretično usposabljanje mora potekati po vnaprej pripravljenem programu izvajalca. V zadnjem času se vse več pozornosti namenja praktičnemu usposabljanju uporabnikov za določeno delovno opremo. Izvajalci praktičnega usposabljanja so lahko inštruktorji dobavitelja, izkušeni delavci na podobni oz. enaki opremi.
Preizkus znanja zajema teo-
retični in praktični del. Praktični preizkus poteka tako, da se pred komisijo zadovoljivo prikaže rokovanje z določeno delovno opremo. Odgovorna oseba podjetja ali na kmetiji naj poskrbi, da stroje upravljajo le ustrezno usposobljene osebe. Stroji naj bodo pred začetkom uporabe skrbno pregledani in vzdrževani - brezhibna oprema je varna oprema.«
-OM
EHM d.o.o.
Tovarniška cesta 10 2325 Kidričevo
telefon 02 799 54 93, gsm 041 703 451
Naše storitve:
*	SERVIS VILIČARJEV
*	TEHNIČNI PREGLEDI VILIČARJEV
*	POPRAVILA TRAKTORJEV IN TOVORNIH AVTOMOBILOV
*	TEKOČA POPRAVILA OSEBNIH AVTOMOBILOV
Za upravljanje bagrov in druge gradbene mehanizacije je obvezno usposabljanje pri pristojnem in pooblaščenem izvajalcu.
Zavarovanje v kmetijstvu • Kaj vse in kako lahko zavarujemo
Novi riziki - nove vrste zavarovanja
Sodobnega kmetovanja si brez zavarovanja kmetijskih pridelkov na polju, v sadovnjaku ali vinogradu že skoraj ne moremo predstavljati. Nepredvidljive vremenske spremembe, ki jih je sprožil človek s svojim nevestnim ravnanjem, sprožajo vse številnejše naravne nesreče, vremenske ujme s točo, poplave in orkanske vetrove.
Ali se je možno pred novimi nevarnostmi zavarovati in kako? Postavili smo si nekaj najpogosteje zastavljenih vprašanj s tega področja in za odgovore zaprosili mag. Bojana Schlauerja, ki v Zavarovalnici Maribor odgovarja za področje kmetijskih zavarovanj.
Kaj vse lahko v kmetijstvu zavarujemo, kakšne so premije za posamezna zavarovanja in kakšne so ugodnosti (bonitete)?
»Premije za posamezna kmetijska zavarovanja - zavarovanje posevkov in plodov v trajnih nasadih pred nevarnostjo toče, požara in udara strele - so določene posebej za vsako koledarsko leto oziroma vegetacijsko obdobje, ki traja od sklenitve zavarovanja do spravila pridelka.
Tako se premija določa po razredu občutljivosti kultur ter po nevarnostnem razredu oz. ogroženosti območja po nevarnostih, ki zajemajo zavarovanje. Razvrstitev ogroženosti območij v nevarnostne razrede se izvaja vsako leto na osnovi zavarovalno-tehničnih rezultatov zavarovanih posevkov in plodov pred nevarnostjo toče, požara in udara strele za obdobje zadnjih treh let, vključno z zavarovalno-tehničnim rezultatom zadnjega zavarovalnega leta.«
Kakšna je višina premij?
»Višina premijske stopnje za kmetijske kulture in njena razvrstitev glede na nevarnosti je v premijskem sistemu razvrščena po razredih občutljivosti kultur in po nevarnosti oziroma ogroženosti območij, v katerih uspevajo posamezne kmetijske kulture.
Ugodnosti in bonitete pa so predmet pogodbene vsebine in se določajo vsakoletno na osnovi poslovnega rezultata zavarovanca, obsega zavarovanj in njegove poslovne pripadnosti zavarovalni hiši.«
Ali so zaradi vse pogostejših naravnih in drugih nesreč nastale na področju zavarovanja kakšne spre-
membe, novosti?
»Večja sprememba oziroma novost je ta, da je vlada republike Slovenije na redni seji v zadnjih dneh meseca decembra 2008 sprejela Uredbo o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribištva v letu 2009 v višini 50 % zavarovalne premije.
Naslednja novost oziroma napredek pri vzpostavljanju zaščite kmetijskih površin pred nevarnostjo toče je vzpodbude vreden pogovor kmetijskega ministra dr. Pogačnika s predstavniki centra za zaščito pred točo v Mariboru, v katerem so omenili možnost razširitve obrambe pred točo na večje območje Slovenije in na učinkovitejšo ukrepanje ob pomoči ministrstva za obrambo."
Proti katerim rizikom lahko zavarujemo kmetijske pridelke v poljedelstvu in kakšni so pogoji?
"Kmetijske pridelke oziroma posevke lahko zavarujemo pri osnovnem zavarovanju za nevarnost toče, požara in udara strele. Kot dodatno zavarovanje pa je možno in smiselno zavarovati nekatere občutljivejše posevke predvsem za nevarnost viharja, poplave kakor tudi zavarovanje posevkov za seme pred nevarnostjo izgube kvalitete.
V zelenjadarski proizvodnji je možno zavarovati pridelavo zelenjave na prostem in v plastičnih rastlinjakih kakor tudi v steklenjakih za zgoraj omenjene nevarnosti.
Pogoji zavarovanja kmetijskih pridelkov predvidevajo zavarovanje za eno rastno dobo do spravila pridelka oziroma do 31. oktobra za tekoče leto, oziroma če ni drugače navedeno v zavarovalni polici. Naša zavarovalnica jamči za povrnitev škode po izteku 24. ure 4. dne od začetka zavarovanja."
Kaj vse pa lahko zavarujemo v sadjarstvu in vinogradništvu?
"V sadjarstvu je, predvsem
Foto: M. Ozmec
Lanska toča je najhuje prizadela sadno drevje tistih sadjarjev, ki se od tega preživljajo.
pri pridelovanju plodov za svežo potrošnjo v trajnih nasadih izven protitočne mreže, možno zavarovati pridelek za količino in kvaliteto za riziko spomladanske pozebe in toče pri polni premiji. V trajnih nasadih pod protitočno mrežo pri pridelavi plodov za svežo potrošnjo se za riziko spomladanske pozebe zavaruje pridelek s polno premijo in s 40 % premije za riziko toče. Kot dodatno zavarovanje se omogoča zavarovanje rodnega lesa v trajnih nasadih sadja.
V	mladih nerodnih trajnih nasadih sadja je mogoče zavarovanje mladih nerodnih nasadov za nevarnost toče. Za predele Slovenije, ki imajo določeno klimatsko specifiko, pa je še možno zavarovanje proti nevarnosti slanega vetra.
V	vinogradništvu je pred-
videno zavarovanje pridelka za količino, kvalitete pridelka pa pri pridelavi grozdja za vino zaenkrat še ni možno zavarovati. Ena izmed pomembnih dodatnih zavarovanj v vinogradništvu je dozavarovan-je rodnega lesa, kar je smiselno predvsem v selekcijskih vinogradih, kjer uporabijo rodni les za nadaljnjo vegetativno razmnoževanje, kakor tudi v rodnih vinogradih. Za določene lege in sorte je smiselno dozavarovanje spomladanske pozebe in debel rodnih vinogradov. Naslednja možnost je dozavarovanje rodnega lesa kakor tudi zavarovanje mladega nerodnega vinograda."
Ali je možno zavarovati tudi proizvodnjo v živinoreji in kaj vse?
"Pri zavarovanju živali lahko zavarujemo glede na namen
pridelave vse živali kopitarjev, goveda, prašičev, drobnice in perutnine pred nevarnostjo pogina, izgubo teleta ali žrebeta pri kotitvi, zasilnega zakola ali ubijanja zaradi bolezni ali nezgode, vključujoče z zdravljenjem ali brez njega. Na področju varovanja objektov in zagotavljanja javnega reda in miru se v službene namene kakor tudi na področju ljubiteljske vzgoje lahko zavarujejo psi z rodovnikom in mačke z rodovnikom.
Tudi vzrejo vodnih živali v ri-bogojnih objektih je možno zavarovati. Področje čebelarjenja predvideva zavarovanje čebelje družine, panja ,satja in medu."
Morda še kakšna pomembna novost s področja zavarovanja v kmetijstvu?
"Zaradi vse pogostejših nara-
vnih nesreč in z intenzifikacijo proizvodnje predvsem pri trajnih nasadih sadja, kar pomeni uvajanje protitočnih mrež, je v prihodnje potrebno razmišljati in ponuditi pridelovalcem ugodne zavarovalne aranžmaje, ki bodo zajemali riziko visokih investicij protitočnih mrež v povezavi z zavarovanjem pridelka v trajnih nasadih sadja.
V vinogradništvu pa bo ob vse večjih zahtevah tržišča po vedno kvalitetnejših vinih v prihodnje vsekakor smiselno zavarovati osnovno surovino - pridelek - prav tako za kvaliteto, saj je količina danes že tako zdesetkana z manjšimi pridelki po trsu, a ne na račun toče in pozebe, temveč zaradi kvalitete.
-OM
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Dogaja se tudi, da udarita dve katastrofi druga za drugo, predlani je po suši udarila še toča in uničila Lansko orkansko neurje s točo je povzročilo veliko škode tudi v kmetijskih gozdovih in trajnih na-
vse še tiso malo, kar je ostalo.
sadih.
MANJ MAŠČOB
VEČ
Vesele in lahke praznike!
V Perutnini Ptuj smo poskrbeli, da lahko tudi med tradicionalnimi prazniki uživate v dobri in zdravi hrani. Piščančji in puranji šink ter prekajen piščančji in puranji file Slim & fit vsebujejo zelo malo maščob in več beljakovin: natančno to, kar potrebujete za vitko in zdravo telo ter življenjsko energijo. In ker so izjemno okusni, zdaj nimate več izgovorov,
da tudi med prazniki ne bi jedli bolj zdravo.
Pomladni prazniki • Bliža se velika noč
Čas kulinaričnih dobrot, izobilja in družinske topline
Velika noč je zagotovo največji in tudi najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih, zato krščanska cerkev ta dan praznuje veliko noč.
Po stari krščanski tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo ali žegnajo velikonočna jedila, ki se potem zauži-jejo za nedeljski zajtrk. Pri nas, na Štajerskem, se lahko velikonočni žegen zaužije šele po prihodu od nedeljske rane maše. Sicer pa imajo velikonočna jedila določeno simboliko: suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči ali kako drugače
pobarvani pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, potica pa simbolizira krono
Velika noč pa je od nekdaj premakljiv praznik, odvisno od datuma velike noči so določeni tudi datumi nekaterih drugih cerkveni praznikov in tudi pust. Določeno je, da se praznik obhaja prvo nedeljo po prvi spomladanski polni Luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom. Le-
tos je velika noč v nedeljo, 12. aprila, dan kasneje pa je velikonočni ponedeljek. Praznik sam ima korenine tudi ali predvsem v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. Pri nas prazniku rečejo tudi vuzem ali na Notranjskem in v Beli krajini uskrs.
Teden dni pred veliko nočjo je kot uvod v veliki teden cvetna nedelja, letos bo ta v nedeljo, 5. aprila. Za katoliško
cerkev je ta praznik posvečen spominu Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem. Evangelij sporoča, da ga je množica navdušeno sprejela in predenj posipala oljčne vejice.
V preteklih časih so ta dogodek prikazovali s sprevodom, ko je eden od vernikov, ki je predstavljal Kristusa, jezdil na pravem ali lesenem oslu, kristjani pa so ga častili. Danes tega obreda ne poznamo več, po stari navadi pa se je ohranila tradicija, da na cvetno nedeljo neso k blagoslovu presmece ali butare. To je v šop povezano zelenje sedmih lesov, ki so med seboj zvezani. Sicer pa so sestavine presmecev v različnih koncih Slovenije zelo različne. Na Štajerskem je ostalo v navadi, da žegnan presmec vržejo na streho domačije, kjer mora ostati, saj to prinaša vsem domačim in živini blagor. Ko se presmec posuši, pa ga v primeru hude ure, toče ali drugega neurja gospodinje zažgejo, saj naj bi dim, ki se dviga med črne oblake, odgnal neurje proč od domače hiše.
Včasih so krščevali le v velikem tednu
Zgodnje kristjane so kršče-
vali prav v tednu pred veliko nočjo. Znamenje krsta, vstopa v novo življenje, je bilo jajce. Izmenjevanje velikonočnih jajc oziroma pirhov izhaja že iz starih poganskih navad, denimo čaščenja boginje Eostre. Jajca predstavljajo ljubezen in prijateljstvo, tudi celotno stvarstvo kot kozmično jajce.
Po stari krščanski tradiciji je potrebno v prvih dneh velikega tedna postoriti kar največ, da bodo potem velikonočni prazniki res posvečeni in praznični. Po tradiciji je treba pospravljati po hiši in okrog nje, manjša zemeljska dela so dovoljena tudi še na polju, a le do sredine velikega tedna, kajti ponekod že v sredo, najpozneje pa na veliki četrtek zunanja dela na kmetih niso več dovoljena.
Na prvem ekumenskem koncilu v Nikei so določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Vendar pa krščanska Cerkev nikoli ni popolnoma sledila najnovejšim astronomskim odkritjem.
V Rimskokatoliški Cerkvi je tako v uporabi formula, ki je zelo natančna, a vseeno lahko kdaj pride do odstopanja za nekaj ur od realne polne lune.
Tako je bila velika noč v letu 1962 na drug datum (zamik za en teden), kot bi bila v skladu z natančnimi astronomskimi opazovanji.
Vzhodne pravoslavne Cerkve uporabljajo za izračun polne lune formulo, ki temelji na Metonovem ciklusu in je dandanes že zelo nenatančna - tako izračunana polna luna odstopa od resnične astronomske polne lune za več dni. Posledično je velika noč v pravo-slavju pogosto en teden včasih pa tudi en mesec pozneje kot v Rimskokatoliški Cerkvi. Leta 1923 so pravoslavne Cerkve sklenile, da bodo začele uporabljati prenovljen koledar in novo formulo za izračun velike noči. Nekatere so res začele uporabljati novi koledar, vendar pa nobena pravoslavna Cerkev, razen finske, ni začela uporabljati nove formule za izračun velike noči.
Vsekakor pa je praznovanje velike noči povsod povezano z obiljem mesnatih in drugih domačih dobrot ter družinske topline. Po tradiciji se mora vsaka družina vsaj enkrat na leto zbrati skupaj in pogosto je to prav za velikonočne praznike.
-OM
Foto: M. Ozmec
Presmec ali butara je v različnih krajih Slovenije sestavljen iz različnih ozelenelih lesov; pri nas je običajno sestavljen iz sedmih.
Foto: M. Ozmec
V Spodnjem Podravju je velikonočni žegen običajno sestavljen iz narezane suhe ali prekajene šunke, domačih klobas, kuhanih pirhov in naribanega hrena.
Foto: M. Ozmec
Tudi velikonočne pisanke ali pirhi so nepogrešljivi del prvega pomladnega krščanskega praznika.
Policija opozarja • Previdno ob pričetku kmetijskih del
Tudi s traktorjem se lahko ubijemo!
Pomlad je čas, ko se začnejo opravljati kmetijska dela v naravnem okolju. Pri delih se pogosto uporabljajo traktorji, ki so konstruirani za vožnjo, vleko ali potiskanje traktorskih priključkov, za pogon teh priključkov ali za vleko priklopnega vozila.
Vse voznike kmetijskih traktorjev zato resno opozarjamo, naj vozijo previdno in odgovorno, tako na cesti kot na poljih in travnikih, ter da upoštevajo cestnoprometne predpise. O varnosti voznikov kmetijskih traktorjev ter o njihovih dolžnostih je Anton Hribar, višji policijski inšpektor sektorja prometne policije na general-
ni policijski upravi Slovenije, povedal: »Pomlad je tisti čas, ko se začnejo opravljati kmetijska dela v naravnem okolju. In pri teh delih se pogosto uporabljajo traktorji. Teh je sicer več vrst, na splošno pa lahko ugotovimo, da se je lani zgodilo kar nekaj, in sicer 59 prometnih nesreč z udeležbo traktorjev; predlani jih je bilo skoraj en-
krat več - 90. V teh nesrečah sta dve osebi izgubili življenje, tri so bile huje, sedem pa lažje telesno poškodovanih.
S ciljem, da bi dosegli zmanjšanje števila prometnih nesreč s traktorji, predlagamo, naj traktor vozi le oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje F-kategorije in je usposobljena za delo s traktorji in traktor-
CISTO MESTO PTUJ,
Podjetje za gospodarjenje z odpadki, d.o.o.
DORNAVSKA C. 26 - 2250 PTUJ TEL. (++386) 02 780 90 20, FAX (++386) 02 780 90 30
CI5IO
POMLADANSKO DELO V VRTU
Nastopila je koledarska pomlad, in s toplimi dnevi začetek pomladanskih del. Toplo in lepo vreme je zvabilo v naravo veliko ljudi, ki so začeli z obrezovanjem vinogradov, sadovnjakov in s čiščenjem vrtov.
Ob tem se soočimo s težavo odstranitve, oziroma uničenja obreznin in trave - biološki odpadkov. Ker vemo, da kurjenje v naravi ni dovoljeno in je nevarno, želimo pomagati vsem, kateri ne vedo kam s tovrstnimi odpadki. Vsakdo, lahko tovrstne odpadke sam pripelje na Zbirni center Gajke, kjer jih bo brezplačno predal, ali si naroči odvoz proti plačilu na naši številki 780 90 20.
Odpadke lahko pripeljete vsak delovni dan v času obratovanja CERO Gajke:
	VZIMSKEM ČASU	V LETNEM ČASU
VSAKDELOVNIK	OD 8.00 DO 17.00	OD 8.00 DO 20.00
OB SOBOTAH	OD 8.00 DO 14.00	OD 8.00 DO 14.00
Vse povzročitelje moramo posebej opozoriti, da je med ostanek odpadkov prepovedano odlaganje bioloških odpadkov in s tem odlaganje na deponije. Povečana količina bioloških odpadkov na deponiji pomeni višjo okoljsko dajatev, s tem pa tudi višjo ceno ravnanja z odpadki.
Vsem povzročiteljem priporočamo kompostiranje na domače vrtu, saj na ta način vsi prispevamo k varovanju okolja. Najbrž veste, da s kompostiranjem dobimo zelo koristen humus, kateri je naravno gnojilo in ima zelo pomembno vlogo v našem okolju. Pomembno je vedeti, da je humus:
•	zakladnice vode (lastnost zadrževanja vlage),
•	da ima zalogo hranljivih snovi za rastline,
•	da ohranja tla rahla in skrbi za njihovo prezračevanje,
•	da zagotavlja življenjski prostor za življenje v prsti,
•	nudi idealno okolje za razvoj rastlinskih korenin...
Podjetje Čisto mesto Ptuj d.o.o. je predelovalec bioloških odpadkov. V procesu kompostiranja proizvedemo zelo kakovostno naravno gnojilo, katero je primerno za uporabo na vrtu, njivi, sadovnjaku, vinogradu ali pri sajenju rož. Vsekakor gre za naravno, okolju prijazno gnojilo s katerim ne bomo povzročili škode v okolju.
Čisto mesto Ptuj d.o.o.
Foto: M. Ozmec
V lanskem letu se je v Sloveniji pripetilo 59 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi kmetijski traktorji.
Foto: M. Ozmec
Za varnost je zelo pomembna traktorska kabina, ki je v mnogih primerih ojačana s kovinskim lokom, kar je lahko pri prevračanju usodnega pomena, saj voznika zaščiti.
skimi priključki, ne sme biti pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil. Vsak traktor, ki je v cestnem prometu, mora biti registriran in tehnično brezhiben, prižgane mora imeti luči - tako podnevi kot ponoči, pa tudi čiste luči in odsevnike, da je viden v prometu.
Na traktorju je prepovedano prevažati več oseb, kot je sedežev, medtem ko na priključku ni dovoljeno prevažati oseb. Prevoz oseb je dovoljen le za nalaganje in razlaganje tovora, osebe morajo sedeti na trdi površini znotraj stranic priklopnega vozila.
Pri vključevanju v promet naj se vozniki traktorjev prepričajo, da bodo to lahko storili varno in naj pustijo dovolj prostora tudi drugim udeležencem v prometu, da bodo lahko tudi oni prilagodili hitrost vožnje, ko jih zaznajo.
Pri vožnji z neutrjenih površin na cesto je vedno potrebno očistiti kolesa, da se zemlja in blato ne nanašata na cesto. Če pa se kljub temu zemlja in blato naneseta na cesto, ju je nujno potrebno očistiti. Če pa tega ni mogoče storiti, se lahko čiščenje naroči pri vzdrževalcu ceste, ki to opravi na stroške tistega, ki je cesto onesnažil.
Vsekakor pa svetujemo vsem, da pri vožnji in delom s traktorjem upoštevajo vsa tehnična navodila za traktorje ter za priklopnike in priključke, predvsem pa tudi, da spoštujejo vsa druga navodila in predpise s področja cestnega prometa in varstva pri delu.«
Ne pozabite, tudi s traktorjem se lahko ubijete, zato vzemite opozorila resno.
Če pogrešate še kakšen nasvet ali opozorilo s tega in drugih področij varnosti v cestnem prometu, lahko vse to najdete na spletni strani slovenske policije: http://www. policija.si/portal/szj/szj prikaz det.php?id=2965
-OM
d.o.o.
Dtopdom
gradbeni material
■	fasadni sistemi
■	izolacije
■	suhomontažni sistemi
■	kritine
■	salon keramike barve laki
■	orodje
mešanje fasadnih in notranjih barv (Jub, Rofix)
Rokomet • Ml. dečki B
Ormož korak do finala!
Jeruzalem Ormož - Drava Ptuj 24:14 (13:7)
Jeruzalem: Korpič Lesjak, Caf; Niedorfer, Kozel, M. Hebar 1, V. Luk-man 4, Kosi 4, Plavec, Grabovac, Ula-ga 2, Žganec 2, Ozmec, Kolmančič 5 (2), Horvat 2, Štumberger, Kociper 5. Trener: Mladen Grabovac
Drava: Rosič, Bukvič; Krasnič 1, Črnivec, Vaupotič 3 (1), Krajnc, Pra-potnik, Damiš 6, Bedrač 1, Kopitar, Žmavc 2. Trener: Robert Krasnič
V 3. krogu polfinalne skupine D, ki je daleč najkvalitetnejša, sta se v sosedskem derbiju pomerili ekipi mlajših dečkov B Jeruzalema in Drave. Ptujča-ni, ki so v 1. krogu presenetili v Celju (19:19), so se Ormožanom odlično upirali do 10. minute in izida 4:4. V teh trenutkih je na levem krilu Ptujčanov blestel Damiš, ki je pridno polnil mrežo Jeruzalema. V obdobju od 10. do 16. minute je Jeruzalemčkom uspela serija s 5:0, s katero so prevzeli vodstvo 9:4. V nadaljevanju je razlika v prid gostiteljev le narašča in v 28. minuti je bilo že 10 zadetkov prednosti, 18:8. V končnici, kjer so dobili priložnost vsi igralci z obeh klopi, je ptujski vrsti uspelo ublažiti poraz.
Zlatorog Celje - Jeruzalem Ormož 16:23 (9:14)
Jeruzalem: Korpič Lesjak, Caf, Riz-man; Niedorfer, M. Hebar, V. Lukman 1, Kosi 3, Plavec, Grabovac, Ulaga, Žganec, Kolmančič 12 (6), Kociper 4, Štumberger, G. Hebar, Lukner, Horvat 3, Voljč. Trener: Mladen Grabovac
Rokometaši Jeruzalema so v celjski lepotici Zlatorog odigrali zaostalo tekmo 2. kroga. Po domačih zmagah nad Krškim in Dravo je jeruzalemčke čakalo težko gostovanje pri Celjanih,
ki so v doslej 17 odigranih prvenstvenih tekmah v tej sezoni edini porazili Ormožane. Gostitelji so na tekmi vodili le enkrat, in to pri izidu 1:0. V 11. minuti je Jeruzalem po odlični predstavi že povedel s 6 zadetki, 9:3. Pet minut kasneje je prednost gostov iz Prlekije že znašala 7 zadetkov, 12:5. Celjani nikakor niso našli načina, kako zaustaviti Ormožane in Jeruzalemčki so na odmor odšli s petimi goli prednosti, 14:9. Drugi del srečanja so bolje pričeli Celjani, ki so izkoristili številne zgrešene mete Ormožanov in se približali le na dva zadetka zaostanka, 13:15. Pri tem izidu so varovanci trenerja Klemna Luzarja zapravili lepo priložnost za nov zadetek - odlično je reagiral ormoški vratar, ki je preprečil uspešno serijo Zlatoroga. Od 24. do 37. minute smo spremljali pravi Jeruzalem, predvsem v obrambi, saj kar 13 minut niso prejeli zadetka. Ob tem so jih dosegli sedem in rezultat je narasel na nedosegljivih 9 zadetkov prednosti, 22:13.
Pri poražencih se je s 6 zadetki izkazal Aleš Dobrajc, pri zmagovalcih pa je Kolmančič dosegel kar 12 zadetkov (9 v prvem polčasu), Kociper pa štiri. Prvo ime tekme pa je bil s številnimi obrambami ormoški vratar Jurček Korpič Lesjak, ki je šele letnik 1999 (dve leti mlajši od konkurence, v kateri tekmuje). Pohvaliti je potrebno tudi starše mladih Ormožanov, ki so kljub sredi presenetili s številnim obiskom Zlatoroga in glasno vzpodbudo.
V nedeljo ob 12. uri Jeruzalem v 4. krogu polfinalne skupine D gostuje pri Krškem, zmaga pa Jeruzalem-čke že lahko odpelje med najboljše štiri ekipe v državi.
KU
Šahovski kotiček
Ptujski šahisti so zborovali
Ptujski šahisti so na volilnem občnem zboru društva ocenili svoje delovanje in dosežene rezultate v preteklem štiriletnem obdobju in izvolili nove organe društva. Predsednik društva, mednarodni šahovski mojster Danilo Polajžer, je v svojem poročilu podrobno analiziral doseženo. Šahovsko društvo je skoraj celotno obdobje delovalo s pomočjo glavnega sponzorja podjetja Veplas iz Velenja, od druge polovice preteklega leta pa deluje s pomočjo novega glavnega sponzorja, podjetja Tehcenter iz Ptuja. Poudaril je, da brez njihove pomoči delovanje društva ne bi bilo tako uspešno.
Ptujski šahisti so v tem času na državnem moštvenem prvenstvu zasedli leta 2005 četrto in leta 2006 tretje mesto, leta 2007 ter leta 2008 pa so osvojili naslov državnega prvaka, kar je gotovo največji tekmovalni dosežek v več kot sedemdesetletnem obdobju delovanja. V tem času sta bili tudi druga in tretja ekipa uspešni v nižjih rangih tekmovanja. Društvo je že tretjič zapored priredilo mednarodni odprti šahovski turnir z imenom PTUJ OPEN, ki je v slovenskem prostoru dobro prijel in postal že tradicionalna mednarodna prireditev. Na prvih dveh je zmagal mednarodni mojster Domen Krumpačnik, na tretjem pa velemojster Robert Markus. Na navedenih turnirjih je sodelovalo tudi večje število domačih igralcev, ki so osvajali višje kategorije oz. ratinge. Med številnimi mladimi šahisti se je odlikoval tudi najboljši domači mladinec Žan Belšak.
V društvenih prostorih že nekaj let deluje šahovska šola, ki jo vodi mednarodni šahovski mojster Danilo Poljažer, občasno pa sodelujejo tudi drugi šahovski trenerji. V tej šoli je kar nekaj nadarjenih mladih igralcev, med katerimi izstopajo Žan Belšak, Klemen Janžekovič in Tomaž Ličina.
Društvo je leta 2005 prejelo posebno priznanj Olimpijskega komiteja Slovenije za dolgoletno uspešno delovanje in leta 2007 priznanje Športne zveze Ptuj za dosežene tekmovalne uspehe, častni član društva Janko Bohak pa leta 2007 zlato plaketo Šahovske zveze Slovenije in zlato plaketo svetovne federacije ICCF za petnajst let dela v tej organizaciji.
Po krajši razpravi po poročilih je občni zbor sprejel program delovanja v naslednjem štiriletnem obdobju, razrešil dosedanje in izvolil novo vodstvo društva. V Izvršilni odbor so bili izvoljeni: Danilo Polajžer - predsednik, Boris Rojic - podpredsednik, Janez Janžekovič - tajnik/blagajnik in Dušan Klajderič - član, ter Jože Bregar, Franc Vedenik in Miran Žlahtič kot predstavniki sponzorjev. V odbor notranje kontrole so bili izvoljeni: starosta društva in častni član Martin Majcenovič, Viktor Pernat in Silva Razlag.
Občni zbor je imenoval tudi komisijo za napredek šaha, v kateri so Igor Iljaž, Viktor Napast in Anita Vrabič. Organizacijska koordina-torka je Silva Razlag, gospodar društvenih prostorov pa Ivan Krajnc, za urejanje društvene spletne strani in vodenje društvenih turnirjev je zadolžen mednarodni šahovski sodnik Boris Žlender.
O koncu občnega zbora so bili uradno proglašeni zmagovalci društvenega prvenstva v hitropoteznem in pospešenem šahu za leto 2008 ter podeljene knjižne nagrade. Ob okroglem življenjskem jubileju je prejel spominsko darilo dolgoletni aktivni šahovski organizator in funkcionar društva Boris Žlender. Posebno knjižno nagrado za dolgoletno aktivno delo v društvu je prejela tudi Silva Razlag.
Janko Bohak
Odbojka • 1. DOL (ž)
Goričanke premočne
AC Prstec Ptuj - Hit Nova Gorica 0:3 (-14, -18, -11)
AC PRSTEC PTUJ: Sitar, McNa-mee 3, Cvirn 10, Šušlek 3, Draškovič 4, Zidarič, Vodopivec, Pintarič 7, Vi-dovič, Golob, Čopnik.
HIT NOVA GORICA: Mori, Vogrič,
Barič, Jontes 12, Lipovž 2, Spačal 5, Testen 6, Milosavljevič 10, Krstič 8, Cvetanovič 4, Potokar 8.
Prihod državnih in pokalnih prvakinj iz Nove Gorice na Ptuju ni vzbudil večjega zanimanja gledalcev za ogled prve četrtfinalne tekme za naslov državnih prvakinj. Goričanke so popolne favoritinje tega če-
1. DOL (ž)
Rezultati 1. kroga končnice: TPV
Novo mesto - Nova KBM Branik 1:3, AC Prstec Ptuj - Hit Nova Gorica 0:3, Luka Koper - Calcit Kamnik 3:2, Ali-ansa Šempeter - Sloving Vital 0:3.
trtfinalnega dvoboja, ki se igra na dve zmagi.
Samo srečanje se je tako tudi odvijalo. Domačinke so v prvem nizu povedle 1:0 in izenačile na 2:2, nato pa so gostje iz minute v minuto višale svojo prednost, ki je do odmora znašala že 7:16. K temu so v veliki meri pripomogle napake do-
Ptujske odbojkarice se niso mogle resneje upirati Novogoričankam.
Košarka • PARKL
Starše v polfinale kot št. 1
S 14. krogom se je končal redni del košarkarske lige Parkl. Razplet zadnjega kroga je neposredno odločal o polfi-nalnih parih letošnjega zaključnega turnirja. Trem že nekaj časa znanim polfinalistom se je pridružila ekipa KK Rače, ki je brez spodrsljaja odigrala zadnji dve tekmi in se bo v polfinalu pomerila z zmagovalcem rednega dela, KK Starše.
Derbi zadnjega kroga se je odvijal v Staršah, kjer sta se pomerili dve najboljši ekipi na lestvici, KK Starše in TED ŠD Cir-kovce. Poleg prestiža je bila nagrada za zmago na tem derbiju na papirju "lažji nasprotnik" v polfinalni tekmi. V dokaj izenačeni tekmi so na koncu več želje in znanja pokazali domačini. Za zmago s sedmimi točkami prednosti je najbolj zaslužen Aleš Milič s 34 točkami, 22 jih je dodal še Pesek. Pri gostih iz Cirkovc je naslov najboljšega strelca lige upravičeval Holc, ki se je tokrat ustavil pri 26 toč-
kah. Cirkovčani, ki jih mnogi upravičeno štejejo za največje pozitivno presenečenje sezone, se bodo v polfinalnem dvoboju pomerili z lanskimi prvaki, ekipo KK Pragersko. Le-ti so v zadnjem krogu gostili ekipo ŠD Kidričevo in slavili tesno zmago. Še en tesen poraz tokrat ni bil usoden za ekipo Kidričevega, ki je letos slovela po tesnih porazih v končnicah. Štiri zmage so bile dovolj, da so sezono zaključili na šestem mestu in se rešili dveh dodatnih kvalifikacijskih tekem za obstanek med prvoligaši.
Potrjevanje statusa prvoliga-ša zdaj čaka ekipo KK Ptuj, ki je v zadnji tekmi gostovala v Račah in morala priznati premoč domačinov. V tekmi, ki ni imela vpliva na lestvico, so
Spored zaključnega turnirja, 28. 3. 2009:
Tekma za obstanek - napredovanje v 1. ligo:
ŠD Nova vas MB - KK KPŠ Ptuj (16.00)
Polfinala za prvaka:
KK Starše - KK Rače (18.00), TED ŠD Cirkovce - KK Pragersko (20.00)
mačink pri sprejemu in slabo zaključevanje akcij v napadu, kjer je bil goriški blok v večini primerov previsok za domače napadalke. Zaradi tega je bilo težko obdržati rezultatsko ravnovesje, saj je vsaki napaki sledila kazen.
V drugem nizu so se domačinke zbrale in z dobro igro držale ravnotežje do rezultata 7:7. A se je kmalu ustavilo in gostje so prišle do prednosti, ki jim je zagotavljala miren zaključek niza. Zadnji niz je bil samo formalnost. Gostje iz Nove Gorice so povedle 1:9, nato pa hitro zaključile prvi četrtfinalni dvoboj na Ptuju.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nuša Draškovič: »Nastopile smo proti ekipi z vrha slovenske odbojke. Težko se je zoperstaviti tako uigrani ekipi, ki ima odlične visoke bloker-ke. Goričanke so v igri za sam finale letošnjega državnega prvenstva. Žal smo pred končnico spet ostale brez trenerja; zaenkrat še ne vemo, kako naprej, želimo le nadaljevati začeto delo.«
Štefan Vrbnjak, manager kluba VC Prstec Ptuj: »S sezono 2008/09 smo zadovoljni, saj je 5. mesto kljub vsem problemom, s katerimi se srečujemo, odraz naše vrednosti. Začeli smo dobro - posebno poglavje pa so trenerji, ki so se menjavali. Kako bo naprej, je vse odvisno od finančnih sredstev. Jedro ekipe naj bi bile domače igralke, okrepljene z 2 ali 3 ključnimi igralkami. Imamo zaledje kvalitetnih mladink in kadetinj, ki se bodo vključevale v prvo ekipo. Vsekakor želimo ostati v družbi najboljših slovenskih ekip. Potrebno bo delati na promociji, saj le tako lahko pričakujemo več gledalcev na odbojkarskih tekmah.«
anc
1. liga
Good Guysi premagali ŠD Slam Avtoefekt in tako potrdili peto mesto. Slamovci, prvaki izpred štirih let, pa se letos poslavljajo iz prvoligaške konkurence.
Zadnje tri tekme v 2. ligi niso imele posebnega pomena, saj so vse pomembne odločitve padle že v preteklem krogu. V Framu je gostovala ekipa veteranov iz Pragerskega in tesno premagala ekipo ŠD Nova vas. Kljub porazu so Mariborčani osvojili drugo mesto in sedaj jih čakajo dodatne kvalifikacije za vstop v 1. ligo.
Po 98 tekmah rednega dela so zdaj vse oči uprte v Starše, kjer bo 28. marca in 4. aprila potekal zaključni turnir štirih najboljših ekip in dodatne kvalifikacije dveh ekip za uvrstitev v prvo ligo.
Rezultati 14. kroga: KK Pragersko - ŠD Kidričevo 100:96 (21:13, 23:26, 28:14, 28:43), KK Rače
-	KK KPŠ Ptuj 91:78 (22:16; 22:27; 28:18; 19:17), KK Starše - TED ŠD Cirkovce 84:77 (23:19, 26:24, 18:12, 17:22), ŠD Slam Avtoefekt
-	Good Guys 50:67 (9:17, 14:19, 12:14, 15:17). Zaostala tekma 12. kroga: ŠD Slam Avtoefekt - KK Rače 46:67 (17:18, 15:8, 11:22, 3:14).
2. liga
Ekipa ŠD Kidričevo
Rezultati 12. kroga: ŠD Ptujska Gora - KK Starše mladi 63:33 (12:4, 14:13, 27:6, 10:10), ŠD Pod-lože - KMO Dornava 66:57 (19:13; 16:10; 14:18; 16:14), ŠD Nova vas MB - Pragersko veterani 56:59 (15:17, 17: 20,13:7, 11:15).
1.	ŠD MAJŠPERK	12	10	2	22
2.	ŠD NOVA VAS MB	12	9	3	21
3.	PRAGERSKO VETERANI	12	7	5	19
4.	KMO DORNAVA	12	5	7	17
5.	KK STARŠE MLADI(-1)	12	6	6 16
6.	ŠD PODLOŽE	12	4	8 16
7.	ŠD PTUJSKA GORA	12	2	10 14
Najboljši strelci - povprečje: 1. liga
1.	Sebastjan Holc (TED ŠD Cirkovce) 24,29, 2. Peter Pesek (KK Starše) 21,55, 3. Davor Bauman (KK Rače) 19,07 na tekmo.
2.	liga
1. Leon Jazbec (ŠD Majšperk) 23,60, 2. Robi Avguštin (ŠD Podlože) 20,91, 3. Zoran Živkovič (KMO Dornava) 20,75 na tekmo.
Mali nogomet
Ptujcani pred težko preizkušnjo
Kvalifikacije za uvrstitev v 1. SFL, polfinale
Igralce FC Ptuj ABA roletar-stvo SAŠ bar čaka v petek, 27. 3., ob 20. uri povratna polfi-nalna tekma tekma v Nazarjah. Prvo srečanje so Ptujčani dobili s 3:1, vendar je pred njimi nova preizkušnja. Ta bo pravi test legionarjev na vročem parketu v Nazarjah. Ptujska ekipa pred tako pomembno tekmo ne želi ničesar prepustiti naključju, zato je bila vsaka preu-ranjena evforija prepovedana.
Foto: Črtomir Goznik
Viljem Lovrenčič (beli dres, FC Ptuj Aba roletarstvo Saš bar)
Tudi v nasprotnem taboru se zavedajo pomembnosti tekme, zato je pričakovati ofenzivo na ptujska vrata že od prve minute srečanja. Ptujčani bodo imeli v Nazarjah zagotovljeno podporo iz tribun, saj iz Ptuja odpelje avtobus, ki bo namenjen izključno za navijače ter privržence kluba.
1. SFL: Benedikt na dolgo potovanje k vodilni Gorici
Po dolgem premoru bodo tudi v prvi ligi nadaljevali s prvenstvom, ki so ga za zaradi reprezentančne akcije za nekaj časa dali na "stranski tir".
Benedikt v 16. krogu gostuje v Novi Gorici pri vodilnem moštvu lige. V ta del startajo iz osme pozicije, ki obeta težko borbo za obstanek. Točka bi bila seveda zlata vredna, čeprav bo to izredno težko uresničiti. Tekma bo v petek, 27. 3., ob 20.30. Njihovi neposredni tekmeci v borbi za obstanek so Živex Pekarna Duh, ki se bo pomeril s Sevnico, ter Kix iz Ajdovščine, ki bo gostoval v Litiji.
Peter Golob
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
Popoln izkupiček Aluminija, presenečenje kadetov Drave
1. SML
REZULTATI 21. KROGA: Aluminij
-	FC Luka Koper 1:0, NŠ Poli Drava - NŠ NK Maribor 0:1, Interblock
-	NŠ Dravograd 6:0, Krka - Hit Gorica 0:5, Mura 05 - Bilje Primorje 1:2, MIK CM Celje - ND Slovan 8:0, NOGA Triglav - Simer šampion 1:2, Domžale - Rudar Velenje 1:1.
1.	INTERBLOCK 21 16 5 0 52:13 53
2.	ALUMINIJ 21 15 1 5 55:31 46
3.	DOMŽALE 21 13 4 4 58:26 43
4.	NK MARIBOR 21 12 5 4 44:25 41
5.	HIT GORICA 21 11 6 4 39:20 39
6.	FC LUKA KOPER 21 10 7 4 45:25 37
7.	MURA 05 21 9 4 8 35:40 31
8.	NOGA TRIGLAV 21 9 3 9 41:32 30
9.	MIK CM CELJE 21 8 5 8 51:37 29
10.	SIMER ŠAMP. 21 8 5 8 39:35 29
11.	BILJE-PRIMO. 21 6 5 10 39:44 23
12.	DRAVOGRAD 21 6 5 10 29:44 23
Jadranje • 8. Ptujčanka
Največja ptujska prireditev izven Ptuja
Športni napovednik
Ljubitelji jadranja s Ptujskega bodo letos znova prišli na svoj račun, saj bo od 18. do 21. aprila potekala tradicionalna, letos že 8. regata Ptujčanka, ki se je udeležujejo tudi številne posadke iz drugih delov Slovenije. Izhodišče regate je Biograd na moru.
Lani je sodelovalo 22 ekip, organizatorji pa jih vsaj toliko pričakujejo tudi letos. Razdeljene bodo v dve skupini: v prvi bodo tekmovale na monotipnih jadrnicah Elan 340, v drugi pa na plovilih s čarter opremo tipa open (velikosti od 9,5 do 13,5 metra). Lanskoletna naslova bosta branili ekipi Nautic club Rogla team v prvi in Radio-Tednik Ptuj (na sliki) v drugi skupini.
Predsednik organizacijskega od-
bora Drago Ljubec je o pričakovanjih povedal: »Na Ptuju je ogromno ljubiteljev jadranja, precej jih ima tudi svoja plovila, zato jih poskušamo enkrat na leto zbrati na skupni regati. Osnovni namen je seveda druženje in izmenjava izkušenj: prav zaradi tega se nivo jadranja vsako leto dviguje, kar nas kot organizatorje še posebej veseli. Za to prireditev lahko rečem, da je največja ptujska prireditev izven Ptuja! Prav zanimivo se je sprehajati po Biogradu in srečevati številne Ptujčane. Skupaj pričakujemo okoli 200 udeležencev, doslej pa je prijavljenih že 25 ekip. Prijave sprejemamo še do konca meseca, zato vabim zainteresirane, da se še prijavijo.«
JM
13.	POLI DRAVA 21 5 3 13 27:44 18
14.	ND SLOVAN 21 4 3 14 15:44 15
15.	RUDAR (V) 21 0 6 15 13:65 6
16.	KRKA 21 1 3 17 17:74 6 ALUMINIJ - LUKA KOPER 1:0
(1:0)
STRELEC: 1:0 Krajnc (44) ALUMINIJ: Zajc, Jovič (Koren), Mlakar, Draškovič, Petek, Medved, Milec (Štrukelj), Meznarič, Rešek, Gašperšič (Šešo), Krajnc. Trener: Bojan Flis.
NŠ POLI DRAVA - NŠ NK MARIBOR 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Bračko (32) NŠ POLI DRAVA: Kocen, Vinkovič, M. Krajnc, Pečnik, Fekonja, Šoštarič, Brusar, Grajfoner, D. Krajnc, Vidovič, Sahiti. Trener: Tomislav Grbavac.
1. SKL
REZULTATI 21. KROGA: Aluminij
-	FC Luka Koper 3:0, NS Poli Drava
-	NŠ NK Maribor 1:1, Domžale - Rudar Velenje 2:1, Interblock - NŠ Dravograd 2:0, Krka - Hit Gorica 1:1, Mura 05 - Bilje-Primorje 2:0, MIK CM Celje - ND Slovan 1:0, NOGA Triglav - Simer šampion 2:0.
1.	NK MARIBOR	21 16	4	1	56:10	52
2.	DOMŽALE	21 12	2	7	34:25	38
3.	SIMER ŠAMP.	21 11	4	6	41:24	37
4.	HIT GORICA	21 11	4	6	28:21	37
5.	ALUMINIJ	21 11	3	7	39:18	36
6.	FC LUKA KOPER 21 11	3	7	36:22	36
7.	INTERBLOCK	21 10	6	5	39:29	36
8.	MIK CM CELJE	21 10	4	7	34:22	34
9.	MURA 05	21 10	4	7	28:25	34
10.	POLI DRAVA	21	8 5	8 29:22	29
11.	RUDAR (V)	21	8 5	8 31:33	29
12.	ND SLOVAN	21	6 5	10 21:31 23
13.	KRKA	21	5	4	12	18:48 19
14.	NOGA TRIGLAV 21	5	3	13	23:45	18
15.	DRAVOGRAD	21	1 6	14	14:43	9
16.	BILJE-PRIM.	21	1 2	18 11:64	5 ALUMINIJ	- LUKA KOPER	3:0
(3:0)
STRELCI: 1:0 Rumež (12),. Žurej (30), 3:0 Perger (37)
ALUMINIJ: Duh, Čeh, Ostroško, Jevšovar (Cesar), Polajžer, Holcman (Horvat), Žurej, Perger, Greifoner
(Ornik), Vindiš (Jus), Rumež (Sitar). Trener: Simon Vidovič.
NŠ POLI DRAVA - NŠ NK MARIBOR 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Koder (17), 1:1 Matjašič (55)
NŠ POLI DRAVA: Topič, Simonič, Perger, Serdinšek (Rakovec), Roškar, Topolnik, Pukšič (Pernek), Ljubec, Hauptman, Matjašič, Kajtazi (Strel). Trener: Damjan Vogrinec.
LIGA U-14 vzhod
REZULTATI 19. KROGA: Aluminij
-	Mura 05 0:1, ŠNK Radgona - NŠ Poli Drava 0:6, Tehnostroj Veržej
-	Simer šampion 0:1, Aha Emmi Bistrica - Železničar Maribor 0:7, MIK CM Celje - NŠ Dravograd 1:2, Nissan Ferk Jarenina - Brežice 5:0, Ljutomer - Nafta 0:2, Rudar Velenje
-	NŠ NK Maribor 0:5.
1. DRAVOGRAD	19	16	0	3	50:17	48
2. NK MARIBOR	19	15	2	2	77:10	47
3. MURA 05	19	15	2	2	75:12	47
4. RUDAR VELENJE 19		12	4	3	54:20	40
5. MIK CM CELJE	19	12	2	5	46:14	38
6. ŽELEZNIČAR MB 19		11	3	5	73:20	36
7. TEHNO. VERŽEJ 19		11	2	6	43:19	35
8. SIMER ŠAMP.	19	10	2	7	58:25	32
9. ALUMINIJ	19	8	4	7	24:19	28
10. POLI DRAVA	19	8	0	11	43:44	24
11. NAFTA	19	7	1	11	39:48	22
12. F. JERENINA	19	4	2	13	32:44	14
13. BREŽICE	19	4	0	15	19:80	12
14. A. E. BISTRICA 19		4	0	15	20:88	12
15. LJUTOMER	19	2	1	16	9:67	7
16. ŠNK RADGONA 19		0	1	18	2:137	1
Foto: Črtomir Goznik
Mladinci Aluminija (rdeči dresi) so bili v tem krogu boljši od vrstnikov Kopra.
ALUMINIJ - MURA 05 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Seršen (55) ALUMINIJ: Kelc, Zajc, Dvoršak-Špehar, Cafuta, Goljat, Sagadin, Šešo, Podbrežnik (Koren), Metličar (Planinšek), Gerečnik, Ferlež. Trener: Miroslav Ripak.
ŠNK RADGONA - NŠ POLI DRAVA 0:6 (0:4)
STRELCI: 0:1 Kirič (13), 0:2 Hliš (20), 0:3 Pivko (23), 0:4 Pivko (29), 0:5 Kirič (39), 0:6 Krtič (59)
NŠ POLI DRAVA: Fras, Hliš (Kme-tec), Zupanič (Veličkovič), Leskovar, Kajzer, Kirič, Pivko, Čeh (Vaupotič), Krajnc (Abrahami), Rogina, Trep. Trener: Miran Ljubec.
Danilo Klajnšek
Nogomet
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Krško - Bela krajina; NEDELJA ob 16.00: Olimpija - MU Šentjur; NEDELJA ob 16.30: Aluminij - Zagorje, Livar - Bonifika Izola, Triglav Gorenjska - Mura 05.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Stojnci - Dravinja Kostroj, Paloma - Mons Claudius, Trgovine Jager - Črenšovci, Tehnostroj Veržej - Koroška Draograd, Malečnik - Simer šampion, Odranci - Kovinar Štore, Šmartno - Čarda.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Peca - LKW Jack Gerečja vas, AHA EMMI Bistrica - GIC Gradnje Rogaška, Jarenina Šentilj - Podvinci, Brežice - Bukovci, Partizan Fram - Zreče, Šoštanj - Tehnotim Pesnica; NEDELJA ob 15.00: Holermuos Ormož - Pohorje.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 13. KROGA - NEDELJA ob 11.00: Pomurje - Dornava; NEDELJA ob 16.00: Krka - Ptuj, Maribor - Rudar Škale, Slovenj Gradec - Seno-žeti Vode.
Rokomet
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 22. KROGA: Škofja Loka KSI - Mercator Tenzor Ptuj, Brežice
-	Celeia Žalec, Sava Kranj - Celjske mesnine, Zagorje Istrabenz Gorenje - Krka, Velenje - Piran vrtovi Istre, Olimpija - Evro Casino Kočevje.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Klima Petek Maribor (sobota ob 19.30), Sviš Pekarna Grosuplje - Grča Kočevje, Šmartno 99 - Krško, Alples Železniki - Radeče MIK Celje, Ajdovščina - Mitol Sežana, Grosuplje - Istrabenz plini Izola.
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 1. do 6. mesta)
PARI 7. KROGA: Cerklje - Drava, Sevnica - Kranj, Dol TKI Hrastnik
-	Zlatorog Celje.
2. SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 7. do 12. mesta)
PARI 7. KROGA: Mokerc Ig - Velika Nedelja, Brežice - Arcont Radgona, Radovljica - Dobova.
Odbojka
DRUGA CETRFINALNA TEKMA KONCNICE
HIT Gorica - AC Prstec Ptuj (sobota ob 20.00)
3. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA - VZHOD
Kurent SK Comapny - Mežica
Kegljanje
2. SLOVENSKA MOŠKA LIGA - VZHOD
18. KROG: Drava - Pivovarna Laško (sobota ob 17.30 v DETA Centru na Ptuju)
2. SLOVENSKA ŽENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
14. KROG: Drava - Miroteks III. (sobota ob 13.30 v DETA CENTRU na Ptuju)
Namizni tenis
1. SNTL(m)
18. KROG: Ptuj - Petrol Olimpija (sobota ob 17.00)
Tenis
1. ZIMSKA LIGA 2008/2009
PARI 10. KROGA: SOBOTA: TK Skorba - Hiša Kager, TC Luka - Trgovine Jager; 11.45. Kellersports - TK Neptun. Po odigranih srečanjih bo sledila podelitev priznanj najboljšim.
ŠOLA TENISA
Tenis center Luka (Svržnjakova 15, Ptuj) vabi vse šolske in predšolske otroke v šolo tenisa. Začetek šole bo v torek, 14. aprila 2009. Za vse informacije lahko pokličete na tel. št. 041 647 177.
Začetni tečaj prostega plezanja
Plezalni klub 6b Ptuj v mesecu aprilu in maju 2009 organizira tečaj športnega plezanja za začetnike. Vabijo vse ljubitelje tega športa, ki so dopolnili starost 15 let. Predhodne izkušnje niso potrebne, pomembna sta le volja in veselje!
V tečaju, ki se bo začel v petek, 3. 4. 2009, ob 19.00 v plezalni telovadnici Osnovne šole Olge Meglič na Ptuju boste lahko spoznali osnovne prvine športnega plezanja, njegovo zgodovino, tehniko športnega plezanja, opremo športnega plezalca in njeno pravilno uporabo ter veliko ostalih zanimivih stvari, povezanih s športnim plezanjem. Plezali boste na veliki in mali umetni steni in v naravnih plezališčih. Podrobnosti o tečaju si lahko preberete na spletni strani www.pk6b.si
Danilo Klajnšek, JM
Rene Glavnik • Dobitnik Bloudkove plakete za življenjsko delo v športu
Človek, ki si upa izzivati življenje
Obstajajo ljudje, ki so tako polni energije in poguma, da si v življenju dovolijo poskusiti vse in drzno uresničujejo svoje zanesenjaške sanje. S svojimi idejami in pozitivnim odnosom do sveta lahko spreminjajo in navdušujejo ljudi okoli sebe. En izmed takšnih ljudi je bil tudi Stanko Blou-dek. V njegovo čast že 44 let podeljujejo najvišje državno priznanje na področju športa vsem, ki se mu upajo postaviti ob bok. Rene Glavnik je nedvomno človek, ki je dokazal, da si zasluži naziv »ptujskega Bloudka«.
Kot sem že uvodoma navedla, ste nekakšna ptujska različica nekdanjega pionirja športov na Slovenskem Stanka Bloudka. Zanj je bilo značilno, da se je ukvarjal z vsem mogočim. Zlahka bi vas lahko primerjala z njim, saj ste tudi sami zelo vsestranski človek. Naj naštejem samo nekaj izmed vidnih aktivnosti, ki so zaznamovale vaše življenje: vadba splošne gimnastike, voznik speedwaya, strelec na glinaste golobe, tekmovalec kartinga in soustanovitelj karting kluba pri AMD Ptuj ter soustanovitelj kartinga pri AMD MTT Maribor, motokros, motoskiring, smučarski tek, soustanovitelj plavalnega kluba Toplice Ptuj in trener, pomoč pri izgradnji Brodarskega društva Ranca Ptuj, predsednik kolesarskega kluba PP in nazadnje direktor kluba. Od kot ste črpali navdih in energijo za vse te izzive?
Življenjsko energijo črpam iz mladih. Družim se z mladimi ljudmi, to mi daje spodbudo za nove izzive. Sam jim v zameno ponujam svoje izkušnje in razumevanje. Mladostnik potrebuje razumevanje in občutek zaupanja. Gre za nekakšno sinergijo med starši, klubom in šolo. Kadar so vsa področja urejena, potem je tak človek lahko uspešen; če na določenem področju »zaškripa«, se poruši vse. A mladega človeka moraš razumeti, s tem si pridobiš njegovo zaupanje. V tem je skrivnost uspeha.
Obdobje dokazovanja
Določeni športi, s katerimi ste se ukvarjali, so za povprečnega človeka nekoliko nenavadni, morda eks-travagantni. Kako ste prišli v stik z njimi?
Če želite slišati odgovor na to vprašanje, potem moram pričeti v Franciji, kjer sem se rodil in je živela naša družina. Leta 1942 mi je umrla mati, oče pa se je priključil osvobodilnemu gibanju v takratni Jugoslaviji, zato so me poslali k babici v Slovenijo. To so bili zelo nemirni in neusmiljeni časi. Življenje je bilo trdo in polno odrekanja. Živel sem v Središču ob Dravi in tam tudi stopil v prvi razred osnovne šole. Takrat se je pričelo moje obdobje dokazovanja. Še danes je življenje zame dokazovanje. V prvem razredu leta 1946 sem se vključil v telovadno društvo
Foto: Aleksandra Jelušič
Rene Glavnik: »Zame ne obstaja beseda »ni izvedljivo.« V življenju je vse izvedljivo, zato uresničite svoje sanje.«
Sokol, kasneje preimenovano v Partizan. Sprva sem treniral splošno gimnastiko, kasneje pa sem se usmeril v orodno telovadbo. Veliko smo nastopali na masovnih tekmovanjih, imenovanih masovni zleti po republikah bivše Jugoslavije. Kasneje sem se preselil na Ptuj, prav tukaj sem se prvič srečal z vsemi nenavadnimi športi. Leta 1961 sem se vključil v AMD TAM Maribor in se prvič preizkusil v speedweyu. Kasneje sem moral ta šport opustiti, saj sem težko usklajeval službene in športne aktivnosti. Tukaj sem pričel prvo samostojno športno pot. Leta 1962 sem postal lovec pri LD Jožeta Lacka Ptuj. Pričel sem trenirati in streljati na glinaste golobe. Leta 1967 smo Ptujčani postali ekipni državni prvaki, Rudi Rakuša pa državni prvak Jugoslavije. Leta 1968 sem bil tudi soustanovitelj kartinga pri AMD Ptuj in postal uspešen tekmovalec kartinga 125 ccm. Trikrat mi je uspelo osvojiti naslov vicešam-piona Jugoslavije, bil sem tudi državni reprezentant. Tako sem hkrati gojil dva športa, ki sta zaznamovala mojo športno življenje. Ta vzporednost športov je bila precej naporna, saj se je pripetilo, da sem imel kar dve tekmovanji v enem samem dnevu in sem se mora preklopiti iz streljanja na karting ali obratno. Nato sem spoznal odličnega ptujskega motokrosista Milka Vesenjaka, s katerim sem se preizkusil v motoskiringu na ledu in motokrosu. To je bil zelo izčrpavajoč finančni zalogaj. Moram priznati, da sem se v tem času skoraj izgubil v vrtiljaku strasti in želje po športu ter neusmiljenih finančnih obremenitev, ki so me vlekle na dno. Zahvaljujoč svoji družini in sponzorjem sem se težavam izognil in pravočasno
izstopil.
Vaša življenjska pot je precej nevsakdanja in adrenalinska. Pripišeš jo lahko samo človeku z nenavadnimi značajskimi potezami. Zaupajte nam nekaj svojih značajskih posebnosti, ki vas najbolje opišejo?
Značajske poteze izoblikuje življenje, temperament pa je prirojen. Kot otrok sem bil zelo živahen in poln energije. Počel sem vse mogoče. Sem zelo odprta oseba in prav zaradi tega so mi bližje skupinski športi. Nikoli nisem bil »volk samotar«. Ljudje, ki odraščajo v težkih razmerah, vedno potrebujejo ta občutek povezanosti z drugimi, kolektivnost. Težke razmere v otroštvu so me izoblikovale v vztrajnega človeka, ki se v življenju neprestano dokazuje. Navajen sem se odrekati za svoje cilje in sanje. Včasih sem bil bolj vihrav, a pot skozi življenje te nauči treznega razmišljanja in strpnosti, kar pomeni, da tvoje odločitve niso več tako impulzivne. Moj moto je, da v življenju moraš poskusiti vse. Po navadi se zatakne pri finančnih sredstvih. Sam nikoli nisem imel velikih finančnih sredstev, a vedno moraš najti pot, kako priti do cilja. Pot vedno obstaja, samo poiskati jo moraš in ne smeš obupati. V meni je nekoliko raziskovalnega duha. Ves čas sem raziskoval, tipal, iskal ... in na koncu sem se našel v kolesarstvu. A še vedno pestujem svojo skrito željo o vožnji Formule 1. Te sanje so se mi za las izmuznile, pa ne v Formuli l, temveč v Formuli 5. Leta 1972 je Inženering s svojo ekipo inženirjev Crvena zastava v Beogradu pripravljal Formulo 5 in je iskal perspektivne voznike. Ker sem imel veliko izkušenj v kartingu 125 ccm, sem bil izbran. Načrte so
jim prekrižale finančne težave in projekt je splaval po vodi.
»Prvih sedem koles sem na koncu plačal sam, s kreditom«
Leta 1985 ste postali član Kolesarskega kluba Ptuj in že dve leti kasneje so vam zaupali zahtevno nalogo predsednika. Prav vam se moramo zahvaliti, da je Ptuj leta 2003 dobil samostojno profesionalno kolesarsko ekipo, ki ste jo izstrelili v sam vrh na svetovni kolesarski lestvici. Od vseh športov, ki ste se jih lotevali, ste naposled izbrali kolesarstvo. Zakaj prav ta šport in ne kateri izmed zgoraj navedenih?
Kolesarstvo je sledilo po kartingu, streljanju na glinaste golobe in trenerskem delu v plavalnem klubu Toplice Ptuj. Kolesarstvo je bilo v tistem času popolna ptujska neznanka, čeprav sem ob raziskovanju zgodovine ugotovil, da je že leta 1894 na Ptuju delovalo ko-
lesarsko društvo Zvonček. To je bilo v času Janeza Puha. Iz tega se je rodila ideja o obuditvi kolesarstva na Ptuju. To je začetek moje kolesarske zgodbe. Leta 1988 mi je uspelo pridobiti sredstva za prvi kolesarski kombi za klub in prvih sedem koles, ki sem jih na koncu odplačal sam, z najemom kredita. Sem bil pač entuziast. Verjel sem, da nam bo uspelo. Kolesarska profesionalna pot se je vzpenjala po drobnih korakih in danes lahko rečem, da smo dosegli vrh. Uspelo nam je. Za uspehom se skrivajo odrekanje, vztrajnost in potrpežljivost ter razumevanje v gospodarstvu.
»Ko je kriza, bi morali športniki v prepoznavnih dresih na ulice«
V dnevnih časopisih je bilo veliko ognja v zvezi z recesijo in okrnjenimi finančnimi sredstvi s strani generalnega sponzorja Perutnine Ptuj. Imate za prihodnost v rokavu kakšne alternative, ki bi galantno rešile nastlalo finančno situacijo?
Vedno sem bil v stiku z gospodarstvom, saj je prav gospodarstvo tisto, ki narekuje ritem športa. Če ni denarja, ni športa, in če ni športa, ni rezultatov. Tu naletimo na paradoks, saj smo Slovenci izjemno športen narod, imamo veliko potenciala, po drugi strani pa imamo šibko gospodarstvo. Vedno sem trdil, da bomo ta paradoks v športu nekoč grobo občutili. In pravkar se dogaja v obliki vala recesije, ki je zajel tudi Slovenijo. Prihajajo hudi časi in ljudje bodo potrebovali šport, da bodo preusmerili svoje misli. Mladi potrebujejo nek cilj in upanje, da ne zapadejo v težave. Zato so kolektivni športi izjemno pomembni. Takrat, ko je kriza, bi morali naši športniki na ceste, na ulice . Morali bi imeti prepoznavne drese in se pojavljati masovno. To daje ljudem upanje za prihodnost, v tem je skrita uteha nemirnega časa.
Ste človek s čisto posebno karizmo, saj vam je v zelo kratkem času uspelo na kolo spraviti skoraj ves Ptuj in okolico. Poli maraton, katerega idejni vodja ste, je postal prepoznavna blagovna znamka. K sodelovanju ste pritegnili Perut-
S »fičkom« po zaledenelem jezeru
Športi, ki sva jih opisala so precej adrenalinski. Lahko bi rekla, da radi izzivate usodo. Vas je bilo kdaj pošteno strah, ali pa je strah za vas samo sredstvo za aktiviranje adrenalina, v katerem znate uživati na samosvoj način?
Zaupal vam bom zgodbo. Pred leti, ko sem še vozil rdečega »fička«, je bila res zelo mrzla zima. Namerili so -21 oC. Jezero je bilo povsem zaledenelo. In takrat sem izvedel nekaj strašansko adrenalinskega. S »fičkom« sem zapeljal na led in se »naganjal« od zapornic pa vse do Rance. S svojim početjem sem navdušil tekače na smučeh. Našli smo vrv in tako sem jih lahko vlekel po ledu. Kakšne tričetrt ure smo se takole zabavali, potem pa je led začel nenadoma pokati in smučarski tekači so se razkropili proti obrežju. Bilo jih je strah. Jaz pa sem se kar imenitno zabaval. Večkrat sem izzival usodo, lahko bi jo drago plačal, a sreča me hvala bogu nikoli ni pustila na cedilu.
nino Ptuj in Radio-Tednik. Rodila se je športna zgodba o uspehu, ki podira vse rekorde udeležbe. Kakšne družbene koristi prinaša?
Pri Poli maratonu ni šlo za interese kluba. Želel sem, da ljudje vzljubijo rekreativni šport, da naredijo nekaj zase. Ptuj je bil eno izmed zadnjih mest, ki se je lotil tega projekta. A nam je uspelo. Uspeh lahko vidite na ptujskih ulicah, saj je rekreativno kolesarjenje v porastu. Zavedam se, da so takšni družabni dogodki za ljudi zelo pomembni, to je še posebej izrazito v časih, ko gospodarstvo ne cveti. Ljudje rabijo sprostitev od vsakodnevnih problemov. Poli maraton jim ponuja prijetno druženje, sprostitev telesa in duha, uživanje ob okusni in zdravi hrani ter zabavo. Zato menim, da bodo tovrstni športni dogodki vedno bolj obiskani in dobrodošli.
Omenil bi tudi idejni projekt, ki še poteka in se nanaša na vključevanje mladih kolesarjev in testiranje psihofizičnih sposobnosti po OŠ Ptuja in sosednjih občin od Poljčan do Za-vrča. Do sedaj je bilo testiranih preko 600 otrok. Veliki odziv je posledica veselja mladih do kolesarskega športa, kar se pozna v članstvu v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj.
»Človek ne sme biti deloholik«
Streljanje na glinaste golobe je v zadnjem času zelo popularen šport. Mnogi menijo, da ne gre zgolj za športno panogo, temveč tudi za pomembno gospodarsko panogo, saj se za ta šport odloča veliko slovenskih managerjev. Gre za krepitev psihične stabilnosti človeka, saj ta šport zahteva vztrajnost, koncentracijo in prisebnost, kar je sinonim za dobre voditelj-ske sposobnosti. Ali gre za še eno slovensko športno modno muho? Kako dojemate ta nenavaden šport?
Ta šport ni modna muha, je bolj potreba za določen segment ljudi, ki na tak način sproščajo svojo napetost. Včasih je bil ta šport precej drag, saj nisi mogel kupiti vrhunskega orožja in streliva. Ponj smo hodili v tujino. S tem športom se ukvarjam od leta 1962. Leta '67 smo bili Ptujčani v tem športu državni prvaki. Danes je dostopen vsem. Lahko poskusiš, in če ti je všeč, se ga lotiš. Zato je tudi v porastu. V tem športu gre za obujanje refleksov. Posebnost tega športa je, da se ga ne moreš lotiti v mladosti, saj zahteva določeno starost in zrelost, zato ga predlagam zrelejšim osebam s stresnim življenjem, saj jim ta izjemen šport nudi veliko rekreativne sprostitve. Človek ne sme biti deloholik. Tudi v športu namreč najdeš izrazite deloholi-ke in ekstremiste. Skrivnost je v pravilnem ravnovesju med sprostitvijo in delom. Mnogi se zelo dolgo iščejo, poskušajo se v različnih športih, da se naposled najdejo.
Vaše življenje je precej razburkano in zanimivo ... Ste prava zakladnica izkušenj. Kakšne izkušnje bi prenesli na mlade, ki želijo svojo življenjsko zgodbo preplesti z vašimi spoznanji? Kaj v življenju resnično šteje?
Zame ne obstaja beseda »ni izvedljivo.« V življenju je vse izvedljivo, zato uresničite svoje sanje.
Aleksandra Jelušič
Strelstvo • Dvoboj Steiermark - Podravje
Podravski strelci s srečno zmago v vodstvo
Preteklo nedeljo se je v avstrijskem mestu Fehring odvijal že tretji regijski dvoboj v streljanju z zračno pištolo med regijskima reprezentancama slovenskega Podravja in avstrijske Štajerske. Tokrat so slovenski strelci pripotovali v Avstrijo kot veliki favoriti, saj so na zadnjem dvoboju na Ptuju v novembru visoko slavili z rezultatom 8:2, v skupnem seštevku pa sta bili ekipi izenačeni z 1:1 (avstrijska zmaga v Kapfenbergu s 7:4). Prijavljeni ekipi sta že pred začetkom dvoboja obetali napete in izenačene obračune, Avstrijci pa so v svojih vrstah imeli tudi takšna zveneča imena, kot sta Christine Strahalm in Horst Krasser, oba udeležen-
ca OI v Seulu leta 1988! Vendar so strelci Podravja na koncu, kljub srečni zmagi s 6:4 le stežka upravičili vlogo favoritov, saj je bila avstrijska ekipa boljša s povprečnim rezultatom 552,6 : 550,9, zato pa je bilo slavje gostujoče ekipe še toliko večje. V prvih dveh najmočnejših posamičnih dvobojih sta z veliko prednostjo slavila slovenska strelca Boštjan Simo-nič, ki je postavil tudi rekord novo postavljenega strelišča s 576 krogi, in Majda Raušl s 574 krogi. Že v tretjem dvoboju pa so odločali milimetri, srečno, še tretjo zmago za našo ekipo pa si je s 559 : 558 krogi priboril Simon Simonič. V četrtem dvoboju sta se še tretjič zapored »udarila« Marion
Bowling • Podjetniška liga
Sest ekip se še bori za štiri mesta
Šesti krog prvega dela podjetniške lige je v obeh skupinah postregel z nekaterimi presenečenji, ki so še dodatno zapletla položaj pred zadnjim krogom prvega dela. V skupini A sta si ekipi Projektisa in Taluma z novima zmagama že zagotovili nastop v prvi skupini, za preostali dve mesti pa se bodo borile ekipe MO Ptuj, Radio-Tednik in DaMoSS. Slednji so si sami otežili nalogo s porazom proti ekipi Garant zavarovanja. Odlično so se tokrat odrezali igralci ekipe Projekta ing., ki so ekipi PSS zadali visok poraz.
V skupini B je pomembne točke osvojila ekipa Bc Ptuj, ki je s tem zelo blizu uvrstitvi v boljšo skupino. Prav nasprotno pa se je zgodilo ekipama VGP Drava in db Transporta. Prve je premagal Boxmark, tako da bodo v zadnjem krogu proti ekipi Tamesa lovili točke, ki bi jih obdržale na 4. mestu. Ilkos je db Transportu odščipnil kar 4 točke in jih spravil v položaj, ko bodo morali v zadnjem krogu loviti visoko zmago in upati na ugoden razplet drugih dvobojev.
Najboljši rezultat kroga je dosegla ekipa Projektisa (2872), ki je za en (!) podrti kegelj prehitela Avtoprevoz-ništvo Novak (2871). Med predstavnikoma teh dveh ekip je potekal tudi »dvoboj« za primat v tem krogu, na koncu pa je slavil Sebastijan Kotnik, čeprav je v zadnji igri izgubil dvoboj z avtorjem tega članka ...
Najboljši posamezniki 6. kroga: 1. Sebastijan Kotnik (Projektis) 822, 2. Dušan Ko-stanjevec (Avto. Novak) 815, 3. Črtomir Goznik (Radio-Ted-nik) 766, 4. Gregor Kmetec (BC Ptuj) 737, 5. Robert Merc (Projektis) 734, 6. Bojan Kla-rič (Avto. Novak) 730, 7. Sebi Kolednik (Ilkos candles) 720,
8.	Marko Drobnič (Talum) 691,
9.	Jože Vaupotič (VGP Drava) in Bojan Držaj (db Transport) 690.
Pari 7. kroga (torek, 31. 3., ob 19. uri): Talum - Projektis, MO Ptuj - Ra-dio-Tednik Ptuj, DaMoSS - Projekta ing., PSS - Garant zavarovanje.
Skupina B
Skupina A
Rezultati 6. kroga: Talum - MO Ptuj 5:3, Projekta ing - PSS 8:0, Projektis - Radio-Tednik Ptuj 7:1, Garant zavarovanje - DaMoSS 5.3.
1.	PROJEKTIS
2.	TALUM
3.	MESTNA OBČINA PTUJ
4.	RADIO-TEDNIK PTUJ
5.	DAMOSS
6.	GARANT ZAVAROVANJE
7.	PSS
8.	PROJEKTA ING.
34	167,7
34	162,7
28	155,4
27	156,2
25	162,2
19	142,4
13	147,7
12	138,3
Rezultati 6. kroga: Bowling center Ptuj - Tames 6:2, Avtoprevozništvo Novak - MP Ptuj 8:0, Boxmark - VGP Drava 5:3, db Transport - Ilkos 4:4.
1.	AVTOPREVOZNIŠTVO NOVAK	39	175,2
2.	TAMES	31 161,7
3.	BOWLING CENTER PTUJ	29	158,5
4.	VGP DRAVA	27	165,7
5.	DB TRANSPORT	22	159,8
6.	BOXMARK	20 142,6
7.	ILKOS	13	142,2
8.	MP PTUJ	11 139,5
Pari 7. kroga (ponedeljek, 30.
3., ob 19. uri): VGP Drava - Tames, Boxmark - Bowling center Ptuj, db Transport - MP Ptuj, Avtoprevozništvo Novak - Ilkos candles.
Najboljši posamezniki letošnje lige: 1. Dušan Kostanjevec (Avto. Novak) 194,2, 2. Sebastijan Kotnik (Projektis) 188,3, 3. Bojan Klarič (Avto. Novak) 183, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 182,2, 5. Marko Drobnič (Talum) 182, 6. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 181,7, 7. Romana Čuček (Avto. Novak) 178,1, 8. Gregor Kmetec (BC Ptuj) 173, 9. Tadej Vre-že (MO Ptuj) 169,9, 10. Jani Kramar (DaMoSS) 169,2.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Posamični dvoboji:	
1. Pompe Ernst : Simonič Boštjan	561:576
2. Steinbrückner Andreas : Raušl Majda	554:574
3. Wankmüller Rene : Simonič Simon	558:559
4. Weingand Marion : Bedrač Franc	563:541
5. Klöckl Heribert : Potočnik Matija	552:554
6. Daniel Kleinschuster : Gönc Simeon	559:548
7. Strahalm Christine: Pšajd Ludvik	550:559
8. Krasser Horst : Pešakovič Uroš	545:533
9. Pfeffer Martin : Golc Stanislav	528:534
10. Krasser Margit : Veršič Rok	556:531
Skupni rezultat:	
Steiermark - Podravje 4:6	
Skupni seštevek treh dvobojev 1:2 za Podravje	
Foto: Simeon Gonc
Za ekipo Podravja je z drugo zmago in vodstvom v skupnem seštevku z 2:1 veliki prehodni pokal prevzela Ptujčanka Majda Raušl.
Weingand in Franc Bedrač, še tretjo zmago pa je vknjižila Avstrijka, ki je dosegla tudi najboljši rezultat domače ekipe.
Četrto in peto točko sta si za naše strelce s 554 in 559 krogi priborila Matija Potočnik in Ludvik Pšajd, za dokončno
slavje slovenske ekipe pa je poskrbel Stanislav Golc, ki je s 534 krogi premagal svojega konkurenta. Z mednarodnim regijskim dvobojem je bila opravljena tudi slavnostna otvoritev novega zračnega strelišča v Fehringu, veliki pre-
hodni pokal za zmago pa še naprej, do novembra 2009, ostaja v slovenskih vitrinah, ko bodo slovenski strelci imeli priložnost, da si s tretjo zaporedno zmago prehodni pokal pristre-ljajo v trajno last.
Simeon Gonc
Ekipa Bowling center Ptuj se je z zmago proti Tamesu utrdila na 3. mestu skupine B.
Fotoreportaža
Ptujski gimnazijci na rokometni turneji po Nemčiji
Ptujski gimnazijci so od 9. do 13. marca izvedli projekt Rokometna turneja po Nemčiji. Projekt je organiziral zunanji sodelavec gimnazije Ptuj dr. Geralt Hühner v sodelovanju s prof. Tomažem Zemljičem. Rokometaši ptujske gimnazije so v Nemčiji odigrali tri tekme s svojimi vrstniki iz Pulheima, Gummersbacha in Reinbacha. Rezultat tekem ni bil v ospredju, saj so bile tekme v prijateljskem duhu, kar pa ne pomeni, da ni bilo prisotne borbenosti in tekmovalnega duha. V Gum-mersbachu smo bili tudi gostje četrtfinala rokometnega pokala Nemčije, med domačim Gummersbachom in Nordhor-nom. Tu so naši dijaki imeli možnost v živo spremljati zvezde, ki v svetovnem rokometu nekaj pomenijo.
Projekt pa ni bil namenjen samo športu, ampak tudi spoznavanju kulturnih znamenitosti Bethownovega rojstnega mesta Bonna in milijonskega
Foto: Gerald Hühner
Po tekmi z vrstniki Reinbacha
Kolna. Dijaki so se preizkusili tudi v prevajanju.
Tako smo se v domovino vrnili polni novih spoznanj
in prijetnih vtisov. Na koncu gre zahvala vsem staršem, ki so projekt podprli, sponzorjem in Mestni Občini Ptuj, ki
je prispevala darila, s katerimi smo dostojno predstavili naše mesto.
Prof. Tomaž Zemljič
Foto: Gerald Hühner
Ptujski gimnazijci na stadionu nemškega prvoligaša 1. FC Köln Ptujski gimnazijci pred kölnsko katedralo
Foto: Gerald Hühner
Kasaštvo • KK Ljutomer
Slavič ostaja predsednik, letos osem dirk
Tudi lanska kasaška sezona je bila v znamenju ljutomerskega kluba. Ljutomerčani so bili v slovenskem merilu v skupnih nastopih na tekmovalnih stezah znova najboljši, pripadel pa jim je tudi najbolj laskav naslov, saj je 4-letni žrebec Dawson MS z voznikom Markom Slavičem dobil slovenski kasaški derbi.
Zato je tudi ocena članov KK Ljutomer na nedavnem občnem zboru kluba o uresničitvi zastavljenih ciljev v pretekli sezoni več kot zadovoljiva. Na opravljenih volitvah je bil predsedniški mandat podaljšan Janku Slaviču, upravni odbor pa bodo sestavljali: Branko Kristl, Branko Slana, Slavko Petovar,
Marko Slavič, Rene Hanžeko-vič in Jernej Slavič. V koledarju prireditev je na ljutomerskem hipodromu zapisanih osem dirk, z otvoritvijo sezone na velikonočni ponedeljek, 13. aprila. Preostali tekmovalni dnevi v Ljutomeru pa so še 26. april, 24. maj, 27. junij (spominski dirki Janka Makoterja in Mirka Hanžekoviča), 9. avgust, 30. avgust (državno prvenstvo triletnih kasačev), 13. september (finale dirke Generala Maistra) in 11. oktober (državno prvenstvo dvoletnih kasačev in finale dirke ljutomerskega kasača).
NŠ
Foto: NS
Janko Slavič, predsednik KK Ljutomer
Slovenija • S srečanja Združenja turističnih kmetij
O zaposlitvah kmetov in neumnem pravilniku
Člani Združenja turističnih kmetij Slovenije so v začetku tedna na skupnem srečanju v hotelu Primus odprli kar nekaj zanimivih in perečih zadev, ki se dotikajo obstoja turističnih kmetij. Med njimi so posebej izpostavili težave pri zaposlovanju na kmetijah, vprašanje reševanja odpadnih vod v prihodnosti ter novemu pravilniku za kategorizacijo, ki bo moral doživeti popravke.
Kot je povedala Nataša Belopavlo-vič, je kar nekaj kmetov naletelo na težave in nerazumevanje pri zaposlovanju bodisi domačih članov bodisi drugih delavcev na turističnih kmetijah: »Številni člani turističnih kmetij so opozorili naše združenje na to, da ob registraciji ne morejo zaposliti družinskega člana na svoji kmetiji. Vendar, kot se je ugotovilo, ni napaka v zakonodaji, slednja namreč že nekaj časa dopušča različne oblike zaposlitev, tako za določen kot za nedoločen čas ali pogodbo za sezonsko delo, pač pa je očitno prišlo do kratkega stika pri zavodih, ki opravljajo registracije zaposlenih, zlasti gre tu za ZZZs in ZPIZ. Gre torej za težavo, ki se je pojavila v praksi, zlasti je bilo problematično, kako zaposlenim zagotoviti tudi plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Očitno je, da zavodi oz. tam zaposleni premalo poznajo novosti v zakonu in tako se pojavljajo težave še tam, kjer ne
Predsednica Združenja turističnih kmetij Slovenije Vilma Topolšek je opozorila na težave kmetov pri zaposlovanju na kmetijah.
bi bilo potrebno. Tako smo sklenili na tokratnem srečanju, da naj se organizira skupen sestanek predstavnikov ministrstev ter predstavnikov ZZZS in ZPIZ, kjer naj se dajo vsem izvajalcem enaka in jasna navodila. Na zakonodajnem nivoju torej ni težav, na operativnem pa so, kar je pač posledica nepoznavanja.« Na srečanju je bilo slišati konkreten primer kmeta, ki ni mogel redno
Ena izmed vzorno urejenih turističnih kmetij na haloškem je kmetija Korpičevih (na sliki); po novem pravilniku za kategorizacijo bi morala imeti sefe v vsaki sobi za goste, pa plastične kapice pri kabini za tuširanje ... Zaradi takšnih neumnosti je že v pripravi popravek tega pravilnika.
Eno zanimivejših vprašanj je na srečanju postavil kmet iz Vipave Jordan Cigoj, sicer prav tako lastnik turistične kmetije: "Nihče se ne ukvarja s propadlimi kmetijami in kmeti oziroma člani družine, ki so ostali brez prihodkov. Lahko gre zgolj za splet nesrečnih okoliščin, še kakšna večja bolezen v hlevu, in kmetija propade. Kam naj potem gredo člani te družine? Saj ne morejo niti na zavod za zaposlovanje, pa čeprav so lahko prej leta in leta pridno delali. Mislim, da bi morali začeti reševati tudi takšne težave!"
zaposliti svoje hčere na domači turistični kmetiji, s tem pa ji seveda ni mogel zagotoviti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, lahko pa ji je tekla delovna doba kot članu kmečkega gospodarstva. »V zakonu o delovnih razmerjih in tudi v zakonih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju takih zadržkov sploh ni,« je Belopavlovičevo dopolnila Vilma Topolšek, predsednica Zdru-
Gornja Radgona • Pri gostinki Majdi Šmid
V gostinstvu polnih 45 let
Gostinski poklic ji je pisan na kožo. Opravlja ga z znanjem, sposobnostjo in posebno spo-štljivostjo. V njem je že polnih 45 let.
Majda Šmid je poklicno pot začela in končala v Zdravilišču Radenska in po 25 letih nadaljevala kot obrtnica, danes samostojna podjetnica, nosilka gostinske dejavnosti znane in priznane restavracije »M« v Gornji Radgoni. Njeno prvo delovno mesto je bilo v radgonskem hotelu Grozd. Najprej kot šef strežbe, potem osem let v vlogi direktorice. Leta 1988 se je zapisala zasebnemu gostinstvu, štiri leta je delovala kot najemnica poslovnih prostorov v Čre-šnjevcih, leta 1992 pa je odprla sodobno restavracijo ob glavni cesti Murska Sobota-Maribor, na Partizanski cesti v
Gornji Radgoni.
Njena poslovna uspešnost se nazorno izkazuje v pridobitvi številnih priznanj. Med najpomembnejše prav gotovo sodi lanskoletno, ki ji je bilo podeljeno v Portorožu. Dobila ga je za kakovost gostinske ponudbe in za jubilejno, 20-letno obrtno delovanje. Dobitnica zlate plakete Majda Šmid je bila med enajstimi elitnimi izbranci edina z območja Prlekije in Prekmurja. Ob koncu minulega leta ji je pripadlo posebno priznanje za uspešen nastop na 50. svetovnem kongresu FIJET, ki se je odvijal na ljubljanskem gradu. Sicer
Majda Šmid v restavraciji »M«
pa se vseskozi udeležuje raznovrstnih tekmovanj in gostinsko-turističnih zborov doma in v tujini. Je stalna udeleženka razstave kulinarike v sosednji Avstriji, pred nekaj leti pa je v okviru Ministrstva za drobno gospodarstvo in turizem sodelovala na predstavitvi slovenskega turizma v Budimpešti.
V restavraciji »M« Majde Šmid je zaposlenih devet delavcev - pet v kuhinji in štirje v strežbi. Zmogljivost lokala je za 200 gostov - 150 jih sprejme v zaprtem prostoru in 50 na terasi. Restavracija slovi po domačih jedeh s prilagoditvijo na letne čase in ekološkim pridihom. V ospredju so ribje in divjačinske specialitete.
Majda Šmid je skozi dolgoletno zasebno gostinsko dejavnost skrbela tudi za mladi rod in omogočila opravljanje obvezne šolske prakse domala petdesetim učencem gostinskih izobraževalnih ustanov. Še zmeraj vitalna Majda počasi razmišlja tudi o dokončni opustitvi dejavnosti, o nasledstvu pa nima skrbi. Dolgoletno gostinsko tradicijo bo nadaljeval sin Danijel, ki sicer že vrsto let uspešno deluje v strežbi. O neuničljivi želji po dodatnem podjetniškem ustvarjanju Majde Šmid govori podatek, da je v začetku letošnjega leta v sklopu gostinskega obrata na novo preuredila in odprla modni salon frizerskih uslug in storitev za nego telesa. S tem je odprla možnost dodatnega zaposlovanja, ki sta ga s pridom izkoristili dve delavki, uvaja pa se že tretja kot učenka v obvezni šolski praksi.
Niko Šoštarič
ženja. Sicer se na kmetiji lahko člani in drugi zaposlijo na več načinov, tako s klasično pogodbo o delu kot z različnimi oblikami civilnih pogodb, kot je npr. institut »malo delo«, do 20 ur na teden.
Kmetje si bodo morali kanalizacijo urediti in plačati sami
Druga pomembna in ne ravno prijetna zadeva, ki kmetije še čaka, pa bo reševanje odpadnih voda, po domače ureditev kanalizacije na kmetijah. Večja strnjena naselja, ki danes gradijo kanalizacijske mreže, si te naložbe financirajo tako iz evropskih kot državnih sredstev, medtem ko bodo razpršene kmetije morale to breme, kot vse kaže, reševati kar same. Po splošni oceni naj bi bilo vseh gospodinjstev v Sloveniji, ki bodo sama nosila breme urejevanja čistilnih naprav, kar 50 odstotkov. Kmetje (in sploh prebivalci občin z značilno razpršeno poseli-tvijo)se tako lahko spet upravičeno počutijo zapostavljene in drugora-
zredne državljane, saj gradnjo sistemov v strnjenih naseljih zdaj plačujejo tudi sami, preko plačila taks za porabo vode. Gabrijela Salobir Vilar je potrdila, da je gradnja majhnih čistilnih naprav izjemno velik strošek za eno samo kmetijo, nekoliko cenejša varianta pa naj bi bila ureditev t. i. lagun, ki bi prav tako omogočale prečiščevanje vode. Prav tako se bodo v Združenju zavzeli za to, da se odbije plačilo takse na kmetijah vsaj za tisti del vode, ki ga živina popije, kar morajo sedaj kmetje tudi plačevati in kar jim lahko zelo poveča ta strošek.
So na turističnih kmetijah res nujne plastične kape in sefi?!
Tretja problematična zadeva, na katero so opozorili na tokratnem srečanju člani Združenja turističnih kmetij, pa je novi pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih kapacitet. Ta je po njihovem mnenju popolnoma neživljenjski, saj naj bi bili kriteriji za pridobitev višje kategorije neumni, kot recimo obvezna pregrinjala na posteljah, obvezni sefi v sobah, pa obvezne plastične kape v kopalnicah ipd. Turistična kmetija, ki enega samega tovrstnega kriterija glede opreme ne izpolnjuje, izpade iz kategorizacije. »Menimo, da je za ocenitev kmetije veliko bolj pomembna urejenost okolja, kjer se nahaja, hrana in pijača, ki jo ponuja, ipd. Zato pozivamo vse lastnike turističnih kmetij, naj se ne kategorizirajo, saj se pričakuje sprememba tega popolnoma neživljenjskega pravilnika, ki naj bi se zgodila že poleti letos,« je pojasnila Milena Kulovec z zbornice. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, kdo bo lahko ocenjeval turistične kmetije; v združenju se zavzemajo za posebno usposabljanje članov ocenjevalne komisije, ki bodo poleg potrebnega turističnega znanja morali vedeti še kaj o specifikah ponudb na turističnih kmetijah.
SM
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Finalni izbor para za starorimsko poroko
27.3. ob 20. uri Vstopnine ni!
Večer s plesno glasbo
Duo Baaron 28.3. ob 20. uri
Tadej Toš, Zapufan pika sn
29.3. ob 19. uri ZADNJA PREDSTAVA!!!
Primusove vinske zgodbe
Slovesni zaključek z vrhunsko kulinariko in izborom najboljših vin sezone 3.4. ob 20. uri Obvezna rezervacija
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
GEMINA
K - L* U • B
iti
GEMINA
K-L- U-B
GEMINA
K■L* U ■ B
GEMINA
K-L- U-B
Foto: SM
Foto: SM
Foto: NS
Kuharski nasveti
Regrat in motovilec
Letošnja zima je nasu-la obilo snega, vlage prav tako, sedaj pa je pravi čas za nabiranje regrata. Mladi regrat je še posebej cenjen, čeprav zahteva veliko časa za nabiranje. Večina vrtnarjev ima regrat za plevel, vendar danes regrat tudi gojijo, pri nas pa ga nabiramo še vedno divje rastočega. Pri nabiranju regrata izbiramo le mlade nežne poganjke, pred cvetenjem, ki so še posebej okusni. Nabiramo celo rastlino, tako da odre-žemo tesno nad korenino pod listno rozeto, da ostanejo listi v šopu.
Regrat uspeva v naravi skoraj povsod po svetu, v Nemčiji in Franciji ga tudi pridelujejo. Mladi listi regrata vsebujejo veliko vitaminov A, B, C in D. Regrat sodi med zelenjavo, ki organizem tudi čisti. Listi regrata so sočni ter rahlo grenki. Grenkobo regrat pridobiva tudi s starostjo, z različnimi dodatki, kot so krompir, kisla smetana, slanina in zaseka, to grenkobo zakrijemo.
Listi starejšega regrata so pogosto trdi in manj primerni za pripravo solat iz regrata. Po nabiranju ga večkrat temeljito operemo in nato narežemo na 2 do 3 centimetre dolge trakove, le tako bodo regrat z veseljem jedli tudi otroci ter starejši ljudje. Najpogosteje si regrat pripravimo kot okusno solato. Regrat postane nekoliko mehkejši in tudi upade, če mu dodamo vroč kuhan krompir ali mu dodamo pogreto kislo smetano
Tačke in repki
Prekomerno izpadanje dlake
V današnjem prispevku bom odgovoril lastnikom muc in kužkov, ki so nam pisali in jih skrbi povečano in moteče odpadanje dlake pri njihovih kosmatinčkih v tem letnem času.
Kvaliteta dlake in hkrati tudi zdravstveno stanje kože, ki je največji organ pri živalih, je odvisna od raznovrstnih faktorjev, ki bolj ali manj vplivajo na stanje, videz in kvaliteto kosmatega kožuščka pri naših malih ljubljenčkih. Normalna dlaka pri malih živalih, kar velja tako za kužke in muce, je svetleča, lesketajoča in ne odpada v tej meri, da bi to bilo mote-
V vrtu
in prav tako kuhan krompir, včasih pa so regrat najpogosteje poparili s prepraženimi ocvirki in zaseko. Zraven krompirja, zaseke in kisle smetane se regrat lepo poda z okusom fižola in tudi prezrtih stročnic, kot so soja, čičerika in bob.
Regrat lahko pripravimo tudi tako, da ga prelijemo z vročimi kockami slanine, da se prav tako nekoliko usede. Surove regratove liste pa lahko dodamo tudi drugim vrstam surove solate. Poparjeni regrat s prepraženo zaseko, slanino ali kislo smetano pa lahko uporabimo tudi kot okusen nadev za kanelone, oziroma ko pečene palačinke v sredini napolnimo s poparjenim regratom, zavijemo v obliki sarme, povaljamo v moki nato raztepenih jajcih in na koncu v drobtinah ter v vroči maščobi na hitro ocvre-mo. Če regratu dodamo vročo kislo smetano, krompir ali za-seko, pa lahko iz njega pripravimo tudi regratovo zloženko, oziroma pripravimo testo za rezance, ga skuhamo v večjih testenih krpah, lahko uporabimo tudi testo za lazanje. Testo damo v rahlo pomaščen pekač, naj damo manjšo količino nadeva in postopek nekajkrat ponovimo. Zadnja plast naj bo
testo, čez katerega prelijemo mešanico kisle smetane in jajc. Po želji lahko še na vsako plast regratovega nadeva naribamo poljuben poltrdi sir in prelijemo narahlo z mešanico kisle smetane in rumenjakov.
Pogosto skupaj z regratom mešamo tudi motovilec, kar pa ni slučajno, saj so ga v Franciji skoraj obvezno jedli skupaj z regratom v času posta. Regratu v Franciji pravijo tudi duhovnikova solata. Preden so vzgojili glavnato solato, je bil motovilec poglavitna zimska solata. Ponaša se z lepimi nežnimi listi, ki prenesejo tudi oster mraz, in je cenjen kot hranljiva solata, ki po okusu spominja na okus orehov. Zato ga v Angliji pogosto pred serviranjem potresejo z grobo sesekljanimi orehi.
Motovilec pri solatah velja za delikateso. Najboljše je, da ga pripravimo samostojnega z osnovnim solatnim prelivom. Če mu dodamo krompir, je ravno nasprotno kot pri regratu, motovilcu dodamo zmeraj hladen in na tanke lističe narezan krompir. Zaradi nežnih listov ga pogosto uporabljamo tudi za dekoracijo hladnih začetnih jedi ali drugih solat.
Iz motovilca lahko pripravimo različne solate, posebej cenjena je solata z rakci in pra-ženimi mandlji. Repke kozic ali rakce skuhamo v slani vodi, ki ji dodamo še krhelj limone, lovorov list in nekaj zrnc celega
Foto: arhiv
popra. Kuhane odcedimo in ohladimo. Posebej na suho pre-pražimo grobo sesekljane man-dlje, lahko pa uporabimo tudi mandlje, ki so narezani na lističe ali na rezance. Mandlje pražimo med nenehnim mešanjem le toliko, da rahlo porjavijo. Motovilec očistimo, operemo in pripravimo z olivnim oljem ter ga enakomerno porazdelimo po servirnem krožniku. Ohlajene rakce po potrebi rahlo solimo, jim dodamo žlico kisle smetane in nekaj kapljic limoninega soka ali solatnega kisa. Tako pripravljene damo na pripravljen motovilec. Čez rakce in motovilec potresemo prepražene mandlje.
Motovilec so včasih pogosto ponudili z rdečo peso ali ste-belno zeleno. Po okusu se mo-tovilec lepo poda k pečenki in kuhani šunki. Motovilec je primerne tudi za kuhanje tako kot špinača, vendar po kuhanju ali dušenju nima tako finega okusa, zato ga danes skoraj zmeraj uživamo presnega. Vsebuje veliko provitamina A in vitamina C in folne kisline in je odlično zimsko in zgodnjespomladan-sko krepčilo. Še posebej se ga razveselimo, če ni na voljo druge zelenjave. Pogosto ga začinimo z omako vinegrete ali osnovnemu solatnemu prelivu dodamo sesekljano trdo kuhano jajce.
Vlado Pignar
če. Vsako povečano odpadanje dlake, kar pomeni, da najdemo šope dlak po stanovanju in vse kosmato na mestih, kjer se žival najpogosteje nahaja, pomeni, da nekaj ni v redu. Res je, da je izguba dlake intenzivnejša na prehodu zime v pomlad in na prehodu poletja v jesen. To je naravni ciklus in v tem času je treba živali pogosteje česati in negovati, tudi okopati, saj tako pospešimo regeneracijo oziroma obnovitev dlake. Veterinarji priporočamo, da žival v tem času podpremo tudi s kvalitetnimi vitaminskimi preparati v obliki tabletk, kapsul, past. Preparati morajo vsebo-
Foto: Emil Senear
vati veliko vitaminov B-sku-pine, predvsem biotina, zelo priporočljive so tudi Omega 3 maščobne kisline. Svetujem, da se o kombinaciji raznih preparatov in njihovi uporabi pogovorite z veterinarjem oziroma jih nabavljate v specializiranih prodajalnah, kjer dobite tudi strokovni nasvet. Sedaj so na voljo tudi pri nas posebni glavniki za odstranjevanje odmrle dlake, eden takih je ameriški Furminator, s katerim lahko enostavno odstranimo neverjetne količine odmrle dlake in tako bistveno zmanjšamo njeno nezaželeno odpadanje. Če se kljub omenjenim ukrepom izpadanje dlake ne ustavi, je potreben obisk pri veterinarju, saj je lahko vzrok tudi bolezensko stanje živali. Vsekakor pa je potreben obisk pri veterinarju, če je izpadanje dlake povezano s slabim počutjem živali, ne-ješčnostjo, močnim srbežem kože in posledično praskanjem živali, s pojavom prhljaja po koži, mest brez dlake in pokritih s krasticami oziroma kakršnikoli drugi obliki sprememb na sami koži. Tu bi posebej poudaril izpadanje dlake pri mladih mucih, še posebej, če nastajajo okrogla mesta brez dlake po koži. To je lahko tudi
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
kožna plesen oziroma mikro-sporija, s katero se lahko okužimo tudi ljudje. Skrbeti moramo tudi za kvalitetno preventivo proti bolham, saj lahko le-te s povzročitvijo alergične reakcije izzovejo močno izpadanje dlake.
Zdrava koža in lepa dlaka je pri živalih izraz stanja organizma, njegovega ravnovesja, kvalitetne prehrane in še vrste dejavnikov, ki vplivajo na biološko ravnovesje v organizmu. Če dlaka samo odpada in niso prisotni bolezenski simptomi, ni potrebe, da smo zaskrbljeni in ravnamo, kot sem napisal v začetku prispevka. Pri sovpadanju bolezenskih znakov in izpadanja dlake pa je obisk pri veterinarju nujen, saj se marsikatera huda, vendar pravočasno odkrita in zato ozdravljiva bolezen začne prav z izpadanjem dlake. Že preventivni pregled krvi v takem primeru pove marsikaj in zdravljenje se lahko pravočasno začne. Vedeti moramo, da nam naši mali ljubljenčki vedno zamolčijo začetek bolezni, saj ne znajo govoriti in za to je toliko pomembneje, da jih znamo opazovati in pravočasno ukrepati. Emil Senčar, dr. vet. med.
Pomlad na vrtu
P^SH Vreme v mesecu sušcu je bilo ob vstopu pomladi za vrtno naravo in začetna vrtna opravila ugodno. Hladni spomladanski vetrovi so ovirali tople sončne žarke, da bi vrtno naravo prezgodaj ogreli in vzpodbudili k brstenju ter ozelenitvi. S ključem od korenin, ki ga je že pred poldrugim mesecem prinesel Valentin, je šele danes Rupert odklenil vrata v zemljo, ko se je med tem že toliko otoplila, da je po pridnih vrtnarjevih pripravah pripravljena za setev in sajenje ter ka-litev in rast.
V SADNEM VRTU je najprimernejši čas za pomladansko sajenje sadik sadnega drevja in grmovnic jagodičevja. Pri zgodnjem sajenju smo morali biti pozorni, da zemlja ni bila zmrzla ter da je dovolj odcejena in primerna za obdelavo, pri poznem sajenju pa smo pozorni, da sadimo sadike, ki so v stanju zimskega mirovanja, da še niso vzbrstele, da jim pred sajenjem dobro namočimo korenine, ob sajenju pa sadilno mesto dobro zalijemo.
Sadno sadiko sadimo za dolgo vrsto let, zato izberemo in posadimo le najkakovostnejšo. Sadna sadika mora biti dobro raščena, zdrava, sveža z nepoškodovanimi koreninami ter nadzemnim delom ter opremljena z etiketo, iz katere je razvidna sadna vrsta, sorta, podlaga, navedba zdravstvenega dovoljenja ter pridelovalca. Sadna podlaga, na katero je cepljena žlahtna sorta, je pri izboru sadik najpomembnejša informacija. Od vrste podlage je odvisno, na kakšni legi in vrsti zemlje bo drevo najbolje uspevalo, kako mu bomo dali vzgojno obliko, kolikšna naj bo razdalja sajenja do drugih rastlin, način obdelave ter razsežnost drevesne krošnje. Drevesa, cepljena in vzgojena na podlagi semenjaka, zrastejo v veliko krošnjo, pozneje prično roditi, uspevajo v manj zahtevnih legah in zemlji ter doživijo večjo starost. Cepljena na vegetativne podlage pa so šibke rasti z malimi koreninami, kar zahteva redno obdelavo zemlje, gnojenje, pri večjem delu sadnih vrst pa tudi oporo. Drevesa na šibkih podlagah prej rodijo, pri intenizivni vzgoji in negi dajejo kakovostnejši pridelek sadja, njihova življenjska doba pa je krajša.
• ■■■VvSpi
Pred brstenjem opravimo predpomladansko škropljenje sadnega drevja z žvepleno apneno brozgo, ogriolom ali drugimi pripravki na osnovi belega olja. Pripravki, ki so v prodaji, so manj strupeni, prijaznejši do narave, uporabljamo pa jih le toliko, kolikor ocenjujejo, da je zimskega zalega škodljivcev tolikšna, ki bi ogrožala razvoj drevesa ter njen kakovosten pridelek. Drevesne vrste, ki so jih v preteklih letih uničevale listne uši, pa po letošnji prezimitvi ponovno okužujejo, škropimo z novimi pripravki bio plantela prima, izdelani na organski osnovi ogrščičnega olja.
V	OKRASNEM VRTU pred brstenjem zaključimo zimsko rez okrasnih grmovnic in dreves. Odrežemo jim odmrle, pomlajene in suhe veje, vzgojno rez pa opravimo poleti in v jeseni cvetočim že sedaj, spomladi cvetočim pa takoj po cvetenju. V preteklem letu posajenim drevninam, ki v prvih letih pa sajenju potrebujejo oporo, pregledamo vezivo če se morda ni zarastlo v lubje, kar popravimo.
Sadimo grmovnice, sadike okrasnih dreves, žive meje ter vrtnice, dokler niso vzbrstele. Pred sajenjem, podobno kot sadnim sadikam, skrajšamo korenine do zdravega dela, nekaj ur pred sajenjem korenine namočimo, ob sajenju pa jim s teptanjem zemljo stisnemo in obilno zalijemo.
Po očiščeni, pograbljani ter prezračeni vrtni trati potrese-mo kamninsko moko, ki zemljo v travni ruši rahlja, zrači ter preprečuje zakisanje, trato pa pognojimo z gnojilom za vrtne trate. Po prvem toplem pomladanskem dežju bodo vrtne trate ozelenele. Čim prej jim opravimo prvo košnjo. S pravočasno zgodnjo košnjo uravnamo višino rezi vseh vrst trav, da bodo odslej enakomerno odraščale, dosežemo večje obraščanje in zgostitev travne ruše ter oviramo rast širokolistnih plevelov.
V	ZELENJAVNEM VRTU so gredice pripravljene za setve in posaditve zelenjave. Pri posevku boba, graha, špinače, čebule, doslej še niso vznikli, ker je bila zemlja prehladna. S setvijo korenčka, peteršilja, redkvice, solate berivke ter zgodnjega krompirčka še nekaj dni počakamo, da se zrahljana zemlja se-sede in dovolj segreje, posevke pa je priporočljivo prekriti.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 27. marca - % aprila
27-petek	28-sobota *	29-nedelja	30-ponedeljek
31-torek	1 - sreda «P	2-četrtek	
■s-.'.Á'ov
Recesija ali depresija? (III. del)
Če ukrepov ne
J^^j bi bilo, verjetno
',* ' sploh ne bi bilo več možno ukrepati. Da bi ukrepi dejansko zalegli in stanje vrnili v »predrecesijsko« in zmanjšali brezposelnost, pa mora naš proračun na noge spraviti celotno evropsko gospodarstvo oz. vse trge, kamor naša ekonomija izvaža. Še najboljše bi bilo, da vlada z ukrepi reši celotni svetovni trg nepremičnin in kreditov. Misija nemogoče. Vse skupaj me spominja na izjave o inflaciji, ki je Slovenijo močno udarila po glavi, zanjo pa je bil kriv ljubljanski župan Jan-kovič, saj je menda podražil vodo v Ljubljani. Danes lahko rečemo, še sreča da jo je, če bi jo pocenil, bi nas na vrhu konjunkture poslal naravnost v recesijo in deflacijo še pred ostalimi. Kot kaže, bo politiki kmalu zmanjkalo možnosti za ukrepe, saj bodo do poletja postrelili tudi vse kozle.
Trgi bivše Jugoslavije so se enako kot države vzhodne Evrope znašli v izredno kritičnih časih, saj se soočajo z nelikvidnostjo. Da bodo izredno težko dobili denar iz tujine, saj nimajo dobrih kreditnih bonitet, situacijo samo še poslabšuje. Kljub temu da se je celotna regija na nek način stabilizirala (Se še spomnite odcepitve Kosova, ki te dni praznuje prvo obletnico in istočasno prosi za denar iz tujine?) ter vseh s tem povezanih nemirov in govoric o tem, da se bo zaradi tega srbski del Bosne odcepil in pridružil Srbiji itd., pa se špekulacija o zaustavitvi padca teh trgov tokrat še ni splačala. Za popoln preplah je poskrbel še hrvaški premier Sanader, ko je praktično napovedal »zaplembo« premoženja drugega pokojninskega stebra, s čimer je skoraj sesul hrvaško borzo. Kaj kmalu je postalo jasno, da to ni bila dobra poteza. Prebivalci so imeli prav, ko so to potezo razumeli kot krajo ljudstva. Pred nekaj dnevi pa se je sprožil še nov val panike, saj so prebivalci ugotovili, da je stanje resno in začeli množično prodajati svoje prihranke v kunah in jih menjati v evre. Če bodo varčevalci denar pobirali iz bank, se bo neizogibno sesul tudi hrvaški bančni sistem. So pa tudi prej omenjene avstrijske banke precej razširjene na področju celotne bivše Jugoslavije.
Stanje po svetu in tudi pri nas se, žal, še naprej slabša in kot kaže, bo tako ostalo še nekaj časa. Upajmo, da imamo v Sloveniji dovolj kozlov in da bomo to krizo uspešno prebrodili. Ljudem pa je predvsem potrebno razložiti, da predrecesijskega stanja ne bomo vzpostavili pred letom 2010, saj ga, kot kaže, ne bo uspelo vzpostaviti nobeni državi. Vse kar torej lahko storimo, je gašenje požara in, kot je na začetku krize lepo orisal ameriški ekonomist: »Ko gori hiša, se nihče ne sprašuje, koliko stane gasilska cev,« s čimer je želel poudariti predvsem to, da politika v ZDA stopi skupaj in rešuje problem brez metanja polen pod noge drugim. Upajmo, da bo to uspelo tudi našim politikom, čeprav o tem ni ne duha ne sluha.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Ločitev
Vprašanje: V ločitvenem postopku sem, nameravam se odseliti, zato me zanima, ali bom uspešno rešila stanovanjski problem in če bo to kmalu?
Odgovor: Čeprav ste včasih jezni, morate življenje dojemati kot prelep cvet in tako vam bo jasno. Vsak človek pride nekoč do določene pečine, ko mora zgraditi most n oditi naprej. Resica je, da so te preizkušnje lahko zelo težke in naporne -ampak tako se najde tudi upanje. Stari ljudje so bili prepričani, da se vsa modrost skriva v srcu in vsaka oblika negativnih čustev prinaša neko nejasnost in blokado. Celo svoje življenje se sleherni človek uči in mora izžarevati svojo ljubezen. Pomembno je, da najprej odpustite in pozabite tiste stvari, ki so bile v preteklosti slabe in vas bremenijo. Časa ne moremo ustaviti ali ga zavrteti nazaj. Ravno zaradi tega je toliko bolj nujen sedanji trenutek, kajti tako najdete v sebi energijo in voljo za prihodnost. Če boste razmišljali pozitivno, se bodo stvari korak za korakom uredile tako, da najdete svojo srečo in upanje. Odločno boste šli naprej in kmalu se bo pokazala možnost selitve (imeli boste prav prijetno stanovanje). V tem primeru je odprt rok števila štiri (tedni, meseci). Pri vsem tem ne smete spregledati smerokazov in opazovati, kaj vam življenje ponuja. Če boste prisluhnili svoji intuiciji, boste odkrili v sebi tisto, kar je nepoznano. Z ločitvijo se vaša sreča prav gotovo ne bo končala, ampak bo to priložnost za nekaj novega in drugačnega. Sreča ni nekaj abstraktnega, ampak nekaj, kar lahko pridobi vsak. Pomembno je, da se iz dneva v dan potrudite in da problemov, ki jih piše življenje, ne
pometate pod preprogo, ampak jih preprosto rešujete. Ne pozabite na to, da ste ljubljeno bitje in da morate vedno deliti ljubezen. Tako bodo dnevi, ki prihajajo, prijetni in polni notranje radosti in harmonije. Srečno!
Šifra: Aroma ljubezni
Vprašanje: Pred desetimi leti sem spoznala moškega, za katerega lahko rečem, da je ljubezen mojega življenja. Ali bova kdaj živela skupaj?
Odgovor: V osnovi ste zelo močna oseba, ki odkrito priznava določeno intenzivno energijo. Življenje vas je pripeljalo do nečesa novega in drugačnega. Pravzaprav je nujno, da postanete bolj sen-zitivni in da znate opazovati okolico in signale. Ni vedno dobro, morda je celo naivno, da greste preveč hitro naprej. Prepričan sem, da je omenjeni moški v vas pustil pečat in neizbrisno znanje - kar tudi sami odkrito priznate. Dobro je, da se na drugi strani zavedate, da je glava tista, ki vlada srcu in ne obratno. Med vama je tudi neka skrivnost in tako morate stvari spremeniti na bolje. Sami dobro veste, da skupaj živela ne bosta in da se s tem ni potrebno obremenjevati. Kajti žarki sreče bodo na vas sijali v pozitivnem smislu. V življenju vam želim mnogo radosti in
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
www.poravnava.si
080 13 14
NOVO, NOVO, NOVO PRVI V SLOVENIJI
BREZPLAČEN OBISK NAŠEGA PRAVNEGA SVETOVALCA TUDI NA VAŠEM DOMU PO VSEJ SLOVENIJI.
harmonije. Želim vam veliko ugodnih priložnosti!
Šifra: Ljubezen - sol in aroma življenja
Vprašanje: Kaj bo z mojim ljubezenskim življenjem?
Odgovor: Spoštovani, ali ne veste, da je življenje, kot prelep cvet vrtnice, mnogi vidijo samo trnje in mnogi prelep in dehteči cvet. Ravno ljubezen je lahko sveta in ni treba, da se ponižujete, kajti ni potrebno veliko in ste lahko srečni. Če pogledate pomladno naravo, brstenje listov, ki jih raznaša veter, marčevske žarke sonca, ki želijo vnesti optimizem, vam je lahko toplo pri srcu. Toda vi si želite več in ne opazite malenkosti. Prvo je, da ste lahko srečni, da živite in da se zjutraj zbudite. Vsak dan se zahvalite za to, da lahko hodite, da govorite in tako dalje. Kako malo je potrebno za srečo. Poleg vsega ste lepi in sposobni. Resnica je ta, da je prava lepota minljiva in da notranja ostane celo življenje. Kaj vas čaka? Tisto, kar si boste ustvarili sami, kajti pomemben je sedanji trenutek, in če bo ta lep, bo vse prijetno. Seveda pri tem ni mišljenja neka slepa vera, ampak realnost. Prepričan sem, da se vrata sreče niso zaprla in da je že čas, da se ne smilite sami sebi
Poravnava, d.o.o. odgovarja
Vprašanje
Pred mesecem dni sem bil udeležen v prometni nesreči. Neznano vozilo je nepravilno prehitevalo, zato sem zapeljal s ceste, da bi s tem preprečil čelno trčenje. Pri tem smo s sopotniki utrpeli telesne poškodbe. Voznik je s kraja prometne nesreče pobegnil. Ali smo s sopotniki upravičeni do odškodnine? Jure, Ptuj
Odgovor
Tako vi kot sopotniki ste vsekakor upravičeni do odškodnine za utrpele telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti in strah. Ker nimate podatkov o povzročitelju, se bo odškodnina uveljavljala iz Škodnega sklada, ki je ustanovljen v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja. Oglasite se v naši najbližji poslovalnici, kjer vam bomo z veseljem pomagali.
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov PORAVNAVA, Vodnikova ulica 2,2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor naših pravnikov, ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 080 13 14.
NAVA
Vodnikova 2
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
0801314
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
in ne iščete težav. Odločite se, kaj si želite, kje so vaše meje in se tega držite, kajti tako bo žarek ljubezni večen. Konec
dober, vse dobro!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Svetovanje za vas, za vse nas.
Osebnostna rast in motivacija
Pomlad je tu, čeravno danes ne sije sonček - pa je zagotovo tukaj - to vidimo po cvetočih cvetlicah na vrtovih in travnikih, po sprehajalcih ob Dravi. Vsak dan smo bližje toplemu vremenu - to zaznamo tudi, če pogledamo datum na koledarju.
Kot vsako pomlad, sem se tudi letos lotila čiščenja. Temeljitega!
V prejšnjem tednu sem oblekla komplet, ki sem ga nosila pred 10 leti. Sprva sem se počutila nelagodno, vendar je bilo kasneje v redu. Hodila sem po opravkih in reševala stvari, ki sem jih imela tisti dan v načrtu. Več časa je minilo, slabše sem se počutila. Pa saj jaz se znam dvigniti tudi, ko sem slabe volje - name to več ne vpliva, sem razmišljala. Tako je preteklo kar nekaj časa, na sebi, na ramenih pa sem čutila, kot da me nekaj vleče k tlom, kot da bi imela na ramenih breme - morda težak nahrbtnik. Kaj nosim s seboj, zakaj me tišči k tlom - sem razmišljala. Ko sem prišla domov, sem oblačila slekla in bila sem veliko lažja. Seveda, saj sem odložila breme preteklosti. Z oblačili, ki sem jih nosila pred leti, sem oblekla tudi stare, negativne energije, ki so bile prisotne pred leti. In so me tiščale k tlom. Čeprav sem sedaj
mnogo močnejša, pogumnejša, samozavestnejša, me je oblačilo spremenilo v hipu v nesamo-zavestno osebo. Kako močne so nevidne energije, ki jih vsak dan srečujemo, si jih nevede na-vlečemo nase? Zamislila sem se. Pa, saj se večkrat slabo počutim v določenih oblačilih, kot da me res še nekaj dodatno bremeni. Pa kaj mi je to potrebno? Se moram s tem še vedno tlačiti in boriti? Zvečer sem naredila čistko - v moji omari. Vse, kar je bilo starejše od treh let, sem zapakirala v vrečo in naslednji dan dala na karitas. V zadnjih 5 letih sem se že dvakrat selila in ob vsaki selitvi odstranila mnogo stvari, ki so bile neustrezne. Temeljito sem spremenila vse, kar sem do tedaj počela - odstranila vse, kar se je dalo. Na zavedni ravni delam vsak dan - da spreminjam sebe in s tem se je tudi v mojem življenju vse obrnilo na bolje. Vsak dan je lepši od prejšnjega, vsak dan se bolje počutim v svoji novi koži. Da, ko sem odstranila oblačila in
predmete, ki so me bremenili iz preteklosti, sem se počutila, kot da bi slekla staro kožo. Verjetno je zato levitev pri živalih, da odstranijo staro, neuporabno in zraste jim nova koža. Ko mi iz svojega življenja odstranimo stare zadeve, naredimo prostor, zrak, da lahko v naš prostor pridejo nove, sveže energije. Prav tako kot če v umazano vodo dolivamo svežo, voda ne bo nikoli čista ali pa čez mnogo, mnogo časa. Če pa izpraznimo vedro z umazano vodo, lahko nalijemo novo, čisto vodo.
Ravno tako je naše življenje -čeprav nam je včasih težko kaj odstraniti, odvreči - ker smo čustveno vezani, s tem, ko odstranimo staro, naredimo preobrat - in v naše življenje doteka nov veter - dovolimo, da se nam zgodijo boljše stvari, dopustimo sebi, da dobimo boljše stvari. To se zgodi tedaj, ko se lahko odpo-vemo staremu, ko odrežemo nevidne niti, s katerimi smo nekaj vezali nase. To je potrebno - kot vdih svežega zraka.
Naša osebnostna rast se tudi kaže v tem, kako lahko opuščamo tisto, česar ne potrebujemo. Pred leti nam je bilo vsega žal - mislili smo, da bomo vse to še potrebovali, se nam je zdelo škoda. Nismo pa se zavedali, da s tem, ko nekaj držimo pri sebi ne dajemo možnosti, da bi lahko kaj zamenjali. Pomladansko čiščenje naj obsega oblačila, omare, prostore, v katerih se zadržujemo. Počistimo vsak prahec, ki ga zaznamo, vse, kar vidimo, zdrgnimo in umijmo, ravno tako kot čistimo šipe -ravno tako čistimo tudi našo notranjost - našo dušo. Tudi njej dajmo možnost, da bo na novo zadihala, da se bo lahko pomladila in poletela.
Ko sem odvrgla stara oblačila, sem se lotila pričeske. Tudi ta mora zažareti v novem sijaju. Tudi lasje so me nevede ovirali, me pritiskali.
Ne vem več, kaj vse sem v zadnjih letih odvrgla, spremenila, počistila - z namenom postati nov človek, boljši na vseh področjih. To je bilo spoznavanje in odkrivanje tiste osebnosti, ki je bila skrita pod težkimi nahrbtniki ali goro prahu. Pa vendar, spet vsak dan spoznavam nove resnice o sebi, odkrivajo se mi nova obzorja, nove možnosti, novi potenciali.
Na podlagi vseh spoznanj in sprememb sem se zelo spremenila in ni mi več težko priznati kakšne stvari o sebi. Pred leti
sem se venomer grajala, o sebi nisem zmogla povedati nič pozitivnega, dobrega.
Morala sem ovreči mišljenje, za katerega sem mislila, da je pravilno, saj sem spoznala, da sem se motila. In to priznanje je bolelo. Dan na dan sem spoznavala, koliko jeze in strahu je bilo prisotno v mojem življenju. In sem to počasi odstranjevala - kot da bi rezala del mene. Zato je bolelo. Spoznala sem, da je bil to moj ego - ki pa je bil zelo močan in se je spet vračal, dan na dan. Pa spet v bolečinah doživetje tega, da nimam prav - da zmorem kaj boljšega kot to, kar mi narekuje sebični ego. Več stvari sem spoznala, bolj je bolelo. Po bolečini pa so prišla nova spoznanja in priznanja, ki so mi dala novi polet in čudovita doživetja.
Obstaja mnogo metod, po katerih napredujemo na področju svoje osebnostne rasti. in da najdemo pozitivno motivacijo, ki nas bo spremljala čez cel proces.
Kako priti do boljših rezultatov na vseh svojih področjih? Kako se opogumiti in postati celovita, samozavestna oseba?
Srečanja skupine za osebnostno rast in motivacijo se odvijajo vsak četrtek ob 18. uri na našem društvu. Vabljeni!
Milena De Viktory, društvo Feniks 051413 354
Glasbeni kotiček
Slo POP novice
Eden naših najpriljubljenejših glasbenikov, Marko Vozelj, je zadnje mesece največ časa posvetil ustvarjanju skladb v koncertni izvedbi ob pomoči izjemnih instrumentalistov njegove spremljevalne skupine, ki jo je poimenoval Band James Band. Fantje so dodobra vajeni odrov, saj prihajajo iz skupin naših najvidnejših izvajalcev in skupaj z Markom njegovim skladbam dajejo prav posebno energijo. Marca namreč Marko Vozelj začenja dolgo pričakovano pot na koncertne odre, kjer s skupino v živo predstavlja najnovejše uspešnice z albuma Moj svet. Po prvih koncertih z odličnim odzivom je marca Marka še posebej razveselil tudi viktor za glasbenega izvajalca. Po uspešni predstavitvi singla in videospota Zdaj moj svet in skladbe Moje srce je tvoje zdaj na male ekrane prihaja še en videospot, tokrat v režiji Igorja Zupeta.
•kifk
Zasedba The Stroj se je z nedavnim nastopom na Viktorjih, kjer se je prenovljena skupina predstavila skupaj z Dan D, ponovno vrnila na koncertne odre. Dan kasneje pa so s spektakularnim nastopom v oddaji NLP na nacionalni televiziji predstavili prvi singel Terminator. Po videnem in slišanem sodeč bomo o The Stroj v letošnjem letu še veliko slišali, uradna medijska predstavitev pa se bo zgodila s koncertnim dogodkom v Kinu Dvor 7. aprila. Ustanovitelj in vodja zasedbe Primož Oberžan je o vrnitvi skupine na glasbeno sceno povedal: »V dveh letih zatišja sem izdelal povsem nove instrumente, band pa je prenovil tudi glasbeni koncept. Dodali smo ženski vokal, ki predstavlja radikalno protiutež industrijski simfoniji in prinaša v zvok popolnoma novo senzibil-nost. V naši glasbi je sedaj moč slišati tudi predirljive zvoke Tesline tuljave, elektro obločne peči, sikanje kratkih stikov, frekvenčne generatorje ter zvoke zgodnjih, že skoraj pozabljenih elektronskih instrumentov, kot so teremin, trautonium, telharmonium in drugi. Temeljni koncept zasedbe, ki ga lahko opredelimo kot raziskovanje odnosa med človekom in strojem skozi formo popularne glasbe, ostaja nespremenjen, živi nastopi zasedbe pa prinašajo velike spremembe.«
Pripravila: MZ
& E Ti r DJ" 1 O -A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. GAL: ČAS BO NA MOJI STRANI 9. ČUKI: MAL NAPREJ PA MAL NAZAJ 8. LANGA, MANCA ŠPIK: ' ZAIGRAJ MUZIKANT 7. SAMUEL LUCAS: VSE BI ZATE DAL 6. ALYA, RUDI: ZADNJI DAN 5. VLADO KRESLIN, NEISHA: KAKOR ZVEZDI NA NEDU 4. MARKO VOZELJ: MOJE SRCE JE TVOJE 3. MAGNIFICO: TI SI MOJA LJUBEZEN 2. TABU: NAMESTO SRCA 1. JAN PLESTENJAK: SI OK?
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Skupina MI2 pripravlja novo plosco
Zasedba MI2 ob svojih glasbenih projektih vsakič opozori nase z zanimivimi akcijami in tudi tokrat je tako. Po nekajletni studijski pavzi pripravljajo pesmi za težko pričakovan novi album, ki bo izSel konec letoSnjega leta.
Kot napovednik za nov izdelek so se odločili izdati kar dve skladbi, ki se nahajata v prav posebni embalaži. Po dolgem času so med redkimi v Sloveniji, ki izdajajo singlco, torej malo ploščo, ki ima tako kot včasih dve strani in na vsaki po eno skladbo. Zavedajoč se, da so danes gramofoni kljub vsem svojim prednostim zelo redki, in ker bi se po pravo singl-co bilo potrebno odpraviti v trgovino, so jo izdali kar v elektronski verziji, v obliki aplikacije. Najdete jo na www.mi2.si/single.
Skladbi Moja mila in Por-noromantika imata kljub različnemu avtorstvu obe ljubezensko tematiko, vsaka pa jo obravnava na svoj način in
v svoji glasbeni preobleki. Z obema skladbama so fantje zadovoljni do te mere, da se preprosto niso mogli odločiti, katero bi najprej predstavili občinstvu in so tudi zato
lansirali kar obe hkrati. Sicer pa skladbi napovedujeta novi album in zvok tega albuma, medtem ko se bodo skladbe slogovno zelo razlikovale, ta-korekoč od šlagerja do pun-
MI2
ka. »Hkrati smo lansirali dve skladbi, da poslušalcem, glasbenim urednikom in ostalim zaljubljencem v glasbo prepustimo odločitev o tem, kaj bodo poslušali in vrteli v prihodnjih mesecih. In kot je že v navadi pri skupini MI2, sta skladbi tudi tokrat na razpolago brezplačno,« je povedal pevec in kitarist Jernej Dirnbek.
Skladbi sta bili posneti deloma v studiu RTV Maribor, do konca pa pri Dragu Popo-viču v Ljubljani. Miks je delo Dejana Radičevica, masterizi-rali pa so ju v Italiji. Gostujoča glasbenika sta Davor Klarič (klaviature) in Dada (spremljevalni vokali), sicer pa sta v celoti avtorsko delo članov skupine MI2.
MZ
Filmski kotiček
Varuhi
Vsebina: Film se dogaja sredi osemdesetih, a v vzporedni resničnosti, v kateri Nixon služi že peti mandat. Superheroji so uradno prepovedani, kar pa ne igra bistvene vloge, saj jih nikoli ni bilo. Vsi nadnaravni lovci na zločince so v resnici bili le kostumirani sleherniki, prav tako njihovi super-na-sprotniki. V poplavi takšnih »superherojev« je resničen le eden, dr. Manhattan, ki je seveda nastal kot posledica nesreče v jedrskem reaktorju. Politični spori med ZDA in SZ dosegajo vrhunec in zdi se, da je jedrska vojna neizbežna. Za nameček pa bivši 'superheroji' pričnejo skrivnostno umirati eden za drugim. Le kdo jih pobija? Rorscharch je človek, ki nima več lastne identitete,
Watchmen
Igrajo: Malin Akerman, Billy Crudup, Jeffrey Dean Morgan, Patrick Wilson Režija: Zack Snyder Scenarij: David Hyter in Alex Tse po stripu Alana Moora Žanr: akcijska drama Dolžina: 163 minut Leto: 2009 Država: ZDA
zato prepovedi navkljub še vedno živi z masko na obrazu. Odloči se raziskati, kdo pobija njegove bivše kolege ...
Končno. Končno smo dočakali film po stripu, ki se zaveda vseh potencialov žanra, ki smo jih tako pogosto zaslutili v filmih, a jih nihče ni znal izkoristiti. Varuhi jih, in to brezkompromisno. Pozabite na sodobnega Batmana. Njegova temačnost, resnost in inovativnost so le navidezne, v resnici gre za isto, že stokrat prežvečeno formulo, namenjeno otrokom in najstnikom. Varuhi, ki so izšli v 12 zvežčičih v letih 1987 in 1988, še danes veljajo za najboljši strip, vsaj v žanru super-herojev, če ne tudi na splošno, a zanimivo, da ga skoraj nihče ne pozna. Gre za nekakšnega stripovskega Državljana Ka-nea, nekakšno ultimativno umetniško delo, za katerega pa vedo le redki, še manj pa ga je prebralo. Ne pozna ga niti ogromno javno deklariranih stripofilov, kar ne preseneča, saj gre za izjemno večplastno in zapleteno branje, kjer boste za vsako kratko poglavje potrebovali dva dni razmisleka.
Nad filmom so tako obupali številni ugledni filmarji, tudi Scorsese in Gilliam, trdeč, da film kot medij ob takšnem stripu odpove. Zack Snyder, ki je s svojim prejšnjim filmom po stripu, 300, imel težave, ker
je imel izvorni strip premalo zgodbe za film, je bil tokrat postavljen pred obratno težavo: kako tako zapleteno zgodbo stlačiti v en film? Kapo dol, a uspelo mu je, čeprav ima film skoraj tri ure. Tudi izbrisane podzgodbe so bile izbrane taktno, tako da se zdi, da je film ne le zvest izvirniku, temveč da ni odpadlo nič bistvenega. Konec je sicer spremenjen, a v kontekstu filma deluje.
O analizi zgodbe ni smiselno izgubljati besed, saj bi za analizo vseh psiho-socio pod-tonov potrebovali knjigo, je pa precej vidna težava filma kot medija. Strip lahko beremo počasi, občasno tudi nazaj in nato razmislimo o prebranem, pri filmu pa tega razkošja ni-
mamo, zato celi nizi prizorov, ki bi bili vredni daljših filozofskih razprav, mimo nas odbr-zijo kot hitri vlak. Varuhi zato v filmskem mediju res ne delujejo tako močno kot v stripo-vskem, a kljub temu je Snyder uspel posneti najboljši super-herojski film do danes, čeprav bo žal le muha enodnevnica, saj nas že v bližnji prihodnosti čaka kopica filmskih banalnosti, od Wolverina naprej.
Varuhi nedvomno niso film za otroke, pred ogledom pa je priporočljivo prebrati strip, kajti dojemanje filma je lahko za gledalce, ki ne poznajo stripovske predloge, preveč naporno.
Matej Frece
laZBPflAl
i leve
Z Tole
O J
ftîgcjn^Ofltç öStor^üpor^fcprn^fcTwifitefcr^
pifos podarto* RÄttniSHS jei»afcjft3(i po «raku opener}* ¡MAttiSmoW, DctUii), ceiöfwsmegs L883JR.Î upttbc «xkvt
SC flfnülc ■$ sptejrtîi pOfp. na ttww trnSíOjnfí-'ttAjng) iili.inçj (Ç nšrotn^kj Sí» ttH iíi iprafcnhotfi pttntid fSjfí S ÎÇfW W JTtfSfí kjwesl^	Ceraspcttiiüaj! 1,68 Elfi, V va «reje vîw QCV CW pogodbe,V
je stonjn» ?u sedstu »tfjeipL p ir«s¡no odrcpii katov* Odjwa. m «of u 3030 tekijnwjs 0M64AÍ95. reWamapjeSsrnscity w,
ftmöi*. ¡l-fWV'ivatar&Ca ¡trm. Ig. psírta ??,73JDSix feara fabl» isrgenp »fcwj ponev In ne cthe ms pravú em ge-'
Milijonar se vrača! Sedaj ima la najbolj popularna igra na svetu tudi novo grafično podobo in revolucionarno novost, da so vprašanja lematsko prilagojena slovenskemu okolju in občinstvu. Igrajte Hitre prste, uporabite zasilne izhode in osvojite svoj navidezni milijon! y
Foto: arhiv
SESTAVIL
EDI KLASINC
ARABSKA MESTNA ČETRT
Štajerski TEDNIK
NASA IGRALKA SARDOČ
PREBIVALEC OREGONA
VELIKA VODNA PTICA
NEMSKA ALPSKA SMUČARKA (SYLVIA)
DRAGO ERJAVEC
ODNOS MED MNOŽICAMA
KRAJ PRI RAZDRTEM
NASA ROKOMETAŠI-CA ODER
ELEKTRIČNI POSREDNIK
GORA NAD KOBARIDOM
NORDIJSKI BOG MORJA
GOJENJE LANU
LAPANJE, LAJEŽ
SLIKARSKA DEŠČICA ZA BARVE
PRITOK DONAVE
KRAJ OB
GOROVJE V ITALIJI
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ BESEDE TAJNA
1. ČRKA GRŠKE ABECEDE
NAŠ METALEC KOPJA (JANEZ)
OKROGLA BAKTERIJA
RUSKI SKLADATELJ LJADOV
BIČKAR
INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA
NEMSKI KOLESAR (ERIK)
GORSKI
HOTEL V LJUBLJANI
BELOROKI GIBON
STROKOVNJAK ZA BIOKEMIJO
MESTO V
INDIJI
NEMŠKI FILOZOF (GEORG)
KRITIZIRATI
IGRALKA GARDNER
PORABITI, POTROŠITI
KAMNITI METEOR
Štajerski TEDNIK
MEHKI FRANCOSKI SIR
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
POČASNEŽ, ZAMUDNIK
AMERIŠKI PISATELJ
SL. SLIKAR (JAKOV)
VESOLJČEK V TV NANIZANKI
REKA V FRANCIJI
VAS V POSAVJU
NORVEŠKI ALPSKI SMUČAR (ATLE)
ZADNJA PLAT, ZADNJICA
Ugankarski slovarček: AGIR = nordijski bog morja; ANAIS = francoska sorta krompirja; ARTO = vas v Posavju, nasproti Blance; ERIN = pesniško ime za Irsko; KAMEMBER = mehek francoski sir; KAZBA = arabska mestna četrt; RAJAR = slovenski gradbenik (Rudi, 1940.); RAJK = slovenski metalec kopja (Janez, 1938-).
■l!|0J9e '>jiey 'eiuej_ 'neisujz
'suejis 'Jepjg 'ie\ 'efiznpiu! '>pe|/\| 'OAisjeuei '30 'u|\/ 'sj§v 'U9J!|AI 'JSP3 'il.ej.Luis '>jo>j 'ue^sd 'je^ieisgjuj 'osuogsjo '9use>| '|sw '|9d| 'sjhai 'e}9|0Aei '^aie 'ioqe~| 'sjeuv 'eqze>| :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) A3)is3u
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04I3mhz
SOBOTA, 28. marec:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.00 Za male in velike (Mojca Ze-lenik). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport (Danilo Klajšek). 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi).
NEDELJA, 29. marec:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Ponovitev lestvice Naj 11. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU.
24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kum Trbovlje). PONEDELJEK, 30. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kaj-zovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kum Trgovlje). TOREK, 31. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00.
5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc Tarkuš). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje . 17.30 POROČILA. 18.00 Oddaja v živo. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Mojca Zemljarič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. (Murski val). SREDA, 01.april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00,
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val). ČETRTEK, 02. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Mateja Tomašič). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). PETEK, 03. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napo-vednik prireditev (Majda Fridl z dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
Horoskop
OVEN
V	tem tednu boste spoznali, da je sreča na strani pogumnih ljudi. Za vas se bo pojavila neka
ugodna priložnost, kjer boste morali uporabiti inteligenco oziroma zdravo pamet. Improvizacija se vam bo izplačala v ljubezni. Kolikor boste dajali, toliko boste tudi prejemali.
Sn BIK
Notranja volja in trdnost vam bosta v pomoč in spoznali boste, da je življenje kot prijetna pesem. Počasi in vztrajno si boste morali zavihati rokave in se lotiti vseh obveznosti, ki vam bodo dane. Sprostila in z energijo napolnila vas bosta narava in delo na vrtu. Ustvarjalnost v ljubezni.
DVOJČKA
, Delavne obveznosti se bodo ko--r^ J pičile, in četudi ne boste najbolj """' navdušeni, se morate odločiti in reči bobu bob. Čustveno življenje bo simbolizirano s školjko bisernico, ki v sebi skriva prelep zaklad. Pomladna jutra bodo božala vašo dušo. Skozi pogovor boste odkrivali tisto, kar je neznanka.
RAK
Hrepenenje vam bo pokazalo pot in vlilo motivacijo. Nedvomno bo pred vami energičen čas in zadevam boste v celoti kos. Ne smete se obremenjevati in morate narediti neko selekcijo, tako boste videli, kdo potrebuje vašo pomoč. Ambiciozno obdobje vas čaka na delovnem mestu.
LEV
■Tj Odprle se vam bodo nove poti in stvarem boste prišli do dna. Pred tem bo nujno, da na zadeve pogledate iz drugega zornega kota. Notranja volja in trden namen vam bosta v podporo. Na delovnem mestu se bodo uspehi odvijali uspešneje v primeru skupinskega dela in naporov.
DEVICA
Pred vami je čas poslovnih odločitev in trezne presoje. Nakazano je, da se ne boste zanašali na druge, ampak se vsega lotili aktivno. V ljubezni vas bo spremljala strast in ljubljeni osebi boste na pravilen način izpovedali ljubezen. Resnica je, da iz majhnega raste veliko.
TEHTNICA
V	vaše življenje bodo prihajali ljudje in vas osrečili. Čustveno se boste odprli in se začeli na pravilen način pogovarjati. Trdna odločitev, kaj morate spremeniti, vam bo v pomoč. Na delovnem mestu se bodo kocke usode dolgo časa vrtele in na koncu se bo vse odvilo v vašo korist.
ŠKORPIJON
Vaša intenzivna čustva se bodo okrepila in dokazali boste, da ste lahko zelo magnetični. Zadeve se bodo odvijale v vaši bližini in v vašo korist. Notranja trdnost in besedna impulzivnost prinašata zmes uspehov. Odpravite se lahko h kozmetičarki ali frizerju!
STRELEC
Ljubljeni osebi boste izpovedali ljubezen in naredili boste pomemben korak naprej. Seveda je v življenju tako, da ima vsako obdobje svoje izzive. Pomembno bo, da se vsega lotite s pridihom kreativnosti. Notranji pogum in volja vam bosta v pomoč, čaka vas oaza sproščujoče zabave.
KOZOROG
Spoznali boste lepote življenja in se odločili, kaj morate narediti, da doživite neko posebno srečo in harmonije. Čas bo, da sledite osebni legendi, tako boste naredili nekaj dobrega zase. Notranja volja bo vnesla prijetnosti in nakazano je, da boste končno sledili svojim sanjam.
VODNAR
Pred vami je prijeten teden, napredek je viden v komunikaciji in intelektualnih stvareh. Pogumno stopajte naprej in skozi pogovor napredujte na osebni ravni. Ni vse zlato, kar se sveti. Na delovnem mestu vam bodo v pomoč sodelavci in v ljubezni bodo dobrodošli partnerjevi namigi.
RIBI
Korak za korakom hitite naprej. Tako boste uvideli, kaj morate še spremeniti in spoznali boste, da tam, kjer je volja, tam je tudi pot. Notranja modrost vam prinaša neke poglede in trden namen po spremembah. Blesteli boste na delovnem mestu in pri denarnih zadevah.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
ŠTAJERSKA BUDILKA,
od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure.
TRAČNICA
GRADBENIK
PRITISK
KOZJI GLAS
Iščete svoj stil	^
Anja v eleganci poslovne ženske
Anja Tavčar je 26-letna zdravstvena tehtnica, ki ima stalno prebivališče v Kranju, začasno pa biva na Ptuju. Dolgčasa ne pozna, za to poskrbita živahna fantka. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila čisto slučajno, bolj za šalo kot zares. Na koncu je vse skupaj izpadlo zelo resno in za Anjo navdušujoče.
V kozmetičnem salonu Neda so pri Anji ugotovili mešani tip kože, ki je na določenih mestih tudi izsušena. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji oblikovali tudi obrvi. Po nasvetih kozmetičarke bo kožo negovala tudi doma. Priporočili so ji tudi občasno globinsko čiščenje kože. Anja je imela daljše, črno pobarvane lase. Želela si je pričesko, s katero bo imela malo dela. Frizerka Jožica Pepelnik ji je željo izpolnila, ostrigla jo je na kratko z rahlo asimetrijo, ki jo je poudarila še s prelivajočimi se prameni. Pričesko je oblikovala z roko in gelom, v tem jo bo posnemala tudi Anja.
Vizažistka Minka Feguš je make up začela z nanosom kremnega pudra. Oči je poudarila z naravnimi in temnimi toni. Na zgornji del veke je nanesla naravne bež tone, spodnji del pa poudarila s temnim tonom rahlo navzven. Poudarila je tudi trepalnice, na lica in ustnice pa nanesla nežno rdeče tone.
»Današnji življenjski tempo marsikatero mlado mamico omeji pri izbiri oblačil, kaj šele, da bi si lahko dovolila imeti nek svoj stil. Dokler so mamice še
na porodnem dopustu, je njihovo najljubše oblačilo športna trenirka, saj jim je tako tudi najbolj udobno. Potem pride čas, ko je ponovno treba v službo, ko spet nastane problem, kaj obleči, da bo hkrati primerno za službo in za morebitni sprehod na otroško igrišče takoj po službi. Pri Anji sem se odločila, da jo za spremembo oblečem v elegantnem stilu, ki bo primeren za vsak poslovni sestanek in službene obveznosti, nikakor pa ne za lovljenje z malčki po parku. V trgovini Mura sem izbrala elegantno črno obleko s kratkimi rokavi z zelo lepo oblikovanim zgornjim delom, ki lepo poudari žensko postavo. Na dolžini je obleka oblikovana v rahlem zvonu, kar vseeno omogoča udoben korak. Obleki sem dodala še tanjši prehodni plašč, prav tako v črni barvi. Črno barvo sem razbila s sivo-belim tankim šalom, ki sem ga ovila okrog vratu, in nogavicami v sivi barvi. Primerno obutev k današnji opravi sem izbrala v trgovini Alpina, kjer ni problem najti črnih salonarjev z višjo peto. Odločila sem se za salonar z okroglo oblikovanim
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Anja prej ...
... in pozneje
sprednjim delom, ki ni klasični salonar. Tudi ustrezno torbico iz črnega usnja so imeli na polici trgovine Alpina. Anja je oblečena, vsaj teh nekaj trenutkov naj se počuti kot ženska, ki bo lahko s svojim videzom zelo odločno nastopila na poslovnem srečanju z novimi poslovnimi partnerji. Ženska mora že preko svojih oblačil pokazati svojo ženskost, saj le-ta omehča večino poslovnežev,« je o novi Anjini podobi povedala stilist-
Spomine na preteklost skrbno varuje Franček Lah iz Podgorcev, ki ima lično spravljene številne dokumente, ki pričajo o bogati zgodovini društva. Veliko jih je pripadalo očetu, med drugim tudi pismo župnika Martina
Erhatiča, ki je 1969, ob 60-le-tnico društva, to opisal očetu v pismu. Martin Erhatič je bil takrat star 85 let, ob ustanovitvi društva 1909 pa je bil še bogoslovec. Začetki društva tako segajo še v čas pokojne Avstro-Ogrske. Sprva je

■ffSf.

¡f^edí^é ■¿stfiiríkf •	/fv-kHyt LfVÁ^W V^Ui^
u twfipZ-tW- tätufo ¿huíia. íf^W^
jlA J t Ko/trt V	^
-CyiCeit	tvUi !f0f ajó' <c -irCf
Mt4c %ü ¿Ackyt r '¿U yí ^Wf ^'Mrfnii „ fMČH* duvfot fa- fi fU-Jie	( -Mí
vit /y*\pt¿4i(íi -v ¿"J^-^y A^y^j /vi £ 'A^e (¡íw^b Ci-u^ík H tta&c.M.í	- ¡UÍftA Tw»7 -krt--U'--
^Jn^-^Uuihj ' A ta 'At-Xe
je - ¿UsU? ti t'^Ut -vit- -^Atír r>i.Ui¿ ífíUfTt	j^fa^ AwÜK fS.f/
KOLEKTIV SALONA
SDOSKO m nensKo FiUSeRSCVO z Slomškova 22 10 % popust v aprilu *
ka Sanja Veličkovič.
V kozmetičnem studiu Olim-pic so pri Anji opravili limfno drenažo. Ta se v kozmetiki upo-
Foto: Črtomir Goznik
Anja v oblačilih iz Mure, čevlji in torbica so iz Alpine.
rablja za odpravljanje celulita, kot preventiva pri zatekanju nog, za ohranjanje tonusa kože pri hujšanju, pa tudi kot preventiva pri nosečniških strijah. Anja se je kot mlada mamica z dvema otrokoma odločila za limfno drenažo, ki ji bo poma-
gala odpraviti spomladansko utrujenost. »Limfna drenaža deluje na limfni sistem, mu pomaga pri prečiščevanju organizma in odpravljanju strupov iz telesa,« je povedala vodja studia Silva Čuš.
MG
Podgorci • Kulturno društvo bo slavilo
Velik okrogli jubilej
Kulturno društvo Podgorci letos slavi častitljivih 100 let delovanja. Ker gre za visok jubilej, so se pripravljavci odločili, da bodo praznovali kar vse leto pomalem.
To pismo je pisni vir, na katerega so se podgorski kulturniki oprli pri določanju starosti svojega društva.
društvo delovalo kot bralno društvo, s sedežem v Oslu-ševcih. V svoji zgodovini je večkrat zamenjalo ime, med drugim se je imenovalo tudi Sloga, prosvetno društvo, nekaj časa pa je nosilo tudi ime talca Alojza Žurana. Danes se imenuje le še Kulturno društvo Podgorci.
Na začetku so se člani sestajali v glavnem v vaški gostilni, je povedal Franček Lah. Kmalu so delovale različne sekcije, knjižnica, dramska sekcija, tamburaška skupina, pevski zbor. Ko pa se je ustanovilo tudi društvo v Podgorcih, se je dejavnost prenesla v Podgorce. Vsa dejavnost je bila namreč ozko vezana na šolo in učitelje, ki so bili motor kulturnega dogajanja. V Podgorcih je bila takrat šti-rirazredna šola in upravitelj Milam Megla je začel razvijati dramsko dejavnost, ki je bila živa vse do 2. svetovne vojne. Pri dramskih delih so sodelovali ljudje iz vseh okoliških vasi in prav to se zdi Frančku Lahu tako pomembno, da je kulturna dejavnost povezovala vse vasi in njihove prebivalce sedanje krajevne skupnosti oziroma župnije sv. Lenarta. Med vojno je kulturna dejavnost zamrla, po vojni pa je Franc Žlahtič ponovno vse skupaj zagnal. 1946 je bil v dvorani v Podgorcih dograjen gledališki oder, ob tem je
		p gl p g
		
O a«		m; jH JK ^BS* -HV^^HLjH
T* H		aH 4 '-aBl fl^H^^B T Ä - ^^H A ■ ■ r Ji» y^ppi
Lj i iM J		
w —		~ s JU J
Pevska dejavnost je bila v društvu vedno zelo priljubljena in bogato zastopana.
pomembno poudariti, da je nastal s sodelovanjem vseh krajanov in vsaka družina je kaj prispevala v denarju, materialu ali delu. V tem časom je bil dober organizator in organist tudi Slavko Grajfo-ner, ki je organiziral pevski zbor in tamburaše. Našli smo celo podatek, da je dograditev odra stala 92.377,74 din, v programu gledaliških del pa so zapisane tudi vse predstave, ki so jih odigrali in s katerimi so precej zaslužili, kar 34.073 din so nabrali od vstopnine. Leta 1969 je o 60-letnici društva obširno poročal tudi Jože Slodnjak v našem časopisu, takratnem Tedniku.
Pred nekaj desetletji se je uradno registriralo tudi KD Osluševci, tako imajo sedaj v KS dve kulturni društvi. Marijan Kolarič, današnji predsednik Kulturnega društva Podgorci, je povedal, da so za proslavo jubileja napovedane štiri prireditve, ki bodo posvečene posameznim dejav-
nostim društva. Začeli bodo s petjem. Prva prireditev, Družine pojejo, bo 29. marca ob 15. uri v dvorani v Podgorcih. To bo gotovo nekaj posebnega, saj se družine na
tak način še niso predstavljale. Zapelo bo devet družin, med njimi tudi Korparjevi, potomci prvega predsednika društva, Tomaža Korparja. Viki Klemenčič Ivanuša
Martin Erhatič, duhovnik, na čigar pismo so se Podgorčani oprli pri določanju starosti svojega društva.
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Knjiga meseca
Maja Visinski:
Zgladi me v žensko
Končno spet nekaj erotičnega za sladokusce tovrstne poezije izpod ženskega peresa. Pesmi, ki izrekajo neposredno, ki so daleč od sramežljive ženske poetike, pesmi, za katerimi stoji pero, ki pripada najmlajši pesniški generaciji in se še komaj uveljavlja.
Maja Visinski je ime, ki literarnim krogom ni popolnoma neznano. Nase je opozorila z nekaj revijalnimi objavami, predvsem pa jo je širša javnost spoznala po tem, da je bila že dvakrat med nominiranci za prvenec festivala Urška. Naposled pa ji je uspelo zmagati. V lanskem izboru festivala je bila tako nagrajena in glavna nagrada, ki je je bila deležna, je bila natis knjižnega prvenca. Ta je izšel pri JSKD, reviji Mentor, oktobra 2008, z naslovom Zgladi me v žensko. Pesniška zbirka, ki jo uvajajo verzi o krotki muci (senca se dvigne s tal / saj sem čisto krotka muca / ko potlačim vse erotične privlačnosti), je še en od pomembnih erotičnih premikov v ženski liriki na Slovenskem, ki je zadnja leta doživel precejšen preobrat. Ženska v poeziji tako ni več nedolžna deklica in kasneje neomadeževana mati, pač pa je tudi prvinsko, erotično in telesno bitje.
Ženska v Majini poeziji je neposredna, lačna moškega, lačna seksa in telesnosti in v nekaterih opisih spolnega akta nevarno gleda v tolmun pornografije. To je najbrž posledica Majine neposrednosti, tudi na vsebinski in jezikovni ravni. Maja ni nič kaj varčna z izrazi za spolovila in telesno združitev. O vsem piše sproščeno in brez zadržkov. Zato so to pesmi telesnih sokov, dotikov, okusov in vonjav, vzdraženih čutov.
A vse to nas lahko hitro zavede. Nekdo bi rekel, da so te pesmi celo opolzke, da razmišlja preveč odprto za ženski lirski subjekt in podobno. Toda Majina pesem je le oblečena provokativno, kot zapeljivka v mini krilu, ki s svojimi gibkimi boki magnetizira oči in moška telesa nase.
Pod obleko, ko se poetika in globina razgalita, pa obstaja prava psihoanaliza odnosa moški-ženska, ki žensko pokaže v novi luči; kot hrepenečo, morda celo nezadovoljeno in nezadovoljno. Ženska prevzema vajeti v svoje roke, saj največkrat ona diktira, kako bodo stvari tekle, moški pa je vse bolj pasiven. Morda Maja na prikrit način opozarja na to, da so moški vse manj moški, na kar že nekaj časa svarijo mnogi evropski antropologi, sociologi in psihologi. Moški se utaplja v globel feminiziranosti, ženska je negotova. Maja lepo zapiše, da je rešitev pravzaprav le v združitvi. Le takrat sta vlogi moškega in ženske povsem jasni. Šele ko se ženske prsi okrasijo z moškim semenom, je trenutek popoln. Takrat sta drug do drugega najbolj odkrita, hitro zatem pa se ponovno oddaljita.
Pomembna pa je še ena razsežnost njenih pesmi - ko se moški in ženski subjekt obrneta proč drug od drugega. Ko ležita s hrbti drug proti drugemu. Ko sta fizično navzoča v postelji, v istem prostoru, v resnici pa sta oba priklopljena vsak na svoj stroj fantazij. Kajti biti in ne videti, je včasih bolj dražeče in vabljivo, kot videti vse in docela. Je pa omenjena postavitev ženske in moške energije v prostor in čas pomembna tudi, ker daje veliko možnosti za razmislek. Ali se dva, ki spita v isti postelji, dovolj ljubita? Kako se ljubita - telesno, duhovno? Je med njima še kaj kemije? Kaj ju odvrača, da sta se obrnila v drugo smer? Finančne skrbi? Zdolgočasenost? Občutek, da je za hrbtom popolni tujec ali tujka?
Kakor koli že jemljemo Majine verze, je pesniška zbirka Zgladi me v žensko lahko lepa popotnica za branje. Lahko jo berete kot sproščeno erotično poezijo, ki se igra s telesnimi energijami in jih prepleta s čutnimi dražljaji ter duhovnimi elementi.
Lahko jo berete kot globok odnos med moškim in žensko. Lahko postane čitanka za različne občevalne položaje in vas navduši, da se boste seksu predali na letalu, pod borovci in še kje.
Lahko pa jo jemljete kot dodelano psihosocialno študijo odnosov, ki bolj kot s pozitivnim vznemirja s pretresljivim sklepom sodobnega časa: žensk ŽENSK in moških MOŠKIH že dolgo ni več!
David Bedrač
Literarno kolo (67) • Manko Golar - 2
Dobrodošli v polžji hiši!
Otroštvo je pesnik Manko Golar preživel v Ljutomeru, tok življenja pa ga je potem odnesel v Ljubljano, Zagreb, Gornjo Radgono in tudi na Ptuj.
V njegovem življenjepisu lahko preberemo, da je kot otrok v Ljutomeru, kjer se je rodil leta 1911, pasel krave, da se je s kravjo vprego vozil na polje in v gorice in da se je družil z ljutomerskimi fantiči, z njimi pa je rad po-merjal tudi pretepaške moči. Tu je zaključil osnovno in meščansko šolo, v Ljubljani je hodil na učiteljišče, na višjo pedagoško šolo pa v Zagrebu. Kasneje je učiteljeval v Ljutomeru, v Gornji Radgoni in na Ptuju. Gornja Radgona je bila zanj pomembna, saj je v njej ostal do konca svojega življenja, to je do leta 1988.
Z očetom Cvetkom ga povezuje več stvari. Najprej ta, da sta bila oba zavezana Ljutomeru, Slovenskim goricam, kmečkemu okolju in kmečkemu načinu življenja. Oba sta bila živa in razposajena po naravi, oba sta postavljala v ospredje svoje mlade poezije naravo. Manko je le proti koncu svojega življenja kmečki prostor začutil tudi kot nekaj, kar ga utesnjuje (pesniška zbirka Pozabljeni dan), a v svojih pesmih za mlade je kazal značilen obraz prešernega človeka.
Ob poeziji je pisal tudi prozo, vendar se v njej ni tako uveljavil. Zavedal se je, da je najbolj »močen« v pisavi za otroke. Kljub temu pa je leta 1973 izdal knjigo humornih zgodb Okrogle o Veržencih, v kateri je zajetih osemindvajset humoresk o prebivalcih starodavnega trga Veržej ob Muri.
Avgust Posavec je o knjigi humoresk zapisal: »Golar je te zgodbe stilno predelal, dal jim je pečat svojega humorja, znanega tudi iz njegove otroške poezije. Poseben čar daje knjigi pokrajinsko obarvan jezik, »golarjevski« besedni red, hotena upreproščenost pripovedovalca idr. Knjiga je med otroškim svetom postala prava uspešnica. «
Golarja so namreč mladi bralci, kot je to zaslediti v številnih pisnih virih, dobro sprejemali. Posebej so se jim
(Minatti-Zlobec)
Ciril Zlobec se je rodil v Ponikvah na Krasu leta 1925. V svojem življenju je deloval kot pesnik, urednik, prevajalec, publicist in politik. Kdo se ne spomni moža z dolgo sivo brado, ki je sedel v prostorih slovenskega parlamenta?
A Zlobec je bil in ostaja najprej PESNIK. Ko govori o pisanju, se mu oči na poseben način zaiskrijo, poslušalce na svojih literarnih večerih pa obogati tudi s pripovedovanjem o svoji bogati življenjski poti. Ustvarjalni in osebni. Slednja mu je prinašala veliko lepih, pa tudi mnoge trpke izkušnje. Ena
priljubile nekatere njegove pesmi. A še preden pokukamo mednje, omenimo še nekatera mladinska prozna dela: Verženci (1982), Bobi v laškem ujetništvu (1985), Deček z jabolki (1988) in mladinsko dramsko delo Jelka žari, ki je bilo objavljeno leta 1922.
Pa se ustavimo še nekoliko ob Bobiju, prisrčnemu psu, o katerem piše pisatelj. V resnici je pasjega prijatelja uporabil za pretresljivo zgodbo, ko se je pripovedovalec zatekel skupaj s svojo družino k babici, saj so jih Nemci pregnali s Štajerske.
Bobi je tako psiček, ki ga pisatelj opiše: »Naš Bobi ni bil velik, imel pa je dolgo belo dlako, bil ga je en sam koder, od glave do repa, od trebuha do hrbta. Še oči je imel pokrite z dlako, da nisem mogel razumeti, kako vidi skozi goščavje.«
Je pa imel Bobi ob vsej svoji igrivosti tudi lastnost, da je rad kaj ukradel; babici usnjeno denarnico, Tatjanki igračo, stricu copate izpod postelje, nato pa je vse skupaj odnesel pod stopnice, kjer je imel skrivališče za ukradene predmete. Bobijeve nagajivo-sti pa ni ne konca ne kraja. In Bobijevega poguma. Koliko prigod se zgodi skozi knjigo - bralci boste imeli kaj delati, če se je boste lotili.
Gre za lahkotno zgodbo, v katero je spretno vpeta zgodba o vojni, človeških odnosih in razmerah v tedanjih časih. Konec pa je tudi precej ža-
takih je bila gotovo izkušnja vojne, med katero je bil aktivist OF, od leta 1943 pa je deloval v partizanih. Tudi on je, kot Mi-natti, diplomiral iz slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti, nato pa je delal na različnih področjih. Od leta 1989 je tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Toda jedro njegove osebnosti se napaja iz pesmi. Kot pri Minattiju je tudi njemu glavno pesniško gibalo ljubezen. Ljubezen z vsemi obrazi. Telesna ljubezen dveh mladih ljudi, ki z golimi telesi ležita na kraškem soncu, ljubezen do domovine,
losten, saj se morata Bobi in njegova lastnica, babica, ločiti. Zakaj? Odgovor boste našli v knjigi. Morda le namig, da je šel Bobi med partizane, kjer je delal domobrancem in Nemcem sive lase.
Zdaj nas pa že veselo kličejo pesmi za otroke in mladino. Pravzaprav so Mankove pesmi za najmlajše dveh vrst. Takšno delitev bi lahko napravili na podlagi vsebinske in ritmične podobe pesmi oz. njune skladnosti.
V prvo skupino sodijo tako pesmi, ki so vsebinsko umirjene, temu pa sledi tudi ritmika v pesmi. In tu se Cvetko in Manko približata tudi kot pesniška ustvarjalca (kri res ni voda), saj se pri obeh močno izpostavlja motiv polja in žita na njem. Kako lahko ta motiv interpretiramo kot odnos med družbo in posameznikom, smo že pisali, da pa je primerjava v motivnem smislu opravičena, pa nam pokaže Mankova pesem Sanja žito: »V spečem polju sanja žito, / sanja rž, pšenica zrela. / Tiho stopa noč v razoru, / zvezda že je zagorela. // Slap zaprl cvet je nežen / in zaspala jeplavica; / pod perut je skrila glavo / v sinji rži prepelica. // Črni muren, drobni godec / le tišino spečo moti. / Prav potiho gode, gleda / zvezde na srebrni poti.«
To je pesem, izpisana v zelo umirjenem ritmu, takšna je tudi njena vsebina. Pesem, ki ima vse značilnosti uspavanke. Niso pa vse take, uspavalne, četudi učinkujejo podobno. Vsebina je umirjena, nobenih motenj ali pretiranih gibanj, zasukov in sprememb. Tako je tudi v pesmi Že pojejo črički, kjer gre za dnevno podobo narave; naravni procesi v njej pa tečejo neodvisno od naše volje: »In sončece žarko / namerilo barko / čez sinjo in zlato modrino,/z oblaki igra se / in sladko smehlja se / v veselo, pojočo dolino.«
Druga plat Golarjeve otroške pesmi pa je vsebinska živahnost, ki se nato uskladi
ljubezen do družinskih članov (zlasti do hčere Varje v pesniški zbirki V viharjih in zavetrjih srca), in ljubezen, ki je daleč nad telesnim, kjer gre zgolj za duhovno povezanost in sprejemanje. To je upesnil v mnogih sonetih, ki jim je bil skozi svoj pesniški razvoj še posebej naklonjen, zlasti v tistih, ki so posvečeni ženi.
Morda še najlepše oriše njegovo poetiko pesem z naslovom Ljubezen: »Ves čas nevarno igro se igrava. / Preganjava se v najbolj puste kraje, / da si potem drug drugega is-kaje / lahko drug drugemu pogum priznava. // Slasti ne ločiva od bolečine / in upanja nikoli od obupa, / vsaksebi sva si, ko sva najbolj skupaj, / oddaljena želiva si bližine. // Najt mnejšo
tudi z ritmično platjo pesmi. Vendar tudi pri teh ne bi mogli govoriti o kakšni silnosti, ki je bila značilna za nekatere pesmi njegovega očeta.
Tako gre v pesmi Kraguljčki za stopnjevanje in na koncu ponovno za umirjenost oz. celo končni molk: »Cin, cin, cin prek belih dolin /po poljani, njivi beli,/po bleščeči svetli cesti / so kraguljčki zazveneli. // Zdaj glasneje,
zopet tiše / v mrzli zimski
dan zvenijo. / Zdaj kot pesem s tihe dalje - / le še hip - in že molčijo.«
Pisati o vsebinski in ritmični podobi pesmi je še toliko bolj smiselno, če vemo, da je Manko ritmični in zvočni podobi pesmi dal izjemno velik pomen. Navsezadnje je v svoje pesmi vključeval mnoge zvoke. Zelo je bil naklonjen čričkom, katerih oglašanje mu je bilo pogosto vir navdiha. V svoje pesmi pa je Manko rad spustil tudi polže, ki jim je posvetil celo zbirko pesmi Polžek je zaklenil hiško (1989). In če smo že pri naslovih zbirk, omenimo še: Gode čriček (1958) in Jaše k nam zeleni Juri (1969).
Pesem o polžku, ki zaklene svojo hišo, pa je tudi dovolj zanimiva za branje, zato vam jo bom tudi postregel: »Pol-žek je odklenil hišo, / sunil in odprl duri na stežaj. /Je pomedel pajčevino, / saj prišel bo zlati maj. // In prezračil je sobano, / kjer je smrčal mrzle dni, / ko je sneg še kril poljano - / zdaj se sonček mu smeji. // Z njim v pomlad smeji se polžek, / ko preganja zadnjo smet čez prag, / zdaj pomlad je spet v deželi, / z zlatom je prepreden zrak.«
Morda sklenemo s knjigo Počastimo domovino, ki je izšla kot priložnostna izdaja ob pesnikovem visokem življenjskem jubileju (sedemdesetletnici), gre pa za pesmi, ki sicer precej odstopajo od njegove siceršnje umetniške usmeritve. Pesmi, ki so nastale ob različnih priložnostih in ki jih lahko bralci (nekatere) tudi s pridom uporabijo ob kakšni priložnosti. Morda za konec, kot zanimivost, kitica iz pesmi Slava Prešernu: »Zato živi naj duh v nas pesnika Prešerna / in spevi, ki jih pel je tudi za današnje čase - / iz nas naj novi rod Prešerna zrase, / ljubezen do domače zemlje neizmerna.«
David Bedrač
skrivnost v ljubezni slepi / uzreva neizgrešljivo, v njenem znoju / dražljivo koža se na kožo lepi // in besno prisluškujeva si vase. / Šele ko res omagava v tem boju, / drug v drugem razočaran prepozna se.«
Pesem, ki pove vse. Ki je tako univerzalna v svoji govorici, da združi vse zgoraj zapisane oblike ljubezni. Še najbolj pa nas navede k drzni ideji, da je ljubezen po Zlobčevem ena sama. In če je ljubezen res bolezen, kot pravi misel, potem bi lahko razumeli, da so vsi njeni obrazi zgolj simptomi le-te. In na srečo se zdravnik, ki bi njene simptome pozdravil, doslej še ni našel.
Kajti gorje nam, če se kdo tak kdaj, kje najde ...
David Bedrač
Literarni dvojčki - 24
Nekoga moraš imeti rad
Videm • Dan šole
Ormož • Literarni večer pred domačo publiko
V učilnice pokukal škrat Literarna svežina
Osnovna šola Videm pri Ptuju, ki je pred 15 leti dobila nove prostore, je ta teden praznovala dan šole, ki sicer uradno sovpada s prvim pomladnim dnem. Ob tej priložnosti jih je obiskal tudi škrat.
Osnovna šola Videm pri Ptuju, ki je v začetku tega tedna praznovala dan šole, je letošnje praznovanje povezala v zanimivo zgodbo. Na prireditvi, ki so jo pripravili učenci in učitelji, so svoje delo predstavili učenci vseh devetih razredov.
V posamezni razred je namreč pokukal škrat, ki je tkal niti letošnje zgodbe. Ta se je začela s pesmijo, sledil pa je pozdravni nagovor ravnateljice Helene Šegula, ki je posebno zadovoljstvo izrazila nad dejstvom, da je šola v dar ob praznovanju
od videmske občine dobila nov trampolin. Nekaj besed je prisotnim namenil tudi prvi mož občine Friderik Bračič, uvodni govorni del pa se je zaključil z voščilom poslanca Branka Mariniča.
Dženana Bečirovič
in mladostna energija
Mladinski center Ormož in Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož sta pripravila literarni večer z mladima literarnima ustvarjalcema Heleno Srnec iz Središča ob Dravi ob njenem romanesknem prvencu Pol litra viskija za pogum in Ormožanom Gregorjem Kosijem ob izdaji pesniške zbirke Mik mik in istoimenskem glasbeno zvočnem multimedijskem projektu. Za oba je to že druga knjiga.
Praznovanje se je začelo s pesmijo.
Cirkovce • Koncert Prifarskih muzikantov
Dober večer, mamica!
V počastitev materinskega dneva bo to soboto, 28. marca, ob 19. uri v večnamenski dvorani v Cirkovcah nastopila skupina Prifarski muzikanti in se skupaj z etno skupino iz Fare predstavila s koncertom pod naslovom Dober večer, mamica!
V začetku ju je Marijana Korotaj, ki je vodila pogovor, spodbudila, da povesta kaj o sebi in začetkih svojega pesnikovanja. Začela nista najbolj zgovorno, saj je pred domačo publiko posebej težko govoriti o sebi. Oba sta študenta pred diplomo. Srn-čeva ustvarja v Ljubljani, kjer ne želi pripadati nobenemu literarnemu krogu, Kosi v Mariboru, kjer je v njegov razvoj bistveno poseglo delovanje na Radiu Študent, ki je po njegovem mnenju eden redkih medijev, ki omogoča svobodo izražanja. Helena Srnec čuti potrebo po pisanju kot nujo, ki jo prime in ne izpusti, kot ventil, ki ga je potrebno sprostiti. Gregor Kosi
pristopa k pisanju bolj racionalno, saj skozi pesmi izraža svoje mnenje. Uporabnikom svoje poezije želi odvzeti sleherno iluzijo o trpečem, liričnem pesniku, ki nam ga je podtaknila šolska izobrazba, namesto tega ponudi angažiranega, družbeno kritičnega proizvajalca pesniških vsebin. Tudi k svojemu izdelku pristopa zelo nepoetično, saj se zaveda, da je usoda vsake knjige v veliki meri odvisna od primernega plasiranja na trgu.
Kot je povedala Korotajeva, oba avtorja prinašata svojevrstno svežino in mladostno energijo v slovenski literarni prostor: »Gregor svoje druž-benokritične poglede in mi-
sli prevede v nadrealistično, fragmentarno in svobodno poetično govorico, Helenina romaneskna poetika pa je bližja vsakdanjemu življenju, mišljenju in čutenju sodobnega mladostnika.« Roman je napisan v prvi osebi in sestavljen iz opisa dogajanja ter iz liričnih vložkov v obliki pisem in SMS-ov, ki dokazujejo, da nova tehnologija ni nujno sovražna do poetičnega navdiha. Prisluhnili smo odlomkom iz njunih del, nekaj jih he prebrala Karin Hržič.
Ormoški knjižničarji pa so bili tudi tokrat zelo pozorni in nam ob svetovnem dnevu poezije nekaj vrstic zavili tudi za domov.
Viki Klemenčič Ivanuša
Prifarski muzikanti so priljubljena etno skupina, ki že več kot 15 let s pristnimi domačimi instrumenti in petjem poustvarja slovenske ljudske pesmi, izvaja vedno zelene ali zimzelene melodije, zapojejo tudi kakšno priljubljeno pesem dalmatinskih klap. So absolutni zmagovalci lanskega festivala narečnih
popevk v Mariboru, saj so prejeli prvo nagrado občinstva in prvo nagrado strokovne komisije. So tudi dobitniki zlatega petelina, ki so ga prejeli za svojo zgoščenko pod naslovom „Dober večer, mamica!" Do sedaj so izdali že 7 kaset in CD plošč, zagotovo pa bodo še kakšno.
Zvok njihove glasbe je tako
domač in zagotovo nekaj posebnega, saj jo izvajajo na bisernici, braču, bugariji, berdi, harmoniki in violini. Kadar jih slišite, je, kot da bi vam božali dušo. To soboto prihajajo tudi v Cirkovce in zagotovo jim velja prisluhniti.
-OM
Gregor Kosi in Helena Srnec sta v pogovoru z Marijano Korotaj predstavila svoji drugi knjigi.
PETKOV VEČER
Bodite nocoj tf družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN
Foto: DB
Foto: vki
Mali oglasi
STORITVE
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
STROJNI ESTRIHI in ometi. Nudi Slavko Plošinjak, s. p., Gajevci 7 a, tel. 041 37B 464 ali 041 37B 475.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS-tehnologijo. MILU-MED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
IZPOSOJA OBLEK: krst, obhajilo, birma, poroka, valeta ... Šiviljstvo Neja, 031 258 704. Šešerko Silvester, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja.
IZVAJAMO mansarde, pregradne stene, stropove, armstrong ter panele. Ulica heroja Lacka 1, 2250 Ptuj, GSM 031 501 550.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p. Minoritski trg 4, Ptuj, od 9. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Modni dodatki zastonj. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 887 281 in 031 812 580.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.

Izvajamo krovsko, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
VARČNA - okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
eumnautic
Organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna na Ptuju, ki bo 10. in 11. aprila. Prijave: Navtika Čarter, d.o.o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.eu
KMETIJSTVO
PRODAM kravo simentalko ali menjam za plemenske teličke in dva bikca, črno-bela, težka 130 kg. Telefon 041 288 063.
PRODAM oves. Podvinci 120 a, Tel. 041 368 498.
PRODAJAMO BELE piščance domače reje. Irgoličevi Sodinci 22 pri Veliki nedelji Tel. 713 60 33.
DOM-STANOVANJE
PRODAM 1,5-sobno stanovanje na Ptuju, Arbajterjeva 4, 43 m2, cena 50.000 €, prenovljeno, prosto bremen, s pripisano etažno lastninino, stanovanje je takoj vseljivo. Tel. 041 615 623.
PRODAM 3-SOBNO lastniško stanovanje v Kidričevem v pritličju, cena po dogovoru. Tel. 051 431 556.
TRISOBNO STANOVANJE na Ptuju, CMD, 72 m2, opremljeno, prodam. Cena 73.000 evrov. Telefon 051 338 118.
NEPREMIČNINE
PRODAM hišo v Vintarovcih s posestvom. Tel. 041 711 020.
PRODAM gradbene parcele v Vidmu pri Ptuju v izmeri 11, 10 in 9 arov. Cena 35 €/m2. Tel. 031 706 874, popoldan
PRODAM parcelo z uto na lepem kraju, okolica Podlehnika, telefon 02 768 13 41.
PRODAM stanovanjsko hišo, cca. 90 m2 površine, z 20 ari zemljišča, lepo urejena, blizu Podlehnika, cena 75.000 evrov. Telefon 02 768 13 41.
PRODAM hrastove fosne, debeline 10, 8 5, 3 in 2 cm, zračno sušene. Tel 041 245 054.
PRODAM klavirsko harmoniko Hohner morino V M., črno-beli registri, in klavirsko Hohner 96-basno. Tel. 041 733 973.
PRODAM spalnico. Tel. 031 778 721.
MOTORNA VOZILA
PRODAM 4 gume Michellin s platišči 155/70 R 13 za citroen saxo. Tel. 041 326 935.
PRODAM CITROEN C 3/1,4, datum prve registracije 26. 1. 2004, prevoženih 69.000 km. Flajšman, Dolič 32, Destrnik.
irOVINSKI IN HIPOTEKARNI |
zmm
POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE, RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Prireditvenik
GSM: 031 774 330 Telefon: 02 461 24 58 OSTROV d.o.o, Zagrebška 20,2000 Maribor
DELO
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02/252 48 26, 041 750 560.
IMATE VESELJE DO DELA Z LJUDMI, ste komunikativni, vztrajni, zanesljivi? Postanite dobro plačan honorarni zastopnik in se pridružite skupini sodelavcev za pridobivanje novih naročil za DELO IN SLOVENSKE NOVICE. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci! Pisne prijave pošljite v 8 dneh ČZP Delo, d. d., Strossmayerjeva 26 /a, 2000 Maribor-NAROČNINA.
HUM
RAZNO
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
NESNICE, rjave , grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaut, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukova in druge vrste lesa. Če kupec želi, mu jih z doplačilom razrežem. Tel. 041 375 282.
VZAMEM njive v najem v Gorišnici ali okolici. Tel. 041 670 766.
SADNO DREVJE različnih vrst in sort: jablane, hruške, breskve, češnje, višnje vam nudi Drevesnica Holc, Zagorci 61, pri gasilskem domu. Tel. 758 08 91 ali 041 391 893
VINOGRADNIŠKA sidra lahko kupite. Inf. na tel. 040 314 353.
PRODAM koruzno zrnje trdinka, v vrečah, 25 kg. Tel. 041 615 754.
PRODAMO bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM prašiče, 130 kg. Cena 1,50 €/kg. Tel. 02 764 51 81.
PRODAM metrska bukova drva, možnost dostave. Tel. 041 893 305.
PRODAM kostanjevo kolje. Tel. 041 856 192.
PRODAM mlado brejo kravo. Tel. 051 257 407.
PRODAM v devetem mesecu brejo telico simentalko. Tel. 041 387 979.
PRODAM traktor Štajer 430 in Štajer 18 in enoosno prikolico, v račun vzamem brejo telico. Tel. 031 422 043.
PRODAM silažno prikolico Tander, 35 m3, in prikolico za seno, 22 m3, plug, 14 col, tribrazdni obračalnik in tribrazdni krajnik 14 col, brane z valji, hidravlično zapiranje, 4 m delovne širine, vse v dobrem stanju. Telefon 051 230 628.
PRODAM bukova ali mešana drva, možnost razreza in dostave. Telefon 031 775 996.
PRODAM prašiče od 80 do 150 kg, možna dostava. Telefon 041 452 492.
PRODAM bikce in teličke simental. Telefon 769 17 31.
UGODNO prodam konjski gnoj ali zamenjam za odojke. Telefon 041 487 913.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
UGODNO prodam hladilno komoro LTH 650 l, globoko pomivalno korito - dvojno, nerjavečo, gostinski plinski štedilnik, več prtov ter krožnikov in nerjaveče vinske sode. Tel. 041 245 054.
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
OBVESTILO O SPREMEMBI DELOVNEGA ČASA V KRAJEVNIH URADIH UPRAVNE ENOTE PTUJ
Obveščamo vas, da bodo od 1. aprila 2009 dalje veljale nove uradne ure za stranke na krajevnih uradih Upravne enote Ptuj. Uradne ure za stranke na krajevnih uradih so praviloma iste kot na sedežu občine, v kateri deluje. Zaradi različnega obsega dela oziroma različnega števila strank se za krajevne urade določijo naslednji delovni dnevi in uradne ure.
	PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTK	PETEK
KU - NOE					
Destrnik	8-10 11-14		8-10 11-16		8-10 11-12
Kidričevo	8-12 13-15		8-12 13-17		8-13
Markovci	8-12		8-12 14-16		8-12
Majšperk	8-10 11-14		8-10 11-17		8-12
Videm	8-12 13-15		8-12 13-16,30		8-12
KU - NAČIN DELA					
Cirkulane	8-12 13-15		8-12 13-17		
Dornava			8-11 13-16		8-12
Gorišnica	8-12 13-15		8-12 13-17		8-12
Hajdina		8-12 13-15		8-12 13-15	
Juršinci		8-12 13-15		8-12 13-15	
Podlehnik		8-12 13-15		8-12 13-15	
Trnovska vas		8-12 13-15		8-12 13-15	
Vitomarci		8-12 13-15		8-12 13-15	
Zavrč		8-12 13-15		8-12 13-15	
Žetale		8-12 13-15		8-12 13-15	
Mag. Metod Grah, načelnik
Petek, 27. marec
10.00
Ptuj, prostori Revivisa, Krempljeva ulica 1, podjetniška delavnica, Denarna sredstva za spodbude za razvojne investicije v podjetništvu v letu 2009, delavnica je brezplačna Ptuj, prostori gostilne Lužnik, Ormoška c. 19, redni letni občni zbor Zveze čebelarskih društev Ptuj
Ptuj, Pokrajinski muzej, Muzejski trg 1, otvoritev festivala ljubezni, razstava in performans, predstavitev knjige Vsi so jedli suši, branje klasikov s Simono Kopinšek ... Maribor, SNG, balet, Labodje jezero, VelDvo, za izven Cirkulane, dvorana, gledališka predstava, Niti tat ne more pošteno krasti, v izvedbi Dramske sekcije KD Cirkulane Ptuj, CID, vabljeni ljubitelji Metalice, na ogled filma o tej legendarni skupini Some kind of monster
Ptuj, dvorana Gimnazije Ptuj, 5. koncert iz cikla Arsana, vokalna ekstravaganca Perpetuum Jazzile
Maribor, SNG, drama, Veter v vejah borov, MalOd, za abonma Drama vikend 1 in izven Ptuj, CID, neformalno učenje bas kitare, tečaj igranja na afriške djembe,
literarna skupina, novinarska skupina, elektro delavnica Ptuj, Termalni park Term, vadba v vodi za dojenčke in malčke, telefon 051 220 984
1B.00
1B.00
19.30 19.30
20.00
20.00
20.00
Sobota, 28. marec
8.00 do 13.00 Markovci, na celotnem območju občine, Občina Markovci
organizira spomladansko čistilno akcijo na celotnem območju 9.00 Podlehnik, krajevna dvorana, 9. čistilna akcija 9.00 Kidričevo, odbor za varstvo okolja in požarno varnost vabi vse občane, društva, ustanove in druge posameznike na akcijo čiščenja okolja
9.00 Hajdina, vabljeni na tradicionalno spomladansko čistilno akcijo
v vseh vaseh občine Hajdina 11.00 Ptuj, na gradu, nadaljevanje prireditve o festivalu ljubezni, literarni zajtrk z Deso Muck - grajska kavarna, otroške delavnice ... prireditve sledijo vse do 23. ure, vstop je prost 15.00 Ptuj, Hotel Park, Fiesta Mexicana, zabavali se boste lahko ob
zvokih mehiške glasbe, hrane ... 15.00 Podvinci, dvorana, gledališka predstava, Oblast, v izvedbi KUD Vitomarci
18.00 Skorba, dom krajanov, gledališke urice za otroke - predstave
Kekec, Izgubljena snežinka ter Štiri sestre 18.00 Gerečja vas, gasilski dom, predstavitev zgoščenke zborovskega
petja Mešanega pevskega zbora Društva žena in deklet Gerečja vas 19.00 Hajdina, dvorana, gledališka predstava, Čaj za dve, v izvedbi
videmskih gledališčnikov 19.00 Nova vas pri Markovcih, gasilsko-vaška dvorana, 13. redni letni
občni zbor konjeniškega kluba Nova vas pri Markovcih 19.00 Cirkovce, večnamenska dvorana, koncert Dober večer, mamica 19.00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, polfinale Pesniškega turnirja
2009, literarna gostja turnirja bo Danica Križanič Müller 19.30 Cirkulane, dvorana, gledališka predstava, Niti tat ne more pošteno krasti, v izvedbi Dramske sekcije KD Cirkulane 20.00 Maribor, SNG, drama, Veter v vejah borov, MalOd, za abonma Drama sobota in izven
Nedelja, 29. marec
13.00
15.00
16.00
16.00
17.00 19.00
Cirkovce, pri osnovni šoli, svečana prireditev blagoslova traktorjev, prireja Strojni krožek Dravsko Polje v sodelovanju s KGZS OI Ptuj Kicar, dvorana prostovoljnega gasilskega društva, vabljeni na koncert MoPZ Rogoznica
Cirkulane, dvorana, gledališka predstava, Niti tat ne more pošteno krasti, v izvedbi Dramske sekcije KD Cirkulane Kidričevo, cerkev svete Družine, molitev za žrtve in storilce med-in povojnega nasilja v nekdanjem koncentracijskem taborišču Šterntal, molitev bo vodil mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramberger
Maribor, SNG, balet, Labodje jezero, VelDvo, za izven
Sveti Tomaž, dom krajanov, komedija v treh dejanjih Pri lepi vdovi,
v izvedbi gledališke skupine KD Fran Ksaver Meško Sveti Tomaž
Ponedeljek, 30. marec
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, premiera, Mama ni ena sama
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: 50 zvezdic za otroke narodno-zabavne glasbe, nastopajo: Slapovi, Navihanke, Vitezi celjski, Podkrajski fantje, Štirje kovači in ansambel Pogum.
Kino Ptuj
27., 28. in 28. marec, ob 16.00 Povest o Despereauxu - animirana pustolovščina, sinhronizirano v slovenščino. Ob 18.00 Toše - The hardest thing - glasbeni dokumentarec. Ob 19.30 Art program: Za vedno - drama. Ob 21.00 Oskarjevi nominiranci in nagrajenci: Nenavaden primer Benjamina Buttona - epska drama.
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
PE1EK 27.3.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 28.3.
8.00 Oddaja Občine Markovci 10.00 Oddaja ŠKL
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica - odd. 17.00 Pod židano marelo 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Ob materinskem dnevu -Bukovci, Borovci
29.3.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Športnik leta v občini Hajdina 11.00 Obdnevušole-OŠ Videm 12.00 Oddaja ŠKL
13.00 Ob materinskem dnevu - Polenšak 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja iz Občine Destrnik 18.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja
PONEDELJEK 30.3.
8.00 Pod brajdami - zabavnoglasbena odd. 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Ob dnevu šole - OŠ Videm 19.00 Oddaja ŠKL 20.00 Ob materinskem dnevu -Bukovci, Borovci
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL. PREPISI. KREDITNA POLOŽNICE. LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA c	OPR.	BARVA
ALFA 1471,9 JTD	2005	8.680,00	KUMA	KOV. SIVA
AUDI A41,9 TDI KARAV.	2000	5.880,00	AVT. KLIMA	SREBRN
FIAT STIL01.9JTB	2005	6.980,00	KUMA	KOV. ČRNA
MERCEDES E 300 D AVTOMAT. KARAV.	1999	6.280.00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
OPEL AGILA 1.216V	2004	5.800.00	KUMA	KOV. MODRA
OPEL C0MB01,6	2003	5.490,00	KUMA	SREBRN
OPEL ASTRA 1,7 CDTI LIMUZ.	2006	9.980,00	KUMA	KOV. ČRNA
OPEL VECTRA 2,0 DTI16V KARAV.	2001	4.800,00	AVT. KLIMA	MODRA
OPEL ZAFIRA 1,9 CDI	2005	11.880,00	KUMA	KOV. MODRA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI	2007	8.990,00	AVT. KLIMA	KOV. T. SIVA
R. MEGANE 1,5 DCI CABRIO SAN. TtiOPEZ	2007	17.390.00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
ŠKODA FABIA 1,4 TDI	2007	8.490.00	KUMA	BELA
ŠKODA OCTAVIA 1,9 TDI LIMUZ.	2006	11.990,00	KUMA	KOV. SREBRNA
VW P0L01,4	2005	7.850,00	KUMATIK	KOV. MODRA
VWT0URAN 1,9 TDI TRENDLINE	2005	11.680,00	DIG. KLIMA	SREBRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CEHA»	OPREMA	BARVA
AUDI ALLROAD 3,0 TDI 0	2007	55.900,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003	8.990,00	KLIMA	KOV.SREDRNA
CITROEN C41,6 HDI	2006	11.900,00	KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN XANTIA 2,016VISX	1998	2.490,00	2XAIRDAG	KOV.T.ZELENA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI EXC.	2004	8.900,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
FIAT PUNT01,216V	2003	4.400,00	2XAIRDAG	KOV. SREBRNA
FIAT STIL01.9 JTD DYNAMIC	2006	7.990,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1,6 TDCi FUTURA	2005	7.890,00	KLIMA	KOV. MODRA
FORD FOCUS 1.BTDCI	2003	6.990,00	2XAIRDAG	KOV.SREDRNA
FORD PUMA 1,416V	1999	3.990,00	ALU DODATKI V NDT. KOV. SREBRNA	
MrrSDDISHI PAJERO 3.2 DID	2003	15.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI AUT. KUMA	2000	4.490,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULTTWINGO DYNAMIQUE 1.2	2D03	4.490,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW POL01,4 TDI	2D06	9.190,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
OPEL ASTRA 2,0	2001	5.290,00	STREŠ. SANI	DELA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Znamka
vo:
Letnik Cenj^ Oprema Barva
RENAULT GRANDESPACE 1,9 DCI	2004	9.990,00	AVT. DEU. KLIMA
RENAULT SCENIC 1,9 DCIAUTHEN.	2002	6.370,00	KLIMA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2003	7.290,00	SERV. KNJIGA
OPEL VECTRA 1,616VIGL. PLUS LIM.	1997	2.850,00	PRVILAST.
FIAT PUNT01,2	2004	4.900,00	SERVO VOLAN
ŠKODAFABIA 1,4MPICLASSIC	2001	4.190,00	PRVILAST.
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2001	5.590,00	KLIMA
CITROEN XSARA 2,0 HDI LIMUZ.	2001	4.790,00	SERV. KNJIGA
AUDI A41,9 TDILIMUZ.	2001	8.900,00	AVT. KLIMA
BMW 530D AVT. KARAV.	2000	7.850,00	AVT. D. KLIMA
RENAULT MEGANE 1,9 DCI	2002	6.250,00	SENZOR ZA DEŽ
OPEL ZAFIRA 2,0 DTISELECTION	2002	6.990,00	KLIMA
PEUGEOT2061,11	1999	3.500,00	SERV0V0LAN
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI PRMLEGE KAR. 2001	6.490,00	XSEN0N
CITROEN C 3 PLURIEL1,41	2004	7.400,00	KLIMA
PEUGEOT 2061,41	2001	3.490,00	PRVA REG. 2002
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIMUZ.	2002	7.500,00	SERV. KNJIGA
AUDI A6 2,4 LIMUZ.	1999	5.350,00	SERV. KNJIGA
ŠKODA 0CTAVIA1,416V AMBIENTE UM.	2003	5.300,00	SERV. KNJIGA
SEATC0RD0BAVARI01,4MPI	2002	4.120,00	KLIMA
RENAULT THALIA 1,416V RT	2001	3.450,00	PRVILAST.
VOLKSWAGEN NEW BEETLE 2,0 HIGHLINE. 1999	5.680,00	KLIMA
FIATSTIL01,816VDYNAMIC	2002	5.190,00	PRVILAST.
RENAULT SCENIC 1,9 DCI EXPR.	2005	7.800,00	SERV. KNJIGA
KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. B. RDEČA RDEČA
KOV. SREBRNA KOV. RDEČA KOV. SREBRNA ČRNA
KOV. M. SIVA MODRA KOV. SREBRNA KOV. S. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. M. SIVA KOV. M. SIVA KOV. SV. MODRA KOV. SREBRNA RDEČA
KOV. SREBRNA
RUMENA
RUMENA
petovfefavto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
FORD FOCUS C MAX 1.8TDCI TREND	2005	7.300	156.309	MODRA
ZAFIRA COSMO 1.9CDT11Z0CV (VP)	2005	10.990	142.072	SREBRNA
WV GOLF 2.0 TDI SPORTUNE	2005	9.990	109.596	RDEČA
C5 Break HD1110 FAP PACK	2005	8.400	102.156	SIVA
32DDC0NF0RT	2005	14.500	138.651	SREBRNA
TQURAN 1.9TD1100 CONFORT	2004	8.999	157.188	SIVA
PASSATTREND TD1105	2005	12.200	120.936	ČRNA
VOLVO V50 2.0 0 Kinetic (VP)	2005	8.990	133.537	SREBRNA
LANCIA LYBRA 1.9 JTD LX SW	2004	5.900	57.333	ZELENA
VOLVO V50 2.0 KINETIC	2005	9.300	133.537	SREBRNA
VW PASSAT CONFORT 1.9 TDI 1D5CV	2005	12.200	157.595	SREBRNA
BMWX3 PREMIERE 3.00	2004	19.200	114.829	MODRA
TOYOTA AVENSIS WAGON 2.D D4D	2004	9.500	133.646	MODRA
O I Naložba v vašo prihodnost
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO 2A JAVNO UPRAVO

Še nikoli tako blizu!
Storitve za podjetja in podjetnike so odslej dostopne na prenovljenem spletnem portalu e-VEM ali na točkah VEM. Portal e-VEM omogoča:
@ brezplačno registracijo samostojnega podjetnika in enostavne d.o.o. ter spremembe teh družb;
@ prijave, odjave in spremembe zaposlenih in njihovih družinskih članov v obvezna socialna zavarovanja;
@ številne druge brezplačne
storitve za podjetja in podjetnike.
Storitve preko portala e-VEM je mogoče uporabljati s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Lahko pa obiščete točko VEM, ki nudi vse brezplačne storitve portala e-VEM.
VEMI
Državni portal za podjetja in podjetnike
http://evem.gov.si
ROLETE, SENČILA
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena l
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. âtuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Ponudba rabljenih
www.avto-prstec.si
[ KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ, SERVIS IN PRODAJA VOZIL |
Barva	Letnik Cena (€)
Znamka
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI BMW320D
FIAT GROMA 1.9 MULTIJET.5V FIAT PANDA 4X41.2 8V CLIMBING, 5V FIAT PUNT01.216V.3V FIAT PUNT01.2,3V FIAT PUNT01.4 8V ACTIVE, 3V FIAT SCUD0 2.0 JTD.5V LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V OPEL C0RSA 1.3 DTI.3V PEUGEOT 2061.4 HDI, 3V RENAULT CLI01.5 DCI, 5V RENAULT ESPACE 2.2 DCI, 5V ŠKODA FABIA C0MB11.4 TDI 5V VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V VW P0L01.0.3V
ČRNA
ČRNA
SREBRNA
SREBRNA
SREBRNA
RDEČA
BELA
ZLATA
SIVA
BELA
BELA
SREBRNA
T. MODRA
SREBRNA
SREBRNA
RDEČA
2004 (T) 2001 2006 2008 (T) 2003 2003 2008 2008 (T) 2003 (T) 2006 2005 2001 2003 2007 (T) 2005 1999
10.190, 7.790, 10.990, 9.990, 4.190, 3.390, 8.500, 22.500, 7.990, 6.490, 6.490, 4.990,
9.490, 10.990, 1.890,
Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
SVET ZAVODA OŠ Destrnik-Trnovska vas Janežovski Vrh 45 2253 DESTRNIK
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje za funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, UL RS štev. 16/2007 - uradno prečiščeno besedilo, in UL RS 36/08). Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za obdobje 5 let, predviden začetek dela je 1. 9. 2009.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdilo o izobrazbi, potrdilo o nekaznovanosti), program vodenja zavoda in kratek opis dosedanjih delovnih izkušenj z življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Svet zavoda OŠ Destrnik-Trnovska vas, Janežovski Vrh 45, 2253
Destrnik, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA.
Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o izboru v zakonitem roku.
Hvala ti, oče, za dom in življenje, hvala za ljubezen, trud in skrbi. Hvala za nauke, dobre nasvete, oče, naj večna ti lučka gori.
V SPOMIN Milanu Korošcu
IZ ZAMUŠANOV
28. marca, pred dvema letoma, je zaznamoval naš čas s svojim odhodom v večnost. Pogrešamo te, dragi mož, oče, dedek in pradedek.
Tvoji najdražji!
Niti zbogom nisi rekel, niti roke stisnil nam. Smrt te vzela je prerano, a v naših srcih vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka, tasta in brata
Stanka Breca
*29. 10. 1943 t 16. 3. 2009
IZ GRADIŠČ 129, CIRKULANE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje, ga pospremili na mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam kakor koli pomagali ob težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo Jurgčevim ter Bojanu Štumbergerju z družino iz Nemčije za vso pomoč, kakor tudi vsem sodelavcem Bolnišnice Ptuj ter Farme Kidričevo.
Iskreno se zahvaljujemo tudi internemu oddelku Bolnišnice Ptuj ter Oddelku za pljučne bolezni Pohorje za lajšanje bolečin in pomoč v zadnjih dneh.
Zahvaljujemo se tudi gospodu dekanu za opravljen krščanski pogreb ter mašo zadušnico, pevskemu zboru za odpete žalo-stinke, govorniku g. Miru Lesjaku za poslovilne besede, obema nositeljema križev, zastavonošu, godbeniku za odigrano Tišino in podjetju Mir za opravljene storitve.
Žalujoči: žena Zefika, sin Srečko z ženo Jožico, hčerka Brigita z možem Jankom, vnukinja Janja, vnuk Martin in brat Jože z Zlatko
¿¡L
Ko gledamo zvezde na nebu, vemo, da si ena izmed njih, tukaj si, nisi daleč ...
SPOMIN
Danes mineva pet let, odkar nas je zapustila naša draga
Anica Tominc
IZ SEL 10 B
Hvala vsem, ki postojite ob našem grobu ter prinašate cvetje in sveče.
Njeni najdražji
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine tam srce se tiho zajoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
SPOMIN
Mineva pet let, odkar si nas zapustil, naš dragi
Stanko Petek
Hvala vsem, ki postajate ob njegovem grobu in prižgete svečko.
Tvoji
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Zdaj mirno, tiho v grobu spiš, a z nami še naprej živiš.
V SPOMIN
30. marca 2009 bo minilo tri leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
Branko Horvat
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 72
Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite spomin nanj, mu poklonite cvet ali prižgete svečko.
Njegovi najdražji
Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer mirno spiš, a v srcih naših ti živiš.
SPOMIN
28. marca mineva 8 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek
Franc Kolarič
K JEZERU 11, PTUJ
Hvala vsem, ki mu v spomin prižgete svečko ali podarite cvet.
Tvoji najdražji
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Majda Zorko, dr.dent. med. Poslovni center Platana na Potrčevi cesti na Ptuju
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg Trajanova 1, ftuj (ob Maribonki cnti], tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
piMililiMJiMiHllliB C 02/22 80110
Razlagova 24, Maribor I
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi... Med nami si!
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice
Rozine Vedernjak
IZ ARBAJTERJEVE 4, PTUJ
nazadnje varovanke Doma upokojencev Ptuj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, zastavonošem, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala tudi govorniku za ganljive besede slovesa. Posebna zahvala sodelavkam UKC Maribor, glavna kuhinja, sodelavkam skupine 2 B Boxmarka. Vsem in vsakemu posebej še enkrat ISKRENA HVALA!
Vsi njeni
To, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata, svaka in botra
Alojza Zelenka
IZ TRŽCA 37 B
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala sodelavcem in upokojencem Elektra Ptuj, družini Bojana Perneka ter Nežiki Hliš za vso pomoč, govorniku g. Kozelu in govorniku Elektra Ptuj za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino.
Hvala patru g. Stermšku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Jožica, sinova Milan in Joži z družinama
Kako je prazen dom, dvorišče naše, oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža očeta, sina, brata in svaka
Daniela Arnuša
IZ VIDMA PRI PTUJU 15
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala kolektivu Perutnine Ptuj, sodelavcem podjetja CIMOS TAM Ai, d. o. o., LD Leskovec za izvedeno pogrebno slovesnost in vso pomoč, govorniku g. Kozelu in govorniku LD Leskovec g. Borisu Šerugu za poslovilne besede ter pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala patru g. Stermšku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in pradedka
Janeza Vidoviča
IZ MALE VARNICE 13
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem SŽ-Centralnih delavnic ter Ptujske tiskarne, ki ste bolečino in žalost delili z nami, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter pokojnega v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku, govorniku, pevcem, podjetju Mir. Še enkrat iskrena Hvala!
Vsi njegovi
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine, tam srce se mirno zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Srce je omagalo,dih je zastal, a spomin nate, dragi mož in oče, večno v naših srcih bo ostal.
ZAHVALA
ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica
Janeza Flora
IZ PODVINCEV 119 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše.
Iskrena hvala g. patru Marjanu za opravljen obred, g. Danilu za ganljive besede slovesa ter molitev, Janiju in Mateju za odigrano melodijo slovesa.
Iskrena hvala sodelavcem Veterinarske bolnice Ptuj in Pošte Ptuj.
Posebna zahvala tudi intenzivnemu oddelku Bolnice Ptuj.
Žalujoči: njegovi najdražji
Ptuj • Varnost v letu 2008
Večja varnost mora biti skrb vseh
Ptujski svetniki so se na 26. seji sveta seznanili tudi s poročilom o varnosti v MO Ptuj v letu 2008. Pri predstavitvi podatkov sta sodelovala direktor PP Ptuj Darko Najvirt in pomočnik direktorja PU Maribor Mirko Ploj.
Tudi tokrat so se v razpravi zavzeli za večjo prisotnost policistov v mestu ob koncu tedna, da bi čim bolj omejili vandali-zem. Kot je povedal komandir ptujske policijske postaje, se to že nekaj časa dogaja, saj je ob koncu tedna na delu pet ali šest patrulj, ki jim pomagajo tudi policisti v civilu. Prisotnost na terenu se je v tem času povečala za 80 odstotkov v primerjavi z ostalimi dnevi, pri čemer si ptujski policisti pomagajo tudi s policisti iz Podlehnika, Gorišnice in Ormoža. Velik problem v MO Ptuj pa je promet; na njenih cestah so lani umrli trije ljudje, dva več kot v letu poprej. Poseben problem so motoristi. V letošnjem letu bodo s pomočjo policistov v civilu izvedli tudi nadzor prečkanja prehodov kot eno od preventivnih akcij.
V letu 2008 je bilo na območju MO Ptuj obravnavanih 1113 kaznivih dejanj, kar je 11 odstotkov več kot v letu 2007. Raziskanost je bila 51-odstotna. Na območju dela PP Ptuj so na področju kriminalitete najbolj zastopani tatvine, vlomi roparske in drzne tatvine. Kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete je bilo v MO Ptuj v obravnavanem obdobju 74 ali 44 od-
stotkov manj kot leto poprej. Dejanj splošne kriminalitete je bilo 955 ali za 3 odstotke manj, kaznivih dejanj mladoletniške kriminalitete je bilo 40 ali 18 odstotkov manj kot v letu 2007. Med kršitvami predpisov, ki urejajo javni red in mir ter splošno varnost ljudi in premoženja, so tudi v Mo Ptuj prevladovali prekrški zoper javni red in mir, obravnavali so jih 473 ali 7 odstotkov manj kot v letu 2007. Za 47 odstotkov so se zmanjšali prekrški s področja drog.
V prometnih nesrečah trije mrtvi
Posebej pa zaskrbljuje podatek, da so v prometnih nesrečah umrli trije ljudje, čeprav je bilo statistično gledano nesreč manj kot v letu 2007. Za kršitve cestnoprometnih predpisov so policisti podali na območju MO Ptuj 705 ali za 7 odstotkov manj obdolžilnih predlogov na Okrajno sodišče kot leta 2007. Vseh glob pa je bilo na območju MO Ptuj 3903 ali za 11 odstotkov več kot leta 2007. Med dogodki so policisti obravnavali sedem samomorov in eno delovno nesrečo. Več pozornosti so v letu 2008 namenili sodelovanju z zdravstvenim
Foto: Črtomir Goznik
Na problem prehitre vožnje po mestu opozarjajo številni Ptujčani, ob tem pa tudi na kritične prehode, na fotografiji prehod v Slomškovi.
inšpektorjem, delu s povratniki kršitev javnega reda in miru na javnih krajih ter povratniki kršitev t. i. družinskega nasilja, izrekli do 20 ukrepov prepovedi približevanja. Nadaljevali so s preventivnimi projekti v skupnost usmerjeno policijsko delo, ki imajo za cilj približevanje policijskih storitev ljudem in zagotavljanje stalne navzočnosti policistov med ljudmi, da se poveča občutek varnosti. Sicer pa mora biti skrb za večjo varnost skrb vseh, poudarja Darko Najvirt, komandir Policijske postaje Ptuj.
Pomočnik direktorja PU Maribor Mirko Ploj je povedal, da so se odločili, da se bodo udeležili vseh sej svetov občin, ker želijo prisluhniti pobudam, idejam in predlogom s terena, da bi bilo njihovo delo lahko čim bolj učinkovito. Ptujčani so ob tej priložnosti tudi izvedeli, da iz zaključkov projekta samostojne policijske postaje na Ptuju ni razbrati, da bo zaživel. To je še posebej zanimalo ptujskega župana dr. Štefana Čelana, ki je bil prepričan, da bo Ptuj dobil samostojno policijsko postajo, vsaj tako je kaza-
lo nekaj časa.
Albin Pišek (DeSUS) je opozoril na problem prehitre vožnje skozi mesto in tri še posebej nevarne prehode za pešce: v Slomškovi, Trstenjakovi in Osojnikovi. Poostren nadzor na vlakih in na sami železniški postaji se že nekaj časa izvaja, rezultati so sicer vidni, pomagajo tudi policisti v civilu, vendar bi za izboljšanje razmer na železniški postaji na Ptuju nujno ponovno potrebovali tudi šefa postaje, zdaj je vse v rokah prometnika, je prepričan Marjan Kolarič (SDS). Na zaskrbljujoče podatke o povečanju kriminalitete je opozoril tudi svetnik Nove Slovenije Peter Pribožič. Ne sme nam biti vseeno, kaj se dogaja v MO Ptuj. Je morda vzrok, da se nekih postopkov ne more izvajati, v tem, da se omejuje zaposlovanje policistov, je vprašal. Imamo zakon, edini v Sloveniji plovno reko, zato bi morala biti kontrola vodnega prometa pogostejša, je prepričan Emil Mesarič (LDS). Zdaj pa se dogaja, da v sezoni, ki traja od 1. maja do 30. septembra, ob špicah je na vodi tudi do 40 čolnov, policijski čoln pa pripelje na Ptujsko jezero le dvakrat.
MG
Slovenija • Policisti opozarjajo
Uporabljajmo varnostni pas in čelado
Na območju policijske uprave Maribor od 23. do 29. marca poteka preventivno -represivna akcija pod naslovom Slovenija, pri-pni se, po osnovnih šolah pa preventivne akcije za večjo varnost mladih kolesarjev pod naslovom Bistro glavo varuje čelada!
Policisti so z nadzorom in	ske uprave Maribor povprečna
štetjem uporabe varnostnih	stopnja uporabe varnostne-
pasov ugotovili, da je bila v	ga pasu na sprednjih sedežih
letu 2008 na območju Policij-	86,9-odstotna, na zadnjih sede-
Foto: M. Ozmec
Bistro glavo varuje varnostna čelada je naziv pomladanske akcije, ki je v teh dneh namenjena večji varnosti kolesarjev.
žih pa 41-odstotna.
Delež uporabe varnostnega pasu na območju Policijske uprave Maribor je bil v prometnih nesrečah s smrtnim izidom le 68,8-odstoten pri voznikih in samo 25,6-odstoten pri potnikih. V prometnih nesrečah III. kategorije je bil delež 66,7-odstoten pri voznikih in 68,4-odstoten pri potnikih. Uporaba varnostnih pasov v prometnih nesrečah II. kategorije je bila 97,1-odstotna pri voznikih in 82,8-odstotna pri potnikih.
V tem tednu policisti dosledneje nadzirajo uporabo varnostnega pasu v vozilih na vseh, tudi zadnjih sedežih, zoper ugotovljene kršitelje pa
Napoved vremena za Slovenijo
Če je na Ruperta (27.) jasno nebo,	13/-1
bo malega srpana ravno tako.

Danes bo na vzhodu precej jasno. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, a večinoma suho vreme. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 1, ob morju okoli 4, najvišje dnevne od 7 do 14 stopinj C. V soboto bo na vzhodu Slovenije deloma jasno, na zahodu pa zmerno do pretežno oblačno z rahlimi padavinami. Pihal bo okrepljen jugozahodnik, ob morju jugo. V noči na nedeljo se bodo padavine okrepile in zajele vso državo. V nedeljo bo oblačno in deževno.
dosledno represivno ukrepajo. Posebno pozornost namenjajo tudi uporabi zadrževalnih sistemov pri prevozu otrok, v zvezi s tem izvajajo več poostrenih nadzorov.
Bistro glavo varuje čelada
Ker je s pomladjo na cestah spet vse več kolesarjev, potekajo v občinskih svetih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu aktivnosti, namenjene večji varnosti kolesarjev. Naslovili so jih Bistro glavo varuje čelada. V okviru te aktivnosti potekajo po osnovnih šolah usposabljanja za vožnjo kolesa, izvajajo jih učitelji, ki so opravili teoretični in praktični seminar Zavoda RS za šolstvo. Preden pa otroci pričnejo praktično vožnjo s kolesom po prometnem poligonu, je potrebno opraviti tehnični pregled koles in odpraviti vse morebitne napake oziroma pomanjkljivosti, da bo vožnja zares varna. Po uspešno opravljenem tehničnem pregledu prejme vsako
brezhibno kolo nalepko Varno kolo. Mladim kolesarjem toplo priporočamo, da ne sedejo na kolo brez varnostne čelade, saj jih ob vsakem manjšem padcu varuje težjih poškodb, ob hujših padcih ali prometnih nesrečah pa lahko reši tudi njihovo življenje. Vsi učenci, ki uspešno opravijo kolesarski preizkus, prejmejo kolesarsko izkaznico, sicer pa se v teh dneh po šolah zagotovo že pripravljajo na šolska in zatem še občinska tekmovanja pod naslovom Kaj več o prometu, ki bodo potekala v aprilu in maju. Mladim kolesarjem želimo pametno in varno vožnjo!
-OM
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata g	zapornice
; ključavničarska dela P manjša gradbena dela
O Dupleška cesta 10 2000 Maribor
3 02 48 OO 141
SELITVE OD A DO Z
demontaža • prevoz • montaža
041 748 832 M
Roman ZemuariC s.p. Dornava 59, 2252 Dornava PE RajSpova uuca l, 2250 Piuj 1el: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 INro@zerox.si
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE
Črna kronika
Goljufiva prodajalca po povzetju
Policisti PP Slovenska Bistrica so
19.	marca prijeli 22-letnega moškega iz okolice Maribora in 21-letnega Mariborčana. Moška sta 5. marca na spletno stran »bolha.com« dala oglas o prodaji različnih mobilnih telefonov. Cene telefonov so se gibale med 200 in 600 evri. Do 19. marca sta prejela več naročil iz celotne Slovenije in se z naročniki dogovorila o načinu prevzema. V pakete pa sta namesto telefonov dala čokoladne roladice in te je posamezni naročnik prevzel po povzetju in plačilu ob dostavi. Na ta način sta si protipravno prilastila več kot 2.000 evrov. Policisti so na domovih obeh 20. marca opravili hišni preiskavi, v katerih so zasegli računalniške komponente in mobilne telefone, ki sta jih uporabljala. Zaradi suma goljufije bodo zoper njiju podali kazensko ovadbo pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu. Morebitne oškodovance pozivajo, da se oglasijo na PP Slovenska Bistrica oz. pokličejo telefonsko številko (02) 843 29 00 ali 113.
Ponarejanje denarja
Policisti PP Slovenska Bistrica so
20.	marca zabeležili kaznivo dejanje ponarejanja denarja, saj so jih iz NLB Slovenska Bistrica obvestili, da so pri pregledu gotovine našli ponarejen bankovec za 100 evrov. To so ugotovili pri pologu večje količine denarja.
S kolesom padel po klancu navzdol
22. marca ob 13.40 se je na lokalni cesti izven naselja Spodnja Voličina zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 45-letni moški iz bližine Lenarta je vozil kolo po lokalni cesti iz smeri Zgornje proti Spodnji Voličini. Ko je peljal kolo po delu ceste, kjer poteka cesta po klancu navzdol, hitrosti vožnje ni prilagodil lastnostim in stanju ceste. Zaradi tega je zapeljal v desno in pričel zavirati (vidna sled zaviranja v dolžini 4,5 m), nato pa mu je sprednje kolo spodneslo, zaradi česar je padel po cestišču. Pri padcu se je hudo telesno poškodoval in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal, da je imel 0,85 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.
Zaloteni pri kraji JCB-ja
Policisti PP Slovenska Bistrica so v noči iz 12. na 13. marec na Zgornji Polskavi zalotili več moških, ki so poskušali na tovorni avtomobil naložiti delovni stroj znamke JCB v vrednosti okrog 55.000 evrov, za katerega so kasneje ugotovili, da je bil ukraden isto noč v Mariboru. Osumljenci so ob prihodu policistov pobegnili, policisti pa so uspeli prijeti državljana Hrvaške. S kriminalistično preiskavo so ugotovili identiteto ostalih osumljenih. Enega osumljenca iz okolice Slovenske Bistrice so pridržali in kasneje izpustili na prostost. Kriminalistična preiskava še poteka, zaradi suma storitve velike tatvine bo zoper vse osumljence podana kazenska ovadba Okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru.
Vlomi, tatvine
Od popoldneva 17. marca do popoldneva naslednjega dne je neznani storilec pristopil do stanovanjske hiše na Ptuju. Z neznanim orodjem je poskušal odpreti kletno okno, ki je bilo odprto "na nagib", a mu ni uspelo. Premoženjska škoda znaša okoli 100 evrov.
24. marca okrog 15.30 je neznani storilec poskušal vlomiti v stanovanjsko hišo v Ormožu. V tem času je domov prišel lastnik hiše in ob vstopu vanjo na balkonu opazil vlomilca, ta pa je pobegnil. Lastnik je poklical Ope-rativno-komunikacijski center PU Maribor, ki je na kraj nemudoma napotil policijske patrulje. Dobro uro kasneje so policisti v bližini Ormoža izsledili 31-letnega moškega iz bližine Slovenj Gradca, ki je ustrezal opisu. Zaradi suma poskusa storitve tatvine bodo zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.