PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. dostal? > gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 207 (9512) TRST, torek, 7. septembra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začet izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi DANES PRVA SEJA OD ŠTIRIH VLADNIH^ SEJ V SEPTEMBRU^ Odobritev zakonskega osnutka o ratifikaciji osimskega sporazuma in vojaških služnostih Razprava o «načelnem zakonu» o oboroženih silah - Davčne in gospodarske ukrepe bo vlada začela obravnavati na seji, ki bo v prihodnjem tednu RIM, 6. — Vlada se bo danes dopoldne sestala na prvi od štirih sej, ki jih bo imela v tem mesecu. Seje so posvečene nujnim zunanjepolitičnim in notranjim vprašanjem v o-kviru programa, ki ga je napovedal v parlamentu predsednik vlade Andreotti. O gospodarskih ukrepih bo vlada začela razpravljati prihodnji teden. Na predlog zunanjega ministra Forlanija bo jutri vlada razpravljala in odobrila zakonski osnutek o italijansko - jugoslovanski pogodbi, ki je bila podpisana v Osimu. O ratifikaciji osimskih sporazumov bo nato dokončno sklepal parlament. Vlada bo razpravljala in sklepala tudi o nekaterih drugih zunanjepolitičnih vprašanjih. Sporočajo, da bo na seji, kot tudi na prihodnjih vladnih sejah, zunanji minister podal kratko poročilo o zunanjepolitičnem Položaju. Na jutrišnji seji bodo na predlog obrambnega ministra Lattanzija obravnavali tudi nekaj važnih ukrepov, ki se tičejo vojaških služnosti in vojaške discipline. Z zakonskim o-snutkom bo vlada skušala vsaj delno odpraviti nekatere vojaške služnosti tudi v Furlaniji, ki škodljivo vplivajo na gospodarski in socialni razvoj v naši deželi. Vojaške služnosti ovirajo tudi obnovo porušenih krajev po potresu. Drugi zakonski ukrepi in osnutki se bodo nanašali Predvsem na «načelni zakon» o oboroženih silah, ki ga bo moral odo-nnti parlament. Na osnovi tega zakona bo obrambni minister poskrbel za odobritev novega disciplinskega pravilnika. Poleg tega bo vlada odo-orila še vrsto zakonskih odlokov in zakonskih osnutkov, ki se nanašajo na oborožene sile. Na jutrišnji seji bo vlada odločala še o nekaterih šolskih in vzgojnih vprašanjih, zlasti pa o ukrepih, s katerimi bodo določili nov stalež vo-nnega in vzgojnega osebja v otročji1 vrtcih in na ..osnovnih šolah. . Predlog ministra za delo in socialno zavarovanje bo vlada odo-. a zakonski osnutek o izboljša-n,iu^ socialne oskrbe kmetom, na predlog ministra za trgovinsko mornarico pa bo vlada odobrila zakon-? 1 osnutek, ki na novo ureja vpra-l- dr^avne pomorske imovine zdolž celotne obale. Po nekaterih esteh, naj bi s tem zakonskim o-nutkom odpravili dosedanjo samoli Jno zasedbo morskega obrežja, ANDREOTTIJEV!) SPOROČILO DEŽELNEMU PREDSEDNIKU Vlada pripravlja izreden zakon za obnovo Furlanije V začetku prihodnjega tedna obisk parlamentarne komisije Lama, Vanni in Storti na včerajšnji seji tajništva sindikalne federacije. (Telefoto ANSA) lflfllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||I||||||||||||||||||||||||||||||||||||||I||l||||||l||||llll|||(||||„M|,,M|||ni,m,,|l,„,„l,||||,,n,m,ll,mill|lllimi|||||||| SEJA TAJNIŠTVA SINDIKALNE FEDERACIJE CGIL - CISL - UIL s? sp z-ssebniki v povojnih le- Sindikati bodo zahtevali od vlade rešitev najbolj perečih vprašanj Sestanek z ministrico za delo o sindikalnih sporih z delodajalci RIM, 6. — Potem ko se je konec prejšnjega tedna seznanil s problemi prizadetega področja v Furlaniji m v Beneški Sloveniji tako v pogovoru s piedstavniki izvoljenih teles kot v včasih dramatičnem soočenju s prebivalstvom, je ministrski predsednik Andreotti razčlenil problematiko v vrsti srečanj z vojaškimi poveljniki, s sindikalisti ter s predstavniki združenj javnih in zasebnih gradbenih ixidjetij. Končno je o rezultatih svojega ' obiska poročal tudi predsedniku republike Leoneju. Sad današnjih srečanj in petkovega ter sobotnega obiska v prizadetih krajih je bilo dolgo in zelo natančno poročilo predsedniku deželnega odbora F-JK Comelliju, da bi ga seznanil z ukrepi, ki iih je vlada že sprejela in bi znova poudaril pripravljenost Rima na še bolj temeljite posege. V trenutku ko poročamo, dežela zaenkrat še ni sporočila ničesar o vsebini Andreottijevega pisma. Končno se je tudi zvedelo, da se bo v ponedeljek predsednik ministrskega sveta sestal s parlamentarno delegacijo, ki bo obiskala našo deželo prihodnji teden in kateri bo poročal o dosedanjih ukrepih. Delegacija se bo znova sestala z Andreottijem po povratku v Rim, da bo čimprej in kar najbolj temeljito pripravljen osnutek novega zakona o obnovi, ki sledi zakonu o izrednem stanju, za izpolnjevanje določil katerega je zadolžena deželna uprava. se je tudi zavzel za čimprejšnjo uresničitev reforme dnevnega časopisja. Kot zadnji je spregovoril tajnik časnikarske zveze Ceschia, ki je med drugim dejal, da je treba načeti celotno vprašanje reforme dnevnega časopisja in šele v tem okviru proučiti vprašanje cene dnevnikov. Zato je za Ceschio podražitev dnevnikov negativna, če je ne spremljajo učinkoviti ukrepi za pomoč dnevnikom. V zvezi s temi vprašanji bo jutri pri predsedstvu vlade sestanek med ministrskim podtajnikom Arnaudom in predstavniki časnikarske zveze ter sindikata tiskarskih delavcev. *ji , . .....j.im v jjUVU, i polastili velikih površin, ki so Po zakonu državna imovina. Obenem tiof ZE,kon določal stroge kazni za te, ki ga ne bodo spoštovali, kazni. ki bodo dosegle tudi dve leti za-P°fa. Poleg tega bodo razširili o-rezno območje na 200 metrov na rPno, na katerem bo lahko načsl-k Pomorske uprave razpolagal za ove pomorske neprave. V tej zvezi ao določena tudi pravila o razla-, V1 zasebnih zemljišč vzdolž mor-ie,°nale. da se odpre pot do ožje aie, ki je državna imovina. Ta za-in bo določal še druga pravila, 5> Katerimi nameravajo rešiti to kočljivo vprašanje. j a vladni seji, ki bo prihodnji te-ij ’ Pa uo vlada začela obravnava-erva. finančna in gospodarska Piasanja. Najprej bo proučila za-ski osnutek finančnega ministra, dL08"-0!1 katerega bo državna u-‘terjala za leto 1974 tisti del avka na dohodke, ki ni vključen èav,c-m davek moža m žene. Pri-lir d? bodo °d 930 milijard 1Q7» Kl bl, ',lb morali dobiti za leto za davek moža in žene RIM, 6. — Na seji tajništva sindikalne federacije so danes odobrili osnovne točke zahtev, ki jih bodo sindikati postavili vladi na prihodnjem srečanju. Sindikalna federacija je danes Sklenila, da ne bodo več obravnavali z vlado načelnih gospodarskih vprašanj, kot so delali do sedaj, kar ni rodilo nobenega uspeha, temveč bodo zahtevali od predsednika vlade, da je treba obravnavati posamezna vprašanja vzporedno s točkami dnevnega reda, ki jih je Andreotti določil za prihodnje vladne seje. Tajništvo sindikalne federacije je ugotovilo, da morajo biti srečanja z vlado in s parlamentom stvarna in da se morajo nanašati na najbolj žgoča vprašanja, ki zanimajo delavce. Tako so sklenili, da bodo na prvem sestanku razpravljali o novem Hlinil n m n imtmiimii umili i m n iiimmii n na skupne dohodke do konca ?etaameraVaj° iZterjati Že Govori se tudi, da namerava vla-vsemPremeiiliti a^kvote IVA pred- uvaL"ar1kater? vrste bla§a' ki se Ugotovil;10 kl luksusneSa značaja. menihi tva’ da kl-’ub visoki obre' 35 odst VA -°a to blag£)> ki znaša tega ki'’ Se ,s.e,vedno uvaža mnogo Plač4 biiancebremeni Zmaga levice m volitvah na Cipru lan-ent021^' ~ Na nede«skih par-moč u r V0HtVah na grškem opcija J«KCTa Je zmagala leva koali-Ja «Enotna fronta», ki je dobila 34 oa .to izvoljenih poslancev. 35. pobi “ ■Pa Je Tassos Papadopulos, £ se je predstavil kot neodvisen in _n;-Je ,podprla «Enotna fronta». Desničarska «Demokratska zveza» Cle- sÌavnVavÌ,d0bÌla m ene& Pred- vcliemA'h ^ k°aliciji * bll° ^ m,.n- devet poslancev krajevne ko- Ron fT -Partije- 21 Demokratske nisterV 1 JO„vodi bivši zunanji mi-mster Sp,ros Cyprianos. 4 poslance pa zveza» bla ■ *S,redinska demokratska zveza» socialista Lyssaridesa. PiMsne|D0N’ ~ Semkaj je danes mnlrot ZUna0J1 minister Nemške de-Takn COe ruepublike 0sk^ Fischer, voiJ ie imel Prve e 2 britanskim zunanjim stiom Croslandom. prve pogo-mini- Z današnjo vladno sejo se začenja obravnava ukrepov, ki spadajo v okvir vladnega programa. bSjjvažneiši bo zakonski osnutek o ratifikaciji osimskih sporazumov, zatem pa se bo vlada ukvarjala z obdavčitvijo dohodkov po preklicu zakona o obdavčitvi skup-n h dohodkov mo.la in žene ter o zakonskem osnutku o vojaških služnostih. Slednji je zelo važen za naso deželo, v kateri vojaške služnosti dejansko onemogočajo gospodarski in socialni razvoj v mnogih predelih. Vlada bo danes sklepa’Ja tudi o «načelnem zakonu» o oboioženih silah. Šele na prihodnjih sejah bo začela obravnavati nove davčne in gospodarske ukrepe za ozdravitev gospodarske krize. Tajništvo sindikalne federacije je na včerajšnji seji sestavilo program zahtev, ki jih bodo sindikalni voditelji postavili vladi na prihodnjem srečanju. Najprej so sklenili, da ne bodo več Razpravljali o globalnih gospodarskih vprašanjih, temveč bodo zahtevali od vlade rešitev posameznih perečih vprašanj, ki zanimajo razvoj Juga, večjo zaposlitev, z!n-sti pa še zaposlitev mladine. Ukvarjali se bodo seveda tudi z drugimi gospodarskimi, socialnimi in davčnimi vprašanji, o katerih bo vlada sklepala na prihodnjih sejah. Danes zjutraj se preselita nacist Franco Freda in fašist Giovanni Ventura na otok Giglio, kjer ostaneta konfinirana vse do januarskega procesa zaradi pokola z dne 12. decembra 1969 v milanski Kmečki banki. Na otok ju prebijejo z vojaškim helikopterjem Župan otoka je prejel u-radni poziv, naj poskrbi, da gostinci in trgovci ne bodo protizakonito postopali nasproti nezaželeni dvojici Duhove v Grossom je še nekol ko pogrel Ventura, ki trdi, da se je včeraj ude.eiil festivala «l'Unità»; krajevna federacija KPI jt to zanilfala. zakonu za Jug, o načrtu za preusmeritev industrijske proizvodnje, v katerem vidijo sindikati edino možnost tudi za povečanje dejavnosti na ostalih gospodarskih področjih kot so prevozi, energetika in kmetijstvo. Poleg tega nameravajo sindikati takoj začeti obravnavo o izrednem načrtu za zaposlitev mladine. Sindikalna federacija meni, da bi moralo biti srečanje z vlado v drugi polovici tega meseca, ko bo stekla razprava o gospodarski politiki in o ukrepih, ki jih vlada namerava sprejeti. Zato so pooblastili ožjo komisijo, da pripravi sindikalnim voditeljem gradivo, s katerim se bodo predstavili vladi. Razumljivo je, da nameravajo sindikati o teh vprašanjih neposredno razpravljati tudi s parlamentom, se pravi imeti sestanke s pristojnimi parlamentarnimi komisijami, ki se bodo ukvarjale s posameznimi vladnimi ukrepi. Poročilo, ki so ga objavili po seji tajništva sindikalne federacije pravi tudi, da bodo sindikati podprli boj proti inflaciji in še posebno poudarja, potrebo po zadrževanju primanjkljaja javnih izdatkov in plačilne bilance. Obenem sindikalna federacija daje veliko važnost davčni politiki in potrebi, da se začne izvajati politika zadrževanja porabe važnih dobrin, ki ne pridejo v poštev za proizvodnjo. Seveda, sindikati ne zanemarjajo vprašanja javnih gradenj, zlasti pa še čimprejšnje ureditve vprašanja «pravične stanarine». Sindikalna federacija se bo vzporedno z vsemi temi vprašanji ukvarjala tudi s tarifami javnih storitev in administrativnimi cenami. Vsaka nova prilagoditev omenjenih tarif in cen, pravijo sindikati, mora biti globoko proučena in bo morala upoštevati, da je treba zavarovati nizke dohodke. O vseh teh vprašanjih so glavni tajniki CGIL - CISL - UIL obvestili ministrico za delo in socialno zavarovanje Tino Anseimi, s katero so se danes srečali. Pogovor je trajal približno dve uri in se je nanašal, kot so izjavili sindikalisti, na proučitev najvažnejših sindikalnih spo- rov, ki so sedaj v teku med posameznimi sindikalnimi strokami in delodajalci. Železniška nesreča v Južni Afriki: trideset mrtvih JOHANNESBURG, 6. - Vsaj trideset mrtvih in sedemdeset ranjenih so obračun sinočnje železniške nesreče pri Johannesburgu, kjer sta trčila potniška vlaka. Glasnik južnoafriške železniške družbe je sporočil, da je krajevni vlak trčil v zadnji vagon brzca Johannesburg - Maputo. Na krajevnem vlaku so bili skoraj izključno temnopolti potniki. Vzrok nesreče zaenkrat še ni bil ugotovljen. Podražitev dnevnikov in vprašanje reforme dnevnega časopisja RIM, 6. — Nedavno je bilo sporočeno, da se bodo dnevniki pred koncem leta podražil od 150 na 200 lir izvod. O tem je bil danes govor na radijskem dnevniku 1, katerega so se udeležili piedstavniki vlade, založnikov in sindikatov. Ministrski podtajnik pri predsedstvu vlade Arnaud, ki je prvi sprožil to vprašanje, je izjavil, da ni mogoče danes mimo podražitve dnevnikov, če se hoče vsaj omiliti primanjkljaj dnevnih časnikov. Priznal pa je tudi, da se vprašanje dnevnega časopisja ne more odpraviti s podražitvijo in da je treba sprejeti še druge ukrepe za pomoč dnevnim časnikom. Prav tako in še bolj odločno za govarja podražitev dnevnikov predsednik zveze založnikov Giovannini, ki je dejal, da bo letošnji primanjkljaj dnevnih časnikov znašal 130 milijard lir. Popolnoma nasprotnega mnenje pa je bil predstavnik sindikata tiskarskih delavcev Botti, ki Potresni sunek v Furlaniji Tržaška geofizikalna opazovalnica je sinoči zabeležila močan potresni sunek ž epicentrom pri gori Verzegnis v Furlaniji. Jakost sunka, ki je že 183. odkar je potres 6. maja hudo prizadel Furlanijo in Beneško Slovenijo, cenijo okrog 5,5 stopnje po Mercallijevi lestvici. RAZGOVOR S POSLANCEM CRAXIJEM PSI in vlada, Osimo in globalna zaščita Jutri na Brdu srečanje Tito-Ceausescu LJUBLJANA, 6. — Predsednik republike Josip Broz Tito je z ženo Jovanko danes dopotoval na Brdo pri Kranju. S Titom je dopotoval tudi član državnega in partijskega predsedstva Edvard Kardelj z ženo Pepco. Na ljubljanskem letališču Brnik so Tita sprejeli in pozdravili najvišji slovenski predstavniki na čelu s predsednikom predsedstva SRS Sergejem Kraigherjem. Pričakovati je, da bo imel Tito na Brdu prve pogovore z romunskim državnim in partijskim voditeljem Nicolaem Ceausescom. katerega prihod na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo je napovedan za pojutrišnjem. V. B. BRUSELJ, 6. — Po podatkih izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti, je bilo v avgustu letos v EGS 4.991.562 brezposelnih. Pred letom dni. jih je bilo skoraj 200.000 manj. Največ brezposelnih, v primerjavi z aktivnim prebivalstvom, ima Irska, in sicer 9,5 odstotka, najmanj pa Luksemburg, kjer imajo komaj 0,3 odstotka brezposelnih. •luiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiuiimiiimiiiuiiiiiiiimiiiiiinmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiMmmiiMiiiiiimiiii» RAZGOVORI V ZURICHU SO ZAKLJUČENI ŠKROMMREZULTATI TRIDNEVNEGA SESTANKA KISSINGER-VORSTER Ameriški državni tajnik še ta teden v Aftiki? Pretirasistična Ironia zaseda v Dar Es SaJamu ZtiRICH, 6. — Po treh dneh razgovorov se je danes v Ziirichu zaključil sestanek med ameriškim tajnikom Kissóngerjem in južnoafriškim premierom Vo"strom. Razgovori so bili posvečeni problematiki južnega dela afriške celine, kjer je položaj iz dneva v dan bolj napet tako zaradi vprašanja Rodezije kot zaradi problematike v Namibiji in v sami Južni Afriki, kjer med temnopoltim prebivalstvom že dva meseca plamti upor proti režimu aparthaida. Čeprav sta državnika na opoldanski tiskovni konferenci govorila o znatnem «napredku» pa vse kaže, da so rezultat- tridnevnega posveta kaj skromni in da je bil rezultat pozitiven samo glede namibijskega niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiii|l|t|liiii|||||„|,|||,l|,|llm||ltl„llllllllltlllll(nil,IIII|l|l|rMIIIII)lllllll|||llllllllllllll||im||||m||||||| TRAGIČNA INCIDENTA NA FESTIVALU «UNITÀ» V LECCO IN CURNU Za zapahi trije mladi pretepači ki so ubili komunističnega delavca Še vedno kritično zdravstveno stanje mladeniča iz Rergama LECCO, BERGAMO, 6. — Baha-štvo in nadutost mladih fantov, ki priznavajo nasilje in maščevanje kot edino vrednoto življenja, sta skupaj z vinjenostjo najverjetnejši vzrok tragičnih incidentov na festivalih «Unità» v Leccu in v Curnu, v katerih je družinski oče izgubil življenje, 18-ietni delavec pa je bil hudo ranjen in se bori s smrtjo v bolnišnici v Bergamu. Čeprav med tepističnima izpadoma ni kot kaže doslej nobene povezave,, sta si tragična dogodka skoraj na las podobna in silita k treznemu pi-emisleku o vrednotah, ki jih sodobna italijan- iiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiuiumimiiiiiiiimiiiiiiiumimiimnmHHHmiumimmiiii, Minic na Poljskem Zadovoljiv razvoj vzajemnih odnosov VARŠAVA, 6. — Jugoslovanski taj- , sebna pozornost veljala mednarodnim nik za zunanje zadeve Miloš Minic ekonomskim vprašanjem. je od včeraj na uradnem in prijateljskem obisku na Poljskem. Po današnjih pogovorih s poljskim zunanjim ministrom Stefanom Olszowskirn je Miniča sprejel prvi tajnik poljske združene delavske partije Edward Gierek. Kot poroča Tanjug, sta Gie-rek in Minic v prisrčnem enournem pogovoru izmenjala mnenja o dvostranskih odnosih in izrazila zadovoljstvo nad razvojem teh odnosov na vseh področjih. Izmenjala sta tudi mnenja in informacije o rezultatih socialistične graditve na Poljskem in v Jugoslaviji, poleg tega pa je beseda tekla tudi o najvažnejših, mednarodnih problemih, pri čemer je po- V uradnih zunanjeministrskih pogovorih. ki sta jih vodila Miloš Minic in Stefan Olszowiski, so prav tako razpravljal o dvostranskih odnosih in z obeh strani naglasili, da so k napredku teh odnosov največ prispevala pogosta srečanja in politični pogovori predsednika Tita in poljskega partijskega voditelja Giereka. Po razpravi o odnosih in sodelovanju med državama sta Minic in Olszowski izmenjala tudi mnenja o aktualnih mednarodnih problemih, ki zanimajo obe državi, poljski zunanji minister pa je danes jugoslovanskemu tajniku za zunanje zadeve priredil tudi slovesno kosilo. ska družba nudi mladini. Kajti mladi protagonisti krvavih izpadov, najmlajši med katerimi so komaj dopolnili šestnajsto leto starosti, k j bodo na lastni koži občutili tragične posledice svojega dejanja, so obenem krivci in žrtve, žrtve pomanjkanja idealov, osamljenosti in e-marginacije Začnimo z Leccom. Policija in karabinjerji so že aretirali tri od šestih morilcev Pierantonia Castelnuova, druge tri pa so identificirali in jih sedaj aktivno iščejo. Kaže tudi, da so aretirani med zasliševanjem na državnem pravdništvu -že priznali soodgovornost v pretepu, ki je povzročil smrt 42-letnega delavca, čeprav so se izgovarjali s provokacijo. V zaporu so 21-letnj Salvatore Elia, 19-letni Sebastiano Caglio in 17-letni Antonio Romeo. Prva dva sta po rodu iz Catanzara, medtem ko je bil tretji rojen v Tunisu. Za vse tri je državni pravdnik že podpisal zaporni nalog z obtožbo nenamernega umora v obremenilnih okoliščinah, pretepa v obremenilnih okoliščinah in vdiranja v tuje stanovanje. Slednja obtožba se nanaša na dejstvo, da so pobalini pretepali tudi upravnika krožka «Farfallino», kjer so priredili festival komunističnega tiska. Elia, Caglio in Romeo so v spremstvu 17-letnega Angela Musolina, 19-letnega Pierina Marchia in 19-letne-ga Giuseppeja Lo Cocca (vsi trije so po rodu južnjaki) šl; v soboto zvečer na festival. Po dobrem pri- ne bodo tako glasni, čeprav miren in prijateljski, je opomin sprožil v fantih vzmet morilskega nasilja: vsi skupaj so se spravili nad nesrečneža s pestmi in ga podrli, kar je bilo Castelnuovu usodno, ker mu je povzročilo smrten srčni napad. Medtem ko so prisotni priskočili Castelnuovu na pomoč in ga odpeljali v bolnišnico, so jo pobalini pobrisali. Trije so se pozno ponoči vrnili domov in se ujeli v policijsko mrežo, ostali trije pa se najbrž še skrivajo pri prijateljih. Kaže tudi, da reakcija mladih tepistov nima političnih vzrokov, saj naj bi med drugim bili simpatizerji levice, čutili so se le prizadete, ker so jim odsvetovali petje, češ «prej so domačini lahko mirno prepevali, nam Juž-njakom pa to pravico odrekate.» Sličen je tud; primer v Curnu, kjer so se štirje tepisti z nerazsodnim streljanjem maščevali udeležencem festivala «Unità», ki so jim prepovedali, da se z motornimi kolesi vozarijo po komaj prekopanem polju. Medtem ko so zadnji gostje odhajali so trije nepridiprav; izza nekega grma streljali s samokresom na gručo mladih, ki so si hoteli pred slovesom privoščiti še zadnji kozarec. 18-letni delavec Crescenzo Fa-coetti je bil ranjen v bok. Krogla mu je prebila ledvice in črevesje, zaradi česar so mu moral; zdravniki odstraniti poškodovane ledvice in vse kaže, da bo potreben zopetni kirurški poseg. Facoettijevo zdravstve- grizku in nekaj kozarcih žlahtne1 no stanje je kritično in zdravniki so kapljice ,so fantje dobre volje zapeli. Castelnuovo, srčni bolnik, ki se je šele pred nedavnim vrnil v službo po dolgi bolezni, jih je ob odhodu opomnil, naj spričo pozne ure si strogo pridržali prognozo, Karabinjerji in policija so že nekaj ur po spopadu aretirali tri od štirih tepistov, ki so kot kaže priznali zločin. vprašanja, kar zadeva notranji položaj v Južni Afriki pa naj bi Vor-ster odločno zavrnil vsakršno ameriško ponudbo posredovanja, češ da gre za notranje zadeve države, v katere naj bi ne imel nihče pravice, da se vmešava. Kot že med razgovori je bilo tudi na tiskovni konferenci vzdušje zelo hladno in nasprotja očitna, o čemer pričajo tudi zapletljaji ob sestavljanju skupnega končnega sporočila, čeprav nobeden od dveh državnikov ni hotel govoriti o bistvu sporazuma, oziroma nesporazuma, je bilo iz njunih izjav razvidno, da sta se v marsičem razhajala. Kar zadeva Namibijo je bilo jedro spora vprašanje osvobodilnega gibanja Swapo, ki ga OZN priznava kot edinega zakonitega predstavnika Namibijcev. Kissinger je predlagal, naj bi vprašanje neodvisnosti države rešili na ustavni konferenci, katere bi se u-deležiie vse prizadete sile, Vorster pa o prisotnosti gibanja Swapo ni hotel slišati. Končno naj bi sprejela kompromisni predlog, naj bi konferenca potekala pod okriljem OZN v Ženevi in naj bi se je udeležile vse zainteresirane sile. Vorster pa je vsekakor pogojil osvojitev predloga s sklepi namibijskih tribalnih delegacij, ki zasedajo v Windhoecku. Kaže nadalje, da je južnoafriški premier sprejel vlogo posrednika pri reševanju rodezijskega vprašanja, vendar «ne da bi izvajal pritisk na kogarkoli.» V krogu Kissingerjevih sodelavcev poudarjajo, da tridnevni pogovori z južnoafriškim voditeljem pomenijo sicer napredek, vendar pa je bil dosežen komaj minimaln, program, ki si ga je šef ameriške diplomacije zastavil, ko je odpotoval iz VVashingtona. Kaže tudi, da bo državni tajnik že konec tega tedna odpotoval v Afriko, da bi konkretiziral svoje posredovanje v bolj stvaren rezultat kot sta bili dosedanji srečanji z Vorstrom. V ta name:, bo jutri prispel v Dar Es Salam, kjer od danes zaseda tako imenovana pro-tirasistična fronta, podtajnik za zunanje zadeve Schaufele, ki bo preveril možnost uspeha Kissingerjeve posredovalne misije. Kot rečeno so se danes v tanzanijski prestolnici Dar Es Salam sestali voditelji petih južnoafriških držav, da bi razpravljali o vprašanju Rodezije in Namibije. Poleg tanzanijskega predsednika Njeiere-ja so prisotni mozambiški voditelji Samora Machel, zambijski lider Ka-unda, angolski predsednik Agostinho Neto ter botsvanski predsednik Kha-ma. Pogovori so zaenkrat strogo zaupni. Vse kar se je doslej zvedelo je, da se bodo državniki jutri sestali z ameriškim podtajnikom Schaufelejem, katerega bodo seznanili z zaključki svojega srečanja. Njererejev glasnik je še dodal, da se je tanzanijski predsednik danes posamezno srečal s svojimi uglednimi gosti ter z voditelji odporniških gibanj, ki so prisotni v Dar Es Sa-lamu, in da se bodo razgovori nadaljevali tudi jutri. Poslanec, Bettino Craxi, vsedržavni tajnik PSI, ki je v nedeljo o-biskal prizadete kraje po potresu v Furlaniji in nato predsedoval deželnemu aktivu, je časnikarju Marku Waltritschu za Primorski dnevnik in agencijo Alpe - Adria odgovoril na naslednja vprašanja. — Poslanec Craxi, kakšna bo politika PSI v prihodnjih mesecih spričo napovedanih pobud enobarvne An-dreottijeve vlade? — Največja je zaskrbljenost zaradi ekonomskega položaja. Odkrito povedano stanje je težavno, alarmantno. Od vlade hočemo izvedeti, kako se ga namerava lotiti, ker nas predvsem skrbi, da če bo morala dežela nekaj žrtvovati, naj bodo žrtve pravično porazdeljene, da ne bodo prizadeti predvsem bolj šibki. Skrbi nas tudi, da bo davčni in tarifami pritisk, ki se zdi precej neizbežen, povezan predvsem s politiko razvoja. Istočasno se moramo spoprijeti ne le s problemi zaviranja inflacije, ampak tudi s problemi brezposelnosti. Ni mol misliti samo na en aspekt problema. Od Andreotti je ve vlade torej pričakujemo take predloge, ki bi nam lahko dovoljevali izraziti v parlamentu svoje mnenje in usmeriti vlado k celotni politiki. Je pa še mnogo drugih stvari, o katerih jjamerava mo govoriti v prihodnjih tednih in mesecih, o reformi policije in tajnih službah, o zaskrbljujočem položaju v zaporih, o težavah Furlanije, ki so resne in na katere je treba odgovoriti s posebnim zakonom. Zapleten rok, torej, problemov, glede katerih čakamo na soočenje z vlado v parlamente. — Omenili ste zdaj Furlanijo in danes ste obiskali kraje, ki jih je hudo prizadel potres 6. maja. Sestali ste se z župani in s političnimi voditelji svoje stranke. Kuk^-.e vtise ste odnesli in kaj predlaga PSI spričo očitnih zamud pri obnovi prizadetih krajev po potresu? — Odkruo naj povem, vtis, ki sem ga dobil, je grozen. Obudil ni je spomine na otroška leta, ko sun videl svoje mesto uničeno od bombardiranja. Krepko je treba zavihati rokave za obnovo tega področja, predvsem pa ne delati napak, napak ki nastanejo, ko se delajo zgrešene napovedi. Že zdaj siru zaskrbljeni, kako bodo prizadeti ljudje preživeli zimo in če jim lahko zagotovimo mimmalno zaščito. Bolj v splošnem, mislim, da mora država pripraviti za obnovo celotnega prizadetega področja poseben finančni zakon in zakon za njegovo izvajanje, na podlagi katereg mora sloneti obnova, ki bi potrebovala deželno vlado, katera bi morala biti bolj kos položaju. — Preidimo k drugemu vprašanju. Andreottijev vlada je napovedala skorajšnjo ratifikacijo o-simskih dogovorov, s katerimi se zaključuje dolgoletni spor med I-talijo in Jugoslavijo in ki nudijo obmejnim področjem precejšnje možnosti ekonomskega razvoja. Ah bi nam spregovorili, poslanec Craxi. o stališču socialistov glede tega vpra: šanja? — Mi smo pospeševali hitre priprave za te sporazume. Sporazume smo pozdravili z velikim zadovoljstvom. Vedno smo dajali veliko važnost razvoju prijateljskih odnosov s sosednjo in prijateljsko Jugoslavijo. Upajmo, da bo vse to element spodbud in pomoči za razvijanje teh odnosov na vseh področjih. — Še eno vprašanje. Že vrsto let slovenska narodnostna skupnost zahteva zakone za zaščito svojih osnovnih pravic, kulturnih, socialnih in gospodarskih. Levičarski parlamentarci so v pretekli dobi predložili osnutke zakonov za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Tudi v sedanji mandatni dobi obstajajo taki osnutki zakonov, med katerimi osnutek zakona, ki ga je predložil socialist Loris Fortuna. Kaj namerava napraviti PSI. da ne bodo ti predlogi obtičali že v začetni fazi? — Naiprej gre omeniti, da je PSI vedno dajala veliko važnost takim problemom, ki zajemajo pravna in načelna vprašanja. Pravice slovenske manjšine niso zaščitene, kot bi morale biti. Ta pobuda socialističnega poslanca Fortune ni do sedaj uspela, prav gotovo pa ne po naši krivdi. Vztrajal; bomo in bomo dali vso potrebno podporo, da bo ta pobuda v sedanji mandatni dobi, vsekakor čimprej. napredovala ter prišla v razpravo pristojnih parlamentarnih komisij. TRŽAŠKI DNEVNIK PRED OBNOVITVIJO STIKOV MED TAJNIŠTVI STRANK V NEDELJO SPOMINSKA SVEČANOST PRI SPOMENIKU Občinski in pokrajinski svet V imenu idealov bazoviških žrtev čakata na izid «preverjanja» Oba sveta se bosta sestala šele konec meseca - Sestanek načelnikov skupin ustavnega loka v pokrajinskem svetu Kljub temu da je poletje že za nami, se bodo počitnice tržaške občinske in pokrajinske uprave vsaj za nekaj časa nadaljevale. Oba sveta se bosta namreč predvidoma sestala šele proti koncu meseca, če ne celo v začetku oktobra. V tem času pa so na delu pokrajinska tajništva strank, ki so prevzela nalogo, da razčistijo odnose v obeh izvoljenih svet'h po zastoju, ki je nastal v začetku poletja, ko so programski sporazumi med strankami ustavnega loka, na katerih sta sloneli tako občinska kot pokrajinska uprava, zašli v krizo ter se je postavila nujnost, da bi našli nove politične formule in nova bolj ali manj organska zavezništva, ki bi lahko zagotavljala dejansko uresničitev dogovorjenih programov. Toda tudi preverjanje med strankami ustavnega loka je kaj kmalu zašlo v težave ter je bilo več časa prekinjeno. Obnovili naj bi ga še ta teden z dvostranskimi srečanji, ki naj bi ustvarili pogoje, da bi predstavniki vseh strank ustavnega loka lahko spet sedli za isto mizo in skušali najti izhod iz sedanjega zastoja. V pričakovanju takega razčiščenja so se včeraj sestali načelniki svetovalskih skupin ustavnega loka v tržaškem pokrajinskem svetu. Prav glede na dejstvo, da se s političnimi vprašanji ukvarjajo strankina tajništva, je imel včerajšnji sestanek «tehnični» značaj, saj so razpravljali predvsem o bodočem delu pokrajinske uprave in organov sveta. Seveda pa se niso mogli izogniti nekaterim perečim političnim vprašanjem: tako je bil na primer spet govor o rabi slovenščine in o spremembi pravilnika pokrajinskega sveta, ki naj bi to omogočil. Po potovanju v Rim pokrajinske delegacije se stvari niso premaknile, v tem času pa je bil izvoljen nov parlament; v tej zvezi so včeraj razpravljali tudi o možnosti, da bi spet poslali delegacijo v rimski parlament, ki naj bi končno o tem vprašanju odločal. Kot smo omenili, se pokrajinski svet za sedaj ne bo sestajal, saj tekočih upravnih vprašanj, ki bi terjala nujnih rešitev, ni na dnevnem redu, sedanji trenutek pa seveda ni primeren za vsakršno politično razpravo, saj bo za to potrebno čakati na zaključke pogovorov med pokrajinskimi tajništvi strank., Pač pa so se načelniki skupin dogovorili o nadaljevanju dela obeh pripravljalnih odborov, ki imata nalogo prirediti že pred časom napovedani pokrajinski konferenci o gospodarstvu in o kulturi. Prav tako je bila izražena želja po bolj aktivnem delovanju komisij in po večji angažiranosti predstavnikov nekaterih strank v njih. Treba bo tudi razčistiti vprašanje odstopa predsednika ene od komisij, liberalca Pampanina, ki ga pa včeraj ni bilo na seji. zaradi česar ni bilo mogoče ugotoviti, ali je njegov odstop nepreklicen, ali ne. Do sedaj so izplačali 677 podpor za obnovo produktivnih podjetij Deželni zakon je s 1. julijem pooblastil izplačilo podpor za vzpostavitev produktivnosti v industrijskih, obrtniških. trgovskih in turističnih obratih, ki jih je prizadel potres, Trgovinskima zbornicama v Vidmu in Pordenonu ter ustanovi za razvoj obrtništva. Dva meseca po objavi deželnega zakona so odobrili 677 prošenj za podporo, od predloženih 1.524, za skupni znesek ene milijarde in 772 milijonov lir. Po mnenju odbornika za industrijo in trgovino Stopperja «to dokazuje, da so omenjene ustanove, ki so v kratkem času prebrodile začetne težave, bile kos tako težavni nalogi kot je vzpostavitev produktivnosti na področjih, ki jih je prizadel potres.» Pri teh številkah pa je treba pomisliti da je poškodovanih podjetij približno 6.000, kar pomeni, da bodo morali prizadeti vložiti še kar 4.470 prošenj. To pa bo do skrajnosti o-bremenjevalo ocenjevalne komisije, ki morajo pregledati objekte, če škoda presega 5 milijonov lir. nadaljevati boj za narodne pravice Zbranim sta spregovorila tajnik odbora za proslavo bazoviških žrtev Miro Stopar in občinski svetovalec Monfalcon - Nastop zbora «Lipa» iz B azovice Na bazoviški gmajni, na kraju,' kjer so hladnega septembrskega jutra pred 46 leti odjeknili fašistični streli in so se smrtno zadeti zgrudili štirje mladi slovenski antifašisti Ferdo Bidovec, Frane Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič, se je v nedeljo popoldne, kot vsako leto ob tem času, zbralo veliko ljudi. V tihi zbranosti, z občutki, ki prevevajo vsakega demokrata in antifašista ob obujanju spominov na mračno preteklost in ob zavesti, da nekdanje zlo še ni bilo v celoti izkoreninjeno, so se pred spomenikom, ki označuje že dolga desetletja kraj fašističnega zločina, poklonili spominu štirih junakov. Spominska svečanost na bazoviški gmajni, ki jo je priredil Odbor za proslavo bazoviških žrtev, se po svoji zunanji obliki ni razlikovala od prejšnjih proslav. Kot vselej so predstavniki raznih organizacij (odbor za proslavo, zveza partizanov in političnih preganjancev, Slovenska kulturno - gospodarska zveza, bazovske organizacije, upokojenci iz Šempetra pri Novi Gorici, ki so se v velikem številu udeležili svečanosti) položili ve-o :e, bazovski pevski zbor «Lipa» j' apel nekaj žalostink in priložnostna govornika sta v slovenščini in italijanščini spregovorila o nekdanjem in današnjem boju za narodnostne in družbene pravice, svo-, bodo in za mimo sožitje. Če pa se[ | Prihodnja dejavnost krožka «Che Guevara» | V teh dneh se je sestalo vodstvo Krožka za družbeno-politična proučevanja «Che Guevara» ter izdelalo okvirni program dejavnosti v novi sezoni. Med prve pobude krožka v prihodnjih mesecih gre omeniti predavanji poslanca Sergia Flamignija, ki bo govoril o demokratični pre-osnovi policijskih sil, ter prof. Renza Tomatisa o problemih onesnaževanja okolja pri industrijski proizvodnji. Na sporedu bo tudi predstavitev knjige Fausta Cialenteia «Le quattro ragazze Wieselberger». Knjigo bo predstavil Renzo Rosso. Ljudje se zbirajo pred spomenikom na bazovski gmajni. prizori pred spomenikom bazoviških truda in naporov za popolnejšo uve- žrtev ponavljajo, se iz leta v leto spreminja njihova vsebina. Vedno manj je, žal, tistih ljudi, ki so se v tistih letih fašističnega preganjanja in pozneje v narodnoosvobodilni vojni, borili z ramo ob rami z Bidovci, Marušiči, Valenčiči, Miloši, Tomažiči in brezštevilnimi drugimi znanimi in neznanimi junaki. Zato pa rastejo in se s tistimi ideali o-plajajo in bogatijo novi rodovi, ki spoznavajo, da je treba še veliko iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii VČERAJ V MIRAMARSKEM CENTRU ZA TEORETSKO FIZIKO Veliko zanimanje za mednarodni kongres o najnovejših vesoljskih raziskavah Kongresa, ki bo trajal teden dni, se udeležuje 70 znanstvenikov z vsega sveta Včeraj zjutraj se je v miramar- ! ličnejše namene, saj je njegova ! iti in ker nihče doslej ni poskrbel skem centru za teoretsko fiziko pričel mednarodni kongres o problemih fizike in astrofizike v okviru evropskih in ameriških vesoljskih programov. Prvega dneva kongresa, ki bo trajal do vključno sobote, 11. t.m., se je udeležilo okoli 70 znanstvenikov z vsega sveta, v glavnem pa iz Italije, Francije in Združenih držav. To je prvič, da priredijo v Trstu mednarodni kongres o fiziki satelitov. Važnost kongresa pa je predvsem v tem, da bodo prisotnim znanstvenikom predstavili «Space lab», to je vesoljski laboratorij sistema Shuttle, katerega so pripravili ameriški znanstveniki NASA. Laboratorij, katerega naj bi že začeli uporabljati v naslednjem desetletju, bi o-pravljal krožno pot okoli Zemlje, uporabljali pa bi ga lahko v najraz- PREDAVANJI DR. HUMARJA IN PROF. BORISA PAHORJA Reakcionarnih parol na pretek na nedeljski «Dragi» m Opčinah Glavna tema vseh razprav položaj v matični domovini, ki je bil prikazan povsem nerealno in izkrivljeno Z odobritvijo resolucije, ki obsoja jklep avstrijske vlade o preštevanju koroških Slovencev, se je v nedeljo zvečer zaključila «Draga 76», ki jo že enajst let prireja Društvo slovenskih izobražencev in ki je bila tokrat v openskem Finžgarjevem domu. Včeraj sta bili na vrsti, poleg srečanja z akademskim kiparjem Francetom Goršetom, predavanji dr. Kazimira šel na svoj račun s popoldanskim predavanjem prof. Pahorja, ki je sicer kljub naslovu predavanja bolj malo govoril o «kulturnem» izročilu Ketteja. Cankarja in Kosovela, pač pa se je trudil dokazovati, da so bili ti .trije veliki slovenski ustvarjalci «ante litteram» največji nasprotniki sedanje ureditve v matični domovini. Tako je na primer moral pri- Humarja o «dilemah svobodnega ti- znati, da je bil Cankar socialist, do- ska» in prof. Borisa Pahorja o «kulturnem izročilu Ketteja, Cankarja in Kosovela». Prvi je po uvodnem delu splošnega značaja, v katerega je vpletel nemalo ostrih polemik proti družbeni ureditvi v matični domovini in zgodovinsko preživela tolmačenja osvobodilnega boja (govoril je na primer o tem, kako so slovenski komunisti «pod krinko OF razkristjanjevali ljudi») podal kratko zgodovino nastanka in delovanja Katoliškega glasa in njegovega predhodnika Slovenskega Primorca. Kot emblematičen primer težav, s katerimi se mora ubadati «svobodni» tisk, je navedel kratkotrajno življenje tržaškega katoliškega tednika «Teden», ki je po dveh letih prenehal izhajati predvsem zaradi bojkota, ki naj bi ga po besedah predavatelja bil deležen od oblasti v takratni «coni B». Poznejša debata pa je demantirala trditve dr. Humarja, saj je bilo jasno povedano, da je nadaljnje izhajanje «Tedna» preprečil sam takratni nadškof Santin. Ob koncu je predavatelj še poudaril, da se vsak zamejski časopis prej ali slej zaradi finančnih in drugih težav znajde pred dilemo, ali se nasloniti samo na lastne sile in biti samozadosten, ali pa si najti kakega mentorja in se s tem odreči lastni svobodi. Katoliški glas je seveda izbral prvo pot, mnogi drugi časopisi pa ne, kot je dejal predavatelj. V mestoma zanimivi razpravi, ki je sledila. so padli tudi nekateri kritični očitki na račun katoliškega tednika, kot na primer ta, da si lasti monopol nad resnico. Tisti del publike, ki je od «Drage» pričakoval predvsem protijugoslovanskih polemik, je popolnoma pri- dal pa je, da je bil «krščanski» socialist, povrhu pa še antimarksist in antiintemacionalist, ki bi, ko bi danes še živel «delil usodo s Kocbekom». Prav tako je predavatelj poudaril, kako «srečen» je bil Kosovel, da je tako mlad umrl, ker mu je tako bilo prihranjeno razočaranje, ki bi ga prav gotovo občutil ob današnji slovenski politični in kulturni stvarnosti in ob «balkanizaciji Slovenije». Pahor je znal tudi povedati, da bi Kosovel prav gotovo nasprotoval «utapljanju zamejskih Slovencev v tuje politične formacije». V istem tonu je bila tudi razprava, ki je postala zanimiva samo na koncu, ko sta o težkem položaju koroških Slovencev govorila dr. Inzko in predstavnik Narodnega sveta koroških Slovencev Filip Warasch. Letošnja «Draga» je torej povsem potrdila sodbo, da ne more postati demokratični forum za izmenjavo misli med različno mislečimi Slovenci O naših skupnih problemih, tako v matični domovini, kot predvsem v zamejstvu. Z razliko od prejšnjih let so na njej imeli glavno besedo ljudje (če izvzamemo prvega, sobotnega predavatelja), o katerih bi lahko rekli, da še vedno živijo v ozračju prvih povojnih let in da so se povsem izolirali od novejšega družbenega in političnega razvoja in dogajanja ne samo v Sloveniji, ampak tudi v zamejstvu. Trdno smo namreč prepričani, da preživele in reakcionarne parole, ki smo jih slišali na pretek v Finžgarjevi dvorani, nimajo več nobene odmevnosti celo v tistem miselnem krogu, h kateremu se prištevajo organizatorji, in bi lahko zvenele prepričevalno kvečjemu v kak šnem točno opredeljenem ambientu odmaknjene Argentine. značilnost prav v tem, da se lahko po opravljenem poslu vrne spet na Zemljo. To bi omogočilo razne zamenjave okvarjenih aparatov, raziskava pa bi z njim postala dosti boij poceni z ekonomskega vidika. Raziskave, katere bi ta laboratorij opravljal, bi bile v glavnem v okviru fizike, astrofizike, geofizike, meteorologije in biologije. Na tem kongresu bodo torej predstavili najnovejše izsledke o satelitih, ki naj bi služili izključno v raziskovalne namene. Kongres je pred polno glavno dvorano miramarskega centra za teoretsko fiziko odprl ravnatelj miramarskega centra Abdul Salam. Za njim je spregovorila ravnateljica tržaškega astronomskega observatorija Margherita Hack, ki je poudarila pomen kongresa in orisala celotedenski program. Dopoldanska predavanja so bila posvečena splošnemu opisu evropskih vesoljskih načrtov, popoldanska pa evropskih skupno z ameriškimi. Prvi predavatelj je bil francoski znanstvenik B. Pfeiffer, ki opravlja svoje raziskovalno delo v okviru ESA (European spacial agency). Za njim sta predavala francoska znanstvenika D. Shapland in G. Gian-palmo (ESA), k; sta zaključila dopoldansko zasedanje. Znanstveniki so v popoldanskih u-rah spet zasedali. Predavala sta še G. Gianpalmo (ESA) iin zahodno-nemški raziskovalec H. Kappler. Sledila je razprava o obširnih te oretskih problemih, nakar je bila v večernih urah zakuska ter družabnost s tržaškim narodnozabavnim ansamblom Alabarda, ki je zaigral šopek tržaških pesmi. Današnji program obsega teoretska predavanja in študije o stičnih točkah med makrofiziko in kozmolo-gijo, torej med mikro in makrofiziko. Razpravljali bodo predvsem o problemih, katere je raziskoval angleški Nobelov nagrajenec za fiziko, Anglež Dirac. V dopoldanskih urah bodo predavali znanstveniki NASA V. Canuto iz New Yorka, R. Smo-luchowski z univerze v Princetonu v ZDA ter Abdus Salam. V popoldanskih urah bo spregovoril B. Rasmussen, ki deluje v danski vesoljski raziskovalni službi ter v ESA. Sledila bo razprava. V prihodnjih dneh se bodo vrstili znanstveniki iz ZDA, Italije, Francije in Nizozemske, ki bodo predavali o pomenu ultravioletnih žarkov v astronomiji, žarkov X in infrardečih žarkov. V večernih urah pa bodo znanstveniki prisostvovali raznim kulturnim prireditvam, kot so «Luči in zvoki», raznim koncertom in drugo. za njihovo namesthev drugje. Vse to se zdi skoraj nemogoče, a je vendar res: staro poslopje, ki ne prinaša nobenega dobička, ho- čejo porušiti, ter postaviti novo, za višje najemnine seveda, in pri tem se nihče ne ozira na priletne, obnemogle in revne ljudi, ki so še v hiši. Omenjena šentjakobska skupina je v posebnem poročilu za tisk ostro obsodila takšno ravnanje, obenem pa je obsodila dejstvo, da je tržaška občina dovolila rušenje hiše, ne da bi prej poskrbela za u-sodo njenih stanovalcev. Občina, pravi sporočilo, sploh ni poskrbela za ustrezno urbanistično ureditev mesta in njegovih ljudskih predelov, temveč celo omogočila gradbeno špekulacijo. Poročilo se zaključuje s pozivom šentjakobskemu prebivalstvu, naj se bori za zagotovitev ustreznega načrta za ljudske gradnje ter sanacijo starih poslopij, obenem pa izreka solidarnost s prizadetimi stanovalci poslopja v Ul. San Zenone. Obsodba ravnanja s stanovalci v Ul. San Zenone 13 Šentjakobska skupina za rajonske posege vestno spremlja vse, kar se dogaja v tem mestnem predelu. Njihovo pozornost je v zadnjem času pritegnilo podiranje nekega starega poslopja v Ul. Zenone 13, last inž. Umanija, čeprav v poslopju še vedno živi nekaj družin, ki redno plačuje najemnino. Ko so se namreč prva stanovanja izpraznila, 0e podjetje začelo podirati notranje zidove, vrata in okna, kar seveda predstavlja nevarnost za vse tiste, izključno starejše osebe, ki so,še o-stale v hiši, ker pač nimajo kam Študija o onesnaženju v naši deželi Inštitut za blagoznanstvo pri gospodarski fakulteti tržaške univerze je v okviru proslav 50-letnice ustanovitve fakultete pripravil zanimivo študijo o virih onesnaženja v Furlaniji - Julijski krajini. Študijo, ki je osnovana na statističnih ugotovitvah in na znanstvenih podatkih, so izdelali profesorji G. Bruni, C. Calzolari, E. Cerma, L. Ceccon, L. Favret-to, L. Gabrielli - Favretto, A. Lokar, G. Pertoldi - Marletta, B. Stancher in F. Tunis. K njej se bomo še povrnili. ljavitev načel, za katere so trpeli in umirali tisoči. Veliko teh videvamo ob takšnih svečanostih, kar izpričuje občo zavest, da je in mora biti prisotnost posameznikov na svečanostih za našimi padlimi tesno povezana z njihovo stalno družbeno angažiranostjo in antifašistično budnostjo. Nedeljsko svečanost je vodila mlada družbeno - prosvetna delavka iz Bazovice Dora Križmančič, ki je o-risala pomen svečanosti ter predstavila mladinski zbor «Lipa» ter priložnostna govornika, tajnika odbora za proslavo bazoviških žrtev Mira Stoparja ter tržaškega občinskega svetovalca Fausta Monfalcona. Potem ko je bazovski zbor pod vodstvom Evgena Prinčiča zapel «Mi gremo naprej» in žalostinko «Rasti, rasti rožmarin», je Stopar prikazal krute življenjske razmere našega naroda pred 46 in več leti ter razne okoliščine, ki so privedle do zločinskega pokola v Bazovici, do umora predstavnika iste protifašistične organizacije Gortana v Istri ter do drugih grozodejstev in končno do obračuna v zmagoviti narodnoosvobodilni borbi. Govornik se je nato dotaknil splošne problematike narodnostnih manjšin v Evropi, ki se prebujajo in zahtevajo svoje pravice. Pri tem je naglasil, da ustvarja to vprašanje velike konflikte in da je treba zato ustvariti na mednarodni ravni ustrezen «modus vivendi», glede naše narodnostne skupnosti pa je dejal, da se je njen položaj' v primerjavi s preteklostjo zelo izboljšal, da pa je treba storiti še marsikaj. Za njim je v italijanščini povzel Monfalcon, ki je ugotavljal, kako je postalo ime Bazovica celo v mednarodnem smislu oznaka za fašistično nasilje in istočasno simbol želje ljudstva, da s tem zatiranjem obračuna. Če pa je Bazovica pomenila u-por in nezadržno željo po svobodi, tako pomeni še danes neizprosen boj proti ostankom tistih sil, ki so pahnile svet v svetovno klanje. Bazovica pomeni, da se je treba boriti za demokratičen razvoj družbe in ustvariti pogoje, da bo republiška ustava, ki jo je prekalilo odporniško gibanje, spoštovana in v celoti priznana tudi od tistih sil, ki naj bi bile demokratične in antifašistične in ki nam danes vladajo v Italiji. Če je bil včasih na oblasti fašizem, imamo danes na oblasti antifašizem, ki mora v celoti zagotoviti enakost pravic, in pri tem tudi vseh pravic slovenske narodnostne skupnosti. Istočasno pa pomeni Bazovica skrb za mednarodno solidarnost, to je za solidarnost z vsemi narodi, ki. se še borijo za svobodo in enakost, kot v Čilu, Argentini, Južni Afriki, Španiji in drugod. Predvsem pa pomeni spomin na bazoviške mučenike solidarnost s tistimi Slovenci, ki so danes narodnostno najbolj ogroženi, to so koroški Slovenci, ki jih tlači samozvana «demokratična» Avstrija. * * * Včeraj popoldne se je precej ljudi zbralo tudi pred grobom štirih mučenikov na pokopališču pri Sv. Ani, kjer je med polaganjem vencev spregovoril Odo Kalan, ki je med drugim poudaril, da sta zgled in oznanilo, ki so nam ga pustili štirje bazoviški junaki, še vedno aktualna v trenutku, ko se fašizem spet prebuja. Aktiv članov RPI dolinske občine Sekcija KPI dolinske občine je priredila v Gročand aktiv svojih članov, na katerem so pregledali enoletno delo dolinske občinske uprave. Poleg glavnega poročila so sledili še referati o nekaterih specifičnih vprašanjih, kot so javni prevozi, decentralizacija, urbanistični problemi in regulacijski načrt. Razpravljali so tudi o stikih z ostalimi političnimi strankami. Arheološka izkopavanja v Miljskih hribih Pred dnevi smo po agenciji Ansa objavili kratko vest o pomembnih izkopaninah v Miljskih hribih, in smo se takoj pozanimali, da bi izvedeli nekaj več. Arheologe zanima vrh griča nad Korošci, blizu Jeler-jev. Kraju pravijo domačim «Ka-štelir», po katerem se imenuje tudi mejni blok pri Korošcih. Že samo ime pove, da je bilo tam v davnih časih gradišče. Ostanki zidov pričajo, da je bila na griču zgradba tudi v srednjem veku, ljudsko izročilo to potrjuje in govori o skritem zakladu, ki so ga iskali še pred petdesetimi leti. Gradišče, za katero se zanimajo arheologi, je prav na meji, večji del pa je na jugoslovanski strani. Zaradi tega je za raziskovanja in izkopavanja potrebno izrecno dovoljenje in medsebojni dogovor. Prav gotovo pa bodo pri tem sodelovali arheologi iz Italije in Slovenije. Zdaj smo šele v pripravljalni fazi, na Kaštelirju ni nikogar z italijanske, niti z jugoslovanske strani, ki bi iskal prazgodovinske ostanke ali izdelke iz rimskih časov. V teku pa so priprave za geodetske posnetke, na podlagi katerih bodo strokovnjaki napravili načrt za nadaljnj« raziskovanja. Prav gotovo bodo marsikaj zanimivega našli na tem griču, od koder je lep razgled daleč naokoli, v starih časih pa je bil zelo primeren za opazovališče in u-trdbe. Obvestilo Zveze trgovcev Pokrajinska zveza trgovcev v Trstu seznanja v posebnem poročilu vse trgovce tržaške pokrajine z določili posebnega ministrskega dekreta, ki obsega izvršilne norme zakona št. 160 glede proizvodnje in prodaje raznih pijač. Zveza trgovcev posebej opozarja na tista določila, ki zadevajo prodajo brezalkoholnih pijač ha debelo. Vsi trgovci na debelo morajo namreč prijaviti do 11. septembra v krajevnem uradu IVA v Ul. Galat-ti 1 količino brezalkoholnih pijač (to je raznovrstnih mineralnih vod, sadnih sokov, oranžad in podobnega), s katerimi razpolagajo, pozneje pa bodo morali prijaviti vse prejemke in izdatke ter pri tem specificirati, če gre za potrdilo o izstavitvi ali pa za fakturo. člen 10 omenjenega dekreta namreč določa, da so trgovci dolžni prijaviti količino pijač, ki jih imajo na zalogi, če ta količina presega 200 hektolitrov mineralne vode in 20 hektolitrov drugih brezalkoholnih pijač. Vsi, ki bi radi imeli podrobnejše informacije o teh določilih, se lahko zglasijo na tajništvu Zveze trgovcev v Ul. S. Nicolò 7 (tel. 36783/1) in sicer v popoldanskih urah. OBROBNA DEJAVNOST GRUPE «ASSICURAZIONI GENERALI» Zavarovalna družba upravlja štiri kmetije v naši deželi Na njih so uvedli specializirano in visoko mehanizirano kmetijstvo, ki omogoča precejšen dobiček Med številnimi obrobnimi dejav-1 lane površine. Približno polovico te ' " 1 površine pokrivajo vinogradi, polovi- co pa sadno drevje, predvsem jablane. Na kmetiji, v kateri je zaposlenih 22 delavcev (in že to majhno število nam priča o visoki stopnji mehanizacije) so lansko leto pridelali 14.000 stotov grozdja in 10.000 stotov sadja. Na kmetiji Poggiobello pri Manzanu pa gojijo samo vinsko trto in proizvajajo sortna vina, med katerimi znani picolit. Lansko leto so pridelali 901 stot grozdja, vendar je to minimalna količina, kajti obnovili so skoraj vse vinograde in jih preuredili na terasah. Letos pa je «Genagricola» kupila v naši deželi še dve kmetiji; «Le Teliz-ze» pri Spilimbergu (izvor imena je slovenski, čeprav ni jasno, kdaj so Slovenci segli toliko proti zahodu, še precej onstran Tilmenta) z 52 hektarji vinogradov in sadnih nasadov in obsežno, skoraj 200 hektarjev veliko kmetijo Terranova pri Gradežu, kjer bodo zgradili velik svinjak za 10 tisoč prašičev, ostalo zemljišče pa bodo posejali s koruzo, da bodo imeli krmilo takorekoč pri roki. Vse kmetije upravljajo mlad; a-gronomi, delovna sila pa je zaradi visoke stopnje mehanizacije povsod omejena. nostmi tržaške zavarovalne družbe «Assicurazioni Generali» zavzemajo pomembno mesto investicije na kmetijskem področju. Družba že dalj časa vzdržuje devet sodobnih kmetij, pred kratkim pa je ustanovila specializirano družbo za kmetijstvo Genagricola, ki razpolaga s štirimi kmetijami. Poleg teh pa razpolaga z veliko kmetijo tudi manjša zavarovalna družba Alleanza assicurazioni, ki pa je dejansko last «Assicurazioni Generali». Od teh štirinajstih kmetij so štiri v naši deželi. Pravzaprav v tem primeru ni mogoče govoriti o kmetijah, ampak o specializiranih kmetijskih obratih. V naši deželi se zavarovalna družba le malo časa bavi s kmetijstvom: dva izmed štirih obratov sta tako dejansko še v povojih, sa jih je družba kupila šele pred nekaj meseci. Da bi pobliže seznanili javnost o tej pomembni dejavnosti, je vodstvo odseka za kmetijstvo pri «Assicurazioni Generali» povabilo časnikarje in kmetijske strokovnjake na ogled teh obratov. Najbolj vpeljana kmetija grupe «Generali» leži v občini S. Giorgio della Richincelda v pordenonski pokrajini in obsega 190 hektarjev obde- Huda prometna nesreča v Miramarskem drevoredu V Miramarskem drevoredu, v bližini železničarskega kopališča, se je v nedeljo zjutraj pripetila huda prometna nesreča, pri kateri so bile ranjene štiri osebe, za dve izmed teh pa so si zdravniki pridržali prognozo. 52-letni Vincenzo Salafia in njegova žena 43-letna Maria Cristua-do, oba doma iz Siracuse, sta se v alfetti vozila oroti Trštu. Ko ,->e je Salafia, ki je bil za volanom, zavedel, da mu prijatelji, ki so sc vozili v drugem avtomobilu, ne sledijo več, je skušal nenadoma obrniti avto. Ta neprevidni manever pa mu je bil usoden, kajti ravno v tistem trenutku j~ z nasproti strani privozil z veliko hitrostjo motor honda, na katerem sta sedela 38-letni Sergio Sandrè in njegova sopotnica 29-letna Elena Damiani, ki sta silovito trčila v desni bok avtomobila. Pri tem sta se najprej poškodovala oba voznika, ki so ju nemudoma sprejeli v kirurški oddelek tržaške bolnišnice, kajti oba sta zadobila hude poškodbe na prsnem košu in na rebrih, medtem ko ima voznik avtomobila verjetno tudi zlomljeno ramo. V bolnišnico so sprejeli tudi njuni sopotnici, kajti Cristuadov-- je zadobila lažje poškodbe v prsnem košu, Damianova pa si je lažje poškodovala koleno. Zaradi hud.h poškodb na pljučih so včeraj Sandreja premestili v bolnišnico pri obelisku, medtem ko so Salafio sprejeli v ortopedskem oddelku. Njuno stanje je še vedno kritično. Zahvalna turneja furlanskega zbora «Tomat» po Ameriki V prihodnjih dneh bodo . razdelili v ZDA in Kanadi magnetofonske trakove s «potresnim bobnenjem», ki so ga snemali 6. maja ob 21.02. Posnetek vsebuje ropote pri rušenju hiš, obupane klice oseb, prve dramatične j komentarje in vrsto deželnih ljudskih ’ pesmi, ki jih je pripravil Luigi Serena, predsednik glasbenega društva «Tomat» iz Spiiimberga. Danes bodo pevci tega društva odpotovali v New York, kjer bodo imeli koncert v Waldorf Astoria. Spored predvideva furlanske pesmi, ki jih bodo izvajali tudi na sedežih raznih televizijskih družb. V spremstvu poslanca Scovacricchia bo zbor odpotoval v Kanado, kjer bo imel v Montrealu vrsto koncertov: v katedrali, na u-niverzi, v študijih kanadskega radia in pri «Famee furlane» (furlanska družina). Kasneje bo zbor «Tomat» odpotoval v Ottawo, kjer bo gost Kanadskega parlamenta. Med to turnejo po Ameriki bodo imeli s seboj 3.000 primerkov magnetofonskih kaset, s potresnim ropotom, Sama turneja pa predstavlja zahvalo furlanskega prebivalstva vsem, ki so pokazali svojo solidarnost in zagotovilo, da se bodo obnovili porušeni kraji. Zbor se bo vrnil v Italijo 22. septembra. Kino M1RAMARSK1 PARK «Luči in zvoki» - Predstavi: ob 20.30 «Der Kai-sertraum von Miramar» (v nemščini); ob 21.45 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini). Ariston 16.30 « Il caso Katharina Blum». Angela Winkler in Mario Adorf. Barvni film. Mignon 16.00 «Il figlio di Spartacus». Steve Reeves. Barvni zgodovinski film. Nazionale 16.00 «L’amica». Lisa Ga-stoni. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Grattacielo 16.30 «Velluto nero». Laura Gemser, Annie Belle, Gabriele Tinti. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Fenice 16.30 «Il grande racket». Fabio Testi in Renzo Palmer. Barvni film. Excelsior 16.00 « La casa dalle finestre che ridono». Lino Capolicchio in Francesca Marciano. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Eden 16.30 « Emanueile nera n. 2 ». Sharon Lesley. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ritz 16.00, 19.00, 22.00 «Novecento». Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film Bernarda Bertoluccija. Aurora 16.30 «A qualcuno piace caldo». Marilyn Monroe, Jack Lemmon in Tony Curtis. Barvni film. Cristallo Zaprto zaradi počitnic. Capitai 16.30 «Gli uomini falco». James Coburn. Barrai film. Moderno 16.30 «Camp 7, lager femminile». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.' Filodrammatico 16.30 «Peccati sul letto di famiglia». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Impero 16.00 «Bambi». Barvni Walt Disneyev film. Vittorio Veneto 17.00 « Los Angeles quinto distretto polizia ». William Holden, Lee Remick. Ideale 16.30 «Romanzo popolare». Ugo Tognazzi in Ornella Muti. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Astra 16.30 «Incredibile viaggio verso l’ignoto». Eddie Albert, Ray Mil-land. Barvni W. Disneyev film. Abbazia 16.00 «La gang dei bassotti». A. Tompkins in B. Curtis. Barvni film. Radio 16.00 «Fra’ Diavolo». Stan Laurei in Oliver Hardy. Razstave V galeriji palače Costanzi so odprli že tradicionalno razstavo grafike, ki jo prireja že dolgo let deželni avtonomni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov. Razstavljenih bo do 25. t.m. 73 dei prav tolikerih umetnikov iz naše dežele. Izleti Pobeglega fantiča so našli v Rimu Giorgia Mattiussija petnajstletnega vajenca iz Trsta, ki je 31. avgusta zbežal z doma, so včeraj našli na rimski postaji Termini. Beg mladega fanta je bil prava zagonetka, saj so ga vsi imeli za mirnega fanta in tudi pismo, ki ga je pustil staršem ob begu ni razjasnilo razloge. V njem je napisal, da beži, ker mu starši kratijo svobodo. Danes se bo vrnil v naše mesto in verjetno ga bodo zaslišali karabinjerji Za ukradeni kipec palčka milijon dinarjev Neznanci so včeraj odnesli z vrta neke tržaške vile kipec enega izmed sedmih palčkov, ki velja približno sedem tisoč lir. Na kraju, kjer je stal kipec, je lastnik hiše našel sledeči napis: «Dragi gospodje, če hočete imeti spet kipec, pustite en milijon dinarjev na deseti stopnici Stopnišča Giganti, ki1 pelje od Goldonijevega trga do1 sv. Justa.» Ugrabitelji so se podpisali z risbo, ki ponazarja kadilca, v katerega so zabodli nož. Šolske vesti Vpisovanje gojencev v solo Glasbene matice bo do 15. septembra (razen ob sobotah) od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice. Ul. R. Manna 29 (tel. 418-605). Pričetek pouka v četrtek, 16. septembra. Datum vpisovanja v podružnice bomo javili naknadno. Vpisovanje gojencev v podružnici šole Glasbene matice na Proseku bo danes, 7. septembra, od 17. do 19. ure v prostorih Glasbene šole (So-ščeva hiša). Vpisovanje gojencev v podružnici šole Glasbene matice v Devinu - Nabrežini bo v četrtek, 9. t.m., od 17. do 19. ure v prostorih Glasbene šole v Nabrežini. Vpisovanje gojencev v podružnici Glasbene matice v Bazovici bo v petek, 10. t.m., od 17. do 19. ure v Bazoviškem domu. Krožek ZŽI priredi v nedeljo, 26. septembra, enodnevni izlet na Cerkniško jezero in v Ribnico. Vpisovanje vsak dan pri Tončki Vidali. Včeraj-danes Danes, TOREK, 7. septembra MARKO Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 19.32 — Dolžina dneva 12.58 — Luna vzide ob 18.43 in zatone ob 5.24. Jutri, SREDA, 8. septembra MARIJA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 22,4 stopinje, najnižja 13,8, ob 19. uri 19,4 stopinje. Zračni pritisk 1026.3 mb rahlo narašča, veter 12 km na uro zahodni, vlaga 51-odstotna, nebo 4/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano. temperatura morja 20,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 6. septembra se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa 14 oseb. Umrli so: 62-letni Ermenegildo Landò, 43-letni Tommaso Tochich, 73-letni Vittorio Ceriello, 72-letna Letizia Keber, 36-letm Giacomo Sopracasa. 45-letna Nerica Pecchiar- por. Zelesnich, 82-letna Giustina Besednjak vd. Bra-jan, 60-letni Carlo Muha, 79-letni Ferruccio Schnitzer, 79-letni Giuseppe Petronio, 75-letni Giovanni de Gastrd, 87-letni Ernesto Cignolini, 86-letni Giampaolo Petruzzi, 79-letna Maria Barzelogna vd. Malusò. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Gmeiner, Ul. Giulia 14: Manzoni. Largo SorminO 4; Al Cedro (INAM). Trg Oberdan 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 19.30) All'Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Due Lucci, Ul. Ginnastica 44. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7, ure: tek št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam te). 209-197: žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi OSKAR GRUDEN DENTIST Od njega se bomo poslovili danes, 7. t.m., v Beogradu. Žalujoči: žena, otroci z družinami, sestre in drugo sorodstvo Beograd, Nabrežina, 7. septembra 1976 PRED OBISKOM PARLAMENTARNIH SKUPIN V FURLANIJI Obsežen program delovanja deželnih organov v tem tednu l četrtek se sestane deželni svet, od torka do četrtka pa deželne komisije Pripravili bodo tudi gradivo za parlamentarce, ki pridejo na uradni obisk Deželni organi imajo za ta teden, e'1'6 i»°k:skon? Parlamentarnih komi-y 13., 14. in 15. septembra, obširen program. V četrtek se bo sestal deželni svet, l bo razpravljal o dveh zakonskih snutkih. Prvi razteguje ugodnosti akonov za kraje prizadete po po-resu tudi na tiste občine, ki niso .. P°aebnem seznamu prizadetih občin, kolikor se dožake, da je potres Prizadel škodo tudi njim. Ta po-uaa bo omogočila popravila hiš, ob-ovo proizvodnje, usposobitev jav--rdb in posege v korist kme- Di ugj zakonski osnutek pred ride-va deželni prispevek v višini 150 milijonov lir za dobo 20 let za za-jucna dela na ronskem letališču, otreba po tem prispevku je ob-, 3' saj je pomen te strukture za 3S0 u^ek) vedno večji. Država bo Poskrbela za večja dela, predvsem operativnem sektorju (podaljša-je pristajalne in vzletne steze, kon-roini stolp in varnostni sistem vonja). Konzorcij za ronško letali-j e..ln s tem praktično dežela Fur-Julijska krajina, pa mora končati zgradbe za blagovno in postno službo, prav tako mora za-Jiiciti dela pri gradnji uradov, rosek bo bremenil ronški konzor- lijonov h10 milijard° *n 3esto . drugim bo na dnevnem redu trtkove seje tudi razprava o spre-_moi notranjega pravilnika za ize-cenje posebnih svetovalskih komi-J s stalnimi. Poleg deželnega sve-ra se bodo sestali ta teden tudi dru-8i deželni organi: v torek šesta ko-SJja pod predsedstvom svetovalca S3, a> ki bo proučila zakonske £?u.fke o emigraciji: v sredo na-. svetovalskih skupin, da se TflmeJ° s perečim problemom ge posebne komisije za potres; imQCetrtek °dbor za pravilnik, da val Sa *Pfemembe, ki jih bo izgla.so-, deželni svet. Istega dne se bo sestala tudi druga komisija, ki bo Po poročilu odbornika za kmetijstvo tlobba preučila položaj, v ka-T..-.rn ,s? nahaja kmetijstvo na pod-nn k kl ga prizadel potres. Končni-; ?° ,.v, Petek informativna seja 1 .Qrrdsiji s predstavniki insta, *n arhitektov ter s pred-in a lkl združenja italijanskih občin o„nf?,pn: Proučili bodo zakonski utek, ki poenostavlja postopke 2a javna dela. drugim bodo v tem tednu tu-calP‘Pr,av^alne seje, ki jih je skl.i-toni P^dsednik deželnega sveta Pit-bodn L3 . Pripravo gradiva, ki ga Km^.^Parlamentarcem ob nji- ® krajev pri- Uradna informacija 0 strelih na meji a^.k5Prski dopisnik je dobil vče- jugoslovansko - italijanski meji v bližini mednarodnega obmejnega prehoda Škofije. Tistega dne v večernih urah je skušal 24-letni Egipčan Hussein Mohamed Nasser ilegalno prekoračiti jugoslovansko - italijansko državno mejo približno 2C0 metrov od mednarodnega obmejnega prehoda Škofije. Gibal se je torej v mejnem pasu, kjer je prepovedano oziroma dovoljeno le s posebno dovolilnico. Pri poskusu pobega čez mejo ga je zalotil obmejni stražar in ravnal skladno s pravili. Najprej ga je pozval naj se ustavi, nato ga je opozoril še enkrat, da bo v nasprotnem primeru streljal. Ker je Egipčan začel bežati je stražar uporabil strelno orožje. Kakor smo izvedeli, je prišel Hussein Mohamed Nasser v sredo v Jugoslavijo z ilegalnim potnim listom na obmejnem prehodu v Sežani. Nekaterim jugoslovanskim državljanom je pripovedoval, da bi se rad vrnil v Italijo, da pa na italijanskem konzulatu ni dobil vizuma. Vse to bo seveda treba še preveriti, prav tako pa tudi okoliščine, zakaj se mu je tako mudilo, saj je vendar vedel, da je ilegalni prehod katerekoli meje nevarna igra z življenjem. GORIŠKI DNEVNIK S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA Gorica zahteva, da podjetje ANAS zgradi nov ločniški most čez Sočo Most je bil zaradi potresa 6. maja precej poškodovan 7. septembra 1976 Občni zbor ustanove za varstvo živali V nedeljo, 26. septembra, bo v glavni dvorani liceja «Dante Alighieri» v Ul. Giustiniano 3, občni zbor tržaške pokrajinske sekcije ustanove za varstvo živali. Na občnem zboru, ki se bo začel ob 7.30 v prvem sklicanju in ob 8. uri v drugem sklicanju, bodo poročali o dosedanji dejavnosti tržaške sekcije o načrtih za nadaljnje delo ter izvolili novo vodstvo. • Prva deželna komisija je odobrila zakonski osnutek, ki predvideva razširitev ugodnosti deželnih zakonov glede obnove hiš in javnih zgradb, za kmetijstvo in gospodarsko obnovo tudi v občinah, ki niso po zakonu vključene v prizadeto področje, so pa utrpele škodo neposredno in izključno zaradi potresa. . mintiiiiii m mn um ZAKLJUČEN PRAZNIK KOMUNISTIČNE MLADINE ZANIMIVA OKROGLA MIZA O ODNOSIH MED MLADINO Kaj ovira tesnejše sodelovanje med slovensko in italijansko mladino V okviru praznika komunistične mladine je bila v nedelje v Križu zanimiva okrogla miza na temo «Odnosi med slovensko in italijansko mladino», ki pa se je žal niso udeležili predstavniki nekaterih povabljenih stank, ki bi lahko pripomogli, da bi bila debata obširnejša. Prisotni so bili Kukanja za ZKMI. Sancin za ZSMI in Jazbec za komisijo za mladino in šport pri SKGZ, medtem ko sta bila odsotna predstavnika mladinske organizacije KD in pa Slovenske skupnosti. Uvodno poročilo je imel predstavnik komunistične mladine, ki je obravnaval problem mladine v splošnem italijanskem političnem sistemu, v katerega so vključeni odnosi med mladimi Italijani in Slovenci, ki večkrat ne presegajo u-stavne in juridične meje. Treba je zato sodelovati predvsem v političnem in antifašističnem življenju. Skupni nastop na študentovskih bojih jasno dokazuje, da je načeta pot pravilna. Nato je spregovoril v imenu socialistične mladine Sancin, ki je poudaril, kot sicer že prej Kukanja, sodelovanje pri študentovskih bojih v letih 1968-74. ki pa je zadnje dve leti nekoliko ošibelo. kljub naporom nekaterih naprednih skupin. ki^e^00-*11^1™30^0 0 dogodku, ! Predlagal je nato, da bi mladinske J pripetil pretekli četrtek na ' organizacije naprednih strank in SKGZ priredile seminar za spoznavanje našega jezika in kulture, namenjen italijanski mladini, ki največkrat sploh ne pozna naše zgodovine in kulture, kar pogojuje odnose in poglede na našo manjšinsko stvarnost. Zadnji je spregovoril predstavnik komisije za mladino in šport pri SKGZ, in sicer o novem političnem ozračju v Evropi in Italiji, predvsem po helsinški konferenci in po osimskih sporazumih, po katerih je postala zaščita slovenske manjšine ena najvažnejših nalog italijanske vlade. Vsa problematika odnosov je vezana na popolno enakopravnost med Italijani in Slovenci in šele nato bodo odnosi med mladino tukaj živečih narodnosti postali koristnejši in pomembnejši, čeprav mladina, ki je vključena v napredne stranke, že več let aktivno sodeluje. Po teh posegih se je odprla debata, v katero so posegli številni mladinci, k) so bili enotnega mnenja, da je treba okroglo mizo, zaradi važnosti in aktualnosti, čim-prej ponoviti. Zatem je bil, ob zaključku praznika, politični shod, na katerem sta spregovorila pokrajinski svetovalec Boris Iskra in član vodstva tržaške federacije KPI Nicola De Cesare. Spored je zaključil ples z ansamblom Praprot. Goriški občinski svet je na sinočnji seji sprejel resolucijo, s katero zahteva, da državno podjetje za ceste ANAS omogoči popoln avtomobilski promet na najvažnejši vpadnici v mesto, to je na cesti iz Ločnika v Gorico, s tem, da zgradi nov cestni most čez Sočo namesto sedanjega mostu IX. avgusta, ki je bil zelo poškodovan zaradi letošnjega potresa, in po katerem se sedaj odvija le enosmerni promet z osebnimi avtomobili, medtem ko je tovorni in avtobusni promet prepovedan. Do debate je prišlo potem ko je liberalni svetovalec Fornasir predlagal osnutek ustrezne resolucije. V razpravo so posegli svetovalci Tuzzi, Waltritsch, Battello in Luciani. Vsi so poudarili nujnost, da se namesto sedanjega zgradi nov most, ki mora ustrezati zahtevam sodobnega in bodočega prometa. Sedanji most ni v najboljšem stanju. Težko bi ga bilo le popraviti, od potresa sem ga sploh niso vzdrževali. Prav tako je bila s strani svetovalce’' ovržena namera podjetja ANAS, ki hoče z denarjem, ki je namenjen potresnim področjem, le za silo popraviti o-menjeni most, in istočasno finansirati dela na novi cesti med Gorico in Vidmom. Goriški občinski svetovalci sicer poudarjajo potrebo po gradnji nove ceste v smeri Videm, vendarle pa zahtevajo, da ANAS zgradi nov most. Ustrezne pritiske bodo izvedli tudi na pristojne deželne in državne oblasti. Prof. Andrej Bratuž med poročevalci na srednjeevropskem srečanju Na srednjeevropskem kulturnem srečanju, ki bo v začetku oktobra v Gorici in na katerem bodo razpravljali o glasbi, bodo sodelovali tudi nekateri strokovnjaki iz naše dežele. Med temi bo tudi prof. Andrej Bratuž iz Gorice, ki bo poročal o slovenski nabožni glasbi r,a Goriškem. Iz dežele so svoje sodelovanje s poročili napovedali še prof. Adriano Cossio iz Vidma, prof. Anita Tonello iz Trsta, dirigent Giulio Viozzi iz Trsta, prof. Vito Levi iz Trsta, prof. Pavle Merku iz Trsta, in drugi. Na srečanju bodo prikazali tudi film o življenju glasbenika Gustava Mahlerja. Svečanost na letališču v Ronkah Včeraj predpoldne so v prostorih uprave letališča v Ronkah imeli majhno slovesnost, na kateri so podelili spominske kolajne prof, Osvaldu Ferrariju in nekaterim drugim bivšim članom upravnega odbora letališča. Prof. Ferrari je bil do nedavnega več let predsednik upravnega sveta tega konzorcija in v času njegovega upravljanja se je letališče precej razvilo. Razvoj se nadaljuje, je dejal v pozdravnem govoru sedanji predsednik upravnega sveta inž. Giovanni Augelli. Dejal je, da je letališče imelo precejšnji razvoj pred štirimi leti, ko je bilo deset prog. Letalska družba ATI je nekatere proge ukinila, ker so takrat bile nerentabilne. To je bila napaka, sedaj si uprava letališča prizadeva spet pridobiti nekatere proge in poleg notranjih ima v mislih tudi mednarodne proge s sosednimi državami. V pripravi so sedaj podaljšanje glavne pristajalne steze, gradnja druge manjše pristajalne steze, gradnja sedeža gasilske ekipe, gradnja novega stolpa. Nekaj besed je spregovoril tudi prisotni deželni odbornik za prevoze Cocianni, ki je dejal, da je dežela sprejela zakon o finančni pomoči ronskemu letališču 150 milijonov lir letno za dobo dvajsetih let. Zadnji pa je govoril podtajnik za letalstvo Degan, ki je prikazal vladno politiko na področju letalskih prevozov in podčrtal važnost konkretnega sodelovanja med državo, deželo in krajevnimi upravami kot se dogaja v ronškem primeru. Dijaški dom «Simon Gregorčič» Gorica Pričelo se je vpisovanje za redne in zunanje gojence za šolsko leto 1976-77. Vse informacije lahko dobite pri upravi doma. Ul. Montesanto 84 (tel. 83-495) vsak dan v jutranjih urah. Ravnateljstvo V NEDELJO V TOLMEČU Sestanek tajnika PSI Craxija s slovenskimi socialisti Prisotni so bili slovenski socialistični predstavniki iz Trsta, Gorice in Benečije Vsedržavni tajnik PSI Bettino Craxi, ki je bil na to mesto izvoljen šele pred nekaj meseci, je v nedeljo obiskal našo deželo in imel politični govor na festivalu socialističnega tiska v Tolmeču v Karniji. Craxi se je ob tej priliki sestal tudi z deželnimj voditelji stranke, ki so imeli prav v Tolmeču dvodnevno za- blematiko razprave tega zakonskega osnutka. Tajnik PSI Bettino Craxi je v spremstvu deželnega tajnika PSI Renzullija in parlamentarcev Lepre-ja, Fortune in Castigliona ter predsednika deželnega sveta Pittonija in načelnika svetovalske skupine v deželnem svetu Zanfagnignija obiskal sedanje o raznih organizacijskih i nekatere kraje, ki jih je zadel po- vprašanjih, sprejel pa je tudi, kot je razvidno iz uradnega tiskovnega poročila deželnega odbora PSI, tajnike socialistične federacije iz Trsta, Gorice in Vidma in skupino slovenskih socialističnih voditeljev ter se z njimi pogovoril o vprašanjih, ki zanimajo slovensko nacionalno skupnost v Italiji. Govor je bil predvsem o nujnosti parlamentarne razprave o zakonskem osnutku za globalno zaščito slovenske manjšine, k; ga je v začetku te parlamentarne dobe ponovno predočil furlanski socialistični poslanec Loris Fortuna skupno z drugimi poslanci. Osrednji tajnik Craxi se je domenil z deželnimi predstavniki, da pride čimprej v Rimu do ponovnega sestanka, na katerem bi preučili, soglasno med deželnimi in osrednjimi organi, operativno pro- inmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiimiiiimiiiuiimiiiiiiiiiiim.. PODPISAN ITALIJANSKO JUGOSLOVANSKI SPORAZUM Čez pičli dve leti se bodo z radarjem in raketami lotili boja proti toči Na površini 20C.000 ha bodo namestili 120 izstreliše - Vrednost naložbe 600 milijonov lir, ki jih bodo razdelili na polovico Čez slabi dve leti bodo na območju, ki se razprostira med Foj-do, Sežano, Vipavsko dolino in vzhodnim območjem Furlanije, uvedli organizirano obrambo pred točo z u-porabo radarja in raket. To je bil cilj italijansko - jugoslovanskega sporazuma, ki je bil pred kratkim podpisan v Novi Gorici med pristojnimi ustanovami in telesi tukajšnjih obmejnih področij Furlanije - Julijske krajine in Slovenije, o katerem smo predzadnjo nedeljo obsežno poročali v našem dnevniku. V imenu deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) je v pogajanjih aktivno sodeloval dr. Mirko Primožič, ki nam je v izčrpnem po llliuiiiiiiiiiiuilllilliililiiillliiiiiiumiiiiiliiliiiiiiuiiiimiiniaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiniiiiiiiiiiii TUDI V SEPTEMBRU CENE NISO POPUSTILE Tik pred trgatvijo grozdje po 500 do 800 lir za kg Je za visoke cene zelenjave zdaj kriva obilica padavin? - Ugoden nakup štorovk Udeleženci nedeljske okrogle mize na prazniku komunistične mladine v Križu. m PULICASA DREVORED TERZA ARMATA 12/a TELEFON (040) 69336 Moderni urad, gostejši promet, novi materiali za obloge zahtevajo vedno popolnejše znanje v vseh najmodernejših tehnikah čiščenja. Podjetje PULICASA vedno med vodilnimi pri uporabi strojev, pripomočkov, izdelkov, predstavlja nov in hiter način čiščenja. rETKOL€Hll!IVlUA ADRIATICA F. MALE TEKOČA GORIVA IN MAZILNA OLJA IZROČITEV Z ZABELEŽENO KOLIČINO NATOČENIH LITROV TEL. 817395, 824400 . 34010 DOMJO, 145 . TRST SERVIZIO TOTALCOMFORT Po navadi se na začetku meseca sprehodimo po goriški tržnici, da o-pozorimo naše bralce na založenost in kar je še bolj pomembno, na to, kako se sučejo cene (seveda navzgor). Nekateri si pri tem lahko mislimo, da pomagamo tako ustvarjati posebno alarmistično psihozo o pošastni draginji, ki nas vsak dan bolj uklepa. Vendar temu ni tako. Cene se neodvisno od našega pisanja, krepko dvigajo, o čemer se lahko prepriča vsaka gospodinja. Tudi naš včerajšnji obisk na goriški tržnici ni bil nič drugačen. Čeprav bi morale ob koncu poletja cene nekoliko pasti (vsaj za domačo zelenjavo in sadje) ni tako. Zdaj, ko je trgatev že pred vrati, bi se moralo poceniti vsaj namizno groz d je, vendar je treba zanj odšteti na splošno prav takšen znesek, kakor pred dobrim mesecem, čeprav na nekaterih stojnicah ponujajo sicer tudi bolj poceni grozdje (domače). Veliko popraševanje je letos po fižolu v stročju, ki je dosegel že a-stronomske cene (tudi 1300 lir za kg). Zdaj, ko ga je največ, se je sicer nekoliko pocenil, tako da £i ponujajo po 800 do 900 lir za kg. Še vedno pa je treba kar trikrat premisliti, preden se človek odloči za bučke, ki so po 850 lir za kg. Cena krompirja se že približuje 500 liram za kg, kar potrjuje naše napovedi pred dvema mesecema o podvojitvi cene. Včeraj smo opazili, da so bile stojnice bolj slabo založene z glavnato solato in radičem, ki se še vedno prodajata po ceni iznad 1000 lir za kg. Precejšnja je izbira sadja, tako po vrstah kakor tudi po ceni. Zakaj so cene še vedno tako visoke? Številni prodajalci navajajo za vzrok slabo vreme, ki že poldrugi mesec ovira redno pridelovanje vrtnin. Je že tako; prej suša, zdaj dež, potem uvožene vrtnine zaradi mraza! Naj na koncu opozorimo, da je v teh dneh mogoče kupiti sorazmerno poceni gobe, predvsem štorovke. Včeraj so jih ponujali po 1500 in celo po 1000 lir za kg. Žlahtne in zelo cenjene (tudi zelo drage) gobe so zdaj že mimo. Marsikdo se nerad odloči za štorovke, češ, da niso tako okusne. To pa ne drži, le prava kuharica jih mora pripraviti! Štandrežci obiskali Rižarno in Lipico Več kot 80 Štandrežcev se je v nedeljo udeležilo izleta na Tržaško, ki ga je pripravilo domače prosvetno društvo Oton Župančič. V jutranjih urah so si izletniki ogledali Ri- žarno. Tu jim je časnikar Albin Bubnič obrazložil zgodovinski pomen Rižarne ter jim orisal vse grozote, ki so jih interniranci preživeli v tem kraju. Skupina iz štandreža se je žrtvam Rižarne poklonila s položitvijo venca, štandreški zbor pa je zapel žalostinko. V popoldanskih urah so odšli v Lipico, kjer so si poleg drugih zanimivosti kraja ogledali rejo svetovno znanih lipiških konj. Izletniki so se do večernih ur zbrali v domači gostilni, kjer je ob teranu in pršutu zadonela slovenska pesem. V kratkem v Tržiču nova lekarna V Tržiču bodo čez dober mesec odprli novo’lekarno na Trgu Isonzo. To bo že sedma lekarna v industrijskem središču naše dežele. Dogodek sam ne bi bil tako pomemben, če ne bi šlo v tem primeru za odprtje lekarne, ki jo bo upravljala tržiška bolnišnica. V državi je takih lekarn že okrog 150 in vse so do sedaj pozitivno zaključile poslovanje, ali vsaj brez izgube. Smrtne poškodbe za kolesarja iz Krmina Na cesti, ki od Krmina vodi v Čedad, se je v nedeljo popoldne pripetila huda prometna nereča, ki je terjala smrtno žrtev. Gre za 70-letnega upokojenca Giovannija Bergamasca iz Krmina, Ul. Colombic-chio 27. Upokojenec se je s kolesom vozil proti domu, ko ga je iz še nepojasnjenih vzrokov podrl 22-letni avtomobilist Bruno Michelotti iz Corna di Rosazzo. Ponesrečenca so takoj odpeljali v krminsko bolnišnico, med prevozom pa je podlegel hudim poškodbam. govoru prikazal posamezne etape skupnih prizadevanj, ki so privedla do sklenitve sporazuma in do pričetka stvarnega uresničevanja dolgoletnih pričakovanj kmetov, zlasti še vinogradnikov kot najbolj zainteresirane kategorije. Prvi stiki med obmejnima sosednjima državama se začenjajo v letu 1974, ko je direktor vinske kleti na Dobrovem inž. Simčič nakazal to možnost in ko je ERSA pri Pordenonu začela s poskusnimi generatorji, ki so srebrov jodid «pihali» v zrak. Strokovnjaki so si ogledali tudi sovjetski sistem obrambe v Mariboru, kjer srebrov jodid streljajo v točo-nosne oblake z raketami. Po dveletnih poskusih z generatorji v Pordenonu je komisija, v kateri je deloval tudi priznani italijanski strokovnjak prof. Rosini od osrednjega u-rada za ekologijo v kmetijstvu (UC EA), ugotovila neprimernost preizkušenega sistema ter se opredelila za novega, ki naj bi ga po sovjetskem vzorcu skupno preizkusili naša dežela in Slovenija. Naloga je bila poverjena ustanovi ERSA in meteorološkemu inštitutu Slovenije. Oba sta izdelala okvirni načrt o tehnični izvedbi in finansiranju celotnega sistema, ki bo pokril področje 200 tisoč ha. Dr. Primožič je nadalje dejal, da sestoji sistem tovrstne obrambe iz radarja za ugotavljanje točonosnih oblakov, ki ga bodo namestili v Pristavi pri Novi Gorici, meteorologov, radiovezistov in skupno 160 raketnih izstreliše, po 60 na vsaki strani. Od trenutka, ko bo radar u-gotovil lokacijo točonosnih oblakov do izstrelitve rakete bodo potekle tri minute. V tem času bo računalnik pri radarju obdelal podatke, radiove-zisti bodo v Zagrebu in v Milanu, kjer so centri za nadzorstvo nad letalskimi poleti, dobili dovoljenje za streljanje in ga sporočili ljudem v izstreliščih. Skupni stroški za naprave bodo znašali okoli 600 milijonov lir, ki si jih bosta strani razdelili na pol in jih prispevali v dveh letih. Sodijo, da bodo letno izstrelili okoli tisoč raket, kar je nadaljnjih 150 milijonov lir. Tudi strošek za nakup raket si bodo razdelili na polovico. Radarsko opremo bodo kupili v A-meriki ali na Japonskem, rakete v Jugoslaviji, radijske sprejemnike in oddajnike pa pri nekem podjetju v Trstu. Pri nakupu radarja bodo u-poštevali tudi naročilo SR Srbije, ki je z zakonom uvedla obvezno obrambo pred točo in bo pri tem poslu kupila za svoje potrebe šest radarjev. Mirko Primožič je nadalje dejal, da v Sovjetski zvezi uporabljajo za prenos srebrovega jodida v ozračje velike rakete, medtem ko uporabljajo v Mariboru neprimerno manjše in cenejše ter bodo takšne uporabili tudi na našem področju. Medtem ko bo v končni fazi na naši strani «padel» strošek na ramena dežele, so v Sloveniji v okviru samoupravno podpisanega sporazuma strošek za nakup naprav sprejele zadruge na tem območju, kmetijski zavod in drugi. V preizkusni faz; pa bodo izvedli tudi znanstveno raziskavo meteoro-klimatološkega značaja, v okviru katere bodo zbirali podatke o nevihtah, toči, smeri točonosnih oblakov in na njihovi osnovi izdelali meteorsko karto pod vodstvom UCEA. Podobno obliko sodelovanja so v okviru UCEA že pred časom uvedli na sosednjih območjih Italije, Francije in Švice. Upoštevajoč varovano površino (200.000 ha) ter število izstrelišč (120), bo vsaka poslaja nadzorovala površino 4. kv. kilometrov. Postaja bo hkrati tudi opazovalnica in bodo ljudje, ki bodo za to delo zadolženi, v okviru raziskovalnega dela pošiljali ustanovi ERSA na posebnih o-brazcih zbrane podatke o velikosti toče in drugih vremenskih razmerah, ki bodo služili pri sestavi meteorološke karte. tres. Bil je v Centi, v Gorjanih, v Ahtnu, Huminu in Pušji vasi. V Tolmeču je imel govor, še prej pa se je sestal s številnimi časnikarji tudi osrednjih italijanskih listov in je prikazal stališče, ki ga ima socialistična stranka do deželnih vprašanj, v prvi vrst; do pomoči, ki bi bila morala prihajati po potresu. V zvezi s tem je Craxi dejal, da ljudje še vedno živijo pod šotori, na gorah pa je že zapadel sneg, prišlo je do občutnih zastojev. Dejal je tudi, da bi bilo moralo slediti izjemnemu stanju, ki je nujno sledilo potresu, tudi izjemno politično stanje v deželni vladi, kajti vsi bi bili morali enakopravno sodelovati pri obnori. Krščanska demokracija pa je hotela tudi to stvar monopolizirati in danes prebivalstvo plačuje rezultat« demokrščanske nemoči. Craxi je zato apeliral na socialdemokrate in republikance, da zapustijo v tem trenutku deželno krščansko demokracijo in se opredelijo za širšo koalicijo, ki naj vodi obnovo poškodovanih krajev v videmski in pordenon-ski pokrajini. Prosvetno društvo Oton Župančič iz štandreža se zahvaljuje tovarišu Albinu Bubniču za zanimiv zgodovinski oris Rižarne, ki ga je imel ob priložnosti nedeljskega društvenega izleta. Šolske Vesti Vpisovanje gojencev v solu Glasbene matice v Gorici bo do 15. septembra vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 12. ure na sedežu, Ui. Malta 2. Vpisovanje v podružnico v Sovodnjah bo javljeno kasneje. Pričetek pouka v četrtek, 16. septembra. Kino Prispevki Gorica VERDI 17.15 « Animia violento». R. Tarkimgtom. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. CORSO 16.00-22.00 «My fair Lady». A. Hepburn in R. Harrison. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Il sipario strappato». G. Andrews. Mladini pod 14. letom prepovedan. Barvni film. CENTRALE Zaprto. VITTORIA 17.00-22.00 «Campo 7; la-ger femminile». J. Bliss, M. Lease. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. Tržič EXCELSIOR 17.30—22.00 «La commessa». Earvni film. PRINCIPE 18.00-21.30 «D gattopardo». Barvni film. Nora Gorica in okolico SOČA «Buster je ljubil Billy», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Boter, II. del», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE: «živim za tvojo smrt», ameriški barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Viha S. Giusto. Korzo Italia 244, tel. 83-538, Namesto cvetja na grob pokojne-1 mu Stanku Pertottiju darujeta Franc in Srečka Komel 10.000 Ur za Pod- | pomo društvo v Gorici. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli 23, tel. 72-340. iiiiiiMitiiiiimiiiMiiiiiJiiiiiiinidiiiiia ................ Šahisti so zasedli goriški grad Dvigalo se j'e ustavilo Goriški gasilci so morali včeraj zjutraj pohiteti v Ulico Brigata Casale, kjer se je v nekem poslopju pokvarilo dvigalo. Gasilci so z ročnim upravljanjem uspeli spustiti dvigalo in osvoboditi 50-letno gospo. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Paolo Della Crode, Annalisa Toffolo, Francesca Gero-met, Massimiliano Natali, Milena Pinat. SMRTI: 49-letni kmet Antonio Petain, 83-letni duhovnik Egidio Giuliani, 64-letni delavec Giuseppe Cantar in. V dvorani deželnih stanov na go- riškem gradu je bil v nedeljo ves dan zelo živahno. Več kot sto šahi-stov iz raznih krajev Primorske in dežele Furlanije-Julijske krajine se je odzvalo vabilu goriškega šahovskega kluba, ki je priredilo deseti mednarodni ekipni brzopotezni šahovski turnir «Città di Gorizia». Nekatera društva so poslala na turnir, kot dopušča pravilnik, po dve ekipi. Tekmovanje se je pričelo predpoldne, ob otvoritvi je bil pri- soten tudi goriški župan, po krat kem opoldanskem premoru se je nadaljevalo popoldne do večernih ur. Sodelovalo je 22 ekip, v vsaki so bili štirje igralci in ena rezerva. Lep sončni dan je privabil na goriški grad tudi številne druge obiskovalce, ki so se z zanimanjem zaustavljali v veliki grajski dvorani. Zmago so osvojili tržaški šahisti društva S.S. Triestina z 67,5 točka- mi, na drugo mesto so se plasirali šahisti iz Pirana s 66 točkami, tik za njimi pa so bili člani ekipe Koper I. s 64,5 točkami. Za prvimi tremi so se zapovrstjo plasirala naslednja moštva: Idrija, Postojna, Čedad I., Sežana L, Nova Gorica A, Nova Gorica B, Gorica L, Koper 2., Ilirska Bistrica, ETA Cerkno, Tolmin I., Gorica 2., Čedad 2., Pordenone I., Tolmin 2,, Costalunga Trst, Portorož, Sežana 2., Pordenone 2. S TRŽAŠKIMI IN GORIŠKIMI MATURANTI NA IZLETU PO JUGOSLAVIJI Mestr ovice vi umotvori v Splitu in druge znamenitosti Dalmacije Dioklecijanova palača - Radovanov portal v Trogiru - V Šibeniku in v Karlovcu In spet v Sloveniji, na Zupančič vem domu v Vinici - Končno spet doma m. Privozili smo na Jadransko magistralo in končno se je pred nami razširilo morje. Nad cesto so se dvigala skalnata pobočja Velebita, pod nami smo v daljavi videli Pelješac, ki je za Istro drugi največji polotok vzdolž jugoslovanske obale. To je edini kraj v Evropi, kjer živijo šakali. Nekoč je bilo na njem tudi veliko kač, zato so indijski mornarji pripeljali sem munguse, ki so kmalu iztrebili sebi priljubljeno hrano Nad Podgoro se na skali dviga proti nebu bel galeb z zlomljenim krilom : to je spomenik padlim mornarjem. Ustavili smo se v Brelih, slikovitem obmorskem kraju, kjer so nekateri stekli do plaže in skočili v morje. Ostali smo se hladili v prijetni senci borov. Proti večeru smo se vozili mimo Omiša, ki je znan kot nekdanji center gusarjev, ki so v preteklosti predstavljali veliko nevarnost tudi za močne benečanske ladje. Občudovali smo krvavo rdeči sončni zaton in kmalu nato dospeli v največje dalmatinsko mesto Split. Mesto se je v zadnjih letih znatno razširilo zaradi priseljevanja prebivalcev iz okoTce v industrijsko predmestje. Nastanki smo se v lepem hotelu Marjanu in po večerji zaplesali Naslednjega dn~ smo se z avtobusom odpeljali po obali dalje dp vile znanega umetnika Ivana Meštroviča. Po smrt1, 1. 1965, je umetnik zapustil vilo in vse, kar je bilo v njej, mestu. Vila je zaradi četverokotne oblike in dveh stolpov ob vhodu podobna Dioklecijanovi palači. Meštrovičevo delo nas večkrat soonrnja na Michelangelovo, ker je tudi sam rad upodabljal materino trpljenje ob izgubi sina. Njegove matere in ženske so tipične Dalmatinke. Po ogledu vile smo nadaljevali pot proti Marjanu, ki je velik u-metni park in praktično edina zelena točka v dalmatinskem mestu.. Na njem sta oceanografski inštitut in zoološki vrt. Po bežnem ogledu Hajdukovega igrišča in mestnega gledališča, smo se vrnili na obalo in se ustavili tik pred Dioklecijanovo palačo. Leta 307 po Kr. se je cesar preselil v belo palačo, ki jo je dal zgraditi za stara leta v bližini tedanjega glavnega mesta Dalmacije Salone. Ko so pa barbari napadli mesto, so se prebivalci zatekli za obzidje carjeve palače. Kmalu je za belim, visokim obzidjem nastalo mesto. V palači živijo še danes ljudje, čeprav se mestna uprava trudi, da bi jim čimprej zgradila nove domove, predvsem zaradi nehigienskih razmer v starem mestu. Vodič nas je pospremil v velike sobane, v katerih iše danes prirejajo plese, folklorne nastope in koncerte. Videli smo tudi stare tramove iz murvinega lesa, ki so ga uporabljali tudi za izgradnjo ladij. Nato smo si ogledali mestno katedralo, ki stoji na mestu nekdanjega Dioklecijanovega mavzoleja. Po ozkih ulicah, v katere menda nikoli ne zasije sonce, smo se prerinili do nekdanjega Jupitrovega templja, ki je kasneje služil kot baptisterij. V njem so še zelo dobro ohranjeni marmornati okraski. Na visok podstavek je tik pred vrati postavljen Me-štrovičev Mojzes, visok bronast kip, ki se popolnoma soaja z o-stalimi arhitektonskimi lastnostmi templja. Po ogledu smo se vrnili v hotel Marjan. Po kosilu smo bili prosti. Skoraj vsi smo oblekli kopalke in šli v bazen ali na teraso. kjer smo počivali na soncu. Pred nami se je razprostiralo splitsko pristanišče in mod"o morje, ob strani pa mesto z belim obzidjem, visokim zvonikom, v daljavi pa so se za nami dvigali visoki vrhovi Velebita, tako sivi in goli. Nekateri so izrabili priložnost in so se z ladjo odpeljali na otok Brač. kjer so se kopali in si ogledali zanimivosti. Naslednjega dne smo zgoaaj zapustili Split in . i ogledali zanimive ostanke Salone, rimskega mesta, ki je pred prihodom barbarov štelo 60 tisoč prebivalcev, in med potjo tudi vodovod iz časa D oklecijana, ki je še danes v rabi. Po ogledu izkopanin smo nadaljevali pot po Kaštelanski rivieri proti severu. Pokrajina je čudovita. Cesta se je vila med belo skalo, poraščeno z zimzelenimi rastlinami. Na levi strani smo i-meli morje, na katerem se je tu pa tam v daljavi pojavil kak o-tok, na desni pa strmo pobočje sivega Velebita. Prišli smo v Trogir, malo mestece nedaleč od Splita. Mesto so ustanovili Grki, a je doseglo višek svojega razvoja pod benečan-sko upravo. Čedne hiške in ozke ulice, tlakovane z belim kamnom, so se odlično ohranile še iz renesanse. Ogledali smo si čudovito srednjeveško katedralo, ki slavi po svojem lepo izdelanem portalu, delu kiparja Radovana. Ta portal je zaradi kipov Adama in Eve sl'čen tistemu stolne cerkve v Šibeniku. Spustili smo se v notranjost do reke Krke, kjer smo si ogledali čudovite slapove in park Vsi smo komaj čakali, da dospemo v Šibenik, kjer nas je čakalo kosilo. V prostem času smo si ogledali h:šo Alvaza čipika, ki je načeloval brodovju v zmagoslavni bitki s Turki pri Lepantu leta 1571. V popoldanskih urah smo dospeli v Zadar. Takoj smo poiskali kopalke in se spustili na plažo, ki je trla v neposredni bližini hotela. Kopanje nam je bilo tako všeč, da smo se nekateri po večerji zopet vrnili na plažo. Naš izlet se je bližal koncu. Čakala nas je še vožnja do Plitvic, kosilo in nato pot do Karlovca, kjer naj bi prespali zadnjo noč. Zapustili smo obalo in se povzpeli na golo pobočje Velebita. Tu pa tam nam je naš vodič Martin kazal boksitova najdišča. Ko smo dospeli na vrh prelaza, smo se spustili v Liko. Končno smo v popoldanskih u-rah dospeli v Plitvice. Po kosilu smo se s čolnom prepeljali onstran Gradinskega jezera, po katerem so mirno plavale male divje race. S hitrim korakom smo se povzpeli do prvih slapov. Hodili smo po ozkih lesenih mostičih in stekleno čista voda se je pretakala pod nami, med rastlinjem in količi. Hodili smo približno dve liri in v tem času obhodili bregove številnih jezer. Steza na., je peljala tudi skozi številne kraške jame. Nato smo se s čolni vozili po jezeru in namakali utrujene noge v hladno vodo. Pozno popoldan smo nadaljevali pot do Karlovca, kjer smo se nastanili v hotelu, ki leži tik ob reki Korani. Po zajtrku smo poslednjič znosili kovčke iz hotela in jih potisnili v prtljažnik. Bili smo vsi zelo zaspani, saj smo imeli za seboj poslovilni večer, ki je trajal pozno v noč. Ponoči je deževalo, vreme se je nekam kislo držalo. Po tolikih dneh smeha in sonca je bilo sedaj vse sivo in žalostno, morda ker se je osem dni skupnega življenja bl žalo koncu. Vračali smo se v Slovenijo. U-stavili smo se v Vinici, rojstnem kraju Otona Župančiča. Na mestu, kjer je stala njegova rojstna hiša, stoji danes muzej, v katerem Tržaški in goriški maturanti so obiskali tudi slovito Baščaršijo v Sarajevu lllllliriliiiiMllllliiiililiillliiliiiiilltlllllliiiiilllllliiiiiiiiiiiiiiillliiijiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiliiiiiiiiiiixiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Čudovito vreme omogočilo uspeh tržaškega ex tempore tekmovunju Demetrij Cej dobil osmo nagrado - Tekmovanja se jc udeležilo nad 100 slikarjev - Franko Volk in Boris Zuljan nagrajena preteklo nedeljo v Piranu Sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov je tokrat imel neverjet- j no srečo. Vrsto dni smo imeli iz- j redno muhasto vreme, tako da ni bilo enega dneva, ki bi bil zares lep. V petek in soboto pa je sploh zavladalo pravo jesensko vreme z dežjem in vetrom, ki je marsikoga prisililo, da je potegnil iz omare toplejša oblačila. V nedeljo zjutraj pa je zablestelo spet povsem poletno vreme s soncem, ki je kaj kmalu ogrelo ozračje, hkrati pa ni bilo moreče poletne vročine in je bilo torej vreme kot nalašč za 110 slikarjev, prvenstveno amaterjev, ki so se razpršili s svojimi platni, barvami, stojali in drugimi «pritiklinami» s Trga Unità po obrežju ali po stranskih ulicah in uličicah, vse od Borznega trga pa v staro mesto in vse tja do ribarnice, da bi si izbrali ustrezne motive, ki so jih skušali čim bolje upodobiti za j tekmovanje. In mojstri so ob radovednem opazovanju množice sprehajalcev delali in ustvarjali, slikali in svoja dela «retuširali», da bi bili dostojni zanimanja žirije, ki bo nato ocenjevala njihove mojstrovine za številne nagrade, ki so bile na voljo žiriji in organizatorjem tekmovanja. Proti poznemu popoldnevu so žiriji, ki so jo sestavljali Sergio Brossi, Claudio Martelli, Sergio Molesi in časnikar Rosolini. kot predstavnik avtonomne turistične ustanove, izročili na Trgu U-nità svoja dela 104 slikarji in sicer veliko, zelo veliko «nedeljskih malarjev», med katerimi so bili tudi zelo mladi a obetajoči slikarji, pa do že znanih starejših slikarjev, kot je bil npr. Vittorio Cossutta, ki je bil menda najstarejši slikar, ki se je udeležil tega ex tempore slikarskega tekmovanja, ki ga je organiziral že omenjeni sindikat, podprla pa sta ga tržaška občinska uprava in že o-menjena turistična ustanova. Žirija, ki je nato zasedala na sedežu turistične ustanove na Trgu Unità, je razpoložljive nagrade dodelila naslednjim Najvišje priznanje je dobil Marino Cassetti za upodobitev tistega dela' znanega spomenika na Trgu Unità, ki predstavlja Azijo. Drugo nagrado in sicer kupo generalnega komisariata je dobil Lino Dambrosi, ki je prikazal del mesta. Tretjo nagrado je dobil Renato Manuelli, četrto pa že o-menjeni najstarejši udeleženec tekmovanja Vittorio Cossutta. Peto priznanje je dobil Remigio Giorgiutti iz Vidma, šesto tržaški slikar sardinskega porekla Giorgio Milia, sedmo je dobil Furlan Sergio Tavagna, osmo naš slikar Demetrij Cej, deveto priznanje je bilo spet podeljeno furlanskemu slikarju in sicer Giovan-niju Ve.cchiatu, na desetem mestu pa je prva tekmovalka slikarka Eletta Doveri Baldini. Sledijo še Gianfranco Forzato, Romeo Stocchi - Thomeis, nadalje Amerigo Cozzi, Goričan Edoardo Pi-rusel in Ettore Devidè. Nadaljnjih 20 slikarjev je dobilo le manjša priznanja. V začetku smo rekli, da so organizatorji imeli veliko sreče z vremenom. Tudi ob , samem zaključku je bilo tako. Ker je zaradi izredno velikega števila udeležencev tekmovanja imela žirija veliko dela, se je ocenjevanje in presojanje del zavleklo, vtem se je začelo že mračiti, hkrati pa je .začelo že kapljati oziroma rositi in . dela, ki so bila . razstavljena na sredi trga, je bilo treba prenesti na varno in. so slikarji ali priložnostni obiskovalci improvizirane razstave v, vsej naglici prenesli dela pod oboke občinske palače, kjer je ob zaključ- | ku Je simpatične, prireditve prof. Sergio .Molesi prebral imena zmagovalcev, časnikar Rosolini pa je v imenu turistične ustanove razdelil nagrade slikarjem, ki smo jih zgoraj že imenovali. Ob koncu še kratka ugotovitev: razpis tega tekmovanja ni niti tokrat pritegnil vidnejših tržaških imen. Veliko je bilo tekmovalcev, nič manj kot 110, toda bolj malo je bilo znanih slikarjev. Nekoliko drugače je bilo teden prej v Piranu; kjer se je 9. torej že tradicionalnega tekmovanja ki ga prirejajo obalne galerije, udeležilo 143 slikarjev, po večini sicer domačinov, vendar, pa tudi veliko mojstrov čopiča iz Italije, Zvezne republike Nemčije, Avstrije in Velike Britanije. Mednarodna žirija je imela veliko dela in je bila dokaj odločna, saj je izločila skoraj polovico del. Prvo nagrado je dobil Lucijan Bratuš, d ogo na grado je dobil naš tržaški slikar Franko Volk, tretjo nagrado je dobil Boni Čeh. Tri denarne nagrade podeljuje piranska galerija. Nagrado Splošne plovbe iz Pirana na temo «Morje» je dobil Veljko ''roman, nagrado podjetja «Droga» na temo soliti- je dobil ljubljanski slikar Jure Cihlar, ki pa živi v P ra ut, več nagrad, ki so jih namenili nekateri hoteli portoroškega in piranskega področja, pa-je žirija dodelila naslednjim slikarjem: Mesi mu Tahiroviču, Žarku Vrezecu. Georgheju Angelu, Lucianu de Groncóliju in našemu tržaškemu slikarju prof. Borisu Zuljanu. REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Osijek. 7. abio-za, 13. Dak’ota, 14. Vardar, 15. Emona, lfj. Mark, 17. K.E., 18. Aria, 19. banka, 20. R.S., 21. ata. 22. monte. 23. kit, 24. to, 25., kajti, 26. KAS, 27. Er, 28. Anka, 29. Marta, 31. Scipio. 33. lantan, 34. Tarent, 35. metani. NAVPIČNO: 1. ode, 2. SAMA-TORCA, 3. ikona, 4. Jona, 5. eta, 6. K.A., 7. Avanti, 8. barke, 9. Irka. 10. od, 11. zakristan. 12. a-rest, 16. Manta, 19. bojkot, 21. a-test, 22. Manin, 23. karta, 25. kape; 26. Kant, 29. Mae, 30. Ani, 32. Ir, 33. L.M. hranijo slike, ki spremljajo pesnika od otroštva do smrti. Šli smo dalje skozi Belo krajino, mimo Črnomlja, preko Gorjancev na Dolenjsko. Vozili smo mimo Novega mesta in se ustavili v Dolenjskih Toplicah, kjer smo i-meli kosilo. Tu nas je v imenu organizatorjev izleta pozdravila članica Sveta za kulturo in izobraževanje iz Ljubljane. Zatem smo nadaljevali pot ob reki Krki mimo številnih gradov do Ljubljane. Tu smo se ustavili in se nekaj časa prosto sprehodili po mestu. Nato smo nadaljevali pot po avtocesti. Nanos se nam je prikazal odet v temne oblake. Pred nami pa je sijalo sonce, ki nas je spremljalo vso pot do Trsta. Naše potovanje se je končalo na Ober-dankovem trgu. MELITA VALLI ISABELLA MAREGA (Konec) Razstava del furlanskega kiparja Mirka Basaldelle na Gradu sv. Justa vzbuja zanimanje tržaških ljubiteljev umetnosti in turistov. Zaradi tega je avtonomna ustanova za turizem organizirala vodene oglede, na katerih razlaga gostom tržaški kritik Carlo Milic. Tak obisk je na sporedu danes ob 18. uri. Jutri, v sredo ter v petek bosta spet dva takšna obiska, ki sta namenjena prvi Round Table, drugi pa Adria Clubu 13.00 13.30 16.30 18.30 19.00 20.00 20.45 22.00 22.10 18.30 19.00 20.00 20.45 22.00 22.10 18.30 18.55 19.10 19.45 20.30 21.00 21.55 23.25 20.30 21.15 21.35 23.05 21.00 21.50 TOREK, 7. SEPTEMBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Yoga v službi zdravja, prvo nadaljevanje DNEVNIK SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO Prenos iz Monteronija di Lecce, v evroviziji Program za najmlajše, lutke Na mejah Arizone: VOJAŠKO SODIŠČE DNEVNIK Leteči oddelek: KRONIKE SODNE POLICIJE Prva epizoda nanizanke nosi naslov «Policino va in città». V letečem oddelku pride do precejšnje spremembe: dosedanjega komisarja Salemija zamenja novi komisar Carraro, prejšnji vidni funkcionar Attardi gre v pokoj, zamenja ga podčastnik Mandò. Po teh spremembah se na policiji ubere pot, da naj bi mlajši kadri prevzeli vodstvo formacije. Med temi je tudi agent Di Franco. DNEVNIK SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO, prenos iz Monteronija di Lecce Drugi kanal RUBRIKE DNEVNIKA 2 : ankete, šport in razno Drops: ŽENSKA, risani film Danes se začne nova rubrika risanih filmov. V odnosu z dru gimi programi iste vrste je za to oddajo značilno dejstvo da protagonisti te oddaje niso več «junaki» najrazličnejših to vrstnih del in junaki nasploh, pač pa so jedro te oddaje dej stva, ki jih oddaja obravnava. Gre za najbolj aktualne pro bleme naše družbe, v ' kateri prihajajo do izraza tehnologija nasilje, ženska in v zvezi z žensko erotizem, nadalje vse mo goče oblike konsumističnega načina življenja itd. Rubrika, ki se danes začenja, bo imela kar 13 nadaljevanj, v katerih bodo prikazali po najmanj pet, šest kratkometražnih risanih filmov v oddaji DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO Festivalbar 13. mednarodni festival juke boxa. Oddajo so posneli v veronski areni DNEVNIK 2 - DRUGA IZDAJA DNEVNIK 2: Dosje, oziroma dokument tedna, JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana Catch Kandy, serijski film Obzornik Ne prezrite: MLADA POEZIJA TV trim test Prvo oddajo TV trm mesta, ki je bil v marcu letos, si je o-gledalo okoli 350 tisoč ljudi. To se pravi da je ta oddaja uspešno prestala svoj izpit in zato so pri ljubljanski TV sklenili, da jo uvrstijo ponovno v spored. V prvi oddaji bo zmagovalec iz marca, mariborski železničar Srečko Kozbec, nastopil proti petim mlajšim tekmecem. Tudi zmagovalec tega testa bo dobil možnost, da nastopi v prihodnjem testu, ki bo seveda prišel na vrsto v oktobru, druga oddaja pa bo na programu 21. t. m. DNEVNIK Pogovor o izkušnjah s samoprispevkom Hans Fallada: KMETJE, BOMBE IN OBLAST, nemška nadaljevanka DNEVNIK Koper — barvna ODPRTA MEJA, slovenska oddaja o zamejskih Slovencih DNEVNIK OTHELLO, sovjetski celovečerni film s S. Bondarčukom in A. Popovom ŠPANIJA DANES, dokumentarna oddaja Zagreb V SREDIŠČU V SENCI VOLKOV, serijski film TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Glasbila; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Podvodna arheologija; 19.25 Južna Amerika poje in igra; 20.35 Rissinijeva «Pepelka»; 22.00 Glasba za lahko noč. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.00 18.30, 21.30 Poročila; 8.50 Vesela glasba; 10.15 V salonu; 11.15 Prijeten spored; 11.45 Harmonikar Larkange; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mladi pred mikrofonom; 14.15 Vrstijo se plošče; 14.35 Polke in valčki; 15.00 Nemški pevci; 15.15 Ansambel «I leoni di Romagna»; 18.45 Pesem sledi pesmi; 17.45 Slovenska zabavna glasba; 18.00 Program za mladino: Šola v naravi; 18.15 Orkester Pablo Roterò; 19.00 Sopranistka Rita Lantieri; 19.35 Domači pevci; 20.30 Lahka glasba; 21.00 Nesmrtne melodije; 22.00 Srečanja; 22.15 Glasbena fantazija; 22.35 Komorna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 13.C0, 19.00 Poročila; 7.30 Budilka; 8.30 Jutranje popev ke; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Poletni spored; 12.10 Četrti program; 13.30 Komu zvonijo zvonovi; 14.00 Malo satire; 15.30 Radijska nadaljevanka; 15.05 Komorna in operna glas ba; 17.35 Sončnica; 19.30 Veliki interpreti; 21.15 Radijski oder. SLOVENIJA 7.00, 8.00. 10.00, 16.00, 20.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Re kreacija; 7.50 Na današnji dan: 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Ra dfjska šola: Pravljica za Aleša: 10.30 Iz glasbenih šol; 12.03 Pro menadni koncert; 13.10 Danes smo izbrali; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače. 14,30 Priporo ča.jo vam. 15.05 Kaj glasba pripoveduje; 15.40 Na poti s kitaro; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 R. Perhavec: .Upor v Boki Kotorski: 18.00 Studio ob i8.; 19.00 Koncert; 20.40 Ansambel Francia Puharja; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 Slov. zemlja v pesmi; 21.30 Ro main Rolland: Miklavž Breugnon. KAREL PRUŠNIK • GAŠPER Gamsi na plazu 8. Za trdno sva tudi sklenila, da bova šla na Rapoldov vrh pod Storžičem kopat «duhce». Tam so namreč našli okame-nele morske polže. Ker si domačini niso znali razlagati tega prazgodovinskega pojava, so govorili, da so to «sveti duhovi». Ker ima okameneli polž obliko golobčka, je stari Rapoldov oče ponosno pripovedoval, da je na njegovem «gruntu sveti duh mlade znesel». Tako sva zidala gradove v oblakih. Toda, ko sva se vrnila, naju je zagrnila vsakdanja skrb za kosom kruha. Pozabila sva na vse sklepe in naklepe. Mesece dolgo se nisva videla. Sam sem bil priklenjen na očetovo gospodarstvo, Foltej pa je vse dni predrvaril v gozdu. Le oblasti so skrbno bedele nad slehernim najinim korakom. Kmalu pa me je pretresla vest o usodi prijatelja Mihija H a bi ha iz Hodiš, ki je na zadnjem voditeljskem tečaju tako ostro obsodil celovško «vodstvo». Mihi je rad prepeval. Bil je najboljši prvi tenorist daleč naokoli. Novembra 1936 so imeli pevsko prireditev pri Šlajharju v Logi vasi. Mihi se je odpravil tja. Ko so se vračali, so se ustavili pri Burgerju v Škofičah, da bi popravili Mihijevo kolo Mihi je stopil v gostilno in po svoji stari navadi zapel nekaj slovenskih. V sobi je bil tudi šovinist Medija in ta je začel izzivati s «Tschusch, ho-ruck iiber Loibl!» in podobnimi sramotnimi izrazi. Z njim je pritegnil še njegov pajdaš Štihov Maks. Mihi je mirno pel in se ni menil zanju. Izzivača sta jezno odšla. Kmalu zatem je odšel tudi Mihi s svojimi fanti. Pri Vidrihovem mlinu pa sta jih čakala Medija in Štihov, Mihi je rekel prijatelju Jožku Pičku: «Izognimo se, Štihov mesar je poleg!» Ona sta začela spet izzivati. Medtem so se Mihijevi tovariši že odpeljali s kolesi naprej, Mihi pa je malce zaostal. Nič hudega sluteči tovariši so ga nekaj časa čakali,^ nato sta se Piček in Safranov Korli vrnila, 3a ga poiščeta. Preiskala sta vso cesto, vse do Vidrihovega mlina, toda Mihija ni bilo. Mislila sta, da je odšel po bližnjici. Šele naslednjega dne so našli Mihija mrtvega. Imel je razbito lobanjo. Nasilje je bilo vse hujše. Nacisti in šovinisti so predrzno dvigali glave in skoraj ni minil teden, da ne bi čuli o novi krivici, ki so jo prizadejali kakemu Slovencu. Kjerkoli so mogli, so zatirali naše kulturno življenje, nas gospodarsko stiskali in žalili naša narodna čustva. Doma pa je družina rasla in na štirih hektarjih hribovskih njiv in travnikov nisva mogla z očetom prislužiti niti za obieko. Zato sva kupila mulo in z njo sem zaslužil, ko sem vlačil hlode iz gozda. Z njo sem tudi tovoril na Obir hrano za turistično Rainerjevo kočo. Ko mi je mula poginila, sem nosil na lastnih plečih, kaj li izpolniti sem moral pogodbo. Kasneje sem kupil konja. Gospodarstvo je počasi postajalo znosnejše, začeli so se kazati sadovi truda in denarja, ki smo ga vložili vanj. Zasadili smo okoli tristo sadnih dreves, ki so začenjala roditi. Imeli smo že nad šestdeset Žnidaršičevih panjev. Čebelarstvo pa je bilo naša «zlata jama». Spomladi je bil pregled volilnih imenikov. Tedaj sem šele spoznal, kaj se pravi biti zaznamovan. Grajski nadgoz-dar inž. Zeitlinger me je enostavno črtal z imenika s pripombo, da sem «predkaznovan zaradi zločina». Torej sem se moral v tistih dneh — bilo je marca 1938 — še boriti za volilno pravico. DRUGO POGLAVJE DA BI HITLER «UJEL KONJA» Marca 1938 nas je zasužnjil Hitler... že prvi dan se je priteplo k nam petnajst esajevcev z orožnikom Hriberniggom na čelu. Napravili so hišno preiskavo. Našli so nekaj gramov dinamita, ki nam je še ostal od razstreljevanja skal za gradnjo hiše. Staknili so tudi avtomatično pištolo, ki jo je oče hranil za spomin še iz prve svetovne vojne. V podstrešju pa so med starimi knjigami našli seznam članov Slovenske politične in gospodarske zveze iz leta 1919. Ta jim je bil najbolj sumljiv. Zaman smo jih prepričevali, da so to stare, dovoljene stvari, ki jih nismo skrivali. Očeta so odpeljali v zapor, kjer je ostal dvajset dni. (Nadaljevanje sledi) Skrivnost izgubljenega škornja Piše in riše CIR3L GALE «STRINJAM ■SPET SVA IZGUBILA SLED, ER IDOLI KJT USTAVIVA SE r PONOČI SEČ ODFOČIJVA SE MALO... LOPOVA GO-J TOVO SE NISTA KRENILA NA FOT. MORDA JU LE_ UJAMEVA ,r> SE DVA PAJDAŠA STA SE JIMA PRIDRUŽILA ... ZDI SE, DA SE BODO USTA- / vili r ^ VERJETNO, „ SAJ SE ZE BLIŽA NOČ. IN PONOČI SE BOVA SPLAZILA BLIŽE IN MORDA SLI SALA, KAJ . NAMERAVAJO/- SPORT SPORT SPORT KOLESARSTVO SP V OSTUNIJU MAERTENS (BEL.) SVETOVNI PRVAK VENDAR ODLIČNA VOŽNJA MOSERJA Odločilni pobeg 22 km pred koncem - Merckx samo peti Povsem logičen zaključek svetovnega kolesarskega prvenstva v Ostunija: oba glavna favorita na prvih dveh mestih in naslov prvaka Belgijcu Maertensu, ki je bil v dvojici boljši Sprinter od Italijana Moserja. Dirka za mavrično majico se je odločila kakih 22 km pred ciljem, ko sta iz glavnine nezadržno pobegnila Moser in Zoetemelk. Na valovitem terenu je njuna prednost dosegla najprej 15 sekund, Belgijci pa so očitno našli slogo in pod vodstvom Merckxa, Goodefroota in Maertensa razliko zmanjšali na sa-■no kakih 100 metrov. Ubežnika sta tedaj pritisnila z novimi močmi in iz glavnine je s silo zbežal samo Maertens, drug; Italijan Conti pa le zastavil vse energije, da bi to zasledovanje oviral. Maertens je na lažji vzpetini v nekaj kilometrih skupno s Contijem dohitel vodeči Par in jasno je bilo, da se bo dirka °dločila med njim in Moserjem. Hiter tempo je kmalu strl Zoete-Pielka in Contija, Moser pa je 4 km Pred koncem skušal zbežati Belgijcu. Poskus je trajal le nekaj desetin metrov, ker je Maertens verjetno pričakoval nekaj takega in se je takoj prilepil Italijanu. Sledil je končni šprint, kjer je bil Maertens absolutni gospodar položaja. S tretjim mestom Contija in sed-tmrn Gimondija so Italijani na vsak način dokazali, da je bila ekipa nornogena in razveseljivo je dejstvo, da so bile na koncu zelo tijartne izjave Moseria ^on" čeprav so Moserja razni novinarji in komentator RAI dobesedno Hujskali, da bi našel vzroke za poraz v običajnem vetru, taktičnih napakah itd., je kolesar odkrito po-®?al' da je po zaostanku Contija bi mu lahko pomagal pri šprin-u) računal na močan pospešek, da 1 se z njim oddaljil od Maertensa. . I®.spoznal, da s tem ne bo nič je pričakoval končni šprint v trezni ,av®sii' da je Belgijec hitrejši in , .a «hko zmaga le ob srečnem naključju. Povsem odgovarja njegova trdi-.®v’ “a je skušal prepričati Maer-nsa za sodelovanje pri odločilnem Pobegu na kar Maertens ni pristal er m hotel zapravljati svežine za končni nalet. Conti je priznal, da v zaključnih uometrih ni imel več moči, da bi .^družil Moserju. erckx, Gimondi in še kdo drug, . .m?rda upal na uspeh niso v Jucni fazi chi-ke prišli do besede. , . , VRSTNI RED L Maertens (Belgija), ki je 288 , .dolgo progo prevozil v 7 urah 6 10 s p.h. 40,547 km na 2. Moser (Italija) ì 70"11 (Kahja) zaostanek 11” Zoetemelk (Niz ) B ^erck^ (Belgija) zaostanek 27” 6. Hinault (Francija) p Dimondi (Italija) 8- Raas (Niz.) in x^lan (Avstral.) 10- Neel (ZDA) Danes se bo na novem objektu v kraju Monteroni (Lecce) začelo svetovno prvenstvo v dirkališčnih panogah. Borovke diskvalificirane Deželno prvenstvo v atletskih štafetah, ki je bilo v nedeljo zjutraj na tartanu občinskega stadiona v Trstu je dalo bolj malo dobrih rezultatov. Najboljši tek je opravila štafeta 4x100 m naraščajnic Ginnastice Triestine, ki je s časom 49”7 za pol sekunde popravila deželni rekord kategorije, katerega je osvojila prvič samo teden dni prej. Čas je odličen in daje ekipi dobre izglede tudi za bližnje državno prvenstvo, ki bo 19. septembra v Viareggiu. Četverka Bora, kateri je bilo nor- malno dosojeno drugo mesto je v bistvu opravila svojo tekaško dolžnost. Marinka Semolič je dobro vzdržala dvoboj s hitrejšo Piero-bon, nekoliko počasnejša pa je bila tokrat Marinka Purič. Daniela Tretjak je zelo dobro izvedla drugo krivino in Sonja Antoni se je zagrizeno vrgla v zasledovanje, ki bi lahko rodilo samo boljši čas. Razliko je res zmanjšala, mračen videz navadno nasmejanega obraza pa je nekaj skrival. «Z Danielo sva predali izven prostora. Ni me mogla dohiteti. Starta-la sem prezgodaj in jo nato počakala. . . po usodni črti», je nekoliko poklapana povedala takoj po startu. V nekaj minutah je sodniška odločitev potrdila bojazen in borovo četverko diskvalificirala. Neuradno je bil dosežen čas 51” 1, ki bi brez napake med zadnjo predajo veljal rekordnih 50”7 iz prejšnjega tekmovanja. TENIS Velik uspeh Jaušovceve Jugoslovanka Mima Jaušovec je na mednarodnem teniškem prvenstvu ZDA v New Yorku dosegla izreden uspeh: v 2. kolu ženskih posameznic je namreč premagala najboljšo evropsko profesionalno igralko Virginio Wade s 6:3 in 6:3 OBVESTILO Izpopolnjevalna jadralna šola Slovenski pomorski klub «Čupa» priredi izpopolnjevalno jadralno šolo za tečajnike, ki so se udeležili letošnjih jadralnih tečajev. Tečaj, ki ga bo vodil Stojan Kuret, bo vsak dan v Sesljanskem zalivu, od 11. do 18. septembra. Cena tečaja je 15.000 lir za vsakega prijavljenca. Vse informacije in vpisovanje pri DARKU MALALANU, tei. št. 211-465 — 211-688. Zaradi omejenega števila razpoložljivih mest prosimo tečajnike, da pohitijo z vpisom. Nogometašu Vojku Ražmu je žena Norma povila sina SEBASTIJANA Da bi zrasel v hrabrega fanta mu želijo igralci športnega društva Zarja. iiiiiiiiMiniiriifiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiD ATLETIKA JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO SLABI REZULTATI V ZAGREBU IN DESET NASLOVOV SLOVENIJI Tekmovalci Olimpije prvi šestkrat - Kladivar prvič brez zmage Morda je največja značilnost letošnjega jugoslovanskega atletskega prvenstva v tem, da je-Slovenija osvojila kar 10 naslovov proti zelo optimistično predvidenim 8 prvim mestom. Žal ne more biti podrobna analiza rezultatov letošnjega prvenstva v Zagrebu za Slovenijo tako zmagoslavna kot bi uspehi kazali. Prva mesta so prišla po zaslugi slabosti drugih in le v majhni meri zaradi prave moči. Zanimivo je tudi, da se je prvič v 32 povojnih prvenstvih celjski Kladivar poslovil od tekmovanja brez državnega naslova. V drugem dnevu prvenstva sta pozitivna rezultata v bistvu dosegla le Zora Tomečič na 800 m in metalec Milič, ki je zmagal v metu diska s solidnim 57,06 m. Mrzlo vreme je prispevalo, da so pod običajnim standardom tekmovali Alebič, Savič, Bizjak in še kdo drug. Med «statističnimi» posebnostmi velja omeniti 11. zaporedni naslov Stigliča v metu kladiva. Skromen rezultat komaj preko 64 m dokazuje, da je ta panoga v veliki krizi. Rezultati drugega dne: Moški 200 m: 1. Alebič (Split) 21”1, 2. Ištvanovič (CZ Beograd) 21”6; 800 m: 1. Savič (Pula) 1’48”8, 2. Životič (Partizan BG) 1’49”5; 5000 m: 1. Svet (Kladivar) 14’18”; 14’17”0, 3. Svet (Kladivar) 14’18”; 400 m ovire: 1. Penca (Olimpija) 52”4; 3000 m zapreke: 1. žužek (Olimpija) 8’58”6; Disk: 1. Milič (CZ Beograd) 57,06 m, 2. Pečar (Kladivar) 54,26 metra: Kladivo: 1. Stiglič (Dinamo) 64,12 m; Troskok: 1. Hegediš (Zemun) 16,17 m; 2. Srejovič (Radnički) 16,06 m; metra : Palica: 1. Bizjak (Olimpija) 4,70 metrov; 4x400 m: 1. Slavonija Osijek 3’18”3. Ženske 200 m: 1. Pavličič (Karlovac) 24”5; 800 m: 1. Tomečič (Čuprija) 2’03”9, 4. Šober (Ravne) 2’13”6; 3000 m: "' 1. Pergar (Branik) 9’41”4; 400 m ovire: 1. Potnik (Olimpija) 63”2: 2. Šaide (Nova Gorica) 63”4; Krogla: 1. Gozo (Senta) 14,60 m-; Višina: 1. Lorenci (Maribor) 176 cm, 2. Lovše (Maribor) 173 cm; 4x400 m: 1 Spartak 3’55”5. Grebnjuk 8.468 točk ■ llmu|IIUIIII|IM||||||||j|l,,||n||lm|||||,|||||mI||m|mi|||||,||1||||||||I||||||||M||,||||||,||||MI1|||||||n|I| NOGOMET V 1. ZVEZNI LIGI Ljubljanska Olimpija ua poslednjem mestu Presenetljiva zmaga Zagreba v Beogradu gi^so^se iu®,sk>v1?nski nogometni li- so Finci. V teku na 3000 m čez zapreke je bil olimpijski prvak Gàr-derud gladko premagan od Kanta-nena in rojaka Glansa. NOGOMET V predzadnjem kolu kvalifikacijskega tekmovanja italijanskih pol-poklicnih nogometnih moštev za italijanski pokal je Udinese premagal Conegliamo z 1:0. * * * V predprvenstvenem nogometnem srečanju v Lignanu je Triestina i-grala proti Lignanu neodločeno 2:2. V OKVIRU^ PRAZNOVANJA^ 15-LETNICE OBSTOJA SK KRAS Kakovostna turnirja v moški odbojki in ženskem n. tenisu odlično uspela Slavnostna seja odbora - Drevi tekmovanje v bližan ju. jutri pa v balinanju ««al? točk ^ p na lujih igriščih kar osem 7 ' . rHi'miiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM ; Benčič, Bartole, Meiacco, Sili, Bus- | si, Millo, Raseni, Chiodini (63. min. KOŠARKA V DVORANI UGG Drevi v Gorici uradna predstavitev prvoligaške peterke Pagmssin-UGG Američan Garrett podpisal dveletno pogodbo - Ekipa se je ojačila Drevi ob 19. uri bodo v dvorani UGG uradno predstavili košarkarsko ekipo Pagnossin - UGG, ki bo nastopala v prvi zvezni ligi. Zanimanje za letošnje prvenstvo je v Gorici precejšnje, saj bomo po tolikih letih ponovno imeli goriško ekipo v kašarkarskem prvenstvu A lige. Ob robu letošnjega prvenstva so se odvijale številne polemike, kar zadeva športno palačo, ki bi služila potrebam goriške košarke. Šlo je predvsem za izbiro, ali zgraditi halo z javnim, to je z deželnim denarjem, ali naj za palačo poskrbi društvo samo. Pred dobrim mesecem pa so igralci ekipe Pagnossin pričeli s pripravami na skorajšnje italijansko prvenstvo. Na prvem turnirju v Gra-dežu se ni dalo oceniti letošnje vrednosti ekipe, še posebno zaradi dejstva, ker ni nastopila z vsemi igralci. Splošno mnenje pa je, da se je ekipa ojačila kar zadeva igralce, oslabila pa se je na trenerski ravni. Odhod Marušiča k Pintinoxu ter Cortinovisa k Forstu je nadomestil Goriška košarkarska ekipa Paguossiu - UGG, ki ko letos natopala v A ligi prihod Calurija in Berette. Važno pa je, da je Američan Garrett, ki je bil • lani gotovo med najboljšimi tujimi igralci v Italiji, podpisal dveletno pogodbo za Pagnossin. Garrett bo brez dvoma tudi letos v veliki meri odločal o usodi goriške ekipe. Našo trditev o oslabitvi trenerskega kadra pojasnjujemo z dejstvom, da je bil Riccardo Sales med najboljšimi trenerji v Italiji. S tem pa nočemo nič vzeti novemu trenerju Gianfrancu Benvenutiju. Kdo bo letos sestavljal goriško e-kipo? Trener Benvenuti bo imel na razpolago naslednje igralce: Otello Savio (23 let, visok 184 cm), Lino Furlan (22, 196), John Garrett (24, 210), Claudio Soro (21, 196), Nereo Gre-gorat (19, 192), Alberto Ardessi (25, 194, kapetan ekipe), Mauro Fortunato (21, 202), Danilo Caluri (23, 200), Desio Flebus (24, 197), Mario Beret-ta (21, 204) ter Rino Bruni (27, 193). Pomočnik trenerja bo Rodolfo Krainer, tehnični vodja Giancarlo Di Brazzà, maser Benito Pin, spremljevalec Luciano Palla. Glavni odbor ekipe sestavljajo predsednica Isa Maria Pagnossin, odgovorni za ekipo Francesco Moise, odbornik Giovanni Bigot ter tajnik Luciano Palla. P. R. 1. — Ukinjena 2. — 1. Queen Ready X 2. Folle Passion 2 3. — 1. Europeo 2 2. Okirosan 1 4. — 1. Sukiyaki 2 2. Geseo 1 5. — 1. Armadillo 2 2. Nello 2 6. — 1. Asti 2 2. Cortemaggiore A Tulliani), Del Negro. DOMIO: Hervatin, Peruzzi, Giugo-vaz, Varani, Susani, Visintin, Coda-gnone, Delle Zotti, Gamboz, Marche-sic, Damiano (46. min. Gnesda). STRELCI: v 35. min. Righer, v 40. min. Del Negro, v 49. min. Bussi, v 69. min. Bartole, v 72. min. Raseni. SODNIK: Vignanelli iz Trsta. Costalunga, ki je že lansko leto osvojila Puntarjev memorial, je z lahkoto odpravila poprečni Domio, ki je zdržal napade nasprotnika le v začetnem delu igre. Takoj v začetku je ekipa Costalunge prevzela pobudo in prisilila nasprotnika v obrambo. Predstavniki Domia so zdržali le 35. minut, ko je moral vratar prvič pobrati žogo v svoji mreži. Po doseženi prednosti Costalunga ni popustila in pred počitkom je povišala izid na 2:0. V nadaljevanju se stanje na igrišču v bistvu ni spremenilo. Pobudo je vedno imela Costalunga, predstavniki Domia so se v glavnem le branili in občasno sprožili redke protinapade, vendar brez uspeha. Bolj uspešna je vsekakor bila Costalunga, ki je v drugem delu igre nasula Domiu še tri gole in s klasičnim 5:0 zapečatila končni izid. * * * Disciplinska komisija nogometne zveze je na podlagi pravil razveljavila izid tekme Domio - Duino 1:2, odigrane 30. 8. in dodelila Domiu zmago z 2:0, zaradi prekrška s strani predstavnikov Duina, ki so v zaključnem delu igre poslali na igrišče nogometaša, ki je opravljal vlogo stranskega sodnika (z zastavico), kar je proti nogometnemu pravilniku. Sodnik Zangrando, ki je takrat zamenjal odsotnega sodnika, tega ni opazil in na podlagi pritožbe s strani predstavnikov Domia je disciplinska komisija odvzela dve točki Duinu in jih dala Domiu. Po tem sklepu disciplinske komisije ima sedaj Costalunga, ki igra v D skupini skupaj z Duinom in Do-miom velike možnosti, da postane polfinalist Puntarjevega memoriala, saj bi morala zgubiti z Duinom s 4:0 da bi jo ti izločili, kar je skoraj nemogoče, če upoštevamo igro, ki sta jo do sedaj prikazali enajsterici. Sinoči je med člani openska Poli-sportiva remizirala s Primorcem 1:1, med začetniki pa je Primorec odpravil Roianese s 3:2. Danes bo med člani ob 20.30 Portuale igral z Gajo, ob 19. uri pa med začetniki Domio z Bregom. B. R. partnerja zadovoljila in gledalci ne bodo tako kmalu pozabili na to izvrstno odbojkarsko predstavo. Zmagovita šesterka Krasa je prejela 12. kraški pokal, dar zgoniške občine, Bled je osvojil pokal ZSŠDI, Sile Treviso je prejel pokal vladnega komisarja in Bulevardu so izročili pokal «dežele». Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen kra-sovec Lucijan Milič, ki je prejel v dar pokal odbojkarske federacije. Postave: KRAS: B. in L. Milič, Grilanc, Marušič, Živec, Budin, Kralj, Kodrič, Špacapan, Zadnik in Neubauer. BLED: Veskovič, Ferjan, Torkar, Andolje, Udrih, Pretnar, Rešek in Kapus. TREVISO: Callegari, Pranoni, Bello, Bortolotto, Fava, Sturano, Ar-mellin, Rigoli, Fabris, Righes, Te-schioni in Žara. BULEVARD: Kaič, Petris, Zanino-vič, Margitič, Božinovski in Kružič. SODNIKI: Schirò, Ruggeri in Fu-lizio. Namiznoteniški turnir Ženskega namiznoteniškega turnirja za 7. kraški pokal se, žal, nerazumljivo ni udeležila najavljena ekipa Olimpije iz Ljubljane, tako da so se pomerile med seboj ekipe Bacigalupo iz Ternija in dve postavi Krasa. Z lahkoto si je končno zmago zagotovila prva Krasova postava, čeprav sta Miličeva in Ve-snaverjeva naleteli pri mladih um-brijskih predstavnicah na zelo oster odpor. Poznalo se je, da smo komaj na začetku sezone, tako da j bilo neizbežno nihanje kakovosti prikazane igre. Obe igralki Baeigalupa (komaj 15-letr.i drugokategomici) sta zapustili zelo dober vtis in njuno naravno nagnjenje do namiznega tenisa ju bo že v bližnji bodočnosti brez nadaljnjega privedlo v sam vrh državne konkurence. Na turnirju posameznic je mala Clementoni pripravila veliko presenečenje, saj je premagala novopečeno državno prvakinjo Sonjo Miličevo in se ji tako oddolžila za poraz v ekipnem tekmovanju. Seveda tega poraza ne gre jemati tako tragično, saj Krasove igralke še sploh niso pričele z rednimi treningi, služi pa kot svarilo, da bo treba na bodočih tekmovanjih odločneje sukati z loparjem. Izidi: BACIGALUPO — KRAS B 3:0 Clementoni - Žigon 2:0 (12, 13) Mannicci - Rebula 2:0 (19, 15) Clementoni in Mannicci - Rebula in Žigon 2:0 (12, 20) KRAS A - KRAS B 3:1 Milič - Rebula 2:0 (12, 18) Vesnaver - Žigon 1:2 (13, —18, 17) Milič in Vesnaver - Rebula in Žigon 2:1 (-21, 15, 19) Milič - Žigon 2:0 (12, 8) KRAS A-BACIGALUPO TERNI 3:0 Vesnaver - Mannicci 2:1 (—20,14, 19) Milič - Clementoni 2:1 (16, -19, 11) Milič in Vesnaver - Clementoni in Mannicc-' 2:0 (.16, 19) LESTVICA IN NAGRADE: 1. Kras A — pokal zgoniške občine 2. Bacigalupo Terni — pokal ZSŠDI 3. Kras B — pokal Primorskega dnevnika POSAMEZNICE Blažina - Purič 2:0 (9, 10) Vesnaver - Škrk 2:0 (6, 13) A. Rebula - Doljak 2:1 (13, -21, 16) Žigon - Stubelj 2:0 (11, 8) Mannicci - S. Doljak 2:0 (12, 16) N. Rebula - Škrlj 2:0 (13, 3) Clementoni - Blažina 2:0 (11, 19) Vesnaver - A. Rebula 2:0 (4, 8) Žigon - Mannicci 2:0 (13, 19) Milič - N. Rebula 2:0 (17. 11) Clementoni - Vesnaver 2:0 (14, 11) Milič - Žigon 2:0 (8, 13) Clementoni - Milič 2:1 (—10, 15, 21) LESTVICA IN NAGRADE: 1. Clementoni (Bacigalupo) — pokal potrštva Elio 2. Milič (Kras) — pokal hranilnice na Opčinah 3. Žigon in Vesnaver (Kras) — kolajna tržaške pokrajine in torba Coca-cole Danes — bližanje Tekmovanje v bližanju za dvojice je že dvakrat odpadlo zaradi slabega vremena. Organizator obvešča vse . prijavljene ekipe, da bo tekmovanje na sporedu drevi, ob 20. uri v Zgoniku. Jutri zvečer ob 20. uri pa bodo pričeli s tekmovanjem v balinanju za dvojice za 4. kraški pokal. —bs— NOGOMET ITALIJANSKI POKAL V 3. kolu tekmovanja za italijanski nogometni pokal so dosegli naslednje izide: Lazio — Novara 3:2 Milan — ‘Atalanta 1:1 LESTVICA: Milan 5, Atalanta 3, Catania in Lazio 2, Novara 0. Juventus — Samb. 4:0 Verona — Monza 1:0 LESTVICA: Juventus 5, Genoa 4, Verona 2, Monza 1, Samb. 0. Fiorentina — Inter 2:2 Pescara — Palermo 0:0 LESTVICA: Fiorentina 5, Inter 3 Palermo in Pescara 1, Varese 0. Como — Cesena 1:1 Spal — Ternana 1:0 LESTVICA: Spal 6, Cesena 3, Catanzaro 2, Como 1, Ternana 0. Ascoli — Taranto 0:0 Lecce — Torino 2:1 LESTVICA: Lecce 5, Taranto 2 Foggia, Torino in Ascoli 1. Avellino — Roma 1:1 Rimini — Brescia 3:2 LESTVICA: Bologna 4, Roma ir Rimini 3, Avellino 2, Brescia 0. Modena — Cagliari 2:2 Perugia — Sampodria 2:1 LESTVICA: Perugia 5, Vicenza 4 Cagliari 2, Modena 1, Sampdoria 0. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 7- septembra 1976 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADII» • DZS • 61000 L|uOi]*n®, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000 Finenčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višin® v širini 1 stolpca Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in gcriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih 'pnkrajin Italije pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel fzdaiak, A ZTT in tiska ^ ^ Trst Član italijanske zveze časopisnih |K||4n založnikov FIEG ... _ ,;,t • _ .kV: .. •; 4.^.. ^ ^ — KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK Nihanja med napredkom in starokopitnimi potmi Danes se bo sestala pod predsedstvom Andreottija nova italijanska vlada, ki je prestala ognjeni krst soočenja s poslansko zbornico in senatom. Na dnevnem redu zasedanja vlade (seje se bodo vrstile vsak teden in vsakikrat ob začetku meseca bo predsedstvo sporočilo dnevni red posameznih sej) bodo razna vprašanja, ki ne zadevajo neposredno težkih gospodarskih problemov. O teh se bo morda govorilo šele čez dva tedna. Toda že sedaj italijanski časopisi obširno komentirajo odnose med raznimi strankami, med temi in vlado ter še posebej njihova stališča do glavnih vprašanj, ki tarejo v današnjih dneh italijansko družbo. Glasilo italijanske socialistične stranke prinaša v svoji nedeljski številki izjave tajnika stranke Craxija. V poročilu se poudarja Craxijeva izjava, da Andreottije-va vlada ni vlada, ki bi trajala «sto dni» in niti vlada ki bi za eno celo zakonodajno dobo. Poudarja se nadalje, da so soc:alisti dali svoj pristanek Andre ittijeve-mu poskusu, da bi ta vlada lahko izvajala svoje delo ter resno poskušala izvesti predloženi program. Poudarja pa se še posebej, da enobarvna demokristjanska vlada, ki sloni na večini vzdržanih glasov, ne bo mogla delovati za ves čas zakonodajnega obdobja. Socialistični list obravnava nadalje, vedno na podlagi Craxijevih izjav, odnose med PSI in KPI, za katere pravi, da PSI odločno zavrača vlogo posrednika med obema strankama. Socialistična stranka namerava nastopati kot neodvisno središče italijanske levice. «Avanti» posveča nadalje pozornost nedavnemu rimskemu srečanju 50 demokristjanskih parlamentarcev. V tej sveži list pripominja, da so bile uradne reakcije KD na splošno negativne. S tremi vrsti-cam; glasilo PSI omenja zaključek zasedanja tretje komisije Centralnega komiteja KPI v zvezi s sedanjim gospodarskim položajem v 'ržavi ter še posebej z vladnimi in parlamentarnimi roki, ki bodo v kratkem zapadli. Prav komunistično glasilo posveča v svoji nedeljsk- številki največjo pozornost zaključkom zasedanja omenjene komisije pod naslovom «Neobhodne pobude in boji za novo razvojno politiko». V komentarju «Stroge izbire» list pravi, da je centralni komite KPI odgovoril z veliko točnostjo in strogostjo na počitniško kampanjo, katere namen je bil postaviti narobe ter deformirati stališča komunistov glede najvažnejših vprašanj o gospodarskem in socialnem razvoju. List pravi, da so bili zaključki zasedanja tudi opozorilo za tiste sile zunaj in znotraj KD. ki skušajo z vsemi silami zavreti proces, ki se je šele začel in ki pomeni spremembo v odnosih med političnimi silami, proces ki naj bi pripeljal do vladnih rešitev, ki naj bi bile bolj napredne ter v skladu z zahtevami po globokih spremembah v državi. List nadalje navaja razne ukrepe, ki bi jih morala vlada sprejeti čimprej, da bi prišlo do globokih sprememb pri gospodarskih usmeritvah: gre za ukrepe ki zadevajo ponoven zalet proizvodnje, kar predpostavlja zvišanje zaposlenosti ter investicij, posebno na jugu. «L’Unità» poudarja še, da komunisti nadaljujejo ta boj ob rastoči podpori delovnih ljudi proti vsem tistim silam, ki skušajo ohraniti vse svoje privilegije do katerih so se dokopale v tolikih letih stagniziranja in slabe uprave. Zato komunisti zahtevajo jasne ukrepe, ki naj bi lahko mobilizirali vse zdrave sile v državi. F Unità O zaključkih zasedanja tretje komisije CK KPI pa milanski časopis objavlja članek Maria Piranha. Že sam naslov članka: «V rokah KPI zastave kapitala» je značilen. Pisec začenja namreč svoj sestavek z neko Stalinovo izjavo, po kateri je buržoazija poteptala v blato zastavo nacionalne neodvisnosti in da pritiče prav komunistom, da jo spet dvignejo visoko nad seboj. «Vprašati se moramo — pravi Pirani — če se zaradi zgodovinske muhe ne dogaja prav komunistom in levici, vsaj v Italiji, da spet vzdigajo zastavo, ki jo je poteptal kapitalizem». V nadaljevanju članka se pisec sprašuje, če ni morda res, da 'se komunisti zavzemajo za nekakšno načrtno omejitev stopnje dobička. Potem pa pravi, da italijanski komunisti gredo sicer po tej poti, toda omejujejo se le na izjavo po kateri, naj bi sprejeli to svojo novo pot ne iz načelnih razlogov, temveč samo zaradi hude gospodarske stiske. Zato se pisec sprašuje: «Kako bi mogli pojasniti ne da bi prej rešili zapletene politično - ideološke vozle in ne da bi plačali hudo ceno, kam pelje pot. ki so jo načeli Berlinguer in tovariši, pot ki prav gotovo ne pelje na obale socializma kot smo ga do danes poznali. Pirani v svojem članku navaja trditve Giorgia Napolitana, po katerih bi bilo treba znižati stopnjo inflacije ter deficit v plačilni bilanci. Zato bi bilo treba blokirati in znižat; deficit v javni upravi, zvišati kvoto investicij v primerjavi z dohodkom. Toda kaj pomeni to, se sprašuje člankar, če ne zoperstaviti se «populistični razsipnosti virov gospodarstva, ustvarjanju parazitskih otočkov, 'podporniški’ degeneraciji italijanskega kapitalizma (ki je osnova demokristjan-skega režima) neoporečen recept klasične ekonomije, ki v italijanskih razmerah dobi spet nekakšen 'revolucionaren’ značaj?» La Repubblica List «La Repubblica» posveča tudi precejšnjo pozornost skoraj tajnemu sestanku dorotejske struje KD. V tej zvezi pravi, da so se pojavila na sestanku bistvena na-sprotstva, ki bi utegnila razbiti strujo samo. V tej zvezi pripominja, da se je z . leaderjem struje ter ministrom za državno soudeležbo Bisaglio strinjala večina udeležencev srečanja. Bisaglia in tovariši so napravili vse kar je bilo mogoče, da bi podprli Andreottije-vo vlado ter preprečili padec Zac-cagninijevega tajništva. Na drugi strani pa je Piccoli, ki meni, da bi bilo potrebno, da si KD zagotovi podporo KPI za sprejetje gospodarskih ukrepov, ker bi se sicer utegnilo zgoditi, da b; demokri-stjanski poslanci ostali osamljeni. Bivši demokristjanski tajniki naj bi po nekaterih vesteh odobravali bližnje srečanje v Saint Vincentu, ki bo od 16. do 19. septembra in ki ga pripravljata levica struje «Forze nuove» in «Base» CORRIERE BELLA SERA Milanski list piše pod naslovom «Nekaj sloge je koristno, tode brez pritiravanja», da je prišlo v Italiji v zadnjih časih do pomembnega premika pri razkolu med demokristjani in njihovimi zavezniki na eni strani ter komunisti in socialisti na drugi. Ta razpoka se je premaknila na skrajneže fronte, ki deli italijansko, družbo. Žj pri vprašanju škandala Lockheed je postalo očitno, da so komunisti prepustili svojo nekdanjo vlogo levičarskim skrajnežem. To je še posebno potrdil primer napada na vladnega predsednika Andreottija. «Toda zadovoljstvo nad tem kar se dogaja, ni brezpogojno. Iz več strani prihajajo pripombe, mnogi izražajo dvome in zaskrbljenost. Tudi če razmere narekujejo zbli-žanje med večino in opozicijo in to zbližanje zahtevajo vse prizadete stranke, n-, nobenega dvoma, da so komunisti glavni akterji, in sicer v smislu, da so bili prav oni tisti, ki so se bolj spremenili kot drugi ter napravili najbolj senzacionalen. premik. Preusmeritev proti sredini povzroča okoli njih enake in nasprotne reakcije. Skrajna levica meni, da so že prešli v tabor reformizma ter da podpirajo kapitalistično akumulacijo. «Nadalje jih kar naprej — pravi list — zbada ter skuša ustvariti pri njih (komunistih) kompleks, da so zapustili množice: Ni rečeno, da ti krogi ne bodo nekoč dosegli kak uspeh, posebno če bi se gospodarski položaj poslabšal.» Milanski list obravnava potem še stališča zmernihh krogov javnega mnenja, ki še vedno smatrajo komuniste za tujka ter menijo, da gre pravzaprav za zvit prevratniški manever, ki hoče likvidirati liberalno državo. LA STAMPA Turinski časopis objavlja članek Walterja Mandellija, ki je odprl debato glede perspektiv ter izhodnih poti iz sedanje krize. V včerajšnji številki list posveča svojo pozornost prav predsedniku federacije mehaniske industrije. Predstavnik industrijcev pravi, da edino pot za izhod iz krize predstavlja večja proizvodnja, kar naj bi omogočilo večjo prodajo v inozemstvu in možnost večjega nakupa surovin. Man-delli izključuje domnevo, da bi znižanje potrošnje utegnilo predstavljati izhod iz krize same. Turinski list objavlja posege ekonomistov, industrijcev, sindikalnih predstavnikov ter strokovnjakov raznih področij vsak ponedeljek, sredo in petek. IL. GIORNO Dnevnik posveča največjo pozornost v svoji nedeljski številki de-mokristjanskemu srečanju «skupine petdesetih», časopis poudarja, da ne bo prišlo do ustanovitve nove de-mokristjanske struje, ker srečanje ni porodilo neKega političnega dokumenta. V tej zvezi navaja izjave bivšega ministra Sartija, ki je od ločno zanikal, da bi, skupina nameravala ustanoviti neko novo strujo. List poudarja, da so demokri-stjanski predstavniki kot Mazzola in Umberto Agnelli poudarili, da je treba razviti pobude, ki naj bi omogočile laičnim sredinskim silam, da stvarno ocenijo pripravljenost KD do določenih pobud, preden bi se predali dvostrankarstvu in neizogibnosti zgodovinskega kompromisa. PO ARETACIJI SESTIH PREVRATNIKOV V RIMO Samozvani NAP povezani z nekim uslužbencem pravosodnega ministrstva Preiskovalci niso še ugotovili imena in funkcije uslužbenca ■ Zaplemba zajetnega svežnja pomembnega dokaznega gradiva - Med aretiranimi tudi «ideolog» NAlJ RIM, 6. — Vodje novoustanovljene varnostne službe (dejansko gre le za preimenovanje bivšega protiterorističnega inšpektorata) si zadovoljni manejo roke po včerajšnjem uspešnem posegu v Rimu, , kjer so a-retirali šest pripadnikov samozvanih oboroženih proletarskih oddelkov NAP. Med aretiranimi je tudi Pier Paolo Delli Veneri, sin srednjega industrijca, ki ga imajo za ideologa prevratniške skupine in enega od glavnih voditeljev, po aretaciji Gio-vannija Gentileja Schiavona in Nic-cole Abbatangela. Še bolj kot z aretacijo napistov, za kar so mobilizirali včeraj najbolj izurjene rimske policijske oddelke, pa so vodje varnostne službe SDS zadovoljni zaradi zajetnega svežnja zaplenjenega dokaznega gradiva. Med dokumenti pripisujejo poseben pomen pismu, ki so se ga prevratniki skušali znebiti tako, da so ga sti beležili navade politikov, njihove slabosti in druge podobne značilnosti. Preiskovalci so prepričani vsekakor. vrgli v stranišče. V pismu naj bi i da gre za običajno dokumentacijo, bil namreč dokaz o povezavi med samozvano revolucionarno organizacijo in uslužbencem pravosodnega ministrstva, čigar ime kot tudi funkcija zaenkrat nista bila ugotovljena. Prav tako pozorno preiskovalci pregledujejo tudi ostalo zaplenjeno gradivo. Gre predvsem za zajeten sveženj dosjejev številnih visokih policijskih funkcionarjev, nekaterih vidnih politikov in sindikalistov. Med drugimi so bili na seznamu vodja SDS Emilio Santillo, rimski kvestor Ugo Macera, Fanfani, Cossiga, Andreotti, Rumor, Bisaglia, Forlani in drugi. Gre za dosjeje, opremljene s sliko prizadetega, v katerih so napi- ......................................... ilinilf llliilliiiilliiiav^iiiiiiiliMV V PRVIH JUTRANJIH URAN Z VOJAŠKIM HELIKOPTERJEM Danes se Freda in Ventura preselita na etui Giglio Prikrita grožnja oblasti krajevnemu županu - Polemika zaradi kemiiRističnega parlamentarca - Ventura in festival «l’Unità» GROSSETO, 6, — Nacifašistična [ krajevna federacija KPI rezko zani- prevratnika Franco Freda in Giovan ni Ventura, ki sta obtožena pokola z dne 12. decembra 1969 v milanski Kmečki banki, odpotujeta jutri dopoldne na otok Giglio. Tam bi morala ostati konfinirana vse do procesa, ki se bo začel, kot kaže, 8. januarja prihodnje leto. Padovanski odvetniški pripravnik in založnik iz Castelfranca Veneto, ki bosta sedela na zatožni klopi v družbi anarhista Valprede, fašističnega informatorja vojaške obveščevalne službe SID in drugih, bodo po vsej verjetnosti prepeljali najprej na letališče, nato pa z vojaškim helikopterjem na otok. Sicer bi morala biti na voljo dva helikopterja, saj so pristojne oblasti napovedale, da bosta potovala ločeno. Zaradi kočljivosti vse zadeve sta tukajšnja prefektura in notranje ministrstvo v nenehnem stiku. Načelnik policijskega poveljstva (kvesture) Mario Rosanova je izrazil zadovoljstvo spričo okoliščine, da je napetost tako v Grossetu kakor na otóku Giglio popustila, za kar naj bi se bilo treba zahvaliti tvornemu sodelovanju političnih krogov, pa tudi samega prebivalstva, ki je svoj odpor proti navzočnosti konfinirancev izrazilo na omikan način. Freda in Ventura bosta spočetka bivala v dveh med seboj precej oddaljenih hotelih, pozneje pa jima bo treba najti drugo bivališče. V tej zvezi je prefekt iz Grosseta brzojavno pozval župana otoka Giglio, naj poskrbi, da bodo otočani strogo spoštovali uredbe, ki jih vsebuje zakon o javni varnosti. Dejansko gre za prikrito , grožnjo: trgovcu, gostincu, hotelirju, skratka vsakomur, ki bi ne hotel postreči Fredi in Venturi z živežem, pijačo, prenočiščem in drugim, bodo oblasti odvzele obratno dovoljenje. Danes je dospelo na otok približno sto policijskih in drugih agentov, tako tudi motoriziranih, ki so jih nastanili po hotelih in drugih prenočiščih; pozneje ho njihova operativna baza v hotelu Monticello. Njihova prisojnost ne more biti kdo ve kako priljubljena otočanom — teh je okoli 2.000, ki jim gre prišteti seveda še turiste, ki pa otok polagoma zapuščajo. Za novo afero je danes poskrbel Ventura. Očividci zatrjujejo, da se je «črni založnik» sinoči pojavil na pozorišču festivala Unita, kar pa je kala. V posebnem sporočilu partije je med drugim tudi rečeno, da bi služba za red, ki jo sestavljajo komunistični mladinci, tudi sicer Venturi preprečila udeležbo na festivalu. Sam konfiniranec pa trdi, da je res bil na festivalu, vendar se tjakaj ne bo vrnil, da ne bi izzval morebitnih provokacij. Pripomnil je, da je z družinskimi člani, sorodniki in prijatelji v preteklosti vselej zahajal na tovrstne festivale. Ventura se je obregnil tudi ob današnji sestavek v glasilu «l’Unità», ki nejevoljno sprejema na znanje trditev komunističnega parlamentarca Antonella Trombadorija, po kateri niso oblasti, ravnale prav, ko so križem rok gledale, kako so prebivalci cloka Giglio pred dnevi zaprli pristanišče, da bi preprečili izkrcanje Frede in Venture. Sam Trombadori se je vprašal, čemu niso oblasti odločneje nastopile, člankar «l’Unità» pa se sprašuje: Le kako naj bi nastopile, morda s silo, torej neodgovorno? Trombadori je sicer napadel sodstvo, ker še vedno ni razkrilo resnice o pokolu na Trgu Fontana. Radikalci proli konkordatu RIM, 6. — Radikalna stranka je napovedala «mesec boja proti konkordatu», ki se bo pričel 19. t.m. s protiklerikalskim shodom, zaključil pa se bo vsedržavnim zasedanjem. Radikalci stojijo na stališču, da je treba konkordat odpraviti, ne pa revidirati: revizija naj bi le olajšala dialog med Vatikanom in KPI v pričakovanju «zgodovinskega kompromisa» ter pomagala ustvariti nove o-blike avtoritarnosti, kar bi imelo za posledico prodor klerikalizma v šole. Radikalci bodo zbirali podpise za peticijo, ki jo nameravajo predložiti predsednikoma senata in poslanske zbornice z zahtevo, da se rimska vlada odpove spoštovanju lateranskega pakta. MANILA, 6. — Glasnik svetovne zdravstvene organizacije WHO sporoča, da bodo Danska, Nizozemska in Švica prispevale skupno 4,6 milijona dolarjev za obnovo Ljudske republike Vietnama. ne pa za kak proskripcijski seznam, ki naj bi bil osnova za represalije. Načrt za včerajšnjo uspešno akcijo je osebno pripravil vodja varnostne službe Emdio Santillo. Njegov prvi cilj jè bila aretacija prevratnikov vendar pa brez prelivanja krvi. Zaradi tega je Santillo mobiliziral praktično vse razpoložljive sile, da bi preprečil vsakršno morebitno reakcijo. Agenti varnostne službe so nadzorovali stanovanje v Ul. Casale di San Pio V že več dni, vendar niso takoj posegli, da bi presenetili in onesposobili prevratnike. Santillo je sklenil okrog skrivališča trojen obroč z nad sto agenti, glavno nalogo pa je zaupal posebej izurjenemu oddelku notranjega ministrstva. Vodja oddelka je potrkal na vrata in ukazal napistom naj se predajo. Takoj nato je sprožil rafal iz brzostrelke v zrak in s tem dal signal tridesetim policijskim izvidnicam, ki so sprožile sirene. Po mnenju preiskovalcev naj bi prav to dejstvo prepričalo na-piste, da so se takoj vdali. Poleg že omenjenega Delli Vene-rija so bil; aretirani še Rossana Tidei, Sergio Bartolini, Fabrizio Céc-carelli, Sandra Olivares in Vittoria Panale, sestra nekega pripadnika tako imenovanega kolektiva iz Ul. Volsci. Slednja, čeprav ima isti priimek, ni v sorodu z Alfredom Papa-lejem, napistom, ki je bil hudo ranjen zaradi bombne eksplozije, ki je zahtevala življenje študenta Vitalia-na Principa. Istočasno z aretacijo napistov je dr. Santillo odredil tudi hišno preiskavo na domu aretiranih. Kaže, da so zaplenili še dodaten sveženj zanimivega gradiva. MILAN, 6. — Jutri se bo i a tukajšnjem kazenskem sodišču zopet nadaljevala sodna obravnava proti ugrabiteljski skupini Luciana Lig-gia in 31 drugih oseb, ki so obtoženi ugrabitve industrijca Pietra Tóriel-lija iz Vigevana, trgovca z mlečnimi izdelki Pier Emilia Baronija iz Lodija in piemontskega aristokrata Luigija Rossija di Montelera, kr-ščansko-demokratskega poslanca, ki je bil izvoljen v parlament na junijskih volitvah. Letalski častnik pobegnil iz SZ Na letališču v Hakoilatcju na japonskem otoku Hokkaido je zasilno pristalo sovjetsko vojno letalo mig-25, ki ga je upravljal 29-letni častnik Viktor Ivanovič Valenkov. Po vzletu iz Sibirije je hotel pobegniti v ZDA, a mu je zmanjkalo goriva. Washingtonska vlada preučuje njegovo prošnjo za politično zavetišče, oblasti v Tokiu pa so odbile zahtevo moskovske vlade o vračilu letala. Slednje je pod strogim nadzorstvom. Gre za ultramoderno letalo, ki leti z brzino do 2.605,1 kilometra na uro in doseže višino 36.240 m. Prava poslastica torej za zahodne vojaške kroge. Kot je razvidno iz slike, se je letalo pri pristanku poškodovalo. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiia P0 ZADNJIH CENITVAH OBLASTI DEŽELE LOMBARDIJE V Brianzi s trupeni oblak dioksina pimroiil škode zn 60 milijard lir Zdravniki izključili možnost, da je 23-letna Maria Chimmi umrla zaradi poskusa splava - Odslej splavi tudi v Desiu MILAN, 6. — Iz Rima so sporočili, da je danes ministrski predsednik Andreotti sprejel v palači Chigi predsednika dežele Lombardije Gol-farija, ki mu je poročal o položaju in o pobudah za nadzorstvo in pomoč v Sevesu. Poseg predsednika deželnega odbora je bil prav gotovo potreben in tudi umesten spričo vedno bolj težkega položaja na področjih, ki jih je zastrupil oblak dioksina iz tovarne ICMESA. Predvsem gre za psihološke posledice tragedije, ki je prizadela cono A in cono B. O vprašanjih količine zastrupitve v coni B razpravljajo sedaj in o tem bomo naknadno pojasnili za kaj gre. V ospredje pa se postavlja predvsem vprašanje terapevtskih splavov. Danes je presunila javnost vest, da je prejšnjo soboto zvečer umrla v bolnišnici v De- siu 23-letna Maria Chimmi, ki je bila noseča ter mati dveh otrok. Razširile so se vesti, da je mlada žena skušala opraviti splav na lastno pest, ker baje ni bila sprejeta v kako pooblaščeno kliniko. Vest ne odgovarja resnici, ker je sam njen mož izključil kak instrumentalni poseg prizadete. Obstaja le možnost morebitne zastrupitve zaradi uživanja kakih sredstev, ki povzročajo splav. To možnost pa so pozneje zdravniki bolnišnice v Desiu izključili, ker pri obdukciji trupla niso našli nobenega znaka na ženski in niti na zarodku, ki bi kazal na kak poseg za splavitev zarodka. Ženska naj bi umrla zaradi hudega šoka, ki naj bi bil posledica neke zastrupitve, ki pa je prizadela nosečnico neodvisno od zastrupitve pri Sevesu, saj je bivala kakih 10 km stran od zastrupljenega področja ter je iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniimiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiTMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii« STRELJANJE V AVTOBUSU : POTNIK UBIT V kraju Stella di Monzampolo del Tronto (Marke) je roparska trojica napadla avtobus, ki vozi na progi Rim - San Benedetto del Tronto. Polastiti se je hotela poštnih pošiljk z vrednostnimi papirji za 60 milijonov lir. To jim je preprečil 31-Ietni karabinjerski kapetan v civilu Alfo nso Speranza, žal pa je prišlo do oboroženega spopada, med katerim je bil ubit 63-letni kmet Nazzareno Ottaviani. Sam Speranza je bil laže ranjen (na sliki), kar velja tudi za delavca Arduina Cossignanija. Med streljanjem je bil hudo ranjen ropar Umberto Apolloni, ki so ga zasledili malo po spopadu. O drugih dveh roparjih ni sledu. (Telefoto ANSA) .................................................imi.................................................................................................................................i.......................i....imimiiiiiiiii......................................................i...... Španska kinematografija v ospredju (Naš dopisnik poroča) BENETKE, 6. — Še enkrat je film, ki se je najbolj izkazal v Benetkah, španske narodnosti. In še enkrat se moramo pritoževati nad slabo organizacijo ■ «festivala». Današnji španski film je namreč v zelo zanimivem obdobju: nedvom no se znajde v fazi, ki jo lahko po marsičem primerjamo z italijanskim povojnim neorealizmom, in seveda ne mislimo to apologetsko, temveč tudi glede napak, ki grozijo novi u-smeritvi te kinematografije. Zanimalo bi nas na primer vedeti, kakšen odnos prevzemajo ti mladi režiserji do prejšnjega španskega filma: v tem oziru bo zanimivo gledanje jutrišnjega, zadnjega španskega filma na sporedu. Podpisal ga je namreč Ricardo Franco — priimek ne predstavlja le homonimijo z umrlim, dolgoletnim diktatorjem, režiserjem Jesusom Francom. Ricardo je namreč sin tega skrajno komercializiranega profesionalca, režiserja serijskih filmov, katere navadno podpisuje kot Jess Franco, Ne glede na ta vprašanja, moramo vendar najnovejšemu španskemu filmu priznati, da skuša iti mimo elitnega značaja in abstraktne metaforičnosti prejšnjih let. Seveda je večja jasnost povezana s sorazmerno liberalizacijo zadnjih časov. Zanimivo bi bilo daljše obravnavati nekaj figur te metaforičnosti, npr. pisma, ki jih mnoge osebe v teh filmih pišejo drugim — pismo označuje posrednost komunikacije, odr daljenosti od zaželene osebe (ali tudi družbe, ideje, ipd.). Ali ni začetnik te filmske smeri film. ki mu je naslov kar «Nueve lettras a Berta?» Zakaj smo porezali to razmišlja- temveč tudi sorodnost s španskim i nje o španskem filmu z napakami bienala? Zato, ker naj bi bila glavna značilnost letošnjega bienala prav informacija o Španiji. Toda, medtem ko je bilo veliko zunanje retorike, je bienala prikazovala te španske filme v najbolj nemogočih urah, za skrajnp omejeno število gledalcev. Dokazala je tako še enkrat, dà ji manjkata prožnost in razumevanje kulturnih in informacijskih potreb. Španski film, ki nas je privedel do tega razmišljanja, je Jaimeja Camino «Las largas vacacione:-. del 36», ki kar presunljivo obravnava — 2 republikanskega stališča, v današnji Španiji! — državljansko vojno. Pristop je obenem zelo kompleksen, izveden v doslednem filmskem izrazu, brez vsakršnih površnih efektov. Včeraj je bienala nudila tudi nenavadno priložnost zabavnega filma z ironično detektivko Roberta Moorea «Murder by Death», ki bo kmalu prišla na italijatiska platna z mslovom «Invito a cena con delitto». Film, ki ga je napisal znani komediograf Neil Simon, je poln znanih igralcev; zanimiv je tudi kot proizvod , v distribuciji velike ameriške družbe Columbia, kateri se zadnje čase posvečajo v Franciji in v Italiji razne retrospektivne. tem filmom se začetni znak družbe s kipom svobode grafično modernizira. V retrospektivi filmov iz 1936. leta smo imeli zanimivo priložnost primerjave med ameriško in francosko komedijo: zastopnik prve je izvrstni film Jacka Conwaya «Libeled Lady», zastopnik druge pa Rogerja Richebéja «L'Habit vert». Francijo sta zastopala še delo Avstrijca Georgeja Wilhelrna Pabsta «Mada-moiselle Docteur» ter Juliena Duvi-viera «Le carnet de bal», ki potrjuje živahnost režiserja v tem letu, kateremu pripada tudi neprikazani, znani «Pepe le Moko». Za Združene države smo gledali dva filma Williama Wylerja, «These Three» in «Dodsworth», ki uspevata predvsem v melodramsko obarvanih scenah, ter mojstrovino Georga Cu-korja «Romeo et Juliet», fantastično verzijo Shakespearove tragedije Izven sporeda (na bienali je vse mogoče: .filmi odpadajo in se priklju- čujejo brez vsake razlage!) je bil nenavaden, a slab ameriški film Louisa Gasniera «Tell Your Chil-dren!», propagandistično delo proti mamilom. Nazadnje nemški film Springerja in Sonjewski-Jamrowske-ga «Eiviger Wald», učinkovito izdelana slavitev narave, ki marsikaj pove o nacistični ideologiji in še enkrat potrdi zanimivost te kinematografije. V soboto pa smo sledili zanimivemu novemu ameriškemu filmu Boba Rafelsoma «Stay Hungy» fO-stam lačen) z Jeffom Bridgesom. Rafelson je vreden dedič ameriške klasične kinematografije, kolikor zadeva način pripovedi, vendar vnaša v to dediščino ves nemir in ironijo sodobnega ameriškega filma. Joris Ivens in Marceline Jordan sta z zbirko epizod iz življenja na Tajskem pod naslovom «Comment Yukong deplaca les montagnes» (Kako je Yukong premaknil gore) posredovala zanimive podatke o tajski vsakdanjosti brez ideologizacije. Gledali smo še italijanski film «Le cinque stagioni» režiserja Gian-nija Amica, ki ga bo RAI-TV prikazala ob božiču v štirih nadaljevanjih in španski dokumentarec Herberta Klina iv fotografa Car-tiera-Bressona «Victoire de la vie». SERGIJ GPvMEK sploh preživela nekaj časa v Kalabriji. Ta. dogodek pa dokazuje, kako je narasla psihoza in živčnost ljudi v Brianzi. Na eni strani so ženske, ki bi hotele splaviti, na drugi strani pa trdovraten poskus nekaterih krogov, da bi se splavi številčno omejili. Na vsak način bodo sedaj opravljali splave tudi v bolnišnici v Desiu. Lombardijska dežela medtem pripravlja poročila o zastrupitvi v coni B. Predvsem čakajo na zdravniška poročila na podlagi katerih bodo sprejeli potrebne ukrepe. Menijo, da znaša celotna škoda v Brianzi okoii 60 milijard lir. Tehniki švicarske družbe Givaudan, lastnice tovarne ICMESA so začeli prve poskuse za čiščenje zastrupljenega področja. 15. septembra proces proti policijskemu častniku Margheritu PADOVA, 6. — Sodna obravnava proti policijskemu častniku Salvato reju Margheritu, ki je zaprt v Pe-schieri pod obtožbo «prevratništva» in obrekovanja nadrejenih, ker se je uprl represivnim metodam policijskega aparata, bo v sredo, 15. septembra pred tukajšnjim vojaškim sodiščem. Sodnemu zboru bo predsedoval general Maggiora, vlogo javnega tožilca pa prevzame dr. Rosin. Na zatožni klopi bosta s kapetanom Margherito tudi policista Giuseppe Amato in Giuseppe Moretto. Dvajsetletna agenta pripadata ravno tako kakor .Margherito drugemu oddelku «celere», obtožena pa sta obrekovanja, ker sta skupno z omenjenim častnikom obsodila težke razmere in krivice v vrstah policije. Medtem se je začela v Padovi gladovna stavka predstavnikov radikalne stranke Gardina in Tosonija iz protesta, ker ni bila sprejeta zahteva o izpustitvi na začasno svobodo, ki jo je pred kratkim predložil pristojnim oblastvom Margheritov branilec. Skupina radikalcev je tudi u-prizorila dveurno demonstracijo pred vojaškim sodiščem. Naprave Vikinga 2 redno delujejo PASADENA, 6. — Mehanska «roka» avtomatskega laboratorija Viking 2, ki bo pričela v soboto zbirati vzorce Marsove površine, se je redno stegnila. Popolno delujejo tudi druge naprave, kakor vedo povedati kalifornijski znanstveniki, ki bodo na podlag; analize vzorcev slednjič ugotovili, ali so na planetu ugodni pogoji za mikroorganizme, V resnici so pod Marsovo površino zaznali precej ledu. Za uspešen pristanek Vikinga 2 na planetu je telefonsko čestital znanstvenikom sam Ford. IIIUIIIflllllllllllllllliiiiiiillllllllliiiiiiiiiiiiijiuiiiHiifl SPORT TENIS V FOREST HILLSU Šc ena zmaga Mirne FOREST HILLS, 6. — Jugoslovanka Mima Jaušovec, je v tretjem kolu mednarodnega teniškega prvenstva ZDA v Forest Hillsu premagala A-meričanko Gerulailisovo s 6:4 in 6:2.