260. številka. Ljubljana, v ponedeljek 11. novembra. XXII. leto, 1889. SS3 I shaja vsak dan ivečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po p osti prejoman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., . a jeden mesec 1 gld. 49 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse loto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za »v t rt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Debata v češkem deželnem zboru. Dne 7. t. m. začela se je v češkem deželnem zboru adresna debata, o katerej smo ob ljubili, da bodemo nekoliko obširneje spregovorili. Ta zadeva je velike važnosti, ker se najbolje vidi iz tega, da se zanjo zanimajo ne le avstrijski listi, ampak tudi inozemski časopisi, pred vsem nemški. Kak je bil izid te debate, vedo že cenjeni čitatelji naši in sedaj pa hočemo ob kratkem naslikati debato samo. Prvi je spregovoril poročevalec veČine dr. Rie-ger. Njegov govor je bil jako dolg, toda premalo objektiven. Pokazal se je preveč strastnega proti Mladočehom in zatorej njegov govor ni napravil najboljšega utiša. Nekatere izjave njegove se naravnost obsojajo. Dokazoval je da ne gre za to, ali češki deželni zbor priznava češko državno pravo, temveč le za to, ali je adresa Mladočehov umestna ali ne. Ta adresa se ne sme zmatrati za mnenje vsega naroda češkega, ampak je le duševni proizvod dr. Gregrn in stranke njegove. Ravno tako kar to, kar pišejo „Narodni ListyK ni mnenje vsega naroda češkega. Če se adresa ne odobri, se s tem deželni zbor češki še ni odrekel državnemu pravu češkemu. Da bi se sedaj sklenila taka adresa, se mu ne zdi umestno iz ozirov na Nemčijo, Ogersko in nemške Bodeželane in vladarja samega. To, da je govornik naglašal ozire na Nemčijo in Ogersko je napravilo slab utis pri Mladočehih in poslušalcih na galeriji. Slišali so se klici: Kaj nam Nemčija mari? Obširno je govornik pojasnjeval vsebino češkega državnega prava. Po njem imajo Čehi pravico svobodno voliti kralja, ko bi izumrla sedaj vladajoča vladarska rodbina. V tem pravu je zagotovljena popolna samostojnost češke kraljevine, ki do 1848. leta ni dobivala drugih zakonov nego jih jej je dajal njen deželni zbor in njen kralj. Češka kraljevina ni nikdar bila del nemškega cesarstva, temveč je le češki kralj imel jedno izborno kneževino v Nemčiji. To jo posebno sedaj važno vedeti, ko se govori, da bi se Nemčija in Avstrija tesneje združili. Glede Češke se bi to ne moglo zgoditi brez dovoljenja deželnega zbora. Češki kralji so prisegali, da ne bodo pustili razdeliti kraljevine, temveč jo skušali še povekšati. Torej se ne more privoliti, da bi se kedaj razdelilo kraljestvo. V Češkem državnem pravu je pa tudi zagotovljena popolna narodna jednakopravnost. Do bitve na Belej gori je bila na Češkem čeŠČina jedini državni jezik. V novem deželnem redu cesarja Ferdinanda se je pa jako točno izrazila narodna jednakopravnost. Nemcem državno pravo češke ne krati pravic, in govornik misli, da nemajo nobenega povoda, da se upirajo njega uresničenja, če ne hrepene potem, da bi spojili z Nemčijo. Ko je govornik še omenil, veselja češkega naroda, ko so krono pripeljali zopet z Dunaja v Prago, ki je kazalo, kako je češki narod zavzet za češke državne pravice, je sklenil z nado, da pridejo ugodneji časi za obnovljenje češkega državnega prava. Dr. Julij Gregr je kot poročevalec manjšine zavrnil dr. Riegra napade proti Mladočehom in izjavil, da bode v končnem govoru kaj več povedal. Dr. Edvard Gregr pa pravi, da je bil jako nevoljen, ko je moral poslušati polemiko poročevalca večine z miadočeškimi listi. Za tako polemiko ni pravo mesto v deželnem zboru. V ta namen bi si bil moral gosp. dr. Rieger izbrati kak časopis, saj je njemu na razpolago dovolj listov, za katerih surovo pisavo je on odgovoren. Gospod poročevalec navajal je nekatere člane državnega prava češkega, toda ne vseh, zatorej bode govornik še imel priložnost nekatere pristaviti. Pred vsem je pa Rieger pozabil povedati, da se državno pravo češko ne spoštuje, če tudi je še v veljavi. Povedal ni, kaj se še v praksi izvršuje od češkega državnega prava. Ker se državuo pravo ne izvršuje, bil bi moral goBpod poročevalec veČine priti do vse druzega sklepa, nego je prišelj do sklepa, da moramo težiti na to, da se državno pravo jedenkrat uresniči. Priti bi bil moral do sklepa, da se večina pri družuje adresi, ne pa, da o njej prehaja na dnevni red To bi bilo logično. Dr. Rieger je kaj presrčno govoril o narodu češkem. Tudi mi narod češki presrčno ljubimo in kar se patrijotizma tiče, ne zaostajamo za nobeno stranko, za nobeno osobo. Dr. Rieger primerjal je narod naš s plemenitašera, ki je obubožal, pa je vendor ponosen na pradede svoje. Ta primera je jako dobra. Naš narod je res podoben takemu plemenitniku, toda kako vrednost pa ima tak španjski bidalgo, ki nema druzega nego ponos na prednike svoje in raztrgan plašč, s katerim pokriva ude svoje? Kako vrednost da ima mož, ki se sklicuje le na pradede svoje, katerega nikdo ne spoštuje, temveč ga vse prezira, ker ima prazne žepe ? Dr. Gregr pravi, da hoče sedaj preiti k stvari, in sicer najprej nekaj omeniti, kar se tiče osobe njegove. Pred 12 leti je bil on izdal knjigo, v katerej pravi, da češko državno pravo ni nič vredno, ravno tako kakor ni nič vredno vsako drugo pravo, katerega nihče ne čisla in katero se ne brani z vsemi sredstvi. Tega mnenja je še sedaj. Nemški pisatelj prof. Dr. Ihering pravi v knji svoji: „Der Kampf ums Recht". „Von dem Momente an, wo das Recht seine Kampfbereitschaft aufgibt, gibt er sich selbst auf, denn an das Recht gilt der Sprucb des Dichters: Das ist der Weisheit letzter Schluss, nur der verdient die Freiheit fUr das Leben, der t&glih Bie erobern rauss!" Svoje mnenje državnega prava je on res nekoliko premenil, in sam priznava, da je v tem nekoliko nedosleden. Pa kdo je v političnem življenji popolnoma dosleden. Še celo Bis-mark, s katerim se pa govornik neče primerjati, je rekel, da je dosleden le oni, ki ima le jedno idejo, kdor hoče povzdigniti ideje svoje, pa mora biti večkrat nedosleden. Govornik pravi, da je res bil nedosleden glede na državno pravo. Postal je iz Savla Pavel. Pa kakor so spreobrnenci najgorečnejši zagovorniki vere, ravno tako je tudi on se preveril, da za narod češki ni dragocenejše stvari, nego je državno pravo njegovo. Mej njegovimi nasprotniki v zboru so tudi možje, ki so leta 1861. goreče govorili za državno pravo, zagovarjali fundamentalne članke, govorili proti državnemu zboru in {njegovemu neopravičenemu obstanku, sedaj so pa tako nedosledni, da sede v državnem zboru in delajo centralistične zakone ter Be ne upajo niti za adreso glasovati. (Dalje prih.) LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal Vacslav BeneS - Tiebizsky, preložil I. Gornik. JDr-u-gri ćLel. VI. (Dalje.) V hišah, kočah in bajtah bo tudi najbrž zgodaj šli spat, ker po vsi vasi neso svetili. Le pri KvS-tovih bliščala se je skozi jedno okno lučica, a tako, kakor bi hotela slednji hip ugasniti. Na dvorišči pa je žalostno tulil pes, da je človeka obhajala groza, kakor je včasih zavil. A povsod okolu bila je mrtva tišina, kakor bi bilo iz Jiržic najedenkrat nastalo pokopališče, le pes — — zvesta, dobra žival. In povsod okolu — na nebu in na zemlji — bila je gosta, tudi grobna tema, le v jednem oknu lučica, kakor veša. — Zlo znamenje ! V sobi bilo je zadušljivo! Stara lesena ura kaže že drugi dan jedno isto število, kazalca se ne premikata, uteži neso zdrknile v štiriindvajsetih urah niti za ped niže, lesena kolesca ne drdrajo ... Žalostni, težki trenotki! V drugem kotu v sobici nasproti mizi plapola voščenica v črnem, lesenem svečniku. Dvofuntovka je — za nevihto. Z bledo svitlobo ozarja zarmenelo, upalo obličje pokojnice. Pri zglavji kleči lepa devojka roki ima krčevito sklenjeni, z obrazom naklonjenim nad debelo knjigo, kakoršne so nekdaj nosile kmetice v Podleaji v batistoih rutah skrbno zavito v cerkev. Včasih dvigne glavo, obstoji na obličji pokojnice z dolgim, prašujočim pogledom, udere se jej iz poluodprtih ust težek vzdih, kakor bi se ji v mladih, zvestih prsih vse trgalo, in že se ji zopet upirajo oči v knjigo z veliki švabskimi črkami. KvS-tova Svčtluška je to. Ko sem vam prvikrat pripovedoval o njej, poljubljala jo je še sreća na obe lici, da so se ji delale v njih jamice, kadar se je zasmejala z zvonkim, milim glaskom. Poljubljala jo je sreča strastno, kakor bi bila slutila, da se mora od nje ločiti, da jo bodo s silo odtrgali od nje. Pravijo sicer, da sreča nanagloma prileti, se nasmeje, poljubi in potem hiti dalje — dalje. A s senci j Svčtluškinih Šla je le zato, ker bi je morala in od Kvčtovih odletela je zato, ker jo bil zadušil dim, ki je dva dni se valil iz oken Ouf adove hiše v vas in stoprav tretji dan dvignil se s pogorišča. Od onih dob, ko smo jo videli ž njenimi ljubljenkami — knjigami v naročji, ko smo ji pogledali prvikrat v globoke oči in smo jo slišali, kako je umela čitati, kakor ji je kar lilo iz ust, ni še preletelo nad Jifi-cami niti polu leta, nad grebenom Kvčtove hiše jedva pet mesecev. In kako zdaj tu! — — Svčtluška dvignila je zopet glavo in uprla oči v obraz pokojnice. Moj Bog! Tako kakor ne bi bil v vsem ugaslem življenji poznal, kaj je smehljaj, kaj je radost, kaj je brezskrbnost. Morana zaprla je pokojničina usta s ključanico večnosti, brez dvojbe v istem trenotku, ko so hotela izgovoriti poslednjo besedico siroti Svfitluški. Težko, grozno težko je umirala! — Mož je v ječi, hči ostane tu v širem svetu sama, živa duša se ne zmeni za njo . . . kdo pa se je kedaj zmenil za siroto? — Kdo pod soln-cem je nadometail detetu Brce materino? — Kdo je kedaj otrl siroti solzo z oka? — Kdo se je kedaj usmilil reveža in sočutne duše? Saj je itak često ljudsko usmiljenje in ljudsko sočutje podobno svetli črti vijoči se po hrbtu potuhnjene kače. — Kdo bo dobil njih hišo v roke? — Kdo bo gospodaril tu z njihovo dedščino ? — Kdo bo tu užival sad njihovih žuljev. — Ko je umirala, silile so ji vse te misli v glavo druga za drugo, in kaj čuda, da je rajnice obraz dobil tako gorja poln izraz, kakor bi selja-kinja nikdar v življenji ne bila poznala, kaj je O hipotečni banki. Govor poslanca Hribarja v Vin. seji deželnega zbora kranjskega. (Po stenograSunem zapisniku.) (Dalje.) Gospoda moja! Po uradnih izkazih iz leta 1882. vidno je, da je koncem onega leta bilo posestev na Kranjskem, na katerih ni bilo nič dolga uknjiženega, v okrožji Ljubljanskega deželnega sodišča 15.453, in v Novomeškem sodnem okrožji 10.631. Uil teh 10.631 neobremenjenih posestev pripada največ na Metliko, Črnomelj, Kočevje, Ilirsko Bistrico in Vipavo, ker v te okraje kranjska hranilnica najbolj nerada posoja. Zato pa je tam najbolje cvelo oderuštvo in stoje ti okraji na vrhunci pri dolgovih, ki so uknjiženi po več kot 7 do 8% (Poslanec Višnikar kliče: do 48% v Bistrici). O tej priliki, ko sem omenjal kranjske hranilnice, naj mi bode dovoljeno navesti, na koliko so kmetij deželni hipotečni zavodi po kronovinah, kjer obstoje, dosedaj že posodili, da so ne bode ugovarjalo na Češkem, Gališkem, Moravskom so potrebni taki zavodi, ker imajo velepoaestva, katera podpirajo. Po številkah, ki sem si jih sestavil iz letnih poročil teh zavodov za poslednje upravno leto, je razvidno, da je imela češka hipotečna bauka izposojen [denar na 3243 hiš, 548 veleposestev in 18.886 kmetij; moravska na 942 hiš, 1213 veleposestev in 3.614 kmetij; deželna hipotečna banka za Galicijo in Lodomerijo na 666 hiš, 223 veleposestev in 874 kmetij. (Tu treba opomniti, da deželna banka za Galicijo in Lodomerijo obstoji še le par let in da je prej posloval zavod „Towarzystwo kreditovve ziemskie" v Krako-vem, ki je ponehal, odkar se je ustanovila deželna hipotečna banka. Koliko je „Towarzystwo kreditovve zemskie" posodilo na hipoteke, o tem nisem mogel dobiti izkaza.) Isterska hipotečna banka je posodila na 301 hišo in 1.360 kmetij; šlezka na 413 hiš, 76 veleposestev in 2420 kmetij. Po tem takem je vidno, da so deželne hipotečne banke delovale veliko bolje v prospeh iu pomoč kmetijstvu, ko veleposestvu. Dalje prihajam pri svojem razmotravanji tudi do zaključka, da je kranjska hranilnica za sedanje razmere pri nas nekoliko preokorna. Ko je že prej omenjena enketa zborovala v Ljubljani, se je izrekla tudi želja, naj bi se kranjska hranilnica naprosila, da upelje, kakor je to za zemljiški kredit že v obče upeljano po drugih deželah, anuitete. Anuitete imajo veliko važnost, ker po njih kmetovalec v malem času plača nazaj kapital, ne da bi to posebno občutil; pri posojilih, katerih vračilo se ne zahteva z anuitetami, pa. ostane dolg uknjižen, ter se podeduje od očeta do sina itd. Deželni odbor je prosil kranjsko hranilnico, naj upelje anuitete in ona je odgovorila tako, kakor to najdete natisnjeno v prilogi 82. leta 1885/6. Kaj pravi tukaj kranjska hranilnica? Ona noče zadovoljiti želje enkete in deželnega odbora, ampak dokazuje, da je način odplačevanja, ki je upeijan pri njej od nekdaj, veliko bolj pripraven nego „amortizovanje z anuitetami4' in konečno navaje neke številke, s katerimi dokazuje, da se jej je 1. 1882. vrnilo 4°/0 vseh hipotečnih smehljaj, kaj je radost, kaj je mir, kaj je brez-skrbnost . . . Svčtluška ni niti obrnila očesa od matere. Pozabila je tudi otreti voščenico, unelo se je vse pri ovoji. Hči sklonila je glavo še bliže k pokojnici, kakor bi se hotela prepričati — je-li so se njena usta v istini že zaprla na veke, je-li se še jeden-rat vsaj no odpro njene oči in poslednjikrat pogledajo otroka. . . Potem pa je vselej molila še vreleje, še gorečneje iz velike knjige, katero je nosila majka na Okrouhlino k zornici- — — Od onega trenotka, ko je preminila, ni imela Svčtluška v UBtih niti drobtinice. Na jed ni mislila. Sam Bog vedi, kje se ji je nabralo toliko moči, da ni omedlela. Ali ste že kedaj slišali o čuvanji pri mrtvecih? — Ne vem, je-li še dandanes na Podlcsji taka navada, takrat pa je bila marsikje v okraji. Ako je kdo v hiši umrl, nesli so ga v kamro, oblekli ga v belo obleko, h glavi postavili mu lučico, v sobi, eneli so veliki, leBeni križ, obesili ga na žrebelj h glavi mrtvečevi in ko se je zmračilo, sedel je nastarejši v hiši v sobo in — čuval pokojnika, mrlič ostal ni nobeno minuto sam, in ko so se vsi v hiši zvrstili, začel je zopet najstarejši. (Dalje prih.) dolgov, ter zaključuje, da bi se bilo, ko bi bila upeljana amortizacija, k večjemu plačalo l°/0. Ta konkluzija se mi zdi silno čudna. Pri vsakem zavodu, kjer je mogoče amortizo-zovati z anuitetami, je namreč na voljo dano dolžnikom, večji znesek vrniti kadar hoče, torej bi bilo opravičeno, ko bi bila kranjska hranilnica priznala, da bi onih 4°/0 bila itak dobila, a poleg njih še 1% ostalega dolga. Samo iz komoditete se drži ta zavod načel, ki ga vodijo pd prvo početka in poče vsprejeti obče priznane napredne upeljave, ki je v tem, da se dolgovi amortizujejo in tako gotovi vrsti let izginejo. Gospoda moja I Govoreč o potrebi ustanovitve hipotečnega zavoda, naj pa tudi omenim, da se po • treba in korist tacega zavoda, da utemeljevati tudi $e iz mnogih drugih razlogov, in da so to ravno razlogi, ki so me največ vodili k temu, da sem danes s svojimi tovariši stavil ta predlog. Treba pomisliti, kake velikanske občinske priklade imamo pri nas na Kranjskem za stavbe šol. Ko bi imeli deželno hipotečno banko, bilo bi mogoče dajati občj-činam posojil«, proti izdavanju komunalnih zastavnih listov in občine bi si lahko trošek razdelile na 50 in več let in mesto, da bi, kot sedaj, pobirale 50 in več % priklade, bi z malimi odstotki shajale, za pokrivanje anuitet, s katerimi bi vračale posojila. Pred seboj imamo zidanje dolenjske železnice. Ali država dela nje zidanje zavisno od tega, koliko bodo adjacenti donašali k stavbi. Pomislite pa na bedo, ki vlada po Dolenjskem, pomislite v kakem žalostnem gospodarskem stanji so občine v krajih, koder ima peljati ta železnica, in sprevideli bo dete, da jim teško pripomoči izdatno k zgradbi in jo tako zagotoviti, ako se jim ne da prilika, da lahko dobe posojila, ki se amortizujejo v 50 ali še več letih. Koliko je troškov pri nas za ceste? Tudi tukaj bi tak zavod lahko koristil, ko bi dajal posojila, da ne bi bilo treba nalagati prevelikih naklad za cestne potrebe. Ustanovitev deželne hipotečne banke pa je važna tudi v melioracijskem oziru. Kjerkoli so napredni deželni zastopi, gledajo, da se vsako leto investuje kar največ mogoče v melijoracijska podjetje Zboljšanja zemljišča je izdatek, kateri pri pomaga do večjega blagostanja kmetovalcu, pa tudi odpira državi večji vir dohodkov, ker ga stori bolj sposobnega za plačevanje večjih davkov. To spoznava država sama in od leta 1885. dovoljuje vsako leto 500.000 gld., v melioracijske namene, ki se imajo razmetno razdeliti po posameznih deželah. In koliko, gospoda moja, je v melioraeij.sk om oziru še storiti pri nas. Od države ne smemo in ne moremo zahtevati vsega, zato pa moramo skrbeti, da bodo oni faktorji, ki so poklicani, da izvršujejo melijoracije, prišli do prepričanja, kako važno bi bilo za njihove potomce, ako se poprijemljejo dela. Opozarjam Vas na poplavljanja, pri nas. Pred sabo imamo osuševanje Ljubljanskega barja. Tukaj se ve mora vlada priskočiti z veliko pripomočjo; tudi dežela bode morala izdatno poseči v svoje blagajnice. Odkod pa naj ubogi posestnik na barji, ki je poklican, da tretji del donaša, vzame denar za zboljše-vanje, ako mu ne damo prilike, da si ga preskrbi tako, da ga poplača v mnogih letih, ko mu bode to zboljšanje že donašalo sadu. To bi se zamoglo zgoditi pri za podu, katerega ustanovitev priporo-čum, posebno ko bi slavna vlada — o ičemer ne dvomim — dovolila posebni melijoracijski oddelek in morda celo izdajanje posebnih melioracijskih obligacij. Dalje, ako hočemo napredovati, moramo skrbeti tudi za namakanje zemljišč po nekaterih krajih. Opozarjam vas le na jeden del dežele, namreč na suho krajino. Kako težavo imajo tam zarad vode! Načrt za vzdigovanje vode iz Krke je nekoliko že izgotovljen, ali za to bi bilo treba veliko denarja. Odkod bodo ubogi ljudje dobili denarja, ako jim ne damo prilike, da si ga morejo preskrbeti pri zavodu tako, da bi z malimi prikladami v teku let ga mogli amortizovati. Takih uprašanj je še mnogo in uspeh zaviseo je le od tega, da bi pametna uprava deželne hipotečne banke vedela po-prijemati v družbi z deželnim odborom inicijativo. Tako imamo na primer tudi še pogozdovanje Krasa. Država podpira sicer dotična dela, ali, ako pojde stvar tako naprej, ko sedaj, ne bode še v 100 letih prišlo do tega, da bi bil ves Kras po-gozden. Treba, da se posestnik animuje, da se bolj izdatno poprime dela; da se mu dokaže, kako važne posledice bode to imelo za potomce njegove. Toda kod bode vzel denar za veliki trošek, 8 čim pokril ta trošek ? Tudi tu bi mu deželni hipotečni zavod lahko s kreditom priskočil na pomoč. Govorilo se je v zadnji seji tudi o zasajenji ameriških trt. Dolenjska propada, naglašalo se je. Res je in tudi bode propala, ako se ne skrbi za to, da se stari vinogradi ponove z zasajenjem ameriških trt; toda s tistimi 36.000 gld., katere vlada dovoljuje za vso državo in z vzglednimi vinogradi ne bode še poraagauo. Vinogradnik ne bode imel sredBtev, ako bi tudi imel voljo regenerovati svoj vinograd. Pomagati bi se mu moglo le s primernim kreditom, kakeršeu bi se lahko dajal iz deželnega hipotečnega zavoda. S tem bi se doseglo mnogo, mnogo več, ko z vsemi vzglednimi vinogradi in kmetovalec bi v petih letih že prišel tako daleč, da bi se mu iz vinogradov poplačali mali o/0, ki bi bili potrebni, da poplača melijoracijski kredit. (Dalje prih.) Deželni zbor kranjski. (VIII. seja, dne 3 1. oktobra 1889.) (Dalje.) Poslanec Lavrenčič z veseljem priznava, delovanje vlade in dežele za uravnavo voda, a misli vender, da se dela prepočasi. Naj bi se kakor bitrp mogoče nadaljevala uravnava Vipavske reke, a vse drugače kakor po sedanjem načrtu, o katerem se je veščak dež. inžener Hrasky izrekel, da nikakor ne ugaja. Reka Vipava se ne sme regulovati, kakor se je pričelo od zgoraj, nego od spodaj. Pri vsaki majbni povodnji izstopi Vipava in ne le da preplavi njive, sili celo v Vipavski trg, tako da s? bode treba tam kmalu po čolnih voziti, ko pride nova nezgoda. Poslanec Lavrenčič izreka nujno prošnjo, naj se še v tem zasedanji po deželnem odboru predloži postavni načrt, da se reka Vipava uravna. Deželni glavr.r dr. P oklu kar izjavi, da je deželni odbor za prvo silo postavil že 5000 gld. v proračun za 1. 1890. (Dobro! Dobro!) Poslanec De tel a opomni, da je v proračunu deželnem ustavljeni kredit le redni, za izredne vodne stavbe nasvetoval bode po deželnemu odboru izreden kredit. Poročevalec Povše pozdravlja predlog barona Žveglja, da se Sava tudi nad Črnuškim mostom urejati prične, kajti pri Stožicah odnesla je travnikov v vrednosti nad 2000 gld. Tudi predlog in izvajanje poslanca Kersnika poročevalec popolnoma odobri. Ako se hitro ne ukrene kaj, tekla bode Bistrica sredi Dola kakor pred 100 leti. Ni pa treba čakati katastrof kakor na Tirolskem, Koroškem itd. Kot previdni gospodarji lahko se odtegnemo h par tisoč gld. veliki nevarnosti. Pri Dolu popravijo se lahko Škode se nekaj malih tisočakov ali to se mora zgoditi hitro. Pri sv. Jakobu bi se bil predor popravil z 800 gld.,' zdaj bode to veljalo tisočake. Zato želi poročevalec naj bi država za popravljanje predorov dovolila poseben kredit in prosi državne poslance, naj bi delovali na to, da se vse poškodbe precej popravijo. Pri glasovanji vsprejmo se predlogi narodnogospodarskega odseka in resolucije poslancev Kersnika iu Žveglja. Ob uravnavi Mirne poroča dež. odbor, kar se je doslej o tej zadevi storilo: Poročevalec pravi, da je odsek prepričan o veliki važnosti in koristi uravnave te vode, ki v velikih ovinkih izpodjeda, toliko dobrega sveta in dobre senožeti pogoetoraa po leti, ko še ni pospravljeno seno, preplavlja. Odsek nasvetuje: „ Deželnemu odboru se naroča, da prej ko mogoče skliče nameravani posvetovalni shod udeležencev v Mokronogu." Poslanec dr. Papež upa, da se bode kmalu vršil Bhod adjacentov, katerega je poljedelsko mi-nisterstvo zahtevalo. Govornik želi, da bi se kmalu ustanovljati začele vodne zadruge v zmislu postave iz 1. 1872 in to ne le za uravnavo Mirne, nego sploh po vsi deželi, kjer je uravnavati hudournike aH reke v katere se iztekajo. Da se zadruge kolikor mogoče podpirajo, na to naj bi se oziral deželni odbor. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje m&ki kancelar in avatrljnki vnanjih zadev minister se nesta v Fridrichsruhe ničesar denn,itivnega dogovorila glede Bolgarske. Najbrž se nesta popolnoma ujemala v tej zadevi in sta torej mislila, da je še najbolje čakati, kako se stvari razvijo. V Monsu se sedaj vrši obravnava proti Pour-baixu, kateri je delavce nagovarjal k nasilstvom. Pourbaix je bil agent belgijske vlade in je delavce nagovarjal k izgredom zategadel, da bi vlada mogla se proti njim posluževati vojaške sile. — Posebno so kompromitovani ministri Beernaert, de Volder in Lejeune. Liberalci se nadejajo, da bodo odstopili. Sudanci so že bili napadli Abcslnlfo in posekali posadko v Gondaru. Kralj Menelik je potem z veliko silo napal Sudance in jih premagal. Trije sudanski glavarji so mrtvi. Domače stvari. — (Preč. g. dr. Mihael Napotnik, kne-z o s k o f L a v a n i i n s k i,) pride to sredo 13. nov. ob pol tretji uri popoludne zbrzovlakom v Maribor, kjer bode slovesno vsprejet. "V torek 12. t m. mudil se bode v Gradci pri gosp. namestniku. Veleč, kanonik gosp. Orožen pelje se novemu vladiki do Gradca nasproti. 17. t. m. sledi intronizacija. — (Preč. g. dr. Mihael Napotnik, novi vladika Mariborski,) bil je v občnem zboru „ Podpornega društva za slovenske velikosolce na Dunajiu zaradi svojih izrednih zaslug za to društvo imenovan častnim udom. — (Vabilo na LXXXIV. odborovo skupščino „Matice Slovenske") v sredo dne 20. novembra 1889. 1. ob 0V4. uri popoludne v društveni hiši na Kongresnem trgu štv. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o .LXXXIII. odborovi seji. 2. Naznanila j)redsednišlva. 3. Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Poročilo tajnikovo. 6. Posameznosti. — (Tridesetletnico) svojega pisateljskega in političnega delovanja bi lahko bil obhajal g. dr. Voš njak pred nekoliko dnevi. Leta 1859. naselil se je kot mlad zdravnik v Kranj i in od tam začel pošiljati dopise dr. J. Bleivveisu za „Novice". Dr. Bleivveis mu je potem izročil nalog, da je pobiral po Kranjskem okraji podpise za znano peticijo za narodno ravnojnavnost, ki se je poslala ministru Schmerlingu z 20.000 podpisi. Gosp. dr. Vošnjak se je z vso mladeniško živahnostjo poprijel agitacije in kmalu nabral 1200 podpisov, kar se je takratnemu okrajnemu glavarju Derbiču močno pokadilo pod nos. Od iste dobe nadalje je dr. Vošnjak bil neprestano in neumorno delaven na narodnem, narodno gospodarskem, politiškem in slovstvenem polji. Narod slovenski je pa tudi hvaležno priznal njegovo delovanje. Že leta 1867. so ga štajerski Slovenci poslali v deželni zbor štajerski, leta 1873. pa v državni zbor, katerega član je bil skozi 12 let. Od leta 1878. nadalje je notranjski zastopnik v deželnem zboru kranjskem in deželni odbornik. O priliki tridesetletnice slovstvenega in političnega delovanja mu kličemu in z nami mnogobrojni njegovi čestilci: Še mnogaja leta! — (Z Dunaja.) Društvena komisija je načeloma odobrila ustanovitev deželne hipotečne banke v Dalmaciji. V Slovencih pa se nahajajo kratkovidneži, ki so tacemu zavodu nasprotni, nahajajo se čudaki, ki niti bistva hipotečne banke ne poznajo, a vender o njej brijejo vodene dovtipe. — (Kokodakanje.) „Slovenec" se v sobotni številki zopet šopiri zaradi Koprivniškega dogodka. Mi ostajamo pri svoji poslednji opazki, da je „Slovenec" sprva trdil, da sploh nihče ni bil pri knezoškofu, a zdaj sam priznava, da j e bil vodja okrajnega glavarstva pri knezoškofu in da je bil pogovor o Koprivni-škem dogodku. Sicer se pa nam dozdeva, da bi bilo jako umestno, ko bi „Slovenec" prinesel izjavo, da v Koprivniku sploh ni bilo nikacega ta-cega dogodka, da nihče ni odpotoval brez svetstev v večnost, da ni bilo nobene nevolje in da je vse neresnično, kar je pisala „Deutsche Zeitunga, kajti v tem tiči meritorična Btran tega vprašanja. — (Poziv) na slavnostno sejo, kojo priredi ak. društvo „Triglav" dne 11. novembra v proslav ljenje Promocije „sub auspiciis Imperatoris", svojega nekdanjega predsednika gosp. Vladimira Žitek-a. Začetek ob 6. uri zvečer. Lokal: Hotel Daniel. Gostje Slovani dobro došli! — (Zdravstveni zakon za Zgornje-Avstrijsko.) Deželni odbor zgornjeavstrijski je v letošnjem zasedanji predložil deželnemu odboru za kon, s katerim se ima urejati zdravstvena služba v občinah. Podlaga načrtu pa je, kakor poroča deželni odbor, zdravstveni zakon za Kranjsko, kateri je le v malo nevažnih točkah spremenjen. Gotovo čast no za Kranjsko, da čisto nemška dež la se poprijema zakona, katerega je 1. 1888. bil sklenil deželni zbor kranjski. Načrt zakona za Kranjsko je bil iz peresa g. deželnega predsednika barona Winklerja, poročevalec v zboru pa je bil gospod dr. Vošnjak. — (P r v a s 1 o v e n s k a šola na Koro-šk em.) Po odloku dež. šolskega sveta z dne 15. oktobra se ima „Pri Jezeru" na Koroškem z novim šolskim letom na tamošnji Šoli poučevati izključno v slovenskem jeziku prva štiri leta, v petem letu bode so kot obligaten predmet poučevala nemščina po pet ur na teden. To dovoljenje so pa Jezerjani dobili le pod tem pogojem, da je in ostane šola poludne vna. — (Podpornemu društvu za slovenske velikosolce na Dunaj i) so v novic pristopili: gg. dr. Vladimir Globočnik, c. kr. dav-karski nadzornik v c. kr. finančnem ministerstvu na Dunaji, s 5 gld., Josip Premeru, c. kr. uradnik v poštni hranilnici na Dunaji, s 3 gld., Jos. Božič, c. kr. davkarski asistent v Badenu, s 3 gld. Srčna hvala vsem trem gospodom ! — (Notarski shod) se je včeraj vršil od 10. do 11. ure dopoludne. Predsedoval je gospod dr. Jarnej Zupanec, predsednik notarske zbornice. Zborovanje vršilo se je po dnevnem redu in vseskozi v slovenskem jeziku. — (Imenovanja.) Ravnateljem kaznilnice na gradu imenovan je upravitelj moške kaznilnice v Pragi gosp. Jaromir Jonata. — Nadzornik tobačne glavne tovarne v FUrsteufeldu gosp. Karol Payer imenovan je višjim nadzornikom glavne to-bačue tovarne v Ljubljani. — Svetnikom pri deželnem sodišči v Gradci je imenovan okrajni sodeč na Ptuji g. dr. Josip vitez Scheuchenstuel. — Pristav okrajnega sodišča v Mariboru gosp. dr. Ivan, Pekolj pride za okrajnega sodca na Brdo. Okrajni sodeč Julij Polec je prestavljen z Brda v Kamnik. — (Slovensko gledališče.) Žaloigra „Čarovnica pri jezeru" spada mej najbolje, a tudi najtežavneje igre sloven skega repertoarja Včeraj predstavljala se nam je drugikrat, nekoliko in to prav dobro premenjena. Naslovna uloga, ki zahteva jako spretne moči in izrednega duševnega in fizičnega napora, našla je pravo predstavljalko v gospej Borštnik-Zvonar j e\e j, ki je igrala zares umetniški. Uloga čarovnice Jele je najsijaj-neja v njenem zelo obširnem repertoarji. Izmej ostalega ženskega osobja imenovati nam je gospodične Gosti če vo, Nigrin ovo, Šturmovoin Sla v če vo. Poslednja je ulogo M nke prav dobro pogodila. Izmej gospodov imenovati nam je zlasti gg. Borštnika, Danila, S eršenain Perdana. Gosp. Borštnik igral je blaznega Martin t in prav pristno pogajal razne znake blaznosti. Maska je bila. izvrstna, isto tako tudi igra, vender bi mislili, da se je preveč bližala skrajnosti. Gosp. Sršen je v včerajšnji ulogi prvikrat nastopil, a popolnoma ugajal. Ostali igralci so vsi zadovoljevali in kdor ai ne želi samo burk in veselih iger, bode nam pritegnil, da je včerajšnja predstava sploh bila jako lepa. Gledališče je bilo srednje obiskano. — (G. Anton Foerster ml.), znani nam pianist, odlikoval se je zopet nedavno v Lipskem. Žel je novih uspehov v mestu, koje goji godbo z naudušenjem in z vztrajnostjo, da mu ni kmalu drugo mesto v tem kos. Fini okus, kakor si ga je moralo pridobiti Lipsko občinstvo v vrtinci neštetih koncertov in godbenih produkcij — kajti ni ga umetnika, ki bi ne bil nastopil v Lipskem — je nam porok, da uspeh ondoten ni jednak navadnemu hvalisanju. Veseli nas torej, ako čitamo, da je g. Foerster v koncertu društva „Vereinigung", naj-elegantnejsi ressourci Lipski, spromljeval dvorno pevkinjo Rothauserjevo (iz Berolina) in opernega pevca Giessena (iz Viraara) „in feinfiihlig-ster \Veiseu. Še već pa nas mora razradostiti hvala, kakor si jo je bil priboril naš rojak kot solist: „Herr Foerster iiberraschte uns ausserdem dureh die Meisterschaft, mit vvelcher er Liszt's klip-penreiche Rhapsodie (Nr. 12) und Surziusky,s Bar-carole zu Gehor brachte. Von dem jungen Kunstler, dem wir im Musikleben unserer Stadt wohl noch oft begegnen vverden, liisst sich gewiss viel Schones erwartenu. Tudi mi ne dvomimo o tem, in to tem manj, ker je o drugi priliki, koje g. Foerster javno bil igral Schumannov koncerten komad „Kreisle-riana", igro njegovo ocenil najstrožji, a tudi naj-veljavneji kritik J. \V. Fritsch v „Musik. VVochbl." kot „Konzertreife Leistung". Kako kratka in vender kako tehtna besedica! — (N a Kr a n j s ke m ) je po najnovejšem Izkazu 31 c. kr. notarjev in 18 notarskih kandidatov. — (Iz Celovca) se javlja, daje višja stav-binska komisija odobrila zgradbo nove gimnazije in in da bode zgradba že prihodnjo pomlad pričela. — (Odbor „Slov. učit. društva") je najel tudi za letošnje leto društveno sobo, v kateri se bodo shajali č. gg. društveniki. Tu se bode raz-govarjalo o važnih vprašanjih tičočih se učiteljskega stanu, predavalo o raznih pedagog ških predmetih, gojila glasba — skratka družba bode č. društva-nikom v razvedrilo po završenem delu. Odbor se obrača tem potom do vseh č. udov, da bi se v obilnem številu udeleževali teh zabavnih večerov. Prvi zabavui večer bode v sredo due 13. t. ip. v grofa Blagaja hiši na sv. Jakoba trgu. Nadaljujejo se ti večeri vsako sredo ob 8. uri. Ć. zunanji udje vedno dobro došli! — („ Popotnik") ima v 21. številki nastopno vsebino: Nekaj o metodiki prirodopisnega pouka v ljudski boli. — Črtice o zdravoslovji. (Spisuje Simon Meglic.) — Kvintilijanovi nazori o vzgoji značaja. (F. Breznik:) — Jurij Miki. f. — Dopisi. — Novice in razne stvari. — (Prememba v posesti.) Nekdanjo Baumgartnerjevo hišo na Emonski cesti kupil je danes na javni dražbi iz Treotove zapuščine gosp. Fran Jakopič, posestnik in trgovec v Krakovera, za 28.560 gld. Cenjena je bila 36.000 gld. — (Zaprli) so včeraj 221etuo kmetsko dekle Marijo Slobec iz Orl št. 14, ki je vrgla zveženj v Grubarjev kanal in potem zbežala. Paznik užitnin-skega mestnpga zakupa je to videl in tekel za dekletom, katerega so v Rožnih ulicah prijeli. V culi, katero so izvlekli iz vode, bil je zavit mrtev otrok, katerega je Slobec, kakor je obstala, zadnji torek baje mrtvega porodila, potem pa zakopala in včeraj vrgla v Gruberjev kanal- Odvedli so jo na Žabjek. — (Z Blok) dne 10. novembra. Večkrat žre se je javnim potom pisarilo in govorilo o važnosti ali pa neputrebi krajnih šolskih svetov. Iz lastne skušnje pa smem trditi, da ima krajni šolski svet važen pa tudi težaven posel, kjer se istega zaveda in ga po moči izvrševati hoče. Ne bom našteval podrobnost ij kolika pomoč je isti učitelju, ako ga v potrebnih šolskih zadevah podpira, bodisi glede šolskih zamud, šolskih vrtov, učnih pripomočkov itd. omeniti hočem le čin, ki kaže da ima naš šolski svet zavedne in napredujoče moči. Kupil je namreč na predlog podpisanega lep šol. harmonium, ki je kinč šol. inventara in bo hranil spomin požrtovalnega krajnega šol. sveta Izrekam torej zahvalo slavnemu kraj. šol. svetu posebno pa tega načelniku g. Fr. M- o d i c u. Čast, komur čast I — i K i ia1 i u i n dvorec pri Cel j i,) kjer se je vršil dyoboj mej Poglavenom in Gyujtom, kupil je g. Jakob Janič, posestnik in trgovec v Žalci, za 35.000 gld. — (Od Male Nedelje) se nam piše: V tukajšnji največji občini, Itadoslavcih, bila je dne 4. t. m. volitev obč. župana. Izvoljen je bil dozda-nji župan g. Anton Božič jednoglasno. Na tej vo-litvi volilcem in županu čestitamo! — (Za dijaško kuhinjo) v Mariboru so dali gg.: prof. dr. J. Pajek 10 gld.; Hrg, stolni korar 5 gld.; Dav. Jurkovič 5 gld.; J. Kunce, župnik 2 gld. ; Fr. Klobasa duh. svet. 1 gld. J. Fran-geš, kaplan 2 gld.; J. Mihelič, nadučitelj 1 gld.; Fr. Vavpotič, poštar 1 gld.; A. Keček, kaplan pri sv. Križi 3 gld.; dr. J. Lebar, zdravnik 1 gld.; Bučečovski kmetje na Murskem polji: Slavič, Žitek, Štrakl, Štibler, Safarič, Domanjko in Ostre so poslali domačih pridelkov: moke, fižola, zelja, krompirja in repe in njih gazdarice so poslano dobro zabelile z maslom in zabeljo. Gospodinja Jelenova iz Stare vasi je darovala krompirja in zelja. Bog plati in Marija Mati! Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 11. novembra. Po gotovem poročilu snideta se avstrijski in nemški cesar v Ino mostu dne 14. t. m. dopoludne. Beligrad 11. novembra. Milan došel. Vsprejeli so ga kralj, regenti in ministerstvo. Kralj Aleksander in Milan poljubila sta se srčno in si segla v roke. Pariz 11. novembra. Uradni list naznanja, da je Barbev imenovan pomorskim ministrom. R-azne vesti. * (Ciklon.) V Giardinu na otoku Sicilij prouzročil je po noči na 8. t. m. ciklon (vihar) velikansko škodo: ruval je močna drevesa iz zemlje, podiral vrata, pobijal okna, trgal strehe ter podrl več hiš v daljavi preko 1000 metrov, človek se vender ni ponesrečil nobeden. * (Perica — milijonarka.) Iz Londona se javlja: V kratkem se bode vršila Čudna pravda, v kateri toži gospa Mackaveva, soproga ame-ričanskega milijonarja, nek list radi razžaljen j a časti. Povod tožbi dala je pak nastopna časnikarska vest: ,.Nikakor še ni občno znano, da je gospa Mackayeva, katera je v sredo zvečer pogostila princa \Va1eskega in katere družba kaže postati velezanimiva v sedanji dobi, bila nekdaj revna perica. Uboga udova, mati dveh otrok, prala je namreč nekaterim rudokopom gospoda Mackaya v Nevadi. Kar opozori nekega dne rudokop milijonarja, ki je jako milosrden in darežljiv mož, na ubogo stanje nesrečne udove perice. Mackav jo obišče, se zaljubi vanjo ter jo vzame za soprogo". V teh vrsticah zasledila je gospa milijonarka raz-žaljenje časti, češ, nameravalo se je dokazati, da ona ni gospa po rojstvu, vzgoji in naobraženosti, da torej ne zna občevati z osobami visokega stanu. ..LJUBLJANSKI za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. l i>tni< a uredništva: Gosp. Iv. Miser!! Po želji ne moremo poiabiti, a prav nam pride nekje drugje: Pozdrav ! T ii j o i : 6. novembra. Pri Slona t Marce iz Celovca. — Spinetče, VVacha-ler iz Gradca. — Senica iz Kotora. — Scbmieger iz Prage. — Bric iz Radovljice. — Hirachman iz Kopošvara. — Roma iz Inomosta. Pri Malici: Sehiitte, Scblesinger, Urbančič, Beer, Kavan, Hilfreicb z Dunaja. — VVenedikter iz Kočevja. — Plantan iz Radovljice. Tržne cene v IJiioljaBii dne 8. novembra t. 1. z\. kr. *l. kr. Plenica, hktl. > • t; 86 Speli povojen, kgr. . ,—;64i Rež, „ • • •» 4 71 Surovo maslo, „ — 90: , Ječmen, „ • ' . r» 4 89 Jajce, jedno : . , . ;—1 3i Oves, „ ... 3 OH Mleko, liter .... - 8 Ajda, . . . l 5 20 Goveje meso, kgr. - 56 iPtOaO, „ ' 4 55 Telečjo „ „ — 56 Koruza, . 1 4 87 Svinjsko „ „ — '50 ! Krompir, „ * • . 2 86 Kostrunovo „ „ — 32 Leča, „ 12 - PiSanec...... — 30; Grah, „ 10- Golob...... — 16 Fižol, . • • ■ • • 8| — Seno, 100 kilo . . . 2l 23 | Maslo, kgr. . 1 - Slama, „ „ . . . 232 1 Mttst, — 66 Drva trda, 4 rjuietr. 7 ir> i Špeh tri še n n 1—152 „ mehka, 4 „ 4 25, Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 739'6 mm. 735 2 mm. 784 1 mm. 24'C 1220 C 10-4° C g 7. zjutraj c 2. popol. o 9. zvečer 738 1 mm. 738 0 mm. 738-3 m«. 70' 8-8' 58c Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. si. sev. megla si. svz. d.jas. 0-00 mm. si. svz. ool. si. zah. si. zah. si. zah. obl. obl. obl. 0 00 mm. Srednja temperatura 8 3° in 7-2°, za 33° in 230 nad normalom. ZOTj.aaa.jslsa, "borza dne" 11 novembra t. 1. (Izvirno telegraScno poročilo.) včeraj — danes gld. 85-75 — gld. 85-80 „ 86— — „ 86 05 . 109-40 — „ 109 40 , 100 85 — , 101 10 _ 923 — — „ 925 — , 313 25 — „ 313 — „ U9-10 — , 11910 J 9-44 - I 9-47»/, 5-67 — , 5-67 . 58 42 V, — . 58-40 260 gld. 132 gld. 100 . 178 .. Papirna renta..... Srebrna renta ..... Zlata renta ...... 6°/u marčna renta .... akcije narodne banke. . . Kreditne akcije..... London ........ Srebro ........ Napol......... C kr. oekini ...... Nemške marke..... 4% državne srećke n 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/0....." . 101 Ogerska papirna renta 5u/0 . ... 97 5u/0 Štajerske zemljiftč. odvez, oblig. . . — Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 124 Zemlj. obč. avstr. 4'/,0/,, zlati zast. listi . 118 Kreditne srečke.....100 gld. 185 Rudolf o ve srečke..... 10 „ 20 akcije anglo-avstr. baike . . 120 „ 148 Trammway-drii8t. velj 170 gld. a. v. — 25 50 20 40 ar. 50 40 Pretninega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti svojega presrčno ljubljenega nepozabljivega so-proga iA očeta, gospoda ANTONA COSTA c. kr. vladnega sluge koji je po dolgem trpljenji, previden s sv zakramenti, v f>4. letu svoje starosti, danes ob 5. uri popoludne mirno v Gospodu zaspal. Truplo nepozabljivega ranjkega so bode v ponedeljek 11. novembra ob 4. uri popoludne v liiši žalosti na Bregu sr. 20 blagoslovilo fn potem na pokopališče pri sv. KriStofu večnemu počitku Izročilo. Sv. maše zadušnice bralo se bodo v torek 12. novembra ob 8. uri zjutraj v turnej cerkvi bv. Miklavža. (943) Ljubljana, dne 9. novembra 1889. Uršula s(j«. Ana < ostu. c. kr. računski oiicijal, sin. učiteljica, hči. Gospića M. Fegačnik, na.......a v Ljubljani se prosi, da naznani naslov svoj pod naslovom «1. O. Karlovce. (944—1) se |e M* *M* VIZITNICE priporoča v Ljubljani. ♦M- *M* *JK* •ML' •M* •M- * M* *M» Beji keđaj ij je tako Mro rtjej t najem! V najem oddam takoj na več let svojo veliko govteo z mešani (948—1) gom v volilcem induslrijskem Kraji nu Koroškem, ki je jako dobro obiskovana. Zaloga blaga odstopi se za ceno, za katero se je kupila. — 6000 Igld. v gotovini potrebno. — Blagovoljna pismena vpraŠauja naj se pošljejo pod naslovom „B. N. Š, 2»40" upravništvu „Slovenskega Naroda". DR VALENTINA ZARNIKA m ZBRANI SPISI I. ZVEZEK: PRIPOVEDNI SPISI. uredil IVAN ŽELEZNI KAR. Vsebina: Životopli dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maičevanje usode. — Runi apiai: i* državnega zbora. — Pisma slovenskega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci In res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s poŠto 5 kr. več. — Dobiti je v „narodni Tiskarni" v Ljubljani. NOVA Zbirka najbolj znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, čeških, poljskih in ruskih pesn\j. Sestavit Ivan Zelezuikar. Založil Dragotin Hribar. Cena: Mehko vezani 80 kr., s posto IO kr. ve*. Elegantno vezani 1 gld. 20 kr., s pošto 1 gld. 30 kr. Dobiva se v „Narodni Tiskarni" v LJubljani. — Naroča se pa lahko tudi v vsaki bukvami. 1:3 U Izdajatelj iu odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".