BOJAN KOFLER Klomsko brezno Uvod Člani Društva za raziskovanje podzemlja Škofja Loka smo od ustanovitve društva leta 1993 v sedmih letih raziskali več kot So novih jam in brezen, in to predvsem v okolici Železnikov, Žirov in Škofje Loke. Med novoraziskanimi jamami in brezni izstopa kar .38-4 m globoko Klomsko brezno na Ratitovcu, ki je tako daleč najglobje brezno tega območja. Zahtevne raziskave in meritve v njem so opravili: Walter. Marko in Meta Zakrajšek; Peter Jeram. [ris Todorovič, Simon Primožič. Gašper Bogataj in Klemen Vidic. Jame in brezna na Ratitovcu V apnencu Ratitovca se je izoblikovalo nekaj večjih jam in brezen. Marsikateremu obiskovalcu gore je znano skoraj 150 m globoko brezno Grintloh. ki se odpira na zunanjem robu druge vrtače v smeri proti Pečani, le nekaj minut hoda od Krekove koče na Ratitovcu. Severno od koče. v smeri proti Pečani se nahaja drugo brezno, v katerem so še v 19. stoletju kopali železovo rudo (bobovec) za potrebe železar- jev v Železnikih. Drugi speleološki objekti so znani zlasti lovcem, gozdnim delavcem in pastirjem. V preteklosti so zlasti jame in brezna na Pečani v poletnih mesecih služile pastirjem kot vir ledu, snega in vode. V posameznih breznih in jamah na Ratitovcu in bližnji Jelovici pa so. kot je že omenjeno, v preteklosti tudi rudarili. Do naših raziskav so bila z viha Ratitovca in njegove bližnje okolice v Katastru jam Slovenije, po podatkih, ki so mi bili na razpolago, registrirana naslednja brezna in naslednje jame: Dolžina Globina - brezno Grintloh (Altemaver) - Ledena jama na Lavtah (Lavte) - Brezno pod Lavtami - Ledena jama pri Pečani (Pečana) - Snežno brezno pri Pečani (Pečana) - Snežna razpoka na Ratitovcu - Snežna jama - Jama s tremi vhodi - Snežno brezno na Ratitovcu 30 m 20 m / H m 6 m - m 15 m 30 m 11 m 148 m 35 m / 6 m / 6 m 12 m m 21 m 25 LOŠKI RAZGLEDI 41 Loški jamarji pa smo v zadnjih letih našli, raziskali in registrirali naslednja brezna in naslednje jame: Dolžina Globina -Jama Kosmatulja (Kosmati vrh) - Brezno na Kamrici (Kosmati vrh) - Brezno Jelenček (Kosmati vrh) -Jama pod žičnico (Gladki vrh) - Brezno pod žičnico (Gladki vrh) - Polhovo brezno (Klom) - Klomsko brezno (Klom) -Jama Kela (ZgornjiJim) Na območju Ratitovca je nedvomno še veliko neodkritih jam in brezen. Možnost, tla gora skriva v svojih nedrjih še večja speleološka presenečenja, jamarje močno vznemirja. V naslednjih letih zato lahko pričakujemo nove raziskave in nova pre senetljiva odkritja. 74 m 81 m 45 m 30 m 7 m 13 m 499 m 640 m 26 m HI m 11 m 13 m 11 m 30 m 384 m 277 m Lega, položaj in ime brezna Brezno leži severozahodno od Kosmatega vrha, na nadmorski višini okrog L500 m (slika 1 ). Po karti je oddaljeno od Kosmatega vrha približno 750 m. Poime novali smo ga po planini Klom. na kateri se nahaja. l.ega Brezna na Klonili (slika I) Opis brezna Vhod v brezno (slika 2) je v ne kaj preveč obetajočem podoru. Že takoj na vho du je okoli 30 m globoko brezno, ki se konča z manjšo ožino. Za njo se brezno cepi v dva dela. Če se spustimo naravnost navzdol, se brezno konča slepo. Treba je torej nekaj korakov v desno, da se lahko spustimo do naslednjega sidrišča in preko 35 m globokega brezna dosežemo podorno dvorano, ki se nadaljuje z manjšim labirin tom (meandrom). Tu se stlačimo v razpoko. Po 2-3 m se ožina malo razširi in ko se prerinemo skozi, čepimo na polici nad stometrskim breznom, ki se po treh stop njah (23 m, 22 m, 65 m) konča z morečo ožino. Mogoče jo je preplezati, vendar nas 26 KLOMSKO BREZSO takoj čaka še ena. Končno pridemo pod strop velike podorne dvorane s t parnimi brezni. Dve brezni sta globoki po 40 m. dve pa lepih 100 m. Previdno se spustimo po polici, ki vodi med dvema breznoma. Pridemo do križišča treh brezen: v smeri prihoda je 40-metrsko brezno, pogled na levo po ilovnati drči nam pokaže 100-metrsko brezno in pogled med tema dvema nam seže do roba. ki ga moramo pro sto preplezati, da pridemo do pravega 100-metrskega brezna. Po njeni dosežemo globino 310 ni. Brezno se nadaljuje v odkopani ožini skozi manjšo podorno dvoranico do 10-metrskega brezna. Na dnu brezna nas čaka meander. Preplezamo 4-metrsko stopnjo, čeznjo pa se spustimo K) m globoko v večjo dvora no, ki se nadaljuje v 40-metrsko brezno. Ko se spu stimo okrog 3() m. izbiramo med levim in desnim breznom - obe nas pripeljeta na globino 384 m. Biološke raziskave v breznu V zahtevnem breznu je le malo položnih mest. kjer je bilo mogoče nastaviti vabe z gnijočim mesom. Zamuden transport pasti v brezno, njihovo na stavljanje, pobiranje in prenos ulova na površje ob zaključku raziskav so z veliko dobre volje in potr pežljivosti opravili Peter Jeram. Marko Zakrajšek in Walter Zakrajšek. Enoletna raziskava (od maja 1997 do maja 1998) je potrdila, da v breznu živita dva tipična predstav nika slepe endemične favne hroščev tega območja: -slepijamski mrhar iz rodu Oryotus (Oryotus micklitzi micklitzi) Rod Oryotus]e slovenski endemit. Dosedaj so bile opisane tri vrste. Oryotus radubensis živi v jamah na Raduhi (Savinjske alpe). Oryotus scbmiclti je prebi valec Notranjske in Krasa. Tipična oblika Oryotus scbmiclti scbmidti živi v jamah Nanosa in 'Trnov skega gozda, podvrsta Oryotusscbmidtisubdentatus pa v jami Dimnice pri Markovščini. Vrsta Oryotus micklitzi naseljuje Julijske Alpe in njihovo predgorje. Podvrsta Oryotus micklitzi indentatus je znana iz Jame pri Molidniku (Matajur) in iz snežnic na Ka ninu. Tipična oblika OryotUS micklitzi micklitzi živi v mrzlih jamah in snežnicah Jelovice. Ratitovca in Soriške planine. Našli so jo tudi v jamah in breznih Brezno na Kloinu (Walter iu Marko Zakrajšek. /997- slika 21 27 LOŠKI RAZGLEDI 4 Mežakle. Pokljuke m Pršivca. Ta drobna, do 23 mm velika, slepa vrsta (slika 3) i<-' \ breznu pogosta. - ravasinijev slepi krešič (Anophthalmus ravasinii soriscensis) Na Soriški planini (po njej je tudi poimenovana) in Ratitovcu je močno razširjena posebna podvrsta tega sle pega krešiča (o njej smo že pisali v prej šnji številki Loških razgledov), zato je njena najdba v Klomskem breznu pričakovana. Verjetno v breznu živijo tudi dru gi predstavniki podzemeljske favne hroščev, ki so znani iz drugih jam in brezen v okolici (Antisphodrus scbrei- bersi, Anophthalmus besnicensis frater, Troglorhynchus anophthalmus, Aphao- bius milleri), kar pa bi lahko potrdili Slepi jamski mrhar Oryotus micklitzi tnarav- samo z raziskavami skozi daljše ča- na velikost: 2. 5 mm: slika 3) sovno obdobje. Literatura Zakrajšek, M.. 1997: Zapisnik terenskih ogledov - Klomsko brezno (DRI' Škofja Loka). Zakrajšek, M . 1997: Zapisnik terenskih ogledov -Jelenček (DRL Škofja Loka'. Jeram, P.. 1996: Zapisnik terenskih ogledov - Brezno na Kamrici t DRI' Škofja Loka). Primožič, S., 1995: Zapisnik terenskih ogledov-Jama pod žičnico (DRF Škofja Loka). Zakrajšek. M., l1)1)^: Zapisnik terenskih ogledov — Brezno pod žičnico (DRL škofja loka' Zakrajšek ,W., 1996: Zapisnik terenskih ogledov - Kosmatulja (DRI' Škofja lokal Primožič, S., 1997: Zapisnik terenskih ogledov - Polhovo brezno (DRP Škofja l.oka). Šnšteršič. ?.. 1995: Delovni seznam jam severne Slovenije. Našejame, 37: 9K-H2. Vodniki po loškem ozemlju. Ratitovec. Škofja Loka, 1978. Kataster jam.IZS. 1996. ZUSAMMENFASSUNG Die Hohle von Kloni Im Kalkstein des Berges Ratitovec sind einige grolsere und tiefe Hohlen ent- standen. Manchem Bergbesucher sind die tast 150 m tiefe Hohle Grintloli und die Hohle im Berg Gladski vrh iiber Pečana bekannt. in der noch im 19. Jahr- hundert Eisenerz (Bohnerz.) fiir den Bedarf der Stahlarbeiter in Železniki gevvon- nen vvurde. Andere spelaologische Objekte sind vor allem den Jagern, Hirten und Forstarbeitern bekannt. In der Vergangenheit dienten die Hohlen auf Pečana den Hirten insbesondere als Eis-, Schnee- und Was,serquelle in den Sommermonaten. Unter mehr als 50 neuen Hohlen, die die Mitglieder des Vereins fur die Erforschung des Untergrunds aus Škofja l.oka seit 1993 in der Umgebung von Železniki, Žiri und Škofja Loka erforseht haben. ragen besonders die Funde vom Berg Ratitovec hervor. Hier hat man 8 neue Hohlen gefunden, 28 KLOMSKO BREZM) erforscht und registriert. Man muss vor allem die 640 m lange und 2 m tiefe Hohle Kela aut' Zgornji Jim und die Hohle im Berg Klom. elit- mit ihrer 384 m Tiefe die bei weitem tiefste Hohle dieses Gebietes ist. erwahnen. Die anspruchs- vollen Forschungsarbeiten und Messungen in der Hohle hahen \Xalter. Marko mul Meta Zakrajšek. Peter Jeram, [ris Todorovič, Simon Primožič. Gašper Bogataj und Klemen Vidic verrichtet. Die einjahrigen biologischen Forschungen in der Hohle haben den Besatz von zwei tvpischen Vertretern der blinden endemischen Katertauna bekraftigt. In der Hohle von Klom leben der blinde Hohlenaaskafer Otyotus micklitzi micklitzi (bekannt aus den kalten Hohlen und Schneewasser aui der Hochebene Jelovica, Soriška planina mul im Berg Ratitovec) und tler blinde Langkafer Anophthalmus ravasinii soriscensis (eine besondere Unterart, bekannt aus den Hohlen von Soriška planina und Ratitovec. 29