poštnina piaiana v gotovim Leto L Vil. V Ljubljani, v petek, dne 18. oktobra 1929
St. 238
St. 2 Din
Naročnina
Dnevna izdaja
za kraljevino Jugoslavijo mesečno 25 Din polleino 150 Din celoletno 3CJO Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 p
S£OVEN
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec
«
Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsla moli oglasi po 1-50 in 2D,veC|l oglasi nad 45 mm viSlne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po lO Din n Pri večiem D laročnu oopusi Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka in dneva do prazniku
u reanlSivo /e v Kopltar/evi uttct 41. Ujlll K«li«»lsl se ne vračalo, nelranltlrana iMnio .se ne spre/emn/o ' Uredništva 'eletan Si. 20S0, upravnlStva SI. 2328
Uprava /e vH.opliai/ew ti t.Al.ti j- Coftovnl račun: L/ultl/ana Stev. 10.650 In lit.349 sa lnseiate, Sara/evoSl.75<i3, Zagreb St. 3».011, Vraga In Uunat SI. 24.797
Nepretrgan delavnik
v
Sovjetska vlada smatra za osrednjo nalogo svoje politike, da pospeši kar najbolj mogoče hiter in širok razmah industrije. Zadnji proračun nam kaže, da vržejo v industrijo nad eno milijardo rubljev letno, medtem, ko znašajo izdatki za poljedelstvo komaj par desetin milijonov rubljev. Z največjim naporom in z uporabo vseh obstoječih, še predvojnih rezerv se je posrečilo boljševikom, da je pri-četkom leta 1927.-28., to je v začetku drugega desetletja obstoja sovjetske države produkcija državne industrije dosegla približno višino predvojne produkcije iz leta 1913.
Kakor pa je znano, je bila predvojna ruska industrija ena najnižje razvitih panog narodnega gospodarstva. Ako gledamo statistike, zapazimo, da znaša uporabljena kvota železa na enega človeka v Ameriki 292 kg, v Nemčiji 220 in v Rusiji 18 kg. Premoga porabi Amerikanec 120 kg letno, v Rusiji znaša kvota 5 kg itd. — Zato je kaj razumljivo, da končno dosežena predvojna produkcija, ki niti tedanjim ljudskim potrebam ni odgovarjala, danes še mnogo manj zadostuje, ko se je poljedelstvo dvignilo in ko so zelo narasle ljudske potrebe.
Dvigniti industrijo je mogoče s pritegnitvijo kapitala, bodisi domačega, bodisi inozemskega.
Kako je z domačim kapitalom v Rusiji? Domačega kapitala v Rusiji je malo. Glavna masa prebivalstva, to so kmetje, so se komaj malo opomogli od gospodarskega piopada, ki ga je povzročila vojna in štiriletni državljanski boji. Poleg tega je mužiku vzeta inicijativa in pogum, da bi razširjal svoj gospodarski obrat, ker sovjetska gospodarska politika neprestano niha med teoretičnim komunizmom in praktično realnostjo in kmet ne more nikdar vedeti, ako ne bodo prišli nekega dne v imenu države in mu vsega pobrali, kar ni neobhodno potrebno za njegovo življenje. Iz istega razloga je tudi tvorjenje kapitala od strani privatnih podjetnikov po mestih malenkostno. In še to, kar kdo ima v resnici prihranjenega, vsak skrbno taji in skriva. Ljudje se boje pokazati imetje in ne nalagajo denarja v hranilnice, ampak ga skrivajo v skrivne tresorje in če morejo, oddajajo v inozemstvo. — Višina davkov je po sovjetskih statistikah dosegla predvojno višino in je ni mogoče še bolj zvišati.
Zunanji kapital pa nima zaupanja v bolj-ševike. Da bi mogli res izdatno pomagati svoji industriji, bi bilo treba velikih in dolgoročnih posojil. A kar dobe boljševiki v inozemstvu, so le kratkoročna posojila in pa blagovni krediti, Pred štirimi leti se je sovjetom posrečilo, da so dobili pod državno garancijo od Nemčije 300 milijonov mark posojila za tri do štiri leta. Tedaj se je to smatralo za izreden uspeh. Toda, ko je lani jeseni bilo treba vrniti prvi obrok in sicer za stroje, ki so jih dobili iz Nemčije in ki povečini niti še niso bili montirani, je tudi najbolj optimističnim sovjetskim ekonomom bilo jasno, da imajo za narodno gospodarstvo pomen le dolgoročna posojila.
Sedaj so boljševiki posegli po drugem sredstvu, ki postavlja Rusijo v štadij gospodarskega paroksizma. Vpeljali so nepretrgani delavnik, da tako zvišajo svojo produkcijo in znižajo brezposelnost.
Po vseh deželah so obrati, ki nikdar ne mirujejo, n. pr. topilnice, železnice itd. Tako je bilo doslej tudi v Rusiji. Sistem pa so sedaj posplošili in ga uvedli za vso industrijo, trgovino in urade. Delavci in uradniki bodo štiri dni delali, peti dan pa počivali. Dan ostane razdeljen na tri delovne dobe (šihte, trikrat osem ur) kakor doslej, toda peti dan se stroji ne bodo ustavili, kakor se je sedaj zgodilo v nedeljo, ampak z izmeno šihtov se bo delo nepretrgano nadaljevalo.
Iz gospodarskih vidikov je reforma razumljiva. Rusija ima zelo veliko brezposelnih. Sovjetska statistika od 1. aprila 1928 navaja 1,596.000 brezposelnih, a v resnici je število nezaposlenih še mnogo višje. Država ima istočasno v monopolski upravi vso večjo industrijo in je obenem organ za omiljenje brezposelnosti. Zato ne more iskati rešitve iz gospodarske krize na ta način, da bi zviševala delovni čas, kar bi brezposelnost še povečalo, ampak v njenem interesu je, da pospeši delovni proces in zviša delovne šihte. S tem bo zaposlila mnogo več delavcev in zvišala produkcijo. 2e zdaj se je delo v bombažni industriji vršilo v treh šihtih, čemur so se pa delavci ponovno upirali, kakor kaže stavkovno gibanje v letu 1925.-26. Da jih potolažijo, so zanje uvedli sedemurnik.
ortan
Rim. 17. okt. A A. »Agenzia Štefani« poroča, da je bila davi izvršena smrtna obsodba nad Vladimirjem Gortauom, ki ga je včeraj izredno sodišče v Pulju obsodilo na smrt. Obsodba jc bila izvršena v okolici P ulja s streljanjem v h r h e t.
Pulj, 17/okt. (Tel. »SI o v.«) Nocoj ob 4 je bil fašistični general Christini obveščen, da je italijanski kralj odbil prošnjo za pomilostitev na smrt obsojenega Vladimirja Gortana in njegovega branitelja Črvenice. Izdal je takoj prve odredbe za izvršitev smrtne kazni. Že kmalu po petih zjutraj je bil obsojeni Gor-tan prepeljan z oklopnim avtomobilom pod močno stražo milice na strelišče. Streljanje se ni vršilo na mestu, kjer je Gortan zakrivil dejanje, temveč v okolici Pulja. Ob šestih je bila izvršena eksekucija s streljanjem v hrbet.
Trst, 17. okt. (Tel. -Slov. ) Današnji listi >Piccolo«, »Po-polo di Trieste«, >Corriere deli Istria prinašajo govor branitelja usmrčenega Gortana, ki je zelo interesanten, ker je izjavil, da mora imeti fašistični režim milost radi tega, ker je v vsej državi in v Istri tako močan, da se ni treba maščevati. Dovolj je močan, da razširi tudi svoje meje preko Italije.
Trst, 17. okt. (Tel. Slov. ) Vsi italijanski listi so takoj po proglašenju smrtne obsodbe izdali posebne izdaje, v kateri prisrčno pozdravljajo smrtno obsodbo ter se zahvaljujejo fašističnemu režimu, da je na energičen način končal teroristično akcijo protifašistov-skih elementov v Istri. Vsi listi soglasno pišejo, da so obtoženci poslušali obsodbo povsem mirno.
Rim, 17. okt. (Tel. Slov.«) Agencija Štefani poroča iz Pulja: O usmrtitvi Vladimira Gortana se doznavajo sledeče podrobnosti; Usmrtitev se je izvršila ob šestih zjutraj v bližini vojaškega strelišča, in sicer jo je izvršila kohorta fašistične narodne milice. Obsojenec, ki se je ves čas procesa obnašal zelo cinično, je bil na kraju usmrtitve celo prepaden. Na svojo prošnjo je prejel zadnjo tolažbo sv. vere. Truplo so takoj pokopali na tamošnjem pokopališču. Vest o usmrtitvi se je takoj objavila v mestu ter je napravila pri meščanih
»najboljši« vtis, ker smatrajo smrt za pravično kazen za grozovito delo obsojenca. Men-taliteta prebivalstva se označuje pač najbolje s tem, da so ljudje, po večini Slovani, sami soglasno prosili, da bi bili prisotni pri justi- i fikac-iji, in da sami izvršijo smrtno obsodbo.
Ljubljana, 15. oktobra.
Vest o žalostnem dogodku v Pulju je med našim ljudstvom naredila nepopisno težak utis. Takemu razpoloženju je dala duška sinoči naša akademska mladina. Zborovanje, ki so ga pri tej priliki imeli naši akademiki snoči v univerzitetni avli, je bilo pod utisom tega žalostnega dogodka. Poteklo je dostojanstveno iu mirno. Bolna svoja čustva je akademska omladina kot veren tolmač razpoloženja vsega naroda izrazila v sprejeti resoluciji.
Belgrad, 17. oktobra.
Danes okrog devete dopoldne je v Belgrad dospela strašna vest iz Pulja, ki sc je glasila: Danes zjutraj ob šestih je bil ustreljen na smrt obsojeni Vladimir Gortan. Na ta način se je končalo mlado življenje, ki bo vsekakor ostalo v nesmrtnem spominu kot velik mučenilc r očeh senarodnjakov v Istri. Bilo bi hipokri-lično, te ne bi priznali teilce boli, ki jo je povzročila ta vest v jugoslovanskem prebivalstvu. Naša javnost je sklonjena nad gotovim j dejstvom. Tudi če bi bilo prav pesimistično možno soditi ta konec, je vendar vera v človekoljubnost živela v belgrajski javnosti prav do zadnjega trenutka. Vseučiliška mladina v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani je v svojih resolucijah izrekla stališče vsega narodu. Svetovni tislc je istotako obsodil ravnanje ilalijan-tkega tribunala. Oboje skupaj se je n končni točki strinjalo v tem, da je obsodba r Pulju ne samo interni dogodek italijanske zakonodaje, kot to hoče ugotoviti njihov tisk. ampak istočasno problem položaja manjšin r posameznih državah.
Ves svet ve, da je Istra obljudena z jugoslovanskim elementom. Italijani lahko neprestano reklamirajo pravico izvestnih držav, ki so izšle po pravici obdarjene z odškodnino iz ve-
like svetovne vojne, toda gre celo do zahteve revizije mirovnih pogodb, vse na bazi mednarodnega prava in pravice, potem pa z gotovo krutostjo. Sistem neusmiljenosti sloji gluh nad manjšinami, ki se nahajajo v njenem območju. Volitve 21. marca so dale povoda, da nedolžno trpijo ljudje jugoslovanske manjšine. Ako mladi Gortan ni mogel najti pravice izrednem ■italijanskem sodišču, ali ne bi moglo biti za njega kol olajševalna okolnost njegovo dejanje, ki ga jc storit, če ga je storil, kot izzvano. Volitve r parlament so bile proglašene kot plebiscit. Za našo narodno manjšino je pomenile beseda plebiscit izzivanje. Jugoslovani v Italiji so se i velikem številu odločili, da ne sodelujejo pri volitvah. Hoteli so, odrekajoč sc svojim državljanskim pravicam, protestirali na 'o vrsto izzivanja. Mogli bi. biti najboljši državljani, toda plebiscit in volitve, to ni eno in isto. V sa j to dejstvo bi morala biti olajševalna okolnost.
Ako naj bi se <■olivno glasovanje pretvorilo v plebiscit, Iedaj bi bila dolžnost italijanskih oblasti, da pustijo svobodnemu prepričanju italijanskih državljanov, da se opredelijo po svoji volji. Fašisti pa so s svojimi nastopi, z moralno presijo in vsemi sredstvi, ki so jim bila na razpolago, globoko žalili narodno zavest jugoslovanskega prebivalstva v Istri. To je še večji razlog, da je narodna manjšina brez vseli pravic svobodnih državljanov revoUirala, da mora sedaj pel nedolžnih istrskih kmetovalcev Jugoslovanov v propast. Vse to je moglo služili kol olajševalna okolnost, da se ublaži razsodba izrednega sodišča. Lahko bi navedli še druge razloge. Ker pa gre za naše so-narodnjalcc, ki jih danes objokuje ves narod, ne bomo dalje razglabljali dogodkov, da ne bi izzvati očitanja prislranosti, in to z Italijanske strani. Društvo narodov ima seda.t besedo. Vse kulturne in civilizirane države Evrope ler ostalega svela pa presojajo delo Gortana in tova-višev in uvidevajo, da so poslali -vlev nezadovoljnosti in aspiracij narodne manjšine. Njihova naloga je, da preiščejo, ali s c jc dogodek, 2 i. marca res izvršil tako in od tistih, ki bili včeraj obsojeni in danes že justificirani.
v® atentata sredi SoSiie
Protegorovisti umorile morilca Avramov pa ie
Sofija, 17. oktobra. (Tel. »Slov. :) Sredi najživahnejšega mesta na Vitoški cesti je bil včeraj zvečer zopet političen atentat. Neznanci so streljali proti političnemu tajniku mace-donskega legalnega narodnega odbora Vasi-ljevu, ko je šel po cesti. Atentatorji so zbežali, smatra se pa. da so bili pristaši Proto-gerova. Vasiljev je lahko ranjen. Poleg njega je bil ranjen tudi neki pasant.
Sofija. 17. ckt. A A. Snoči je bil ubit na najprometnejšem kraju v Sofiji Vasilije Vasiljev, tajnik makedonskega nacionalnega komiteja. Njegov brat Metodije spada med morilce Bazdarova v Varni, ki je bil priznan voditelj Protogerovistov. Po atentatu v Varni so Protogerovisti obsodili Vasiljeva na smrt. Policija je po atentatu obhodila ves prostor ter prijela vse osebe, ki so bile oborožene in ki se niso mogle izkazati z orožnimi litsi. Morilci so pobegnili. Policija je po zaslišanju izpustila aretirane osebe na svobodo. Vest o j atentatu je povzročila v Sofiji splošno paniko. 1 Trezni krogi poudarjajo, da je postala Sofija
Vprašanje je, kako bo delavstvo sprejelo sedanjo odredbo. Kar se tiče delovne dobe, ne bodo delali več kakor doslej, ko imajo svoj štirideseturni delovni leden. Imeli bodo tudi svoj prosti dan, le da to ne bo nedelja. Odslej sploh ne bo več nedelj in praznikov. Samo štirikrat na leto bodo poslej počivali stroji. To so štirje spominski revolucionarni prazniki. Delavstvo bo počivalo izmenoma in ne bodo nikdar vsi delavci, nastavljenci in uradniki istočasno prosti. Radi praznujočih bodo morale noč in dan biti odprle gostilne, kavarne, prodajalne .. . Nova naredba docela spremeni javno in družabno življenje, odpravlja stari carski koledar, zabriše sploh vse sledi verskega življenja in popolnoma raztrga družino.
Vprašanje jc. če bo narod tudi ta boljševistični eksperiment 5 tiho resignp.cijo sprejel nase ...
Razdarova, vojvoda As en Pop bil težko ranjen
] zaradi neprestanih pobojev in medsebojnih krvavih obračunov med posameznimi skupi- j nami makedonske revolucionarne organ iza- j cije prava klavnica. Navzlic temu pa prevla-duje naziranje, da je treba pričakovati novih j atentatov.
Sofija, 17. okt. A A.Snoči jo bil izvršen v ! Sofiji še drug atentat. Atentatorji so težko ra- J nili džumalskega vojvodo Asen Pop Avramo- | va, bližnjega sorodnika Ivana Mihajlova. Asen j Pop Avramov je bil ranjen skoro v- istem tre- j nutku, ko so ubili Vasilija Vasiljeva, tajnika makedonske nacionalne organizacije. Oba j atentata sta bila izvršena na krajih, ic; sta i med seboj oddaljena komaj par sto korakov. Atentate so organizirali Protogerovisti. Atentata sta bila izvršena ob 7.20 na najbolj obljudenih ulicah v Sofiji.
Sofija, 17. okt. A A. Današnji jutranjiki objavljajo podrobna poročila o snočnem atentatu na Vasilija Vasiljeva, tajnika makedonske nacijonalne organizacije. Na kraj atentata je pribitel policijski komisar Karadžozlov s svojim pomočnikom in večjim številom redarjev, ki pa niso mogli izslediti atentatorjev.
List Lux ,- ki ga izdajata Protogerovista Georgije Kulišev in Kosta Puleš, obsoja snočni atentat in ugotavlja, da je vsekakor politične prirode. Zarja poroča, da je bil Vasiljev priznan vodja makedonskega pokreta in član predstavništva onstran meje, da pa ni pripadal nobeni struji v makedonski revolucijonarni organizaciji. Vasiljev je v 32. letu in je že razmeroma mlad prevzel vodstvo saveza inake-konske omladine.
Sofija, 17. okt. AA. Pred nekolikimi dnevi so pobegnili iz zaporov v Svilengradu 3 razbojniki, ki so jih nato s težavo prijeli v okolici mesta. Razbojniki so izjavili, da so hoteli pobegniti v Rusijo.
Aretacija vorfitnega komuniste
Varšava, 17. oktobra. (Tel. Slov. ) Največjo pozornost je zbudila aretacija dveh komunističnih emisarjev, ki se je zgodila v zelc lajinstvenih okolnostih. Eden od njiju je bil že dalj časa v zaporu. Dokazalo so mu je obširno komunistično agitacijsko delovanje na Poljskem, noče pa povedati svojega imena, ker so boji, če bi postalo njegovo iuio znano, da bi prišlo do velikega političnega škandala v zapadni Evropi, kjer je prej deloval. Smatra se, da je to eden izmed vodilnih 1110/. sovjetsko inozemske propagande ki je morda zapleten tudi v zadnje pari. i:e afero UPU. Drugega tajinstvenega Rusa -o našli včeraj ponoči vsega krvavejm na nekom velikem Irgu. Pripovedoval je. <l;i so ga napadli neznanci. Poljsko oblasti sumijo, da .-o je sam ranil. Baje je delavec i/. Odese.
Boljševiki med seho:
Varšava, 17. okt (To!. Slov ) Ataše pariškega .sovjetskega poslaništva Lambor si je ■/. nožem prereza! vral. Bil je na polu i/. Pariza v Moskvo. Kamor ga je sovjetska vlada poklical nazaj.
Letalo ,s i50 gotnihi
Stuttgart, 17 okl (Tel. Slov.-) L»(;ilo 1>. ('.« bo jutri dopoldne s 150 potniki nastopilo dolg polet. Smer pola *e ni znana. Ta polet bo radi lega poseben rekord, koi dose-daj še nobeno zračno prometno sredstvo ni imelo na krovu toliko potnikov.
Ameriški zrakoptev uničen
Ncwyork, 17 okt (Tel. Slov. ) Vihar j danes uničil zrakoplov Visjilant ko jo slar-lal v Butterfieldu pri Pittslmrgu Zrakoplov je bil na potu v Acron, radi megle pa jo včeraj izgubil pot ter ie moral pristati pri Pittsbur-gu. Ko je danes dopoldne hotel nadaljevati pot, ga je naenkrat zagrabil vihar in treščil proti majhnemu poslopju na letališču, kjer se je razbil. Posadka je ostala nepoškodovana, zrakoplov pa jo popolnoma izgubljen.
Varšava.
znaf
17. okt. AA. Meseca septembra 1 Atene, 17. okt. AA. Radi nesoglasja z viš-
1 lini vojnim svetom ]e načelnik gonernlnega
,1; „„„»„, uv, ,. , . Ijsko 247 454,00(1 / .-,i.»v, U-i voz pa je dosegel vrednost 262.131.00') zlotov. i štabu general Merentitis poda lostavko,
Za mir in človekoljubnost
M i s h F 1 o t e n e e W i I s o n je drugič med nami. Že lani je obiskala našo državo io še [k>sebej Ljubljano. Vendar je fa prvi obisk odlične prijateljice našega naroda ostal skoraj neopazen. To moramo tem bolj obžalovati, ker le redkokdaj nas obiščejo taki verni. taki dobri in nesebični prijatelji. Naj nam bo dovoljeno, da takoj ugotovimo, da je bila ravno Miss Florence \Vilson med onimi, ki so se ob usodepolnih časih preurejevanja Evrope zavzeli za narode, ki so se borili za svoj obstoj pod tujim jarmom.
Že v prvih letih svojega študija se je zanimala za mednarodne probleme, posebno pa za usodo slovenskih narodov v Evropi. Njene razprave v teb vprašanjih so že takrat vzbudile pozornost in Miss Wiison je bila pozvana na »Columbia Universitet«. Devet let je tam delovala, nato pa je ob koncu svetovne vojne odšla kot edini ženski član z ameriško delegacijo na mirovno konferenco v Pariz.
V teh najtežjih trenutkih je bila desna roka vodji ameriške delegacije pokojnemu velikanu Woodrowu Wilsonu. S polkovnikom Hanse-om .je zbirala materija!, na podlagi katerega je konferenca odločala o usodi nove Evrope. Po končani mirovni konferenci je Miss W i 1 s o n bila pozvana, da sodeluje pri organizaciji Društva narodov. Dodeljena ji je bila težka in odgovorna naloga organizacije knjižnice te mednarodne institucije. Od ustanovitve do leta 1927 je vodila to z mednarodnega političnega vidika eno najbogatejših in tudi najvažnejših knjižnic, nato pa prevzela vodstvo nad Carnegieviini ustanovami v Evropi, posebej pa nad tako zvanhn »Internationale Relations Clubs«:
Tudi na naši univerzi že obstoja klub za ,woučavanje mednarodnih problemov, ustanovljen in podpiran od te bogate ustanove. Miss Florence \Vilson se je tudi radi tega ustavila v Ljubljani, da se prepriča, kako ta krožek deluje.
Urednik našega lista je po posredovanju Miss Copeland, lektorice angleškega jezika na naši univerzi, imel priliko razgo-varjati se s tem odličnim gostom. Prepričevalno in z zanosom nam je Miss Wilson govorila o težavni nalogi Carnegievih ustanov:
.»Cilj in namen društev, ustanovljenih na podlagi programa Carnegievih ustanov se pogosto v javnosti slabo razumeva. Organizacija dela za mednaroden mir je še posebej težavna, ker se ponekod misli, da ima to delo pro-pagandističen značaj, ki naj v srcih mladine uduši navdušenje za plemenito tekmo, ali pa, da celo negativno deluje na domoljubno vzgojo sploh. Naša ustanova ima samo pozitiven značaj: utrjevati ljubezen in spoštovanje med narodi. To pa bomo dosegli samo tedaj, če bo vsa vzgoja prežeta od takih načel. V to svrho smo mi ustanovili posebno založništvo International Mind Alcoves«. Ono izdaja najrazličnejša dela o kulturnem in političnem življenju narodov, o raznih mednarodnih problemih in te knjige razširja posebno med akademsko mladino, da se ona v poznejšem svojem javnem delovanju lahko upravlja v zmislu naših vzvišenih miroljubnih tendenc.
Mi s tem najbolj podpiramo Društvo narodov«, ki bo lahko uspešno delovalo samo tedaj, vsa svetovna javnost pravilno razumeva njegovo visoko nalogo in ga v njegovih stremljenjih tudi podpira.
Naše delovanje je samo prosvefiteljsko. Delamo na tem, da l>i se narodi med seboj čim bolj poznali, da bi učeča se mladina čim bolj se zanimala za mednarodne probleme, predvsem pa na tem. da bi se duh solidarnosti, človečnosti in mirnega sožitja tako uko-reninil povsod, da bi narodi posvetili vse svoje moči samo za svoj kulturni in moralni preporod, za blagostanje in procvit.j
Člani tehničnega sveta imenovani
Belgrad, 17. okt A A. Kralj je na predlog ministra javnih del podpisal ukaz, s katerim se imenujejo člani tehničnega sveta v smislu čl. 28 uredbe o ureditvi ministrstva javnih del iu njegove zunanje službe.
Predlogi vseučilišč
Dosedanje univerze naj ostanejo — Univerza kralja Petra
v Belgradu
Belgrad, 17. oktobra. (Tel. »Slov.«) V Belgradu sta se te dni mudila rektorja ljubljanske iu zagrebške univerze. Prišla stu na posvetovanje z rektorjem in vseučiliškim svetom be Ig rajskega vseučilišča, da skupaj izrazijo svoje misli k novemu vseučiliškemu zakonu. Vsi trije rektorji iu vseučiliški svet belgrajskega vseučilišča so se sporazumeli, da bodo predlagali naslednje:
Vseučilišča ostanejo kot do sedaj v Belgradu. Zagrebu in Ljubljani. Dalje ostaneta pravna fakulteta v Subotici ter • filozofska v Skoplju, za kateri naj se izda posebna uredba. Naj se ohrani svoboda znanosti in avtonomna uprava, kakor so jo do sedaj imele univerze. Naj se izdajo posebni disciplinski predpisi o odgovornosti profesorjev, predvideva naj se disciplinskega tožitelja in izslednika, kakor tudi višja instanca disciplinskega sodišča. Disciplinsko sodišče se sestavi od slučaja do slučaja. Tvori ga petorica rednih profesorjev, ki jih voli profesorski svet. število vseučiliških
profesorjev naj se omeji in naj bq odvisno od števila kateder. Z novim zakonom naj se predvideva, da vseučiliški profesorji lahko dosežejo I. skupino 1. kategorije, toda ue vsi. V 1. skupino naj pride samo 20% celokupnega števila profesorjev, in to oni, ki imajo najmanj 25 službenih let, od katerih so služili najmanj 15 let kol profesorji rta univerzi. Naravno, da naj se na podlagi tega povišajo tudi plače profesorjem, tako da bodo profesorji 1. in 2. skupine imeli še okrog 3000 Din dodatkov. Njihovi celokupni mesečni dohodki naj bi znašali okrog 10.000 Din. Profesorjem nižje skupine naj bi se po položaju dodale doklade.
Nadalje je lektorski svet v zvezi s profesorskim svetom belgrajske univerze razpravljal, kaj naj predlaga glede imenovanja univerz. Ker je ljubljanska univerza že imenovana kot univerza kralja Aleksandra, je bel-gnijski profesorski svet sklenil, da zaprosi za imenovanje belgrajske univerze za univerzo kralja Petra.
Kako so gospodarili pri Glavni zadrugi?
Izgubljene knjige — Protizakonito poslovanie
Zagreb, 17. okt. (Tel. Slov. ) Komisija, ki je bila imenovana od trgovinskega ministrstva za pregled Hrvatske seljačke zadružne banke, ki je bila, kakor znano v rokah bivših radičevcev, je izdala sledeči komunike: »V teku dela komisije za pregled Hrvatske seljačke zadružne banke v Zagrebu, ki jo je v svrho zaščite interesov malih vlagateljev postavil trgovinski minister Jura,j Demetrovič, se je pokazalo, di je bilo poslovanje te banke v ozki zvezi s poslovanjem Glavne zadružne matice hrvatskih seljaških zadrug v Zagrebu in da je neobhodno potrebno, da se točno pregleda stanje in potek dosedanjega dela te zadruge. Radi tega se je z odlokom kmetijskega ministra dr. Otona Frangeša pristojnost komisije razširila tudi na Glavno zadrugo.
V torek, 11. t. m. je pozvala imenovana komisija upravo in predsednika Glavne zadruge Josipa Predavca, dr. Stepa Košutiča in prokurista Antona Ružiča, da predlože potrebne podatke. Pozvani predstavniki Glavne zadruge so vsako obrazložitev odklonili z besedami, da nimajo'z "glavno zadrugo nikake zveze, ker je ta že dalje časa prenehala obstojati. Po nadaljnjih poizvedovanjih, ki so sc vršila s pomočjo zagrebške policije, sc je ugotovilo, da Glavna zadruga ne uporablja več svojih poslovnih prostorov in da so se trgovske knjige, iz katerih bi se dalo ugotoviti njeno poslovanje ter imovinsko stanje, izginile. Našla se je samo knjiga z napisom »Sindikat«,
v kateri so bili podatki o razpečavunju dclnic Hrvatske seljačke zadružne banke. V ostalem se je poslovna korespondenca Glavne zadruge našla popolnoma neurejena in razmetana v kletnih prostorih Seljaškega doma.
Konstatiralo se je, da tudi Glavna zadruga ni zadovoljevala predpisom trgovskega zakona glede knjigovodstva, kakor tudi, da ni objavila brisanje firme v trgovskem registru.' Ker je Hrvatska seljačka zadružna banka v svojem poslovanju slonela deloma na delu Glavne zadruge, preko katere so se izvedle vse transakcije, katere so postale usodne za banko, je brez vsakega dvoma, da se je poslovanje Hrvatske seljačke zadružne banke vršilo protizakonito in so se zaradi tega knjige razgubile v ta namen, da se zabriše vsako sled protizakonitega poslovanja.
Naravno je, da se bo radi takega stanja okolnosti izvedla najstrožja preiskava in da bodo krivci pozvani na odgovornost, ker niso prestopili samo predpise trgovskega, ampak tudi kazenskega zakona. Upravo Glavne zadruge so tvorile sledeče osebe: Martin Ančič, Josip Predavec, dr. Stepan Košutie, Franjo Noblan, Nikola Šuštič, Ante. Ružič, prof. Izidor Škorjao. Ivan Zakljuka, Širne Bugarin in Martin Dcmič.«
Radi tega komunikeja je izjavila Osrednja zveza hrvatskih seljaških zadrug, da nima s poslovanjem Glavne zadruge nikakega opravka in da ni pri nedosiQtkih prav nič tangirana.
Važna odborova seja PAB
Posojila se bodo dajala preko zadružnih organizacij - Obrestna mera
Belgrad, 17. okt. AA. Upravni in nadzorni odbor Privilegirane agrarne banke sta imela včeraj in danes dve skupni seji. Na začetku včerajšnje seje je nestor našega zadružništva, bivši minister Sima Lozanič imel programati-čen govor o načelih iu smernicah bodočega delovanja PAB v zvezi z izboljšanjem kvalitete in dvigom kvantitete naše poljedelske proizvodnje. Njegov ekspoze so prisotni poslušali z veliko pažnjo ter sprejeli njegova izvajanja z enodušnim odobravanjem. Zatem je bilo sprejeto poročilo o doseddnjeni delu in organizaciji banke, ki ima vse pogoje za takojšnje poslovanje. Po daljši razpravi o pravilniku glede bančnega poslovanja je bilo sklenjeno, da bo banka dajala posojila v prvi vrsti preko zadružnih organizacij po vsej državi in da bo banka pospeševala ustanavlja-
nje zadružnih ustanov, kolikor bo to v njenih močeh. Zlasti se je pri tem ponovno nagla-šalo, da se morajo krediti v zmislu čl. 48 pravilnika podeljevati predvsem preko večjih zadružnih ustanov. Glede obrestne mere je bilo sklenjeno, da se bodo dajala posojila in krediti velikim zadružnim in drugim poljedelskim organizacijam po 8 odstotkov letno s tem, da smejo te organizacije in ustanove zaračunati za pokritje svojih računov za posojila posameznim zadrugam in poedincem kvečjemu še 2 odstotka. Dolgoročna hipotekama posojila se bodo dajala po 9 odstotkov, individualni krediti po 10 odstotkov. Na današnji seji je bil sprejet začasni pravilnik o bančnem uradništvu, nakar so bila rešena tekoča vprašanja, med temi tudi prve prošnje za podelitev posojil in kreditov.
Ogromen koncem
za tihotapljenje alkohola - odkrit
Razpolagal je z lastnimi uradi Premoženje vredno
Nevvvork, 17. okt. (Tel. »Slov. ) Prohibi-cijski uradniki so v sredo popoldne priredili veliko racijo, ki so jo šest mesecev najnatančnejše pripravljali proti močnemu koncernu za tihotapljenje alkohola, ki je imel svoje urade, skladišča in laslno brezžično postajo za kratke valove na atlantski, obali v državi New Yer.wy. Napadli so zabarikadirano hišo 5 milj od obale, glavni stan tihotapcev, ki je imel več podzemeljskih izhodov. Na podstrešju so našli celo baterijo strojnih pušk iu veliko municije. Aretirali. so telegrafista brezžične postaje, še preden je mogel koncernu poslati varnostne signale. Policija ga je prisilila, da je ntoral ostati v brezžični zvezi z ladjami in jih pozvati k obrežju, kjer so jih prijele obrežne stražne ladje. Spomladi so oblasti postale pozorne na neke brezžične signale, katere so potem poslušale redno in šifre uganile, tako da so lahko dobile vpogled v vse poslovanje. Obenem je policija včeraj udrla ludi v poslovne lokale koncema v Newyorku in aretirala 35 oseb.
in lastno brezžično postajo — čez milijon dolarjev
Zaloga alkohola, ki so jo našli, je vredna več sto tisoč dolarjev. Poslopja koncema, čolni in motorne ladje so vredne milijon dolarjev. Koncem je dobavljal najmanj 80% vsega alkohola, ki se je konsumiral v Ne\vyorku, ter je med največjimi koncerni, kar so jih dosedaj odkrili.
Gladovna stavka 2000 od
Kitajcev zaprtih Rusov
Pariz, 17. okt. AA. Iz Harbina poročajo, da nadaljuje 2000 Rusov, ki so jih kitajske oblasti internirale v bližini Harbina, z glado-vanjem, da na ta način protestira proti nečloveškemu postopanju kitajskih oblasti. Rusi stradajo že peti dan.
Dunajska vremenska napoved: Počasi vedno bolj oblačno, topli zapadni vetrovi, pozneje morda lahne padavine.
Novosadska vremenska napoved. Vreme nadalje tiho. Temperatura se bo na severu nekoliko zvišala.
Kje bo sedež upravnega sodišča ?
Celje. 17. okt. (Tel. Slov.«) Svoječasrtc se je za sedež upravnega sodišča v Slovenij. določilo mesto Celje, ki je ležalo nekako v sredi med bivšim ljubljanskim in mariborskim velikim županstvom. Ker se je z zakonom o razdelitvi države na banovine določila Ljubljana kot sedež dravske banovine, so, kakor se je Vaš dopisnik informiral v tukajšnjih pravniških krogih, iz vodstva upravnega sodišča v Celju odposlali na osrednjo vlado v Belgrad prošnjo, naj bi se spričo tega dejstva prestavil sedež upravnega sodišča dravske banovine v Ljubljano.
Belgrajske vesti
Pravilnik o srednješolskem zakonu je bil
te dni dogotovljen v prosvetnem ministrstvu,
Rektor Zavoda Sv. Ilieronima dr. Madje-rac odpotuje jutri iz Belgrada.
Kot spominska obletnica premirja po svetovni vojni je bil 11. november imenovan kot dan miru naraščaja Rdečega križa.
Okrog 70 hrvatskih kmetov pride v soboto v Belgrad, da zaprosijo za pokroviteljstvo dvora nad zadružnim domom, ki ga gradi zveza hrvatskih kmečkih zadrug.
Monopolska uprava je izdala poročilo, na podlagi katerega je razvidno, da znašajo v avgustu letos dohodki 2.055,135.104.42 Din.
Carinski dohodki za prvih deset dni oktobra 1929 pri carinarnici v Ljubljani znašajo 11,196.740 Din.
Današnje Službene novine« prinašajo uredbo o ustrojstvu mestne policije. Predstojnik mestne policije je podrejen banu. Po po trebi se lahko deli policija na različne oddelke. Uredba nadalje predpisuje položaj urad nlkov policije in proračun. Mestna občina mora v svoj proračun staviti izdatek za mestno poncijo. Izjemoma lahko priskoči država na pomoč.
Zaprisega novih banov se je danes vršila v predsedništvu vlade. Odpotovanje banov, ki je bilo določeno za danes zvečer, je bilo odgo-deno do jutrišnjega dne, ker se bo vršila jutri dopoldne v predsedništvu vlade skupna konferenca vseh banov.
Za sodnijskega pripravnika v 9. skupini I. kategorije v področju ljubljanskega višjega deželnega sodišča sta postavljena Prohinar Viktor in dr. Planinšek Oton.
Šef zunanjega političnega oddelka za balkanske dr zave nemškega zuuaujegu ministrstva Tonisen se te dni mudi v Belgradu.
Papeški nuncij na dvoru Msgr. Pcllegri-netti je imel včeraj v zunanjem ministrstvu daljšo konferenco o nadaljnjem razvoju kon-kordatskili pogajanj.
Ban dravske banovine ing. Dušan Some« sc vrne v Ljubljano v soboto ob 8.25.
Privilegirana Agrarna banka bo, kakor doznavamo, otvorila svojo podružnico v najkrajšem času v Skoplju, Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani. Za položaj uslužbencev v banki je zelo značilno dejstvo, da se je za 19 razpisanih mest prijavilo preko 800 prosilcev.
Izjava kraljice Marije izmišljena
Bukurešta, 17. okt. AA. Rador poroča: Ugotovljeno je, da je izjava, ki jo je list »Uni-versul« pripisal kraljici Mariji, izmišljena, kar so vladni krogi smatrali že od vsega začetka. Minister dvor., je danes priobčil naslednjo ugotovitev: Nj. Vel. kraljica Marija ni dala nobenega intervjuva in ni v ni kaki zvezi z onim, kar je neki jutranjik objavil o zasedbi izpraznjenega mesta v regentskem namest-ništvu. Trditev, da bi bila kraljica Marija v razgovoru, ki ga je imela z neko osebo iz svoje okolice, stavila v tem pogledu kak predlog, ne odgovarja dejstvu.
Ratifikacija piratskega statuta
Sofija 17. oktobra. (Tel. Slov. ) Bolgai ska vlada je danes ratificirala statute za obmejni promet, ki so bili izdelani na drugi pi-rotski konferenci, in obvestila o tem belgraj-sko vlado s prošnjo, d» tudi ona ratificira statut. Jugoslovanski poslanik Nešič biva že več dni v Belgradu ter se pričakuje, da se bo še tekom tega tedna vrnil v Sofijo z ratifikaclj-skimi listinami. Po tej ratifikaciji se morajo začeti pogajanja za likvidacijo dvolastninske-ga vprašanja in ustvaritev nevtralnega pasu, ki mora biti v smislu pirotskih sklepov končana v treh mesecih.
Nadir Kan — kralj
London 17. okt. (Tel. »Slov.;) »Exchm<je Telegraph« poroča, da je bil Nadir kan proglašen za kralja Afganistana.
Hmelj
Niiriiberg, 17. okl. (Tel. Slov.«) Daues jt bdo pripeljanih na trg 200 bal, prodanih pa je bilo ua javnem trgu 150 bal. Dosegla se je cena za srednji gorski hmelj a8—40, haller-tauski srednji iu dobri srednji 50—75 in I. 80 do 95. Za tranzitni hmelj ni bilo kupčije. Raz položenje iieizpremenjeno mirno, cene neizpre-lueujena
Pohorske poti
Ruše, 16. oktobra.
ivuslim, da seru naslov pravilno sestavil. Saj je celo pesnik pohorskih poti, g. Janko Glaser, tako naslovil svojo pesemsko (ne pesniško!) zbirko. Sicer pa tudi zoper pohorska pota nimam prav ničesar.
Listje odpada. Jesenska megla vlada.' V tem času so pohorske poti pravzaprav najbolj zapuščene. Poletna turistovska sezona je za nami, zimsko-športna pa še daleč pred nami, kljub temu, da smo prvi letošnji sneg na Pohorju že prestali. Drvarji pa ne hodijo po iz-glajenih poteh
Lepo je, sprehajati se po pohorskih potih, a še lepše bi bilo, ko bi la pota bila nekoliko bolj urejena. Le pojdi iz Maribora proti ruški koči, odtod na Šumik in dalje na Klopni vrh in nazaj na Smolnik, pa boš videl kako je. Hlodi ležijo vse poprek in počez, tuintam moraš po nadevanih kamenih skakati čez močvirje... Ali bi se vse to ne dalo odstraniti? Ta del Pohorja (bližina Maribora) pride v prvi vrsti vpoštev za tujski promet. Premalo se zavedamo lopote in bogastva pohorskih gozdov. Smo preblizu. Tujci vse to bolje opazijo. Nekdo mi je rekel, da je Pohorje Švica iu miniatura. Šele zadnji čas sino se nekoliko zganili.
Pravijo, da akcija za zgradbo električne vzpenjače nu Pohorje dobro napreduje. Tudi mi, ki smo prijatelji turistovskega peškoraka nimamo nič proti temu. /.a tujski promet bo ta vzpenjava gotovo velike važnosti. Oni, ki imajo denar in bodo na Pohorje prihajali iz zdravstvenih ozirov, se bodo že vozili, drugi lwmo hodili peš. — Poleg vzpenjače mislijo nekateri na drugo sredstvo tujskega prometa, — lin avtomobilsko cesto uu Pohorje. To ni
samo ideja. Lep kos te ceste, od Apnice do ruške koče je namreč že zgrajen. Privatna ini-cijativa lesnega trgovca Viktor Glaser-ja v Rušah. Za nadaljevanje te ceste, od Apnice po dol v Ruše, se baje zanimajo tudi oblasti. (Da bi bila taka avtomobilska cesta tudi za lesno trgovino velikanskega pomena je razumljivo.) Od Sv. Arelia pa cestna zveza z št. Martinom na Pohorju in v Slov. Bistrico. Počez pa avtomobilska cesta iz Maribora mimo razglednega stolpa do mariborske in ruške koče in naprej po planini proti Pesku ali Št. Lovrencu. Avstrijski Nemci se bodo z avtomobili vozili na oddih in zdravljenje med pohorske gozdove. In v tem delu Pohorja bodo rastli hoteli in sanatoriji kot gobe po dežju. Nič čudnega, če se je neka poljska zdravnica iz Varšave že prijavila^ da namerava zgraditi na Pohorju sanatorij.
Vzporedno z električno vzpenjače na Pohorje bo treba torej misliti tudi na gradnjo pohorskih avtomobilskih cest in na popravo pohorskih pešpotov. Tudi naše ustaljene pohorske postojanke, mariborska in ruška koča, Smolnik in Klopni vrh, se bodo morale še nekoliko modernizirati.
Najbolj zanemarjen pa je romantični šumik, pohorski Vintgar. škoda. Ravno Šumik s svojimi slapi bi bil lahko ena najprivlačnejših točk. Enkrat sem hodil po riži navzdol čez šumik, pa mi je bila tu pot nekoliko preromun-tična. Moji spremljevalci že vedo kako se nam je godilo. Šumik ob strani sploh nima poti. Tudi koča v zavetje na stari Glažuti bi marsikomu prav prišla. Naj bi se nekdo zavzel za povzdigo Šumika.
Taka so torej naša pohorska pota danes. Črez nekaj let bodo drugačna.
Slika Slovenske Krajine Malica gospodinjskega
M. Sobota, 16. oktobra.
Po izjavi, ki jo je podal g. Franc Kerec, vodja tukajšnje borze dela, je iz Slovenske krajine odpotovalo na delo krog 6.000 delavcev in delavk. Večina (krog 3500) se nahaja v Vojvodini. Sledi ji Francija, kjer jih je krog 1050. V Nemčijo jih je šlo 900. Ostali delajo |>o raznih mestih Slovenije in Srbije, in sicer jih je: v Ljubljani do 100, v Trbovljah krog 80, na Mirovem 50, nu Zidanem mostu, v Pančevu in Celju po -10. Ako bi prišteli tudi tiste, ki so odpotovali v Kanado in Argentino, in tiste, ki so raztreseni še po drugih mestih Jugoslavije, bi poskočilo število delavcev, ki si v tujini iščejo kruha ua 10.000. To je desetina prebivalstvu Slovenske krajine. Številka jasno kaže, kaka je soeialno-gospodarska slika Slovenske krajine.
Dva vesela rohovnjača
Celje, 17. oktobra.
7. ukradenim denarjem sta si priredila veselico oblastem in sodniji dobro znana tička 19 letni Josip in 43 letni Anton. Prvi je po poklicu mizarski pomočnik, je brez posla, drugi je delavec brez jiosla. Josip sum jc ob aretaciji povedal, da je bil že mnogokrat radi raznih deliktov kaznovan, Anton pa se že skoro zlaže, če pravi, du je bil doslej »samo« 12 krat kaznovan. Josipa so aretirali v sredo okoli šestih zvečer na njegovem stanovanju, Antona pa istočasno na Aleksandrovi ulici, oba pa radi vloma in tatvine, ki sta jo izvršila prejšnji dan pri nekeni posestniku v Dvoru, občina Planina nad Sevnico. Pri tej priliki sta si prilastila 2500 Din gotovega denarja, par ženskih čevljev in poldrugi kilogram slanine.
Josip je sprva vse tajil, ko so ga pa spravili z raznimi vprašanji v škripec, je priznal. Na Planino na sejem da sta hotelu iti z Antonom, da bi kaj zaslužila kot gonjača. Pa sta se med potjo oglasila pri nekem posestniku v Dvoru. Nista nič potrkala in dober dan voščila. Bi tudi bilo odveč, ker domačih ni bilo doma. Josip je zlezel skozi slabo zaprto okno v stanovanje in tam takoj iztaknil kovčeg, ki ni bil zaklenjen, a v njem je ležalo 2500 Din. Vzel jih je, kakopak. Na slanino se lahko pije, pa je vzel še slanino. O čevljih noče ničesar vedeti. Mogoče se še spomni. Med Josipovim poslom v stanovanju je Anton zunaj stražil. Ko je Josip prišel s plenom skozi okno iz hiše, sta si denar lepo bratski razdelila, pojedla slanino in jo mahnila proti Celju. Spotoma sta se oglasila v neki ošturiji v Št. Juriju ob j. ž. in naletela tam na štiri muzikante.
»Angažirala« sta jih za »veseli večer«, ki sla ga še istega dne uprizorila v gostilni Deč-man v Celju. Pri Dečmanu sta našla žc dovolj gostov, ki so jima bili hvaležni za razvedrilo, pa tudi za plačano cclio. Pilo, pelo. plesalo in muziciralo se jc v torek zvečer pri Dečmanu nič koliko. Okoli 23 se je vsa družba napotilo k Podržaju na Bfeg, potem ko sta »kavalirja« pri Dečmanu poravnala kakih 300 Din cehe. Pri Podržaju je družba ostala do policijske ure in zapravila radi kratkega časa le 60 Din in plačala muzikante s 300 Din.
V sredo zjutraj sta prišla oba zopet k Dečmanu in plačala tam še 100 Din, nato pa začela piti »nu kredo« in napravila 369 Din dolga. Tako nekako je povedni Josip in je ugotovila preiskava. Ko sta bila aretirana, so našli pri Josipu komaj dva, pri Antonu pa tri dinarje. Kam jc izginil ostali denar, ne ve nobeden. Anton pa povrh tega še trdi, da o tatvini na Dvoru sploh ničesar nc ve, da jc bil ves torek v Celju in da jc le slučajno prišel zvečer v Jo-sipovo dražbo pri Dečmanu. — No, se bo že spomnil, knko je bilo. Za enkrat sto oba romala v sodne zapore.
šoisfca
Maribor, 17. oktobra.
/uvod šolskih sester v Mariboru je postal letos prava matica vsega našega gospodinjsko-nadaljevalnega šolstva. V letošnji jesenski sezoni se jo- otvorilo pri šolskih sestrah šest go-spodinjsko-nadaljevnlnih tečajev, od katerih sta dva namenjena izpopolnitvi gospodinjskega znanja in veščine za uradnice, štirje pa za delavska dekleta. Lepi uspehi, ki so se pokazali ob priliki lanskoletnih gospodinjskih tečajev zu uradnice in delavska dekleta, so bili vzrok, da je bil naval k letos otvorjenim gospodinjsko-nadnljetalniin tečajem tolik, da sc je moralo večje število prijavljenk odkloniti. Veliko zanimanje ter vnemo zu gospodinjsko izobrazbo kažejo zlasti dekleta, uslužbena pri tvornicah Doctor iu drug, llutter in Zerkovič. Pri gospodinjskem pouku delavskih deklet se polaga važnost zlasti na tiste momente v gospodinjstvu, ki ustrezajo zahtevi za čim racionalnejšim gospodinjstvom v naših delavskih družinah. Tozadevno prihaja v poštev pouk o liigi-jenični ureditvi stanovanja, krojnem risanju, krpanju, skromnem, a hkrati zadovoljivem prirejanju jedil.
Hvalevredna pobuda mariborske oblastne samouprave za organizacijo teli tečajev, kakor jih doslej nismo poznali, je tem večjega pomena, ker se s takim globokim umevanjem delavskih potreb stvarjujo zdravi in čvrsti temelji za etapno reševanje delavskega vprašanja, ki jc zlasti v takem industrijskem in delavskem središču, kakor jc naš Maribor, eno od najvažnejših, najaktualnejših ter poleg stanovanjskega vprašanja gotovo najbolj pereče.
Požar
Mirna, 14. oktobra.
Danes popoldne ob treh je v Martinji vasi pri posestniku Fr. Puclju nenadoma nastal požar. Zgorel je 8 okenski kozolec, poln sena, 6 oknov ravno nažete ajde, fižola ter drugih stvari, ki so se v njem nahajale. Vozove so še pravočasno rešili. Na pomoč je prišla požarna hramba iz Mokronoga. A se ni dalo nič rešiti. Sreča v nesreči je, da jc veter vlekel proti južni strani, sicer bi bila šla cela lepa Marti-njavas v pepel. Kdo je zažgal, sc šc ne ve; mogoče otroci, mogoče pa tudi, da zli človek, ki se jih danes nikjer ne manjka. Ker je škoda velika, a zavarovalnina malenkostna, kakor je običajno, se prosijo dobra srca, da ubogemu pogorelcu priskočijo na pomoč. Vsaj v senu mu pomagajte, ker nima kaj dati živini.
Tvorci ilirskega slrebra
V sredo sino priobčili daljši članek o tvorcih ilirskega stebra. Radi malega nesporazuma v razgovoru se je vrinila v poročilo netočna vesi, ki jo s tem popravljamo: Prešernov spomenik je izdelala tvrdka Alojzij Vodnik.
Ostalemu poročilu pa je treba dodati še sledeče: Kamnoseška dela v palači Zbornice za trgovino, obrt in industrijo sta izvrševali tvrdki Feliks Toman in Alojzij Vodnik skupaj, vsaka polovico. Nekatera dela v palači je izvršila tudi neka tvrdka iz Celja. — Dela na fasadi nove palače Vzajemne zavarovalnice so bila oddana tvrdki Alojzij Vodnik, ki pa je po vzajemnem sporazumu', ki vlada med obema tvrdkama, oddala del teh del tvrdki Feliks Toman.
Vzajemnost v delovanju dveh največjih slovenskih kamnoseških tvrdk je dejstvo, ki tvrdkama in njujinemu slovesu gotovo ne škoduje, ampak koristi. Ko bi v vseh krogih našega obrtništva bita mogoča taka vzajemnost, bi bilo to za razvoj naše obrti ogromnega pomena. Kavno to je, kar je bilo treba s tem podčrtati!
Znak, da se uporabljajo le čista, na/-žlahtnejša olja, da se doseže največjo pralno moč in da varuje perilo le
Velike Moste
Selo. Vodnint — izginila.
Moste pri Ljubljani. 17. oktobra.
Te dni bodo pri nas pribiti zadnje ulične napise in hišne tablice. V šmartnem, Hrastju in Obriju pa dobe vaške table, ki so toliko zgrešene, ker nosijo napis Slovenija, namesto Banovina podravska. Seveda takrat, ko so se dajali napisi v izvršitev, nihče še ni vedel, da pride ta sprememba.
Tablice — izdelek tovarne VVesten v Celju — so iz močne železne zlitine z napisi v beli barvi na zelenem polju. So ravno take kakor .so ljubljanske in kdor ne pozna kraja, bo sodeč po napisih mislil, da brodi po ljubljanskih ulicah, ko se bo sprehajal po naših.
Moste-Udmat in Selo sta izginila! — ima 36 odprtih cest in ulic, ob katerih stoji 517 hiš. Največ hiš stoji ob Zaloški cesti, namreč 120, a najmanj ob Šmartinski in sicer samo I (šola).
Severno od železnice — v tako zvani nekdanji Zeleni jami — je II ulic s 150 hišami. Med železnico in Ljubljanico, to je nekdanjih Mostah. Selu in Udmatu. je 18 ulic s 309 hišami. Na južni strani Ljubljanice — na Ko-deljevem — je pa " ulic z 58 hišami. Barake niso štete. Vsekako je naša naselbina večja ko-| kor marsikatero slovensko mesto.
Moste so požrle Selo in Udmat. zdaj pa čakamo, kdaj nas bo pogoltnila Ljubljana.
Posestvo, na katerem sta tnko krvavo, a še vedno zagonetno končala Andrej Bitenc in Marija Zochbauer, jo kupil sosed, tovarnar Mer-genthaler.
Železniški prelaz na Zaloški cesti je še vedno v takem stanju, v kakršnem ne bi smel biti. Pričakujemo knkšne večje nesreče nu tistem mestu, ki bo zadevo pogrnila do zažel.je-uega konca.
Nov vojaški spomenik
Vojnik.
Zvezni odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni padlim vojakom v Vojniku priredi v nedeljo 20. oktobra veliko proslavo — odkritje in blagoslovitev spomenika. Spored proslave je pester. Žalni sprevod pojde ob pol 9 na slavnostni prostor, kjer bo ob pol 10 slovesno sv. opravilo s pridigo bivšega vojnega kiirata g. Bonačn, odkritje in blagoslovitev spomenika ter govori raznih govornikov. Ob 3 popoldne se bo vprizorila v posojilnični dvorani velika igra Kalvarija , katere predstava je namenjena bolj tujcem, medtem ko so domačini k temu vabljeni že v soboto 19. I. m. ob 7 zvečer. — Polovična vožnja jc dovol jena na vseh progah iu v vseh razredih od 17. do 23. I. in. Društva, udeležite se našega dneva pod svojimi prapori! — Pridite vsi, da vidite prizore trpljenja Vaših očetov, bratov in sinov in pohitite ter žrtvujte ta dan spominu na težko dobo. — Odbor.
Pošta iz Zeppelina
Včeraj smo poročali, kako jc zrakoplov »Grof Zeppeliiii krožil na,I Bclgradoin in Ze-11111110111 in kako je spustil pošto za Nemčijo na zemUnsko letališče. Ta zavoj je našel vojak in ga odnesel podpolkovniku Mijodragu Tomien. Potem je >Zeppelin« nadaljeval svoj polet nad Belgradoni ter ob Donavi vrgel nov zavoj pošte. »Polilika« poroča o tem:
Malo j k) osmih je prišla v naše uredništvo gospodična Irena Pene. Kvo. pisma i/, Zeppelina!« je rekla in nam nudila večjo rumeno kuverto, na enem vogalu povezano /. rdečo svileno nitko. Na kuverti zadaj je bil pečat: »Zrakoplov Grof Zeppclin 11:1 potu i/ Fricdriclisha-fena v Belgrad. Datum poštnega pečata.« Spredaj pa je bila v. roko pisana prošnja, naj bi najditelj to kuverto dal na pošto.
Stala sem na dvorišču,« je pripovedovala gospodična Pene, in gledala, kako Zeppclin plove. Naenkrat je zraven mene nekaj zašume-lo skozi listje marelice, poleg katere sem stala. Ko pogledam, vidim, da je med vejami obvi-selo to pismo.«
Gospodična je potem pismo nesla nu pošto. Bile s« v kuverti vse pošiljke zu Nemčijo, le ena za Ameriko.
Na pismih in na kartah jo bil piilisnjen žig :Fric(lriehslinfen nu Bodenskein jezeru 15. oktobra med 5 in (> zvečer.
Trgatev v Srstmljah
Sromljc pri Brežicah.
Trgatev je večinoma končana. Vinogradniki so se letos držali povelja: berimo kolikor mogoče pozno, in nihče ni trgal pred 1. oktobrom. Večinoma se je začela trgatev šele 7. oktobra in zato imajo navadni mošti povprečno 20% sladkorja, nekateri več, drugi manj. Najbrž še nikdar ni bila kapljica tako dobra, kakor letos in bo presegala letnik 1917. Količine jc seveda precej manj kakor lani. Upamo, da bo šel letošnji letnik prav lahko v promet. Nekaj mošta je že prodanega.
Nc muč te Vaših otrok z navadnim ribjim oljem, ker so vsi olroci navdušeni za
jtf^l/ir
izdelek iz ribjega olja. ki ima izredno prijeten okus Dobiva se v vseh lekarnah.
Km
Jfc^OuBiUNSKI
TE1.2730
DVOR
iUBIMNSKt
Prem tjera v roče krv 11 e
CIGANSKE LJUBEZNI
Mihajlo Varkouyi Ob 4.. '/4 na 7., >/., M., 9 uri.
Koledar
Petek. IS. oktobra: Luka, evangelist. — Šeip ob fVOO. Herschel napoveduje za ta dan sneg in dež.
Osebne vesli
= Cerkveno odliko unje. Za škof. duhovnega svetnika jc hil imenovan g. Franc V o v k o , »upnik v Št. Petru pri Novem mestu.
: Uincšfous s!.t bita včeraj 17. oktobra 1929: Jakob Ogrizek iuphik n« -»..»turški gori, na župnijo Peče pri Moravčah iu Janko Borštnor. iupnik v Pečah, na župnijo Hotcdršico.
Preine5&ea» sta bila: Franc šaiit, kaplan v Loškem potoku, zu ž up. upravitelja na šenturško ugoro in Pavel S i ni o 11 č i č , vikar v Kranju, za kurau. v »tri. žensko kaznilnico v Begunjah pri Lescah.
Novi grobovi
•j- V Vocimati: je umrla na svojem domu na Klančku 3 gospa Fanj Rime r c, vdova sodnega sluge.* Pogreb bo danes ob 3 popoldne.
-j- V škofji L»ki je včeraij dopoldne umrl g. Ivan Z a kot nI k. posestnik in gostilničar, star T8 let. Pogreb bo v sohoto ob t nopohme izpred kolodvora na škofjeloško pokopališče
-(- Belgradu je umrla gdč. Marija Selim i-dinger iz nane ljubljanske rodbine. Njeno truplo bodo prepeljali iz Belgrada v Ljubljano, kjer bo v soboto ob 3 popoldne pogreb izpred glavnega kolodvora k sv. Križu.
N. p. v in.!
Zimske suknje
ki zadovoljijo vsakogar po kvaliteti, kroju in ceni samo pri
Fran Lukič
Stritarjeva ulica
Mala kronika
it Poziv garažam, poprav ijalnican) avtoiuo-!ov in bencinskim |>o>tajam. Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije je izdal pred časom seznam vseh garaž, avtobilskih delavnic in bencinskih postaj v državi. Tak seznam, v obliki male priročne knjižice služi predvsem tujim avtcuiiobilistom in je radi tega sestavljen ludi v francoskem in nemškem jeziku Povpraševanje po seznamu je bilo .i;-,tako veliko, da je zaloga že pošla in pripravlja Avtomobilski klub novo izdajo. Ker pa je potrebno vnesti v novo izdajo vse spremembe, nove ga-n, riže, delavnice in bencins>ke postaje, da bi bil seznam čim popolnejši, naproša ljubljanska Sekcija avtomobilskega kluba vse interesente na teritoriju bivše ljubljanske oblasti, da javijo čimprej ni naslov Avtomobilskega kluba. Sekcija Ljubljana, Kongresni trg l./L: ime in sedež tvrdke, nadalje podatke ali posedujejo samo garažo, delavnico ali bencinsko postajo, oziroma ene in drugo. Uvrstitev v seznam je brezplačna. Ni ireba poudarjati, da je predvsem v interes« prizadetih, tla čimpreje zavijo naprošeno. Na drugi strani pa zahteva tudi pri nas vedno bolj razvijajoči se tujski promet s tujci-avtomobilisti. da so isti obveščeni o vseh možnostih garanžiranja, ] ki pravil in obsfcrbe s jiogonskiiuj sredstvi.
it Kaipisana poštna službu. Po ministrskem odloku z dne 26. septembra 1929 je bila podržavljena in obenem prevedena v IV. red državnih pošt dosedanja pogodbena pošta 111-1. razreda Grahovo pri Cerknici. Pri tej pošti je razpisano poštarsko mesto. Prošnje naj se vlagajo do 25. oktobra t. 1. na oblastno poštno in brzojavno upravo v Ljubljani. — Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri Sv. Martinu na Muri Jamčevana 600 Din. Letni prejemki: redna plača 1800 Din. doklada 2100 Din. Prošnje s prilogami uaj se pošlje,jo na oblastno poštno in brzojavno upravo v Ljubljani do 25. oktobra 1920
it Zaplenjen« kolo znamke Horhst - Rad Georg Herbst Wien« št. 112.093 črno pleskano, modro prepleskano, se nahaja v jeinišnici okrožnega sodišča v Celju. Komur je bilo to kolo ukradeno. naj se nemudoma javi ustno ali pismeno t. navedbo točnega naslova preiskovalnemu sodniku v Celju. — Preiskovalni sodnik.
it Preureditev selške dostave pri pošti v N»vi vasi pri Rakeku. Dne t6. oktobra se je pri tej pošti selska dostava preuredila tako. da dostavlja selski pismonoša ob torkih in četrtkih v: Nemško vas, na Volčje, v Kramplje, k Sv. Duhu, na Lahovo, v štufče, Škrabče, Zakraj, Strmec, na Glino. Studeno, Radlek; ob sredah in sobotah: na Hudi vrh, v Metulje, Topol, Ravne, na Studenec, Runarsko, na Veliki vrh; ob ponedeljkih in petkih pa: v Velike Bloke, na Ulako, Sleme, Jeršanovo, Bočkovo, Hitejuo, Mramorovo, Andrejčje, v Gra-diško, Htorovo, na Zavrh. Lepi vrh in v Ravnik.
it V »Uradnem listu« dravske banovine št. 103 od 17. oktobra 1929 je objavljen Zakon o učiteljiščih in Zakon o učnih knjigah za narodne in meščanske šole, učiteljišča in srednje šole*.
■k Subotiški lekarnar goljufal Okrožni tirati. Veliko senzacijo je v Subotiei izzvala aretacija lastnika stare lekarne Ivana Richterja. ki ga je policija zaprla in napravita \ njegovi, kakor tudi v vseh mostnih lekarnah preiskavo. Upravnik subotiškegn Okrožnega urada za zavarovanje delavcem Bibič je namreč izsledil nedopustno postopanje z lekarniškimi računi. Vsak mesec v Okrožnem uradu pregledujejo zdravniki recepte za bolne delavce. Pri teiii so opazili. da je samo en zdravnik izdal nkoli _>()() receptov za sama najdražja zdravila, kakor so serumi proti astmi, tuberkulozi in Itiesu. Upravnik je iKvval tega zdravnika k sebi in ga vprašal. kako to. da jc izdal prejšnji mesec toliko receptov. Zdravnik je presenečen povedat, da je prejšnji mesec izdal le malo število receptov. kakih 15 do 20. Ko so zdravniku pokazali recepte, je ta izjavil, da so faizificirani. ker to ni ne njegova pisava ne njegov iiodpis. Upravnik je takoj videl, da gre za goljufije, pri katerih je bil Okrožni urad zelo oškodovan. Prijavil je slučaj policiji, ki je tako i izvedla orc-
isknvo v vseh siibotiških lekarnah, v Riehter-jevi lokami pa je našla večje število teh po-narejenih receptov in je radi tega lastniku zaprla.
it Napad z nožem ua advokata. Na advokata v Velikem Bečkereku dr. Armintl Jnliusa je bil izvršen v torek poskusen umor. Dr. Jiilius je teta I«>20 zastopal neko tvrdko proti gostilničarju Milošu Itajiču v Kluriji. Rujič je propadel v vseh instancah ter je bil obsojen na plačilo I(>0.000 kron terjatev ter 40.000 Din stroškov. Za sredo jo bila določena dražba njegovih zemljišč. To jo Rtijiču tako razburilo, du je vdrl v stanovanje dr. Juliusu |M>d pretvezo, (la Itoče plačati. Ko je prišel dr. Julius k njemu, nm je Itajič \ rgel poper v oči in ga pričel ob-deluvuti / velikim kuhinjskim nožem. Dr. julius je imel ravno še toliko moči, da je pahnil napadalcu po stopnicah, na ulici pa .so bežečegu Ivajiča že prijeli ljudje, opozorjni ocl klicev dr. Juliusu na pomoč. Dr. Julius je nato omedlel. Zdravniki so ugotovili, da je dobil tri sunke i nožem v bližino srca, vendar pa te rane niso tako nevarne kakor rana na trebuhu. Potrebna je bita operacija in je moral priti zdravnik specialist iz Novega Sada. Napadalec je na policiji mirno priznal, da je že tri dni poprej sklenil umoriti advokata in da je ualašč zato j mihrusil tudi nož.
it Ker Rosi preelo za gosjakom. Tam po Sremu in Bučki se Rosi sprehajajo po ulicah kakor pri nas ljudje po promenadi v šelenbur-govi ulici. To so pravi čisto tako ne. Tant vse gosi ene družbo greelo za enim gosjakom. Te dni je vodil v Novem Sadu tak sosjak 16 gosi /a seboj po samotnih ulicah. Mimo jo prišel mesarski pomočnik Cljuro iz Beške in je prijazno povabil gosjaka seboj Vseli 16 gosk je slo za njim. In tako jo Gjuro vso družbo speljal v samoten hlev, jo zaprl in šel po mestu. In je srečal trgovcu, ki mu je vseli 16 gosi z gosjakoiu vred prodal po 90 Din par Novi gospodar jo seda j zopet le|K> povabil gosjaka se-Ihij na trg. ^ seli 16 gosk je šlo za njima. Tu jo srečal vso družbo pravi gospodar. Nastal jo polom, ker gospodar jo poznal svojega gosjaka in vseh 16 gosk Policija je iiradovala neutegonia. Kmalu je bil Gjuro v njenih lokali, gosjak s 16 goskunii iia zopet v domačem hlevu.
-fc Ubijalec se je sani prijavil. Pred dnevi so v vasi Celini na Hrvatskem pri nekem kmetu \ »šeuni lička I i koruzo. Pri tem so je vaška mladina dobro zabavala s petjem, govorom iu /. vinoui, nato se pa sprta. Najbolj sta se prepirala Peter Jagotie i/ Celmo in Stjepan Žag-mešter iz vasi Marije Gorice. V prepiru je Ja-golie pobil s kolom Žagnicštra. ki je drugega dne za poškodbo umrl Jngolič jo nato pobegnil iieziiamikam in so »a oro/niki zaman iskali. V torek pa je prišel Jagolio \ Zagreb ter se prostovoljno javil pri državnem pravdništvu. ker so pri orožnikih ni maral Državno pravcl-ništvo je dalo Jagoliča zapreti in bo uvedlo proti njemu postopanju radi uboja Jagolio trdi. da jo Žagmeštra ubil v silobranu.
it Usoda in smrt siarecia muslimana. V Bosanski Kostainici je v nedel jo umrl Meho Salkič, dolgoletni ramašalec časopisov »a obe Kostajnici, Bosansko in Slavonsko. Salkič je bil iz ugledne muslimanske družine Bil je več lel uradnik kosta-njeviške občine, na starost pa se je pričel baviti s prodajo časopisov. Čeprav je bi! star človek, je bil vedno točen v svoji službi. !>il je znan kot vesel človek ler ie med meščanstvom obeh Kostainic uživat mnogo simpatij. Tudi najmanjši otroci so ga poznali in stalno veselo pozdravljali starega in veselega Meho. Smrt ga je dohitela v kavarni, kjer je za mizo sedel pri svoji večni turški kavi po stari šegi. kakor so sedeli že njegovi dedi. Pri njem so našli mnogo starih zlatih in srebrnih predmetov, katere je hranil še po svojih prednikih in jih nosil vedno seboj. Umrl je v starosti 70 let.
ir Diletantski oder. Navodila režiserjem in
igralcem. Spisal Milan Skrbiušek, režiser narodnega gledališča v Ljubljani. Cena Din 16.—. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Dandanes, ko se prirejajo pri nas ie skoro v vsaki fari gledališko predstave, nam je knjižica, ki resno in poučno obdelava gledališko predstavo ne samo iz stališča ležiserja ampak tudi igralca, neobhodno potrebna. Že iz navedene vsebine (izbira iger, zasedanje vlog. vaje, režiser in njegovo deto, oderski jezik, predstava, maskiranje, aplavz in priklanjatije, kritika, gledališke dvorane) lahko sklepamo, koliko bogatih navodil in nasvetov nam nudi knjižica. Nič manj važna za slehernega režiserja ali igralca je tudi knjižica: Lepa maska. Navodila za šminkali je. Napisal ti. Navinšek. Cena Din 6.—. Zaloga Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani.
it Za spomin vernih duš priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom: Foerster A., op. 80. Missa pro defunetis za -I glasni moški zbor 8 Din. — Hladnik Ign., op. 34. Missa pro defunetis za troglasni mešani /.bor, ali za en glas iu orgle 10 Din. — Hladnik 1 g n., op. 52. Requiem za eu glas in orgle 16 Din. — K o k o š a r L, Requiem za en glas in orgle (lahka in lepa skladba) 12 Din. — M aro IP Fr. Nagrobuice za moški zbor. Vez 20 Din, broš. H! Din. Zbirka obsega 20 najlepših nagrobnie domačih in tujih skladateljev. — Premrl S t. Renu ie m za en glns in orgle 30 Din. Zelo lep in efekten rekvijem, ki spada med najlepše našili skladateljev.
it Privatna bolniška blagajna »Merkur« v Zagrebu, poverjeništvo Ljubljana. Resljeva cesta 15., 1. nad., levo, tel. št. 20-74, sprejema prijave od 9 do 14.	11611
it Napetost, nepravilno vretje v debelem črevesu, zaprtje jeter, zastajanje žolča, bod-ljaje, tesnobo v prsih, utripanje srca odstranite z naravno »Franz-Josef«-grenčico, obenem s« pa zmanjša pritisk krvi na možgane, oči, pljuča ali srce. Zdravniške izjave zaznamujejo vprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Josef«-vodo pri ljudeh, ki veliko sede Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Moja prijateljica fe vedno dobre volje.
Pri glavobolu, migreni In mesečnih molnjah vzame nekaj
ki takoj pomagajo in so popolnoma neškodljive. Zato bo sedaj moj princip: Vedno morafa biti Pyra-midon - tablete v hiši I
Znižane otf danes stalne cene?
4 -, O--, S-- Din
Kino Liublfttnsh! Dvor
Nesreča ne počiva
— Nesreča fantička. V opoldanskih urah, ko je največ prometa, je tekel črez Šelenburgovo ulico petletni deček Leander Križnar in se zadel v nekega kolesarja, ki ga je podrl na tla. Deček , se je pri padcu resno poškodovat na glavi. Prvo ! pomoč mu je nudil policijski zdravnik dr. Avra-' movič, ki je ukazal, naj mati prenese fantička v bolnišnico, kar se je tudi zgodilo.
- Smrt kmeta pod kolesi >laka. Pred duevi i se je pripetita blizu Knina smrtna železniška ne-I sreča. Kmet llija Kotuvaš iz vasi Kovačevičev je I vozil l vozoui mošt iz vinograda. Na vozu je sedel i še njegov sinček. Pred čuvajnico je hotel prevoziti progo, toda ravno v tišini trenutku je pri-vozil vtak, ki je z vso naglico zavozil v voz. Kmet j se je hotel v zadnjem trenutku izogniti nesreči in | je pognal konja preko tračnic, hoteč prehiteti vhk, ; toda vlak se je ziVdcl v vor in popolnoma zmečkal 1 kmeta. Zanimivo je. da se konju in dečku ni pri-| petilo nič hudega. Koturaš je bil oče petih malih 1 otrok.
Ljuhifama
Kai bo danes?
Opera: švatula Dudak. Kino Dvor: Ciganska ljubezen Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Leu-stek. Resljeva cesta I in Mr. Bohinec ded.. Rimska cesta -J4
0 Prosvetni večer. Predavanje profesorja Mlakarja odpovedano. Predavanje, ki bi ga moral imeti danes, v petek, prof. Mlakar na prosvetnem večeru Prosvetne zveze »o Švici«, za danes odpade, ker je dvorana v Unionu zasedena. Predavanje se bo vršilo danes teden.
O Vreme v Ljubljani je včeraj bilo hladneje. Gosta megla je ležala vse dopoldne. Popoldne je lepo prijetno sijalo solnce Najnižja jutranja temperatura je znašala 5" C, najvišja dnevna 12° C. — Topleje je bilo v drugih mestih. Maribor in Belgrad sta imela 15° C. Zagreb 17", C, Skoplje 18» C, Split 23" C.
0 Samaritenski tacaj Rdečega križa. V petek, t. j. 18. t. m. se vrši vtlezanimivo predavanje o alkoholizmu. Predaval bo g. Leopold Puhar, uradnik Higienskega zavoda v Ljubljani. Predavanje spremljajo skioptične slike. Predavanje je vsakomur dostopno. Prične se ob 7 v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti.
© ČeskcslovenskS Obec v Lublani. — Pfa-telsky večer na rozloučencu s našim zashi/.nym členem a predsedou, panem reditelem Chvatalem kona se v sobotu, dne 19. fijna o osme liodinč večerni ve Zvezde.
0 N« peli omagal. Nad 70 letni starček Muecnauer iz Poljčan so je odpravil na pot, da se osebno predstavi iiu češkoslovaškem konzulatu v Ljubljani, kjer je hotel izročiti neko prošnjo. Mueenatier jc menda češkoslovaški državljan. Ko jo prišel na Kongresnem trgu v Zvezdo je nenadoma oslabel in so zgrudil preko klopi. Mimoidoči žel. inšpektor g. Cvek gu je dviarnil in spravil na dvorišče Konzumnejf« društva, od tam pa z izvozčekoin na konzulat. G. konzul se je potrudil k starčku in sprejel iz njegovih rok prošnjo, nakar gn je napotil v bolnico, kjer je bil sprejet za toliko časa. du se opomore in se vrne nn svoj dom. Mož so je od starosti in slabosti ves tresel in so mu vsi udje odpovedali tako. du ga je bilo mogoče le s pomočjo dveh mož spraviti i/ kočije \ bolnico. Maceiiuiicr jo brez rednih dohodkov in premoženja. Njegova domovina bo gotovo poskrbela, da se mu bo omogočilo preživeti nu njegove stare dni.
© še dva vloma. Da so cerkveni nabiralniki zelo priljubljeni vlomilcem, je znana stvar. V Ljubljani menda ni cerkve, kjer nc bi ž.e vlomili tatovi v nabiralnike Na vrsto jc prišla sedaj cerkcv sv Jožefa. Redovni brat Leopold Vidmar je prijavil policiji, da je v sredo okrog poldne vlomil neznan tat v nabiralnik in odnesel nekaj sto dinarjev. — Drug vlomilec se je splazil v špecerijsko trgovino Josipa Sime in odnesel nekaj živil v
Znl?<;nc od danes stalne cene?
6 -, 8 - Din
Kino L|ul»i;anshl Dvor

vrednosti 100 Din. Vlomilec bi najtuže ukradel kaj več, pa ga je izdala električna luč, ki so io
opazili sosedje in ga pregnali
0 Valutni dihur. Mnogo sitnosti bo imel z izmenjavanjem tujih valut neznani vlomilec, ki je v noči na sredo vlomi! v omarico menjalnice Veko-slava Komaca v Kolodvorski ulici 43. Vlomilec je vdrl šipo izložbene omarice in odnesel krasno zbirko razstavljenih valut z vseh koncev sveta: 50 bolgarskih levov. 20 romunskih lejev, 15 francoskih frankov, 1 in eno četrtinko kanadskega notarja. 1 argentinski peso, 80 italijanskih lir, 1 turško liro, 50 grških drahem, tri četrtinke ameriškega dolarja, 5 švicarskih frankov itd. Skupna vrednost vse te pestre zbirke tujega denarja je okrog 700 naših dinarjev.
0 Reven ter vsega priporočila vreden akademik bi si v svojem teikem gmotnem položaju rad pomagal z instrukcijami Poučeval bi predvsem repične predmete Naslov v uredništvu soba štev. 6.
© Pri »Bobeneku« bizeljski mošt po 14 Din
Maribor
□	Na delovnem frqu. Takoj dobo zaposlitev preko tukajšnje Borze dela: 4 sodarji, 2 kolarja. 6 mizarjev, 10 pleskarjev, 1 mehanik, 1 avtonie-hanik, I ključavničar, 10 viničarjev, 20 hlapcev, 10 zidarjev, 10 tesarjev ler več kuharic.
U Delu čast in priznanje. V Mariboru sla se mudila te dni načelnik glavne kontrole v Belgradu I. Rado j kovic ler načelnik merne kontrole P. M i 1 a d i n o v i č iz Zagreba. Po izvršenem pregledu vseh poslovnih panog pri tukajšnji carinarnici sta se zelo pohvalno ter laskavo izrazila o vzornem redu, ki vlada v poslovanju ler vodstvu blagajniških poslov, poverjenih vestnemu in požrtvovalnemu blagajniku A. P e I o r u e 1 u , liaglašujoč s posebnim poudarkom, da nista našla lako odličnega stanja pri nobenem doslej izvršenem pregledu.
□	Kozaki v Mariboru. V dneh od 18. do 22. t. m. predvaja v tukajšnjem kinu Union Prosvetna zveza sloviti film Kozaki«:, ki ga je po istoimenskem romanu L. N. Tolstoja /.amisliia Frances Marion. V divnih slikovitih prizorih nastopajo sku-pine Kozakov ler se prikazujejo njihove borbe s Turki. Nositelj glavne vloge Lukaške je popularni John Gllbert. Krasen film spominja mestoma na sličnostne motive iz znamenitega -Carskega sla«, v gotovih scenah pa na nepozabni film »Volga, Volga . .<•, ki ga je v pretekli sezoni predvajala Prosvetna zveza v Grajskeiu kinu. Predstave so vsak dan ob 18.15 iu 2045 ler se prva predstava znamenitega filma vrši drevt. Potek predstave pa bodo dvignili veličaslni akordi posebne godbe. Izredno posrečeni filmski posnetki ter nedosežen filmska tehnika iu režija, ki je bila v mojstrskih rokah G.
Pristne samo v originalnem zavoj«
Hilla, jamčijo za siguren umetniški užitek lako, da se pričakuje številen odziv ljubiteljev ter pospeše-vateljev kulturnega filma.
□	V Prosvetnem kinu Omladina se predvaja drevi ob pol 20 znameniti film Sv. Frančišek Asiškk v sedmih dejanjih. Radi lažjega vinevanja krasnega in poučnega filma je pred predstavo predavanje. Med predstavo pa sviva o mladinska godba ler se bodo prepevale primerne pesmi. Da se omogoči vstop vsem. ki ljubijo lake filmske poučne predstave, se predvaja omenjeni film do pondeljka zvečer, v nedeljo pa po potrebi tudi popolcine, če se prijavi dovolj interesentov.
□	Ljubitelji lepe pesmi se bodo gotovo udeležili nedeljskega izleta, ki ga priredi »Maribor-: k Sv. Lovrencu na Pohorju, kjer priredi ob 15 v tamešnjem društvenem domu koncert /, izbranim pevskim programom. Odhod ob pol 14, povratek ob 21.
□	Iz sodne službe. Sodniški izpit je napravil dr. J. Mlinar, avskultant pri tukajšnjem okrožnem sodišču.
□	Cestne zadeva. V pondetjek, dne 21. t. ni., se vrši ob 8 zjutraj v tukajšnji posvetovalnici Okrajnega zastopa skupna seja Okrajnega zastopa in Okrajnega cestnega odbora. Na dnevnem redu je važno vprašanje razvrstitve okrajnih cest ter uvajanja ljudskega' dela.
□	Smrtna kosa. Preminuli so: Bogomil Kavčič, dijak, star 17 le'. Sinelanova 5S. Pogreb jutri ob pol 16 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Karolina Matežič, soproga mizarja drž. žel., stara 51 let. Pogreb jutri ob pol 17 v Pobrežju. — Marija Lušenc, hčerka kotlarja. Pogreb danes ob četrt na 16 na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Albert Reichsmann, železničarjev sin. Pogre*b danes ob !5 iz magdalenske mrtvašnice na Pobrežju.
□	Orlicam! Redna telovadba v telovadniei etekl. mešč. šole v Cankarjevi ulici prične zopet z jutrišnjim dnem Udeležba je radi bližnjega nastopa obvezna /.a vse članice Gojenke imajo telovadbo v sredo od 16 do 17 ter v soboto od 14 do 15. Mladenke v sredo od 17—18 ter v soboto od 15—16 Članice pa ob sredah iu sobotah od 18 do 20. Točno in vse!
□	Škrlatinka se je pojavila med šolsko deco
v nekaterih tukajšnjih šolskih zavodih tako, da so se morale nekatere osnovne šole zapreti V času od 8. do 14. t. m je beležil tozadevni zdravstveni izkaz šes! slučajev obolenja na škrlatinki. S takojšnjo ter učinkovito intervencijo mestnega fizikata se je posrečilo nalezljivo bolezen lotodizirati ter vsako možnost večjih posledic preprečiti tako, da se je lahko zepet nemoteno pričelo z rednim šolskim poukom.
□	Za ublažitev brezposelnosti. — V preteklem mesecu je podelila tukajšnja Borza deta podpor v skupnem znesku 12.915 dinarjev; od tega je dobilo šest oseb redne podpore v skupnem znesku 1162 dinarjev; štirim osebam se je izdala potna pomoč v znesku 272 dinarjev, 213 osebam pa so se nakazale polovične vozne karle v skupni vrednosti 11.441 dinarjev.
□	l erjitlmacije za polovično vožnjo na pokrajinsko razstavo suhih sliv, ki se vrši v Belgradu ocl 12. do 17. novembra 1929, se dobe brezplačno pri sadjarskem nadzoruištvu oblastne samouprave v Mariboru. — hilerosenli, ki se za-uimujo za razstavo iu jo žele obiskali, naj se pravočasno javijo osebno ali pa pismeno pri omenjenem nadzorništvu.
□	Koncesija za kino. — Uradnik tukajšnje oblastne hranilnice Milan Vodopivee je dobil od velikega župana koncesijo za otvoritev kinematografa v prostorih prejšnjega Apolo-kina.
□	Surovos* kolesarjev. Kljub odločne pre povedi policije se mnogi kolesarji vozijo po Mariboru s tako hitrostjo, da skoraj ne mine dan brez kake nesreče. Istotako je tudi kolesarjenje brez luči ponoči mnogokrat povod in vzrok nezgode. Nadvse brezobzirno pa je. ako se kolesar za svojo žrtev niti no briga. Tako je neznan kolesar povozil danes v Gledališki ulici 15-tetnega ključavničarskega vajenca Rudolfa Turka, ki si je pri padcu zlomit desno roko. Rešilni oddelek ga je obvezal, na kar se j< podal v bolnico. Brezobziren kolesar je pa figarsko pobegnil Na vsak način je treba, da pokrene policija energično akcijo proti tem brezobzirnežem.
□	»Morala gospe Dulske« na mariborskem odru. Po desetih letih pride velezabavna poljska komedija »Morata gospe Dulske« zopet na repertoar. Premiera bo prihodnji torek.
□	Desetletnico obhaja v soboto, dne 10. t. in. tukajšnje kulturno društvo »Drava«. Pred 10 leti je meseca avgusta sklical žel. uradnik J. Vokač sestanek slovenskih železničarjev v Mariboru, na katerem je sklicatelj sprožil misel, da se ustanovi pevsko društvo narodnih železničarjev. V začetku je vodil pevski zbor Vokač sam, I. 1020 pa je prevzel mesto pevovodje Vladimir Premrou. Po razpustu »Werk-stattenkapelle« je prevzela »Drava« orkester ki je s svojimi nastopi postal v Mariboru zelo priljubljen. Poleg tega se ie pozneje ustanovil tudi tamburaški odsek. Leta 1027 je prevzel zbor g. Albin Horvat, pod čigar vodr.tvom je nastopil pevski zbor »Drava« v Mariboru, Celju, Ptuju, Ljubljani, ua Jesenicah, v Boli. Bistrici, Begunjah ter v drugih krajih. Pod predsedstvom postajeiiačelnika g. I. Mohorka se je iKisrečilo dvigniti društvo na visoko kulturno-glas-neno stopnjo. -Drava«, ki dokazuje idealna kulturna stremljenja naših železničarjev, je v narodno-kultur-nem oziru mnogo storila ob naši severni meji. V soboto nastopijo ob proslavi društvene desetletnice v veliki unionski dvorani vsi trije odseki z izbranim programom, da demonstrirajo uspehe desetletnega dela.
Celje
gf Prvo gostovanje mariborskega gledališča, j ki se je izvršilo v sredo 16. t. m. z uprizoritvijo Cankarjevega »Pohujšanja v dolini Šentflorjanski« v celjskem mestnem gledališču, jc lahko zelo dober znak za bodoča gostovanju. Originalna Kovi-čeva inscenacija je prvo, kar moramo odkrito pohvaliti. Baš inscenacija jc bila, kar nam pri Ko-viču lani ni dosti ugajalo. Tudi pri »Pohujšanju« se v tej točki čuti še negotovost, slika se zdi še premalo homogeno zaživljena, vendar pa dela ta korak g svet idealistične inscenacije Koviču čast. Tudi "žiji se pozna, da jo je Kovic pripravil s
S osebno vestnostjo in ljubeznijo Nič manj po-vale ne zasluži njegov cerkovnik, gotovo naj- 1 boljša pojava med nastopajočimi moškimi poleg Skrbinškovegu zlodja. Vsemu ansamblu na čast bodi povedano, da smo zelo čutili, kako se ie s pieteto in zavestjo odgovornosti oprijel tega Cankarjevega dela. Le to bi želeli, da bi bil »Peter« bolj cankarijanski. Kakor smo ga videli v Celju, je nemogoč. Gledališče je bilo nabito potno, razpoloženje navdušeno.
-0- Dve učenki prišli pod konje. Hlapec Tine je prošli ponedeljek okrog poldneva pripeljal po glavni cesti skozi Gaberje s cementom težko naloženi voz in hotel pred Maksimilijanovo cerkvico zaviti proti mestu, kjer delajo novi most čez Koprivnico. ^Ko je mislil preko trotoarja, sta šli po istem Emica Faktorjeva in Hilda Šumijeva, obe sedemletni učenki na osnovni šoli pri šol. sestrah. Nista pričakovali, da bo voznik zavozil preko trotoarja in naenkrat sta se znašli obe pod konji. Pa sta imeli srečo. Voznik je kljub težkemu tovoru hitro ustavil in punčki sta zlezli skoro docela nepoškodovani izpod konjev. Emica ima nad stopalom desne noge malo odprtino, Hilda pa malo krvavečo rano nad dlanjo leve roke, obe pa sta se navžili strahu do sitega.
Ljubljanico gledališče
Drama: Začetek oli 2tl zvečer.
Potek, 18. oktobra: Zaprto.
Sobota, 19. oktobra: GROB NEZNANEGA JUNAKA. premijera. Red C. Nedelja, 20. oktobra: VELIKA ABECEDA. Izven. Ponedeljek, 21. oktobra: STRAHOVI. Red D.
Opera:
Začetek ob pol 20 zvečer. Petek, 18. oktobra: Zaprto.
Sobota, 19. oktobra: MAM'ZELLE NITOUCHE. Izv. Nedelja, 20. oktobra: Ob 15 PRI TREH MLADENKAH, ljudska predstava. — Ob 20 TOSCA, ljudska predstava.
Mariborsko gledališče
Petek, 18. oktobra- Zaprto. Sobota, 19 oktobra ob 20: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI. Ab B. kuponi. Nedelja. 20. oktobra ob 20: ŽUPAN STILMOND-SK.I. Kuponi.
Ljudski oder v Ljubljani
V nedeljo, dne 20. t. m. ob pol 8 zvečer Uprizori Ljudski eder v Ljubljani do sedaj na slovenskih odrih še ne uprizorjeno izborno komedijo slavnega španskega pisatelja Calderona della Barca »Dama-škrat ali Zaljubljeni vitezi« Predstava je v rokah našega znanega režiserja g. Ne-nada in zasedena po najboljših močeh Ljudskega odra ter je igralsko kakor tudi scenično skrbno pripravljena. Cene vstopnic so jako nizke, od 12 do 4 Din in se dobe v predpiodaji vsak dan od 8 do 12 dopoldne in od 2 do 6 popoldne v Ljudskem domu I. nadstropje.
Iz društvenega življenja
Občni zbor Stolne prosvete bo v nedelio t. m. v slučaju neugodnega vremena ob šestih zvečer v Krekovi prosveti v Alojzijevišču, ob lepem vremenu se pa združi z izletom na Dobrovo.
Poldnevni izlet Stolne prosvete bo v nedeljo 20. t, m. na Dobrovo. Odhod iz Ljubljane ob t izpred stole cerkve. Izlet se vrši samo ob ugodnem vremenu.
Drugi družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani se vrši v sredo, dne 23. oktobra t, 1, ob pol 9 zvečer v restavraciji »Zvezda ;
v	Ljubljani. Poleg drugega razporeda pride na vrsto predavanje našega znamenitega znanstvenika gospoda prorektorja ljubljanske univerze dr. Milana Vidmarja o predmetu »Od potoka do žarnice«. Vstop ie brezplačen in so gostje dobrodošli.
Podružnic* Sadjarskega in vrtnarskega tfra-Slva v Kresnicah priredi to nedeljo v kresniški šoli ogled odnosno razstavo sadja. Prireditev ima poučen namen za povzdigo sadjereje v okolici.
Udrnlenje jugoslovanskih inženevjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana v?hi na predavanje, ki se bo vršilo v petek dne 18. okiobra ob 20 v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu št. 1. Predaval bo g. inž. Gvido Gulič o predmetu: Ro-sinov diagram I I in naša kuriva.« Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo.
Orel
Orel Krakovo-Trnovo. Drevi ob 8 fantovski sestanek. Za ta večer smo povabili predsednika. Slovenske orlovske zveze br. Basaja. Predaval nam bo o Orlovstvu. Pred leti ie bil med nami brat Basaj, bratje takrat smo bili še majhni, imeli nismo še lastnega doma. Zgradili smo si sedaj lasten dom, napredovali smo pa tudi po številu. Pokažimo, koliko nas je, pridite vsi, pridite tudi
vi	bratje, ki ste že zahajali med nas, pripeljimo tudi svoje prijatelje. Vabljeni so tudi podporni členi in starešine našega Orla Na dnevnem redu je tudi deklamacija br. Slavota, pri slučajnostih se pa pogovorimo o drugih važnejših društvenih rečeh. Začetek točno ob 8. Bog živi!
Poizvedovanja
Zamenjan klobuk. Gospod, ki je v soboto v kavarni »Union« (pri vratih) zamenjal svoj trd klobuk (zaznamovan z Vo in križcem) s tujim (brez označbe), se naproša, da ga zamenja pri kavarniški blagajni.
Vatikan in Cerkev
Delo zii ntisijonc. Izšel jc 2. zvezek II. delu »Acta Ponlificii Opeiis u Propugutiorie Fidei, ki poroča o misijonskem delu od julija 1928 do junija 1929. V tem razdobju so katoličani po vsem svetu zbrali zu misijoue 55,319.780 lir. V letu I927/2S jc znašala vsota 47,209.377 lir in leta 1922/23 le 24,102.36«) lir. številke kažejo, da sije povojni muierijelni položaj v svetu izboljšal. a šc muogo bolj so dokaz vneme in ljubezni katoliških narodov za misijonsko tlelo. Zanimivo je, da tudi novospreobrnjenci v poganskih deželah z veliko vnemo žrtvujejo za milijone. Eskimi n. pr., ki ne uporabljajo denarja, izdelujejo razne naravne predmete, ki jili propagundisti prodajajo v svet in tako dobe •denar /a misijone.
Katoliško časopisje v Franciji, V preteklih dneh je zboroval kongres »Bonne Presse« v Parizu, ki votli čnsniško katoliško akcijo v Fran-ciji. Številke, ki so jih navedli v svojih poročilih, kažejo, v kako mogočnem razmahu jc katoliško časopisje na Francoskem. Glavni organ L a Croix«, dnevnik, se tiska v 300.000 izvodili. Njihov najmočnejši tednik, ki je izvrstno urejevan, je v preteklem letu pomnožil iia-ročništvo za 153 000 in se danes tiska v f milijon izvodih. Potem je še kakih 30 drugih tednikov, mesečnikov in revij, največ verske in nabožne smeri, ki jih tisku sBonne Presse«. S posebno gorečnostjo so se posvetili mladinskemu slovstvu, in bodo v kratkem začeli izdajati novo mladinsko glasilo »A lu Page«, okrog katerega so se zbrali najboljši mladinoslovci. — Poleg »Bonne Presse« na rue Bagard so ustanovili siji'jno kinematografsko in skioptično produkcijo. Danes razpolagajo z več kot t milijon metri katoliškega filma iu kakimi 900.000 skioptičnimi prikazanji. Lani so priredili 20.000 skioptičnih predavanj. Kino so tako razširili, du ima domala že vsaka župnija v Franciji katoliški kino.
Ti podatki kažejo, da so francoski katoličani razumeli, da se za porast katoliških idej danes stori največ z dobrim časopisjem in pa, da je treba pri modernem dušnem pastirstvu uporabiti vso najnovejše pridobitve moderne tehnike.
Katoliško gledališče. Gibanje za katoliškim gledališčem je najjačje v Ameriki, kjer imajo tudi posebno organizacijo (The Catholic Dra-matic Movement). ki skrbi za produkcijo moralno neoporečnih iger, ki naj bi imele vedno tudi vzgojno tendenco. Izdajajo tudi glasilo aProctical Stage VVork« (praktičen oder), kjer dilctunti dobe potrebnega pouka.
Premoženje bolgarske rerkve. Vračarski metropolit Kliment je podal bolgarski javnosti poročilo o premoženju bolgarske Cerkve. Predstavlja vrednost I12.t64.327 levov (do 65 milijonov dinarjev) in tvori lastnino sv. siuode. ti diccezij. 2074 župnij. 24 svečam, 18 diecezijskili samostanov in 3 stavropigialnih (metropolitu nepos-redno podrejenih) samostanov. Javnost obsoja slabo cerkveno gospodarstvo, ki nikakor ne odgovarja povojnim velikim kulturnim ni socialnim nalogam bolgarske duhovščine
Slovenski tesni trg
Šport
€a;f,t»Ji izjava
Podpisani Franc Babič, bogoslovec na Spod. Krapju, preklicujem kot neresnične in izmišljene rse obdolžitve glede sramotenja križa po rajnem Jošku Rajli, posestniku na Moti, katere obdol-žitve sem izrekel o njem o priliki primicije v Za-mušanih dne 11. avg. 1929; prosim za odpuščanje ter se zahvaljujem pokojnikovi ženi Kntlnki Rajh na Moti in njenim otrokom, da so odstopili od vložene zasebne obtožbe.
Ljutomer, 26. sept. 1929.
Franc Babtt.
RAZNE ŠPORTNE VESTI.
Običajna jesenska nogometna prireditev, tekme za (, *posvetski pokal, ki ga je ob priliki proslave 15-lelntce poklonil SK Ilirija, je zopet preložena na prihodnjo nedeljo. To pokalno iekmovanje, katerega se udeležujejo naši vodeči klubi, je vselej privabilo lepo število občinstva na igrišče, zlasli še, ker je čisti dobiček namenjen Jugoslovanski Matici oziroma Gasposvetskemu zvonu. Na prihodnjo nedeljo so tekme preložene radi letalskega dneva. Samo ako prirediteljem vreme ne bo nagajalo.
V Mariboru se bo v nedeljo vršila zanimiva športna prireditev SK Železničar je ustanovil rokometno sekci jo, ki bo nastopila v nedeljo proti rokometnemu mošlvu gritškega Sportkluba. To je prva tovrstna športna prireditev v Sloveniji. Do sedaj se pri nas rokomet ni gojil, temveč le ha/ena in še la samo za žensko mladino. Rokomet (Handbal) je zelo razvit v Avstriji in Nemčiji, sorodna panoga hazena pa predvsem na Češkem. V bistvu je to eno in isto. samo da rokomet gc-je predvsem moški, hazeno pa ženske. — Ker je to prva prireditev te vrste, vlada med mariborskimi športniki zan jo veliko zanimanje
NAŠA RFPRlv/.CNTANCA PROTI ČEšKt.
Zvezni kapetan dr. Pandakovič je za običajno reprezentančno lekmo s Češko, ki se vrši na Češki narodni praznik 28. t. m., sestavit naslednje moštvo: Mihelčič — Ivkovic, Reieslin — Arsenijevič. Premrl, Kunst — Marjanovič, lfitrec, Lemei't,_ Bonačič, Hrnjiček. Rezerve: Ing. Roth, Marjanovič.* Vidrich.
Iz objavljene postave je razvidno, da je postavljeno z eno samo izjemo na levem krilu isto moštvo, *t je doseglo J. N.S. dve lepi zmagi nad Francijo in Romunijo. Edino v Parizu radi bolezni ni nastopil Premrl. Brez dvoma je !o naša najboljša reprezentanca. Veliko vprašanje ie, koliko teh igralcev bo odpovedalo. To moštvo je objavljeno v takem roku, da bo mogoče vsakomur dobiti dopust. K tej tekmi s Češko ne sine naša reprezentanca nastopiti kot v Bukarešti. Čisto na mestu so bile zahteve, da sp igralca, ki poda dvoumno opravičilo, kaznuje. Kajti od takih reprezentančnih tekem zavisi precej ugled našega športa.
SK Ilirija liz tajništva). — <v'lnni plavalne., lalikoatletske. nogometne in bazensko sekcije se obveščajo, da se više zimski treningi v telovadnici ' srednje tehnične šole na Mirju. Razpored treningov je od nadaljnega sledeči: Plavalna sekcija v lorkih in četrtkih od 10 do 19 (samo za moške člane). Lahkoatletska in teikoatletska sekcija v I pondeljkih in četrtkih od 19 do 21. Nogometna | sekcija v torkih in petkih cd 19 do 21. liazenska i sekcija v pondeljkih od 17.30 do 19, v sredah pa ' od IS do 19.30 Treningov haienske sekcijo se udeležujejo tudi vse članice plavalno sekcije. Petek od 18 do 19 je rezerviran smuški sekciji. Pri-četek treningov objavijo poedino sekcije. Članstvo navedenih sekcij se opozarja, da ločno in polno-šstevilno noseča zimske treninge.	Tajnik 1.
Službeno iz LNP. Seja uprauvsga odbora ar vrši v pelek 18. t. m. ob 20 v mali dvorani delavske zbornice. Gg. odborniki se naprošajo, da se iste sigurno in ločno udeleže.	Tajnik 1.
SK Ilirija, nogometna sekcija. Trening se prične odslej vedno ob 10, garderoba je otvorjeiui za igralce od pol 16 dalje. — Načelstvo,
Tudi minuli teden ni bilo posebnih sprememb na našem tesnem trgu.
Drva so v stalnem |>ovpraševanju in pridnem odpošiljanju, kar se ima zahvaliti vozovneuiu vodstvu za kolikor mogoče hitro dostavo vagouov. V Italijo se pošilja vsevrstno blago, tudi polsuho, medtem ko Avstrija vztraja le pri suhih drvah. Tema dvema se je sedaj pridružila še Švica, katera pa zahteva razen garantirano suhih tudi prvovrstna gladka drva. — Tendenca je čvrsta in se bo gotovo pojačila, čim pritisne mraz v večji meri. — Tudi rezana drva se išče še dalje od strani italijanskih interesentov in topot tudi hrastova, kar ni bil do sedaj to slučaj. — Same okroglic.e in tudi sečenice se kaj lahko oddajo.
Največje zanimanje v minulem tednu so beležili brzojavni drogovi, za katero se zanimata domača impregnacijska zavoda, Italija, Francija in Sušak za prekomorske kraje. Ta naša luka se živo zanima za 800 m:l jelovih brzojavnih drogov samo 10 m dolgih s premerom v vrhu 1 —14/15 cin, ne glede na koniciteto, zimsko ali spomladansko sečnjo. — Italija se zanima za velike množine brzojavnih drogov (smreka, jelka, bor) od 6.50 m do 12 oziroma 15 m, posebno pa za smrekove in borove 11 in 12 m dolge. Kakor že zadnjič opozorjeno, bi bilo dobro, da se produkcije brzojavnih drogov stavi približno na sedanjo višino produkcije tesanega lesa. Žel. vozarinski stav za brzojavne drogove (izpod 20 cm srednjega premera) pa bi
Produkcija premoga v Sloveniji
Nadaljna visoka produkcija. — Padanje zalog.
V avgustu t. i. je znašala produkcija premoga v Sloveniji 200.414 ton napram 190.517 tonam v juliju t. 1. Skupno je znašala v prvih 8 mesecih t. 1. Produkcija premoga v Sloveniji 1,487.539 ton napram 1,180.302 lonam v prvih 8 mesceih lani. Za letos imamo računati z rekordno produkcijo premoga. kar je povzročila razmeroma dobra gospodarska konjunktura.
Premogovniki so v avgustu oddali (v oklepajih podatki za julij): • železnicam 80.226 (79.938) ton, lnodarstvu 420 (570) ton, industriji 79.178 (82.454), ton raznim strankam 29.106 (19.892) ton, izvozili so v inozemstvo ."">07)2 (4837) ton, lastna poraba pa je znašala 10.272 (10.000) Ion. .Skupno so torej oddali 204.919 (197.701) ton. Iz teh podatkov je razvidna v avgustu se približajoča jesen: narasle so potrebe za domačo kurjavo in dvignil se je tudi izvoz.
Ker je bila oddaja večja kakor produkcija, so se zaloge v teku meseca zmanjšalo od 70.546 na 05.945 ton.
Naraslo je radi bližajoče se jesenske konjunkture tudi število zaposlenega delavstva ter je prvič od marca 1926 preseglo 10.000; povprečno tekom meseca so premogovniki zapoaljevali 260 (v juliju 258) uradnikov, 243 (244) paznikov iu pa 10.118 (9983) delavcev.
Slavonska banka. Name kot predsednika Mestne hranilnice ljubljanske se obračajo upniki Slavenske banke, kaj je z izplačilom 22% poravnave, ki je bila pred 3 meseci sklenjena. Naloženega denarja je čez 30 milijonov in to najmanj po 6!j%, kar pomeni 2 milijona obresti na leto, ki pridejo v dobro upravnemu odboru Slavenske banke, Ivi je sklenil to poravnavo, in se s tem njih obveznost izdatno zmanjša. Informiral sem se o tej zadevi in izvedel, da je bilo proti poravnavam vloženih šest rekurzov. Trijo so se zavrnili, ker niso bili zadostno kolekovani, trije pa leže pri sodišču v Zagrebu. Kdaj bodo ti rekurzi rešeni, mi ni zna, no; po mojem skromnem mnenju bi bil pa že čas to vprašanje likvidirati, da že itak tako ogromno oškodovani upniki ne bodo trpeli še večje škode. — Dr. V. Gregorič.
Zamenjava delnic »Niedrrostcrr. Esconiptc-gesellsrhaft«. Ta teden so začele na Dunaju noti-rati nove delnice >Niedcrosterreichische Escompte-gesellschaft'. Zamenjane so bile namreč stare delnice z novimi: za 8 starih delnic 1 nova. N. E. je imela prej 37.5 milj. šilingov kapitala (3,125.000 delnic po nom. 12 šilingov). Sedaj pa se je zamenjalo 8 starih delnic t. j. nom. 96 šilingov za 1 novo nominale 100 šilingov. Manjkajoči 4 šilingi so bili vzeti iz rezerve, tako da se je kapital zavoda zvišal od 37,500.000 na 39,062.500 šilingov, razdeljenih v 390.625 delnic po nom. 100 šilingov. V soboto so (stare) delnice notirale 21.70, v torek pa nove (nom. 100) 173.50 šflingov. — Te podatke objavljamo z ozirom na interesente za naše dunajske efektne tečaje.
Premovanje plemenske živine \ kočev-| skein okraju priredi oblastni odbor, v spora-I zuinu s tukajšnjim živinorejskim okrožjem in I sicer v ponedeljek 21. t. m. v Velikih Laščah. I v torek. 22. t. m. pa v Strugah. V Vel. Lašče | smejo prignati svoje živali iz okolice kakor i Sv. Gregor. Sorlružica. Vel. Poljane, Videm, j Turjak in Rob. v Struge pa lahko priženejo 1 občine Kompoljc, Podgora, Ribnica in Dolenja-•»ns. Premirale se bodo krave, junice in biki. kjer se bo v smislu novih pravil dujnla prednost živinorejskim zadrugam. Zato se naroča živinorejcem, da se legitimirajo z potrdili, da so pri katerikoli zadrugi včlanjeni. Podrobnosti so na razpolago pri zadrugah in občinah.
moral biti na vsak način znižan, kakor je bil ta predlog svojčas od bivšega tarifnega odbora soglasno sprejet, a od višje oblasti pa ni bil potrjen.
Hrastovi neobrobljeni plohi: od 60 do 130 mm debeline so bili v večjih količinah iska_ni in deloma tudi že zaključeni na ljubljanski borzi. Zanimanje traja dalje. I>a ni tega blaga, katerega po pretežni večini izdelujejo vodne žago — in* trgu. je krivo pomanjkanje vode. Isto velja za hr»st»ye podniee.
Tramarija skoro počiva. Od strani Italije se vprašuje samo za robo, ki naj služi kol kompleta-cija zalog tamkajšnjih grosistov Grčija je vozarin-sko tarilarično predaleč in radi lega ne prihajajo več ona naročila, kakor svojčas; obenem pa postajamo zavisni od enega kupca, kar gotovo ne gre v korist našemu narodnemu gospodarstvu.
V	bukovini se nekateri naši industrijalci še niso odločili, kakšne trakove izdelke bi proizvajali. Z ozirom na lo, ker 1» Španija na podlagi zadnje trgovinske pogodbe — vsekakor še najboljša odje-malka bukovim; — bomo prihodnjič prinesli nekako uzance za bukove produkte, ki bi potem prišli v poštev za izvoz v Španijo.
V	jelovini se iščejo madrieri 72 X 223 m ni 4 m dolgi. — Iz službene tečajnice Ljubljanske borze je razvidno, koliko in katerega blaga se najnujnejše išče. radi česar bi bilo umestno za naše tr-
I govce in induslrljce, da si jo naroče.
VREDNOSTNI PAPIRP
Ljubljana. Tobačne srečke 1882 82 zaklj., vojna škoda 425 bi., Celjska pos. 170 den., Ljublj. kred. 123 den., Prašlediona 870.50 den.. Kred. zavod 170 den., Vevče 130 den.. Stavbna 50 den.. šešir 105 den., Ruše 250—260.
Zagreb. Drž. pap.: vojno škoda ar. 416—417, kasa 415—417 (416), termini: XII. 421-422 (421), 7% inv. pos. 84.50—85.50 (8-1.75), agrari 53.80 do 54.50. Bančni pap.: Union 202 den., Polj© t« do 17, Ilrv. 20 den.. Kred. 93 den., Jugo 81.50—84, Lj. Kr. 123 den., Nar. 8050 den., Prašted. 880—890, Srpska 156—158, Zem. 127—130, Obrtna 36.50, Etno 104 den., Katoliška 32 den.. Vašička 1650 lil. -Ind. pap,: Gntlman 190 bi.. Siavonia 125—140, Ste veks 90—100, Danico 117.50— bi.. Drava 370 bi., šečerana 410 420 (410). Osj. ljev. 210—215, Brod. vag. 130—138, Union 140—145, Isis 21.50 den., R»-Kusea 420—430, Trbovlje 405—480, Vevče 132 desj., Nar. šum 40—45, Piv. Sar. 205 bi., Nar. mlin. 90 den., Jadran. 500 den., Oceania 195 bi.
Belgrad. Nar. banka 8100, 7% inv. pos. S4.50 do 85 (85). agrari 53.25—53.75 (53.25), vojna škoda prompt 418—418.50, XII 423—425 (422—424).
Dunaj. Don. sav. jadr. 84.85, \Viener Bank-verein 21.65, Creditanstalt 53, Esrompteges. 173.25. Union 24.65, Jugo S3.10, Aussigei- Chemiscbe 252. Mundus 176, Alpine 37.00, Trboveljska 58, Kranj, ind. 39, Lovkam 6. Rima Murany It 1.50.
Žito
Vkljub živahni izvozni kupčiji je na našem ! domačem žitnem tržišču oslabel položaj za koruzo in tudi za pšenico. Cene se sicer niso izpremenile, ; vendar je pričakovati, da se bodo pod vplivom i svetovnega žitnega trga še nekoliko znižale, da bo-; m« niogii ostati pri izvozu konkurenčni. V notra-j njosti države jo promet neznaten.
V Ljubljani so notacije neizpremeujeiie.
Novi "Sad. Pšenica bč. 190—92.50, sr. b. 187.50 do 192.50, moka Og 295—305; vse ostalo brez špre-j membe. Tendenca slaba. Promet: 45 vag. pšenice, j 17 koruze, 4 moke.
Budimpešta. Tendenca: medla. Pšenica: okl j 22 —22.04, zaklj. 22.03—22.05, marec 24.25—24.18. ! zaklj. 24.18-24.19. maj 24.85 -24.80. zaklj 24.85 do 24.86; rž: marec 18.45—18.10, zaklj. 18.16—18.18 | koruza: maj 17.10—17.20, zaklj. 17.20—17.28.
Les
Iščejo se: madrieri smreka-jelka 73 X 223 mu, | 4 m fko vag. Postojna oz. Sušak pristanišče; ca. : 400 ma rnerk. Iramov 11 X 13 cm, 5 in 6m fko vag.
nakl. post.; brzojavni drogovi (smreka, jelka, bor) j 6.50—151U 10—11 cm v vrhu. fko vag. meja Postojna.
•k Poziv na občni zbor Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani! Trgovski in drugi zasebni nameščenci, člani gor njega društva, udeležite se v- polnem številu ob enega zbora društvu, ki se vrši \ nedeljo dne 20.oktobru ob tO dopoldne v palači Delavske zbornice. Gre za vaše pomembno stanovsko vprašanje, za izvedbo višjega zavarovanja, ki on j dobi odobritev kar največjega števila članov. V informativne svrhe pa priredi omenjeno društvo že v soboto 19. oktobra ob 8 zvečer v dvorani Okrožnega urado /a zavarovanje delavcev v Ljubljani sestanek članstva, na katerem si- bo razpravljalo o načinu in smernicah izvedbe višjega zavarovanja. Nameščenci, po-
setite torej i ta lepšem številu!
sestanek i občni zbor v čim
Borza
DENAR
Ali le veste,
17. oktobra 1929.
Beležiti moremo nadaljno nazadovanje deviznih tečajev tako v Cuiihu kakor tudi na naših borzah. Promet je bil znatnejši kakor včeraj. Priv atno blago je bilo zaključeuo le v devizi Trst, dočim je v ostalih devizah intervenirala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2280.50 bi., Berlin 1350.50—1353.50 (1352), Bruselj 791.12 bi., Budimpešta 989.8« bi., Curih 1094.40-1097.40 (1095.90), Dunaj 794.94-797.94 (796.44), London 275.48-270.28 (275.88), Ne\vyork 56.56 bl„ Pariz 222.68 bi.. Praea 168.33-109.13 (168.78), Trst 295.55-297.55 (296.55).
Zagreb. Amsterdam 2277.50 2288.50. Berlin 1350.50—1358.50, Budimpešta 088.36—991.36, Curih 1094.40-1097.40. Dunaj 704.94-797.94, London 275.48—276.28, Nevi vork 50.46- 56.66, Pariz 221.08 do 228.68, Praga 167.33—168.18, Trst 295.66 do 297.6«.
Belgrad. Berlin 1350.50 1353.50, Budimpešta 988.86 — 991,80, Curih 1094.40 — 1097 40, Dunaj 794.94 —797.94. London 275.48 -276.28, Ne\vvork 56.46-56.66, Pariz 221.68 223.68, Praga 167.33 do 168.18, Trst 295.66-297.66.
Curih. Belgrad 9.1265. Berlin 128.37, Budimpešta 90.225, Bukarešt 3.07875, Dunaj 72.69, London 25.17, Madrid 74, Nevvork 317.10, Paril 20.32, Praga 15.305, Sofija 3.745, Trst 27.075, Varšava 58.
Dinar nollra: na Dunaju (dfviza) 12.55875, (valuta) 12.205, v Loudouu, Neujoiku in v Prani nespremenjeno.
da dobi vsak, ki naroži ,R»<ttowelV
za eno leto ali podaljša naročnino u eno leto.
Zastont elektronk«
SD 4 (avdionko) ali XD i (sklepni ojačevalko) ?
Lotna naročnina Diu 250'- in Din 10' za poštnino premije
Ali že poznate
najboljši roescuik Evrope? Ako nt zahtevajte Se daues številko ..PUNK-MAGAZIN"-« na ogled
Pišite samo na
WIENER RAD10VEMLAU, G. M. B. H. Wien I. Pestalosrigass« 6
Prazno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo najamem direktno od bijlnsga lastnika s I. novembrom. — Ponudb* na oglasni oddelek .Slov.« it. 11.658 pod značko: »Soliden trgovski potnik«.
Odrezane glave na plotu — Krvav obračun
V zadnjem času se je v Mali Aziji znova razbohotilo roparstvo in piratstvo. Ob teh poročilih se v starejšem rodu obuja spomin na nekdanja junaštva albanskih roparjev v Mali Aziji. Anton Remy, bivši bosensko-herce-govski vladni tajnik, pripoveduje:
Ko je morala Turčija v 80. letih odstopiti dele Albanije Grčiji, se je veliko turških Albancev izselilo v Turčijo. Nekaj se jih je naselilo v Mali Aziji okoli Smirne. Tisti med njimi, ki so ostali brez sredstev in zaslužka, so se zbrali v bamle, lovili bogate ljudi in jih proti odkupnini zopet izpuščali.
Ti albanski roparji so zelo držali nase in nikoli niso izvršili kakega umora. Najraje
Konstantin Saruzeanu (levo), novoizvoljeni naslednik pok. Buzdugana v romunskem regent, svetu. Desno ministrski predsednik Maniu.
so lovili Angleže, da se za angleško politiko, ki Grkom in tako kriva, da zapustiti svojo domačijo, od nekdaj dobri politiki
jim tako maščujejo je bila naklonjena so morali Albanci Albanci, ki so bili mnogo odličnej-
Sedaj je bil osramočen guverner, ki je moral na vsak način vzpostaviti svojo čast in oblast. Topol je naredil zares, in to prav po turško. Dal je prijazno povabiti roparje k sebi, češ da jim hoče dati dobra službena mesta in jih rešiti neprijetnega življenja v gorah. Albanci so prišli ob določeni uri polnošteviliio, po svoji navadi kajpak do ust oboroženi. Ob vhodu v konak so jih opomnili, da se pač ne spodobi, da bi šli taki pred guvernerja. Albanci so se po daljšem obotavljanju odločili, da odlože ostalo orožje, le pištole vzamejo s seboj. Več si od njih nihče ni upal doseči in tako so jih odvedli h guvernerju v zgornje prostore.
Guverner je sprejel roparje zelo prijazno; vprašal je vsakega, kakšno meslo si želi: pri orožnikih, policiji ali carinski straži in vsakemu je zagotovil, da bo željeno službo dobil. Nemalo zadovoljni so se vračali Albanci po stopnicah. Tedaj pa je od spodaj gori zagrmelo povelje: Udajte se! Izza stebrov so planili vojaki. Vodja Albancev Juruk Os-man je zaklical: Izdajstvo! in sprožil revolver. Vnel se je strahovit boj, v katerem je š.lo na življenje in smrt. Kljub hrabri obrambi so Albanci kmalu podlegli premoči. Eden i/:nied njih je med bojem udri v guvernerjeve sobane, da bi guvernerja ustrelil. Toda guvernerjev pribočnik Hasan bej, orjaški Čer-kes, ga je zgrabil, potisnil na stol in mu z jataganom odrezal glavo.
S tem je bilo konec albanskih roparskih tolp pri Smirni. Večina roparjev je ostalo mrtvih v komiku, kar je bilo ranjenih, so spravili v ječe, kjer so za vedno izginili. Guverner je pa v proslavo svoje zmage priredil v konalcu slovesen sprejem in gostje so stopati preko komaj osušenih rjavih lis albanske krvi.
ših turških državnikov je bilo iz Albanije so tudi kot roparji postopali zelo viteško: vsi ujetniki so se vračali od njih veseli in zdravi kakor z dopusta in niso mogli prehvaliti njihovega gostoljubja in uljudnosti.
Čim so Albanci koga ujeli, so poslali v mesto sela k svojemu stalnemu zaupniku in zastopniku. S tem so se morali potem svojci ujetih oseb pogajati glede odkupnine iu njemu so morali odkupnino tudi izročiti. Tega zastopnika so vsi smatrali kot pomočnika v sili in ga zato niso preganjali ne zasebniki ne oblasti.
V nekem slučaju so se svojci nekam dolgo obotavljali z izplačilom odkupnine. Nato so prejeli s krvjo pisano pismo ujetnika, ki jim je sporočil, da so mu roparji odrezali eno uho in rnu bodo kmalu še drugo, ako ne dobe skoraj odkupnine. Svojci so se sedaj požurili ■in ujetnik se je vrnil v njihovo sredo — čil in zdrav in z nedotaknjenimi ušesi. Tisto grozilno pismo je bilo pisano — z ovčjo krvjo.
Kljub temu je roparsko početje albanskih roparskih tolp inozemcem presedalo in slednjič so konzuli pri guvernerju odločno nastopili in zahtevali, da se tej igri napravi konec, Dasi nerad, je guverner vendar poslal oddelek vojaštva proti Albancem in naročil, da mu morajo prinesti odsekane glave treh albanskih roparskih poglavarjev, čez tri dni se je oddelek vrnil; pred njim so nosili na bajonetih tri človeške glave, ki so jih v svarilo nataknili na železno ograjo guverneje-vega konaka.
Guverner je o uspehu obvestil konzule in ljudje so hodili trumoma gledat glave. Toda tisti, ki so bili kdaj ujetniki pri Albancih, niso mogli v nobeni izmed glav spoznati kakega albanskega roparja. Kmalu je prišla tudi resnica na dan, da glave sploh niso bile albanske, marveč so jih porezali treni Grkom.
Ecs z$a$®m!
1'laTajoča mornariška cerkev na Sprevi in pritokih v Berlinu, kjer se prireja služba božja za mornarje, praznuje te dni 25 letnico svojega obstoja.
Tako se zajeda stroj vedno globlje v deželo, a v napravljene odprtine se takoj zliva roda m nosi s seboj ponton s strojem. Stroj nenasitno požira polje in gozdove. Na eni strani se ribnik širi, na drugi zasipa. Tako ostaja za njim širok pas brezupne puščave.
V Južnozapadni Afriki so v zalivu Lii-deritz zlopalili preko sit celo puščavo, da so ji iztrgali diamante. To ni nič v primeri z zlatim bagerjem«, ki dobesedno žre cele pokrajine z drevjem in steblovjem. Pogled je strašen, a kaj zato? Zlato je človeku višek vseh vrednot.
Pijani otmcu v šoli
V majhni finski vasi pri Fredrikshamniu so prišli ie dni vsi otroci popolnoma pijani v šolo. Pri nekem dečku so našli 20 litrov v tihotapljenega špirita. Preiskava je dognala. da se vaščani vneto pečajo z vtihotaplja-njem alkohola — na Finskem imajo splošno alkoholno prepoved — in da otroci pogosto prihajajo v šolo in k službi božji pijani.
Angleški prestolonaslednik zopet žanj» veliko priznanje javnosti. Na banketu v East Africa Dinner Clubu je imel govor, v katerem se je z vso vnemo zavzel za zaščito levov, slonov, nosorogov in druge velike afriške zverjadi pred iztrebitvijo. Rekel je, da mora vsakega prijatelja narave boleti srce, ko vidi, kako razne lovske ekspedicije uničujejo živali afriških pragozdov. Njemu samemu da je veliko ljubši lov s fotografskim aparatom kakor pa s puško. — Prinčeve besede so se predvsem nanašale na razne ameriške lovske družbe, ki hočejo posnemati bivšega predsednika Roosevelta, dejansko pa vprizarjajo sramoten in surov pokolj med zverjadjo. Ti | moderni lovci gredo na lov z oklopnimi avto-| mobili, v katerih so seveda popolnoma varni i pred živalmi. S temi vozili naženo skupaj zveri in jih nato iz daljave dvajset korakov postreljajo. Tako pade v malo minutah po deset in več levov, žiraf, redkih antilop itd. Tak lov ni več šport, marveč mesarsko rokodelstvo. Angleške oblasti v afriških kolonijah so že dobile nalog, da izdajo najstrožje odredbe proti takim modernim lovom. Prinčeve besede pa bodo gotovo še več zalegle. Pri tem je zanimivo, da je princ Valeški sam strasten lovec ter je ustrelil že mnogo levov. ; slonov, žiraf itd.
O te klobase!
V Leipzigu se je začela velika razprava proti klavničnemu pazniku Rawaldu, mesarju Rostu in 14 tovarišem, ki so obtoženi, da so v klavnici pobirali drobovje, ki ni bilo za človeško hrano, in ga dalje prodajali. Glavni krivec Schulze, ki je v svojem mesarskem veleobratu to drobovje podelaval v klobase, se je pred kratkim ustrelil.
Malo je znano, na kakšen način se koplje tisi; rumena ruda, kj vzbuja tako nautešljiv pohlep v človeških srcih — zlato. Poseben poročevalec berlinskega lista poroča o tem iz Aucklanda:
Kjer se lakota po zlatu zaje v kako ozemlje, ga žre in žre, brazda po drobovju zemlje in ga meče na vrh, tako da ostaja za njo za stoletja neplodna puščava. Okoli afriškega zlatega' mesta Johannesburga se širijo taka izsipališča gluhega kamenja, podobna pokrajinam na luni.'Toda v psimeri z Avstralijo in Novo Zelandijo je to razmeroma le ozek pas.
Razlika je v načinu kopanja zlata. V Južni Afriki se koplje zlato večinoma pod zemljo. V Avstraliji in Novi Zelandiji pa zlato izpirajo iz zemlje in kamenja. To se dela prvič na ta način, da cele griče z močnimi curki vode splavijajo »nizdol, naplavino pa potem rta silili izpirajo. Za izpirači ostaja golo, razrito rebrovje, gluho kamenje.
Ta način pa moderni tehniki še ni izdaten dovolj. Iznašla je poseben stroj za kopanje zlata, podoben onim, s katerimi se čistijo struge in morsko dno, le da je »zlati bazen« mnogo večji in močnejši. Je to prava orjaška pošast, ki se hrani z dobro zemljo, od sebe pa daje le sip in kršje.
Da more ta pošast delati, potrebuje primerno veliko vodno površino. Tu polože plavajoč ponton in nanj montirajo stroj. Sedaj more stroj začeti delali. Njegovi ostri gra-bežni zobje začno glodati obrežje ter se zajedo vanj. Izkopana zemlja iu kamenje se vsiplje preko niza sit, izpiral in pretresujočili ražnjev. Tu se izloči zadnje zrnce zlata, a na koncu se izsipa kamenje in gr.ušč tako da pride plodna zemlja na dno, čez njo pa se nooTomadi gluho kamenje.
Nova znamenja za avtomobiliste. V Porenju so začeli pleskati obceslna drevesa z barvo, ki se ponoči
sveti, da kažejo avtoniobilistom pot.
m« msstatass as asAnans-
mogočih snovi.
Za dUsseldorfskim morilcem še nobene sledi
Diisseldorfske oblasli so razpisale za izsleditev skrivnostnega morilca 3000 mark nagrade. Prebivalstvo se po časopisju in radiu poziva, uaj sodeluje pri izsledovanju. V noči od sobote na nedeljo so straže na samotni poti opazile dekleta, ki je šla z nenavadno dolgimi koraki. Takoj so jo obkolili in jo prijeli. Izkazalo se je, da je to preoblečen mlad možki. Pri njem so našli revolver in bodalo in na komolcih krvave madeže. Že so bili prepričani, da imajo v rokah skrivnostnega morilca; toda fant je izjavil in dokazal, da je poštenjak. Preoblekel in oborožil se je samo zato, da bi zaslužil razpisano nagrado: mislil je, da ga bo morilec na samotni pot! opazil in se mu približal, on ga bo pa z revolverjem zgrabil in oddal policiji. Madeži na obleki so bili od črnih jagod...
Nekateri kriminalisti domnevajo, da bi utegnilo biti več morilcev, med temi prvi Straussberg, čegar umori so potem potegnili za seboj druge duševno bolne ljudi. Vendar je mnogo več razlogov za mnenje, da je vse umore izvršil eden ter isti človek. Saj lovi morilec svoje žrtve dosledno na obsežnih samotah med tovarnami v okolici. Ravnotako na žrtvah ni opaziti ne znamenj ropa ne zločinov proti nravnosti. Tudi je v vseh slučajih videli, kako je sledil morilec trenotnemu nagonu. Dusseldorfska in berlinska policija, ki v tem slučaju delata skupno, nalogi kljub vsem naporom očividno nista kos, kar prebivalstvo tembolj razburja.
Mesto v konkurzu
Industrijsko mestece Milspe na Pruskem je zašlo v take denarne stiske, da je prisiljeno prijaviti konkurz. Uradništvo dobiva plačo že dalj časa v obrokih. Neugodne razmere so nastale vsled težkega položaja male ,obrti, ki je glavni gospodarski vir tamkajšnjega prebivalstva.
Dragocenosti v slugovem hovčegu
Te dni si je hči angleškega konzula" v I Berlinu, Alice Fuld, ranila prst na svojem dragocenem briljantnem prstanu. Da bi dognala, kje je bil vzrok tej ranitvi, si je prstan natančneje ogledala. Pri tem je opazila, da je preje tako blesteči kamen nekam teman. Kmalu se je pokazalo, da je bil prejšnji bri-Ijant zamenjan s cenenim safirjem. Sedaj je pregledala tudi svoj ostali nakit in dognala, da je bil tudi na nekem drugem komadu dragoceni kamen zamenjan s potvorjenim. Sum je padel na 271etnega konzularnega slugo Ka-rola Kamolza, ki so ga večkrat videli v sobah, dasi tam ni imel kaj opraviti. V njego-; vem kovčegu pogrešanih draguljev sicer niso našli, pač pa izredno dragocen prstan z grboit j in več drugih redkih dragocenosti, o katerih i izvoru zaenkrat še ni nič znanega.
Smešnice
»Kako pa napravite, ako hočete čredo prav hitro prešteti?«
»Noge štejem in dobljeno število delim s štiri.«
Hči (očetu): Ali te je gospod Glavan zaprosil za mojo roko?«
Oče: Da, in sedaj sedi v moji sobi in dela
račune, da dožene, če to ljubi.
*
»Oče, neki sošolec mi jo rekel, da sem čislo tebi podoben!«
Tako? In kaj si mu odgovoril?«
Nič. Veš, mnogo večji in močnejši je nego jaz.«
*
Tako elegantno ste oblečeni! Ali mi ne bi hoteli dali naslova Vašega krojača?
Tega nikakor ne morem. Daje mi na upanje samo še pod pogojem, da njegovega naslova no izdam nobenemu svojih znancev.«
Med albanskimi roparji
Princ Valeški za afriške leve in slone
Odmevi - literarno kulturna revija
Literano-kuiMurna revija. — Izhaja četrtletno v knjigah od 0—7 pol. Izdaja in ureja Hadlvoj
Peteritn-Petruika.
Ze delj časa se je — čeprav ne čieto javno — tglašala zahteva po nekaki svobodni tribuni književnega udejstvovanja, v kateri naj bi prišli do besede najprej ti&ti naši pisatelji in pesniki, ki jih več ali manj načelni redakciji »Ljubljanskega Zvona in »Doma in Sveta« bolj puščata v nemar. To prizadevanje je uresničil Peter lin-Petru&ka s pravkar izišlo jesensko knjigo »Odmevov«.
Knjiga je po zunanji obliki čedna in okusna. Če le površno pregledamo njeno vsebino, opazimo, da je med številnimi sotrudniki revije (sodelo. valo je 47 avtorjev!) neka »k up i na nnših književnikov, ki bo nastopala v »Odmevih« kot celota in ki je res v poslednjem času bila razkropljena ter smo jo skoro izgubili iz vida. K lej skupini pripadajo najprej Cvetko Golar in Radivoj Peteri in-Petruška, potem E. Gangl, Vida Jerajeva, Manica Romanova, Jožo Kostanjevec, Ivan Lah, Ksaver Meško, f M. Pugelj, Silvin Sardenko in dr. Fr. Zbašnik. Je to tista skupina našiti književnikov, ki je pred in med vojno stala v ospredju in ki so jo recimo povojne razmere in novi zahtevki potisnili it vodilnih književnih revij v družinske, mladinske in druge liste ter v podlistke naših dnevnikov. Radi tega je tudi razumljivo, da je revija — spretno prikrito — utemeljila svoj izid z objavo poslednjega Aškerčevega pisma dr. Turnerju, v katerem Sitamo sledeče stavke: »Koliko naših mladih ljudi pa ne ve, kaj je mladost in je ne zna porabiti. Večkrat se vprašam, če vidim takega postopača, kaj bo z njim na stara leta. Povohal je morda tudi univerzo, pa je prekinil svoje študije in zdaj se samo sprehaja po ulicah, poseda po kavarnah, kadi cenene cigarete in — kritizira vse in zametuje suverensko vse, kar so drugi vstvarili — z delom.t Torej malce pike na sodobno mladino in malce v nekem smislu upravičene užaljenosti...
Prva knjiga .Odmevov- je posvečena spominu Ivana Puglja. Mnogo sestavkov, pesmi In beležk o umrlem pisatelju nahajamo v nji. Glede ostalega gradiva moramo pa na splošno omenili, da v izberi uredništva ni moči zaslediti kakega določenega smotra ali kakega merila za umetniško vrednost objavljenih prispevkov. V podrobnejšo oceno se radi velikega števila priobčenih stvari tu ne moremo spuščati.
Med razjjrravanii, je B. Borkovo Drhtenje duše«, sentimentalno-poetično, toda vsebinsko plitko. Poudarka vredni sla Janko Lavrinova študija o »Ruski moderni do velikega prevrata« in Franceta Vebra >Nekaj misli o kulturi in civilizaciji«;, v katerih prihaja do zaključka: »Kultura je in naj bo smoter civilizacije, civilizacija pa je in naj bo sredstvo kulture. Razpravo, ki je zelo zanimiva, končuje z besedami: Kultura vede človeku končno k Bogu, sama civilizacija pa k osebnostnemu niču.«
Spričo nekaterih izvrstnih prispevkov, s katerimi se prva knjiga >Odmevov« odlikuje, in »pričo žal premnogega manj vrednega in celo manj kot povprečnega gradiva, je težko izreči sodbo o tej novi reviji. Ugotovimo le, da je uredništvo gostoljubno, vendar nekritično sprejelo [»od krov vsakogar, kdor je potrkal in kogar je povabilo. Kakšno lice bo list poslej zadobil — kajti v teij sestavi je dvomljivo, da bo še naprej izhajal — in kakšno kvalitativno višino bodo imeli »Odmevi« kot celota, se bo pokazalo v naslednjih knjigah, ko bo — morda ve-ndarle — -spoznala redakcija, da brez nekega načela ne gre. Potem utegnemo tudi presoditi, koliko nam je dan današnji še vredna skupina, ki se je z Odmevi predstavila kot strnjena celota.	s. š.
Gradiščanski Hrvati
Med letošnjimi edicijami društva sv. Jcro-nima je izšla knjiga gradiščanskega Hrvata gosp. Ignaca Horvata: »Gradiščanke«. To je prvič, da se na Hrvatskem izdaja originalno delo kakega Hrvata iz Gradiščanske, četudi je njihova književnost v zadnjem času zelo živahna. 7, vztrajnim delom par književnikov in javnih delavcev je gradiščanskim Hrvatom uspelo, ustvariti književni jezik, ki je b«gat na izrazih. Za podlago so vzeli dolnjegradi-SCansko narečje, pomešano z besedami iz hrvatskega književnega jezika; radi bližnjega dotika je tudi mnogo slovenskih besed in oblik. Gosp. Horvat je knjigo napisal v jeziku gradiščanskih Hrvatov. Obravnava problem, ki je tudi pri nas aktualen — razmerje vasi do mesta, deželana do pomeščanjenoga kmečkega sina. Ta problem je rešil zelo optimistično. Odtujeni kmečki sin se vrne na svoj dom in zopet postane tak, kakršen je bil.
K tej knjigi je napisal g. M. Ujevič uvod o gradiščanskih Hrvatih, njihovem jeziku, književnosti, kulturnem delu in o samem pisatelju. Samo par besed iz lega uvoda: Gradiščansih Hrvatov je okrog 00 tisoč; imajo svojih trideset župnij, kjer so župniki Hrvatje; skoro vse šole so v rokah doomčih učiteljev; na njih se poučuje v hrvatskem jeziku, približno v 80% šol; njih književnost se je pričela razvijati v osemnajstem stoletju; imajo okoli trideset mladinskih prosvetnih društev; lepo število pevskih društev; zastopani so po treh poslancih v gradiščamkem deželnem zboru, od katerih sla dva krščanska socialcu, tretji pa je socialist, en krščanski »ocialec je v deželni vladi — dr. Lovre Karali; zelo lepo ae razvija zadružništvo. Ker jo jezik gradiščanskih Hrvatov podoben slovenskemu, lahko bere knjigo vsak Slovenec. Naroča se pri Društvu «v. Jeroniipa, cena 8 Din.	Disky
iz bolgarske književnosti j
V	Sofijski zborki -.Blgurski istoričeski romani« je izšla povest Teodosija Atanasova Peter Deljankatere dejanje se vrši v XI. stoletju. Kritika hvali izrazite portrete starih bolgarskih vojakov in zvitega boja r a Kavkana, toda avtor je zagrešil — posebno pri popisu takratnega Carigrada — preveč neologizmov. govori o mestnih parkih in celo navede vsa razdalja — v kilometrih!
V	založbi Prosvetnega ministrstva jc izšla kmjiga A. Drumeva z natančnim popisom- ritma in loretenj raznovrstnih narodnih plesov: Blgarskite narodni horš. Delo A Drumeva je sad zaslužnega dolgoletnega nabiranja gradiva, toda popis brez slik ne more seveda zadosti razvidno predočili ritmično gradivo.
Nove zgodovine
ruske književnosti
Neumorni prof. Lo Gatto je v Rimu natisnil III. del svoje široko zasnovane knjige :,Storia della letteratura ruesa«. Obdelal je sedaj početke ruskega literarnega jezika (Karamzin) romanlizem iu namenil posebno razsežno poglavje Puškinu. V odstavku »Puškin in svetovna književnost so tudi navedeni prevodi iz Puškina. Knjiga je spisana
Radio
Programi Hadio-Ljubljana i
Petek, 18. okt.: 12/JO Reproduc. glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17 Koncert radio-orkestra. 10 Gospodinjska ura, ga. Zemljatlova. 10.30 Italijanščina, poučuje dr. Leben. '20 Glasba pred 100 leli pri Slovcilcih iz vidika sodobne evropske kulture, predava dr. Cerin. 20.30 Pesem v orkestralni obleki, izvaja radlo-orkester 22 Časovna napoved in poročita,
Sobota, 19. okt.: 12.30 Reproduc. glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17 Koncert radio-orkestra. 19 Delavska ura. 19.30 Nemščina, poučuje prof. dr. L Grafenaucr. 20 Koncert godbe Dravske divizije. 22 Časovna napoved in poročila. 22.15 Koncert radio-orkestra.
Drugi programi i
Pelek, 18. oktobra:
Belgrad: 12.40 Radio kvarlel — 17.05 Črnogorske anekdote — 20.00 Prenos opere — Zagreb: 12.30 Gramofonske plošče — 20.35 Veseli večer Radio-orkeslra — Budapesl: 12.00 Zvonenjc iz
univerzitetne cerkve — 12.05 Koncert rad i o-kvartet« 17.00 Koncert salonskega orkestra — 19.80 Predstava lz opere 22.35 Koncert ciganskega orkestra 20.80 Juzz — Dunaj: 10 45 Akademija — Milan: 20.80 Simfonični koncert — 28.15 Koncert — Praga: 19.20 Prenos iz gledališča v Bratislavi — Lan-genberg: 17.85 Popoldanski koncert — 20.30 Ve šell večer — Rini: 17.30 Popoldanski koncerl -21.02 E. Kalman: Grofica Marica . opereta — Berlin: 20.00 Prenos opere iz gledalieča: Tief-land — Kfiiovice: 20.15 Koncert simfoničnega orkestra Varšavske filharmonije — 23.00 Literarne ura — Toulouse: 18.00 Plesna glasba — 19.00 Orkester — 10.30 Plesna glasba — 20.15 Opera Ma-non« — Sluttgarl: 18.15 Radio-orheuter — 20.0< Klavirski koncert iz klasikov — 22.00 Češke pesmi 23.15 do 24.00 Zabavna glasba — Torino: 19.15 Radio-koncert — 20.80 Simfonični koncert - 28.00 Radio-koncert M.Oslrava: 15.00 Popoldanski koneer! 17.80 Komorna glasba —■ 19.00 Preno* lz Prage
Nič nc pomaga.
Vzdih radioamaterja: »Ne funkcionira pa nf funkcionira. Aparat je zanič. Kovač ga je popravljal, brivec pa je pregledal, sam sem ga še parkrat vrgel ob zid! Ali mislite, da kdaj ujamom nanj Ljubljano? Kaj še!
zelo vestno, četudi ne prinaša novih vidikov in se torej lahko priporočil. .Vlairj ugodni vli* zapusii novi zvezek poljudne Armand Collinove knjižnice: Jules Legras. La litterature en Russie. Par;?. Prof. Legras je ponovno obiskal Rusijo in dobro obvlada jezik (predava rusko književnost na univerzi v Dijonu). Toda njegove slike posameznih pisateljev ne nudijo nobene skupne razvojne črte. Premalo je povedano delo o Puškinu in Gogolju. zamolčan je predvojni simbolizem (dasi sta omenjena Blok in Balniont) in nad vse površen je imenik porevolucijskih pisateljev.
* f
Ave Marija. Nabožno-poučni mesečnik, izda jajo Slovenski Frančiškani v Ameriki, Lemout, illi nois. List živi že ena in dvajseto leto ter je jako razširjen v Ameriki med slovenskim ljudstvom, kateremu prinaša poleg nabožnega tudi obilo drugega gradiva. Oktobrska številka prinaša na prvem mestu črtico »Sv. Frančišek« našega odličnega pisatelja Ksaverja Meška.
Dr. ). Kofnik, Lesičjak, ljudski pesnik in pevec iz Koroiana. Zbirka pesmi priljubljenega ljudskega pesnika Franca Lederja ali kakor no ga imenovali Lesičjaka, doma v Gtobasniei na Koroškem. Str. 32. Izdala in založila Slovenska straža v Mariboru
Haj je CepZega
kot je naravna sveža barva?
Vsaka samozavestna dama pazi na svojo zunanjost. Znati mora privlačno delovati. In to more vedno, ker katera lepota nas bolj uveri, kot sveža barva nežnih lic in ustnic polnih življenlske topline?
Pdečilo "Khasana-Superb" z« lice daje odličen, a vendar ne krlitč ton, ki vzbuja zadivljenje Saj "Khasana-Superb" tudi ni navadna "šminka". Malo po uporabi pretvori lastna koiu to pomarančasto kremo v rožnato naravno rdečilo. Barvni tok je žarek ali kot dah nežen, kakor je že koža ali svetla ali temna. V svojem koloritu se prilagodi teintu v vsakem slučaju
Štift "Khasana-Superb" za ustnice daje ustnam potrebni ton in nič več. Oba. 1 štift za ustnice i rdečilo za lice, vzdrže dež, vreme in poljube.
Ogledalo Vam bo povedalo, da boste dosegli s leni pomožnim sredstvom nesluteni izraz naravnega, ljubkega izgledu a uporabe "Khasana-Superb" ne more nihče slutiti.
SUPERB
Skladišče za Jugoslavijo: JUGOPHARMACIJA d. d. Oddelek kozmetike.
DR. M. A L li K I! S H EI M Frankfurl a. M. - London
Dobite povsod.
Steklena opeka
streina in zidna, plošče za tlakovanje vseh vrst se dobi le pri
CEHOSTAKLO
Ljubljana Komenskega ulica itn. 20
Telefon 3140
Beograd
Carinska ulica tor. 10
Telefon 3288
HlžJ
d
s S '5*85 •5 •> • ■ »
bili*
i
25
S; t«
■sbR *
•i	o
► . SJižuis »•2 St! go c »j«
fi n ("vicr
iagslg
I«*5 «I<r 'so
teste S* •SSasJ
JB -J
iaOJ 'jj <»C st
S
m	S
• tjcil
•3 « X
Ifc -o
»j »h k®
Maurice Renard:

Sinja nevarnost
Ljudstvo hrumi pod njima kakor daljno peklo. Nekaj dam je od strahu omedlelo, ko so gledale ta prizor.
Kaj pa je bilo? Mari sta prišli letali vr močan zračni vrtinec? Med tem, ko ljudje to ugibljejo, pa izbruhne nekje pri Hanoverskem domu strašno rjovenje in ropofanje.
Terasa palače se je udrla na gledalce, strašen vrišč je tam. Stotine mrtvih in ranjenih! Sivi stari zid se kolje, udira, poka, neviden nož reže telo stavbe na dvoje, kamenje pokriva, mori množico ...
Strahotna zmeda, mrcvarstvo, smrt, tiilenje, ropot! Vozovi, avtomobili trkajo skupaj, ljudje nore, se prekopicujejo, blazne ...
»Sinja nevarnost!«
Ta klic se razbegne vsepovsod.
Od Chaussee d'Antin pa vse do paviljona de Iia-novre je trg poln zmečkanih ljudi, vozil, stvari. Vse pozabi na zračno tekmo.
Sredi trga — vse izgleda tako — [e moralo pasti veliko, uprav nevidno telo, ki je pomečkalo množico, telo, v katero se sedaj zaletavajo, ob njem razbijajo avtomobili, tramvaj...
Nastopi vojaštvo, policija... Na čelu vsem pa mož v fraku, s pentljo častne legije, z rdečim zvezkom v roki — Le Tellier! Ves varstveni aparat se
stavi učenjaku na razpolago. On je diktator. * ♦ *
Le Tellier hodi okrog trga, tolče s pestjo oh nekaj nevidnega, kar leži na trgu iu iisio ueviduo
votlo Habobui ob vsakem njegovem udarcu.
Torej: nevidno, podolgovato telo je padlo iz zraka, poškodovalo ^Proletarcac, skoro razbilo Skobca in padlo na Hanovre in sedaj leži na trgu, na stotini zmečkanih trupel...
Preiskava dožene, da gre za dolgo telo, ki se končuje v ostastili konceh, kakor neke vrste torpedo.
Vojaštvo in gasilci prineso vrvi, jih potegnejo pod predmetom skozi, dvignejo in stavijo v Orand Palais.
Neizmerno čudno, nerazumljivo je gledati te napete vrvi, ki ne nosijo ničesar, a vendar se krive, kakor bi nosile dolgo, ogromno, nevidno, a težko cigaro!
Ljudje so kakor topi od čudeža, strahu in nesreče. Koimaj opazijo, da se je zračna tekma končala in dn je zmagal Skobec^.
Pariz je tisti dan občudoval dva junaka: Le Tel-lierja pa vojvodo Agneškega. Ni pa vedel, da imata oba v srcu zapisano isto ime: Marijo Terezijo.
Nadaljevanje dnevnika.
Pešpolk 131. je stražil Orand Palais. V veliki dvorani, v kateri bi lahko par katedral stalo, je mir; popolno nasprotje hrumenju ljudstva zunaj, ki je skušalo vdreti v d>orano.
Vojvoda, vstopivši v dvorano se je čudom čudil, ko ni v njej razen par gospodov ničesar opazil. Cul je ravnokar, da gre za neviden torpedo, toda tako popolne nevidnosti ni pričakoval. Stopil ie k gospodom. Bili so to Le Tellier, Monbardeau in policijski prefekt.
;>Kje imate torej ono stvar?- vpraša, v >IcilCc* naravnost proti onemu železnemu stebru,
pa boste trčili vanj, pravi Le Tellier. Zadaj, veste, je neke vrste vijak — propelerl«
Vojvoda uboga in kmalu buli v nevidno, mrzlo telo, se čudi odtisku v prahu, Iti je kakor bi bil vtisnjen vanj čoln.
Potem čitajo vsi skupaj Robertov dnevnik dalje, zakaj Le Tellier je dokazal, da je edino rdeči zvezek zmožen zadevo pojasniti.
Robert piše dalje: Hoteč torej pogledati hišo na nebu, kateri sem se bližal, skozi daljnogled, opazim, da stojim — v mlaki vode, ki je vzela obliko po nevidni, cilindrični posodi . .. sredi mlake pa ličini sam, tiči v njej daljnogled, ki mi je padel iz rok, ko sem se onesvestil. Ta mlaka me nese kvišku!
Torej: vozijo me kvišku v popolnoma nepro-dušno zaprtem cilindru, v katerem bogvekatere priprave ohranjujejo zrak in redno isto temperaturo in llak ... Poberem daljnogled in ga očistim. Očevidnc me vlečejo na ono črno liso, ki plava v zraku.
Toda motim se. Ne letimo na ono štirioglato, temnorjavo, s prozornimi črtami v polja predeljeno liso. Kaj pa to?
Znanost uči, da obdajata zemljo dve plasti atmos i fere. Ena, v kateri divjajo nevihte, plavajo oblaki, je I debela petdeset kilometrov; to je ona atmosfera , j ki je blizu zemlje bolj, dlje od nje manj nasičena zraka. Druga plast je povsem prazna, brezzračna. Sedaj sem štirideset kilometrov visoko — mari me vlečejo v brezzračje?
Mahoma j>očrni nebo popolnoma. Ogledam se znova po lisi, tedaj me pa vrže ona surova sila, ki me je dvignila z zemlje, v lužo. Začujem neko pritajeno, kovinsko ivonečo drsenje ia nekaj ase grde
MALI OGLASI
Vinka drobna vrstica I-SO Uin aH vsak« besedi ao por. Najmanjši oglati i , s E»In. Oglasi nai! devet vrstic sc račnnajo vli... Za odgovor znamko: Na vpraSanfa brez znnmkc ne odgovarjamo!
Službe išče
mlad slaščičarski in mc-dičarski pomočnik. Po-izve se v upravi »Slov. pod štev. 11.637.
Šoier - ključavničar
dober vozač, trezen in zanesljiv, zmožen za vsako delo, išče službe. Naslov pove uprava -Slovenca« pod št. 11.659.
Učenka
poštenih staršev z dežele, z 2 mešč. šolama, išče mesta v trgovini z mešanim blagom, s stanovanjem in hrano v hiši. Naslov v upravi »Slovenca pod štev. 11.677.
ilužbodobe
Za župnišče
na deželi se išče kuharica za takoj, ki je vajena vsega gospodinjstva ter dela pri živini in na polju. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.640.
Več dobrih zidarjev
sprejme Anton M a v r i č, stavb, podjetje, Ljubljana, Vegova ulica 2.
Izurjena pletilja
dobi trajno delo. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi pod štev. 11.701.
Krojača
dobrega konfekcionarja tudi za damske plašče -sprejmem takoj. Naslov v upravi štev. 11.696.
Pletilja
spretna, izurjena, se sprej- I me. Naslov v upravi pod štev. 11.694.
Učenec
iz dobre hiše in z dobro šolsko izobrazbo se sprejme s prosto hrano in stanovanjem v trgovini z mc. šanim blagom in semeni M. Berdajs, Maribor.
20 % kronske bone
kupi Ptička štediona i založili zavod d. d.. Osijek, Desatičina ul. 27.
Hrastove hlode
in hrastove plohe od 55 milimetrov debele naprej kupuje stalno J. Pogačnik, lesna industrija Škof-ja Loka (ob kolodvoru).
Šoferska šola
l. obl konc Čamernik, Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoavlo). - Tel 2236. Pouk in praktične vožnje
Moderna šola novih jezikov
francoščina - angleščina -italijanščina - nemščina -ruščina
Otroški vrtec
(poučevanje nemščine) -Gosposvetska 16, pritličje.
'Vpisovanje 6 •— 8 zvečer.
Klavirski pouk
dober, po zmerni ceni. -Sv. Petra nasip 41.
Prazna vrtna soba
solnčna, prosti vhod s stopnic, se odda 1. novembra. Naslov v upravi Maribor.
Lepo stanovanje
na deželi iz 3 sob. predsobe, kuhinje, verande, vrta, 20 minut od postaje, prazno ali opremljeno, se takoj odda v najem mali, boljši družini. Naslov v upravi Slov. Maribor.
Želod
divji kostai:!, bukov žir, seme akacije, javorja, je-
Perico
zdravo, močno, lahko tudi ------- -------,_, ,_. , . ,
začetnica, sprejme pekar- love storže, plača naj-Hartinger, Maribor, I bolje Fructus«, Ljublja-Aleksandrova cesta 29. na, Krekov trg tO/I.
FIŽOL PROSO AJDO
kupim
FRAN POGAČNIK
Ljubljana, Dunajska c. 36.
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. . Potem čist belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. - L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82.
Wertheim blagajna
ugodno naprodaj. Vladimir Škrabar, Višnja gora.
Žaganje drv
najccncje Uran Kranc, Vilharjeva c. Tel. 28-20.
Vsakovrstno •
po naivišjib cenah. CERNE juvelir. Ljubljana ' Wolfova ulica št 3
Trgovina
življenskih potrebščin, se-stoječa iz velikega, svetlega lokala, inventarja in velike sobe v sredini Maribora, se po primer, ceni odda. - Ponudbe na upr. * Slovenca«, Maribor, pod \ »Takoj«.
Pisalni stroj AEG
malo rabljen, ugodno naprodaj. Vladimir Škrabar, Višnja gora.
Dinamo
1.5 KS, 220 Volt, 5.9 Amp., eno leto v obratu, naprodaj z vsemi pritiklinami. Vladimir Škrabar, Višnja gora.
Registrirna blagajna National
dobro ohranjena, naprodaj. — Vladimir Škrabar, Višnja gora,
Dežne plašče
priporoča po konkurenčnih cenah Martin Jan-čigaj, Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) 1.
Modistinja
Anica Puhek, Šelenbur-gova 6-1 nudi najcenejše in najlepše damske klobuke žc od 60 Din naprej. Preoblikovanje 28 Din.
Auto garaža
se takoj odda. Kje pove uprava pod štev. 11.635.
Naprodaj sta
zaradi bolezni v družini dva, skoraj popolnoma nova stroja za pletenje nogavic. Eden za 8—36, j drugi 8—22. _ Povprašati ! je' Kamna gorica št. 41.
Strešne opeke
stare, več tisoč, v dobrem stanju - naprodaj. Vpraša naj se v Mariboru, Cvetlična ulica 18.
Sedlo
srednje težko ugodno proda Vladimir Škrabar, Višnja gora.
3 ležarinški sodi
cca. 90 hI, dobro ohranjeni, se ugodno prodajo. -VI Škrabar, Višnja gora.
Psa volčjaka
izvrstnega čuvaja, 2 leti starega, proda Vladimir Škrabar, Višnja gora.
Prodam vilo
v Ljubljani na zelo ugodnem kraju z vsem komfor-tom in velikim vrtom za okroglo 1,000.000 Din, -Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 11.700.
Dva konja
z vso opremo, krmo za par mesecev, 3 tovorne vozove, 1 kočijo in t nove sani prodamo. Vprašati v Kolinski tovarni v Ljublj.
Cvetlične čebulice
'hijacinte, tulipane, narci-jse itd., so došle in se dobijo pri tvrdki Urbančič Josip, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8. - Cenik na razpolago.
Okusne krvavice
in pečenice od domačih prašičev se dobe v gostilni »Plankar«, Dolenjska cesta. Mošt > Portugalka« iz Slov. goric.
Budilke
. Čuden
Sezijska prodaja
novo prispelega zimskega blaga po izredno nizkih cenah. Kamgarni za mošk« obleke od ICO Din, razno sukno od 45 Din, doubl za zimske suknje od 125 Din, za ženske plašče od 45 Din, volneno blago za ženske obleke (130 cm široko) od 34 Din, različni kambriki, vsakovrstni parhenti in flanele od 9 Din, bela in rujava kontenina za rjuhe od 20 Din, koci od 12 Din naprej.
Suknena obleka 3'lOm blaga z vso dobro podlogo, samo
230 Din
Blago zanesljivo dobro, cene nizke, postrežba točna in solidna. - Vsakdo naj se posluži ugod. nakupa dobrih oblačil po nizkih cenah in to v manufak. trgovini
RCOS, družba % o. z.
LJUBLJANA :: Sv. Pelra cesla št. 23.
Globoko potrtim srccm naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, žalostno vest, da mi je moja srčno-ljubljena, dobra mama, gospa
Fani Rimerc
vdova sodnega sluge
danes, po dolgotrajni bolezni, previdena s sv, zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v petek ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Na Klančku št, 5, na pokopališče k Sv. Križu.
Vodmat - Ljubljana, dne 17. oktobra 1929.
Žalujoča hčerka MICI in ostali sorodniki.
1'oKrebni zavod I. Gajšek, Vodmat.
majhen, U morjave barve, z repom, ki je na koncu bel, je utekel iz Dol. Logatca. Sliši na ime »Po-, luks«. Oddati ga proti dobri odškodnini v Ljubljani, Vidovdanska c t, ali pa pri družini Triglav, Dol.
Logatec.
J^rmcnic.a ir. zobčasto kolo
premer 1 m, litožel. - naprodaj pri Vladimir Škrabar, Višnja gora.
Auto-hladilnike
blatnike in drugo - popravi strokovno, hitro in ceno Gustav P u c , kle-parstvo, Ljubljana, naspr. tobačne tovarne.
Zc! nSfilip HOSffllSJBV,
taninshep
lahko zaslužijo lepo provizijo v prostem času zraven svojega poklica. Obrnite sc na tvrdko Ernest Marine, Celje, Zrinskega ulici 4.
Naša ljubljena sestra oziroma svakinja in teta, gospodična
Marija Schmidinger
ie danes po kratki bolezni, v 48. letu svoje starosti, nenadoma preminula.
Posmrtni ostanki pokojnice bodo iz Beograda prepeljani v Ljubljano, kjer se bo pogreb vršil v soboto, dne 19. oktobra ob 15 od glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. V Beogradu, Marovska ulica 19/1, 16. oktobra 1929.
FRIDERIK in MAX SCHMIDINGER, brata. GUSTI in EDITH SCHMIDINGER, sestri. LARISA SCHMIDINGER roj. BAR-SOVA, svakinja. TATJANA, PETER in HELENA SCHMIDINGER, nečak in nečakinji.
Puškarsia FR. SEVCIK,
Pr;poroča .ovske puške Darne z fiksnimi cevmi. Darne puške 30 dooile prve nagrade v Parizu, Londonu, Milanu, Liegu itd,, na tekmah na leteče golobe so zmagovalci rabili izključeno le
puške Darne.
Lovske puške: Suhlske, Bayard, F. N., Boroveljske, kakor tudi vse drugo orožje in municija za lov, šport in obrambo po najnižjih cenah. Cenik Darne pušk gratis, za celokupni ilustro-vani cenik poslati 6 Din v poštnim znamkah.
> t '' . " "'," ^
V;-;.;. •'•V -	■
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da jc naš ljubljeni, skrbni in nepozabni oče, stari oče, brat in stric, gospod
ZAKOTNIH
posestnik in gostilničar
danes ob 9 dopoldne, v 78. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb blagopokojnika sc bo vršil v soboto dne 19. oktobra ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Škofja Loka — kolodvor, in dalje ob !45 izpred Kapucinskega predmestja na pokopališče v Škof ji Loki,
Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi. Blagopokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Škofja Loka - kolodvor, 17. oktobra 1929.
Ana, Nežka, hčerki - Janez, Franc, Peter, sinovi. - Marija por Triller, sestra. Frančiška, Marija, sinahi. - Urban Trojar, zet — vnuki in vnukinje.
Le Fusil darne

objame in dvigne višje, pri čemer mi padeta iz rok daljnogled in fotografični aparat in čofneta v lužo . ..
Nebo je povsem črno, pa vendar je okrog mene še svetloba. Prestavili so me v nezaslišan svet! Kamor mi zre oko, povsod neizmerna površina, vsa mirna in pokojna. Kakor ogromen ocean. Med njim pa nebo kot absolutno črna kupola, na kateri gore zvezde. Pošasten prizor! Nad menoj absolutna noč brezprostorja, 50 km pod menoj svet luči! Na gladini atmosferičnega morja stojim! Zemlja 50 km pod menoj, lisast kolobar: morja, gore, zemlja tvorijo te lise, kakor jili zvezdoslovec gleda na zvezdah.
Preiščem svojo novo kletko. Kubična je in majhna. Kmalu začujem šum verig in kovine in koles in dalje me vozijo — k lisi, ki leži 4 do 5 km južneje.
Ona lisa — je neke vrste hiša, katere fasada, sodim, je iz samih lož. Hiša plava na gladini atmosferičnega morja. Kmalu mi bo dano spoznati one, ki so me uropali, dano videti osebo, radi ■<■■ romam semkai...
In vendar to ni hiša. To so na nevidnih policah v lepem redu nanizani zemeljski predmeti, kakor spravljeni v nadstropjih nevidne hiše.
Skladišče vsega, kar so onivajgi na zemlji uropali!
V pritličju gozd. Nanesli so gori prsti, jo razdelili v štirikotne gredice, ki so med seboj predeljene po praznih pasovih, to se pravi, po nevidnem zi-dovju. V gredicah vse vrste drevja in rastlinja. Zgoraj, na višji polici vse vrste kamenja in skale. Še višje gori — živali. V ogromnem kristalu čiste vode plavajo poleg tega tudi ribe.
Še višje se vozimo. Tam na četrti polici: možje in žene.
Z največjim naporom iščem obraz in postavo gospodične Marije Terezije Le Tellierjeve ...
Zdi se, <la ljudi strahovito zanima moj prihod. Pritiskajo se na nevidne stene svojih kletk in strme vame. Luč v praznem prostoru jih dela kredasto bele: v obrazih imajo zelo temne sence. Porazdeljeni so v nevidne celice; jaz jih vidim v praznem urejene kakor vojaški red.
Konec vožnje! Sredi med ljudi me postavijo. Vse strmi vame; bledi, umazani, bolni, blazni, zločinski obrazi...
Gospodične ne vidim.
Še vedno sem tukaj.
Skozi razpoke v vrtu spodaj vidim koščke francoske zemlje. Tik pod menoj so hrbti živali. Prav pod menoj dremlje svinja. Nad mojo glavo koraka po tleh nevidne kletke planinski orel, njegovi odpadki ma-žejo nevidna tla njegove celice. Misliš, da bo vsak hip kaj nate padlo. Pa ne pade.
Kje neki so onivajgi? Kako, vraga, so mogli vse to konstruirati? Kako morejo živeti izven zraka? Nobenega odgovora ne vem temu vprašanju ... Zakaj vse to?
Samo eno vem: n a h a jam se v m u z e j u , v muzeju, ki so ga zgradili prebivalci brezprostorja, da bi v njem zbirali žive i n nežive predmete z zemlje in zračnega pasu...
Približno tako ljudje, lovimo z jih spravljamo v
je to, kakor če mi, dna morja živali in naše akvarije...
Ponoči so mi vrnili fotografični aparat in daljnogled. Postavili so poleg mene tudi jed: liste salate in zeljnate glave ... Poleg je v nevidnem kozarcu jajč-nale oblike čista voda. Napišem na list: Ali razumete francoski? Pokažem sosedu. On zmajuje z glavo. Desni sosed me razume. Novinar je, blizu Culoga so ga uropali. Zvečer se priziblje k nam nov došlec po zraku. Kmet v sami srajci. Zelo debelo nas ogleduje. Ponoči je tudi število ptičev zelo narastlo. Peklensko brneča past je snoči dobro delovala!
—o—
Ves dan delajo z nami poizkuse. Razredčijo nam zrak in mi postajamo nezavestni. Marmornat kip se je preselil med kamene. Spoznali so, da ni človek! Tudi strašilo- iz koruze roma med nežive stvari! Kako, vraga, je mogoče, da se onivajgi, geniji, tako debelo zmotijo? Tudi opico so dejali k ljudem! Kakšni ljudje so to, onivajgi? Gotovo so drugačni ljudje kakor mi!
—o—
Danes sem ugledal Maksima Le Tellierja. Od daleč mi daje znamenja z roko.
—o—
Kako, moj Bog, naj pošljem te vesti na zemljo? ...
Danes se je neki mož z glavo zaletel v nevidno steno celice, da bi se ubil. Tudi drugi poizkušajo napraviti samomor ...
—o—
Prav sem imel! Opažam, da ropajo onivajgi le take predmete, ki se razlikujejo od onih, ki jih že imajo! Dva podobno oblečena moška so ukradli zato, ker je imel eden klobuk, drugi kapo! To sem ugotovil še na zemlji in Maksim se mi je smejal!
S < Oli
N" 1 rfS e
Zr I z-g'
m>N io>_. -i-oS
jr »f a
CV)< 5
~ a n O.B o £2 S. P Z 5<"
C/l t 3	1
->1-838
o • _ L- a n-toN? S00-O , ' D2 1 L,o'
ISON
c s*
on ;r g .2.
SiOBjJ'
S • „09 g 3. i 2=2 o
T- ! 3 S »•<
W P-P
to — < r-
■t. ■ n> -p. i iT. n P p 1 e
2S ja.roto~ a N too^«
rt> zz. a
«1 \>h tog
p|a S
ni n
Z n Jugoslovan s ko tiskarno v Liubliani Kurel Cci
Izdajatelj Ivan Kakovoc.
Urednik: Franc Kremžar