Slovenskemu ljudstvu v poduk io zabavo. l*k»jo ta celo tveitr viak prvi in tretji četrtek meteca. Ako je ta dan praenile, itide „DOM( leto. — Spiti in dopiti naj te pošiljajo: uredništvu DOMOLJUBA", Ljubljana, interati pa opramiitvu ,DOMOL JUBA* Vodnikove uliae H. S. — Natnanila te v, dan pranih, itide „DOMOLJUB* dan poprej. Cena mu je 80 kr. », v eemenišk/ih ulicah, it. 2. Naročnina vtprejenajo tw plačujejo po dogovdru. _ — Štev. IO. V LJubljani, 7. oktobra 1897. 11! Vseslovenski in istersko-hrvatski u shod. Isterske in hrvatske razmere. (Dalje.) 5. da e. kr. spdoijake oblastni}« rabijo s Hrvati i Slo* veaei hrvatski odnosno slovenski jetik, 1 sploh po zakonih i predpisih postopajo tet da se že jedenkrat e. kKv okrožno sodišče, 'obstoječe u velik del Istre, trmeati v take mesto, kjer u bodo eamogli človečji boroviti hrvatski toiitelji, obtoženci kakor tndi njih svedoki ,i branitelji, i kjer bode omogočena hrvatska porota; '6 da se pri volitvah v občinska zastopstva, v deželni i državni zbor pasi aa, to, da se vršijo zakoni, da vlfda ,red, i/ da hode volilcem sajamfona sigurnost, .ter da se iatapje v i«t$rrtem zboru i odboru, ustvarjeno i vzdrjfcevano nazakoojtimii nasilnimi sredstvi, spremeni f sa-kpnito in.da se |bor ne le premesti v drugo najprimitivn#j;m zahtevam »dgpva^fjoče mesto, nego podvsam« potrebne mere, da bode saj v tem drugem mestu hrvatskim i slovenskim poslancem zajamčena si oboda i osebna sigurnost ; 7. da se pod vzame vse mogoče mere, kojimi /bi se povzdignilo atoli zanemarjeno gospodarsko stanje hrvatskega i platonskega ljudstva sploh, i če posebej da mu se pomore v bedi, koja ga učejta vsled jako slabe letošnje letine. v Štajerske raamare. 1. Da se ugodi opravičenim težnjam vseh Slovencev na spodnjem Štajerskem po jednakopravnoSti, treba da se sodiščni okraji Radgona, Cmurek in Arviž podredijo novemu okrožnemu sodišču v Mariboru. 2. Brezpogojna potreba je, da se ljudska Sola, namenjena za poduk slovenskim otrokom, vredi skozi in skozi na podlagi materinega jezika kot izključljivega podučnega jezika, ter da neha biti ista v rokah nemško-naeijonalnih ia likMmh Seskih ^adjsortrikov,.golo sre^vo.. pa po-nemčevanje slovenskega naroda. 3. Tr*ba je* da se \dejtajni^ojpkr spet,, štajerski deli v dva oddelka,1p(Hj»^ega m ^vetutk^a,, kateri opravlja vsaki , ,sa«u)stoj no avsfc po#le,- »za^^ječe njefmjjpoirsd-jene šole. , . ,. .iS, 4. Učiteljišče v Mariboru, namenjeno vzgoji učife-Ijet ta slovenske Spodnještajerska šole; mora se vredtti tako, da bode poduk v večini podučnih otrok v slovenskem jeziku. 5i Yprašanje {podqka v slovenskem jeziku nedeljski gimnaziji v Celji napravijo slovenske partlelkezsielo-venske dijake ter da se za. tako popelnjeno gimnatijo zgradi državno, srednje šole dostojno, poslopje. 6. Za štajerske Slovenee treba osnovati v Oalji državno nižjo kmetijsko šolo za pi^kU,če^ poduk v umnem kmetijstvu in za vinorejo in sadjerejo, potem državno pod-kovsko šolo, obe seveda s slovenskim pedttčntm jetokom. 7: Na srednjih šotah naj se nastavljajo sldvetfskega jezika zmotni in slovenski mladini mrkloirjeni; možje, ne pa odločni nasprotniki nemško-natrfjotialnega in liberalnega mišljenja, kakor se to godi za Cefje. 8. Nadzorstvo glede! vseh spodnjeStajerskih Ifoflskih in srednjih Šol' mora se odvzeti možem, ki to žnanl pro-tivniki slovenskega naroda, ter ftrfffcitirtožem, katerih preteklost daje jamstvo; da' jim bo napredek slbvenske šole zares na srci. dksl 9. Pri imenovanju uradnikov za spodnje Štajersko mora nehati sedanja krivična praksa, pb Merej Ws Izključujejo navadno uradniki slovenske narodnosti, in sicer eelo domačini, od službenih mest na spodnjem Štajerskem. Uradniška meBta na spodnjem Štajerskem morajo biti pristopna tudi, in to v prvi vrsti, uradnikom slovenske narodnosti, in to mesta ravio c. kr. predsednikov okrožnih sodišč, okrajnih glavarjev in drugih predstojnikov jednako, kakor aiijih podredjemni teh uradnikov, pri so diščih, pri politični h inaačai upravi, pri šolah, pošt! in železnieah. . . , , Pri Imenovanju uradnikov za spodnje Štajersko gledati je Strogo sa to, da vsak imenovantc ima ie pri imenovanj« popolno znanje slovenščine ter Ia je zmožen ura-do vati v slovenskem jezike ustno in pismeno. 10. Kritični volilni red treba spremeniti tako, da bodo Slovenci na spodnjem Štajerskem dobili svojemu številu primeren broj zastopnikov v driavnem zboru in da se uvrstijo v mostno skupino vri sedaj izpuščeni trgi. •■. r • , ojan m tdi i - i > < •• • :.,, »totmuh rsoiioj., li) iirrv y j iti 'bn; •'»itio vodiol; .-sb',19 \i • q;u,,j , ,j „ Zato shod tudi zahteva, da se umaknejo temu na-čela nasprotni uJni načrti ia ljudske šole, li fk Je pro-•fosil e. kr. koroški deželni šolski svet t odlokoma od In* 36. septembra 1890. L, 16M in »d dae 9 no. vembra 1891. L, št. 8178 — ter ematn vsafco dru-gačno vredbo malih šol kot nepostavno. Nadalje uhteva shod, naj visoka debsina lolska oblast iz pedagogično - didaktičnih ozirov skrbi tudi z« slovenske manjšine na Koroškem tako, da se povsod, kjer ae nahaja postavno število slovenskih otrok, osnujejo javne ljudske šele s slovenskim učnim jezikom. Ce pa število slovenskih otrok ne dosega postavnega števila za ustanovitev slovenske šole in jih je najmanj deset, naj se otroci v skupni šoli ločijo po maternem jeziku v skupine ali oddelke. Batno ob sebi se dw ima dntKni učitelj vešč biti obeh sčnih jezikov. , Po tem načelu in vodilu naj se uredi tudi poduk i tistih nadaljevalnih in strokovnih šolah, katere obiskujejo slovenski mladeniči. Ob jednem pa zahteva shod, da naj se preosnovi eelovško učiteljišče tako, da se bodo na tem zavodu vzgo* jevali učitelji, ki bode zmožni poučevati slovensko mladine. Učitelj ki ni dokazal pri ta aferi ia prt izpitu uči. teljske zmožnosti, da je vešč slovenskega jezika v govora in pisavi, ne sme se namestiti oa šoli, katero obiskujejo slovenski otroci. Ako bi se na pripravnici v Celovcu ne oglasilo zadostne število slovenskih pripravnikov, naj ee ratpiiejo letne podpore istim pripravnikom aa niateljttiih t Lja* bljaai, Mtfibotu Kopra, ki se zavežejo, da hoiejt vsaj 6 let deievsti aa Koroškem. Tako bi debili v teke »e-katerih let zadostno število takih učiteljev, ti ao imeiai slovenščine v govora in pismu. V. Volilni red v deželni in državni zbor. Volilne razmere na Koroškem ta deželni in drž. zbor so Slovencem neugodne in krivične. Visoka e. kr. vlada aaj skrbi, da se dosedanji volilni red v obeh ezi-rih prenaredi in sicer m drž. zbor po predlogu, ki se ga nasvetovali slovenski poslanci dne 24 maja 11. v 17 seji v tavno preteklem zasedanja drž. zbora. i Narodna avtonomija Vseslovenski in istersko • hrvatski shod pripocnava za rešitev naše narodnosti kot najstgaraejš« sredstvo as-roda« avtonomij o; zato zahteva, da vteda predloži v državnem zbora zakon, ki: podeli vsem narodom narodno avtonomijo in omogoči ustanovitev posebnih narodnih kulturnih zastopev sa vsabo narodnost, ki im«jo t vseh svojih narodnostnih in je*ikori)ib potrebah samo- stalno raziojevati in sklepati. u < < HI •>'f vir: J,- 'fn i>: mstiali", i«')': • fll iJiri JlKoirfmiau •rftnfnh-huvt ifi;i"vf» ;ij npr/cl • •> , •} n , , Ul 13 u':l'i rt* uiti.' »".••it ■•■" .i ' lil . M ) t i-llV'U.t'ioj«m ^UI/jo.J <•'' •••• t ti.-i il:,1 /rflH rt *•; is)!< ed i» 14 .Jtl>0Hf5i / ifcOvj » Driavni ttbor jO zopet pričel delovati. Da, dobro bi bito, ko bf mogli tako rečf, a pričel j« le zopet razgrajati. Kajti razgrajači so se od 2. jnaija do 23. septembra prav dobro spočili in pfjuča utrdHi, da sedaj zopet lahko bljejo ob mize in tulijo kakor zveri. Prva seja bih je silno vibaroa, slo se je za to, kdo bo predsednik državnega zbora. Z veliko večino bil je zopet izvoljen df. Kathrefn. Pet nemških krrčačev bi ga najraje v fficl vode utopHo, tako ga črtijo. Temu srdu so dali odduSka pri nastopnem govoru predsednikovem. NajgrSe priimke so mu dajali in ga zmerjati. Veliko obtožb na ministre je zopet doSlo in Veliko prošenj in zahtev, naj preklrčejo jezikovne naredbe na CeSkem m Moravskem, čeS, da so krivične! No, o tem ne zgubimo alti besedice več in se držimo pravičnega načela: Vsakemu, kar mu gre. Zato privoičlmo Čehom tisto malo pravic, kar so jih z onimi naredbami dobili. — Razgrajač vseh razgrajačev In mojster v p?ovanju in zmerjanju, zagrizeni nemSki poslanec Wo)f, predrznil se je, mmisterskega predsednika Badenija hudo razžaliti, In to očitno ter javno v zbornici. Vgrofu je kar zavrelo, zapustil je dvorano in napovedal Wolfu dvoboj. Dne 25. m. m. sta se streljala s pištolami na 25 korakov daleč, Badeni ni zadel nasprotnika, Wolf pa je ministra ustrelil v desno roko, tako da se je moral dalj časa zdraviti. Kaj naj porečemo k temu? človek bi skoraj samemu sebi ne verjel, ko kaj tacega bere, a je le prerez, kako ee more avstrijski ml-nfsterski predsednik tako spozabiti, da se dvobojuje vkljnb državnim postavam, ki dvobojevalca izobčijo iz cetkVe ? Kam smo prišli ? In vse to se trpi 1 »Velike lutnpe spuščajo, nia'e pa obeSajo«, pravi pregovbr in prav ima. Ge se dva fanta na vasi stepeta in drug dru-zega milo Česne pO glavi s polenom, imenujč to država poboj in fant sedi v luknji, da črno gleda. Ce se pa dva oHkanoa, recimo minister in poslanec, stepeta, zb!» jeta, streljata, je to dvoboj in režita sta časti Seveda, ti Ijttdfe imajo drugega Boga, drugo vero, drug katekizem, ko navadni ljudje. In kar je Se najlepše pri tem, kar celi komediji postavi krono na glavo, je pa to: .nori V. t i' !•>>:. .»'.I<•; ob»('j .:' • po svetu. ^ A..........rr» ; ■ : o razni visoki gospodje, generali, poslanci Ud. izražati so Badenija svoje sočutje. Da, cek> v zbornici boMK ae,: da bi se to storilo, a katoliške stranke tega nivO storile. T0 bi ee pač reklo: greh hvaliti. Pa dovofl teb neunmostiji' •"•'> >'*'\ • '-da aa oitfoien Fofeaz. e:. Prav rad bi videl, da bem zMaogel prihodnjič kaj bol} pametnega m veselega poročati, ne pa take stvari; ki smešijo Avstrijo pred eeHm svetom. — Vrli M9 >osWk nec dr. Krek vložil je dtte 25 m. m. dva predloga. Prvi namerava nižjim državnim uradnikom, ki im^jo veliko dela pa najmanj plačila, zboljSati plačo, drugi pa zahteva preskrbovanje delavcev za starost in onemoglost. Maiarom je grebeA sitne zrasel, ker jife je nemški oesar, ki je bit na OgerSkem pri vojaških vajah, malo preveč pohvalil. Sedaj že mislijo^ da bodo oni voditi oelo državno politiko. Pa to Se ne bo take hitro, kajti se bomo dvakrat premislili, predno zaupamo krmilo naše slavne Avstrije mažarskim mogotcem, aH prav" aa prav židom, ker le-ti so tam pravi gosdodarjl. Na vaecadrije bi potem postala naSa država obljubljena dežela židov, česar nas Bog varuj. Dunajski mestni očetje so spodili iz službe pet Bocijalno demokatičnih učiteljev, ker niso hoteli, da bi ti rodeči prekucuhi poučevali dunajsko mladino. Prav so storili. Angini zapletili so se v nevarno vojsko z vstaSi v Indiji. Mislili so, da jih bodo kmalu ukrotili, toda zmotili so se. VstaSi so se dobro pripravili, in zato so Angleži že pretrpeli več zgub. Vrhovni poveljnik je prosil hitre polnoči. Mir med Turki in Grki je akl^en,- Grjjfi mrt prav nič zadovoljni, pa kqj hočejo. M «ttPfwj.9- pb meji so zgrabili "najlepše in najimenitp^So >r??je, p^ .Se veliko bodo morali plačevati y denarju. Rwjutn|jiyo |ef da je vse nezadovljno s tem. Nejevoljo^djrtvja bo|j občutili minjstri, ki so hitro pobrali popita, ko so videli, da nikdo vpč zanje ne mara. Imajo že nove, ^d njimi je tudi jeden katoličan, prvi katoliški,fnjujjfter,na Grškem. Ime mu je Toman in je minister pravosodja. Do . i • f 1 S 1. Iz PredOtelJ, dnč 24. septembra. Ljubljansko katoliško polit, društvo je sklicalo shod v Predoslje 5. septembra.'Shod ee je Vrti! na dvorišču tukajšnjega župana g; Zfebreta; Točilo ob 2. uri pop. otvori shod g. deželni poslanec And, Kalan, povdarjajoč, kolikega pomena in Koristi je prvi tak shod v teto kraju. Povedal je tudi, kako potrebno je to, da se napravljajo taki shodi, kjer poilnnci ljudstvu pojasnijo politične razmere. Izražajoč veselje nad tolikim Številom zbranega občinstva — bilo jo nad 80O poslušalcev — dft besedo drž. posl. g. Poga- m čniku, kateri j? s svojim kratkim, a jedrnatim govorom poslušalcem popisal sedanje gojile besede v parlamentu, njega nedelovanje in neplodovito prihodnost, če bode fanatična nemška divjost trajala Se dalje. G. drž. poslanec konča svoj govor med glasnim odobraVknjedj' Drž. poslanec g. dr. Krek'nam potem v živih, krepkih pttttttah naslika sedanjo socijalno bedo; pred vsem pa jo pdvdarjkl, da se bodo razmere obrnile še na slabše in držaira mora propasti, če ne bo zavladala praVa — krščanski pravičnost. Burno pritrjevanje je spremljalo cel govor gospoda poslanca, ki ii je s svojo domaČo, vneto besedo pridobil zaupanje poslušalcev. Nato ae oglasi de*. posl. g. And Kaian, poročajoč o deželnem sboru in njega delovanju. V svojem, poročilu jo povdaijal skrb deželnega cboiasa napredek Šolstva ter grajal govor g. nadučitelja Časnika na učiteljskem shodu v Celju, v katerem je govoril o nerazsodnih masah, ki nimajo pri Soli nič govoriti. S tem je sadel nekoliko na občutljivo struno nekaterih navaočih učiteljev, ki so pa s poznejšim svojim nastopom vsbudili le prav mnogo smeha in prav živahno zabavo. Po končani kratki debati je povzel besedo župnik g. Kerčon in ae pravvtoplo zahvalil gg. govornikom sa prirejeni shod. Nato je g. predsednik zaključil shod, ki je trajal skoraj štiri ure. Konečno naj isražam le Se že|jo vseh, naj bi se vršilo Se mnogo take lepih, zanimivih in podučljivih, a malo tudi — zabavnih shodov, kakor jo bil ta. >— Dostavim le, da je tudi občinski odbor izrekel svojo iskreno zahvalo gg. poslanoem. Iz Garij, 20. septembra. Birmovanje. V soboto zvečer so sprejele prijazne Gorje svojega vitega pastirja. Gorje bile so nakitene v svoji najlepši opravi. Prvi slavolok bil je Se pri vhodu v spodnje Gorje — vsa vas je bila v mlajih in zastavah. MiL g. knezolkof so se pripeljali k nam iz Srednje vasi v Bohinju, proti sedmi uri zvečer. — Prvi vsprejem je bil v začetku vasi zgornjih Garij, ravno pxed ,Meinarjevo' gostilno. Tukaj bil je postavljen velik slavolok s latinskim napisom: »CeSčen bodi, ki pride v imenu Gospodovem.« — Pozdravili so jih gg. župnik, župan in načelnik požarne brambe. V imenu Šolske mladine jih je pa pozdravila učenka Terezija Torkar. Potom je Sel sprevod v župno cerkev, ki je bila že razsvetljena kot beli dan. Po blagoslovu z NsjsvetojSim so Sli g. knezoškof v župnijski dvorec. Drugi gospodje pa so nesli svetinje mučenikov v za to pripravljeno kapelo. Po opravljenih večfcrnlcah je ljudstvo skoro do polnoči molilo. Okolu osmih je bila prelepa razsvitljava in zažiganje umetnega ognja in kresovi so goreli po lepih gorjansklh hribih. Gotjanski pevci ia požarna bramba se razvrsti z latnpijoni okrog župniSča In ubrano zapojo s svojitM čistimi glasovi: .V gorensko oziram se skalnato strta* in »Pod trtd bivam zdaj«, da so jim mil. g. kne-zolkčf Izrekli svojo zsdovoljnost. Šli so potom in si ogle- dali vso rassvit|javo. Drugi dan je bil začetek ob osmih. Nsjpopiel posvečenje oltarja, sv. mata in potem birmovanje. Popoldne so bili mil. g. knesolkof pri slovesnih litanijah in takoj potem so si oglodali prelepe slike v cerkvi. Med pritrkavanjem zvonov in obilo množico Ijudii so ae potem odpeljali proti Bledu in na Breznico. Iz Radolice, sredi septembra. Dnč 5. septembra se je vrtil IV. občni zbor kat. slov. društva sa r ad olik i okraj. Iz poročila tajnici g. Almaaa posnamemo, da se druitvo krepko razvija, tako gledi prirejanja shodov kakor gledč Števila udov, ki je letos naraslo na 604. — Tudi drultveao premoženje je v ugodnem stanju. Odbor se je obnovil tako, da so se izvolili vsi dosedanji odborniki, le namesto odstopiviega župnika kranjskogorskega je bil izvoljen gospod Šinkovec, župni upravitelj na Jesenicah. — Odbor se je nato sla-deče sestavil: Janez Vurnik, podobar v RadoLci, predsednik; Janez Novak, dekan v Radolici, I. podpredsednik, Ignacij Zupan iz Kamne gorice, II. podpredsednik; Janez Ažman, župnik v Gorjah, tsjnik in blagajnik. Odborniki: Anton Soklič, župan na Kor. Beli; Jakob Žumer, župan v Gorjah; Andrej Jurgele, župan v Molnjah; Janez Arh, župan v Srednji vasi v Bohinju; Jožef Pogačnik, c. kr. poltar v Podnartu in drtavni poslanec. Namestnika: Janez Berlic, župnik v Molnjah in Klemen Dovžan, posestnik v Zabreznici. — Nato sta ie poročala deželni poslanec Ažman o pretočenem zasedanju kranjskega deželnega zbora in državni poslanec Pogačnik o državno-zborskih razmerah. Enoglasno se je vzprejela resolucija: »Pri radoliškem mostu dnč 5. sept. t L zbrani volilci obsojajo kar najostreje obstrukcijo nemtkih nacjjonalcev in zahtevajo jednako jezikovno naredbo za vsa slovenske dežele, kakorlno je vlada izdala sa Čelko in Moravsko.-— Krono vsemu shodu pa je postavil g. dr. Krek, ki se je vk|jub temu, da je isti dan malo prej s tovarišem držav, poslancem Pogačnikom govoril na shodu v Pre-dosljib, potrudil v Radolioo in y krasnem govoru razvil hvaležnim poslušalcem načrt, kako bi se dalo pomagati delavskim stanovom: kmetu, obrtniku in delavcu. Po ponesrečenem poskusu nekaterih demokratov, ki eo hoteli motiti shod, se je ta zaključil v splotao zadovo|jnost. Listek. Iz Brazilije. Meseca julija. i, n Drugo pismo. Dragi Domoljub 1 Obljubil sem vam zadnjič, da popiiem, kako se E» "T",1* ¥ daMinjwa «*■» »polnim to ob-Ijnbov Ton« poslušajte 1 Najp^vo je treba kavo saditi in čakati Seat l«» n«. krat opleta, prodno začne roditi »nje. Ko je začelo zn£ roditi, treba je pod grmom tako počiatitl, da je Čisto kakor na mizi. Potem ae denp platnop^ grmom na zemljo ter se kava a rokama na platno opuli. Nato e« strne v vreče, katere odpeljejo vozniki na širok prostor, natelč zato narejen, da s« kava na njem en«. Nekateri tak,h prostorov je polaih, več kot en a#ijw^reč,Marr sikaten ima tudi električno razsvetljavo napeljano, kar po noči delajo. Dela pa do petdeset ljudy, ki k»vo vedno« mešajo, da se tembo|je suši. Tako suio kavo do pet mesecev, ravno toliko časa so jo popte* z grmov pulili, ^e je ie zdaj Evropa, ki bo to kavo jedla, koliko, je se truda, predao prid««« Konjsko! Polljejo jo ie'v tovarno, kjer jo Čistijo, potem pa po Seleftiiei ha paro-brod. In 8e adaj ije dfilefi E+ropa,; dragi moj! G«'ti vse to natanko premislil, gotttvo bol1 rekel, precena je kave. Toka j v Braziliji nimajo tolikih posod, da ' iž njih pij6 kavo ko na Kranjskem. Komaj osmi del vaftib' po«1 sod drf6 nafle; akoravno je cela Brazilija zaraščena in poraMeaa s kavinimi grmi, vendar bolj varčujejo ž njimi, ko nafa slovenska gospodinja. Poglejmo ae zdaj, kaj druzega rodi ta novi svet v ti slovedi Braziliji. Po oeli Širni Braziliji raste — kava, koder je le količkaj prostora, da le svet nekoliko visi. Kajti Brazilija je polna hribov in dolin, koder je pa ravna,1 tam je močvirno in v tistem močvirju raste riž in sladkor. Tako vsak majhen prostor porabijo v Braziliji, če ni za kavo in druge rastline, imajo ga pa za palnik, kjer se živina redno pase, po leti in po zimi. Po zimi, kadar padajo hude slane, pogine veliko volov, krav, telet in mul vsled pomanjkanja krme, ker tukaj nič ne spravljajo v kozolce za živino. Posestniki imajo veliko živine, po 100 volov in 150 mul. Čemu imajo toliko živina ? Potrebujejo jo, ker tukaj ni cest v ravnini, ampak hrib in dolina. De« napravi vedno veliko blata, vročina pa veliko prahu. Da samorejo po takih krajih en voz peljati, treba je vprefii deset parov volov. Osem parov vprežejo spredaj, dva pa sadaj. Dva zadnja zadržujeta voz, da ne zdrfii prehitro po strminah in bregovih in ae ne poftkoduje. Tako vozijo z volmi po Braziliji. Vozovi so jako priprosto stemni, navadno na1 dveh kolih po dve kolesi, pa kakinil Kolo narejeno je iz oela, iz Široke deske, visoko poldrugi meter. Ko se tak voz premika, slilati je cviljenje, kakor bi drli pra-Siča. Pa aakaj imajo tako nerodne vozove v Braziliji? Zato, ker bi s kranjskimi ne mogli tukaj nič voziti, ker v BrttHifi ni oeste mtinv mestu nitr v va«?,0 ampak je samo prah ih tahtt1 aemljk;1 C* pa lije dež en dan, je povsod' veliko blito. DežUje pa tu ve$Mtt M pri vas. Tudi hude ure z bliskdm, gromom in treskom ter s silnim pMem se pdgostne.1 Brazilija je nezdrav svet za VittLin>! sploh za evropske' ljudi; Onim, ki so1 v Evropi rojeni, ta svet bra-ziljski in ta ztak sne u^> ker> se-vsacefca tukaj hitro hitro loti bolezen. BotrtbtHe) tukaj veliko in hude so, zlasti razne mrzlice, prsrfijojim tukaj^febre«. NajhujSa je »febra mureta*. Ta botezen Spravi čkrteka1 v treh urah v grob, v tem kratkem Cabtt" je- človek živ in mrtev. Kdbr za to boleznijo; umre, postatte takoj ves rumen. Takega človeka na mestu, kje* g#yje smrt zadela, zakopljejo, ali pas petrolejem p0lij%jw i« zažgo, kar se zgodi posebno v mestu, kjer ne pustč takSnega mrHCfc zakopati. Ta bolezen se klati najraje po mestih ib tam razsaja tako, da dobiS često hiSo za 50 gld., ketijudje bežijo iz okuženega? mesta) Či me vprašate, zaka} se »febra murala« klati najraje po mestih, odgOVorftil, ker1 je dosti ljudij in tudi dosti nesnage, katera sef pari v hudi vročini, ko solnce pripeka, jarkov p* nimajo skopanih, da bi se nesnagat odtekala. Mesto se'imenuje vsak kraj, ako je le podobno kaki kranjski vasi in če je cerkev notri. Mesto St. Pavel je že nekako tako kakor vaSa mesta v Avstriji. V tem mestu se dobijo in kupijo' mnogovrstne stvari. Dobimo tudi pivo, led delajo s Stroji; vino raste tudi, a je drago. Najbolj ceno je žganje. Tr stvar je precena in če bi ne bila, bi marsikateri Slo-' veneo prišel domov, koder je tekla njegova zibetai, toda žganje mu brani. Žganje kuhajo v Braziliji izrfadkotfa, ki raste kakor turSica, i« Ustih Stebel kuhajo žganje;" Brazilci imenujejo to pijačo »pinga«. (Dalje sledf.) Cerkev Okrožnica papeža Leona XIII. o rožnemveaau. Ca«, eliti bratje, poadrav ia apostolaki blagoslov 1 Kolika cene za javna In zasebne koristi je, de se čeUenje prebla-žeaa Devioe Marija neprenehoma gaji in razliija od dne« do dna a večjo vnemo, lahko sposna vsakdo, ako sa o%i#a na vavisene stopinj dostojanstva; ia slave, katero jeBogodtodil za Marijo. Od vakpm^ ija Bog Marijo isvolil za Mater B«r sede, ki je imela odeti se v človeško tale. Zato jo je tak« odltkovai mei vsemi v trojnem redu narave, mi-lostii in slave, kakor cerkev s popolno pravioo obrača na>#jo nastopna.besede: PriHa Sem iz ust Najvišjega, prvorojena pred vsemi stvarmi* (Sirah 24, 5 ) Ko se je pričel tek stoletij in so začetniki človeškega rodu padli v greh in ko so bili vsi potomci zaznamovanji z istim/ madelem, bila , je Marija določena kot zastava za zo-petno ustanovitev miru in odrešenja. Sin jedineo Boga odlikoval Je presveto Mater z izredno častjo. in šola. Tekom svojega skritega življenja je privsel Devico kot pomočnico pri dveh prvib čudežih, katera je izvrftil: čudo milosti, vsled katerega i se je stresel sin EMsabete v njenem telesu, ko jo je pozdravila Marija, in čndo v naravi, po katerem je Jezus. spremenil vode v vina na ženitaini v Kani. In ko je i na bonou svojega javnega življenja Kristus ustanovil novo za vezo* kije aaoratetntl zaznamovana a njegovo presvet® krvjo, izročil ije pre-sveto Devico apostolu ljubljencu s predragimi besedam! ii Glej, tvoja matit (Jan. • 19, 27.) Mi pa, ki, dasi nevredni, tukaj na aemty predstavljamo Sina božjega, nikdar ne prenehamo proslav*' ljati časti take Matere, dokler bezadnjaiskni »ivljeojr tlela v nalem srou. Ker čutimo, da ta doba ne noti biti' ved ddga vsled nase visoke starosti, si ne moietno kaj, da >nei bi spominjali vseh svojih bratov v Jeittsn« Kristusu in vea-oega posebe na poslednje besede., katere je On pripet ni križ zapustil kot svojo oporoko: Glej, vala mati 1 Mi menimo, da so naže žeije izpolnjene, akoimmo osli opomini tak vspeh, da nima noben vern k nič boij pri srcu, nič dragega, nago čeičenje Mani«, in če sme vsak kristjan sobi prisvajati beseda sv. Janesa, katere je zapisal sam o sebi: In od tiste dobe jo je učeneo k sebi vael. (Jan. 19, 27.) Ob bližajočem se mesecu oktobru, Častiti bratje, nismo hoteli, da bi tudi to leto Vam ne pisali; mi Vas s nova opominjamo z vso mogočo iskrenostjo, naj si vmk issaed Vas prizadeva, s molitv^o svetega rožnega venca pridobiti mikstij za-se in sa vojskujočo se cerkev. Zdi se, da se ta način molitve po previdnosti bolji koncem sedanjega stoletja tako čudovito razširja, da se po-jemajoča pobožnost vernikov s nova polivka; to spri* čujejo vzlasti znamenita in sloveča svttiSča, zgrajena v čast Materi božji. Tej bo^ji materi donafiali smo cvetke v mesecu mejniku, sedaj pa v oktobru, v mesecu sadov, želimo, da ga preiiyimo s tem, da Marijo s prav posebno po-božnostjo in iskrenostjo častimo. Spodobi se res, da ste ta dve dobi posvečeni Njej, ki pravi sama o sebi: Moji cvetovi so sadovi časti in kreposti. (Sirab 24 23 ) Skupne osnovne vezi, po katerih ljudje hrepecč po naravi, tiso bile morda nikoli tako srahljane, kakor v naSih časih, in nikoli tako splotao in s toliko živo vnemo iskane. Nikdo bi ne imel vzroka žalovati, ako bi slabotna človeška narava, plemenita sicer sama na sebi, ne zapuitila kedaj svojega namena ter se nsgnila k slabemu. Toda, mi vidimo, kako se zjediqjujejo v zvezo rasne vrste hudobnih Ijudij, ki zbirajo svoje sile »proti Gospodu ia njegovemu Kristusu«. (Ps, 2. 2.) A tudi med katoličani smemo reči, in to je naša tolažba, se boij cenijo pobožne družbe, nego poprej in ki so tako Številne v cerkvi, kakor ao vezi ljubezni ter kakor v nekem akupnem bivališču združujejo vse vernike s takim namenom, da se opravičeno smejo imenovati i« so tudi v resnici — bratje. Nasprotno pa, ako se zatre krščanska ljubezen, se nikdo ne sate ponašati s teaa imenom, nikdo s to jedi-nOstjo, To je ie Tertillijan krepko izrazil tako-le: »Mi smo vali bratje pravom natore, ker imamo isto mater« M tudi bi bili v kvar Ijudij, ako ata slabi bratje. S toliko večjo pravico pa se imenujejo in so bratje oni, ki spoznavajo jedinega Boga, ki imajo kot itamen samo želje po svetosti, ki se približujejo, isvira-jofii is istega naročja nevednosti, s trudom do prave luči resnice. Razne so oblike, po katerih imajo katoličani na* vedo, ustanavljati vOleblagodejne družbe, o katerih govorimo. Tako imamo »veze, gospodarska drultva, družbe sa posvečevale praznikov, zavetišča za mladino, bratovščine in mnogo drugih lepih zvez s jednako plemenitimi nameni. Vendar pa so vse te naprave, dasi se po svojem imenu, oblika in po posebnem namenu zde nove v resniei selo stare. Gotovo je, da nahajamo v pritoku krščanstva družbe jednako vrste. V teku časa so bile seveda potrjene po pravilih, odlikovane po znamenjih obdarovane s prednostmi, izročene čeSčenju v svetiščih' služače koristim duševaim ali telesnim, dobile so v teku časov razna imena. Njih število se je t teku stoletij vedno množilo, tako da a. pr- v Italiji ni nobenega kraja, nobenega mesta, da, nobene župnije, kjer bi ne bilo nobene take družbe. Prav častno mesto mq temi dražbami pa mi dajemo takozvani bratovščini presvetaga rosnega venca. Kajti ako se oziramo na nien iavor, odlikuje se ta bratovščina med drugimi jednako vrste po svoji starosti, ker iraa kot začetnika sv. Dominika samega. Ako pomislimo na prednosti, ima jih kar moč najštevilnejših po dobroti in velikodušnosti aasih prednikov. Obl ka, ali da se bolje izrazimo, duSa te bratovščine je Marijin rožai vento, katerega važnost smo že večkrat prej natančno razložiti. Toda vpliv in važnost rožnega venca, v kolikor se naklada kot dolžnost, naročena udom bratovščine, ki ji daje ime, sta prav posebnega ozira vredni. Vsakdo v6, kako potrebno je za vsacega človeka, da moli, ne da bi se morda mogli spremeniti sklepi božji, marveč da, kakor pravi sv. Gregor, ljudje proseč zaslužijo, prejeti to, kar ja Bog vsemogočni že pred veki odločil, da jim bo podeljeno. (Dialog. I. 8,) Sveti Avguštin zopet pravi: Kdor zna prav moliti, zna prav živeti. (In Ps. 118.) Toda molitve so tem boij zmožne, pridobiti pomoči is nebes, kolikor bolj jih moli očitno, stanovitno io združeno veliko Število vernikov, tako da vsi, ki molijo, napravijo jeden sam zbor. To dokazujejo prav jasno beseda is dejanja apo* stolov, kjer je rečeno, da so učenci Jezusovi, pričakajo« obljubljenega sv. Duha, vztrajali jednega duha v molit«. (Dj. ap. 1. 14) Kdor tako moli, ne more, da ae bi dosegel sadov. Ia to se ravno godi s molitvijo sv. rožnega venca. Kakor duhovni, opravljajoč svoje duhor-niske molitve, slave Boga javno, stanovitno in vspeSno, tako so tudi v svoji vrsti neprestane in skupne molitve, katere opravljajo bratovščinami, moleč rožni venec ali Marijin hvalospev, kakor to molitev imenujejo mnogi rimski papeži. Ker imajo očitne molitve, kakor smo dejali, večjo ceno, nego zasebne, ter tudi v«ejo mofi m ueiiMaje, je jasno, zakaj so cerkveni pisatelji im enoviti bratOvsftno sv. rožnega venca »proaečo vojaško armado, zbrano po očetu Dominiku pod sestavo Matere bolje«, one Matere, katero sveto pumo in zgodovina oetfcve pozdravlja kot ono, ki je premagata hudobnega duha ter j« Obhajala zmagoslavje nad vsemi krivoverami. Res druži Marijin rožni venec vernike, kf oprat- 10 pobožnost, v skupno ves, podobno veai, Ubita mej brati ali mej vojaki, fbranimi v istem lotom. Tako je zbrana dobro vrejena in mogočna armada, ki je zmožna, v bran se staviti notranjim in zunanjim ao-vražnikom. Udom te bratovščine po veej pravici večajo besede sv. Ciprijana: Mi imamo očitno In skupno molitev in kader mi molimo, ne molimo le za jednega, marveč za vse ljudi, zato, ker smo mi kot ljudstvo sbranl. (D® orat. domin.) (Konae »ledi ) Podobe iz življenja. Stara mati (Slika. Naslikal Vitigoj.) Sama 1 Kdo bo mini ta stare onemogle kosti 1? Nekdaj seveda je bilo drugače, nekdaj ... ko je mogTa Se gibati in delati, in sta mlada dva pričakovala še kaj od nje. Na rokah Sta jo nosila in se ji ladkals, kakor mali otroci, ie hočejo dobiti to in ono [od ljubeče matere. A ko dobe zaželenih sladkarij in drago, kar jih je vabilo ln mikalo, ne zmenijo se več za mater in njene opomine... Da, nekdaj .1.1 sedaj? Uboga starka I Od daleč ie čntl smrtni dih, čuti kako jo oklepajo njene mrzle roke in vendfcr ga nima, ki bi~jb tolažil. Nima? . . . .Kteri je za nas umrl . i .* In jagoda za jagodo se ni ta pod njenimi suhimi, velim! prsti--- Mrak večerni je silil slozl male, temne, skoro ne-prozorne šipe. Nekam čudno je postalo v nitki, zakajeni sobici, ko se je poslavljalo izreče solotie 08 onemogle starke. Boke so ji omahnile, rofcnf vence, njeni edini to-varil skozi vse življenje, se ji je itmutnil iirokna odejo in vela, upala ustna so zastala. Zamislila se je starka .... zadnjič v davljenju. ▼se dolgo življenje, od zorne mladosti do pozne starosti, Ao danes, razgrnilo se ji je pred očmi. Sama se je ustrašila vseh teh rsznoličnih temnih in svetlih, jasnih in oblačnih, mrafinih in lesketih prizorov. Saj je bila tudi ona nekdaj mlada, živa, cvetoča, saj je tudi ona gledala s jasnimi očmi v svet in hrepe nehk po njem, s vse drugače, kot hrepene po njem dan dSnM. Imeflajetodi ona staro mater prijazno, mehkoču no ženico, ki je bila nazadnje r svojem kretanjn že skoro popohett jednaka mali Miciki, ki se je držala njenega krila. Imela jo jo, a ljubila jo tudi drugače .... .Micika", ji je rekla stara mati, .pojdi k meni, bo-deva molili*. .....Kterega si devica . . . ." «fUj6l!siO:» I.: '" ilii> :.,>.■!.' .».J •• ' Razgled po ' Duhovniške promembe v IfflMfcmsM škofljl. Preme* Ščeni «o (č. gg. i Loka Smolnikar z Vrhnfke kot kerni vttsr in stolni kaplan v Ljubljano, Iran BitotaršiČ iz L«ič ni Vrtmiko, Praačilek Zvan is Grada (Bleda) v Kranj, Frančišek PaVlič it Kranja kot kapelan in SchMfngc* be-k fWO v Ljubljani, Mihael BoloVec od *ve-tega Petra t Ljubljani kot podredja in tkenoto % fcog#-slovno sementH«; Josip Benkovič ii NftMega ko* qrtrit*ral .ovIsMun Ia pod malimi prstki je zginjala jagoda za jagodo. Mali oČesci ste je zrli zaupno v starko, a če sta ji nehote ušle skoti okno na vrt, ali doli na cesto, kjer so igrali dragi otroci, pogledala jo je stara mati s svojimi velikimi jasno govorečimi očmi in hipno je povesila oči sramujoč se svoje raztresenosti. In ko ji umrla stara mati, jokala je, da že ni imela več solz ... Oitala je sama na širnem svetu ... Rožni venec ji je hil tovariš, v njem je dobivala tolažbe in pomoči v vseh nadlogah... Ob strani mladeniča, na katerega se je navezala za vse Življenje, vrnila se je iz cerkve v mali dom. doli u vasjo, in ko so bili svatje in družica najbolj veseli, šla je ona v malo izbico, da se tam ratjoče od prevelike sreče, katera ji je polnila dušo in srce. in nizale so se jagode, mokre od vročih solza srčnega veseljs ... In čez leta in leta je stala ob moževem grobu. Kropili so gs drogi t blagoslovljeno vodo, a ona je kropita s solzami. Sin jedinec jo je toiaffl,' a zaman. OnesveiSeno so odnesli domov, a ko se je zavedla, dahnila je: .Tvoja volja, Gospod, se zg6di t" . .. In teklo je leto i* letom, jednefično, pošto, brez premene, kakor drvi val za valom in se ne vrne več. — Sedaj se ji tudi poloti včasih obup, a takrat se zatefe k svojemu tovariša, in jagoda se niis sa jagodo, a v star-kino Brce pa iaveje tolažba ... Zidnji šolnini žarek je posvetil škod okno in poljubil starko v slovo ns velo Irce, potem pa se umaknil it dolgočasne revne Bobise, kjer je dihala že smrt svojo mrzlo, ledeno sspo ... Starko so obšle zadnje Slabosti. Ah, sama, in vender ga je ljubfla, sina in sinaftO vedno, in kako I... .Odpusti jim*, Gispod," so ji Šepetala ustna in mir nebeški se je razlil po starkinem licu. Zadnja jagoda zdrsne pod prati in iz oiij ji priteče tudi dvoje jagod zadnjih solz in starka itdahne Ko so jo položili v rakev, priložiti so ji V krito rožni venec, ki jo je spremljal vse življenje, H jo je spremil i v večnost. Srečna je bila Stara mati. Slovenskem* .n> ■>■ I «, , - • ' " i' • j i i/t in prefekt v deiko semenišče (Oi>llegium Aiojrsiannm), Frančišek Traven iz DObrapolja v Nakfo, Ivan Jelene is Sostf&ga kot farni upravitelj v Ledine. — »a nove se nameščeni «. gg.: B»g«i Lsmpe kot kapelan v Gradu, Jakob Bsmevel %ot kapelan v LiMaft in Ivan Ssnor kot kapelan t Črnomlja. ' ° •"•i Nm loliks poslopje v UdrttstlNfMVini llutMi bfegosMlo bo je Iti MpteaiftM po mfl.fc. ttctaea pMftn dr. Leonardu Klofutarju z obilno azistenco. Z»stopana je bila deželna vlada, deželni odbor, c. kr. deželni in mastni šolski svet. Novi Šolski prostori so zares krasni in primerni svojemn namena. Shodi slovenskega katoliškega delavskega društva. 15. septembra v Vod matu, kjer je poročal državni poslanec dr. Krek o državnozborskem delovanju. Razpravljal je o sredstvih in namenih liberalizma in soci-jalne demokracije. Govorila sta »udi č. g. KržiSnik iz Teharjev pri Celju in C. g. Darmastija s Primorskega. Gospod Finžgar jo prosil gospoda državnega poslanca, naj poskrbi, da se vredč neznosne razmere v bolniški blagajni južne železnice, da država kaj stori glede zavarovanja delavcev za starost in onemoglost, da se uvede nedeljski počitek. — Z navdušenjem sprejela se je tudi resolucija, naj občinski zastop ljubljanski in sploh vsi Slovenci skušajo preprečiti demonstracijo, ki jo nameravajo prirediti predrzni in oSabni nemški hujskači dne 31 oktobra v Ljubljani. — 12 septembra na Je-sen i ca h. Shod je bil velikega pomena v prvi vrati za Jesenice in ves ondotni okraj, ker so na njem govorniki: Gostinčar, Š nkovec, Rozman, Rakovec, Ziiler v krepkih in jasnih besedah razkrinkali budaiost socijalno-demokratičnih nazorov in to stranko ljudstvu pokazali tako, kakorSna je v resnici. Na skodu so. se nasveto-vala in splošno odobrile sledeče resolucije: 1. .Na ljudskem shodu dne 12. septembra na Savi pri Jesenicah zbrani krščansko misleči možje so popolno prepričani, da je mogoča rešitev perečega soeijalnega vprašanja le na podlagi krščanskih načel, ter vsled tega tudi slovesno izjavljajo, da se hočejo oklepati jedino le krščanskega socijalizma. Ob jednem pa najodločneje obsojajo vse one, ki skušajo sejati mej narod krive nauke ter na ta način pehajo sami sebe in druge v gotovo propast. 2. Nujna potreba za delavski stan je, da se kar naj preje državnemu zboru predloži zakon za zavarovanje delavcev v slučaju starosti in onemoglosti za delo. V ta namen se obračamo do naSega poslanca pele skupine, da skuSa stvar sprožiti v državnem zboru. 3. Današnji ljudski shod izreka popolno zaupanje »krSčansko-slovanski narodni zvezi«, ker je v t prejela tudi krSčansko-socijalni program. 4 Ker je nujna potreba, da se prične vendar jodenkrat resno delovanje državnega zbora v korist narodov, se izreka današnji ljudski shod: Današnja večina državnega zbora naj ostane zvesta svoji obljubi in neupogljivo nadaljuje svoje delovanje v kr-Sčansko-socijalnem in narodnem smislu. 5. Današnji shod izreka popolno zaupanje č. gospodu dr. Kreku kot svojemu državnemu poslancu. — 19. septembra v Kropi. Tudi ta shod obnesel se je sijajno. Posebno veliko zanimanje je, obudilo temeljito, a ob jednem prav poljudno pojasnilo državnega poslanca dr. Krtka o delovanju državnega zbora, -r 26. sept. v Kamni G o-rio i. Na maogobrojno obiskanem shodu so govorili državni poslanec; dr. Krek o razmerah v državnem,zboru, gospod Jakopič o delavskih zavarovalninah in bolniških p,^jetoi,demokraciji. Vaprejfiia ae je tudi,, resolucije gledf, pospeševanja on-dotne žreb|)arske obrti. Najden mrlič. Nedavno o pol jedni uri popoludne naSel je nek slikarski pomočnik na potu nad tivolskim gradom truplo nekega starega moža in je o tej najdbi takoj obvestil mestni policijski komisarijat. PriSodSa komisija, obstoječa iz polio. komisarja g. Podgorfeka in mestnega policijskega zdravnika dr. Illnerja je konstatovala, da je mrlič že kake tri dni mrtev. Telesne poškodbe ni bilo opaziti; pozneje se je zvedelo, de je najdeni mrlič bivši nadsprevodnik \Volf. Denarnico so naili pri njem prazno in sorodniki trdijo, da ni imel pokojnik denarja pri sebi. V Kamniku bo to nedeljo (10. oktobra"! zopet shod po krščanskem nauku. Govorilo se bo o neki sa mesto in deželo enako in sicer ze!6 potrebni r&i. In če Bog d4, se ne bo samo govorilo, ampak tudi nekaj naredilo. Kdor bi rad vedel, kaj, naj pride blizu! V Dobrepoljah se je 12. septembra , na dostojen način vršila slavnost blagoslovljenja zastavo ondptoegs bralnega društva. V Kranji se je 18. septembra blagoslovilo ob veliki slovesnosti novo gimnazijsko poslopje. Zdaj. menda ne bo več padlo v glavo kakem a nsačnemn ministra, jemati ta prepotrebni učni zavod vrlim Gorenjcem. Prezeptacija Za Župnijo Trebnje je presentovalo ministeratvo sa uk in bogočastje dosedanjega ondotnegs upravitelja č. g..Janeza Nagodeta. V Zapleni je b ia dnč 12. septembra po prevzvjšeoem knezo in škcfu posvečens ondotna nova krasna iopns cerkev. Zvplaninci bodo gotovo s hvaleži ostjo se brodili poplačati obilni trad svojega tupniks Jožefa Snigerscbmids, ki je v tako kratkem časa jim sezidal tako veličasten hram božji. Dekliška ioia v Repnjah. Z novim leUkim letom so otvorile čč. Šolske sestre v Repnjah zopet internat, to je, da bodo sprejemale gcjenke v Solo in vzgojo. Slovenski stariSi, ki hočete svoje hčerke dati izn&ti v vseh strokah ženskega znanja, tu imate domači zavod, ki si je pridobil že v prejšnjih letih sloveče ime in veliko zaslug za vzgojo slovenskih mladenk 1 Sem pošiljajte svoje deklice v Solo*! Na zahtevo daje potrebna daljna pojasnila predstojniStvo čč. Šolskih sester v fcpaj&h blizu Vodic. PoŠta: Smlednik. Iz Rov. Ravnokar se je ustanovila: »HrapJJoioa.in posojilnica na Rovih, regislrovana zadruga z neomejeno zavezo.« Sedež ima na Rovih. Pravico postati zadružnik imajo osebe, prebivajoče v župnijah: Rova, Kamnik, Dob, Homec Brdo, Vranja peč v kamniškem političnem okraju, ki se morajo vezati s pogodbami. Kdor teli pristopiti, mora se, oglasiti pri načelstvu na Rovih, katero dovoljuje ali pa odreka vstop. Udje prvega načelstva so: Alojsij Jerman, posestnik, Rova. W#nWfcljil»'"»M Rode, posestnik, 2-ce, St. 16; geregrjp Rode, posestnik, Žice,, st. i;,Peter Svetlin, po8a*nik.R*va,*t, 2,„iMw s,ska,;žnpnik, Rove, st<3. v#ia*a*iW*?«oi register dpč 24. septembra 1807 , po* Ust, IViipfc Sk>'; vosno pa .se otfori in lirične svoje, delovanje 10-,oktobra ob;poln Wrihbpqp»Mnft #vprifri,*oeo-Jilnice vabi lupljane gori, imenovanih tfupoij ___ načelstvo, Raznoterosti. (Xa katoliškem vseučilišču) t Georgtowou v Zveznih državah ameriških je bij navzoč letos pri razdeljevanju daril tudi predsedoik Mae Kinlej. Pohvalil je zavod, navduševal mlade obdarovanje ia | drugimi 4°8tojanstveaiki vred čestital predsedniku vseučilišč* patru jezuvitu H»veny Ricfaardu. Mf omenjamo ti dogodek zaradj tega, ker se nam lepo tdi, da o«16 verski nasprotniki hvalijo zavode č. n. jezuvitov v Ameriki, Ur b} naši liberalci hikoli ne atotiiL i (Žalosten pogreb) Kakor poroča .Vosa. Žtg." iz Brusslja, ki je v vasi Montbliart žalosten mrliški sprevod. DnA 15. m. m. zapustil je belgijsko vas Montbliart ob francoski meji mrtlSkl sprevod. Pogfebci in vsi sprevodniki f >° »ft v oporoki, da ga poktfpnejo na Francoskem, kjer ]e bil rojen. Jokajoč in glasno stokajoč je prekoračil sprevod mejo. Tu pridejo franeoski čolnarji nasproti in zahtevajo, da odpri krsto. Žalostni pogreto* protestu jej« ni Vso moč proti tej zahtevi. Toda čolnarji ostanejo pri svoji fahtevi, zlasti, ker so Videli, da je hakšj sprevodnikov pet* odneslo. Le-ti, ki so bili obdani od čolnarjev, so morali ostati. Začinjeno krsto so položili na tla in jo odprli Bila je do vrba polna bruseljskih čipk I — Tako so hiteli utihotapiti čez meje dragocene in s visokim (jarkom obloženo blago. Seveda se je žal«pt pogrebeev še zvečala, ko so jih prijeli in jim blago odvieli. (Afrikanski pritlikovci.) Dosihmal se je smatralo poročilo afrikaaakih potovaloev in preiskovslcev o pritli-koveih, ki se nahajajo v ošrfcdnji Afriki — za bajko. Prvi potovalec, ki ie seznanil Evropejce s temi ljudmi, ki v resnici bivajo V osrednji Afriki, je bil Miani, ki je>ta 1878 pripeljal iz pokrajine reke Uelle v Italijo dva pritli-kovca, ki sta živela v Evropi deset let. Bila sta 130, oziroma 140 cm. visoka, imela sta torej višino desetletnega dečka. Bila sta jako nadarjena, italijanski in arabski sta se naučila prav lahko čitati in pisati. — Na bruseliski razstavi, v oddelku .Kongo", ata letos obiskalcem v ogled izpostavljena dva taka prltlikovca, doma v porečju Aruwini v srednji"Afriki* V njih domovini so celi narodi takih pritlikovcev. Živijo se večjidel z lovom in zamenjavajo s sosednimi narodi divjačino s poljskimi pridelki. Navadno živijo S sosedi, ki so mnogo večji nego oni, v slogi. V vojski jim Blažijo jako dobro, ker so neverjetno gibčni in izurjeni v orožju. Noben pritlikovski narod nima kakega znamenja na sebi, iz katerega bi sa dalo sklepati, da so protinaravno zraščeni. Oni so popolnoma zdravi, so raz-mernega stasa in mnogoštevilvi. Potovalci pravijo, da prekašajo druge zamorske narode v zvijačnosti, bistroumnosti . Svinjsko > » Koitrunovos »• . Pitanec ..... Golob..... Seno, 100 kgr.. . Slama, » » . . Drva trda, 4 kub. mtr. » mehka . . . Pravo tirolsko sukno (loden) priznano najboljie tirolska ncvsljano »akno u zimak* in letna ebla-čila, za moške in ienske vsakega stana, le is dobre volne napravljeno, vsega priporočevanja vredne po svoji trpeinoeti in po nizki oeni, izdeluje iz razpoiilje prva OonaJa-Zotalaka tovarna aa sukno A. Draxel-a sinovi v Flirsch-u, Tirolsko JD. 211 e-3 „Fosqilm is bika v Poljanah nad Štofo Loko, registrov, zadruga z neomejeno zavezo". Bilanca dne 30. avgusta 1897. (12mesečni obstanek.) 221 Posojila . . . gld. 38.310 - I Udov: 146. Naloženo pn drugih za- Hranilnih vlog .... gld 87 53194 vodih in gotovine . . » 57.326 26 | 6 g oi.ooiv* Prometa v 12 mesecih od 30, avgusta 1896 do 31. avgusta 1897, gld. 208.44» 68. Ljudska posojilnica, v Ljubljani, Gradiiče St L # Obresti za hranilne vloge 4'/,% brez odbitka.* Stanje dne 30. septembra 1897. (16inesečni obstanek.) Posojila . . . gid. 516.092-45 Naloženo pn hranilnicah, bankah, poštni hranilnici 411 8°tovine.....gid. 71.160-48 Raifajsnovim posojilnicam posodila gld. 215.446-28 Prometa v 9 mssecih, od 1. jannvarjja do 30. septembra 1897, gid. 2,406.238 200 6 Udov 395 z vplačanimi de- leži........gld. 2.690- Hranilnih vlog..... 679.735-18 100 do 300 £]fl. aa masao lahko polteno zasluti sleherni ter povsed brez zgube, ako be&e prodajati peatava« Jopa!*««« »rečke u držama Bitma. Ponudbe na Lndevika Oetterreieber, BadaputVIN, OeutoclMflatae I. 469 10-6 __198 9 Vlzltnice priporoča M Mara V vsakem potaio-oddajnem okraji, v viaktj fari in po potrebi v vsakaj občini, nastavi ae razumna, delavna in zanesljiva oseba kot 104 10—6 zaupni mož, posredovalec a dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega avstrijskega pod* jetja prve vrste. Pismene ponudbe pod „V. n. O.", Gradec, post. rest h kavi°in na>či8ten primeseh 149 26—16 Cestite gospodinje! Zahtevajte in kupuite to kavo r Ptodaja w V rdečih zavitkih z belim trakom ali pa ▼ kat^Jah. Od v«ib avstrijskih iksfav pttritai in od vU. o. kr. misi-•tsrstva za ak ia b«gsftart|ii pripušoaal mali, »redu) i in veliki katekizem ali krščanski nauk ▼ stMMakM Mi, kateri bode v rabi po avstrijskih ljudskih šolah od prihodnjega šolskega leta nadalje, je ravnokar izšel ter se dobiva mali po 15 kr., srednji po 32 kr. in veliki po 40 kr. v prodajalnicl katol, tisk. društva v Ljubljani (H. NliSman) Sojitarjev« nllet. Prodajalci dobi primeren popust. m m m^mtmmm^mmimmrmrmmn Priporočen od zdravnikov "WS grenčec (v trgovini popolnoma prost, sme ga torej prodajati vsak trgovcc. NitMjia naaeaMstle za prepovedane takozvane Marijaceljske lelodcne kapljioe, Buprodajalol dobe naJvUjl popust Plakati v vseh jezikih za reklamo se dobe zaatotu) •krepil«, sfcsMB, poživljajoč, »svežiijsi, zdravja psapsiujoi, v dijet stične ai ozira blagadejen Je ŽolndAni *r*n6Mn'jflnejšeg* BtlVUtUi vonja (aroma) in najboljšega okusa , ne zoperno grenek, ■»rveč prijetno pogreni. — Srečno iibrana sestava izredno dobrih, čistih zaliti, n*|jv*8:«ejfe priprav* z najboljšo Mdstavo alkohola omogoči prirejanje najizvnanejšeg* Modiaaga gren-ieoa, kateri krejka ielodeo in iavr8tno učinkuje proti oslabljenjn želodca is nJega prebavnih organov. Priporočen oa zdravnikov? potrjen po nešteviinih .___ _________ zahvalah. — Steklenica 20 kr., 6 stekl. Vmrntvf bb »w»mir». i gld., 19 stekl samo 8 gld. — Dobiva as v vaeh praSajalnleah, toda prt nakupovanji: Pozor! Pristen in pravi ima varstveno znamko Harljlno Celja, katera je oblastveno vkajtfens. D* pa se pri kupovanji obvaruje ponarejenega aH pokvarjenega blaga, je najpriporočljivejše obrniti se plamene naravnati do glavne ta'oge Lekarna Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko, katera razpošilja — da se občinstvo seznani s pravim, pristnim blagom — najmanj 6 steklenic a obratno pošto po vaeh delih sveta 191 24-9 Liniment. Capsici compos. 144 17 la lekarne Rlohter-Jeve v Pragi priznano izvrstno bolečin« olajšujoče mašilo i« dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lakamah. Zahtev* naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 46 26-26 Richter-jev liniment s .sidrom' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z idmo varstveno marku „«idreu M pristaš. Rlofcter jeva lekarna prt sistem levu v Pragi. Vožnjo karte in tovorni listi jitevil Kralj, befeijpki poštni parnik Bed Star Llnie Iz Antverpna naravnost v lovi Jork in Filadelfljo. Koncesijonovano od visoke & kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje rado volj no konces^onoTana potovalna pisarna 194 12—7 v Ljubljani, Marije' Terezije cesta št. 4. Preselitev trgovine? Jemljem si čast, naznaniti svojim častitim kupcem in občinstvu sploh, da sem se s svojo trgovino sata ia arafaRiraia Slaia pred Skorjo st. 2, preselil v Špitalske ulice št. 4. Prizadeval si bom, da se s prav rečlno in skrbhO postrežbo vrednega storim dosedanjega zaupanja v mojo tvrdko. S spoštovanjem 218 1-1 Hugon Hil. i Naznanilo. H Krilanovi graščini (Mooathal) pripadajoči, v katastralni občini Brezovica ležeči travniki in njivo ao prostovoljno na drobno naprodaj* Kdor Seli kaj kupiti, naj pride dni 11. < 9. uri dopoldne na lice meata. Za ponudbe, a« ima položiti h°L varščine. Kupnina plafe ae lahko v Šestih jednakih letnih obrokih, in sicer polovica prvega obroka do božiča tega leta, draga polovica do svetega Jurija prihodnjega leta. _ „ . Več ae pozvi v piearni gospoda dr, Fran Vole-a, c. kr. notarja v Ljubljani. 220 1-1 oktobra t. 1. ob Učenca takoj (prejmem aa čevljarski obet. Jat*. LukmnUč, PodrtiI p. Škof ja Loka. 219 Prodi ze ia; proste roke posestvo: zemljišče, »di za 3« ki bi imel veselje do krojaškega obrtu. Frane Turk,, krOjaSki mojster v Ljubnu pri Celji. 217 1-1 v Skadovljah, p. Mengeš. It obrt prufe 214 1 Konsumno društvo v Cfrknici pri Rakeku trgovin* z mešanim blagom išče n i-1* n c* a.11611 Prednost imajo oni, ki so v Speceriji Tsaj nekoliko izveibani. Ponudbe blagovolijo se takoj poslati na društvo. ^hSoSarebnilli^olanl, 30 čaetalh Ia prlznalnlk diplom. 1 J .. i i ..." -i 1 ' 11 Kwizdov restilaciisln fluifl c. io kr. priv. umivalna vodi zi konji cena stekl. 1 gld. 40 kr. a. v. Vže tekom 36 let uporabljevana v dvornih hlevih, v večjih konjarnr.h vojaških In civilnih, krapi pred in o]aču]e po velikih itrapacah, pri izpahnjenju, otrde-losti mišic, kit itd., usposablja konja k trajnemu naporu pri tekanja. Pristen dobi ae le, ako je pri-tirnjena varstvena znamka, v vseh lekarnah in droguerijah v Avstro-Ogerski. 116 (8-7) O lavna zaloga: «. ln b. aTitn.-genki i« kralj. nmmU Iroml ralofnlk ,krožni lekarnar v Korneuburgu pri Danaj Največji izbor. o f £/ j p> d) -i* •3 a S 3 H • P B r* n ■ —-^ , o 3U90 ^ T?!llfp r. i jgjMčr, Kanit, Kranisto. Ponižno podpisani slavnemu občinstvu uljudno naznanja, da je s I. »ajam lato« oMeznani v mestu Kamnik, najprijetnejiem »vatlšfiu ln kopaliiču, prevzel zopet v lastno retijo. Prlporoeujoč se slavnemu obSnstvu za obilni obisk naznaaia da bode skrbel prav posebno zadovoljiti cenjene oTTizbVrno vinsko kapinoo, rrtl.J sr.Um pivom, * dobro, ukuaao gorko ta mrzlo kuhinjo. v hotelu se nahaja mnogo sob aa prenoftlMe, kakor tudi letna stanovanja. S spoštovanjem Fran Fiaoher. 189 10-8 i ' i CO V tvrhe varnosti občinstva pred ničvrednimi peaarajanji nosim ad sedaj aadalje ta le ablaatvano reji-stravaae varstvena znamko. Jedlno pravi Balsam (Tinctnra balsamiea) lx lekarno pri „aagelju varhu" ln tovarno farma-oevtlAnlh preparatov A. Thierry-ja » Pn?radi pri Rogatec-Slatini. Preskuiea ta potrjan od zdravstvenih ablaatav. Hajataraje, aajpristnajo, □ ajrealneje ln najoonoja Sadiko domačo zdravilo, stali prana ia pluiae bolesti kri v želodcu itd. tsr Js vsara-bno notranje In zunanja. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thlerry. lekarna pri „eagelja va-rlhu'1. Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zelene tl-akaaa varstvene znamke, naj se odkloni kot žim oenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi sa) so teraj vodne aataačno aa soloao varstveno znamko, kaker zgoraj 1 Penarejaloe ia petaemevalee svsjega jediae pravega balzama, kakor tudi prekapce nič vredalh ponarejenih, občinstvo varajočlh dragih balzamov, zasledujem najstrožje sednijekim potom aa podlagi zakoaa o varstvenih znamkah. Kjer se no nahaja zalaga mojega halzama, naj te naroči direktno in naslovi: Ha angslja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Kogateo-SlattaL 18 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenie se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pasi naj se vedno natantae na sgorajlno seleno varstveno snaaako, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenloa. Adolf Thierrv, lekarnar 139 20-18 v Pregradi p Rogatec-Slatini 396 30-17 Izdajat«^: Dr. (vas laseUi Odgovora! arednik Ivaa Tiska .Katoliška Tiskarna."