292. Številka. JVst. v soboto 23 iWenil>ra "lVfcij XXIV. ..Edinost" irliH'iH đvnkrnt nn dim. raiuin nee i*opis.) Tudi jaz sem Čital te dni v laških listih ue-slami kvašenja o koncesijah, s katerimi avstrijska vlada baje obsiplje nas Hrvate in Slovenoe v Primorju. Verjemite mi, da »em bil v zadregi in nisem vedel, ali naj bi so zgražal, ali naj bi so smejal, ali nuj bi pomiloval ?! Ali naj bi so zgražal nad nesramnostjo, ki ob belem dnevu hoče fal-zifikovati dejstva, ki so jasna kakor sam beli dan; ki hoče trditi, da je črno, kar vidi vsakdo, da je belo; ki.se hoče kazati kakor žrtev vladine samovolje, kjer je notoričen ljubček vseh državnih organov — z malimi izjemami -— od gospodov gori v blesteč i h uniformah prvega plačilnega razreda pa doli do zadnjega sluge?! — Ali pa naj bi se smejal komedijaitvu, ki se je ž«; tako uživelo v [ .-vojo i?lo;'o. da sc niti samo no zaveda več, da-; igra komedijo, da iaže in da je gola dejstva, vidna ; in dostopna vsakomur, tepejo po zobeh?! — Ali | naj bi slednjič pomiloval tisto nesrečno občinstvo, j ki vsled totalnega pomanjkanja politiške vzgoje tava v temi in veruje vse, tudi največo bedasiočo, in dosledno tudi v koncesijo, s katerimi vlada baje obsiplje Hrvate in Klovance v Primorju?! Ne prihaja mi na misel, da bi tu pobijal ne-dosežno drzno in hkratu bedasto kvašenje o kon-i cesijah, niti da bi žigosal nedosežno laško lii-; navščino, ki je izraženo v takem kvašenju; v prvo 1 ste že to storili Vi, gospod urednik, v drugo pa I vem, da itak nič ne pomaga. Nesramne/,i ostajajo j nesramneži, ignoranti ostajajo ignoranti. Ampak, na nekaj druzega sem Vas hotel I opozoriti. YTi ste zavračali tudi poreško »Istrio« in j ste ob tej priliki zabeležili priznanje tega lista, da : Italijanom konečno nič ne bodo hasnili vsi protesti, kajti: »K tpiestione ormai di forza e di numero, e poveri ai deholi ed ai poehi«. To so lastne besede poreške »Istrie« in pomenjajo nekako : siromaki so oni, ki so šibki in katerih je malo. To je torej priznanje, da je Italijanov malo, da so torej v manjšini!! A po takem pripoznanju hočejo še vzdrževati svoje nadvladje, hočejo, naj večina hlapčari njim, manjšini, in blebečejo o koncesijah, ker je vlada dovolila večini jedno srednjo šolo!! Torej tako: ako ima manjšina v Istri sicdnjo šolo že od davna, je to povsem naravno, je sveto pravo, in daje morda pravico do zahteve po še jedni taki šoli ! Ako pa je večina — po dolgih borbah slednjič tudi dobila tako šolo, je to koncesija in hkratu atentat na pravico manjšine!! Taka je italijanska logika in italijanska tnonfla! No, glavno je, daje slednjič pripoznula tudi is tria«, tla njih je malo, da so v manjšini. To si treba zapomniti, ker je dragocen argument preti laškim prentenzijain in poželjenjem po gospodstvu. Ali še nekaj je pripoznala »Istria«, kar ste menda Vi prezrli. A baš na to sem Vas hotel opozoriti. Pripoveduje, kako tolerantni in zaupni so bili italijanski poslanci nasproti vladi in kako da so žugali Slovani, da ne bodo plačevali več davkov, niti dajali vojakov, piše namreč: »Logiea- meiite, < 1111 m 111 (>, jK-r oltenere »pialche eosa in Au-stria, biaogiui gridare, strepitarc, fara le vik-c grossa, insomma, e minaeeiarc*. To je: kdor hoče v Avstriji kaj dobiti, mora kričati, razgrajati in groziti!! •lako interesantno, kaj ne, gospod urednik?! Ui m- menite tudi \'i, ila je tu poreški list jm>-vedal kos zgodovine »v oje last ne »trunke i 11 razkril tajnost v s peli o v te stranke, s i e e r n e u m | j i v i h in d e j a m c ntral n o ti a-sprotnih vsem o d n ud a j e m in v i t n I i i m korist im države!! O d«, Italijani vedo, kako treba kričati, saj se vsi« delovanje njih stranke omejuje: na Dunaju na beračenje in tartiferijo, doina \ IVimorju pa mi kričanje, razgrajanje in grožnje, O .......ti vedo, kako trelm :o tem priča revolta radi dvojezičnih tabel in porotniških listin, o tem priea divja agitacija radi gimnazija v l'n/.init ! Kaj je l>i! n. pr. shod županov druzegn nego krik, razgrajanje in grožnja na debelo! O da, v Avstriji se da mnogo doseči s krikom in grožnjami: zato so uprav klasična priea naši Italijani!! Ali priča za to smo tudi mi Slovani. Naše prekčrno položc-nje, neznatnosi nii.-eg« upliva na notranje in vna-ujo politiko, potreba, da se moramo boriti še le za najprimitivnija prava, kar vse je v zaatneh dej-stvu, da smo številno in kvantitativno najzaneslji-vejeja opora državi, vse to si je možno tolmačiti baš po dejstvu: da d ose d aj nismo znali ni kričati ni groziti!! Da smo ob svojem številu in svoji pomembnosti znali tudi primerno kričati, pa bi bili mi danes tako zasuti v »koncesije«, da bi kar sapo jemalo »Pieoolu« »Istrii« in lepi, vedno in vsikdar — kričeči in grozeči družbi !! Morda bomo odslej znali erpiti primerno moralo iz te historije in izvajati krepke in izdatne ]H>slediee! Ljudje, učite se streljati! Pod tem naslovom piše »Agramer Tagblatt« : S strmenjem in občudovanjem slušamo vesti z bojišča v južni Afriki. Kar se dogaja tam, temu v zgodovini ni najti primerne prispodobe. Na listih zgodovine sieer ne primanjkuje beležk o junaških činih na bojišču, ki nam kažejo, kaj premore narod, ako je bil izzvan, da mora braniti svojo last in premoženje, da mora odhiti napad tistih, ki mu hočejo udušiti svobodo in neodvisnost. A dosedanjih podobnih zgodovinskih dejstev ne moremo primerjati z bojem, ki ga bije sedaj mali narod Buroev republik v južni Afriki z najmogočnejšo državo naše dobe. Na šolskih klopeh smo se navduševali o razlaganju neustrašnega smrtnega boja, ki ga je bil kralj Spartaneev z svojo pičlo četo proti premoči perzijski, in h r " a t s k i n a r o d s a m se sme ponašati s tem, da je tudi dal vojni zgodovini takega Leon i do, čegar slava bo svetila vekov veke. A tisti kralj spartanski in Hrvat Zrinjski sč svojimi tovariši-junoki nam kažeta vendnr-le bolj požrtvovalnost iti izpolnjevanje dolžnosti od strani mož, katerim je hila vojna poklie. Pa če tudi poiščemo v minoloufri tiste pogoste slične slučaje, r o d l i s 'i' rc k. l2 Zajčki samostan. Potopisna novela. Hpisal: I v a 11 (i r o m o e e n s k i. «])h ! vedno je vesela, nikdar je še nisem videla žalostne, redkokedaj resno — a vendar jo ljubim tako prisrčno, tako iskreno, kakor bi mogla ljubiti.... Sama se Je ustrašila svojih besed. Videl som, da njena rudečiea postaja živabneja. Že me jo žgečkala hudomušnost, da hi s kako besedo povečal njeno zadrego, ali da bi jo vsaj pustil v tej zadregi. Pogled v njen obrazek pa ni pripustil niti prvega, niti drugega. »Gospiea Roza mi je pripovedovala ravnokar, da se zanimate za naravo.« »Koga pn naj hi ne veselila narava, ki je povsod in vsikdar tako lepa. Ona edina nam ponuja čiste in plemenite zabave; a ne zabava nas samo, ona nas tudi uči..!« »Gospod Gromozenski! Gospod Gromozenski!« je klicala Roza daleč spredej .. . v katerih so narodi ustajali z orožjem v roki proti nsvojevaleem, vendar ne nahajamo dogodkov, ki t bi jih glede razmerja mej močmi in vspehi mogli j primerjati z bojem, katerega so se lotili zemljaki K r iige rje v i in Stejnovi proti armadi njenega veličanstva kraljice angležke in eesariee indijske. Pomislimo vendar, da obe južnoafriški republiki štejeta skupaj le l,.'i(K).IKX> prebivalcev, med katerimi je le 4(M).0(M> belokožccv. In ta — peščica ljudij se je drznila spustiti se v hoj z svetovno državo, 1 ki šteje skoro toliko ljudi, kakor vsa K v ropa ; in ta kopiea bojevnikov, vzetih od pljugov in ("red, provzroea oni svetovni velevlasti poraz za porazom. Ne, človeštvo še ni doživelo nikdar ni česa, kar hi bilo le oddaljeno podobno tem dogodkom, in ta prikazen nas premaguje v svoji veličini, da se ji smemo klanjati v občudovanju, da-si smo se še nedavno ogrevali o veledušni inicijativi carja ruskega, ki nam je hotel dati večni mir. Ako že morajo biti vojne jn dokler smo prisiljeni gledati strašni prizor, da napada človek človeka, narod narode s smrtonosnim orožjem, tedaj naj se vsnj semtertje zgodi, kakor to vidimo sedaj v južni Afriki, da je to res vojna za pravico in svobodo, v kateri doleti drznega in ošabnega napadalca zaslužena kazen. Pod takimi pogoji se lahko tudi najodločnejši filantrop in prijatelj miru sprijazni z vojno, kajti priznati si mora, da je vsak tak dogodek nova etapa v doseganju cilja, ki mu je pred očmi. In če nas ne varajo znamenja, bo pomcnjala ta vojna odločnega in neustrašenega naroda Barcev v daljni Afriki še oclri veliko etapo na poti, po kateri naj zginejo podobni mej narod ni ropi in po kateri naj se utrdi spoštovanje mednarodnega prava, kakor bi to odgovarjalo zahtevam etike. Ako nas ne varajo znamenja, bo pri Colcnsu, Ladv-smithu, Kimberlevu itd, pokopano še nekaj drugega, nego samo slava anglcžkega orožja in neizpodbitna svetovna veljava angležke države. Previdnost hodi često kaj čudna pota v zviševanju svojih načrtov glede razvoja v uredbi svetu in morda ni opravičena slutnja patrijarha, ki stoji 1111 čelu Trarsvaalske republike pripravljen, da vidi v svojem rotili naslednike izvoljenega ljudstva. Človeka zares mika, da hi verjel v čudeže in in Hinatral pripierste kmetovalce Biu*ce orodjem, katero si je viša volja izvolila v sredstvo, da pokori in izganja ošabnost, ki se je ugnezdila v naš vek pod brutalnim geslom: Moč nad pravico! Nehote se nas pohistuje misel, da se je tukaj majhen iu neznaten narod desetletja vedlo na potovanje v puščavo, da bi se pripravil za sprejetje trdne vere v jedinega Boga in v njega večno pravičnost, da bi se očistil duli narodov in učvrstila njegova roka, ter da bi nas vrnil kesu in spoznanju, da človeštvo nima pričakovati svojega blaženstva ud greha, od oboževanja surove moči, od zatiranja bližnikov. Gotovo provzročuje baš ta čut, da pred vsem šibki in zatirani narodi s tako živim zanimanjem sledijo vojni v Afriki ter da pozdravljajo vsako zmago Bureev z veseljem in zadoščenjem, kakor da bi bile njih lastne zmage. In čudno dovolj, tudi prijatelji Madjari niso v tem oziru izjema, vsaj kar se tiče večine njihovih nov in. Tudi v »ladjarskih listih »Pojdite hitro, tukaj je velik keher, čudne oblike, še nikdar nisem videla taeega.* Slutil sem kako porednost, zato se nisem podvizal, temveč sem začel pritrjevati Slavi, da so njeni nazori o naravi tudi moji. »Za Boga, pojdite hitro, drugače odide; že se spravlja na pot v travo. Jaz ga ne morem spoznati, tudi gospod nadučitelj ne. Na rudeče-svetlem hrbtu ima sive pike, nog pa toliko, da hodi mnogo | hitreje, nego konjiška železnica.« Takega kebra jaz nisem poznal; blamirati pil ko tudi nitem hotel z svojim neznanjem; radi tega sva z Slavo hodila še počasneje. Upal sem, da se keher prav hitro zgubi. Kes je uvaževnl mojo željo, ker ni ga bilo več, ko sem došel tja. lJač pa se je delala Roza hudo, tako hudo, da sem rekel. »Oprostite gospiea; bas sva z gospi co Slavo obdelovala vso naravo, kar je vendar veče važnosti, nego sumo jeden keher«. Še je bila liuda, vsaj navidezno, zato sem pristavil: »Obetam pa Vam, da, če še zopet najdete j čitamo prave izbruhe radosti, kadar je dospela vest o novem uspehu Bureev. Tudi oni se radujejo, da se nasilnik in zatiratelj vrača s krvavimi glavami, od koder je prišel, in baš najbolj šovinistični in najbolj nestrpni listi kažejo o takih prilikah naj-| veče zadovoljstvo. Nočemo dalje preiskovati, je-li to zadovoljstvo odkritosrčno in ne govori-li morila zraven svoje besede tudi slaba vest. Vendar lahko I konstatiramo dejstvo, da je mnogo, in to baš riaj-| veljavnejših madjarskih politiko" drugega inenenja nego navedeni madjarski listi. Tako so n. pr. gospoda Desider Szilagyi in Avgust Pulszkv na strani Velike Britanije, češ, ker so Angleži 1 1N4H. kazali toliko simpatij do Madj-.rov. To bi bil vsekako lep znak hvaležnosti. Sicer pa se medna ne bomo motili, ako vidimo za temi pojavi še druge vzroke. Saj nam je znan pregovor, ki pravi, kako se tre-sej° jaRnjpta, kedar vidijo ovcam striči volno, in tudi hegemonija ima vzroka dovolj, da trepeta, če vidi, kako neusmiljeno lasajo drugo. To je pač jasno kakor na dlani ter bi bilo odveč vsako daljše razkladanje. — A zakaj srno prav zaprav temu tflanku v naslov dali poziv, naj bi se ljudje učili streljati ?! To je pa vendat čudno! Ko smo si' tako zagrizli v pisanje, smo popolnoma pozabili, kako nam je prišla ta misel. No, morda se spomnimo pozneje. Politični pregled. TRST, 22. decembra 1H5 Dopolnilna volitev n deželni zbor gor liki. Vsled odstopa deželnega poslanca dra. Alfreda Coroninija bo dne prih. meseca dopolnilna volitev in veleposestniki slovenskega dela dežele goriške bodo poklicani, da si izvold naslednika grofu Coroniniju. V četrtek je bil v Gorici shod veleposestnikov pod predsedstvom gospoda dra. Antona Gregorčiča, da se dogovorč o kandidatu. Po mirnem posvetovanju so se veleposestniki soglasno izrekli za gospoda Oskarja Ga rš če k a, ! župana v Tolminu. Gospod kandidat je že po svojem dosedanjem javnem delovanju na dobrem glasu v življenju dežele Goriške, a tudi kolikor ga poznamo mi osebno, sodimo, da ho veleposestniki dobro izbrali. Posebno pa nas veseli, da so v takih časih, kakoršnji so sedaj na Goriškem, i z h rali soglasno. To je dober omen: gg. veleposestniki so se peedstavili rojakom na Goriškem z dobrim izgledom. Kdor v viharjih strasti prihaja z lepimi izgledi, ta je zdrel. Hvala jim! Sedaj ne treba druzega, nego da se i stota ko soglasje pokaže tudi na volitvi. I Nam ne zadošča namreč le to, da bo izvoljen I slovenski kandidat, ampak nasproti takemu sovražniku in takemu /istemu, kakoršuja imamo mi proti I sebi, treba da je način izvolitve izraz soglasne odločne volje za neizprosno obrambo našega prava vsikdar in proti vsakomur. Do veleposestnikov na Goriškem se obračamo torej s pozivom, naj vsaj oni pokažejo, kako so tudi v dnevih vihre iti zmot ohranili jasen vid za potrebe našega naroda v takem položenju, v kakoršnjem se nahaja naš rod v Pri- kakega kebra ali kaj taeega, ter me pokličete, takoj pridem in bom občudoval oba, kebra in — Vas.« »Jaz vam pa obetam, z častno besedo, da vas ne opozorim več, tudi če bi našla cel regiment samih zlatih kebrov.« Stopila je tik mene, se postavila na prste in mi šepetala na uho: »Mene občudovati pa tudi ne smete, ker bi to ne ugajalo Slavi; le poglejte, kako neprijetno sojo zadele vaše besede...« Slava je zrla v stran; oila je videti nekamo žalostna. Gospod nadučitelj je menda opazil, da nisem našel primernih besed za to situvaeijo, priskočil mi je torej na pomoč, pa samo z glasom, ker kar je govoril, ni bilo prelaskavo, da-si šaljivo — no, pa sem smel vsaj molčati. Rekel je: »V družbi dam vendar ni smeti gledati samo na kebre in druge take zverine in govoriti o njih. Glejte mene, gospod Gromozenski! Oženjen sem: ves čas sem šel z svojo ženko. Vprašajte jo, da-li sem samo jedno besedico zinil o kebrih.« morju. Sijajna, častna volitev »In«1 ii. jamivarja bo najlepše novoletno darilo Slovencem na Goriškem. X položaju. Cvet za cvetjem pada z drevesa nemškoliberalnih nad. Glavna naloga, ki no jo levičarji naprtili božanstveno najivnemu grofu Clarvju, je bila prav ta, tla stre dosedanjo večino in da ustvari novo, če tudi ne nemško, pač vsaj tako, v kateri bi Netnei igrali prvo vijolino. Kako vse drugače je prišlo! Grof Clarv odhaja in večina se je začela konsolidirati. Cim je bilo gotovo, da je ministerstvo Clarvjevo izdihnilo, v sredo že mej sejo, se je zbral eksekutivni odbor desniee v dokaz, il potopis, moral bi torej le-ta slavno zmagati, a zopet sem za trenotek obtičal z očmi nu Slavi — in zmaga se je nagnila popolnoma k damam. »Ad acta potopis, dokler ne bom zopet sam potoval, posebno pa brez dam«, sem si rekel ter se posvetil živahni konverzaciji o vsem drugem, kar pa ne spada v pošten potopis. Mučil sem svoj jezik — vedno se je moral gibati siromak, da so dame kar kihale. Tudi zvonki nasmeh je zdrknil kateri iz ust ter se zaletaval po ozki dolini ob hribe. Oas nam je mineval brzo. Skoraj zapazili uismo, da se je dolinica malo razširila ter dala prostora za farno cerkev Špitalič. Poleg cerkvice župnišče, poleg župnišČa jednorazredna ljudska šola — vsa ta poslopja osivele barve. Okoli poslopij par ponižno košatih jablan, par kur, piščet, za več ni prostora, ker dolinica se takoj zopet zOžuje. (Pride še.) komisiji se ni smelo omenjati, naj se šola premesti. Od l. traja boj za ljudsko šolo v Gorici, a do danes ni rešen drugače nego s požrtvovalnostjo Slovencev samih. Ta se ne bo mogla stalno vzdržati. In vlada noče umevati svoje dolžnosti«. No, resnici na ljubo treba povdariti, da se zdi, let na dnevnem redu*. To so lastne besede dra. Beera, liberalnega Nemca in jednega politiških nasprotnikov grofa Thuna in dra, Kaizla. Mož je bil toliko pravičen, da je konstatiral, da je grof Clarv odpravo časniškega kolka jednostavno le prevzel kakor dol inventarja vlade Thunove. S tem pa so dovolj označeni oni, ki bi v svojo korist hoteli grofa Clarvja dičiti s ptujim perjem. No, da, saj to nam govori cele knjige, notorično dejstvo namreč, da je vsaka odredba, ki je značila korak v zmislu svobodnega razvoja, v zmislu razširjenja politiških in ustavnih pravic, došla od neliberalnih vlad. Tako in ob strastnem nasprotstvu liberalcem je bilo, ko so takoimenovani petakarji dobili volilno pravico, tako je bilo, ko seje uvela V. kurija in tako je prišlo tudi tlo odpravo časniškega kolka. In da niso slavni liberalci preslepivši v ta namen tudi pokojnega grofa Hohon\varta strmoglavili Taatfea, baš ko je prišel, ali bolje rečeno : ker je prišel se svojo volilno reformo, danes bi imeli morda v A vstriji tudi splošno volilno pravico. To so notorične stvari in treba jih držati vedno v evidenci proti onim, ki slepe in ki bi hoteli paradirati z liberalnim mišljenjem, dočim so bili vedno najhuji sovražniki ljudske svobode. Vojna v južni Afriki. V današnjih brzojavkah čitamo samo neznatne vesti: da so Angleži pri Colensu zgubili vsega 1110 mož, da je bila dne 18. t. m. v bližini Ladvsmitha majhna praska, v kateri so Angleži imeli — baje — snmo 7 mrtvecev, dočim je 14 vojakov ranjenih, tla vojaki umirajo tudi za tifom ali legarjem, da angleški vojaški krogi sami niso posebno prepričani o vrlini angležkih čet, v katerih pojema disciplina, in da je vest o bližnjem pogajanju zaradi miru le pravljica itd. Ne, vendar smo našli tudi ono važnejšo vest, to namreč, tla se je mesto Ladysmith že davno podvrglo Bureem, vsaj tako zatrjujejo di-plomatični krogi v Parizu. Po porazu generala Bullerja da se je oblcgancem godilo hudo. Pri-manjkavalo jim je tudi živeža in legar je začel razsajati v njih vrstah. Koncčno naj omenim«), kako sodijo o vojni in njenih posledicah na Ruskem. »Novosti« pišejo: Bi-li človeštvo pridobilo kaj s tem, če bi se angleška oblast razširila nad ruševinami dveh, nekdaj cvetočih republik? Bi-li pridobili stem kaj Angleži sami? Mi dvomimo. Za Angleže bi bilo tole zadoščenje njih samoljubavi, plačano dragoceno. Za človeštvo bi zmaga Angležev le odmaknila rešitev cele vrste političnih problemov, ki mu danes težijo prsi, ki ovirajo u vedenje trajnega miru. Mi smo že opozorili na podobnost angleško burske vojne s kitajsko-Japonsko. Mali Japan je za vselej razdrl pravljico o nepremagljivosti cesarstvu kitajskega. Buri so uničili legendo o moči Anglije. Kakoršen-Icoli bodi izid vojne, naj bo tudi 'tomenjal zmago Anglije, vendar ne bodo mogli tako kmalu ustati izpod batin, ki so jih dobili; svojega ugleda ne bodo mogli tako hitro vzpostaviti in dobu, v kateri so Angleži vsakemu koraku katere si bodi evropske moči stavili nasproti svoj »veto« in svoje grožnje, — ta doba je minila za vselej. Domače vesti. lasten dar drii. Simonu PertotM. Ko j« slovenski rodoljub, pritsektor dr. Simom Perto t, pred nekoliko meseci zaprosil za umirovljenje, so sklenili tukajšnji njegovi tovnriši-zdravniki, da mu v znak svojega prijateljstva izročč mikroskop (drobnogled) in pismo, v katerem mu izrazijo svoje občudovan je. Dne 21. t. m. je dra. Pertota obiskalo odposlanstvo tnk. zdravnikov, sestavljeno iz doktorjev : pl. Porente, NVelponerja, pl. Manussija, Lo-renzuttija, (icnnoniga in ('anestrinija, ki somu po slovesnem nagovoru izročili ta spominek in dotično adreso. l)r. Pertot se je vidno ginjen zahvalil tovarišem nn tolikem prijateljstvu, ter izrazil svojo obžalovanje, da ne more več skupno delovati s tako poštovaniini tovariši. Mi pa prav od srca Čestitamo slovenskemu rotjpljuhu, čegar zasluge za znanost in človeštvo so tolike, tla tudi politični nasprotniki ne morejo drugače, nego da mu jih slovesno priznavajo. To je pravo rodoljubje, ki z delom in znanjem širi čast imena slovenskega ! Illicitovailja. Poštnimi oficijali so imenovani asistenti: Edvard Polst, Josip Polan, Dominik Lev-pušček, Fran G a lan t, Karol Jackl, Hipolit Ballisoh, Gabrijel Lindtner, Fran Kalister, Alojzij pl. Fur-lani, Karol Zottich, vsi v Trstu; Benedikt Hauli, Ahil Pelican, Ludvik Sch\varz v Gorici; Fran Favretto v Pulju; Josip Gruden, Alojzij Gregorič in Alojzij Czernieh v Ljubljani. Imenovanju. Poštna oficijaln Edvard N i e d e r k o r ti v Trstu in F r a 11 Le e h v Ljubljani sta imenovana poštnima kontrolorjema v Pulju. — C. ki-, trgovinsko niinistcrstvo je imenovalo (lončenega pravnika Leopolda Moos-bruggerja v Inomostu poštnim ,koneeptnim vožbenikom v Trstu. Osebna vest. Sodni tajnik gosp. tir. Janko Babnikje imenovan ministerijalnim tajnikom v pravosodnem ministerstva. Tržaški mestni svet sinoči ni imel seje, ker ni prišlo dovolj svetovalcev. Se en k rut pro domo. Zadnjič smo govorili onim širšim slojem tržaškega Slovenstva, ki tožijo in rekriminujejo, ker se naš list noče in'noče spustiti doli v nižave »Piccolove« morit te I Danes pa nam je govoriti odkrito besedo, čisto, kakor nam teče jezik, onim, ki sestavljajo one slavne aroopage, ki po kavarnah in gostilnah izrekajo svoje sodbe, glede katerih so tudi uverjeni, da so absolutno veljavne in da ne dopuščajo oporekanja. No, mi hočemo oporekati vendar. Onim, prvo omenjenim širšim slojem smo govorili sicer naravnost odkrito, kakor je potrebno, da bo jasno tudi njim, kako sodimo mi o dolžnosti in nalogi slovenskega glasila v Trstu, ali govorili smo, ne da bi jim zamerili. Drugim pa, ki radi bijejo ob žep svoje modrosti in inteligence, pa zamerimo in trpke besedo nam silijo v pero. . Ko si čul modro sodbo vseh, koje ta to polil s polivko svojega sarkazma in hipci - modrosti svoje in oni zopet ono, pa vidiš revež, slovenski novinar — potem, ko si tlačen od jutra, ko se še niti svitati ni začelo, pa do večera, ko je črna noč že davno legla na zemljo, ko si v vršenju razburljivega poklica svojega uničeval svoje živčevje, v okuženi atmosferi tiskarne rušil svoje zdravje, zlasti prsa in oči pa moraš čuti, kako da prav za prav nisi napisal ni jedne dobre besede, kako si prav za prav novinarski šušmar. Tak je ta izvesta i del slovenske intelegence, zgolj negacija ga je, a nikjer ne vidiš od njih dela: polni modrih nasvetov, kako bi morali delati — drugi: vse ti vedo ta gospoda, a njih sodelovanje sestoji v tem, da kupujejo »Piccolo«, »Edinost« pa hodijo čitat v kavarno in je ne kupujejo in se ne naročajo na njo! Stezaje se po blazinah in zevaje od dolgega časa, so prečituli ne vemo koliko časnikov; in ko so, saturirani in nasičeni vsega in blazirani, pa jemljejo »Edinost« v .roke, pa primerjajo in štejejo pike, in čim so zasledili, da kje manjka kakov akcent, gorje uredništvu! V sq vidijo in opazijo, kar je v »Pieoolu« in drugod, in česar ni v »Edinosti« in potem sodijo v suvereuni h i por-modrosti svoji. »Seveda je tudi v »Edinosti« marsikaj — in morila prav to ni baš najslabše — česar v »P i e eolo« n i, ali to je kaj drugega, to ne šteje preti sodnim stolom izvestnih omizij po kavarnah ! ! V »Pioeohi« je vse dobro; tani požirajo le vsebino, tifko ali tako, in za obliko se niti ne menijo; na »Edinosti« pa bi hoteli tirati jezikoslovne studije. Da, taki so! V kriti kovanj'i so neizprosni, no- j bena stvar, ako je domača, jim ni prav. jim ni dovolj dovršena, a da bi sami {»omagali, aii tako ali talko, da bi to, kar se jim ne zdi dovolj 'dobro, postalo ladje, — — a kaj še, to bi bilo preveč zahtevano od takih slovenskih uihilistov. Pa ne le, da sami nič ne store, ampak s£ svojim večnim in glasnim zabavljanjem jemljejo tudi drugim veselje in ljubezen. Pa ne le onim. ki bi morda delali, ako bi imeli vspodbuje, ampak tudi onim, ki d e-l a j o in se 11 b i j a j o in katere vzdržuje le rio-porušna ljubezen do stvari, da niso že davno vsega skupaj zalučali — nihilistom v obraz. Kima. — Nekaj iih ud reso Južne želez-lllee. Iz Nt. Petra na Krasu nam pišejo dne 22. decembra: Takega pa še nismo imeli kmalo ! /e , pol meseca sino zameteni, burja piha, da je joj. Poleg tega je po vrhu snega debela ledena skorja, drevje poka pod pezo ledu, da je grozno že gledati, a kako je še le onemu, ki ho moral škodo — občutiti ?! Škode je na sadnem in drugem drevju v naši okolici na tisoče. Poleg tega je tu še druga nadloga: Železnica ima mnogo nerazlo-ženega, zastane ga blaga. Ljudem primanjkuje mnogo potrebnega, ker trgoveem, da-si so ceste odprte, ni mogoče blaga dobiti. Kako tudi ?! Mesto da bi naša postaja imela skladišče, primerno kraju in prometu, ima prostora, v katerega je možno stlačiti le par vagonov, ostalo pa ostaja, včasih noč in dan in pripuščeno vsakemu vremenu, razmetano sem in tie po postaji. Neodpustno je, da v Št. j Petru ne napravijo skladišča vsaj toliko obširnega, j kakor je na Rakeku, kjer se ne spajati dve že- i leznici, kakor v Št. Petru. — Še nekaj: V J ves ta promet — katerega je zdaj baje do 20 vagonov — se vpira kakih pet obupajočih delavskih moči, dočini bi jih bilo tudi dvajset premalo. In delavcev je dobiti sedaj po nizki dnini. Čudno, zares čudno, da so v nas take razmere ! Naj se slavno vodstvo že enkrat gane vendar in kaj stori v označenem pogledu! Za škodo pa tudi ne bo, če bi nam dali tu som nekoliko bolj uljudnih uradnikov, nego je zlasti jedcu sedanjih. Kraševei izhajamo prav lahko tudi brez rujavih klešč, saj imamo itak polno družili nadlog. Jcdeu prizadetih. Nesrečna Oret.i! Kakor nekak zakleti kraj, kateremu ni rešitve, tako se nam predstavlja ta del našega predmestja, ki se imenuje: Greta! Nekdaj smo imeli v Kjadinu in Rocolu največ prodanih duš, danes smo tam mnogo na boljem. Ali je že tako, da med pšenico mora biti ljulike, zato se »cikorija« obrani sedaj na Greti in deloma v Hojami !! Zasluge na umetnem vzdrževanju tega rodu prodanih duš, ki se po skupnem označenju ime-uujejo: »Cikorija«, ima v prvi vrsti naše židovsko irredentarstvo, v drugi pa znani gospod v Rojanu in njega izvrševal ni organ, znani »zborovodja«. Srce se trga Človeku, ko opazuje tiste zgubljene mladeniče, rojene v okolico, katerih stariši so prišli pa po veliki večini iz slovenskih delov Primorja, Kranjske itd. Ta nesrečna bitja znajo prav dobro svoj materini jezik, ali govore ga le v največji sili, drugače pa h? v blaženi italijanščini ! Ko pa so se nekoliko opilili, tedaj pa ometajo z navadnimi lahonskimi kletvami, med katere mešajo sem tertju tudi kako slovensko besedo! »Sčavi« kar padajo od teh junakov, tako, da bi človek, ne poztiajoč razmer, mislil, da morajo biti to sami kalahreži najčisteje votle!! ! Kakor v Kalabriji »MafHa<, tako tudi ti junaki imponirajo vsem in vsakomur, tako, da jih podpira in drži /.njimi marsikdo, ako ne aktivno pa vsaj pasivno, le radi tega, da — ima mir!! Na Greti imamo tudi nekaj naših možakov, ki pa nimajo toliko moči, da bi se postavili po robu tem prodancem ! Nadejam se, ako se vsi oprimemo tlela, ako so vsi postavimo složno v boj proti izdajalcem svojega naroda, da jih izpametimo, a znana gospoda ot comp. pa pošljemo v Afiiko - Angležem na pomoč. K—s. Telovadno društvo Tržaški Nokol» bo imelo dne b. prih. meoooa. na sv. Treh kraljev dan, svoj redni občni zbor, in sicer v novi telo- vadnici na »zelenem hribu*, ob 2. uri popoludne. Dnevni red: Nagovor staroste, [»oročili tajnika in blagajnika, prememba pravil, shičajnoati, volitev novega odbora. Ako tega dne občni zl»or slučajno ne bi bil sklepčen, vršil se bo vnovič in ob isti uri takoj naslednjega dne, v nedeljo 7. januvarja I. 1900. Olli Kolasi. ki so na dan sv. Štefana namenjeni v Nahrežino, oziroma v sv. Križ, naj se zberejo v gostilni gospoda Vodopivea v ulici Ghega in sicer fcočuo o polnilne. Odhod z vlakom južne železnice, ki odhaja o (»ohnlrie in 45 minut. Tržaška posojilnica in hranilnica, regi-strovana zadruga z omejenim poroštvom, Via S. Franeoaeo št. 2, I. nadstropje, je dosegla dne 22. t. m. 2 milijona prometa. Lansko leto je imela dne 27. novembra I milijon, letos pa se je promet povzdignil tolikanj, da lahko rečemo: podvojil. Ako bi bil ta naš zavod malo bolj znan tudi onim sh »jeni tržaških Slovencev, ki svoje prihranjene novce še vedno nosijo v tuje zavode, ako bi se tržaški Slovenci sploh držali reka: Svoji k svojim ! smeli bi upati, da »Tržaška posojilnica in hranilnica« postane največji slovanski zavod na jugu. Torej na delo! Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača ! BožIČ in poslovanje v prodajal nicali. Ker pade jutršnji božični večer na nedeljo, bodo toga dne pekarne, sladščičarne, mesnice, prodajal niče suhega mesa, mlekarne in brivnice odprte kakor o delavnih dneh. Prodajaln i ee jestviu in vse druge štaeune bodo odprte od H, ure zjutraj do f». ure zvečer. Šalji veem v album. Za novo leto je navada, da ljudje pošiljajo prijateljem in znancem raznovrstna voščila. Po mestih je navada, recimo, grda navada, da pošiljajo vsakovrstnih šaljivih (mnogokrat tudi žaljivih) dopisnic, ki večkrat delajo škodo onemu, ki je tako »srečen«, da je prejel tak dokaz — prijateljstva. Ta šaljiva ali žaljiva »voščila« so vsa delo Nemcev in Lahov, ker v slovenskem jeziku ne poznamo še take »šale«. Koliko novcev potrosi jo samo v Trstu za take otročarije ?! Bi-li ne bilo bolje, ako se že hoče, da bi pošiljali čisto ilavadna voščila, in da bi one svote, ki jih dajejo tujcu za žaljive dopisnice, obrnili raje za katerosibodi narodno potrebo?! Zelč vsem našim vesele praznike in srečno novo leto, se beležim vsikdar narodni N. N. Redni občni zbor »Naše straže«, ki se je j imel vršiti v Trstu dne 30. decembra t. 1., kakor je bile naznanjeno, se bo vršil še le meseca januvarja prihodnjega leta. ker so se pojavili nepričakovani zadržki. Načelništvo »Naše Straže . Modelov za PreSernov spomenik je do-spelo, kakor poroča »Slov. Narod«, sedmero. Imena umetnikov uam seveda še niso znana, ker se kuverti še niso odpill, dokler se ne skliče jurv. Z obžalovanjem pa smo izvedeli, da so bili trije modeli tako površno pospravljeni v zabojih, da so se na poti poškodovali. Povedalo se nam je pa, da se fragmenti dajo sestaviti, tako, da ne bo vefie škode. Jurv bo imela sejo že te dni iu se potem razstavijo osnutki v »Mestnem doma«. /ia „BoŽlČllico" SO nadalje darovali : g. . Andrej Zbona 3 gld., g. Kristijan Dejak 10 gld., g. Janko Knaus 5 gld., Milka in Ivan 10 gld., g. Josip Turlc 2 gld., srbski konzul gld., g. Dr. Mandio 2 gld. Ho nvč., g. Vittoris 5 gld., g.a Natalija Truden 5 K, g.a Linči Truden f> K, g. Jovo Covaeevich 10 gld., č. g. Julij NVarto 2 gld., g. Gin ko Camlolini 1 gld., g.a Vekoslava Dollenz 2 gld., g.a Ana Pertot 1 gld., g. Josip Gorup z Reke 50 gld., g. Fran Kalister 40 gld., g.a Al-hertini 0 p. nogovie, g. Bald. Mimbelli 25 gld., g. Gjuro Vučkovio 2 gld. Vsem eenj. darovalcem presrčna hvala. Olujšuvu o oddajanju postnih zavitkov. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: 0. kr. trgovinsko ininisterstvo je v svrho olajšanja oddajanja poštnih zavitkov dopustilo, da se onim pošiljaleem, ki oddajajo na pošto redno po več poštnih zavitkov (najmanje 15 ob enem) dovoli, da še pred izročim zavitkov sami izvrše nektere priredbo, ki se sedaj izvršujejo na pošti ali povodom oddaje ali pozneje, in vsled katerih se odpremlja-nje pošiljatev znatno zakasnjuje. Ta opravila so : a) Tehtanje zavitkov in zaznamba teže na zavitkih in poštnih spretnnicah ; />) previdenjezavitkov s tako- zvanimi »oddajnimi prilepki ; e) uknjiiba zavitkov v posebne poštno-oddajne knjige, katere poštna uprava brezplačno izroča stranki. S tem postopanjem «e odpravljanje strank na oddajališčih zdatno povspeši in doseže, da bodo pošiljatve nemudoma s prvo priložnostjo otpremljene, kar se sedaj ne more vselej zgoditi, posebno če so bile j»ošiljatve prepozno na pošto oddane. Na omenjenih oddajnih prilepkih, katere bodo stranke dobivale tudi brezplačno, nahaja se, razno imena prejemnega poštnega urada in tekočega števila, tudi za vsako stranko različna ločilna črka. Strankam je dovoljeno, da z štampiljo označujejo svojo tvrd ko in svoje stanovanje. Vknjiževanja v poštno - oddajno knjigo se imajo s pomočjo indigo-pa pirja izvršiti tako, da se vsakikrat napravita dva odtiska. Jeden ostane v knjigi kakor dokazilo oddaje, a drugega prevzame poštni uradnik na oddajališču. Poštnino sme stranka izračuniti in vpisati v dotično rubriko oddajne knjige. Ako stranka tega ne zna, izračuni in vknjiži poštni uradnik. Indigo-papir si ima preskrbeti stranka sama. O oddaji se bo pregledovalo po slučajnem izboru, ali so po odpošiljalcu zaznamovane težne postavke točne, ter se bo tudi strogo gledalo na to, da odpošiljnlee natanjko izpolnjuje vse dolžnosti, ki ga vežejo v tem pogledu. Strankam, ki ne bodo izvrševale točno svojih dolžnosti, in posebno onim, katere bi zasačili, da v knjigo vpisujejo napačne poštnine ali zaznamujejo napačno težo, se po ponovnem brezvspešnem ukoru brezpogojno odtegne pravica, posluževati se popisanega načina oddaje poštnih zavitkov. Onim strankam, ki na popisani način želč oddajati na pošto svoje poštne zavitke, obrniti se je v to svrho do predstojništva prejemnega poštnega urada, kjer dobč tudi natančna zadevna pojasnila. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo, ki rešuje zadevne prošnje, določuje tudi dan, s katerim ima dotična stranka prčeti u pošto v a ti svoje poštne zavitke na zgoraj opisani način. £lektrlčllo ir ledni Išče Gospod K a utsky nas prosi, da javimo našim čitateljem, »hi ho dne 2F>. t. m. predstavljal v prostorih ko us u m nega društvu v Rojanu, a dne 2fi. t, m. v «Na-r o d n e m d o m u» v Barko v 1 j a h. Priporočamo onim, ki se zanimajo za novodobni napredek, da si ogledajo te zanimive in podučne predstave, Koroške liovlc«. Nove razglednice »Narodne šole« v sv. Rupertu pri Velikovou so ravnokar izšle. Izdelal jih je jako lepo fotograf Jerkič v Gorici. Dobivajo se v »Narodni šoli« velikovški in stane 4 novce. — Mlekarnice snujejo v Šmihelu nad Pliber-kom in v Št. Jakobu v Rožu. Dobro ! — Cesar ni potrdil zakona o prenaredbi po-selskegu reda, kakor ga je sklenil deželni zbor v zadnjem zasedanju. — Na južnem kolodvoru v Beljaku so našli dne 6, t. m. ustreljenega Jož. Hell-a iz Trga. /i *aven .njega so našli nov samokres. Ne ve se, ali se je Hell umoril sam, ali ga je kdo napadel. — Dne H. t, m. je v Beljaku 20 letni krojač P. Sturm skočil z dravskega mosti v Dravo. Hotel se je sam usmrtiti. A voda se mu je zdela bržkone premrzla. Splaval je na breg ter se je sam rešil. — V Volšberkn se je obesil nek huzar. Zakaj, ni znano.. — V Beljaku se je obesil 42-letni hlapec •I. Melher zaradi »nesrečne ljubezni«. Varujte se agentov za izseljevanje! — »Triester Tagblatt« svari pred agenti za izseljevanje : Silvijem Noduri v Vidmu in Karolom Pi-relli v Trstu, ulica deli' Arsenale št. 2. Poslednji si je dal od dalmatinskih izseljencev, namenjenih v Ameriko, izplačati predplačila za vožnjo po morju in po kopnem, a med potjo so njegovi agenti pod raznimi pretvezami zahtevali še znova veče zneske, a v Ameriki jim dotični družabnik Pirellijev ni hotel poskrbeti voznih listkov ter so jih amerikanske oblasti, ko so bili brez vseh sredstev, morale izročiti našemu tamošnjemu konzulatu. Mladi tatovi. V trgovini s papirjem tvrdke Stockel v ulici S. Antonio so zasačili včeraj dva 10 do 12-letna dečku, ko sta ukradla papirja za pisma v vrednosti 2 gld. ter ju izročili redarstvu. Kap je zadela včeraj v jutro tukajšnjega učitelja godbe in lastnika šole za godbo, Petra Zorzettija, v njegovem stanovanju v ulici Acuue-dotto št. Ko je pri hitel zdravnik z rešilne postaje, je bil starček — bilo mu je 70 let že mrtev. Požar. V ulici Uosseti je nastal sinoči na Morpurgovem posestvu požar v hišici, kjer so imeli shranjeno seno. Kit so prihiteli gasilci, se je bila streha že udrla. Po štiriurnem napornem delu so ugasili požar. Pravijo, da je nastal ogenj vsled tega, ker je nekdo vrgel žareČo smotko v stran. Skoda znaša nekoliko stotakov. Dražbe premičnin. V sredo, dne 'Ji. decembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Gelsi št. H, železna blagajnica; Opčina štev. 140, l presič ; v ulici Madonnina št. hišna oprava in orožje; ob 12. uri: v ulici Cuchernu štev. t, hišna oprava. Čitateljem. Prihodnje izdanje »Edinosti« izide v sredo predpoludne ob uri, navadni po praznikih. Vesele praznike vsem! Zopet napredek. V korist družbe »sv. Cirila in Metoda« imamo že: vžigalice, milo, kavo, svinčnike, katero so založili različni zalagatel,i. Od teh zalagateljev je prejela družba že več stotakov. Sedaj pa je založil narodni trgovec g. Ivan Drn-fovka v Gorici še voščilo »Družbe sv. Cirila in Metoda«, in je upati, da bo družbi tudi to podjetje v korist. Voščilo (biks) je vsakemu neizogibno potreben predmet in zato toplo priporočamo rojakom, da kupijo le to voščilo, kedar ga potrebuje, kajti v prvi vrsti podpirajo s tem narodno trgovino in v drugi vrsti pa družbo sv. Cirila in Metoda, ki je v sedanjih razmerah velikanske važnosti in radi tega vredna vsestranske podpore. 3 tem hočemo pokazati, da nas zanimata narodnu trgovina in ob jednem prepotrebnu družba. Različne vesti. Kdaj prične novo stoletje? Kolikor bolj se bližu novo leto, toliko vefikrat se pojavlja vprašanje; kdaj prične novi vek? Ali leta 1000,ali leta 1901 ? Na prvi hip se zdi stvar jasna. K desetorici jabolk spada tudi deseto jabolko in k stoletju tudi leto 100, torej je leto 1000 še zadnji del 19-sto* letja. Nekaterniki so res tega menenja ter bodo začetek 20. veka obhajali Še-le 1. januvarja 1901. Z zgodovinskega stališču pa ima stvar vse drugo lice. Karol Veliki je namreč leto H00. proglasil kakor začetek devetega stoletja iu tako je odsili-dob, z malimi izjemami, ostala navada začenjati novi vek s tislim letom, v katerega številu se prvič pojavlja nova stotino. Rešitev se vrti okoli vprašanja, kedaj je bil rojen Kristus, od čegar rojstva smo začeli šteti novo dobo: ali v letu 1. ali pa v letu 0. Ako v letu prvem, kur je vsekuko narav-nejše, oziroma H dni pred začetkom 1. lota, potem spada leto 100. k prvemu, oziroma leto 1900 še k staremu devetnajstemu stoletju. Pa, kakor smo že omenili, zgodovinska navada je predrugačilu položaj. Nemški zvezni svdt je celo v javni seji sklenil,da je prihodnji prvi junuvur oficijelno smatrati začetkom 20. stoletja. In Nemški cesar Viljelm II., ki ima. kakor opaža hudomušno »Agr. Tagblatt*, za to priliko gotovo pripravljenih zopet nekoliko svojih »slavnih» govorov, noče čakati ž njimi do letu 1901., ampak hoče presenetiti svet z umotvori svoje govorniške nadarjenosti že 1 . januvarja 1900. Niti na jutro novega letu noče počakati, ampak ukazal je. da mu pridejo dostojanstveniki časti ta t baš o polunoČi. Ker bo na vsprejemu navzoča tudi cesarica, morajo se predstaviti o tej uri ludi dvorne dume in soproge diplomatov, kar jim menda ne bo posebno všeč. Tudi papež je ukazal, da je začetek novega veka s polnočno službo božjo praznovati duel. januvarja 15)00, a da se ima ta svečanost ponoviti prihodnje leto za tiste, ki bodo Še le s l. januvar-jein 1901 obhajali zoro novega veka. Vojna v južni Afriki in dolgovi princa Wa-leškega. «l)eutsohe Tageszoitung piše: Princ NVnleški je zuhazardiral ogromne svote. Upniki njegovi so tisti možje visoke finance, ki so uprav izsilili vojno v južni Afriki. Ker so se nadejali, da Angležka zasede zlate rudokope Booreev, so dovolili sinu angležke kraljice odloga, pod pogojem, da bo vojna! Ako je res tako, pa tu vojnu že ni več frivolnu, mnpak vse kaj druzega. Izborno se je torej sponesel instinkt narodov, ki s.i se' malo ne brez izjeme, z svojimi simpatijami tM>stn-vili na stran Borov ! Priseljevanje v Ameriko. <>«l 30. junija lanskega leta leta do iste dobe t. I. se je priselilo iz Evrope v Ameriko 24<».X4f> oseb proti 17S-74H osebam leta 1H97/9N. Razmeroma največ došlecev je bilo to se ume že ol> sebi — iz Italije, namreč ti7.4H9, dočim jih j«- bilo prešlega leta iz iste dežele oti.041. Volkovi na južnem Ogerskem so postal: vsled hude zime velika nadloga. Kakor javljajo i/. Budimpešte. so na glavni cesti pri Lugošu volkovi naskočili nekega kmeta ter ga požrli. Na sveti večer. (Spisnl Vrlimorski.) Hitela je proti domu. Pa ne morda zato, da da bi prišla prej, ampak hitela je le, da bi se prej skrila ostri burji in hudemu mrazu. Ko je postarana ženica dospela na svoje stanovanje, se je baš mračilo. Hitela? Kaj bi hitela, saj je ni nič vleklo, nič vabilo domov in tudi je ni nič skrbelo, marveč so jo doma le mučili spomini roinolih dni. Bil je sveti večer. Oni sveti trenotki, ko se raduje iu veseli vsakdo, ko se od veselja srce dviga vsakomur, ko se čutila vsakogar spenjajo z nekim notranjim hrepenjenjem tja gori v višine, od koder •Ioni: »8luva bogu na v-šuvah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!« Po skromni večerji, ki si jo je napravila, je sela starka na ognjišče. Bila je samu. Pred petimi leti ni bivala tako osamljena v tej revni koči, ampak v eni najljepših vaških hiš ob cesti. Nc dolgu doba petih let, a kolika sprememba. Kakđ prisrčno se je radovala takrat mej svojimi! Bil je božični večer. Okolu ognja so sedeli nje soprog, štirnajstletna hčerka, dva starejša sinova in ona. Danes pa je sama! Kako drugače je bilo takrat. Veselo se je razgovarjala z veselo družino Svojo ; velik ogenj je plapolal na ognjišču, obširna kuhinja je bila razsvetljena in ob enajsti zvečer se je veselo glasila božičniea: »Poglejte, čudo se godi, kaj mora nek' to biti . . .« A danes? Danes je sama, v drugem stanovanju. V muli kočiei brli mračna oljnata lešČerba, da je komaj • razločevati črne, okajene zidove. Na ognjišču tli malo žerjavice, ob kateri si reva komaj ogreva svoje mršave ude, a mesto veselega petja je čuti danes le močno butanje divje, silne burje, kakor bi hotela odpreti in streti itak že gniln, stara vrata. Ob misli un prejšnje dobe in miuole božične večere se je starki ulilu po rnzorunem in nagubanem licu — solza britkih spominov. Huda, dolgo trajajoča bolezen je vzela starki moža in hčerko, a vrhu vsega tudi lep del premoženja. Lepo hišo pa ji je uničil požar. Ostala je z dvema sinoma brez strehe. Starejši sin je moral v vojake. Bil je priden mladenič, ki je svojo mater ljubil nad vse. Srce mu je trgalo in1 jokal je, ko je zapuščal svojo mnter, sledč pozivu na vršenje vojaške dolžnosti. »Kdo bo skrbel za ubogo mater? Kdo jej bo prinašal potrebnega živeža « - mislil je dobri mladenič in srce se mu je trgalo ob pogledu na ubogo in vendar toli ljubljeno mater. Ali spomnil se je milosti Božje, ki gotovo ne zapusti tudi njegove matere i u luglje mu je bilo pri srcu. Pn, saj je imela dva sina, iu če je moral eden v vojake, bo že drugi skrbel zu-njo — — Da, res je imelu dve sina. In vendar je imela jednega samega. Starejšega sinu namreč ni bilo doma. /e tri letu so iniuolu, odkur ga ni videla, tri polna leta. Pa ni bil v vojakih, Bog ve, kje je bil! Oh, kolikokrati se ga je spominjala. Kaj bi dala, ako bi ga mogla videti, gu objeti. Kolika tolažba bi bila to zanjo! Iu tuko je ostala sumu. * * * Po strmi cesti, ki vodi iz mestu, je korakal brzih korakov mož, oblečen v obnošen jopič. Okolo vratu pa je imel zavito dolgo ruto. Glavo mu je pokrivala mala črna čepica. Bil je velike postave, črnih brk iu kratke brade. Cim bližje je prihajal, tem bolj vznemirjen je bil. Kakor da ga prešinja nokov strah. A ko je stal pred vrati, je zgubil ves pogum; tresel se je tuko, da ni mogel odpreti vrat. Stal je pred vratini stanovanja svoje matere. Kaj mn poreče? Kako se opraviči preti njo? In Če bo zahtevala, da naj ostane pri njej, bo je-li mogel povedati? Zgubljeno življenje. Koliko kazni so mu že prisodili, kaliko d ni j je že prestal po ječali, a danes zopet ga je imela policija zapreti, danes zopet bi bil moral v ječo. Na ta sveti večer v ječo! Grozno je trpel ob tej misli. Zato je hotel ubežati in se skriti in pri bežal je v materino zavetišče. Ze tolikokrat je bil obsojen in zaprt radi različnih pregreškov. Nikoli se ni sramoval, nikoli se ni bal. Danes pa ga je premagalo, danas so se mu vzbudila čutila v sreu. Kes se je polastil njegovega srca, vest ga je pekla. Danes mu je stopilo pred tiči vse nesrečno življenje njegovo, a danes so mu je oživel tudi spomin na nekdanje življenje v hiši svoje matere. Spominjal se je nje, ki gaje v svoji neizmerni ljubezni vedno svarila in učila, spomnil se je njenih solz, ki jih je pretočila radi njega. Danes še le je proklinjal svoje prijatelje in zapeljivce, gnjus do njih je plapolal v njegovem sreu ! In ko bi jih imel pred seboj, popal bi jih vse skupaj, pahnil od sebe in jih zaroti!, naj se mu ne približajo nikdar več! Ti trenotki premišljevanja in kesa so dozorili v njem sklep za poboljšanje. Hotel je na pravo pot; tolažil se je, da ni še vse zgubljeno. Moralno ojačen po takem sklepu, je odprl vrata in vstopil v kočico svoje nesrečne matere. * * * Starka so jo baš jela pripravljati, da poj de j k počitku. Začela je zgrebati pepel na kup — — ; kar so se odprla vrata. Ne treba praviti, kako se je hudo prestrašila, znzrša v kočo stopivšega človeka. Ker je bila razsvetljava slaba, ga ni spoznala takoj. Pridvignila je leščerbo in iz ust prišleea se je izvil vsklik: »Jaz sem, mati!--V prvi hip je bila kakor okamenela, tako so jo prevladala čutstva. Potem pa se je vrgla v naročje sinu šepetajo strastno: »Ti moj Janko, moj sin!« — — Očitala mu ni 1 ničesar, le jokala je, naslonjena na njegovih prsih ! j Ni žal-besede ni bilo iz njenih ust radi spridenega ' življenja njegovega. »Nisem vreden da me imenu- ' jete sina, nisem vreden, da se me dotaknete, ne, j ne, nisem vreden! Tat sem! Razbojnik!« — — Pokleknil je pred njo, si zakrit obraz in solza za 1 solzo je tekla [»o njegovem, od strasti in burnega ; življenja razorauem licu, to je bila solza kesa in pokore. Povedal jej je - vse. Razkril jej je vse grešno življenje svoje. Povedal jej je, da je ubežal neizprosni roki pravice, ki ga išče in zasleduje, povedal je materi, da je pribežal v njeno zavetje. Potem je dostavil: '»Mati, sedaj, ko sem vam vse povedal, ali me še smatrate vrednim, da bi mi pogledala v lice, v obraz? Ali me boste še imenovala svojega sina? Ali pa me pahnete od sebe, nevrednega človeka ?!» Pa materino srce je že davno odpustilo-- vse, vse. Ni besedice ni črhnila, le pritisnila ga je še tesneje na svoje srce. Tak je bil odgovor ljubečega srca materinega. In ko se jo sin izvil iz objema materinega, je dejal: »Mati, prisezam vam v imenu kesanja, ki me žge v duši, da se povrnem v vaše naročje, da spremenim življenje, tla hc spokorim, da bom vreden zopet vašega imena in vaše ljubezni«. To je bil balzam v bolno srce njeno. Solze so ji z nova zalile obraz. Srčni objem in gorki poljubi bo svedočili sinu, da je odpustila. »Sedaj pa odidem z lahkim srcem; nočem da bi me lovili. Po prestani kazni se povrnem k vam, o mati. Prestati moram še enoletno kazen; dolgo bo to trajalo, ali vaše odpuščenje, o mati, mi bo v oporo, da prestanem še to; čez leto dnij se združiva zopet v objemu, ki bo tem prisrčnejši, tem ljubeznivejši. Objel jo je še enkrat, zaklical jej »z Bogom« in zbežal je iz koče — -- — prerojen. Ko je sin odšel, je starka pogledala krog sebe; zdelo se ji je, da sanja. »Težko preživim leto dnij«, rekla je sama z seboj. * * * Drugo leto na sveti božični večer je tekel nekdo iz mesta, hitel je na vso sapo proti koči, hrepenel in kopernel je, da vidi, da objame, da poljubi svojo mater. Dospevši tlo vrat koče, je hote odpreti iste, a ni mogel. Klical je in razbijal po vratih, a zastonj. »Koga kličete, česa želite«, prašala ga je mimo idoča žena. »Kličem svojo mater, ki biva v tej Koči«. »Ono starko?« »Da«. »Ubogi mož, ne ustrašite se : vaše matere ni več med živimi . . .« Kri mu je zastala. Okamenel je. Jezik mu je onemil. Kakor da mu je kdo nož porinil v srce. Ni mogel jokati. In kako rad bi bil jokal. Solze bi 11111 hladile grozni ogenj, ki ga je žgal v prsih. To stanje otrpnelosti je trajalo dlje časa. Potem pa mu je prišlo kakor olehčanje. Utrnila se mu je solza in ustniea je molila: Zgodila se je božja volja, ki mi je naložila še to pokoro za moje grehe . . . Večni Bog podeli jej nebeško plačilo za vse trpljenje, ki ga je prestala na tej zemlji — radi mene! In zgubil se je v temi — nov človek. _t_ Korak naprej. (Dopis.) Vsemožna Nemčija namerava podvojiti svojo mornarico, da bo o bližajočih se velikih dogodkih prihodnjega stoletja pripravljena, ko časa zob gotovo rnzjč nekaj starodavnih držav. Nemčija utrjuje tudi svoja svetovna tržišča, a mi — naša ljuba Avstrija? Kaj? — No, tudi Avstrija utrjuje —-pa ne svetovnih, marveč domača — bojišča med narodi, tla nas kulturni boj in boj za obstanek XX. stoletja najde še veliko bolj za drugimi državami nego je trdil Napoleon, rekši: tla smo vedno prepozni za eno leto, za eno zdravo misel in za eno izgubljeno vojno. Mi Avstrijci bomo zadaj za vse izgubljene vojne, brez vsakoršne misli in za vselej. Saj smo zadovoljni, da si moremo gojiti drago zabavo domačega preklanja za pravice, katere bi morali že po naravnem zakonu, brez pomisleka priznati vsakemu narodu. Narodnostni boj v vseh mogočih fazah nam ponuja tega športa v polnih požirkih a ga ponuja tudi našim mogočnim sosedom, ki vsled tega tudi ne morejo tako napredovati v splošni kulturi kakor bi želeli. Seveda ima vsaki narod poleg svoje gotove smotre, ki večinoma vodijo tja, kjer neliuje vsa-koršen narodnostni in jezikovni boj. Najnaprednejši in najhujši Nemci stremijo za tem, da jih vodijo vsa pota njihove politike v — Berolin, Lahom vodijo pota v Rim, Madjari ustvarjajo ob tostranskem razponi v potu svojega obraza svoj globus, j Cehi itak teže po samostojnosti in Poljaki tudi j vidijo smoter svoje oportun i stiske politike v nekdanji j mogočni Poljski, Hrvatje v zjedinjeni troj ed ni kra-j Ijevini - morda v zvezi s Slovenci ~ v bodoči j Jugoslaviji. Do tu politično stremljenje. A če se narodnostni boj za Avstrijo vendar J poleže, — in poleči se mora v najskrajnejšem času; | na to kažejo nedvomna znamenja v državnem zboru ' — kam potem ? Slovenci, že od nekdaj kaznovani z največjim slovanskim podedovanim grehom: neslogo, smo tudi zadovoljni s tem, tla moremo na vseh koncih in krajih gojiti domači prepir • prepir za načela, ali za sovražna načela; tega pa ne pomisli uikdo, tla nas bodoče stoletje najde v borbi za obči napredek med drugimi narodi tam, kjer nas je našlo leta j 1H4H. v borbi za politične pravice. Otroci, samo i otroci, tudi gledč splošno narodnega, svetovnega napredka. Nekaj se kaže sicer na obzorju : trgovska društva, gospodarska zveza, kmetijske družbe, kon-sumna društva, posojilnice in hranilnice, a kaj, ko pri nas na Kranjskem jedna stranka ne zaupa drugi, ko jedna ubija delo druge?! Ko jedna zida s težavo, druga lahkomiselno podira. — Na umetniškem, tudi odločno slovstvenem polju bo kmalu tako, da ne bo zdaj-le nič več res. Ne: kako in kaj? Kdo? —to je prvo vprašanje. Nazori jedne politične stranke so drugi stranki absolutno neresnica ; pristaši jedne stranke - pa bi bili vele-zaslužni možje — so nasprotniku prave ničle. Javno menenje je še tam, tla bomo jedli poslej z liberalnimi ali klerikalnimi žlicami in pili iz liberalnih ali klerikalnih kupic, vse se že vrši v znamenju klerikalizma - libe-__ ralizma. Kdor se drži srednje poti, je le obžalova- vanja vredna eksistenca, ket ni no mlačen ne gorak .... In vendar je tako lepo polje, kjer bi lahko vsi zidah po svojih močeh, učili narod, navduševali mladino z vzori iz lastne zgodovine. Kje imamo takih zbranih u zoro v ? Kje je kulturna zgodovina Slovenca ? K je se danes sploh uči slovenska zgodovina? Morila samo na privatnih šolah? — Ali nimamo nič uzorov v borbi za splošni kulturni napredek — ne mislim samo slovstva in politike — tudi v obrti, trgovini in kmetijstvu? Imamo jih, imamo, pa jih ne poznamo. Poznati jih treba, proučiti njihova stremljenja in na potila g i teh podatkov delovati načrte za bodočnost. Zgodovina bodi tudi naša učiteljica ! — Tu je še široko polje za vsakogar. — Ko bi le Slovenci vedeli, kako gojijo Cehi svojo domačo zgodovino! Res, da ni naša niti senca češke slave, a 1 i naša j e ve n d a r. Kje so slovanski vzgled -niki? Seveda mislim popularno pisana dela za narod, ne akademiških ; tolic. Koliko je slavnih slučajev, ko sta se Slovenec in Hrvat, ramo ob rami borila proti skupnemu sovražniku ?! Ali se smemo sramovati, da smo bratje vsi Slovani, da imamo več ali manj skupno kulturo, ako sme Nemec v drž a vnem z b o r u n a D u n a j u strašiti, da jih pruske pikelliauhe pridejo rešit?! Zavedajmo se svoje, slovanske kulture in to nadaljujmo! Naši močnejši sosedje imajo te stvari že ure-I jene: nemška mladina se navdušuje na nemških j vzglednikih in z nemško kulturo, italijanska z svo-| jimi vzori in romansko kulturo ; le mi Slovani, i zlasti Slovenci hodimo k tujcu na posodo. Ali smo | res povsod navajeni samo tlačaniti!] Zakaj ! | . Sveta noč. -n. —k. Peljala sva se proti Trstu . . . Sama sva*bila , v kupčju. Bilo je grozno dolgčas . . . »Josip, hočeš, da ti pripovedujem povest, katere se spominjam še izza mlada, da nama ne ! bo dolgčas«. »Govori!« Prižgal sem si cigareto . . . »Rila je sveta noč,!prav kakor nocoj . . . tedaj mi je bilo kacih dvanajst let . . . Mati moja je le-I žala bolna na trdi postelji v mali podstreieni izbi, ! in veter, ki je prihajal v sobo skozi razpoke v zidu, ' ji je stresal bolno telo . . . Lačna in v mrazu je j u m i r a I a ! Jaz pa sem slonel ob njeni postelji j in ji močil vele roke s zolzami. Tedaj pa je po-! želela, da bi stal moj oče ob njeni postelji in videl, | kako umira žrtev njegovih strastij . . . Sel sem ga ! iskat . . . Iskal sem ga na na njegovem domu, iskal po ■ kavarnah in gostilnah in ga našel v zakajeni mestni I beznici med njegovimi — ljubicami ! Ona pa je umirala doma lakote in žalosti. Stopil sem k njemu ter mu dejal: »Mama ! je bolna — poj te k nji«. Umazana njegova ljubica se je zasmejala, j ovila svoje roke okoli njegovega vratu in mu de-jcla: »Ne hodi, ostani pri meni!« On se je tudi smejal ter mi podal kos kruha, saj sam bil njegov sin! Zbežal sem in tekal po temnih mestnih ulicah... Ko pa sem prišel domov, je bila mati že — m r t v a ! Zunaj pa so zvonili zvonovi in ljudje so hiteli v cerkev k polnočnici . . . Jaz pa sem klečal ob mrtvi materi in jokal in molil . . .« Umolknil je . . . Jaz sem gledal skozi okno. Zunaj je nuletaval droben sneg . . . Umolknil je . . . Ko pa sem se ozrl na prijatelja, videl sem, da ste se mu ukradli v očesa solzi, ki sti spolzeli po lepem obrazu v gosto brado... »To je bila moja najžalostueja sveta noč, kar sem jih doživel do sedaj. »In tvoj oče, kje je sedaj ?« sem vprašal prijatelja. »On ? No, njemu se godi dobro in je jeden najuglednejših meščanov v mojem rojstnem mestu, na stara leta je postal svctohlinec. Vlak je zažvižgal in obstal čez malo časa. »Sežana«, je zaklical sprevodnik. Poslovil sem se «kI prijatelja, ki se jo peljal v Trut, in izstopil. Na peronu p« me je čakala moja izvoljen k a . . . Književnost in umetnost ttosp. Etbln Kristini je počel izdajati svoje pesmi pod naslovom ,,Žarki in snežinke" v malih zvezkih po vinarjev. Do sedaj sta izšla I. in IT. zvezek. Krasna Petofijeva pesem »Sanje«, ka-lero si je gospod Kristan izbral v moto, jasno dokazuje, da je glavni moment njegove duše hrepenenje p<> svobodi ; nekatere tendencijozne pesmi njegovo pač ne bodo ugajale vsakomu, kar je naravno. A kakor lirik nam je podal nekaj pravih biserov. Tako n. pr. v prvem zvezku »južna noč« in v drugem »ĆJital sem pesem tujo«, Skozi temo moje duše«, i. dr. Radi tega in radi nizke eene posamičnih zvezkov je upati, da se izdanje razproda. Pesmi se naročajo na upravništvo -Žarkov in snežink«, poste restante Ljubljana. Askera: „Nove poezije" v Ljubljani 1000. pri pl. Kleinmayru & Ferd. Hambergu. Dični nas pesnik je zopet obogatil .:iašo literaturo z novim zvezkom svojih pesniških del, ki so bila že pač obelodanjena v »Zvonu«. Za našo književnost je gosp. Aškere velikan, ne smelo bi biti torej - kjer le pripuščajo razmere — mej izobraženci nikogar, ki si ne nabavil njegovih del. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj 23. »\Viener Zeitung« objavlja v ne-uradnemfdelu nastopno- S predsedstvom v mini-sterskem svetu provizorično poverjeni minister za železnice vitez VVittek je doposlal predsednikoma obeh zbornic od 22. t. m. datovani dopis, s katerim je po najvišem ukazu proglašeno od loženje državnega zbora. Dunaj 23. Zakonski načrt za odpravo časni-škega in koledarskega kolka še ni predložen cesarju v potrjenje. Vsakako pa se to zgodi te dni in bo zakon pravočasno objavljen v uradnem listu dunajskem. Dllliuj 23. Vojni minister srbski, Vukovič je umrl nagle smrti v železniškem vozu na povratku iz Francije. Zadela ga je kap. Dunaj 23. T ruplo nenadno — mejpotoma — umrlega vojnega ministra srbskega Vukovidevo je došlo na Dunaj in je odpeljejo od tu v Beligrad. Gradec* 23; Blizo Wildona sta ininolo noč dva tovorna vlaka trčila drug ob druzega. Nesreče pa ni bilo druge, le vlaki so iineli zamudo. Vojna v juini Afriki. Loildoil 23. Keuterjevu pisarna javlja iz Capstadta dne 23. t. m.: Brzojavka iz Masers javlja, da je poveljnik Diederiks padel. Podrobnosti manjkajo še. Ista pisarna javlja iz Modder-Riverja : Boerci raztezajo obe krili svoji okolo angleškega tabora. Angleži so izpustili privezan balon, da se je obvestil o poziciji levega krila Boercev. Zahvala. Iz dna od srca svojega se zahvaljujem podpisana vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se me spominjali ob prerani smrti mojega ljubega in nepozabnega soproga Mihaela Baucona bodisi z venci, bodisi z izraženim sožuljem, bodisi sfe svojo udeležbo na spreinljevanju k večnemu počitku. Posebno pa se zahvaljujem gg. Josipu Tem-pesta in Alojiziju Kodriču, ki sta z veliko požrtvovalnostjo v teku bolezni ga tolažila in mu stregla ter blngodcjuo in tolažilno uplivala na moje potrto srce. Srčna hvala, Bog plati ! TRST, dno 22. decembra 1899. Terezija Baucon, roj. Kumar. Javna zahvala. Podpisanemu je rast zahvalili se blag. gospodu ll.ru Josipu Martillisil. zdravniku v Trstu, kateri me je po 10-letnem bole-hanju nsi nogah, v malo čusu njegove zdravniški' pomori, popolnoma ozdravil od te bolezni. <> tej priliki priporočit m tegu gospoda zdravniku slavnemu slovenskemu občinstvu kadar potrebuje zdravniške pomoči; hkratu moram častiti slavnemu Delavskemu podpornemu društvu du si je pridobila takega zdravniku. Skedenj, dne 23. decembru 1 HJHi. Anton Lazar I. r. 100 do 300 goldinarjev zatnorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečavanjeni zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudee pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8. Dobiva ^ se povsod ! ^r V* A * VC^V c« Zahtevajte povsod! ZALOGU POHIŠTVA IN OGLEDAL Uafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 TRST Zalotra pohištvu /.h jf4llalri>, »|)*lalrr in apre-jfmnice, žimnic in peresni?. »trlednl In železnih HI h Cilj n. p» eenuli, (In se ni huli konkurence. M. U. Dr. Ant. Zahorsky priporoea svojo po i noč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: nerednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega matcruice itd., kakor sploh v vseh sln-eajih bolezni. Ordinuje ulica Canntia štv. 3. od 9. - U. in od 2. - 4. iH Priznano najliuljAi r. važnimi iHitntiliraniml unvoHtmi lantne H lannjtllM- t.-hniono uiijlioljn In najccnejn iltrckliiu pri tovarnarju Henrihu Bremitz o. kr. dvornemu uUf*t>lJn, Trst - Borzni trg številka 9 Trut ^H Ilustrirani kalalo«! ua *«htiiv»nje franko. Mlin na par. (.ust mi ie naznaniti vsem gg. trgovcem jrstvin, da imam mlin na. paro, v katerem meljem vsakovrstne tursčne moke. Pošiljam moko na dom točno in po najnižji ceni. Sprejemam tudi naročila za mlenje za zasebnike po jako nizki pristojbini. Za kakovost blaga jamči ni. Pričakuje obilo naročb beležim se udavu Valentin Skodir Vla Uiulla štv. :J0». (UoNehetto). Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij (14 i Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovunui hiš. štev. o (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo ! '(frjjJi Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od Alessaiiflro Levi Miuzi v Trstu. Plaz/a Kosa rio Ž te v. i. (šolsko poslopje). Bogat izbor v tapetarijah, zrcalih in slikali. Ilustrirali cenik gratis in frauko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se u a h rod ali železnico. brez da hi se za to kaj zaračunalo. o. kr. rezervni častnikov priporočamo „Zavod za uniformiranje in civilno kro-jačnico FRAN-A iIRAS-A" v Trstu, ulica Casorma i). ^ Cene nizke, postrežba točna in zanesljiva. Velik izbor klobukov od 80 kr. in zimskih kap od 45 kr. navzgor oo priporoča Marija Fonn v Trstu Vla Pozzo v / dotienimi pečini, kakor tudi umivalnikov in elosefcov. V ravnoisteni prostoru -c nihaja vrl i kil /iilogu IHOLEJA iz „Prve avstrijske tovarne za linolej" v Trstu. Vhod skozi tvgovino z zelezom Corso 33. V nadeji, da nas naši cenjeni odjeni-niki počaste sč svojim pose tom, beležimo veles poštovanjem CARL GREINITZ NEFFEN Corso 33 - Podružnica Trst - Corso 33. Najboljše berilo in darilo je vsestransko jaRo pohvaljena „Vaja in omika ali izvir sreću" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, V,0/oi ua menjico po ti °/0, na zastave po 5 ,/)i0/o- 1"radne are so: od f»—1'2 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12 dopoludne in vsaki četrtek od iS—4 popoludne. Pofttno hranilnični račun 816.004. »♦ t# I I i i ) s svojimi 185 centimetrov dolgimi boreley-lasmi, dobila sem jih vsled 14-me-sečne uporabe svoje samo-izuajdene pomade. To so I mtjslovitejše avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las, povspešuje rast istih, poživlja lastnik, povspešuje pri gospodiii polno močno I rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na' glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjcm do najvišje starosti. Cena lon£ka 1 gld., 2 , gld., 3 gld.. 6 gld. Pošiljam po polti vsak dan, ako se znesek naprej polije ali pa si poltnim povzetjem po vBem svetu iz tovarne,' kamor naj se poliljajo { vsa naročila. Ana Csillag Dunaj I.. Seilergasse 5. Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valenčič v lir. Bistrici priporoča »voje priznano izborne testenine, kot makarone, fideline in različne vloge za na juho v različnih kakovostih. Prvi sijajni uspeh najinih izdelkov je ta, da se ni v našem okraju v treh letih toliku testenin zavžilo, kot najinih v teku enega meseca, kar jih izdelujeva. Spoštovane gospodinje, se/i te po teh pristno domačih testeninah, katere pri nas sedaj se oni sč slastjo za v/,i vajo, ki doseduj niso hoteli veduti o njih, kajti najino testenine so bolj okusne, tečne in redilne kakor vsake druge in gotova sva, da se morajo vsakemu priljubiti, kdor jiii le pokusi. Dobiš se v vseh prodajalnieah jestvin ali povsem zanesljive so le one, ki se prodajajo v zavojih po kg. z najino firmo. Trgovcem pošiljava cenik zastonj in franko. „THE GRE S HAM" angiežko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do Hl. decembra 18D7...........Kron I5iUM>7,571>*— Letno vplačilo premij in obresti do Hl. decembra 18VI7..... » 38.828,875*— Izplačana zavnrovaluina in obresti od obstanka društva (1S4S.) . s 843.81)0,067*— V letu izdanih 74(»X polic zn glavnico od....... s <17.881,851 *t)l Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih. MT Glavno zastopstvo v Trstu. 1 Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV. i^T" Išče jo se dobri, zastopniki agentje in potovale i.