Šikole pri Pragerskem. Naše gasilno dru štvo je dne 29. julija 1.1. praznovalo 351etnico svojega obstoja ob priliki blagoslovljenja prve nove motorne brizgalne ptujske okolice. Brizgalni sta kumovala zakonska veleposestnika gg. Jernej in Ivana Lenartova iz Strgonjce, kojima tem potom gasilno društvo daje iskreno in prisrčno zahvalo za izkazani pristop in naklonjeni izdatni prispevek, kakor tudi vlč. g. župniku Ravšl iz Cirkovec za podelitev blagoslovljenja in ganljivega slavnostnega govora ter vsem došlim udeležencem, ki so ta dan počastiti šikolsko gasilno društvo. Sv. Trojica v Slov. gor. Tukaj ,je umrla po dvemeaečni mučni bolezni 561etna Ivana Škof. Rajna je bila članica Marijine družbe. Njeno občo priljubljenost je pokazal po greb, ki je bil veličasten. Vsem udeležencem pogreba iskrena Rajni sveti večna luč! Negova. Dne 28. julija t. 1. so tukajšnji zvonovi oznanjevali žalostno vest, da se je preselila v večnost Ana Tomažič, kmetica iz Lokavec. Bila ,je vzor usmiljenja do revežev ter je marsikateremu stradajočeniu siromaku pomagala v bedi in pomanjkanju. Obdarovala je tudi nedolžne otročiče, ki jih je nad vse ljubila. Vzorno je gospodarila, čeravno je bila nad 20 let vdova, na svoji kmetiji, tudi v najburnejših časih. Ker je izpolnjevala voljo Gospodovo, ki pravi: Bii sem lačen in ste me nasitili, bil sem nag in ste me oblekli itd. Zato je tudi njej Bog poplačal z nad 82 let dolgim in zdravim življenjem. Po smrti so jo spremila dobra dela krščanskega usmiljenja, katera so na.iboljši zagovorniki onkraj groba. Da je bila vsem zelo priljubljena, spričeval je njen pogreb, ki se je vršil dne 31. julija. Velika množica ljudi od blizu in daleč jej je skazala zadnjo čast. Zabovci. Da bode Drava tirjala svojo žrtev iz rodbine Janžekovič, kojo je takorekoe redila in vzgojila, ubogi 281etni Janez pač še ni pričakoval. Vedel je sicer že v naprej, da bo dno reke njegov grob, ali da ga bo pogoltnila v najlepši mladeniški dobi, niti še slutil ni. Večkrat je izrazil bojazen, kaj bo ž njim, če pade v vodo, ker ne zna plavati, vendar v to aihče ni veroval. Dne 3. t. m. je šel kakor običajno na svoje delo pred leseni most v Ptuju, ves«lo razpoložen. Okoli 11. ure je nesreča hotela, da je potegnil desko raz pontona, koja je padla z enim koncem v deročo vodo ter vrgla njega obenem v globočino, kjer jo izginil za vedno. Prikazal se ,je samo enkrat v toliko, da se je videl predpasnik, vendar rešitev n.jega ni bila več mogoča. V znak žalosti so tovariši opoldan o pustili delo. Vest o smrti tega odličnega pevca je potrla vse, ki so ga poznali, saj je bil priljubljen povsod, kamor je prisel. Hudo ,je staršem, izgubili so ž njim edino oporo na stara leta. Pogrešali pa ga bodo i-azen tovarišev pevcev tudi občani, koje je ubrano petje tega fanta toliko večerov razveseljevalo. Žal nam je za njega, a ostal nam bo v trajnem spominu! Vseni prizadetim naše iskreno sožalje! — V imenu vseh P. M. Šmarje prf Jelšah. Juhuhu! Hvala Bogu! Smo pa zopet na konju, si mislimo Šmarča ni vsi po zadnji nedelji, dne 12. avgusta. Zelo razdrapano cerkev smo temeliito popravili in oblekli tako imenitno, da bi čast clelala tudi večjemu kraju. Posebna lepota je glavni vhod z velikim betonskim prostorom. in mogočnima stebroma ter popolno novi kameniti veliki altar. Kar je novega in prenovljenega, nam je ob veliki množici vernikov slovesno blagoslovil naš rojak msgr prof. Vreže. V zelo poljudni besedi je nas nato v imenu in po naročilu prevzvišonega našega knezoškofa Andreja pohvalil zaradi gorečnostl za lepoto hiše božje ter nam razložil, kako potrebno je bilo to popravilo, kako bogoljubno delo smo izvršili in kako lep in trajni spomenik smo postavili lastni vnemi za čast božjo in ob enem tudi 7001etnici ustanovitve in obstoja naše obširne lavantinske škofije. Česar pa gospod govornik ni povedal, pa se živo spominjamo, je to, da je v tej cerkvi on sam pred ravno 40 leti, to je dne 12. avgusta 1888, ob velikanski udeležbi obhajal svojo primicijo ali novo sveto mašo. Hvaležni smo zato našemu gospodu župniku in pa vrlemu načelniku konkurenčnega odbora Mihatu Skale, da sta vse tako uravnala, da smo ob enem z blagoslovi.vijo cerkve zamogli obhajati $e tudi 401etnico svojega odličnega rojaka. Naš ljubi Bog mu naj nakloni Se zlato in biserno sv. mašo, tako mu želimo in za to molimo vsi! Sv. Barbara nad Šmarjem. V soboto, dne 18. avgusta, poteče 50 let, odkar sta zakon sklenila naš zelo ugledni in priljubljeni sosed ter dolgoletni cerkveni ključar Martin Novak in Francka iz znane Šketove familije. Ne le mi, ampak cela fara se vesoli, da jima je pornagal ljubi Bog otroke tako vzgledno vzgojiti in da jima je dal v ljubi zastopnosti dočakati zlato gostijo. Sa,j smo poleg g. župnika Sinko in Grobelšek Toneta tudi našemu dobremu Tineku iz srca hva, ležni za ustanovitev posojilnice, ki že ravno 20 let v kaplaniji tako izborno deluje. Ker se te zlate gostije vsi veselimo, želimo — in kakor srao zvedeli, sta se tudi že sama odločila za to —, da jo bota obhajala po dogotovljeni prenovitvi župnijske cerkve pred zadnjo septembersko nedel.jo. Čestitamo in kličemo: Bog živi! Dvor pri Šmarju. Umrla je Mica Stoklas, bči nekdanjega dolgoletnega našega župana Tomaža. Ravno pred 40 leti je njen stric brežiški in pozneje braslovški dekan Matija Stoklas, pridigoval tia novi sv. maši našega rojaka msgr. Vrežeta, ki mu je sedaj skazal hvaležnost s tem, da je njegovi nečakinji ob veliki množici žalujočih blagoslovil grob in njeno dušo v večnost sprerail. f Župnik in svetnik Janez Cemažar Zopet nas je zapustil mož korenjak, mož pristne gorenjske krvi, mož poštenjak, mož, ki mu je bilo geslo: »Ljubezen je zapoved božja; in tudi če je samo ta, zadošča«, mož, ki ga je najlepše popisal njegov tovariš dr. Kovačič: »Naš Janez je bil mož, ki je v zdravih letih poznal samo le eno: Moli in pridno delaj, v letih bolezni pa: Moli in voljno trpi! Veličastna teharska cerkev je živa in glasna priča njegovega dela, njegova zadnja tri leta težke bolezni pa priča nedosegljive potrpežljivosti. Le eno pot je poznal zadnja leta — v cer kev in nazaj. Pa kako težavna in mukepolna je bila ta pot! Težkobolne noge so pač silno trpele, ko so morale nositi orjaško in krepko postavo. Tam pri drugem oknu v I. nadftropju je slonel dneve in dneve in se pogovarjal z mimoidočimi. Šli so tu mimo delavci iz tovarn, poljski delavci, šolski otroci; vsakega je nagovoril, za vsakega je imel očetovsko besedo. Tudi znanci in prijatelji, ki so prihajali, so najprej pogledali na okno, če gleda g. Janez s pipico v ustih in z ljubeznivim smehljajem dol proti cerkvi, proti trajnemu spomeuiku svojega dela in truda in gorečnosti za čast božjo. S strahom so povpraševali mimoidoči, če ga niso zapazili pri oknu: »Kako je z gospodom Janezem?« Ah, ta bolna noga, ni ga več nesla k oknu, ne več v cerkev! Vse moči je zbral, da bi le včasib opravil daritev sv. maše. In tako je šlo z rajnim gospodom Janezem naglo proti koncu. Na vsako tolažilno besedo je odkimal, rekoč: »Pojd', pojd', umrl bom!« Kakor angel varuh mu je stala ob strani njegova edina sestra Ana. Na dan smrti mu je še podelil novomašnik g. Munda novomašniški blago- slov, pokrižal sem ga, solza zahvale je zalesketala v njegovih očetovskih očeh in kmalu nato se je začel smrtni boj. In malo pred 10. uro zvečer je šc enkrat odprl svoje blage oči kakor v slovo in njegova duša, plameneča ljubezni do Boga in bližnjega, je odplula k večnemu Stvarniku po plačilo ... — Da, ljubezen, tista resnična ljubezen,ki je bila čudovito živa v vidnih dejanjih, je ožarjala njegovo celo življenje v toliki meri, da ga je delala povsod dragega znanca in nepozabnega prijatelja. To je tudi pokazal pogreb, kakor si lepšega skoraj ne moremo misliti. Za križem so šli učenci vseh treh šol, potem moški, dolga, dolga vrsta, nato zastava gasilcev, za katero so korakali mnogoštevilni teharski gasilci; nato zastava fantovske Marijine družbe, za katero so se razvrstili dečki Marijinega vrtca in fanti Marijine družbe; nato zastava dekliške Marijine družbe z deklicami Marijinega vrtca in dekleti Marijine družbe; potem orlovska zastava z naraščajem, mladci in Orli; nato skupina 32 pevcev moškega zbora, nato vrsta prekrasnih vencev, ki jih je nosilo do 40 belooblečenih deklic Marijinega vrtca; potem duhovščina, 48 po številu; trije so morali žalibog pred pogrebom oditi. (Če bi ne bilo v sosedni dekaniji Novacerkev sv. birme in v sosedni dekaniji Šmarje dekanijske konference, bi bilo duhovnikov gotovo 65 do 70.) Krsto so nosili občinski odborniki in možje iz Apostolstva mož. Za krsto so korakali oba župana, odborniki, zastopniki uradov in osebni prijatelji pokojnega. Naz.ulnje je sledila zastava žen z nepregj.edno vrsto ženstva. Nepopisno lep je bil prizor na pokopališču. Na novem delu pokopali- iča, desno od novega križa, si j« izvolil pokojni gospod Janez svoj grob. Na levi strani počiva njegov najljubši prijatelj, bivši teharski nndi:?itolj Lovro Šah, poleg tega pa župnikov oče Luka. Tik za križem je živa meja in za njo, na pobočju hribčeka svete Ane, se je zbrala vsa šolska mladina. Za mladino še višje je čakala velika množica Ijudstva in nad vso to množico je gledala navzdol cerkvica sv. Ane. Okoli groba, ki je bil ves v cvetju, pa se je zgrnila vsa množica pogrebcev z zastavami v polukrogu. Kakor mogočen ljudski tabor bilo je verno teharsko ljudstvo pri slovesu od svojega dušnega očeta. Turobno in otožno je donel glas g. opata Juraka iz Celja, odmev globoke žalosti za pokojnim tovarišem, ki ga na splošno ni drugače klical kot »naš Janez!« Pretresljivo so se razlegali akordi žalostinke »Z Bogom naš prijatelj blagi« in »Vigred se povrne.« In položili so gospoda Janeza v cvetje, ki ga je tako zelo fjubil, saj je že nekdaj kot teharski kaplan dal narediti okoli kaplanije in okoli cerkve prekrasne gredice, na katerih še danes rastejo njegove najljubše cvetice in cvetoči grmovi, katere je sam pomagal saditi. In zato lahko trdno upamo, da je bil tudi sam kot duhteča cvetka presajen v nebeški vrt in tam »vivit cum Christo in aeternum — živi s Kristusom na vekomaj.« — P. Vesenjak. Dijaški dom m tniadina v Ptuju. Javnosti je vse premalo znano, da se v Ptuju nahajata dva vzgojevaina zavoda, ki po svojih prostorih in notranjem ustroju lahko konkurirati z vsakim zavodom te vrste. To ji Dijaški dom, ki služi kot zavod.za dijake ptujskih šol in ki ima prostora za 100 gojencev, ter dekliški zavod Mladika, v kojem se v letošnjem letu poleg internata uvede tudi meščansko-gospodinjska in kmečko-gospodinjska šola in ki ima prostora za 80 gojenk. Dijaškl dom obstoja že od Uta 1900 ter stojl celi čas svojega delovanja oa vrhuncu. V zavodu imajo gojenci popolno oskrbo, zadostno in dobro hrano, nadzorstvo in pomoč pri učenju ter imajo ob enem priliko se izobraževati v glasbi in drugih veščinah. Gojencem je na razpolago velik gledališki oder, zavodov orhester, ob sežna knjižnica, popolna radio-po•taja, bilard, obsežno lastno igrišče ob Dravi itd. V letošnjem letu se je nahajalo v zavodu 75 gojencev, od teh je posečalo realno gimnazijo 57 ter meščansko šolo 18. Gimnazijci so, izvzemši dveh, vsi povoljno zaključili šolsko leto. Znižanje hranarine je imelo 18 gojencev, 1 pa je bil brezplačno. Hranarina se bo tudi letos pridnim gojencem, posebno v višjih razredih izdatno znižala. Pripomni se tudi, da obstoje že od maja t. 1. zelo ugodne železniške zveze, tako da lahko starši svoje otroke tudl iz oddaljnejših občin pošiljajo v ptujsko gimnazijo. Za te dijake bo s prihodnjim šolskim letom možnost podana, da dobijo v Dijaškem domu opoldne hrano ter da se jim da prilika učenja pod nadzorstvom od odhoda popoldanskega vlaka. Zavod Mladika, ki se nahaja v lepih in modernih prostorih, prevzamejo s prihodnjim šolskim letom čč. lolske sestre iz Maribora. V zavodu bo kmetljska in meščanska gospodinjska šola za deklice nad 14 let in internat za gojenke obeh gospodinjskih šol, kakor tudi za učenke, ki obiskujejo mestne šole (meščansko šolo, gimnazijo). Zavod, ki je opremljen popolnoma moderno z vsem inventarjem, bode tudi nudil priliko za učenje ročnih del, glasbe in tujih jezikov. Prijave sprejemajo šolske sestre v Ptuju. Koroško orlovsko okrožje v Slovenjgradcu. Naše vrlo koroško orlovsko okrožje priredi svojo običajno vsakoletno o- krožno prireditev v nedeljo, dne 19. t. m. v Mežici s prav pestrim sporedom. Dopoldne ob pol devetih sprejem Clanov in gostov v Mežici. Ob 9. uri skušnja za popoldanski telovadni nastop, nato obhod. Ob pol 11. uri cerkveni govor in slovesna sv. maša. Popoldne ob dveh slovesne večernice. Ob treh je javni telovadni nastop članov, članic in obojega naraščaja na vrtu g. Vivota v Mežici. Po telovadbi je prosta zabava na vrtu zraven telovadišča. Pri prireditvi igra domača rudniška godba iz Mežice. Ze. polovično vožnjo po železnici smo zaprosili in upamo, da bo prošnja ugodno rešena. Od Prevalj do Mežice in nazaj bo za udeležence brezplačno na razpolago rudniška železnica iz Mežice. Ker je to prva orlov^ka javna prireditev v Zgornji Mežiški dolini, je opažati zanjo precejšnjega zanimanja in je upati, da bo kakor ona lansko leto na Muti prav dobro izpadla. Zlasti kažejo precej zanimanja za to prireditev naši nasprotniki, ki jih je v Mežici precej in ki še takih prireditev, kakor so orlovske, videli niso. Tega tudi ne smemo pozabiti povedati, da tudi naši ljudje kažejo mnogo zanimanja za to prireditev, posebno tisti, kateri imajo svojo mla dino včlanjeno v orlovskih odsekih, zlasti tisti v Mežici, ki je še komaj 1 leto dni star odsek, da vidijo delo, ki ga orlovstvo vrši in kaj so se že vse njihovi sinovi v teku enega leta naučili, odkar so pri Orlu. Kakor že prej omenjeno, je v Mežici še mlad odsek, ki pa je kljub vsem težavam, v katerih se nahaja z ozirom na to, da se nahaja raed hudimi nasprotniki, lepo razvija in je pokazal že to kratko dobo svojega obstoja lepe uspehe zlasti s tem, da je pri letošnjih tekmah dosegel prvo mesto v okrožju, tako da ga imenujemo tukaj: druge Jesenice. Da se ugladijo njegove težke razmere, to je za odsek Mežica, kakor i za sosednji odsek Crna, ki živi istotako tudi v težkih razmerah, pa tudi na odsek Prevalje ne smemo pozabiti, ki ima istotako tudi težke čase, odkar se je s preselitvijo Mohorjeve tiskarne preselilo tudi najboljže član stvo tega odseka v Celje, je okrožje sklenilo, da priredi letošnjo okrožno prireditev v Mežici kot srediSču teh treh omenjenih odsekov. Vsled tega vabimo vse prijatelje orlovstva od blizu in daleč, predvsem iz Mežiške, Mislinjske in Gornje Dra vinjske doline, pa tudi iz Maribora in Celja in drugih krajev, da se udeležijo okrožne orlovske prireditve v Mežici. Za ta dan naj se vsak potrudi in si vzame čas in se naj poda v Mežico, na naš lepi orlovski dan. — Nikomur ne bode žal, ako si bo privoščil lepega in krasnega zaužitka orlovske prireditve. Povabili bi tudi tiste, ki bi radi bili šli in ki so hoteli iti dne 1. julija v Ljubljano na Stadion, pa iz kateregakoli razloga niso mogli iti, da pridejo ta dan v Mežico, da tukaj vidijo vsaj nekaj tistega lepega, kar bi morali videti v Ljubljani. Zatorej vabimo Vas vse prijateljo orlovstva, da pridete v nedeljo, dne 19. avgusta 1928, v Mežico! Ne bode Vam žal! Na svidenje v Mežici! Bog živi! Organistovske zadeve. Ker dohajajo Društvu organistov vedno znova vprašanja glede pokojninskega zavarovanja, n. pr. kollko mora plačevati cerkev, koliko pa organist, dalje koliko potem dobiva zavarovanec letne rente, je društvo založilo tabele, iz katerih je vse toCno razvidno, n. pr. na podlagi napovedanih dohodkov je razvidno, v kateri razred spada, koliko se plačuje v tem ali onem razredu, koliko plača službodajalec, koliko nameščenec ter kakšno rento dobiva vpokojenec, ozi roma vdova in otroci. Takšno tabelo na željo pošljemo vsakemu, kdor pošlje v znamkah 2 Din (1 Din za odgovor in 1 Din za tabelo).