GEOGRAFSKI OBZORNIK napak. Natisnjena so kvalitetno, pregledno in kljub razgibanosti reliefa lepo razporejena (izjema je npr. napis za Kočevje). Po pomembnosti razlikuje relief več tipov krajev: tako je Ljubljana kot edino naselje na vsem reliefu poleg Zagreba izpisana v zelenem okvirju s šrafira- no podlago. Iz legende lahko preberemo, da tako spada med »pomembna območja«, tisti učitelji, ki so se učili in tudi naučili kateregakoli od že omenjenih tujih jezikov, pa bodo učencem razložili, da gre prav- zaprav za »kraj, ki je posebno vreden ogleda« in ne za »pomembno območje« (prevedel pisec tega član- ka iz nemškega jezika). Med »zelo zanimiva območ- ja« spadajo Kranj, Novo mesto idr., katerih imena so izpisana v zelenem okvirju (poligloti bodo znova ugotovili, da gre za kraje in ne območja!), »zanimi- va območja« (tujci nas bodo podučili, da gre zno- va za kraje!) pa so Prevalje, Stična, Turjak... Slovenski napisi na slovenskem etničnem ozem- lju v Italiji so redki. Največ jih je na Goriškem in Tr- žaškem, najslabše je v alpskem predelu obmejne Ita- lije (v Kanalski dolini je slovensko le ime za Trbiž, v Reziji pa sploh ni nobenega slovenskega napisa). Izjemoma so zapisana krajevna imena tudi v sloven- ščini na avstrijskem Koroškem (zaman boste iskali slo- vensko ime za Drau, Gail, Worther See, torej tudi za največje vodne pojave!), na Madžarskem sta po- leg državnega imena edina napisa v slovenščini »Ker- ka« in »Zala«. Le zakaj smo se na teh območjih (sa- mi?!) pometli pod preprogo večinskih narodov? Pred kom? Pred tujci, pred učenci, pred svojo zgo- dovino ali celo pred samim sabo? Slovenščino poti- skajo oblikovalci reliefa v ozadje celo na vratih v Slo- venijo. Tako so imena mejnih prehodov izpisana naj- prej v tujem in šele nato v slovenskem jeziku. Eden najbolj poudarjenih elementov pričujočega reliefa, čeprav gotovo ne bo namenjen avtomobili- stom, so ceste. Izpisane so celo njihove označbe in razdalje med kraji, kot smo jih navajeni iz avtokart. Smelo so izrisane šele načrtovane avtoceste in hitre ceste v izgradnji. Učencem, ki doživljajo pokrajino na šolski ekskurziji ali skozi steklo očetovega avto- mobila, bo relief gotovo omogočil, da bodo podo- živeli preteklo vožnjo ali se pripravili nanjo. V legendi izrisan znak za »panoramski pogled« na reliefu zaman iščemo znotraj slovenskih državnih meja. Panoramske poglede naj bi nudili le vrhovi v Av- striji. Od »parkov« je v Sloveniji le eden (Triglavski narod- ni park), na prikazanem delu(l) Avstrije pa jih je pet. Sem človek, ki ne more biti dolgo slabe volje, za- to so se tudi oblaki nad reliefom slednjič razkadili. V prihodnjih dneh ga bom kljub napakam obesil v učil- nico. Na dva žeblja. Zdržala bosta. Bo tudi relief in njegov okvir? Pa napake? Naj jih pred učenci skrijem? Ne, celo opozoril bom nanje! Tako relief ne bo le učni, am- pak tudi vzgojni pripomoček. Toliko bolj, ker lahko storjene napake nekdo popravi in ker se po znanem slovenskem (!) pregovoru na njih učimo ter vzgajamo. TUDI NA SENČNI STRANI ALP ŽIVIJO SLOVENCI Franc Grlica Šele pred dnevi mi je povsem slučajno in od zna- nega zamejskega Slovenca Franca Kukovice, ki je imel pri vsej zadevi vmes prste kot redaktor, prišla v roke knjiga Strokovnega pedagoškega združenja iz Celovca. Nosi sicer že letnico 1993, zaradi vse- bine pa je prav, čeprav že malo pozno, da se va- njo obregnem in opozorim nanjo svoje stanovske ko- lege, predvsem geografe in zgodovinarje. Za dobro knjigo gotovo ni nikoli prepozno! Njen naslov je »Deset sprehodov med Slovenci na Koroškem«. Napisal jo je Niko Rupel. Na zavih- ku lahko preberemo kratko avtorjevo poklicno pot in vzgibe, ki so privedli do nastanka knjige. Po študi- ju slavistike na ljubljanski univerzi je poučeval na os- novni šoli, že drugo desetletje pa poučuje na sred- nji ekonomski šoli v Radovljici. Kot dolgoletni pred- sednik Zveze kulturnih organizacij v istoimeni obči- ni je dolga leta navezoval stike s slovenskimi kultur- nimi društvi na Koroškem in tako spoznaval njene kra- je, ljudi ter njihova prizadevanja. Rezultat avtorjevih pedagoških izkušenj in spoznavanja pokrajine ter lju- di na senčni strani Alp je knjiga, ki nas vabi na de- set sprehodov med zamejske Slovence. Na druga- čen izlet, kot smo ga navajeni. Na pot se ne bomo podali kot kupci, da bi se zapletali v tržne zakoni- tosti ponudbe in povpraševanja, kot navadno prav banalno zreducirano doživlja zamejsko Koroško mnogo Slovencev, v ospredje našega doživljanja bo- mo postavili pokrajino in človeka v njej kot našega gostitelja in rojaka. Mnenja sem, da posvečamo problematiki zamej- ske Koroške premalo pozornosti, nanjo pa radi po- zabljamo tudi ob pripravljanju raznih ekskurzij in iz- letov. Slika, ki jo imajo učenci o Koroški, je pogosto 2 9 GEOGRAFSKI OBZORNIK izkrivljena, idealizirana ali spuščena na raven naku- povalnega turizma. Zamejska Koroška pa vendarle niso v prvi vrsti šilingi in trgovine, temveč pokrajina, ljudje, njihovi običaji in gospodarjenje, njihova in na- ša zgodovina ter bogato kulturno snovanje. Če se že odpravimo na pot, z učenci prek meje neradi zavijemo, ker je to tujina, ker v današnji eko- nomski situaciji mnogi starši daljši izlet težko finan- cirajo, ker nam manjka izkušenj in ker se o zamej- stvu od (slovenske) literature v šolskih knjižnicah po- lice ravno ne šibi jo. Z leksikoni, zazrtimi v preteklost, in zgodovinskimi knjigami nikakor ne moremo biti za- dovoljni, saj nam ne dajejo dovolj natančnega od- govora na to, kakšna je Koroška danes: stvarna, živa, realna in ne zgodovinski, splošen ali čustven pojem. Delo Nika Rupla nam odstira zaveso nad zamej- sko Koroško, za povprečnega Slovenca celo preveč natančno. Vedeti pa moramo, da je knjiga namenje- na tudi zamejskim Slovencem in v skrajšanih nemš- kih prevodih nemško govorečim sodeželanom. Skrat- ka: knjiga je učbenik o zamejcih, za njih same in za tiste, ki bi jih morali in/ali želeli spoznati. Razdeljena je na dva dela, »na dve knjigi«. Knji- ga v dveh knjigah. Prva (I) nosi podnaslov: »Priročnik za spoznava- nje slovenskega slovstva na Koroškem, njegovih us- tvarjalcev in ustvarjalk, zgodovine, kulture in krajev na avstrijskem Koroškem. Nemško v močno skrajša- ni obliki.« V uvodnem sprehodu nas avtor seznani z glavnim mestom dežele Koroške Celovcem, njego- vo zgodovino, kulturnimi buditelji in spomeniki. Te- mu sledi devet podrobnih skic in opisov poti. Kot z do- brim pomočnikom se učitelju geografije, slovenske- ga jezika, zgodovine ali umetnostne zgodovine ne bo težko z učenci odpraviti po naslednjih koroških poteh in stranpoteh: Celovec - Krnski grad - Gos- pa sveta - Vojvodski stol - Visoka Ostrovica - Djek- še - Velikovec, Celovec - Vetrinj - Hodiše - Jedvov- ca - Otok - Vrba - Kostanje - Poreče, Celovec - Ra- diše - Grabštajn - Medgorje - Tinje - Kamen - Do- brla vas, Beljak - Osoje - Krka - Breže - Št. Vid, Be- ljak - Marija na Zilji - Bače - Rožek - Loče - Št. Ilj - Bilčovs - Kotnnara vas, Brnca - Bistrica na Zilji - Šmo- hor, Brnca - Št. Jakob - Borovlje, Borovlje - Želez- na Kapla, Železna Kapla - Globasnica - Pliberk. Med prilogami je v knjigi precej dokumentov, ki dokazujejo večstoletno prisotnost Slovencev na za- mejskem Koroškem. Eden od njih je zemljevid na os- novi ljudskega štetja v letu 1910 z naslovom »Na- seljenost Slovencev in narodnostno razmerje na Ko- roškem«. Med prilogami bomo našli celo natančne naslove (in telefonske številke) današnjih slovenskih institucij. Druga knjiga (II) z istim naslovom ima podnaslov »Leksikon s pomembnejšimi podatki in dodanimi tek- sti«. Je dopolnilo prvi in dodatno olajša spoznava- nje južnega dela avstrijske dežele Koroške in sloven- stva na njem nekoč in danes. Služi lahko šolarjem, pa tudi odraslim pri dopolnjevanju in utrjevanju vede- nja o koroških Slovencih. Na enciklopedičen način nas po abecednem vrstnem redu seznanja z velikim številom oseb (narodnimi buditelji, pesniki, pisatelji...), kulturnimi institucijami in objekti (galerijami, muze- ji, zbirkami, šolami, založbami, časopisi...), ki so in še oblikujejo slovenskost onstran meje, kar podkre- pi z obsežno dokumentacijo (fotografijami, dokumen- ti, pesmimi, odlomki iz proznih del, naslovnicami knjig, časopisov ipd.). Knjigi z enotnim naslovom bosta med pedagoš- kimi delavci gotovo vzbudili željo za izleti po zamej- ski Koroški in bosta postavljeni med tiste knjige na knjižni polici, ki jih pogosteje in radi vzamemo v roke. GEOGRAFSKE PERIODIČNE PUBLIKACIJE Ida Knez Branka Gabrenja Muller je v prejšnji številki v prispevku »S.O.S. za geografijo v srednjih strokov- nih in poklicnih šolah« med drugim opozorila na po- manjkljivo informiranje geografov. Slovenske geograf- ske periodične publikacije je že predstavila Janja Turk v Geografskem obzorniku 34 (1987), št. 3., str. 42-50, zato sem zbrala le osnovne podatke o pub- likacijah ter naslove, kjer jih lahko naročite. Na vo- ljo tudi v prodajalni Zemljepisnega muzeja Sloveni- je, Trg francoske revolucije 7, tel. 312 537. Geografsk i obzornik : izdajatelj: Zveza geo- grafskih društev Slovenije, izhajanje: štiri številke na leto, naročila: Miha Pavšek, Geografski inštitut ZRC SAZU, Gosposka 13, tel. 125 60 68 int. 304; vsi čla- ni Ljubljanskega geografskega društva so hkrati na- ročniki Geografskega obzornika, cena je vključena v letno članarino. Geografski vestnik: izdajatelj: Zveza geograf- skih društev Slovenije, izhajanje: enkrat letno, naro- čila: Tončka Abbad, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 2, tel. 176 93 39. Dela: izdajatelj: Oddelek za geografijo Filozof- ske fakultete Univerze v Ljubljani, izhajanje: enkrat 3 0