чгуу* V V W V V V V у^чГ-у^ V V v V* V ^ v w	V> V^V V V ^v V v	v v v vv
>
□□□□□□□□□□□Dt □□□□□□□□□□□□C
NflŠH
јпоопоааоапоодој
IDDDDDGdDDnOaaGl
OSPODIMJA
DOGGGGDaaDDDGaDGDDGDDDOGDDDOaaDGDDDDDDaaODDDDdGODO
a n	a □
GLHSILO SLOVENSKIH GOSPODINJ IN DEKLET
□	ona o a a a a a □ □ a
□	□ □ a
o □ □ D
□	a □ a
□	D 0 □
□	□ □ a caa □□□
-A^/l ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^л. ----^ ^ ИУ ^ч Л АААЛ АА/У^Ч	^Ч	A ^^ ^Ч^Л. А. >4 X.
Štev. 9.
V Ljubljani, dne 26. septembra 1912.
Leto III.
Gospodinjski odseki v izobraževalnih društvih.
1. Pomen gospodinjskega dela.
Najboljše bo, če takoj začetkom povem, za kaj mi gre. Pravzaprav že naslov razodeva vso skrivnost. V izobraževalnih društvih imamo različne odseke: Orle, za godbo, za petje, za predstave, protialkoholne, izseljeniške, dekliške. Vsak izmed njih ima neko samostojnost, vendar pa le tako, da ne kali društvene edinosti. Rad bi, naj bi se našim društvom priklopili še gospodinjski odseki, ki naj bi zbirali, združevali naše kmečke gospodinje in jim s svetom in podukom pomagali pri njihovem težkem poslu.
Prvo vprašanje, ki je treba nanj odgovoriti, se brez dvojbe glasi: Ali je tega treba? Vse je že pritegnjeno k 'društvenemu življenju; zdaj naj se pri-klopijo še gospodinje; čemu to? Ali ni za gospodinjo edino pravo društvo njena družina in delo v njeno korist.
Takih in enakih opazk bo srečala misel o gospodinjskih odsekih vse polno in gotovo bo treba precej časa, preden si bo splošno pridobila srce in pamet naših gospodinj. Nazadnje bo pa zmagala, ker govore zanjo sila važni ivzroki, in je njeno uresničenje za gospodarski napredek našega kmečkega ljudstva velikanskega pomena.
Ravno gospodinjsko delo zahteva v našem času temeljite izobrazbe in vzajemne pomoči. Ni prazna beseda, ida gospodinja tri vogle pri hiši podpira, najmanj pa sedaj. Najvažnejše reči, ki drže kmeta pokoncu, so prepuščene njeni skrbi. Ali ni živinoreja v naših krajih Klavni vir kmečkih do-
hodkov? Hlev, svinjak sta pa večinoma odvisna od gospodinje. Kolikšnega pomena je mlekarstvo, kako važno je perutninarstvo! Obojno je v rokah naših gospodinj. Pa vporaba sadja in vrt z zelenjavo in rožami! Tudi tukaj vlada gospodinja.
Pomočnica svojemu možu, njegova najboljša svetovavka, najzanesljivejša zaupnica je dobra kmečka gospodinja. Pri vsem gospodarskem delu je treba tudi njene besede, njene podpore, njenega sodelovanja. Kar moža boli, boli tudi njo, gospodarske skrbi tarejo tudi njeno srce; zato mora tudi premišljeno podpirati njegovo delo* za napredek. Blagor možu, ki ima tako družico skozi življenje! Žalostna je pa zanj, če žena ne razume, za kaj gre, če je zaostala za drugim svetom, — trda, staro-kopitna.
In naj dodenemo še glavno reč v družini: Otroci so dolgo časa skoraj samo materni. Ona jim vodi prve stopinje, ona jih edina dodobra pozna. Vzgoja otrok sloni največ na njenih ramenih. Otroci so pa naša prihodrjost. Kaj nam pomaga, če povzdignemo gospodarstvo na vse strani, če pa pride za nami rod, ki ne bo ohranil in izpopolnil tega, kar smo mi začeli? Od vzgoje otrok je odvisna naša bodočnost. Tolikrat po pravici tožijo na kmetih, cla vse beži z dežele, da kmečkega dela skoraj nihče neče več delati, in da si izkuša, kdor more, prebrati kaj drugega.
Najhujše, najžalostnejše je, da se je ta bolezen lotila tudi že žensk, in sicer marsikje v zelo obilni meri. Pri nas splošno nimamo zelo velikih kmetij; največ je srednjih in malih. Tu ni . toliko priložnosti, da bi se it kmečkih I deklet vzgajale gospodične z mestnimi
šegami, z mestnim mišljenjem, in s srcem, ki trepeče pred kmečkim delom, in si želi gosposkega ženina in gosposkega življenja. Zgledov imamo pa tudi za tako skaženo vzgojo pri nas več inego dovolj. In recimo kar naravnost: največja krivda zadene pri tem matere, večja nego očete.
Naša dekleta žene s kmetov največkrat želja po boljšem zaslužku in morda tudi po zložnejšem življenju. Kmečko delo je prišlo ob kredit. Treba ga mu je zopet vrniti, predvsem pa ženski mladini. Lepota življenja na kmetih se mora iznova razkriti, veselje do kmečkega dela, zvezano z zdravim zml-slom za gospodarski napredek je treba obnoviti v mladih srcih.
Gospodinja je tudi na kmetih prvi zdravnik in glavna bolniška postrež-nica. Za otroke in odrasle mora znati, kaj in kako, če pride bolezen v hišo. Te reči se morajo učiti in nikogar ni, ki bi mogel reči, da jih vse zna.
Kuhinja, perilo, razsvetljava, kurjava, priprava in poprava obleke — vse to je tudi gospodinji naloženo. Vsaka reč, če je preudarno, varčno izpeljana, če se ji poznajo vešče roke in razsvit-ljen um, donaša obilo koristi družini. Z malo stroški se mnogo doseže. Kjer pa ni znanja, tam se meče denar kupoma proč. Gospodinja ima vsak tre-notek priložnost, obrniti kako reč na prav, ali narobe. Blagor družini, kjer gre vse prav!
Pomen gospodinjskega dela je jasen. Kdor torej poskrbi, da se bo to delo vedno boljše in naprednejše opravljalo, skrbi za sedanjost in prihodnjost, dela res za narod in domovino, za cerkev in državo.	Dr. Krek.

Za vsakdanje življenje.
Kdaj ne smem govoriti? Na vsak način takrat, ko je dostojnejše in koristnejše molčati oziroma poslušati. Če govoriš s predpostavljenim, s starejšo osebo ali s kako gospo, ne segaj ji v besedo, tudi ne govori ob tistem času, kakor ona, počakaj mirno in potrpežljivo, dokler ne konča. — Z obveznim in sočutnim izrazom poslušati, kar te popolnoma nič ne zanima, ni lahko, a pridobiš si s poslušanjem in molčanjem večjo naklonjenost, kakor z govorjenjem. — La Rochefoucauld pravi: »Mi odpuščamo onim, ki nas dolgočasijo, a mi ne moremo odpustiti onim, katere mi dolgočasimo.« — S pazljivim poslušanjem in primernimi kratkimi opazkami, ki požive splošno zabavo, priljubiš se družbi bolj, kakor s sijajnim govorom. — »Največja zgovornost obstoji v umetnosti molčanja.« — Molči, če se zgovarja o stvareh, ki jih ne razumeš. — »Least said quickest mended — najmanj rečeno, najprej popravljeno,« pravi angleški pregovor, »mnogo ve, kdor molčati zna,« pa nemški. — S previdnim molčanjem, če se drugi izpostavljajo v prenaglem govorjenju, je že marsikdo dosegel glas modrosti. — »Če ne govoriš, smatrali te bodo ljudje za neumno,« rekla je neka mati svoji hčerki; »za kako neumno me bodo šele imeli, če bi govorila,« odvrne deklica v pravem spoznanju samega sebe. — Molči, kadar se govori o slabostih tvojega bližnjega. — »Ne govori nikdar slabo o kakem človeku,« pravi Levator, »če nič gotovega ne veš, in če zagotovo veš, vprašaj se, čemu govorim to?« Splošno lahko računaš, če ti ne govoriš slabo o drugih, tudi drugi ne bodo govorili slabo o tebi. — Molči, če te hočejo drugi o komu izpra-ševati. — Radovednost in klepetavost skrivata se prav rada v obleko prijateljstva in sočutja, uči se, jih razločevati. — Molči, če se ti zaupa kaka tajnost. — Molči, kadar ši jezen. —; Molči, če ti pride na misel šala, ki bi zamogla razžaliti tvojega bližnjega. Bodi vedno štedljiv s šalami: »Nosi jih, kakor meč v nožnici, a ne švigaj ž njimi v strah družbe.« — Molči, če vidiš, da hočejo govoriti drugi. — Tudi če znaš govoriti še tako dobro in duhovito, ne smeš nikdar vedno sam voditi zabave. — Vsak najrajše posluša govoriti sam sebe, zato prepusti besedo tudi drugim.
Goveje meso v zeliščni omaki.
Skuhaj kakor navadno goveje meso v juhi (%kg). V kozi pa napravi omako. Razreži prav drobno drobnjaka, zelenega peteršilja, pehtrana, vsakega naj bo zrezanega eno žlico, dva stroka česna in štiri šalotke. Potem deni v kožico dve žlici fineera olja: ko se 10«
segreje, prideni mu zrezano zelenjavo, dobro jo prepraži ter prideni dve žlici kruhovih drobtin in četrt litra juhe; ko četrt ure vre, pridaj kuhano meso, ki naj se v tej omaki duši 10 minut, nazadnje pridaj ščep popra in soka četrt limone. Meso razreži na kose, zloži ga na krožnik ter obloži s kruhovimi cmoki, opraženim rižem ali krompirjem.
Sirove pogačke s češpljami. Deni na desko 20 dkg moke. Napravi v sredo jamico in pridaj v moko ščep soli,
14	dkg kravjega sira, eno jajce, 14 dkg surovega masla in polovico dkg droži, ki jih razmoči v dveh žlicah mrzlega mleka s kepico sladkorja, napravi iz tega na rahlo testo in ga razvaljaj pol mezinca na debelo. Iz tega testa zreži na štiri prste dolge in široke krpe in v vsako krpo položi polovico olupljene in s sladkorjem potresene češplje. Testo od vseh štirih oglov skupaj zapogni ter deni na pomazano pekačo in pusti shajati pol ure. Shajano pomaži z jajcem in peči v precej vroči pečici
15	do 20 minut.
Fižolov jabolčnik. Skuhaj v loncu liter svežega, oluščenega fižola v enem litru vode in ga osoli. Posebej pa skuhaj 5 do 7 srednjedebelih jabolk v treh četrt (%) litrih vode. Ko je fižol kuhan, ga stlači in pretlači skozi sito z vodo vred v jabolka. Potem ocvri na žlici masti polovico stare, na kocke zrezane žemlje ter jo zamešaj v jabolčnik. Ko prevre, ga premešaj in gorkega postavi na mizo.
Fižol z jabolki. Skuhaj v loncu liter svežega in oluščenega fižola s tri četrt litrom (•%) vode in ga osoli. Posebej pa skuhaj 4 do 6 srednjedebelih olupljenih in na kosce narezanih jabolk s pol litrom vode. Ko je vse kuhano, stresi skupaj in zabeli s prežga-njem iz žlice masti in pol žlice moke. Prevri še in postavi jed na mizo.
Sveže češplje s fižolom. Skuhaj 20 češpelj v pol litru vode. V drugem loncu pa skuhaj pol litra svežega, oluščenega fižola v tri četrt litrih vode ter ga osoli. Ko je vse kuhano, češplje in fižol stresi v skledo, premešaj in daj mrzlo na mizo. Če hočeš pa v jed zamešaj polovico na male kocke zrezane in v žlici masti ocvrte žemlje in postavi gorko na mizo.
Svež fižol z zeljem in rižem. Skuhaj pol litra oluščenega fižola v pol litru vode in ga osoli; posebej pa kuhaj en krožnik na debelo narezanega in poparjenega svežega zelja. Ko je zelje skoro kuhano, mu pridaj dve pesti riža, ki ga kuhaj četrt ure, potem mu prideni kuhani fižol in prežganje, katero napravi iz žlice masti in pol žlice moke; ko vse skupaj prevre, daj kot prikuho ali samostojno jed na mizo.
Navadne buče kot prikuha. Buče olupi in jih na repnem strgalu zribaj, deni v skledo, posoli in pusti pokrito eno uro. Nato napravi bledorumeno prežganje iz moke in masti in pridaj ožete buče; malo kumne in počasi duši. čez nekaj časa prilii nekoliko vode.
in ko nekaj minut vre, pridaj kisa po okusu. Daj kot prikuho na mizo.
Riževe klobasice za v juho. Prepraži dve pesti riža na eni žlici masti, zalij ga s tremi osminkami gorke vode ali juhe in ga kuhaj 15 do 20 minut; v ohlajenega ubij eno jajce, pridaj dve pesti krušnih drobtin, drobno zrezanega zelenega peteršilja in čebule in eno žlico drobno sesekljanega govejega, te^ lečjega ali svinjskega kuhanega mesa ter vse dobro premešaj. Nato razreži oblate na štiri prste dolge in široke krpe, jih naglo pomoči v vodo in položi na krožnik in na vsako krpo naloži eno žlico pripravljenega nadeva. Oblat od vseh strani podolgoma zvij in skupaj stisni, da nastanejo klobasice, ki jih pomoči v raztepeno jajce ter v krušne drobtine in rumeno na masti ocvri. Deni jih v skledo in ni'lijj nanje čiste juhe. Na mizo jih lahko daš tudi kot samostojno jed s priku 10.
Svinjsko meso z rižem in stročjim fižolom. Četrt kg mastnega svinjskega mesa zreži na oreh velike kocke, ki jih deni v kozo, posoli in pusti pokrite eno uro. Nato prideni za oreh masti in1 par koščkov čebule ter praži, da se malo zarumeni. Prideni še štiri pesii riža, pomešaj in pusti par minut stati, potem mu prilij liter juhe; čez četrt; ure pa en krožnik posebej kuhanega, na poševne kose zrezanega stročjega fižola. Vse narahlo premešaj in kuhaj; še kakih 5 do 10 minut.
Fižol v stročju s smetano. Skuhaji en krožnik fižola v slani vodi, odcedi ga ter stresi v skledo. V ponev pa deni štiri žlice kisle smetane, jo zavri ini po par minutah polij po fižolu, ki ga potresi še z žlico krušnih drobtin in zabeli z žlico vročega surovega masla. Postavi jed kot prikuho na mizo.
Češplje sveže kot kompot. Deni v lonec četrt litra vode, pet dkg sladkorja in košček cimeta. Ko par minut vre, prideni pol litra opranih češpelj, pokrij jih in kuhaj počasi 10 do 15 minut. Nato jih stresi v skledo in daj mrzle na mizo. Ali pa skuhaj pol litra češpelj v pol litra vode, ki si ji pridala 5 dkg sladkorja in košček cimeta. Ko so kuhane, jih stresi na polovico zrezane in opečene žemlje. Jed postavi mrzlo na mizo.
Olupljene češplje kot kompot. Pol litra zrelih češpelj polij z vrelo vodo. Potem jih jemlji posamezno iz vode ter jih olupi. V lonec pa deni četrt litra vode, šest dkg sladkorja, košček cimeta in nageljnovo žbico. Ko je par, minut vrelo, prideni češplje, pokrij jih in pusti da počasi vro 5 do 10 minut. Končno jih poberi iz sklede in polij s sokom.
Omaka iz svežih češpelj. Izlušči koščice 10 češpljam, stresi jih v lonček in zalij s četrt litrom vode in štirimi žlicami vina, prideni jim še košček cimeta in limonine lupine; ko so češplje kuhane, jih pretlači skozi sito. V kozi razgrej za dva oreha masla, pridaj košček sladkorja, in ko se speini, poino žlico moke, v nekoliko zarunne-nelo dve žlici krušnih drobtin; ko se
дааасзасзарапппаппа
l\ Kuhinja |jj
ппапсзпапапппппппп
zarumene, stresi vanje pretlacene češplje z vodo vred in še štiri dkg sladkorja. Pusti vreti še 10 minut, večkrat premešaj, in gotova je.
Možganje rezine. Zreži žemljo na jiodolgaste, mezinec debele rezine. Dcvri jih naglo na eni strani v vročem maslu. Poberi jih na krožnik, da se pialo odtečejo. Namazi jih s sledečim liadevom: Osnaži in sesekljaj polovico telečjih, govejih ali svinjskih možganov, v kozi pa razbeli pol žlice masti Eili košček surovega masla, zarumeni )malo nekoliko drobno zrezane čebule Д11 peteršilja, prideni osnažene možgane, mešaj nekoliko časa na ognjišču j(8 do 10 minut), prideni soli, eno raz-jtepeno jajce, ščep popra, še malo premešaj in namaži s tem nadevom žemlje na tisti strani, ki niso ocvrte. Ko si Vse namazala, naloži jih eno zraven fariige na pekačo, prilij par žlic juhe, Ida se žemlje zmehčajo in postavi še za kakih 5 minut v pečico. Naloži jih na krožnik in daj kot samostojno jed na piizo.
Vampi v paradižni omaki. Skuhaj polovico kg telečjih ali govejih vampov do mehkega. Kuhane zreži na drobne rezance. Deni v kozo veliko felico masti; ko se razgreje, prideni drobno, na koščke zrezano čebulo in ko se zarumeni, še vampe, ki jih praži Četrt ure. Potem jih potresi z veliko noževo konico paprike, malo osoli in potresi z žlico moke. Ko se vampi še malo popražijo, jih zalij s tremi osmin-kami (3/s) litra juhe in par žlic pretla-T onih paradižnikov. Ko še dobro pre-ivro, so gotovi. Stresi jih v skledo in bbloži s krompirjevimi kosci in potresi s parmazanskim sirom.
Koštrun v sladkem zelju. Popari S kropom 14 kg koštruna. Deni ga v jlonec, prilij tri četrt (%) litra vode, osoli ga in prideni, ko že pol ure vre, rn krožnik na debelo zrezanega, poparjenega in ožetega zelja ter par zrn kumne. Zabeli ter vse kuhaj do mehkega. Zabeli z bledim prežganjem iz ene žlice masti in pol žlice moke. Pridaj še ščep popra in ga daj na mizo. Če hočeš, lahko prineseš tudi na koščke Krezan olupljen krompir.
Žemljev narastek s svežimi češplja-mi. Zreži na mezinec dolge in široke zrezke tri male cesarske žemlje ter jih polij z osminko (Vs) litra mrzlega mleka in pokrij, da se napoje. V skledi pa mešaj dve žlici kisle smetane z žlico sladkorja, 1 rumenjakom in malo drobno zrezane limonine lupine ter sneg enega beljaka. Namaži obliko z maslom in naloži eno vrsto napojenili temelj: po vrhu žemelj polovico nadeva in eno vrsto čez pol preklanili češpelj, katere potresi s sladkorjem. Po češpljah položi še ostale žemlje ter ostali nadev. Postavi v pečico in peči 20 do 25 minut. Pečeno zreži na kose in potresi s sladkorjem.
Češpljev vinski kolač. Zreži navadno desetvinarsko štruco ali tri žemlje ali bel kruh na mezinec debele zrezke (silite), ocvri jih naglo v maslu in daj
v skledo. V lončku pa zavri četrt litra črnega vina z dišavami, limonino lupino in 5 dkg sladkorja; s tem polij ocvrte rezine ter jih pusti, da se dobro napoje in narastejo. Testo pripravi takole: deni na desko 20 dkg moke, tri žlice vode, par zrn soli, žlico kisle smetane, eno jajce in 5 dkg surovega masla ali.margarina; testo na rahlo pogneti, deni v stran, pokrij ga in, ko je vsaj pol ure počivalo, razvaljaj za pol prsta debelo. Pomaži primerno pekačo (pleh), obloži jo s testom, da okrog in okrog dva prsta čez visi. Položi po testu eno vrsto namočenih zrezkov, na zrezke pa eno vrsto čez pol preklanili češpelj, na češplje, ki jih potresi s sladkorjem, zopet rezine. Ko si vse porabila, zapogni testo od vseh strani, da je nadev ves pokrit. Pomaži po vrhu z jajcem in peči v srednje vroči pečici pol ure.
Mešana mezga iz češpelj in breskev. Deni v manjši lonec enako množino breskev in češpelj. Ta lonec postavi v drugega večjega, v katerem naj bo toliko vode, da sega polnemu loncu do polovice. Oba lonca pokrij in pusti, da vre toliko časa, da se češplje in breskve zmehčajo. Potem vse pretlači skozi sito in stehtaj sok. Na en kg soka pripravi 70 dkg sladkorja, sok in sladkor deni v kozo, prideni košček cimeta ter kuhaj počasi, da se zgosti (pol ure), nekoliko shlajeno deni v kozarce in jih zaveži s pergamentom.
Kako se kuhajo mezge. (Salzcn, marmelada). Mezgo je najboljše kuhati v lončeni kozi ali v rumenem kotličku, v katerem ni bilo nikdar nič mastnega. Sadje za mezgo olupi ali ga pa prekuhaj ter potem pretlači skozi sito.
Nja kg (kilogram) sadja, brez kosti, se računa navadno tudi 1 kg sladkorja, katerega skuhaj in mu prideni pre-tlačeno mezgo. Mezga ima potem lepo barvo in se zelo dolgo drži.
Posodo, v kateri hočeš kuhati mezgo, ne postavljaj na hud ogenj, ker se mezga jako rada prismodi; zato jo moraš tudi večkrat premešati z novo leseno žlico. Dobro je, ako postaviš kotliček ali kozo s sadjem v večjo posodo vrele vode ter tako skuhaš mezgo.
Da spoznaš, ali je mezga dovolj kuhana, kani kapljico na mrzel krožnik, ako se ne razleze, je dobra. Ali pa kani kapljico mezge na pivnik, ako ne prodre skozi papir ter ga ne premoči, je dovolj kuhana.
Vlij vročo mezgo v segrete kozarce ali lonce, pusti, da se popolnoma ohladi. Dobro je postaviti kozarce v toplo pečico ali v peč, iz katere se je vzel kruh, da se napravi na vrhu trda skorja. Izreži iz pergamenta koleščka, ki so tako velika, kakor kozarec, pomoči jih v rum, špirit ali drugo žganje, položi tako napojene liste na vrh mezge v kozarec, potem pa jih zaveži s perga-mentnim papirjem. Mezgo hrani na mrzlem in suhem prostoru.
Mezga iz češpelj. Poberi iz češpelj kosti in iih kuhaj v kozi, potem jih pre-
tlači skozi sito; enemu kg češpelj pridaj % do % kg sladkorja ter skuhaj mezgo.
Češplje lahko olupiš, ako jih daš za malo časa v vročo vodo. Mezgi lahko pridaš malo limonovih olupkov in cimeta ali vanilija, vendar je vsaka mezga boljša, ako ima naraven okus po sadju.
Mezga iz breskev. Razpolovi breskve, poberi iz njih kosti ter jih kuhaj, da se razkuhajo. Nato jih pretlači skozi sito; prideni mezgi ravno toliko težo sladkorja, kolikor imaš breskev ter jo skuhaj.
Dobro mezgo dobiš, ako skuhaš skupaj polovico češpelj in polovico breskev.
Mezga iz marelic se naredi tako kakor iz breskev.
Mezga iz kutin. Obriši kutine, pre-reži jih na štiri dele ter iztrebi iz njih peške. Potem jih skuhaj, pretlači skozi sito in kuhaj mezgo z isto težo sladkorja.
Mezga iz jabolk. Zreži jabolka, iztrebi jim peške ter jih kuhaj z malo vode, ker se kaj rada pripalijo. Nato jih pretlači skozi sito in skuhaj 1 kg mezge z % do % kg sladkorja. Če hočeš, pridaj limonovih olupkov.
Mezga iz šipkovih jagod. Prereži šipkove zelo zrele jagode čez pol, poberi iz njih peške in vse, kar je trdega. Potem jih skuhaj z malo vode, pretlači jih skozi sito in skuhaj mezgo z enako težo vlečenega sladkorja.
Cele paradižnice v slani vodi. Naloži dobro dozorele, cele paradižnice kolikor mogoče tesno v kozarce (s širokim vratom) ali v prstene lonce. Potem stresi na 1 liter vode 20 dkg soli, da zavre ter zlij hladno na paradižnice, toliko da so pokrite. Zaveži kozarce ali lonec s pergamentnim papirjem in jih shrani. Ker se paradižniki vzdignejo iz vode, treba jih je zatežiti z deščico, ostati morajo vedno pod slano vodo, drugače se pokvarijo.
Pomni, da kadar rabiš te paradižnice, moraš jed manj ali nič soliti.
Gorčične kumare. Olupi 10 dorast-lih kumar, prereži jih podolgem, odstrani jim peške, razreži jih na tri prste dolge in prst debele koščke. Zavri 1 liter vode s pestjo soli. V zavreto stresi pripravljene kumare, ki naj v nji eno minuto vro. Potem jih stresi na rešeto, da se odtečejo in shlade. Nato jih obriši z ruto in naloži v velike kozarce, med nje pa natresi par žlic rumene gorčice, 10 oluščenih in na koščke narezanih šalotk, kak kolešček hrena, par vršičkov pehtrana, nekaj zrn celega popra, vejico kopra, 1 lor-berjev list, vejico majerona in če imaš, 1 drobno na rezance zrezano papriko. Zalij jih s kisom in par žlicami olja. Zaveži s pergamentom. Rabiš jih lahko že čez en teden ali jih hrani daljo časa.
Ali pa pripraviš kumare kakor prejšnje, samo ne prekuhaj jih, ampak jih nasoli in pusti nasoljene 24 ur. Potem jih obriši, tesno zloži v steklenice
11»
ter potresi med nje par žlic gorčice, ar šalotk, koleščke hrena, par vršič-ov pehtrana in žlico celega popra. Zalij z zavretim in ohlajenim vinskim kisom, zaveži s pergamentnim papirjem in ohrani na hladnem.
Paradižnikova mezga (zalzen). Dobro zrele paradižnike operi, če je kaj slabega in gnilega odstrani, deni jih v lonec, pokrij in postavi na kraj ognjišča, da se zmehčajo in dajo vodo iz sebe. Potem jih stresi na rešeto, da se odtečejo, pretlači jih skozi sito. Sok stehtaj; za 1 kg soka vzemi pol (У2) kg sladkorja, deni v kozo ter kuhaj na ognjišču pol ure. Deni shlajeno v kozarce in zaveži s pergamentnim papirjem. Ta mezga se rabi samo za sladke omake.
Kar ti je ostalo na situ, naloži v male kozarce, zaveži s pergamentom in kuhaj eno uro v sopari; to porabi xa pridatek k juhi.
Kutinov sir- Obriši kutine, zreži vsako na štiri dele, iztrebi peške ter jih skuhaj z malo vode, da bodo mehke. Potem jih zaveži v čisto ruto in jih obesi nad skledo, da se bo sok sam odtekel. Kutine same pa pretlači skozi sito, primešaj jim enako težo stolčenega sladkorja in malo limonovega soka ter kuhaj to tako dolgo, da začne poganjati mehurčke in pade mezga v težkih kupčkih, ako jo spuščaš iz žlice. Ko kuhaš mezgo, jo pridno mešaj, da se ne prižge, ali kuhaj v vreli vodi. Tako skuhan, še vroč sir deni v podolgaste oblike ali na krožnike, katere pomoči prej z mlačno vodo. Ko se sir strdi in osuši, kar se zgodi v par dneh, ga zvrni in pusti posušiti še na drugi strani. Kutinovo vodo vlij v kozarec, steriliziraj in shrani, lahko jo porabiš tudi za hladetino.
Sadne in druge konzerve. Hrana, ki leži na zraku, segnije, splesni ali se skisa; to pokvarjenje povzročajo razne glivice in bakterije, katerih kali se nahajajo v brezštevilni množici v zraku ,in z zrakom na vsakem predmetu. V novodobni kuhinji se usmrte kali z vročino, to je z razgrevanjem (sterili-ziranjem) in z neprodušnim zapiranjem. Neprodušno zaprti kozarci, steklenice, zaklopnice (škatlice) s sadjem, zelenjavo, mesom, ribami, z raznim sokom itd. zabranjujejo glivicam in bakterijam vstop v posodo. Jestvine in pijače se ohranijo v takih posodah tako dolgo sveže in zdrave, dokler ne pride zrak do njih.
In vendar se zgodi včasih, če je posoda tudi dobro zaprta, da se v nji pokvari konzerva. Nedvomno se je vtihotapila pri kuhanju kaka mala napaka, če se kozarec ali steklenica sama odpre, je temu navadno vzrok kozarec sam, gumijev obroček ali stekleni pokrovček, ki ni dobro brušen. Zato je pri vkuhavanju jestvin neobhodno potrebna najnatančnejša in najvestnej-ša pazljivost.
Profesor Jager pravi v svoji »Bak-teriologiji vsakdanjega življenja«, treba je tudi pomniti, kako vestna na-12»
tančnost je potrebna pri pripravi konzerv, ker le ena kal, ki ostane v konzervi, zamore isto nele pokvariti, ampak lahko naredi iz nje najhujši in najnevarnejši strup.
Ako zapaziš na pokrovu ali na dnu zaklopnice z ribami ali drugimi jestvl-nami le malo zvišanje, je to znamenje, da konzerva ni več popolnoma dobra. Če odpreš zaklopnico ali kozarec in ti iz istega neprijetno ali žavtovo zadiši, bodisi duh še tako neznaten in okus le malo grenak, uniči takoj celo vsebino, najboljše je, ako jo vržeš v ogenj, ker vsakdo, ki bi použil pokvarjeno konzervo, bi si nakopal manj ali bolj opasno bolezen ali celo smrt. L. 1904. smo brali v časopisih, da je zbolelo na neki šoli 21 oseb, od katerih jih je 11 umrlo, ker so jedli pokvarjeno konzervo fižola.
Kako pa je mogoče, da se pokvari konzerva, če se jo sterilizira? Tu zadostuje prvič najmanjša neprevidnost pri delu ali pri zapiranju konzerv, drugič pa imamo veliko množino bakterij, ki tvorijo kali, takozvane trose, katere ne uniči ne največja vročina, ne najhujši mraz. Ko pridejo trosi v vlažno toploto pri steriliziran ju, jih ista ne uniči, temveč pospešuje njih razvoj, ker jim poči trda koža, ki jih obdaja. V ohlajeni tekočini izlušči se prost kal iz svojega trdega oklepa, začne se zopet razvijati in razmnoževati. Če se konzerve čez 12 do 24 ur zopet razgre-jejo, uniči se šele zopet razvijajoča se bakterija. Nekatere zelenjave je treba celo trikrat sterilizirati, vselej po preteku 12 do 24 ur, da se usmrte vse bakterije. To ponovljeno razgrevanje imenujemo fraktionelno sterilizirani e. Neobhodno potrebno je razgreti konzervo vselej do 100° C. Znano je, da se večkrat pogreta jed pokvari; ko bi se pa jed vselej prevrela, bi se ne pokvarila. Pogrevanje jedil pospešuje razvoj in razmnoževanje glivic in bakterij, pre-vrevanje pa jih uniči.
Pri ukuhavanju sadja rabijo se tudi druga sredstva, kakor: sladkor, je-sih (ocet), alkohol, razne kisline in drugo. Skušnja nas uči, da se sadje tudi v sladkorju dolgo ohrani. Za meso, ribe, zelenjavo itd. pa sladkorja porabljati ne moremo. In sedaj ko vemo, da so vzrok pokvarjenja le glivice in bakterije, zato se bojujmo le zoper nje, in sicer ukuhavajmo vedno г največjo čistostjo in vestno pazljivostjo. Posebno važnio je, da pri konzervah ze-lenjav ponovimo steriliziranje črez 12 do 24 ur.
Salicilna kislina. Naše gospodinje, posebno one, ki ukuhavajo sadje še v stare kozarce s pergamentnim papirjem, rabijo salicilno kislino, ki poleg velike množine sladkorja zabranjuje gnilobo. Salicilna kislina je škodljiva zdravju, zato je prepovedana v tovarniškem izdelovanju sadnih konzerv. Pri kuhanju se kemično izpremeni v fenol in v karbolno kislino. Okus ksf*-bolne kisline se občuti večkrat pri kompotih, ki so se dolgo kuhali. Dobro
nadomestilo za salicilno kislino Je benzoe - kislina, ki po sedanjih preizkušnjah zdravju ni škodljiva. Nahaja se tudi v sadju, posebno v brusnicah. Vsaka gospodinja, ki je že vkuhavala brusnice, ve, da se brusnice ohramio najboljše in najrajše.
Šivanje.
Ženska srajca brez rokavov.
Da zgotoviš srajco po predloženem kroju, rabiš naslednje mere: I. dolgost srajce; meri od rame navzdol čez koleno. II. širjavo čez pleča; meri prav do konca rame. III. obseg zgorn^.ga telesa: to je tik pod rameni rahlo naokrog.
Za srajco zadostuje dvakratna dolgost blaga s pridatkom 1 in pol cm za spodnji rob.
Pri krojenju postopaj po sledečem navodilu: Razgrni enkratno dolgost blaga in jo razdeli po dolgem v dve enaki polovici, kar lahko storiš s tem, da blago prepogneš in zgibo trdo pre-drgneš, ali pa če s svinčnikom zar šes prav tanko črto. Svinčnik ne sme biti tintnik, kajti črta potegnjena po blagu s tintnikom, postane pri pianju rdečkasto-modra in se le težko izpere. Zato se poslužuj pri krojnem risanju na blago le navadnega svinčnika.
Na zgornjo vodoravno črto pravo-kotnika nanesi v sredo širjavo čezpje-.. ča tako, da ima na vsaki strani tnrf, ki deli pravokotnik v dva enaka dela, polovico naplečne širjave.
Za naramnico odmeri od zaznamo-: vane naplečne širjave na vsaki sjrani' po 4 in pol cm. Ostalo naplečno širjavo vporabi kot izrezek pri vratu, ki najt bo zadaj globok 13 cm, spredaj pa 15' cm. Izrezek si lahko prikrojiš š'iri-oglato, zaokroženo ali mu daš srčasto obliko. Da se naramnica lepo vleže, vpoševi jo, kakor kaže predložena risba, za 1 cm.
Nato si razdeli celo dolgost srajce v pet enakih delov. En tak del, torej petina cele dolgosti, si nameri od zgoraj navzdol na obe navpični črti, potem si po teh točkah blago spogni in. zgibo dobro predrgni ali pa s svinčnikom potegni vodoravno črto čez ceio širjavo blaga in zveži obe točki.
Da dobiš zgornjo širjavo srajce, si nanesi na ravnokar zaznamovano črto od srede pri črki a proti koncu na vsako stran en četrt celega obsega' zgornjega telesa in 3 cm, vsega skupaj torej pol obsega zgornjega telesa in 6 cm.
Obramnica zavzema vselej eno petino cele dolgosti srajce. Obramnica ti1 nastane, ako od točkđ c na naramnici potegneš rahlo zaokroženo črto v točko b, ki označuje zgornjo širjavo srajce. Enako ravnaj tudi na nasprotni, strani, da dobiš drugo obramnico.
Spodnja širjava srajce naj iznaša' tri četrt cele doigosti; če je srajca dol-
S i rjava znaša 3A* cele dolgosti
ga 120 cm, bo široka spodaj 90 cm. Preozkemu blagu je treba pristaviti spodaj kline, ki jih dobiš iz odrezkov pri obramnici.
Da ima srajca lepo obliko, jo iz-podreži ob pasu nekoliko na znotraj, potem pa potegni napeto poševno črto do točke d, ravno tako tudi do točke e.
Zdaj vzemi drugo dolgost blaga in jo prikroji kakor prvo; razloček naj bo samo izrezek pri vratu, ki mora biti na sprednjem delu srajce za 2 cm ali več, kakor imaš rada, globlji nego na zadnjem delu siajce.
Ko imaš vrezana oba dela, pristavi najprvo kline, in sicer prišij krajec h krajcu. Nato se.šij srajco po dolgosti in jo zarobi spodaj z 1 cm visokim robom.
Pri vratu ne kaže kroj "nikakih robčkov ali gubic in je srajca spredaj in zadaj popolnoma gladka. Izdelaj jo zgoraj z ozkim trakom ali s poševno rezano krpico. Za okrasek daj poljubno vezenje ali pa čipke.
Zapenja se navedena srajca na ramah. Na inaramnici pri sprednjem delu srajce naredi gumbnik, na naramnico pri zadnjem delu prišij gumb. Kjer narediš gumbnik in prišiješ gumb, podvoji blago, da bo naramnica trpežne j ša.
nnnnt jg it—1Г-ЧПГ—innnnnna
nnnnnnr-ir-int jC HL ДГ innnn
Jesen je tu. Zgodaj, da prezgodaj je prišla. Menila sem skoraj, da mi samo malo ponagaja, ali da se mi hoče rogati ali me varati. Ne vara me, prav zares je že prišla. Mrzla jutra, hladni večeri, gosta siva megla, krajši dnevi, so pač prezanesljivi preroki zgodnje jeseni. Listje na vrtnem drevju in grmičevju zamenjava svojo lepo zeleno barvo z rumeno, rjavo, rdečkasto in sivo, in ko tako napravi svojo kupčijo, obupa, in odpade. A nekaj zares lepega je pogled v jeseni na to raznobarvno jesensko listje, kakor bi se drevje in grmičevje kosalo med sabo, kdo se lepše obleče zadnje dni svojega življenja. Kako krasna je divja trta ali srebot-njak v svoji rdečkasti obleki, razpeta po zidu ali pa speljana za okrasek na vrtni lopi, s šopi modrih jagod, nanizanih v viseče grozde. Lepa je vinska trta, ki ji je porumenela zelena suknja, a je lepo okrašena z visečimi grozdi sladkega sadu. Na sadnem vrtu je vse izpremenjeno in se pripravlja za ločitev, le bršljan se za vse to ne zmeni,
neizpremenjen, vedno zelen kljubuje zimi in mrazu, smrti noče poznati. Ponižen in nepremagljiv tesno objema skalno votlino, v kateri prebiva Lurd-* ska Devica.
Lepa si, jesen, raznobojna! Delana vrtu pa tudi ne bo zmanjkalo. Zalivati vsaj letos ne bo potreba, ker dežja je bilo v obilici. Zato pa raste plevel prav rad in pridno. V jeseni dobro oplevi in spomladi boš videla, kako je to koristilo, saj veš, kopriva ne pozebe. Pri^ pravi si tudi gredice, da "naseješ zelenjave, ki jih boš rabila spomladi in ki prezime na prostem. Gredice prelopati in če ni tiovolj gnojno, tudi pognoji. Ko je tako pripravljeno, nasej na odločena mesta: špinačo, motovileč in zimsko solato. Bele lilije tudi še lahko razmnožiš s tem, da jim razdeliš čebule in jih presadiš.
Nasej tudi, če imaš prostor za cvetice, marjetice in potočnice. Kako lepa je potočnica s svojim nebesnomodrim zvezdnatim cvetom! Ne zabi me, ti kliče spomladi v svoji lepoti. A kljub svoji lepoti in priprostosti je premalo razširjena po naših vrtovih. Seme sc kupi pri vrtnarjih. Ko jih enkrat imaš, nabereš semena sama in ga naseješ v septembru na določen ji prostor.
Jagode. Večkrat se sliši, da jagode ne obrode. Če se pogleda dotične sadike, res ni čuda, da ne obrode, ker so prestare in preblizu skupaj. Zato jih v jeseni presadi v vrsto po 30 cm narazen.. Potem jih pokrij z gnojem, ki jim služi spomladi za pognojitev. Zemlja, na katero jih presadiš, mora biti dobro pognojena. Posekaj jim tudi v jeseni vse dolge vlaknice. Z gnojnico polivati bi ti ne svetovala, dasi bi ti bahato rastle in obilo rodile, a okus bi trpel pri tem. Da se ti ob času zorenja jagode ne pomažejo, potresi zemljo z ječmenovo slamo, ki si jo na kratko zrezala.
Lepotično grmovje v vrtu. Večji vrt brez lepotičnega grmičevja ni popoln. Ker se goji lažje in v večjem številu lepotično grmičevje kot lepo-! tično drevje, je tudi bolj priporočljivo. Nasadimo ga lahko posamno ali v skupine. Najbolj se poda posamen nasajen na vrtni celini. Če ga pa hočemo imeti v skupinah, zberemo za to primeren prostor, najbolje ob potih in ograjah in pa okoli vrtnega smetišča, da se zakrije. Gredice za nasaditev grmičevja napravimo različne oblike, kakor: okrogle, jajčaste, srčaste, seveda ob plotu tega ne moremo napraviti. Take grede se v jeseni dobro prelopa-tijo % metra globoko. Spomladi se zopet prelopatijo in zrahljajo in grmičevje se nasadi, a ne pretesno, ker se hitro razraste. Sadi se na tak način: Napravi tako globoko jamo, da korenine udobno sede, na korenine se vrže nekaj lopat prsti in se tesno pohodi z nogami, navrh se nameče še toliko prsti, da je povsod enako zemlje. Če ni dežja, se mora vsaj prvih 14 dni pridno zalivati. Skupine se napravijo najlepše tako, da je na sredi najvišji grm, okrog
122
pa manjši. Če se razdeli tako, da je mešana tudi barva listja in cvetja, razveseli tudi oko. Barve delimo v tople in mrzle ali delavne in trpne. Delavne so: rdeča, pomarančnordeča in žolta. Mrzle: modra, vijolčasta in zelena. Najlepše je, če si stoje nasproti: zelena rdeči, modra pomaračnožolti, vijoličasta žolti. Tople se svetijo, mrzle pa jim dajejo temnejše ozadje. Med vse te se pa prav lepo poda bela ali vsaj sivkasta barva. Poleti je treba grmovje okopavati, da bolj raste in da se ne naseli plevel. Lepotično grmovje se mora vsako spomlad obrez a ti, najboljši za to je mesec svečan in sušeč, ko še rastlinstvo miruje. Pristriže se navadno vsaka šiba. Pregoste se pa porežejo prav pri korenini. Prva leta se režejo šibe bolj na dolgo, ko je pa dobilo grmovje določeno visokost, se odreže večji del šibe, da ostane samo kratek štreelj. Lepotično grmovje je najbolje naročiti pri zanesljivem vrtnarju in tudi nasaditi ga ume najbolje tak izkušenec.
Božjastnim
2996 3
pomoč in zdravje po novem zdravljenju.
Pomoči potrebnim daje pojasnila zdravniški zavod Budapest, V. Grofie Kronen-Gasse 18.
Zaokroženo posestvo
drevjem, četrt ure od farne cerkve in železniške postaje Loka ob Savi je vsled smrti posestuice na prodaj. Pojasnila daje Luka Noroglav v Breznu ob Dravi, Štajersko.	2992
za moške in volneno za ženske obleke zadnje ihode razpošilja najceneje Jugoslov. razpošiljalna R. STERMECKI v Celju št. 305.
Vzorci in cenik čez 1000 stvari s slikami poštnine prosto.
V Ameriko in Kanado
zložnfe, cena in varna
ST Cunard Line
Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Carpathia 2Ч./9. Saxonia 8./10. Pannonia 15./10. 1912.
Iz Liverpola: Lusitanija, (najhitrejši največji in najlepši parnik sveta), 28./9.,26./10. 1912, Mau-retania 12./10. 1912. Pojasnila in vozne karte pri Andrej Odlasek, Ljub« ljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnjiTrst-New-Jork III. razred K 220'—za odraslo osebo vštevši davek in K120.— za otroka pod deset let vštevši davek.
Ugodna prilika! Due hiši
z zemljiščem se ceno prodasta, vsaka eno uro od Ljubljane, s trgovino mešanega blaga. Poizve se pri upravi „Domoljuba" pod št. 2966.	2966;
I.e pri vperabi od leta 1886 sijajno pohvaljenega, z znamko :
H
ii
zakonito zajamčene 4 V
pos'anejo
i epremočn , zelo trpežni, mehki in sposobni za teščenje. Izborna j tudi za p eproge 7a ozove, konjsko opravo, gonilna jermen i itd. j Dobi se povsfid v škatljah po 30 vin. in večjih posodah, kjer ne,J pri samo zastopstvu J. Lorenz & Co., Heb na Češkem in \ Bohme & Lorenz, Chemnitz, Saško.
Danes prihajam že četrtič s prošnjo da mi pošljete zopeJ -12 kg gumitrana znamka „Seehund* St. Margarethen 21. januarja 1911.
Hans Hackl, gozdarski adjunkt. Ti
Dobra kakovost
je prva lastnost, ki jo zahtevamo od vsakega blaga, ki ga hočemo kupiti. Kajti blago slabe kakovosti, pa če bi tudi morda bilo cenejše, ne more nikogar zadovoljiti, in denar, ki smo ga zanj izdali, je v resnici stran vržen. Če j se pa z dobro kakovostjo blaga druži tudi ta njegova lastnost, da je domačega izvora, sta pa dana oba pogoja/ ki nas naravnost silita, da to blago kupujemo.
Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem je blago, ki zadošča obema omenjenima pogojema.
Izvrstno kakovost Kolinske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem so naše gospodinje že davno do dobra preizkusile in spoznale. Prišle so do prepričanja, da je Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem najboljši kavni pridatek in da samo ona napravi najboljšo kavO. Samo tista kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem, ima res izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo. Vsakemu mora ugajati,j celo tistemu, ki kave sicer nima rad. Po vsej pravici je torej Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem prišla na glas najboljšega kavnega pridatka.
Obenem pa je Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem pristno domače blago. Kolinska tovarna v Ljubljani je namreč naše domače podjetje; domača podjetja podpirati pa je dolžnost vsake zavedne slovenske gospodinje. Ravno one imajo tu važno nalogo, kajti one so tiste ki po večini oskrbujejo nakupovanje blaga. Njih dolžnost je, da kupujejo .samo domače blago, da — kadar kupujejo cikorijo — zahtevajo vedno samo Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem. To ne samo zaradi tega, ker je ta kavni pridatek izvrstno pristno domače blago, temveč tudi zato, ker je na prodaj v korist obmejnim Slovencem. Kolinska tovarna daje vsako leto znatne svote „Slovenski Straži" za njeno delo v korist obmejnim Slovencem. Naj bi jo v tem posnemala tudi druga domača podjetja!
Opozarjamo naše gospodinje, da je samo tista Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem, pristna, ki ima na škatliici to ime in obenem pritisnjen pečat „Slovenske Straže".
112