Stav. 124 Posame*r>a številka 20 stotink V Trstu, v soboto 29, maja 132P »nežna številka 20 stotink bstalh Izhaja vsak torek, četrtek iti soboto ob 4 popoldne. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asižkega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mescc L 3.—, pol leta L 16.— in celo leto L 30.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. TcMinezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Žirolcostl ene kolone (72 rt m). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po SO stot, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. • Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upr.-.vi Edinosti. Uprava In inseratini oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20 Politično društvo Edinost priredi ki se bo vršil jutri, 30. mala oli 3 pop. u salonu l Aniona Mikuža pri So. Luciji s sledečim dnevnim redom: 1. Gospodarske zadeve. 2. Šolske zadeve. 3. Slučajnosti. Na obilno udeležbo vabi ODBOR. U JJ0VI..J Ta-le članek nain je doposlal" eden naših starih bojevnikov, ki se ie pred kratkim povrnil iz emigracije. Uredništvo. Spominjam se svojih otroških let in mlade dobe > Edinosti*. Vsi smo bili bujni, jaki in neizprosni kot pomlad. Lisi in politično -društvo; naše šole, naša pevska društva, naše gospodarske organizacije; naše zavedno delavstvo in vzletna inteligenca — vsak s posebnim imenom, v katerem se je zrcalila duša Primorja, ali ^ si skupaj so imeli eno skupno karakteristično ime: Edinost! Tako so nas nazivali tudi tisti, ki so se nas bali. To ime je doletelo do Ljubljane in Zagreba, kol blag mcincnio bra-iom: ki so se izpozabljali v resnih, momentih. Ldinost, je bil naš bojni klic! V edinosti je moć — a mi smo hoteli s to močjo priti do edinstva in svobode. Kako bi mogel pozabiti triumfe našega dela in kako je na kraškem vetriču drhtela naša '•.robo ini ca z geslom vere »Edinost — v lepem letu 1907?! Hotel bi -pomniti svoje ožje zem-] ake, Dalmatince, na tisti večer, ko so mnogi plakali in pevali onega volilnega večera. Od leda; je p-očelo novo razdobje v življenju dalmatinske kolonije v Trstu. Tedaj smo mi končno šele zaupali sebi in borba je postala draga. Zadojen s tem idealizmom sem se začetkom leta 1915 zatekel iz avstrijskih temnic v tujino, da bom v deželah entente glasnik volje in pravic te grudi. Delo emigracije ni Še dovoljno poznano, ali je više, nego historija: mi vsi treba da si zapomnimo glavni rezultat lega dela! ---Evo, kako bi jaz označil in pojasnil našo pozicijo: rvrana vranr ne izkljuva .oči. velike ribe jedo male,« in »uzdaj se u se i vi svoje kljuse !! ---Ko smo začekom leta 1915 obiskali namestnika Lorda Grey-a, Crevve-a (angleški minister 7.a vnanje stvari) ter mu razložili želje Jugcslovenov iz monarhije, nam je odgovori! iako le: *Cenim jih in simpatiziram z aspi-racijami Jugoslovenov, ali treba, da si zapomnile, gospoda, da se v zgodovini ni še noben narod osvc-bcdil in uedinil naenkrat!^ Od ledaj — min-ulo je že pet let — dokazujemo civiliziranemu svetu in razkričanim demokracijam, da se naš narod že stoletja bori za svoje edinstvo, ali — vse zastonj. Eno veliko vejo našega naroda hočejo odsekati od debla. Ali mu hočejo izsušiti življenske soke •n ga z ognjem pretvoriti v pepel ter pepel \reči v vetrove? — eh, to bomo še le videli! 1'' ! ?aj Primorcev bi jaz raje prispodabljal z c' edeno trdnjavo. Samo da ne popusti stari > značaj; samo da žarka kri naših dedov nc povodi: samo da ne vsahne živa beseda naših i^a-ter---in mi bomo živeli!!! ---Meni je težko zbrati svoje misli in pisati za -Edinost po tolikih letih; posebno še, ker vidim, da so vnanji obkopi trdnjave že zapuščeni. Hotel bi reči kako tclažljivo besedo o državi, ki jo gradimo ob Dravi, Savi in Var-darju. Hctel bi pridodati dve tri k poglavju Jadran in Jugoslavija . Pa mi se razumemo tudi brez besed, ker verujemo v eno in isto. £>r>mo eno željo naj s-poročim srcem sve-jih starih soboriicev na Primorju: ne slutim dobrega, ker ste dovolili, da se zastava »Edinosti« spusti na pol drc£a! A ni še Lolike sile, da bi mo-ralo naše orožje ctopeti, ko je je trebalo poostriti. Na zasedenem ozemlju je ostalo dovoi) imovitsrikov, ki bi mogli v tem trenotku doskočiti vsem najnujnejšim potrebam naše nacionalne borbe. V domovini so strankarske strast: in iznenadne velike naloge zbegale tudi najbolje patrijote, in vi v teh krajih morate računati z dejstvom, da v Ljubljani — Zagrebu — Belgradu prav za prav niti še niso začeli z ogromnim delom, ki nas zove v Preko- in Med-n»urju, Baranji, Bački in Banatu, v Makedoniji in Koroški, in na vsej periloriji Jugoslavije, ki so jo skozi stoletja minirali vsi naši sosedje. Primorska trdnjava mora še enkrat dvigniti >roj ponosni prapor »Edinost« in mora nadaljevati s svojo tradicionalno borbo v posto-terjemnji silami. Še več! Naj na Primorju, v ognju, vzplamti tudi tisti stari naš idealizem, ki je tako usodno klonil v dolgi vojni. Potem bodo Primorci iz trdnjave prispevali k ozdravljenju razmer v svobodni Jugoslaviji! In meja, ki jih je urezal Večni, a stoletja posvetila, ne izbriše roka krivice nikdarl .Pred družim sestankom Ju&slo-! venskih In iteDjansklli deMov. i Te dni je priobčil tržaški ^Piccolo« daljši članek z ozirom na dejstvo, da se bliža dan, ko se neposredna pogajanja med italijanskimi in jugoslovanskimi delegati za rešitev vprašanj, spornih med Italijo in Jugoslavijo — bodo nadaljevala. Ali, resničneje povedano: ko še le začno. Na prvem sestanku v Pallanzi so si menda komaj pedali roke, se pozdravili medsebojno ter si stisnili roko — to se razume sa-meobsebi — najprijazneje in najuljudneje. Ti ljudi Bog: kako tudi ne?! Gospod minister Scialcja in njegovi spremljevalci in svetovalci so vendar sinovi starodavne civilizacije in so gotovo z odliko absolvirali šolo, kjer so jih učili, kaj in kako zahteva mednarodna uljudnost. In tisti »Balkan« se je menda tudi žc precej približal zapadni Evropi in nje kulturi vkljub tisti ^balkanski duševnesti-, o kateri tako radi in toliko govore ramo ialijanski listi. O, da: tudi Pašić in Trumbić se znata poklanjati uljudno in prijazno stiskali roko, kakor se pač spodobi pri civiliziranih ljudeh. Zato smo uverjeni popolnoma, da so se gospodje na prvem sestanku pozdravili najuljudneje. Ali pa tudi — prijaLoJjski? Ali pa vsaj z očitno blago voljo, na obeh straneh, da privedejo do sporazuma, ki bi dozorel prijateljstvo med narodoma, oziroma državama, ki ju zastopajo gospodje?! Ne upamo si zapisati take trditve, ker bi bilo prerizkantno. Posebno še, če uvažujemo glasove, ki jih pošiljajo v svet italijanski listi še vedno, dan za dnem. In tudi omenjeni članek v :=Piccolu* ne donaša znakov, ki bi dopuščali domnevo, da smo res že na potu do sporazuma, ki bi bil v resnici sporazum v pravem in polnem pomenu besede. In s tem do prijateljstva, ki bi bilo — o tem morajo biti pač uverjeni vsi trezni in razsodni ljudje na obeh straneh — v blagoslov za obe strani! Na prvem sestanku v Pallanzi niso torej prišli preko formalnosti, ki jih nalagata mednarodna uljudnost in socijalna uglajenost. Niso pa prestopili praga do meritornih razprav. Niso pričeli iz izmenjavanjem konkretnih misli glede načina rešitve spornih vprašanj in uredbe st\ari ob Jadranu in s tem razmerja med obema državama, oziroma bodočih odnošajev med italijanskim in jugosiovenskim svetom. Padla je vmes tista znana brzojavka jugsoolvenske delegacije iz Pariza, ki je izzvala šum po italijanskih listih, češ, da jo je narekovala tista nesrečna ;>balkanska duševnost«, ki pa je — brzojavka namreč — vsaj nekaterniki v Italiji so trdili tako — tudi gospodu Scialoji — dobro dešla! In potem pa je padla vmes še italijanska kriza. In zopet so nekateri menili, da jc bila ta kriza izzvana cd izvestnih krogov v glavnem v namen, da vrže poleno pod kolo — pogajanj v Pallanzi! Pa bilo kakor bilo: prvi sestanek med italijanskimi in jugoslovenskimi delegati v svrho direktnih pogajanj je doletel hiter in iznenađen konec. In sedaj pišejo italijanski listi in razpredajo dalje — nič drugače, nego so pisali pred sestankom v Pallanzi. Ista muzika, ista ideologija, ista zakrknenost, isto razpoloženje, ista nepristopnest, pred vsem pa ista nesposobnost za objektivno, trezno in realno presojanje in ocenjevanje stvari. Će italijanski delegatje — tako piše ;Picco-lo« — ne bodo imeli moči v sebi, da bi podpisali dokument, ki bi vzkratil Italiji nje naravne meje, bo krivda na tem izključno le v »provokatorični neodjenljivosti« jugoslovenskih delegatov. In, da bi čim jasneje podkrepil Lo svoje stališče, ne piše tržaški list v svojem nadaljevanju o stranki, s katero se hoče Italija pogajati, da bi prišla žnjo do sporazuma, po-voljnega za obe strani, marveč navija dalje svojo hreščečo pesem o — »naših sovražnikih«? Mari se s tem načinom ustvarja na drugi strani razpoloženje za sporazum in prijateljstvo? Mari sc s takim resničnim žaljenjem in izzivanjem pridobiva drugo stran za — odjen-ljivost?! Sploh je tu opravičeno vprašanje: kako si neki li ljudje tolmačijo pojm. »pogajanj . Saj je menda v naravi stvari in tudi v neizogibno dolžnost pogajateljev, da zahtevajo vse, o čemer so uverjeni, da morejo in smejo zahtevati; a svrha pogajanj je, da se po izmenjavanju misli najde kaka srednja pot med obojestranskimi skrajnimi zahtevami. Tako edino si more in mora tolmačiti pojm --.pogajanj« vsak trezen in razsoden človek. Če torej jugosloven-ski delegatje skušajo uveljavljati vse svoje zahteve, ki jih smatrajo za opravičene, jih ni smeti radi tega še smatrati za nasprotnike sporazuma, kamoli sovražnike Italije, ali italijanskega naroda! Će pa jih italijanski listi vendar le predstavljajo svoji javnosti kot »sovražnike-, ovajajo s tem le, da so oni sami nasprotniki sporazuma in da hočejo ostati sovražniki jugoslovenskega naroda! In s Vem morda tudi škodljivci interesov istega italijanskega naroda! Seveda skuša dati *Piccolo^ svojemu stališču. očitno nasprotnemu pogajanjem v Pallanzi, dobro in trdno etično podlago, naglašujoč »il nostro buon diretto-. Po naše bi rekli: •neoporečno pravo«. Ali, gospoda, tudi beseda ■:diritto« je le nejasen in relativen pojm, dokler nima določen« vsebine. Saj na drugi strani trde istotako, da se bore za svoje neoporečno pravo. Najinteresantneja pa ie v »Piccolovem« članku pasaža, ki ovaja, da ti ljudje nimajo za reševanje jadranskega problema, oziroma za utemeljevanje svojih zahtev, nobene določene smeri, ozirema, da jim te smeri ne določa nikako stalno načelo. Morali smo v vsej tej dobi natezanj za rešitev jadranskega problema poslušati: danes sklicevanje na zgodovinske pravice, jutri na etnično (narodnostno) načelo« pojutršnjem na potrebo strategičnih meja; sedaj pa nam pojejo pesem o — naravnih mejak. Nočemo se prerekati o tem, kje hi Jbile res ^naravne meje« med Italijo in Jugoslavijo. Ugotovljamo le dejstvo, da gredo v tem pogledu mnenja zelo navzkriž. Pač pa hočemo iz-pregovoriti besedo s praktične strani z ozirom na trditev tržaškega lista, da Italija potrebuje svojih naravnih meja, da bo mogla živeti mirno in varno notranje življenje. Ravno vsa izkustva te svetovne vojne so poučila ves svet in bi morala tudi Italijane, da vse takozvane stra-tegične in naravne meje ne dajajo nobene \ar-nesti v sodobni moderni vojni, če je pritisnilo veliko število, oprto na neizmernar sredstva tako strašno porasle vojne tehnike. Avstrija je imela vendar v Tirolu meje, ki so se morale zdeti nepremagljive in neprekoračljive. In vendar: tiste meje so izbrisane in Avstrije ni več. Danes vihra italijanska zastava na vrhovih južnega Tirola. Edina meja, ki daje varnost državi, je tista, ki jo je določil medsebojen, pošten sporazum; najzaaesljiveja trdnjava za državo je — dobro, prijateljsko sosedstvo s sosedi. Naj je meja 20 aH 30 kilometrov bolj bHzu ali bolj oddaljeno, sovražen sosed ne dopušča državi mirnega in varnega notranjega življenja in — gospodarske kcnsoiidacijc! In te treba menda tudi Italiji! Brez te ne more biti notranjega miru, tudi če ne bi grozila od zunaj nobena nevarnost. Lačni želodci so vsikdar neljubi in zelo nevarni gostje. Italija ne more priti do gospodarske kcnsolidacije brez dobrega prijateljskega sosedstva. Meje za živ medsebojen gospodarski obrat more odpreti Ie prijateljstvo. Kdor hoče po vsej sili videti v sosedu sovražnika, ta zapira meje, poslavlja ograje na pot, ki more dcvesli do gospodarske .konsolidacije, a ta edina do miru in varnosti v državi. Kaka neskladnost jc torej v leni, da pravi »Piccolo«, da Italija mora izsiliti cd »sovražnika« »naravne meje«, da bo mogla potem skrčiti svoje — oboroženje! Kako neki, če pa hočejo po vsej sili imeti na meji — sovražnika?! Potem še le .bo morala Italija ostali oborožena radi skrbi za svojo varnost! No, »Piccolo« je postal proti koncu nekako čustven — pravičnik: zahteva »naravne meje« tudi zato, da bo mogla Italija potem tirati naj-liberalnejo politiko napram nemškim in slovanskim manjšinam! Tu pa moramo že izreči čisto odkrito besedo: ne verujemo in ne zaupamo! Tako vero in tako zaupanje nam jemljejo vsa teška izkustva iz teh mesecev zasedbe. Ves sistem je v kričeče protislovje z načelom naj-elememeje pravičnosti in liberalnosti. Izganjanje našega jezika iz uradov; zapiranje naših šol, odrekanje tudi takih, ki jih hočemo sami vzdrževati; preganjanje oseb, ki se potezajo bilo ludi za kako mrvico naše pravice; poita-lijančevanje občinskih uradov; šikaniranje naših društev, najdrzneje ^ačenjf* naših krajevnih imen in priimkov — vse to se visoki, nam grozilni mejniki na nesrečni poti tega — nelibe-ralnega sistema! Seveda nas hočejo nekaterniki tolažiti, češ: počakajte, potrpite, ko bo vprašanje urejeno, ko bo določena uredba, potem bo drugače! Saj dobite jamstva v mirovnem sklepu. Ne verujemo in ne pričakujemo nič dobrega. Vse ofoveze, ki bi jih utegnil Scialoja sprejeti — a še tu je veliko vprašanje — nam ne morejo dati pomirjenja in čuta varnosti. Le predobro vemo, kako more nedobro-hoten sistem, če je oprt na moč, vendar le poizkušati po ovinkih, via facti, kar bo v nasprotju z obvezami, čeprav ph je sprejel in podpisal slovesno pred vsem svetem! Pa saj so nam v svarilem zgled izkušnje iz bivše Avstrije. Tu so nam državni temeljni zakoni za-gotovljali vso narodno svobodo in pravico, imeli smo tisti prosluli S 19, ki je zagotovijal našemu jeziku neomejeno pravico v šoli, v uradu in vsem javnem življenju. In vendar nam je v isti Avstriji zlohotna in zlobna birokracija dušila vse naše narodno življenje, kratila pravico našega jezika, ovirala naše šolstvo; in j-e odjenjavala še le tedaj, ko je pritisnila sila, ko ni mogla drugače. Vse, kar smo si pridobili in ustvarili, smo še le morali izsiliti s svojo voljo, svojo zavednostjo, svojo energijo, svojim delom in požrtvovalnostjo našega naroda. Tisto slovanoiilstvo Avstrije.je bilo najdrzneja -— bajka. In da bi bila italijanska birokracija boljša, nego je bila avstrijska? — Tega ne moremo verjeti. To pa ne že radi dejstva, da smo imeli Slovani Avstrije vse drugačno številno moč, nego jo bodo imeli naši soplemenjaki ,ki even-tuvelno pripadejo v italijansko državnost. Pa saj isto italijansko prebivalstvo na zasedenem ozemlju britko toži radi italijanskega birokratizma ...! Smatrali smo za svojo dolžnost, da napišemo to odkrito besedo spričo ponovnega sestanka v s vrh pogajanj med italijansko in jugoslo vensko delegacijo. Uprafanis Črnegore. Oglejmo si še drugo trditev, da črnogorska Skupščina v Podgcrici decembra 1918, ko je soglasno sklenila ujedinjenje s Srbijo, ni predstavljala prave volje dežele; ali tako podtikanje je povsem lažno in so je razširili pristaši kralja Nikole, pravi mojstri sleparji, z zlobnim namenom; saj ti ljudje so že pred vojno po-tvarjali volitve in vsako svebodneje gibanje v Črni goril ■Res, da je sklep podgoriške Skupščine narekoval nek provizorićen centralni odsek, ki ni počakal privoljenja kralja Nikole in njegove operetne vlade, (bivajoče v hotelu Maurice v Parizu. Ali v tem samostalnem nastopu tiči baš dokaz, da je tudi Ćrnagora za sebe uveljavila pravico samodoločbe, kakor vsaki drugi narod centralne Evrope onega zgodovinskega revolucionarnega meseca, in s tem se je tudi poslužila svoje .pravice, da je revidirala konstitucijo in obliko vlade. Branitelji stare konstitucije naj vedo še to, da, po člankih 2. in 16. iste konstitucije, zakrivija vsak kralj, ki zapušča svojo deželo m svoje ljudstvo, s takim č'nom izdajstvo. A- bilo je celo nemogoče sklicati predvojni parlament, ki je bil le zmes brez glave, v katerem niso bile še zastopane pokrajine, prisojene Cmigori po balkanski vojni. Res je, da se niso vršile one volitve polom glasovanja; ali v Črnigori kakor na Ogrskem se nikdar še ni vršilo pravo glasovanje. Nepravilno pač .bi bilo trditi, da v tem slučaju ni bilo nikakih nepravilnosti, ali gotovo je, da je ta izvolitev za Skupščino bila prvi cvet v primeru z onim, kar se je godilo pod kralje van jem Nikole. To je dognala mejzavezniška preiskovalna komisija pod generali Franchet d'Espe-rey in Brodger. In ne daje se nikakor primerjati obnašanje Ćrnegore proti bivšemo kalju s postopanjem za združenje in za novi režim. Mej onimi, ki brez pridržka podpirajo novo vlado in priklop-ljenje k Jugoslaviji, sta obai škofa iz Nikšiča in je pet ali šest generalov: general MartinoviČ, general Vukotič (bral kraljice), gospodje Radu-lović, Tomanović Radovič, ki zastopajo razne politične stranke. Izmed 150 predvojnih poslancev, katerih mnogi so bili kraljevi prijatelji, le 15 jih je protestiralo proti skiepu podgoriške Skupščine in še ti so se izjavili za ju-goloveosko edinstvo. Celo ministrska predsednika starega kova, general Matanovič, ki biva sedaj v Belgradu, in g. Evgenij Pcpović 75 letni starina, užaljen po nastopanju kralja, odtegnila sta se javnemu delovanju 1919. Pristašem dinastije ostal je le en mož, ki vživa nekaj ugleda, g. Jovan Plamenac, katerega je kralj imenoval naslednikom Popoviča. Ta človek. bivši minister notranjih zadev v nazadnjaškem kabinetu, ki -je sledilo po zaporu Ra-doviča, .ima pa kaj čudno minulost. Mej balkansko vojno izgubil .je on kraljevo zaupanje, ker je zastopal misel združitve s Srbijo, dočim je danes nie edini jasni nasprotnik. Po avstrijski osvojitvi Črnegore, ostal je Plamenac v deželi in 5. aprila 1916 je podal izjavo v sarajevski >-Bosnische Post«, da sc ne more smatrati Ni kolo kraljem, ker je zbežal. Nočem vtikati se v težke rekriminacije balkanskih politikov, ali v tem slučaju treba nagiašati-da mnogo napadov je bilo naperjenih javno in uradno preti g. Plamencu od strani črnogorskih članov jugoslovenskc delegacije v Parizu, gg. Radoviča. R. Boškoviča in Vukotiča v neki spomenici na mirovno konferenco in ker se tamkaj navedena dejstva niso zanikala niti obsodila moram javno priznavali, da g. Pleni enac nima sreče v zagovarjanju vsakatere prarrde pred britansko javnostjo. Tu je treba jasno govoriti. Gosp. Plamenac vživa podporo, ki ne izvira iz izigranega dvora v Neidliy, niti iz spisov dvomljivih tujih pisačev, nego iz laškega uradnega sveta. Pravi razlag, zakaj sc nekaterniki toliko trudijo, da razupijejo v srbsko zasedbo: Črnegore novembra 1918, z drugo besedo napredovanje franko-jugor«lo-vensko — tiči v tem, da se jc izjalovila neka druga nameravana zasedba, ki je imela dovesti razkralja 'Nikola zopet na prestol. Znano je, da je Bar še danes zaseden z laškimi četami in da se tim potom vtibotaplja orožje in strelivo v Crnogoro, kjer se vzpodbujajo in zbirajo v gorah razkropljene bande. Doslej so onemogočili že tri poskuse vprizorjene od laške strani; ljudstvo samo brez vojaške pomoči je pognalo tuje čete, čim so poskušale napredovati. Minolega poletja so re zbirali v vojaških barakah blizu Rima plačani »prostovoljci«, da znčnejo boj v imenu kralja Nikole, a jugosiovenskim jetnikom so obljubljali svobodo, ako se pridmižio onim četam. In minolega decembra so se ti prostovoljci uprli ko so izvedeli, da sc morajo boriti proti Jugoslaviji. Druge so potajno prevozili do Črnegore, da provzročijo zapletljaje in da pospešujejo narednom gibanje. Takim razbojnikom je treba pripisati umor 70 letnega starca, očeta imenovanega Radoviča. In kdo vzpodbuja vse to, da pripravlja zadrege mladi Jugoslaviji izhaja jasno iz občevanja Fanka1 in Sachsa v Irstu, teh dveh nestvorov, ki sta bila skozi 20 let prava nesreča zah rvalsko politiko in ki sedaj v novi državi nista vedela boljega počeli, nego, da sta pobegnila iz domovine. Mej vojno je ta gospoda bila v stikih s črnogorskim princem Mirkom in s švicarskimi agencijami kralja Nikole, a danes deluje vztrajno z vsemi sovražniki Jugoslavije. Ne bi bilo prav ob-dclževati g. Nit ti; a da bi se vtikal naravnost v intrige take vrste, ali on mora vedeti za vsa ta dejstva. Ali dokler on mirno gleda to početje proti Jugoslaviji in depušča marsikomu, da šunta tajno proti novi državi, on pač ne sme pričakovati, da bi Jugosloveni prijazno sprejeli njegove lepo besede. G. Ni t ti naj se potrudi vsaj do Gaetc in do Bara, da zabrani vsako podpiranje teh splelk in črnogorsko gibanje jc takoj spravljeno iz sveta. V spodnji zbornici -1 g. Rouald Mc Noill z odločnostjo, ki bi zaslužila boljo zadevo, ponovno zahteval, naj se priobči poročilo grofa Salisa, bivšega britanskega poslanika na Ce-tinjali in sedaj nameščenega pri Vatikanu, o črnogorskih razmerah. G. Rouald misli, da vsebuje ono poročilo kake vtemeljene obtožbe proti novi vladavini; ali obstaja nek razlog, da gospod grof Salis, kritikuje nekatere nepravilnosti jugodov. uprave, vendar cdkrito izpoveduje, da je večina Črnogorcev s telesom in z dušo na strani Jugoslavije in ediočno proti povrnitvi dinastije Petrovičev. In to se je vnovič tudi priznalo v odgoru g. Hamar Gre-enwoode na tozadevno interpelacijo. In torej ni nič čudnega, ako radi tega dejstva pristaši razkralja Nikole ne marajo več za poročila grofa Salisa. Brezdvomno bi objavljenje tega poročila le služilo da se spozna istino, pa nikakor v smislu kakor bi si to želeli Mc Neillc in Nikolini pristaši. BHa je nekaka ironija zgodovine, da so Srbi imeli nič manje ko 3 svoje narodne dinastije, dočim je vsako drugo balkansko pleme morale si poiskati svojega kralja v tujini. Ti do- mačini so Petroviči, Obrenoviči in Karagjor-gjevič. In ljubosumnosti mej temi tremi rodbinami so bile v minolosti ena izmed glavnih ovir razvoja Jugoslovenov. Groznim zločinom so sc osvobodili ene vladarske rodbine in ljudstvo je občutilo kako je tuji svet to obsojal, ker pač ni poznal koliko jc bilo oškodovano. Zdaj pa ko je usoda rešila Jugoslovenc brez vsakega škandala še druge dinastije, oni nikakor nočejo sprejeti kak nalog inozemstva, da bi vzpostavili to izigrano dinastijo in si naprtili vse gorja tekmujočih mogotcev. Je na-lavno da najde svojo korist kak tuji mil;Lari-zc.n na laki igri, ali nobena poštena stvar r.c pridobi s takim početjem. Da je dan današnji nekaj nezadovoljstva in celo bede v Čmigori kakor drugje po Balkanu in tudi v Evropi nc da se tajiti; ali temu ni kriva ona dozdevna srbska »zasedba- črnogorske dežele, nego je naravna posledica dolge razdevajoče vojne, po nesretnih letih izsesavanja od strani one kraljeve rodbine. Oni, ki kakorsibodi podpiralo vrženo idinastijo, se le zagrešajo proti narodu, ki je z dobrim smislom pogcdil svojo srečo v združitvi. To se pravi zapirali orla v kletko s polomljenimi šibicatni. Gmanjg u Fuilanlll. Furlansko gibanje je gospodarske in politične naravi. Vse je nezadovoljno do skrajnosti: meščanstvo, posestniki, kmetje in delavci; vsak se čuti v tej žalostni pokrajini zanemarjen, izgubljen, obupan. Splošna je zahteva po samopomoči, ker od vlade ne pričakujejo več ničesar. V videmskem mestu je vse zaprto, trgovine, uradi, obrti; ustavljen je vsak promet s tramvajem, žcleznico in avtomobili, a povsod vedno več vojaštva. Na splošni pritisk in grožnjo so po onem poboju pred gradom arditi odšli iz mesta; vojake, ki so večinoma domačini, ljudstvo lažje prenaša. \ Čedadu so stavkujoči nastopili proti vojaštvu in bilo je zopet mrtvih, baje en stotnik in en meščan. Na progi pri San Daniele so pravočasno našli več razstreljivih naprav. Brez dovoljenja rdečega poveljništva ni možno oditi iz videmskega okrožja. Most čez Tilment je začel goreti, čim ga jc zapustil vojaški vlak. Skrajna razburjenost furlanskega ljudstva je razumljiva,- će se premisli, da sta po Kcba-riškem polomu dve tretjini prebivalstva vi-demske pokrajine morale bežali in je to prebivalstvo ostalo v prognanstvu, razkropljeno pod najhujimi pogoji in po vsej Italiji. Vedno sc čujejo izjave, da je vlada zapustila ljudstvo, ko je izgubilo vse svoje imetje, svoj zaslužek, in da je pošilja od kraja do kra-ja naprej, kakor sestradane berače. Po tolikem trpljenju se je v ljudstvu prav utrdila separati-strška misel furlanske republika. Tudi meščani in posestniki so sc v četrtek pridružili stavku-jočim, in so se na velikem javnem shodu proglasili solidarne z zahtevami delavske zbornice. Izbrali so odbor strokovnjakov, ki prevzame najnujnejše stvari v lastno upravo in poskrbi za ureditev- perečih finančnih in gospodarskih stvari. Poslancem se naroča, da v Rimu poskrbe vse potrebno za takojšnjo ureditev. Na splošni pritisk se je vlada, kakor se zdi, vdala in je priznala zahtevane koncesije, da štrajk preneha, namreč: izplačilo za vsa izvršena dela, izročitev novih fondov za vse nujne poprave, in takojšnjo odškodnino vseh vojnih škod delavccm, malim posestnikom in obrtnikom. Ko so v četrtek na večer bila zagotovljena cd strani vlade vsa zahtevana sredstva, so takoj sklenili na velikem shodu v Vidmu, da se z ozirom na popolno zmago ljudstvrr vsi vrnejo z včerajšnjo polnočjo zopet na delo. Stavka se je končala, toda ne povsod. V Tol-mezzu traja še vedno. Tamošnja delovna zbornica je pozvala vse občinske uprave, naj odstopijo. V Pordenonc je delovna zbornica zaplenila nekoliko vagonov živeža, ki ga je razdelila med prebivalstvo. V Tarcenlu in Gemo-ni so demonstranti zaplenili vse tovorne avtomobile. Delovna zbornica in vodstvo socialistične stranko v Vidmu sta izdala proglas, v katerem poudarjata, da pride dan, ko bod") žrtve maščevane. Pogajanja z ministrskim predsednikom Nittijem so imela uspeh, da se jc dovolilo 30 milijonov za gradbo žcicznicc Toblach-Villa Sanlina, ki se takoj začne. Krajevne banke bodo izdale zadrugam 15 milijonov, da se morejo izplačati zaostanki na plačah. l'll. sokolski zlel o Pr^i. Danes še nimamo natančnih podatkov glede troškov za udeležbo, ker nam predvsem m znana cena za vožnjo. Namerava se odhod dne 23. junija z brzovlakom, ki bo pričel voziti prihodnji mesec iz Trsta v Prago. Domneva se pa, da bodo znašali Iroški za udeležbo okrog 800'— lir za osebo. Potrebovalo sc bo z vožnjo in bivanjem v Pragi devet dni. Za stanovanje in liraao je deloma preskrbljeno, vendar le za omejeno število oseb. Nujno je potrebno, da se oni bratje in sestre, ki sc nameravaja udeležiti zleta, takoj prijavijo, ker je tudi odboru T. S- Z. mogoče ukrepali šele tedaj, ko mu bo znano točno število udeležnikov. Priglasiti se je pri načelniku T. S. Ž. br. Miroslavu Ambrožiču (tiskarna Edinost). Domafe vesti. Stavka pri našem Hstu je končala. Danes se je uredniško osobje povrnile na delo. Točnejše poročilo v prihodnji številki. Ob Borojevićevem grobu. Grenki spomini se nam vzbujajo in trpka čulstva nas navdajajo ob grobu tega moža. Dejstvo, da jc bil našega naroda sin, so izrabljali nasprotniki tega na*o-da za najhuje obtožbe na škodo tega poslednjega. Vzgojen je bil pokojnik, kakor so bili Šteta IL »EDINOST« štev. 124. V Trstu, dne 29. maja 1920. pač vzgojeni avstrijski častniki. Enostranske. Obzorje ljudi ni šlo preko zidov njihovih vojašnic, a pogled jim ni segal dalje, od njihove — V vojaku niso videli tudi človeka. Smatrali so ga le za svoje orodje. Veliko večo ijubav so imeli v sebi do svojega — konja. Molči, trpi in — ubogaj! To je bilo »dnevno povelje«-, ki so je pisali vojaku dan za dnem t vsem svojim postopanjem. A gorje mu, kdor bi bil pokazal le z najmanjim znakom, da se čuti sinu svojega naroda! Kdo se ne spominja tistih Časov, ko so besneli v drakonični stre-gosti, če je bil kdo na takozvanem ^kontrolnem zborovanju« tako drzen, da se je priglasil s »tukaj* mesto s »hier^? Na tisoče jih je bilo — zlasti na Češkem — tudi inteligentov, ki so jih tirali pred vojaška sodišča zaradi takega zločina. Prisojali so jim večmesečne kazni ter jim tudi uničevali eksistenco, ker obsodba radi tistega itukaj« ali szde* jih je diskvalificirala za javno, oziroma državno službo. Posledice obsodbe so jih preganjale povsedi, do koder je segal vpliv avstrijske krutosti. Vzgoja avstrijskih častnikov je bila taka, da niso imeli prav nobenega smisla za izvenvoiašniško življenje in pa za čutstvovanje nevojaških ljudi — narodov. Vsak znak narodne zavednosti med državljeni jim je bil v grozo — izdajstvo na državi — veleizdaja. Največji del protislovan-ske krutosti je bilo pripisovati vplivom in direktnim zahtevam od strani vojaških krogov. Njihov nazor je bil, da narodi države — če so že priznavali nje narodno mnogoličnest — nimajo nobene druge naloge, nobene druge pravice, nego da dajejo »materijal« za njihove vojašnice, nego da so testo, iz katerega morejo oni obličiti svoje — figure. Vojak pa, ali se ijim je uda jal in se pok var jal narodno, ali pa ■je tiho in v strahu trpel najhuje moralične muke. Častniki našega redu pa so si večinoma prisvajali ideologije ambijenta, v katerem so živeli; v redkih slučajih so si sicer ohranjali rekoliko čuta, ali črhniti si niso upali, ker bi' bili s>icer prišli v črno knjigo. Gorie pa tistim, ki so ostajali — možje in ki niso hoteli zatajevati svojega rojstva! Prej ali slej je padla na njih težka roka. Golgota in Kalvarija avtorja romana »Gospodin Franjo« je znana vsem. Krutost vojaških mogotcev ga je vrgla na cesto in ga pognala v grob. Taki so bili avstrijski častniki po ogromni večini. In približno tak je bil tudi pokojni general Borojević. Na tem ne iz-preminja nič dejstvo, da si je v zadnji vojni pridc.bil neko popularnost med našim ljudstvom; ali to le iz razloga, ki smo zadnjič le bolj namignili nanj, ker jasneje govorili danes ne moremo. Zato je najhuja in najbolj kričečakri-vica, če se hoče danes vse, kar je morda v svojem življenju storil ali grešil pokojnik, kot avstrijski general, pisati na račun našega naroda, s katerim ga je spajalo edino le rojstvo, drugega pa menda nič! Tekom vojne je morda ! jel nekoliko drugače soditi. Vsaj nekateri so trdili tako. To pa edino zato, ker so sovraž.iiki našega naroda v častniškem zboru — to smo izvedeli od zanesljive strani — začeli tudi proti njemu z ljuto gonjo že radi tega njegovega rojstva samega! In izvedeli smo tudi, da so se te £onje udeleževale tudi nekatere /-cesarske in kraljeve visokosti«, člani tiste »modre«, --dobrotne« cesarske hiše!! Sicer pa je bil, ponavljamo, avstrijski častnik, ne pa borec za kako narodno mčsel, kakor je bil n. pr. ban Jelačič. Slovesno protestiramo torej proti temu, da se hoče z generalom Borojevičera obremenjati naš narod. Svoboda, enakopravnost, liberalnost, odrešitev izpod avstrijskega jarma itd. Tako čuje-•mo, a kako je v resnici? Ko smo minule praznike bili na želez, postaji v Štanjelu, se nam je nudila prilika, da smo v tamošnjem uradu, ravno nasproti blagajniškega okna, čitali precej obširen napis: »In ullicio si parli la sola lingua italiana« (V uradu naj se govori samo v laškem jeziku!) Na Krasu, v kraju, kjer živa duša ne zna laški (izvzemši najnovejših prisel;encev-železničarjev} si naši »cdrešitelji« upajo iz-obešati na javna mesta — zgornje nadpise!!! To naj bi bila svoboda, enakopravnost itd,!f Ali je to — svoboda? Iz Sv. Ivana. Predmi-nule nedelje se je imela ponoviti narodna igra > Domen , ki je bila uprizorjena prvič v tekočem letu 25. aprila. Bila je res dobro pedana, za kar gre vse priznanje našim vrlim diletantom. Kot običajno je bila vložena 8 dni preje .prošnja za oblastveno dovoljenje in ker ni bilo predvidevati nikakih zadržkov, je bilo vse pripravljeno ter tudi objavljeno v lisin. Ali, glejte čudo, prečudo! Ko je šel v soboto odsekov blagajnik po dovoljenje, je dobil mesto tega —■ prepoved. Ni si težko predstavljati njegovega ter tudi drugih začudenja. Vse povpraševanje po vzroku, vsded katerega je bila prepovedana predstava, je bilo zaman. Razumeli so dali le, da je bila igra — prevečkrat podana in da je vse počenjanje že prencunmol Vprašujemo samo, kdo naj bo tako naiven, da bi verjel, da ie to pravi vzrok'! Sicer pa jim bomo jako hvaležni, ako ga čisto določno navedejo, kajti tega si vendar ne moremo misliti, da bi tako nedolžna igra, kakoršnja je »Domen«, ki pa je bila že dovoljena in uprizorjena, mogla škodovati družabnemu in državnemu redu in usteoju države tako mogočne in sloneče na tako trdni podlagi, kakor je Italija. Ni dovolj, da je treba tekati od Petra do Pavla, da gre vse polževsko počasnim formalnim potom, da je le naričen uradni birokratizem, ne: na koncu prihaja Še prepoved brez vsakega veljavnega vzroka! A to ne velja za vse, ampak samo za nas Slovence. Gospoda, povejte nam tudi, kako se to vjerna s toli razglašano svobedo?! To diši vse po drugem, samo po svobodi ne.Morda pa je to v zvezi s pisarjenjem slavnega tržaškega kri-čača »Piccola«, ki se vedno izpodtika nad oblastmi, če tupatam dovoljuje kako prireditev naširn društvom in jim ne zabranjujejo vsakega javnega delovanja? Dejanja govore, da je temu res tako, ter da so našli ti nauki dostopa do — oblastvenih, za naše neitalijanske besede nedostopnih ušes. Le nadaljujte s svojim ogabnimi in neumnimi metodami, ko vendar dan-zadnem pojete slavospeve na račun narodne svobode in enakopravnosti! Zapomnite si pa, da: kakršna setev, taka žetev! Izlet na Učko. Trž. podr. S. P. D. vabi svoje člane in prijatelje na izlet na Učko (ir**6 m), katerega priredi na praznik sv. Reš. Telesa dne 3. junija. Odhod v sredo dne 2. junija iz kolodvora pri sv. Andreju ob 16'55 do Lupo-glave, odtod zvečer ob luninem svitu peš na Poklon (pod vrhom Učko), kjer bo prenočišče v gostilni g. Peruča. Drugi dan na vse zgodaj polet na vrh Učke. Povrnitev popoludne v Lu-poglavo in cd tod z vlakom ob 19*30 v Trst, kamer pridemo ob 22'20. Izleta se vdeležijo tudi rodoljubi iz Pazina in Pule. Priporoča se prinesti hrano seboj. Prijave na izlet sprejema do torka opoldne društveni tajnik g. Modrijan pri Trž. Pos. in Hr. — Odbor. Zakaj tako? Vozil sem se z vlakom v torek po BinkoŠtih iz Dobravelj v Trst. Ko smo sc pripeljali do Prvačine, smo morali izstopiti ter čakati vlaka za v Trst. Prišel je čas, da so začeli gospodje vozne listke prodajati, nakar smo se približali blagajni. Tam so se, žal, slišali čudna vprašanja, kakor: prego enga bilje t do Trijesta, prego ono bileto pr Trješte. Čujie ljudje božji, čemu se vendar strašite? Kaj Vas je mogoče sram govoriti naš ljubi domači, slovenski jezik pred tujci? Ali je res treba zatajevati svoj materni jezik?! Bodite prepričani, če bodemo vsi in povsod v slovenskem -jeziku zahtevali, česar nam je treba se bodo tudi bla-gajničarji na postajah naučili slovenskega jezika. Videl sem tudi druge, za nas domačine res žalostne reči. Naša vrla dekleta mislijo, da so v nebesih če se morejo »pomenkovati« z italijanskimi vojaki, podčastniki in še toliko rajše s tistimi, kateri imajo kakšno plesnjevo zvezdo na rokavu, kaj ne zadostuje domaČih fantov? Morda niso tako zviti in polni praznih cbljub, toda zato pa so pošteni! Čas je že, da bi vsi spregledali, kam nas pripelje ta pot. — Domačin. Beseda našim porotnikom. Pod tem naslovom je izprogovorii v »Slov. Narodu^ vseučiliščni profesor dr. M. Dolenc zelo resno besedo, o kateri bi bilo želeli, da bi jo uvaževali tudi pri nas. Iz teh izvajanj posnemljemo: Morda mi bo kdo oponašal, da se postavljam glede porotnikov na nekakšno vzvišeno stališče in presojam stvar tako, kakor da bi morali ljubljanski porotniki baš tako »imenitno-« soditi, kakor sodijo mučeni« sodniki... O ne! Moj kredo glede porotnikov je, da potrebujemo porotnike baš radi tega, da pride pravno pojmovanje in čustvovanje ljudstva do izraza, ker učeni sodniki, juristi, včasih presojajo vse preveč po izvoženih potih, po zastarelih odločbah dunajskega kasacijskega dvora, ki se morebiti že ne zlagajo več z živim življenjem. Ali to le porotniško presojanje po rdo-mačem« razumu, ki ga klevetniki juristov radi imenujejo > navadna, od §§-ov še nepokvarjena pameti, pa še ni privileg, soditi kar slepo, kakor bi se porotnikom izljubilo ... Porotniki polagajo prisego, ki se glasi: »Vi prisežete in obljubite pred Bogom, da boste dokaze, ki se prinesejo zoper obtoženca in zanj, z najvest-nejšo paznostjo prevdarili, da ne boste nič z misli puščali, kar bi obtožencu bilo v korist ali v škodo, da se boste zvesto držali zakona, kateremu ste dolžni dati veljavo ...« Ko reče na to porotnik: *Prisežem,' tako mi Bog pomagaj!* priseže, da bo dokaze prevdarjal in da se bo zvesto držal zakona, kateremu je dolžan dati veljavo. Torej je razločevati med vprašanjem po dokazih in med vprašanjem ,ali je dokazano dejanje po zakonu kažnjivo. V pogledu prvega vprašanja so porotniki baš kot cvet ljudstva, kot prevdarni, zreli možje, ki poznajo življenje iz lastne skušnje, prav posebno poklicani, da oddajo svoj odgovor. Niso vezani na nobena pravila po dokazih, kar prosto jih presojajo po svoji vesti in vednosti; nihče jih ne more, pa tudi ne sme siliti, da bi smatrali nekaj za dokazano, o čemur oni dvomijo. To vprašanje, ki nanaša na zgolj zunanje, vidne, vidne, slišne, ei>čutne pojave storilčevega dejanja, ne bo delalo porotnikom nobenih težkoč. Težje pa je drugo vprašanje. Vpraša se jih tudi po tem, ali leži v tem dejanja, ki ga smatrajo za dokazano, krivda v smislu zakonitih določil, ki so v vprašanje samo vpletena. Gre pri tem delu vprašanja v prvi vršiti za hudobni namen storilca. Ta-le hudobni namen pa porotniki storilcu včasih odpuste, ker radi po-škile preko zakona — po posledicah krivo-reka. Pa zakon prepušča določitev višine kazni sodnikom-juristom. V tem ravno tiči bistvo našega porotniškega postopanja, da se izrečejo porotniki samo, ali je obtoženec kriv, sc dni ki pa, katere kazen zaslaži krivi obtoženec. Ako tega načelnega stališča porotniki ne spoštujejo, ako mu naravnost nasprotujejo, se niso držali zakona, niso dali zakonu veljave, da-si so to prisegli; postali so verolomni. Škiljenje po kazni, ki utegne storilca zadeti, če se vprašanje tako ali tako potrdi, je nedopustno, prisego-lomnol Kakor hitro veli zakon, tako in tako dejanje je kažnjivo in porotniki spoznajo po svoji vesti, da je 'bilo to dejanje storjeno in zakrivljeno, morajo vprašanje potrditi, pa naj se jim zdi kazen trda. Zakon izpreminjati ne morejo ne učeni sodniki ne porotniki, to je stvar parlamenta in kralja. Vse to velja osobito pri tatovih. Ne gre utesnjevati vrednosti ukradenega predmeta na nižjo številko, da bo kazen manjša. Pomisliti je, da ve tudi hudodelec — tat, kakšno vrednost ima predmet; sa?j zato ravno krade, da sc okoristi z vrednostjo predmeta. Vrednost sc pa po zakona ne sme ceniti po tatovem dobičku, temveč po škodi ekradenega. Da vlada vseobča draginja, na katero zakonodajalec svoj čas ni mogel misliti, je stvar učenih sodnikov. Ti morejo in morajo po svoji vesti in sodniški prisegi to vpoštevati in temu primerno nižjo kazen izreči. Ali oni morajo na drugi strani tudi vpoštevati, da vseobči nesigurnosti lastnine, splošni nevarnosti, ki jo ustvarja nepoštenost tatov, ne bomo mogli priti drugače v okom, nego si primernimi, strogimi kaznimi! Da, pri delomržnih tatovih, klativitezih, ki kradejo kot srake, samo da na stroške drugih dobro žive, bo treba na vsaki način poseči po izreku, da je tak tič zrel za prisilno delavnico! Ta in naj ga po prestani kazni privadip na delo. Prediljska železnica .V zadnjem času so se vršila razna posvetovanja glede nameravane nove železniške zveze, ki bi se imela čimprej izvršiti, da se zasedeno ozemlje najkrajšim potom zveze čez, ali bolje skozi Predil z Nemško Avstrijo, brez vsake odvisnosti od Jugoslavije. Nova železnica bi se imela odcepiti pri Sv. Luciji cd državne proge, ter ob Soči preko zemljišč občin Kred, Kobarid, Srpenica, Trnovo, Bovec, Log, Žaga, Cezsoča, potegniti skozi poseben predor pod Predilom na Trbiž, da doseže tam nemško avstrijske proge. V to svrho si je priskrbelo železniško ravnateljstvo v Trstu načrt in podobne risbe iste železnice, ki jo je nameravala izpeljati čez Predil svoj čas že avstrijska vlada. S tem se je mislilo si pri-harnili časa in stroškov. Ali, italijanska vlada ne kaže onega silnega zanimanja kakor bi si ga želeli razni tukajšnji faktorji, ki še upajo od predilske železnice edino rešitev za tržaško luko in nje promet. Proučevanje avstrijskega predilskega načrta je pa ugotovilo, da ti sicer tečno izdelani projekti niso nikakor uporabljivi za novo nameravano predilsko progo, in da se je torej potrebno iznova lotiti vsega merjenja in proučevanja. Po dovršenju teh novih študijev, — izjavlja sedaj železniško ravnateljstvo — je upati, da se nova predilska proga dovrši v 2% letih, seveda, ako ne nastopijo nikaki drugi zadržki. To nepričakovano poročilo je osupnilo tukajšnje trgovske kroge. Ti so se napotili v sredo zvečer h komenda-torju Mossiniju s prošnjo, da bi v Rimu požu-ril proučevanje in izvršitev te sedaj jim toli nujne železniške proge. Vladni krogi pa sc za sedaj, kakor se zdi, raje zanimajo za to, da se razširi in ojači zveza med Trstom in Italijo preko Tržiča. Cene mesa. Tržaški magistrat nam javlja, da so cene mesu cd 29. maja dalje določene takole-. sprednji deli s priklado L 7'80 kg, zadnji deli s priklado L 9'20; meča L 10'60. Cene zmrznenega mesa so neizpremenjene. Akcijska družba za električne naprave v Trstu. Naprošeni smo, naj naznanimo, da se je ustanovila družba za električne naprave z akcijsko glavnico 20 milijonov lir. Družbi je namen, da bo preskitljala vse zasedeno ozemlje z električnim tokom visokega napona za razsvetljavo in obrt. V ta namen se pripravlja zveza Trsta z vodnoelektričnimi napravami Benečije in onimi, obstoječimi na Soči. Člani te družbe so razne banke iz Italije, dalje tržaški tehnični zavod, ladjedelnica v Tržiču in pri Sv. Roku, tržaški Lloyd in konsorcij ške- denjskih plavžev ter več bankirjev in strokovnjakov. Predsednik prvega upravnega sveta je conte Salvatore Segre. »Delavsko podporno društvo« naznanja: Vsled vedno padajoče vrednosti denarja in potemtakem vedno naraščajoče draginje je popolnoma umljivo, da delavstvo v resnici potrebuje in zato tudi po pravici zahteva primerno zviševanje mezd. Glede na rastoče mezde pa je potrebno, da je delavstvo tudi sorazmerno zavarovano za primer bolezni, da torej tedaj, ko ne more služiti, delavec dobiva vsaj koli-kortoliko svojim potrebam odgovarjajočo bolniško pedpero. Upoštevajoč to potrebo, je najstarejša naša delavska bolniška blagajna, »Delavsko podporno društvo«, sklenilo, da se času primerno izpremene članski prispevki in sorazmerno tudi potem bolniške podpore. V la namen je uvedle, in sicer z veljavnostjo od 30. majnika L 1. dalje, naslednje štiri razrede: Dsiina nezda: Uiaski prispevek: Podpora: Pcgrabnma L 1— do 2 — L 1*— L 170 L 75 — L 2 — do 5*—• L 2 — L 3'30 L 150 — L 5'— do 8 — L 3*— L 4 80 L 225 — i L 8'— in več L 4'— L — L 300'— Doba bolniške podpore ostane enaka, kakor je bila deslej, namreč 20 tednov se dobiva cela, 32 tednov pa polovična podpora. Oziraje se na društvena pravila, ki določajo za sprejem v društvo najvišjo starost 45 let, se je določilo, da je za člane pod 45 leti starosti vstop v mezdi primerni razred obvezen, za člane nad 45 leti pa poljuben. Kdor teh ne pristopi v višji razred, se mu bo računal cdslej samo II. razred s članskim prispevkom L 2'— in dnevna bolniška podpora L 3*30. Za pogrebnino po novem načinu se je določila brezizjem-no šestmesečna čakalna doba in velja dotlej stara določba; novim članom gre tekem čakalne dobe najnižja pogrebnina, podpora pa seveda po razredu, v katerem se nahajajo. Društveni zdravnik, priznani strokovnjak, g. dr. Dinko Tecilazić posluje v društveni ambulanci vsak dan, izvzemši nedelje, in sicer od 11 do 12; bolnike, ki bi ne mogli priti ob tem času, pa sprejema v svoji lastni ambulanci, ul. Cesare Battisti št. 6 I. od 4 do 5 popoldne. — »Delavsko podporno društvo« je s to preuredbo gotovo kar najbolje ugodilo sedanjim življenjskim razmeram našega delavstva in zato tudi pričakuje, da se naše delavstvo čim tesneje in v čim najobilnejšem številu oklene tega najstarejšega svoje zavetišča. Kdo ve kaj o vojnem ujetniku Lenardu Vr-čonu, nahajajočemu se v Rusiji? Njegov naišlo v jc ta le: Stari saperni Lager v Taškentu (Azija) Rusija. Kdor bi kaj vedel, se vljudno naproša, da sporoči na naslov: Franc Vrčon, Dobravlje št. 28. pošta Cesta sv. Križ. Kdor bi kaj vedel o bratih Francu in Kristjanu Jerkiču (Franc se je nahajal pri I Jugo-slovenskein polku 9 četa, Tomsk. Sibirija (Nag-nov) Rusija, o Kristjanu pa sploh ni glasu že 5 let.), se vljudno naproša, da sporoči na naslov: Ivanka Jerkič, Dobravlje št. 40, pošla Cesta sv. Križ. Telovadno društvo »Sokol« na Vrdeli priredi v nedeljo, 6. junija t. 1., zabavni izlet v Divačo in Škocijansko jamo. Vabljeni so vsi člani, članice in prijatelji »Sokola. Pričakovati je kar najobilnejše udeležbe z ozirom na dejstvo ,da je ta izlet prvi v tekočem letu Ln da je izbran najpripravnejši kraj za izlet. — Istočasno se sporoča budi, da se vrši članska telovadba ob sredah od 21-22 telovadba članic ob petkih od 21-22 }4, telovadba deškega naraščaja ob sredah od 16-19, dekliškega naraščaja ob petkih od 16-19. — Odbor. Svetojakobska podružnica družbe sv. Cirila ?n Metoda priredi dne 20. junija v Delavskem konsumnem društvu zabavo z godbo in petjem svetojakobskih društev. Čisti dobiček gre na korist otroškega vrtca, ki se ima skoro odpreti. Z ozirom na tak plemeniti namen je upravičena nada, da naše ljudstvo v velikem številu pribiti na to prireditev. Deček Anton Delič Lovretov je bil ime d otroci, poslanimi na Hrvatsko v svrho prehrane. Sedaj ga je privedel s seboj v Trst neki uradnik iz Belovarske županije. Dečko se nahaja pri vratarju »Narodnega doma« »Alladlka«. Te uni je izšla 2. štev. tega edinega kulturnega mesečnika v zasedenem ozemlju z naslednjo vsebino: Ivan Baloh: Svetogor-ski Materi. L. C.: Vera in cerkev za delavski stan (Apologetič.ne misli). J.: Marsikomu. Mladenka bedi spodobna in uljudna. J.: Oj radosti. I. K.: Rojak.!, vaša oporoka. Ivan Rejec: Ruski kmet in komunizem. (Nadaljevanje.) L.: Razširjanje zemljiške lasti. Domen: V teh masnih dneh. Zgodi se Tvoja volja. S. Marden: Jeklena volja. P. E. Nekaj iz vrtov sv. Frančiška. J.: Večni maj. J. G.: Dekliškim srcem. — Pripovedni del. Fr. L.: Slike iz vojaške bolnice. — Domači odmevi. — Razgled po svetu. — To in eno. — Da sc razumemo. (Ured.) — Listnica uredništva in upravništva. — Strani: 25—48. — »Mladika* izhaja 20. vsakega meseca v Gorici. Naročnina znaša za vse leto 8 L. Uredništvo in upravništvo »Mladike« v Gorici, Gosposka ul. 2 (knjigarna). Tiska -Narodna Tiskarna v Gorici. — Razširjajmo * Mladiko!« Kdor širi d->ber list, vrši apostolsko delo. Učimo se podjetnosti in gorečnosti od svojih nasprotnikov. Hribe in dline prehodijo, da ulove kakega naročnik?. Naši somišljeniki se pa često zadovole s suhim priporočilom. — Ni dovoli, da kdo le *:a-se lisi naroči, treba je, da dobi tudi drugih naročnikov. Torej na delo! — -Mladiko« povsod! Izvozno dovoljenje za razstavo v Amsterdamu. Finančno ministrstvo je pooblastilo kr. carinarnice, soglasno z mnenjem posvetovalnega odbora, da smejo dovoliti izvažanje vseh vrst blaga (razen živil), ki ie namenjeno na mednarodno trgovsko in obrtno razstavo v Amsterdamu, katera se otvori 1. oktobra t. 1. in ki bo trajala eno leto. Kakor ob drugih sličnih slučajih bodo veljale olajšave le za ono blago, ki se bo v resnici lahko smatralo za vzorec iz kake posebne obrtne granc. Za živila, ki bi se želeia poslati na omenjeno razstavo in za katera niso carinarnice pooblaščene dajati dovoljenje, se bodo morale prizadete tvrdke obračati s posebno prošnj:> na ministrstvo. V prošnji naj se označi tudi količina takšnih živil. Brez pravilnega dovoljenja ne bodo smele carinarnice dovoliti, da bi takšni proizvodi šli čez mejo. Dovoljen izvoz bakrene rtidc. Finančno ministrstvo je pooblastilo carinarnice, da smejo neposredno dovoljevati izvažanje bakrene rude. Uvoz pisemskih zavitkov (kuvert). Finančno ministrstvo je pooblastilo carinarnice, da smejo neposredno dovoljevati uvažanje pisemskih zavitkov. Vstop na erarsko zemljišče v Lipici je dovoljen — kakor sporoča generalni civilni komisar — samo proti posebnemu dovoljenju, ki se dobi v kabinetnem uradu ali v uradu Vil. (vladna palača). Družbinom učiteljstvu Istre! Potpisani pozivlje vas na sastanak ti Trst ul. Acquedotto 20 I. za dne 7. 6. t. g. u 13 sata. Raspravljati ćemo o sledečem: 1. Hočemo li podnašati sa-danje stanje i nadaLje, ili ćemo se seliti i nr? Ref. Nežić. 2. Naš budući rad u Istri, ^a slučaj da ostanemo kod Družbe. Ref. Svcl ič. 3. Objava naše odluke jugoslovenskcm narrdu. Ref. Svetličić. 4. O osnutku udruge družbinog uči-teljstva, za slučaj ad 2. Ref. Nežić. Bude li sastanak zabranjen, tada ćemo se rasčavrl.jati u kavani j Balkan- uz čašicu — balkanske žuči. Do vidova! — Jos. Svetličič, ućitelj i tajnik CMD za Istru. Slični z&cr Jrsnifltičnean druSiua" v Trstu se je vršil v soboto, dne 15. t. m., v gic-dališčni dvorani .^Narodnega doma ■ cb dobri udeležbi članov in prijateljev društva. Ker je to društvo eminentno kulturne važnost; naš živelj ob sinji Adriji, je potrebno, da poročamo obširneje o njegovem zadn.;cni občnem zboru. Po običajnih formalnostih je predsednik dr. Agneletto poročal o društvenem delovanju v minoli sezoni slovenskega gledališča v Trslu. Društvo je imelo težavno stališče vsled novih razmer, a je vkljub temu storilo svojo dolžnost v polnem obsegu. Letošnja gledališka sezona ni v nobenem oziru zaostajala za ono lanskega, ali kakega prejšnjega leta, četu-di je imel letošnji cdbor »Dramatičnega društva« mnogo neprilik vsled okupacije in odcepitve od ostale slovenske domovine. Težkočc so biie prf sestavi repertoarja, ker si nismo mogli nabaviti dovolj potrebnih knjig iz ostalih slovenskih mest, posebno iz Ljubljane. Dramsko gledišče v Ljubljani nam je dalo sicer na razpolago par del, ki smo jčh s težavo dobili v Trst, toda vsa ta dela niso bila prikladna za naš oder in smo si merali sami pomagati včasih z improviziranimi prevodi. Vendar smo uprizorili par del, ki so stala na višku umetnosti. Naslednja težava je bila z denarnimi sredstvi. Pri sestavljanju svojega letnega proračuna ni rnogel cdbor predvidevati davka na vstopnice, ki ga je lanske leto uvedla italijanska vlada. Tega davka se je plačalo za tekočo sezono nad 12.501 lir, vsota, ki nam je obremenila naš finančr.i položaj za vso sezono. Priskočili so nam hvalevredno še ob pravem času na pomoč posamezniki, društva in denarni zavodi, da smo zaino-gli kriti te primanjkllaje, radi česar se g. predsednik iskreno zahvaljuje v imenu društva vsem, ki so pripomogli, da jc sezona dobro uspela in da jc društvo v letošnji sezoni doseglo pepolen vspeh, kakršnega pri danili razmerah v začetku sezone nismo mogli niti pričakovati. Nato je g. predsednik v kratkih besedah šl* označal pomen tega društva v današnj'h časih za našo kulturo in za slovenski narod sploh. Na to je dal besedo tajniku, da poroča o notranjem delovanju društva. Tajnik je poročal, da je društvo imelo v tekoči sezoni 97 prireditev, od katerih so bile PODLISTEK (157) Za sfsro praofio. Avgust Seno a: Seljačka buna. — Zgodovinska pove«t iz XVI. stoletja. "Vse je ta.ko čisto in urejeno, toli milo in ljubko, in ko pogleduješ v mala okna dvorca, ki trepeče na r^jih dnevna luč in iz katerih se kažejo bele zavese, se ti duša kar smeje, a tudi tiste visoke jablane, ki se, pozlačene od solnca, dvigajo okoli posestva, kakor da drhte od radosti, kakor da prijavno pripogibljejo «lave proti dvorcu. Večer je. tih, jasen večer. G-ora se modri, nebo rdeči. Pred dvorcem sedi oa kameniti klopi star človek, živih oč:i, a k njemu se je privila zrela, ali lepa žena, milo gledajoč v dva vitka mladeniča, ki sta sedela lia tleh pred njo, milo zroč v mladega lepega duhovnika, ki je povešene glave stal pred njo. Starec je zaprl veliko knjigo, ki mu je ležala na kolenih, ter je izpregovoril duhovniku ta-ko-Je: »Sinko 1 Tu sem ti ravnokar črtal burne zgodbe kmeokega punta. S svojo roko sem jih zabeležil, kakor so mi ji h opisovali očividci, *ker sam «t?sem glodal teh žalosti. Ko je izbruhnila nesrečo, odšel sem s svojo ženo v to gorsko zakotje, da si ne omadežujem roke z nedolžno kmečko krvjo. V tej knjigi je zapisano tudi ime Ilije Grcgoriča — tvojega očeta, ki je izgubil glavo. Ne joči, fc€I je pošten človek. A prečltal sem ti, vse to šele sedaj, ko sa svoj človek, ker si vreden in razumen, ker si sluga božji, da veš, kako je bilo, kako be moralo biti. Ne plakaj; odkar -je vas trojico otrok prinesel Uskck v mojo hišo, sem vam bil oče, a ta moja žena mati. Tvoja brata sta vredna srečna kmeta, svobodna človeka, ki sem fima podaril hišo in zemlje kraj mcijega posestva. Ti si hotel biti duhovnik, da vse svoje življenje moliš za dušo svojega očeta, svoje matere. Prav jc tako, aii to ni vse. V tvoji desnici gori baklja resnice, nad tvojo glavo lebdi sila svetega duha, s tvojih ustnic pada sladka mana zakona ljubavi, ki nas uči, da so vsi ljudje bratje po Bogu. Oh, idi med ljudstvo, iz katerega si izšel, dvigaj je kot usmiljen Samarita-nec, dotakni se z angeljsko pero-tjo njegove duše, odpri temu zapuščenemu cvetu dušo, naj se mu vonj razširi po svetu, daj, da resa božje ljubavi, človeške blagosti, vrline, pada na srce našega ljudstva. Ako mu je tudi skorja trda. ako mu ve^e niso gibčne, ako raste bodečim — ni tako od naravi. Tvoj oče je padel, padle so stotine drugih, ali, iz njihove krvi klife novo seme. le sedaj odjesijirje sila tiran-stva: toda. pride dan oo žolčih nemilih letih. ko Beg popravi, kar so zagrešili ljudje, ko bo kmet svobodno dvigal čelo, istotako kot plemič. Tvoj oče je v sanjah slutil novo dobo in hotel jo jc doživeti. Prerano je bilo. Ali, ti pojdi, pripravljaj ta dan s plamenom moktve, s sik> ljubavi. »Vi pa, sinovi«, se je obrnil plemič k svojim sinovom, >>ne pozabljajte, da rte ljudje, da so vsi ljudje bratje, da vrlina dedov ne more oprati .zlobe vnukov. Bodita blaga in dobra. Kratka je pot od zšbeli do groba; samo ena pot dobrote je za plemiča in kmeta, a v raju sedi tako cesar kakor berač — enako za mizo božjo. Imejta duše za ljudstvo, kakor sem je imel jaz!< V očesu mladega duhovnika \e zatrepetala solza; pokleknil je in poljubil starca, poljubil gospo na roko. -Da. prisegam vam,« je vakKknil, položivši roko na srce. »apostel blagosti in ljubezni bom, sejal bom v srca ljudi zlato seme bratstva, hodil bom za sledjo Abelovo, da se ne bogataš, ne kmet ne izprevrže v Kajna, a zadnji dih življenja mojega bo molitev za srečo vašo in vašega rodu. -. Tedaj sia priskočila mlada plemiča in objela mladega duhovnika, vskliknivši: -^Objemi tudi naju, blagoslovi naju, brat!« Gcspej Zofiji pa je zadrhtela zlata solza v očesu. Tih je bil večer: milo ie gledalo zahaja«joče solnce na pošteni dvorec in te dobre Ifiidi; tiho je bilo, samo vonj cvetja'se je širil po svetu. V tem je zahreščal na bližnjem drevesu gavran, a mladi plemič je skočil, potegnil puško izza pasa, nameril. Ustrehl je in črna ptica je padla mrtva na zemljo, Cn skozi nočni mir si čiri ramo pesem slavca, ki je v hosti pozdravljal zlate zvezde na nebu. XLV. Sredi vasi Stubice stoji stara cerkev, a v njej, pod obokom na levi strani velika komenita plošča. Tu je grob nekoga. Da. Na kamenu stoji pod trdim oklepom velik človek. Brada mu je dolga, brke dolge, las^e čudno rdečkasti, ustnice debele, nos debeli Pripogni glavo in čitaj! Tu počiva Ferko Tahi, tu gospa Jelena. Slavna človeka! Kamen vsaj govori tako. Proslavil se je pod tremi kralji za — Madžarsko, pravi kamen — ali, dušil je hrvatsko ljudstvo! Bil jc vreden, pošten, srečen, pravi kamen. Oh, ne daj Bog nikomur take sreče! Ali, ko jc v gorsko dolino legla noč, so se pretresle kosti sredi groba, a iz kamena je skočila prokleta senca oklopnika in zbežala iz cerkve, saj ječi dovoij ves dan pod težkim komenitim jarmom, in to v hiši božji, ki ni njegova; dovolj je, da po negovih kosteh gazi kmečka noga, da skozi zCd'ne tfrme or^lie. kakor trobentr ooslednie sodbe. Da bi mogel vsaj zbrisati « kamena svoje ime, da bi vsaj izginil iz npontina ljudskega! Ne! Ns-j seva to prekleto ime do sodnega dne, naj se smeje ta kamen s peklenskim roganjem o slavi, vrlini, poštenju. In beži iz cerkve v noč. Ali, gorje! Na vsaki grudi sc mu izpe-dtikate no£i, ob vsaki stopnji .se drži kmečka solza. Na kamenu pred cerkvijo p!a-ka sedeč tudi cn, plaka vso črno noč. In sedaj se na vzhodu beli dan, po vrhovih drhti zora. Še enkrat dviga oklepnik glavo, da bi pogledal svoj ponosni grad. Groza ga stresa. Ni več kamenega gradu. Po vrhu, kjer je nekdaj plapolala ponosna zastava gospoda Taha, gre scljc'c za plugom in peva veselo jutranjo pesem. Senca boljarjeva sc zdrzne in izginja v grobnico, pod prokleti kamen, a svobodna pesem plava dalje, daleč tja po zeleni gori, kjer vzrrikajo na nebu rože iz mučeniške krvi hrvatskega ljudstva, ki ga je p-ogazilo oholo besnilo v zasnutku zlate svobode. Cveti, roža rdeča, cveti, posvečeni cvet, vij se nad grebom nesrečnih ljudi, ki so vzdignili meč za zakon naravi svete; cveti, ker redil se je mladi dan in pada čista rosa v srce ljudstva, rosa miline in bra-tske ljubavi! A ti, mladi hrvatski sokol moj, vtrgaj ta cvet, deni ga za klobuk in por»*5-; -c ?n-:n» pred vekom irr svetr-»-' uec.l V Trstu, dne 29. maja 192». v EDINOST štev. 124. Mita III. • vse dramske prireditve razen enega plesa na pustni torek in enega koncerta. Ena predelav?, je f>tla benefična predstava za vse angažirano osob}£, dočim sta društvena režišerja gg. Kralj in Sila imela častna večera z delnim inkasom. Angažiranih igralcev je u?Jo iega 5e ve&K> gotovo Število honorirancev, ki so ria^topali po potrebi. Na teden je imelo društvo po tri redne predstave, odbor pa vsak teden eno redno sejo. Kar se tiče predstav, je bilo približno enako število dram in komedij s t. xv. narodnimi igrami. V splošnem so uprizoritve z umetniškega stališča dobro izpadle; par uprizoritev pa je stalo na višini umetniškega izvajanja, ki bi delale čast tudi večjemu odru. To so bile Andrejeva &Anfisa«, dr. Novačano-va sVeleja-, ki sta se uprizorili prvič na slovenskem odru in od katerih je zadnja izvirna slovenska drama, dalje -V niža vi-- in Otroški tragedija Gledališče je bilo v splošnem dobro obiskano; nabito pclno pa pri zadnji predstavi v sezoni, združeni s častnim večerom našega simpatičnega igralca in režišerja g. Sile. Za priUodn^o sezono — je zaključilo la-iniko-vo poročilo — bo treba najti pravo pot pri izbiranju repertoarja, da doseže društvo svoj vzgojevalni namen z ozirom na širše naše občinstvo, željno keraedii Iii narodnih iger, in z ozirom na one fcioje, ki si žele tu pa tam po svoji kulturi kakega pravega umetniškega užitka. Sledilo -,e zanimivo blagajnikovo poročilo. Ko je sedanji edber pred letom dni prevzel vodstvo gledališča, si ni delal nikakih iluzij glede finančnih razmer, v katerih se je imela razvijati ravnokar minula sezona. Zavedal se •c dejstva, da se je lep del našega, za kulturno vzgojo in snovanje najdovzetnejšega življa, izselil, in računal je s tem, da se tekom sezone vrste onih, ki so še ostali, še bolj razredčijo. Upoštevajoč te okolnosti je sestavil proračun z veliko previdnostjo, naslanjaje svoje upe na široko maso. In ni se motil za veliko. Celokupni dohodki predstav niso mnogo zaostali za proračunjenim zneskom. Dramske prireditve — bilo jih je 95 — so dajale povprečni in-kaso lir 630'— in skupni dohodki teh predstav so znašali lir 59.819 05. Bili bi večji, da ni v začetku prošlega meseca, ravno o Veliki noči, izbruhnil štrajk občinskih uslužbencev, ki nam je onemogočil uprizoritev treh predstav, cd katerih smo si bili obetali največji materijalni uspeh. Dosledno začrtanemu programu je dalo društvo v svrho okrepitve svojih financ, tudi dve nedramski prireditvi, in sicer en koncert ter pustni ples, ki sta se oba dobro cbnesla. (brutlo inkaso lir 8596'25) Če so se uresničile naše nade glede dohodkov, smo pa doživeli precejšnje razočaranje glede izdatkov. Prvi faktor, ki je zelo neugodne vplival na društvene finance, je bila uvedba dotlej pri nas neznanega davka na predstavo. Te vrste izdatkov sploh nismo bili slavili v proračun; zalo pa se je la nepredvidijencsL zelo maščevala nad nami: povzročila nam je 12.528 lir novih treskov, za katere je bilo treba najti kritja, pa naj ga vzameš kjerkoli. A še druga okolnost nam je temeljito prekrižala račune: nepričakovano veliki porast draginje. Med sezono so se morale višati plače, stroški za razsvetljavo, gasilce, biljeterjc, arhiv, so sc malodane podvojili. V svrho ilustracije naj navedemo le nekaj podatkov v primeri z lansko sezono: Lani se je izdalo za plače v lirah 20.409'— letos 46.159'—. lani za razsvetljavo ll.!0'90. letos 4.748 —, lani za gasilce 773'—, letos 1.945'—, lani za arhiv 567'—, letos 1.085'— in tako dalje. Da nam ni bilo treba zatvoriti gledališča že med sezono, se imamo zahvalili le velikodušnim podpornikom in dobrotnikom, ki so nain v največji stiski priskočili na pomoč. Na ta način nam je bilo mogoče kriti blizu 17.000 lir leproračunjenih stroškov med sezono. Vsi prejemki društva so znašali v zadn;i sezoni L 111.22269 in vsi izdatki pa 1G9.926,43. Promel je znašal torej približno en četrt milijona lir. Tako se je naše gledališče razrasllo v znatno podjetje, z neznanim closedaj obratom. Upajmo, da si ga bo znal naš živelj ohraniti in izpolniti. Gospodarjevo poročilo je povedalo, da se je moral eder vedno popravljati, slikati in izpopolnjevati, marsikaj nakupiti za oder in garderobo, in da so nekatere osebe marsikaj darovale za naše gledališče. Posebno se javno zahvaljuje gespe Rybarevi. Apelira na v*e, ki jim je prospeh društva pri srcu, naj društvo D-odpirajo in darujejo društvu razne predmete, ki so jim doma samo za balast. Po poročilu pregledovalcev računov, ki sc> našli vse v najlepšem redu, je dobil odbor ab-solutorij. Za predsednika Jc kandidiral odbor g. Po-nikvarja, dolgoletnega odbornika društva, ki je pa izjavil, da ne more sprejeti. Ko še drugi predlagani niso hoteli sprejeli predsedniškega mesta, se je na predlog g. prof. Mirka iz\oIil skoraj ves stari od-bor pod predsedstvom dr. Agneletta, ki je po daljšem obotavljanju izjavil, da sprejme predsedništvo ako ostane stari odbor /. malimi izpremembami. Tako so bali izvoljeni v odbor: Bratož, Kovačič, dr. Mikule-iič, prof. Mirk, Ponikvar, dr. Ražem, Ribičič, Ivan Vovk. dr. Viktor Vovk, dr. Vesel, N. Stepančič, Seršič, Venturini ,ki se je konsti-tuiral kakor jc bilo ibjavljeno. Po iskreni zahvali dr. Wi!fana odboru za njegovo delovanje in dr. Siavika igralskemu osebju za njegov trud, je predsednik zaključil občni zbor. Zborovanje je otvoril bivši predsednik, gosp. nad delavci in ki je petkrat boljše plačan, nego Josip Prelog, ki je podal kratek historijat o so težaki. Ponašali so se, da so dosegli 8-urni i društvenem delovanu od I. 1914 dalje. Nc-; srečna vojna je društvo skoro uničila. Odbor ! jc bil v cejoti ]>ok!ican pod orožje, trgovski te-| čaj se je moral zatvoriti, tednik »Trgovski list", je bil ustavljen, društveno premoženje je skoro docela usahnilo. Tu smo sedaj, je iz- delavni čas, dočim delamo mi kmetje 10 ur na dan, in tudi več, ker nas delo sili. Z veliko večjim upravičenjem bi mogli mi vskli.kati: kdor ne dela, naj tudi ne je! Vsi govori so Mi zasnovani v isti smei'1. Poslovili so se rekši, da bi radi zopet prišli črez mesec dni vajal, da svojo organizacijo zopet oživimo, da j in potem da bi bilo vse ljudstvo za njimi. Ali KUPUJEM vreče in usnje. Babic, Molingrande 20. 701 GOSPOD v stalni službi, želi znanja v svrho ženitve s priprosto aH inteligentno gospodično ali vdovo brez otrok. Prijazne ponudbe na ins. odd. »Edinosti* pod »Posestnik v Trstu«. 699 naj ljudstvo res slepo veruje v vse take lepe in zveneče obljube? Ali ne bi bilo pametneje, da seže po samopomoči, da išče namreč svoje moči v lastni organizaciji, v svojih društvih?! Saj smo videli na Ogrskem na strašen način, kaka bi bila — komunistična nebesa! Kmet. Poslano*) IZJAVA. Podpisana tvrdka opozarja svoje cenj. odjemalce, da gosp. Ljudevit Geržina ni bil in ni od nje odvisen. Posredovalci na tukajšnjem trgu, pooblaščeni v sklepanju kupčij zanjo sta gospoda Karel Geržina in Ivan Florentpna ; računi se morajo plačevati proti našemu rednemu podpisu. Za Julijsko Benečijo je pooblaščen v sklepanje kupčij in sprejemanje proti vrednosti naših faktur samo gospod Franc Pirjevec. Vinogradniška družba 61JSEPPE SflLFATl * CO. se zopet združimo in v skupnem dciu skušamo doseči veliki njen cilj. Naloge društva so mnoge in velike. Mi živimo v izrednih časih, v dobi negotovosti in de-scrganizacije. Trgovstvo in obrtništvo je brez zaslombe; nikdar šc ni bilo take potrebe po skupnem nastopanju, kakor sedaj. »Trgovsko izebr. društvo« mora prevzeti organiziranje tega trgovstva, mora osobito skrbeti za njegov narašča.;, da se nam ne bo potapljal v tujem morju, da bo moralno in kulturno močan, ker mladina je naš up, naša bodočnost. Nove razmere nam slavijo siccr še druge naloge, in ako bo društvo res hotelo bi-ti koristna stanovska organizacija, bo moralo razširiti svoj program preko svojih predvojnih predelov. Delo, ki nas čaka, ni lahko, toda ni dvoma, da bo izvršeno, ker naša volja je dobra io trdna. Sledilo je nato blagajniško poročilo preglc-aovalcev računov, ki sla se odobrili, nakar sc je vršila volitev novega odbora. Sprejela se }e skoro brez izpremembe kandidatna lista, predlagana po volilnem odseku. Predsednikom je bil enoglasno izvoljen Zdravko Katnik. podpredsednikom Vckoslav Plesničar, tajnikom Josip Bratož, blagajnikom Franjo Kocjančič; v ostali odbor pa: M. Gradišar, Spiro Jokič, M. Lazar in Jos. Prelog; namestniki: Anton Frank, Fr. Pirjevec, Fr; Cink in Vek. Pušpan:: pregledovalca računov Vekosiav Ferfolfa in ; •) Za članke pod tem naslovom odgovarja urod-Anton Žejn. i nifttvo Je toliko, kolikor mu veieva zakon._ Po daljši debati, v katero so posegli razni j člani, je prevzel besedo novi predsednik Zdravko Katnik, ki je v kratkih besedah očrtal glavne nove naloge društva. Glavni namen društva bodi združitev vseh naših trgovcev in obrtni-ko v gmotnem in moralnem oziru. Iz »Trgovskega izobr. društva« naj gredo naši nasveti i naša navodila, kamor jih je treba. Na-še društvo mora ukreniti vse potrebno, da se ne bodo omalovaževale naše dosedanje pozici-je j ter da se bode naša konkurenca v resnici lahko upoštevala vsekoder in vsikdar. Tr3t je bolj ko kedaj prej odvisen od slovanskega zaledja, in na to okolnost ne smemo pozabiti. Stremiti moramo za tem, da se osvobodimo gospodarskega suženjstva, da si priborimo na tem ozemlju ono stališče, ki nam gre po naravnih zakonih. Da dosežemo vse to, moramo biti strokovno jaki in agilni. Občni zbor se je zaključil s pozivom novega j predsednika na složno delo. Ljubljanska kreditna banka t Ljubljani. V j bilančni seji. ki se jc vršila dne 1. t. m., je odo- se računajo po 20 stotiuk beseda. — Najmanjša VDOVA Z OTROKOM bi rada nastopila službo pri kaki dobri slovenski družini, ali pa v gostilni, ker žc praktična teh poslov, ul, Pilone, št. 2, III. nadstropje, Terčič. PRODAM KOLO ZA DIRKE v najboljšem stanu. Naslov pove ins. cd-d. »Edinosti«. 695 PIANINO ali glasovir, tudi potreben poprave, kupim v vsakem kraju po najviiji ceni. Mi-rodilnica Zigon, Trst, ulica XXX. oktobra štev. 8. 527 SREBRN DENAR kupujem po najvišjih ccnah v vsaki množini. Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Garibaldijev trg št. 3 (prej Barriera ) Tel. 329. 3341 KUPUJEM ŽELEZO po 32 stot.kg, baker 4.80 kg bron 4.— kg, medenino 1.60 kg, svinec 1.40 kg lito železo 44 stot. kg, kosti 20 stot. kg. Ul S. Francesco 10, Miheučič. 6S7 Antonija Pahor Ludovik Kavčič poročena. Trst, 30. majnika 1920. GOSPOD, pošten mladenič, v dobri službi, želi znanja v svrho ženitve z dobrosrčno gospodično, mogoče šiviljo, 28 do 38 let staro, neomadeževane preteklosti. Resne ponudbe pod »Resnica« na ins. odd. »Edinosti«. 688 KROJACNICA Avgust Stolar oL S. Francesco * d*As»i šbando« ni bil nikdar proglašen v Boški, je predlagal vojni odvetnik, da se razprava odloži, dokler se ta okolnost ne ustanovi. Ta predlog je bil sprejet, na kar sta branitelj in župnik Milovčič, prosila, da naj se po 2mesečnem preiskovalnem zaporu, izpustita začasno na svobodo, do nove razprave; in če treba, ostaneta oba obtoženca v Trstu, kjer je bil pokojnikov župnikov brat predsednik deželnega sodišča. Sodni dvor pa ni ugodil tej prošnji in obtožecna sta morala nazaj v zapor. pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotiuk beseda Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor iiče službo plača polovično ceno. LOVSKEGA PSA mladiča ali dresiranega kupim. Ivan Zelen, Senožeče. 707 ŠIVALNE STROJE, tudi pokvarjene kupujem. Ul. Scalinata 2. Renner. 703 SOLICITATORJA išče ljubljanski odvetnik pod ugodnimi pogoji. Naslov pove ins, odd. »Edinosti«. 705 LEPA IN MODERNA VILA v Mariboru, ob prometni cesti s čednim in obsežnim zele-njakoni in stanovanjem, ki ga kupec lahko takoj prevzame: se proda ali zamenja s hišo ali vilo v Trstu. Vila ima 10 sob, 2 kopalni sobi, 2 kuhinji, obokane kleti, vodo, in plin v Hiši. Pojasnila ul, Anastasio 6. I., pri g. Dobrautz. 704 PRODAJO se danes nove postelje, vzmeti, žimnice in dva šivalna stroja, po ugodni ceni. Solitario 1, Cohen. 706 KUPUJEM CUNJE po 45, železo po 33 stot. Skladišče Campo Belvedere 2 709 ISCEM SOBO z eno posteljo v Rojanu, ali kje v bližini. Naslov pove ins. odd. »Edinosti«. 711 ZAMENJAM VILO v Ljubljani s hišico v T-tu ali okolici. Naslov pove ins. odd. »Edinem. 710 _ PRAŠIČI, zdravi se dobijo pri Ivanu Žerjalu, Boršt št. 1. Blago prvovrstno, teže od 10 do 25 kg. Cena po dogovoru. 708 OPREMA ZA KRST. sestoječa iz podloge iz širokih čipk, blazinice od atlasa, obrobljene od čipk, vezanega pregrinjala od atlasa — vse krasno pariško delo na roko — je naprodaj. Kalin, nasproti ribjemu trgu, 18. II. STANOVANJE z 2 ali 3 sobami ter kuhinjo (s plinom) nemeblirano, išče mlad, oženjen čehoslovaški uradnik, (v Barkovljah, v Rojanu ali v Bošketu.) Ponudbe pod »Visoka najemnina«- na ins. odd. zEdinosti^ 702 DOPISI. Iz Pobegov. Na fcinkoštno nedeljo, dne 23, maja so imeli koprski socijalisti pri Pobegih shod. Govorili so razni govorniki, seveda vsi v italijanskem jeziku, da-si je pri Pobegih sto od sto Slovencev. Peli so sve/o znano slaro melodijo. Napadali so »nacionalizem« spHi. V resnici pa so bili sami — nacijonalni, ko so fJovenskemu ljudstvu govorili v italijanskem jeziku. Napadali sov se države, razun Rusije. Najiolj pa — Jugoslavijo. Napadali trgovstvo, ali, med prireditelji in govorniki, je bilo tudi takih iz trgovskega poklica. Napadali so bur-žusudjo sploh, da-«i je b*l med govorniki, ki je IŠČE SE priden vrtnar za cvetlice, stalno 28 ur na teden. Zastonj je ponuditi se brez izpričeval dobrega vedenja in dolgih let službe. Ponudoe na ins. odd, »Edinosti« pod »Jaz sem cvetlični vrtnar.« 667 PRODAJALKA, dobra moč v specerijski in manufakturni široki želi premeoiii službo. Naslov, pove ins. odd. -»Edinosti«. 4006 VSAKOVRSTNE VREČE kupujem in plačam po najvišjih cenah. Jakob Margoo, Solitario 19. 697 UGODNA razprodaja čeških cilindrov za pe-trolejeve svetiljke, na drobno in na debelo. Solitario 19. 698 I5ĆE sc čevljarski pomočnik, vešč tudi šiva-nega dela. Natančna pojasnila pismeno. Franjo Ukmar, Opatija, Istra. 4004 FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, aL Roma 24. Goric« Cono ŠL 36 na dverttčo. P 711 MODISTKA, Slovenka, sc priporoča cenjenim damam v mestu m okolici. Ulica Ales, Vbita, št, 2, V. nadsir. vrala 19. (za ljudsJum vrtom.) Pečar Josip mehanik pri TrSaSkam tehniškem »vodu je_danes po dolgi in mučni bolezni v naročju svojih dragih mirno v Gospodu preminul. Žalujoča soproga RozaHja roj. Tominc, starši Mihael in Marija, bratje Anton (odsoten), Ivan, Andrej in Franc v imenu rodbine Franca Tomin, naznanj jo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem to bridko izgubo. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto. 29. t. m. ob 17 iz hiše žalosti Csmpo S. Giacomo št. 5. TRST, 27. majnika 1920. Novo pogrebno podjetje Corso V. E. III. 47. ■ ->4. i-? V*-*..^/..V"-''^'.' ZAHVALA. Povodom prebridke izgube najinega nadvse ljubljenega očeti gosp, Antona Fakin nadu žitelja v pok. Iti je po dolgi in mučni bolezni, 22. majnika 1920 ob 23 v šoli pod Repentabrom mirno v Gospodu zaspal, bodi izrečena vsem mnogobrojnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prišli od blizu in daleč, da sprejmejo dragega pokojnika na njegovi zadnji poti, prav srčna hvala. Štcjeva si pa še v posebno dolžnost zahvaliti se vsem onim, ki so na poseben način tešili najine težke dneve. Predvsem č. g. župniku J. Krančiču za njegovo iskreno čustvovanje za ves čas rajnikove bolezni. Vsem gg. kolegom in koleginjarn, ki so ostali pokojniku do groba zvesti in dobri prijatelji. Vsem dragim občinarjem, zlasti občinskemu zastopstvu za podarjeni venec in za sedanje čase tako pomenljivi nagrobni govor, katerega jc v njih imenu govoril g. Anton Guštin. Dalje pevskemu društvu , Dom 4 za genljive žalostinke pred hišo žalosti in na domačem pokopališču Končno bodi izrečena šc posebna zahvaia najinemu najboljšemu kolegu in prijatelju g nadučitelju Josipu Ravbar za vso njegovo požrtvovalnost in njegov v dno duše pretresljivi poslovilni govor ob odprtem grobu blagega pokojnika, pri katerem so stopile vsem pričujočim solze genljivega sočutja v oči. RKPENTABOR. 25. majnika 1920. Josipv sin, pravnik. Marica, hči, učiteljica. Si ZAHVALA. m Iz dubine ožalošćenog našeg srca zahvaljujemo svim onim, koji su nas na koji mu dragi način tješili u težkoj žalosti, ili počastili blagu uspomenu neprežaljive preminule naše supruge, odnosno majke Lucije Kukulić Osobito iz srca zahvafjujemo svim onim koji su počastili pokojnicu bogatim cvijećem i pratili njezino mrtvo tijelo do grobišta i sa svojim saučešćem izkazali na ni Ijubav i sućut. Svima pak dragi Bog naplatio svakim dobrom, dok u našem ožalošćenom srcu ostati će vječna uspomena napomena na ova njihova djela duševnega milosrdja. Obitelj Frana Kukullfa. i Zobozdravniki ambalatorij i Zobozdravnik dr. E. CLONFERO i dentist SlAMO PERHAVEC Trst, Trg Goldeni št. 11, II. nadstr. sprejema od 9—12 in od 15—19 vsaki četrtek, petek in soboto Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje zob in zlate Krone. Vso dela se izvršujejo po moderni tehniki. Stran IV- *£DlNUfc>Yz obsedenega ozemlja, ker sta videla ta vefk fovč 4.—, za razglednice po Drejčku 9.—, ker je videla diplomo 2.—, ker je videla ta velk' pipec 2.—, Johanca s Škofije 2.—, kom-pare kemparov 2.—, Karlo z Bajte 2.—; skupaj L 26.—. — Na svatbi g. Stanka Hrobata z gdč. Ircnico Cernigojevo (Dobravlje-Male Žablje) zbra-nih L 55.— in 5 dinarjev; dva dni po Svatbi nabral N. N. 16.—. — Nabrano 10. t. m. v gostilni g. Srečka Kogoja v Idriji L 69.—, čemttr je doda! stric iz Vi dr g e-- 5.—; skupaj L 74.—. — Slavoslava Koršič, profesorica v Tolminu L 50.— (č. čl.), Rudolf Drirfovka 100.— (č. čl.), Martin Fischer, graščinski oskrbnik, Čeh, Ma-šun 50 — (č. čl.), gdč. Mici iz Polčan K jgsl. 40.—, Hočevar, vratar v ;>Unionu«( Ljubljana K jgsl. 10.—, dr. Serjun za zeleni pipček K jgsl. 10.—. skupaj L 216.— in K jgsl. 60.—. Kcbaridski »čedrarji« po Tonetu iz obsedenega ozemlja L 509. . Imena darovalcev ie objavijo pozneje. Živeli vrli kobaridski > čeda rj:-- ! Plpcarskl privesek št. i . Bistrica-Trnovo*: častni člani po L 5^.—: dr. Vinko Gregorič, Jenko. Josip Brinšek, .Tos. Verbič, Alojz Ur-bančič (Bač), Marija Urbančič (Bač). Marija Kraigher, Anton Kraigher, Vinko Škot, Rud. V alenčič, Albert Domladiš, Ivan VaJenčič, Nace Žganjar, žup. upravitelj. Prem, Ant. Fatur (Bitinjtr), Ant. Gržina, Alojz Zarnik, lv. Metelko, Jože Grahov in Pavel Renko, oba iz Bitinj; skupaj L 950.—. — Prispevki rednik čianov L 135.—. Darovi in kazni L 545.—. (Po želji priveska navajamo od teh samo naslednje: Žefa« pri poravnavi 75.—. nabral dr. Gregorič 225.—. ob obisku tržaškega pipčarja Jurja 13. t. m. nabrano pri Žefi 32.—, ta *hud<= Bistri-čan (raztrgal) 50.—, Ivan Žunič, Matulje 10.—, Joža Jagodnik, Matulje 10.—, Dragctin Česnik, Knežak, za kazen 10.—, gdč. Kogojeva za pesem 10.—). Skupaj L 1630.—. Izročeno tržaškemu pipčarskemu klubu 24. 5. 1920: Dr. Gregorič 1. r., t. č. predsednik, Jos. Verbič 1. r., 1. č. blagajnik. Sprejel za tržaški pipčarski klub: Jakovčev Tonček 1. r., t. č. podpredsednik. Ob priliki pipčarskega izleta 23. t. m. v Trnovo-Bistrico: Zorko, ker ni imel pipca 1.—, eksekutor, ker ga ni pravočasno pokazal 2.—, pregledovavic 5.—, ga. Brinškova 5.—, Verbič 10.—, Brinšek 5.—, obsojeni, ker so nepravilno ravnali s pi.pci. za štempelj na razsodbo t.—,' pregledovavic, ker ni prav proglasil razsodbe 5.-- gdč. Zofka Zajčeva za razglednice 6.—, Jaka ta lepš fant, eksekutor, obsojeni, ker se niso odpeljali zvečer, vsak na 5, a pemi-loščeni na 2, skupaj L 6.—, Drejček, Tonček Jože. Zorko, Jure, obsojeni, ker niso preskrbeli, da bi se bili oni prvaočasno odpeljali, vsak po 5. skupaj L 25.—; Trnovčani in Bistričani iz solidarnosti napram obsojenim Tržačanom /brali L 100.—, kazen zaradi puntarstva dr. Kcvča 10.—, Jure, da sme govoriti 5.—, Jakovčev Tonček za vrnjeni nož 10.—; skupaj L 196.—. Pipčsr>k:. privesek br. 2 Klana-: Nabral predsednik priveska: Veselo društvo 17.—, Marija Medvedič 5.—, Tenka Valenčič 2.—, Rejko Tomšič 5.—, da bo 30, Mate Cucančič 1.—, Antun Medvedič 10.—, A. Aničič 2.—, Ferdo Turnher 5.—, nabrano na plesu 35.—; nabrano v Jurdanih: Jos. Dekleva 10.—, Iv. Žunič 10.—, Jos. Puž 5.—, strahopetci 20.—, Predsednik, da bo okroglo 3.—, jedan Rečanin K 20.— nekolkovanih, predsednik 10 pipcev; pregledovavic ob izročitvi našel v svoji listnici 5.—; škripaj L 135.—, K 20.—, nekolko-vanih in 10 pipcev. Skupaj v tem izkazu L 2832.—, 5 dinarjec, K jgsl. 60.— in 20 K nekolkovanih. Denar hram upraviteljica, izvzemši L 500.—, ki jih im*. že blag&jnik moške GMD. Pipčarji: Siok Viktor 39.05, Kobaridski pipčarji 500 Lil-. Da počastijo spomin pokojnega Sredka Bar-so darovali za moško podružnico; družina Mahne 100 Lir, družina Polic 25 Ur, L^tcUjan-ok a kreditna banka 500 Lir. Denar sprejel blagajnik. Zadnje vesti. Italiji se mudi v jadranskem vprašanju. BELGRAD, 26. {Izvirno poročilo.) V parlamentu so se danes razširile vesti, da je dobila vlada od naše mirovne delegacije iz Pariza obvestilo, da sta prejela Pašič in Trumbic iz Rima povabilo, naj se vrneta v Pallanzo, da se obnove direktna- pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. V belgrajskih političnih krogih si razlagajo ta poziv tako, da želi italijanska vlada z ozirom na težaven notranjepolitičen položaj v Italiji čimprej končati jadransko vprašanje. Vlada pred parlamentom. BELGRAD, 26. Ob veliki napetosti poslancev' in nabito polnih galerijah je otvoril podpredsednik nar. predstavništva dr. Ribar ob četrt na pet 91. sejo nar. predstavništva. Zbornica je bila razmeroma dobro obiskana. Po odobritvi zapisnika in po odpravljenih običajnih formalnostih je predstavil ministrski predsednik dr. Vesnič novo vlado in preči tal nato obširno vladno deklaracijo. Ta povdarja uvodoma, da mora vlada delati z vso hitrostjo in povdarja nato, da vidi vlada svojo {»lavno nalogo v tem, da izdela za kralj. SHS ustavo. Vlada mora izdelati načrt za novo ustavo in ga predložiti -ustavotvorni skupščini takoj ko se sestane. Izjavo ministrskega predsednika je sprejela zbornica z odobravanjem na znanje. Prihodnja seja bo dne 27. t. m. Protić v Ljubljani. LJUBLJANA, 27. Minister za konstituanto Stojan Protič je dospel včeraj ob dvanajstih z avtomobilom iz Zagreba v Ljubljano in je popoldne poselil predsednika deželne vlade za SI ovenijo dr. Brejca. Danes bo obiskal več ljubljanskih politikov. Železnica Belgrad - Sarajevo - Split. ZAGREB, 27. »-Domovina* poroča iz Bel-grada, da je stavila neka velika angleška finančna družba ministrstvu saobraćaja ponudbo, da zgradi v najkrajšem času normalnotirno železnico Belgrad-Sarajevo-Split, in tako zveze našo prestolvco z morjem. Pogoji so 'baje taki, da obstoji velika možnost, da jih vlada sprejme. Borza. ZAGREB, 26. Dolarji 10.200—10.60, avstrijske krone 58—60, 20kronski zlati 430, angleški funti 470—490. francoski franki 880, nemške marke 295—298, italijanske lire 625. ŽENEVA, 28. I tal. lira 2345. Otvoritev češkoslovaške narodne skupščine. PRAGA, 28. Otvoritvena seja poslanske zbornice je bila zelo svečana. Prisotni so bili skoro vsi ministri in poslanci razen dr. Be-neša, ki se nahaja sedaj v Parizu. Predsednik zbornice Tomašek (socijalni demokrat), ki je bil zepet izvoljen z 249 glasovi, je poudarjal v svojem govoru važnost češkoslovaškega edinstva, ki so je tako sijajno dokazale volitve. Govoril je nato o tešinskem vprašanju in končno omenil sodelovanje vseh narodnosti, vštevši Nemce. Izvoljeni so bili ti le podpredsedniki poslanske zbornice: dr. Botto (slovaška narodna stranka) s 169 glasovi, Burival (nar. soc.) s 189 glasovi, dr. Hruban (ljudska stranka) s 169 glasovi in dr. Czech (nemški socijalni demokrat) i z 213 glasovi. Bivši finančni minister dr. Ho-| raček (agrarec) je bil izvoljen za predsednika senata, a za podpredsednika sta bila izvoljena Klcfač (bivši minister za državno obrambo) in dr. Soukup (bivši minister za pravosodje). Zbornica in senat odobrila izvolitev Masaryka za predsednika republike. PRAGA, 28. Na skupni seji poslanske zbornice in senata je bila svečano odobrena izvolitev Masaryka za predsednika republike. Ma-saryk je dobil 264 glasov. Nemški nacijonalisti so glasovali za Naegela, ki je dobil 61 glasov, nemški soc. demokrati so oddali 60 praznih glasovnic. Burnim ovacijam predsedniku Masa-ryku, so se pridružili tudi nemški soc. demokrati dočim. so se nemški nacijonalisti umek-nili. 2. češkoslovaška divizija zbrana t Vladi-vosteku. / PRAG A, 27. Iz Vladi vostoka brzojavljajo, da se nahaja 2. češkoslovaška divizija v Vladivo-stoku in da je prispel zadnji vlak s češkoslovaškimi vojaki v Pogranična; o ob .mandžurski meji. Atentat na Ljenica. BRUSELJ, 27. vVolkszeitung« javlja iz Moskve, da je pred nekoliko dnevi vojak iz revolverja streljal na Ljenir.a in ga na roki ranil. Napadalec je bil aretiran, množica pa je šla na kolodvor, kamor so spravili atentatorja, in zahtevala, da se izpusti. Obenem je šla na vlado deputacija meščanov, ki je zahtevala, da se napadalec izpusti. Kmalu nalo so ga izpustili, isti list javlja, da boljše viška »Pravda« potrjuje vest o atentatu na Ljcnina. Po krvavih dogodkih v Rimu. RIM, 27 Cestni poboji v ponedeljek na rimskih ulicah so precej škodovali tudi ugledu Nittija samega. In, kakor se zdi, bo imel težko stališče v prihodnji seji zbornice. k;er je pripravljenih več interpelacij in protestov od rajnih strani v. tej zadevi. Neka poluradna izjava skuša odgovornost Nittija na teh dogodkih zmanjšati, zvračajoč krivdo na novoseslavljeni zbor »kraljevih stražarjev«, ki da ni bil dora-stel toii delikatni nalogi obrambe vladnega ugleda pred razburjenimi manifestanti in ki da je daleko prekoračil svoj delokrog. Od socialistične strani se predlaga, da se razpusti zbor kraljevih stražarjev, ker so se pogostoma že dogodili poboji in tvorijo ti stražarji za ljudstvo trajno provokacijo. Nacijonaliste pa najbolje jezi, da so pozaprli toliko neodreše-nih dalmatinskih in reških gostov, in prav brezobzirno nastopili proti starcem in ženskam. RIM, 28. Ministrski predsednik Nitti je dal na vprašanje nekaterih senatorjev glede dogodkov od 24. majnika pojasnilo, v katerem poudarja, da je rešitev jadranskega vprašanja za Italijo živijenskega pomena in da mora to vprašanje rešiti samo vlada po navodilih, ki ji jih je dala zbornica. Kar se tiče dogodkov samih, je izjavil, da so od raznih strani prihajale vesti o nameravanih atentatih in zarotah. Tudi admiral Milio je poslal tozadevno poročilo iz Dalmacije, kjer so se pripravljali napadi celo na lji(di druge narodnosti. Iste vesti so prihajale tudi iz Trsta in drugih krajev. Med Dalmatinci v Rimu niso biH samo Italijani, temveč tudi ljudje drugih narodnosti. Ukrepi so bili torej potrebni. V kolikor je upravičeno očitanje pretiranosti, pokaže preiskava. Nekateri Dalmatinci in Rečani so vložili prt kraljevem prokuratorju pritožbo zaradi arc-tacij. Italijansko odposlanstvo iz jadranskih pokrajin pri Nittiju. Italijanski odposlanci iz jadranskih pokrajin so imeli včeraj pogovor z ministrskim predsednikom. Izrazili so svoje obžalovanje zaradi vladnih ukrepov pri zadnjih dogodkih. Kar se tiče rešitve jadranskega vprašanja, so zahtevali izvršitev londonske pogodbe. Govori se, da je ministrski predsednik odločno izjavil, da je rešitev tega vprašanja stvar vlade. Sinleinerski napadi na Irskem. LONDON, 29. (S.) Sinfeinerci so zažgali v minuli noči policijsko poslopje v Kielmallocku (grofija Lemisrcki). Dva polilicista sta bila zažgana, en civilist ranjen. Zastopnik ruske sovjetske vlade v Londonu. LONDON, 28. Danes je prispel inženir Kra-sin, zastopnik ruske sovjetske vlade, v svrho pogajanj za vzpostavitev trgovinkih stikov z Anglijo. Londonski listi protestirajo proti njegovem prihodu v London, ker menijo, da so gospodarska pogajanja samo izgovor. Kopališča pri svetilniku, v Bark ovija h in pri Sv. Savi se odprejo 1. junija z urnikom od 6-21 v mesecih juniju in juliju in od 6-20 avgustu in septembru. Ob ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah od 6-8 je kopališče pri svetilniku rezervirano za vojaštvo. V Marijinem domu ul. Risorta 3 (za gradom) se vprizori prihodnjo nedeljo 30. t. m. ob 5'30 posledmjikrat dr. J. Krekov »Turški križ-, igrokaz v 4 dejanjih s petjem. Pridi naš človek, da se za par ur odtegneš žalostni sedanjosti in se zamakneš v junaške boje naših pradedov proti Turkom. Okoli bele zastave z Marijino podobo zbirajo se dekleta in žene, možje in mladeniči, da tudi nedorasli pobiči, da branijo vero in dom proti krutemu sovražniku. Tudi potujoči Rroenčan, dasi strahopeten in zamišljen v svojo suho robo, vrši svojo dolžnost. Seveda tudi izdajalca Dihurja ne man-ka. Proklinjali od ljudstva izbral si je sam usodo Judeža, ljudstvo pa vrača se zmagovito v svoja rodna sela — vodeč v svoji sredi ranjenega turškega poveljnika, janičarja, redno svojo krv. Pravijo, da je zgodovina učiteljica narodov. Tudi v tej igri jc baš kos zgodovine naše krvi. JOSIP STRDCKEL Trsi, Via Nuova - S. Calerins. Vel ka izbera vsakovrstnega blaga za moške in ženske. — Blago za fcuknje, žamet, barhant, s-tle, •ta.min ter razaih predmetov -za okras oblek. Vse po znižanih koakurenčnJh cenah. KrJf. socij. izeSrttž. društvo u Rllienberku priredi jutri vne-mfg3«S| deljo, 30. majnika W ua dvorišču braailake io m\\m prej 1 Ličen. se priredi v nedeljo. 6. lunilo v Sv. Križu pri Trstu. Začetek ob 5.30. Svira godba iz Sv. Križa. ZOBOZDRAVNIKU KABINET ulica Chiozza št. 5, L nadstr. Sprejema od 9—13 in od 15-17. Izvršujejo se umetni zobje v kakršnemsibodi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniku Dr. F. TamburSini MARIO MORO, tehnični vodi«. Bogala zaloga vseh potrebščin MeUaniču. deU^ntca za vsa&j popravuaajs. Stoj za in tezante ptavi mfri uzarci Seidel & Neumann in ,Singer' Gast & Gasser Tvidia ustanovljen l. 13?? FRMEseo mm Trst, ul. Campanile U Leta 1868 ustanovljena tvrdka: IVAN WlLGfc.LE & UOMP. J| prej !| MATIJA MILLONIG i v Trstu. ti. Cnrlo Giegn žt. 18. Te!. 889 Zaloga koioniialnesa biaša (kave, čaja, namiznega o-ja, južnega sadja, konserviranih rib, začimbe itd) na drobno in debelo. Priporoča se posebno cenj. odjemalcem na deželi. — Točna in solidna postrežba po n?jnižji (dnevni) ceni. ictosraficol atelje BtSSligfFel 1 Trsi, Corso St«v« 99. Razglednice v platinu. spe;ij«litfcta: rtliSe v barvah. fotcrchUzl. viilt, poveinrja. rtpreduke'^ 7;:«£vrr<. £!4ktr. razsvetljava. iz sladke vode razpo-šl'ja v vsaki množin! — po ugodni ceni — JAKOB FAJ91GA Hali Otok pri Fo;t3jnl. 8". HBACEK LEOPOLD ZOBOZRAVN1K Trst, Corso VHtorio Emanuele III. 24,1. sprejema od S-12 in od 15-18. Brezbolestno izdiranje zob, zlate krone, zlati mostovi brez neba. — Vse po moderni tehniki, ameriški in švicarski sistem 0. PIH9, zl3!arni£d-n?arni£Q Trs?, Corso Ste v« IS Kupujem srebrna krone in goidittsrie po najvišjih cenah ZOBOZDRAVNIŠKI KABINET VILJEM TUSCHER ulica XXX. oktobra št. 13 ostane zaprt do 5. junija. — TVRDKA — Alarico Lantschner v Trstu, Via Roma 2S (bivša ul. deiie Poste) vogal ul. Giorgio GaUtti. Zraven velike poŠte. — Telefon 198. Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno. Zlatarnica in uraniica LORENC MACOR ul. UdiM M (prej Belvedere) Ima na izber vsakovrstnih zlatih in srebrnih predmetov za birmo. Prevzema naročila in popravljanja sploh po ugodnih cenah. JADRANSKA BAUKA Del. fctav.: K Sv^OOO.OOO. Rezerve K 10,0 >0.000 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spatlajoCe posle. Sprejema vloge na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 31 a V,, a v baneogiro prometu po U /«. Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki sc pogodijo od sKi^aja do slučaja. Daje v najem varnostae predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ul* Cassa «31 Risparmlo, ul« S. tti col o Telefon : štev. 1463, 1793, 2670 — Blassjfla poslajs cd 9.30-12-30 ia ađ 14.30-16 — nove in rabljene v vseh merah, vrvi, vrvice, pasove, povodce, vlačivce v in odeje za konje, v mmm\ uvirc PSazzD HIcolo Tomaseo štev. 3 i HIR5L1C 1 Trst, ul. Ud i ne 32 (prej getefcu) (na vogalu nI. Lodovico Ariostoj Različna obuvala za gospode, gospe in otroke. Lastna delavnica, ter sc sprejemajo — naročila La poprave po meri. • PELLEGRIN0 CIliCELLI Trst - ulica Maleanion Štv. 9 - Trst (HiSa ustanovljena leta 1823.) KOŽE in CJSMJE za ženske in moške. Boje in Chevreau?<, lak, podlage in vsakovrstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih cenah. Postrežba točna. Edino mazilo Edino mazilo ki ohranjuje usnja in ga vzdržuje mefcko. Skladišče v Trstu, uli€a Tor rs bianca štev. 12 - Telefon itev. 10 Ualb^llia mazii© sa Ha Podružnica w Trstu, ul. c3el Toro št. 10. — Telefon 31-32 tlouo posreiing podjetje Corso V. E. III. Sfev. 47. Telefon 1402 (vogal GoBdoniJev trg). Dobroznano že mnogo let obstoječe podjetje je preskrbljeno z obilno in bogato opremo za prirejanje mrtvaških sob in odrov. — Poseduje različne razredne vozove do najsvečanostnejših s kristali. — Prevažajo se mrliči v vse kraje, tudi v tujino. — Prodaja razne mrtvaške predmete, transportne rakve, ko-vinaste rakve vsakovrstnih oblik, lesenih rakev z bogatimi okraski, različne vence s trakovi in napisi, obleke, pajčolane, sveče itd. Cene zmerne. Postrežba točna, V primeru izrednih ur se sprejemajo naročila v lastnih prostorih podjetja ulica Tesa štev. 31. Telefon štev. 14-02. Zastopstvo in prodaja mrtvaških potrebščih J. MERŽEK, Općine 170, pri sež. cesti. Delsznik in upravitelj H. STIB1EL. i