g T E V. 5. MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH«
V LJUBLJANI. DNE 30. JANUARJA 1929
Cona 38 L)ia zu celo leto. Zn inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inserntnem delu vsaka drobna vrstica aH nje prostor 10 Din. Izhaja vsako sredo, Spisi in dopisi naj so pošiljajo Uredništvu >Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani.
Vse stranke
Po razpustu vseh hrvatskih strank so prišle na vrsto tudi vse druge. Najprvo tiste, ki nosijo v svojem naslovu plemenski ali verski naziv, kakor Slovenska ljudska stranka, Slovenska kmetska stranka (samo-ptojneži) in muslimanska.
Razlog za razpustitev je pač ta, da pri sedanjem načinu državnega vodstva in pri sedanjih zakonih stranke rte pridejo več v poštev in jim je vsako delo zabranjeno.
Slovenska ljudska stranka je bila raz-puščena v sredo 23. t. m. Tajništvo je že prejšnji dan likvidiralo in izpraznilo svoje prostore, tako da komisija, ki je prišla ugotoviti strankin inventar in njeno premoženje, ni razen malenkosti našla ničesar več. Obenem je bivši načelnik dr. A, Korošec izdat na ijudstvo naslednji proglas:
Po zakonu o zaščiti države od 6. januarja 1929 je tudi SLS rszpuičena. Vse somišljenike prosimo, da sprejmejo to dejstvo mirno in lojalno na znanje, vpoštevajoč višje državne interese. O pravem In primernem času Vam bomo predložili, kar bo z ozirom na nove razmere najboljie in najpotrebnejše.
Slovenska ljudska stranka je bila ustanovljena 1. 1905. in je bila naslednica prejšnje Katoliško narodne stranke. Obstojala je torej 24 let. Delo, ki ga je v tem četrtsto-letju izvršila "v političnem, gospodarskem, zadružnem in prosvetnem oziru je tako ogromno, da moramo imenovati ta čas najbolj prosvetljeno dobo v zgodovini slovenstva. Stranka je izpodrinila na Kranjskem nemško gospodstvo, ki se je vzdrževalo s pomočjo nemško-liberalne zveze, priborila je direktno, splošno in enako volilno pravico, končno je privojevala Slovencem Jugoslavijo. V novi državi se je dosledno borila proti vidovdanski ustavi, ki jo je nazi-vala nesrečo Jugoslavije. In res so dogodki lanskega leta dokazali, kako prav je imela Slov. ljudska stranka. Kralj sam je morul Poseči vmes ter odpraviti ustavo, da reši državo poloma.
Kaj je stranka gospodarsko naredila za Slovence, kažejo zapisniki kranjskega deželnega zbora ter obeh oblastnih skupščin. Takega dela nima v Jugoslaviji pokazati nobena stranka.
Pristaši SLS so nadalje z zadružnim in
razpuščene.
prosvetnim delom tako prepregli in pre-kvasili vso Slovenijo, da smo danes Slovenci daleko najnaprednejši del naše mlade države. O tem so prepričani vsi prav doli do Vardarja, pa tudi o tem, da je vse to izključno delo SLS.
SLS je nad vse častno zaključila svoje uspešno delo. Bila je vredna svojih velikih voditeljev: dr. Kreka, dr. Lampeta in dr. Korošca.
Vzgoja, ki jo je dala SLS slovenskemu narodu, bo ostaia. Ne vemo še, kakšno obliko bo zavzelo novo politično življenje, ki se je začelo uvajati v naši državi — vemo pa, da bo ta vzgoja, ki jo je dala SLS našemu človeku, tudi v novi obliki najtrdnejši in najsolidnejši temelj političnemu delu slovenskega ljudstva v korist naroda in celokupne države.
Isti dan kot SLS je bila razpuščena tudi SKS (samostojneži).
Žerjavovci so upali, da ne bodo razpu-ščeni. Zato so z vso zlobnostjo začeli huj-skati in delati razburjenje med ljudstvom, eeš, da bi morale biti razpuščene tudi vse krščanske prosvetne organizacije in vsi časopisi, ki so podpirali politiko SLS.
To nesramno hujskanje so vršili ljudje, ki so v zadnjem času čisto odkrito bili na strani tistih, ki so delali za razpad države, tisti ljudje, ki so s svojimi lažmi doma in v inozemstvu najbolj rušili ugled države, ljudje, ki niso hoteli hoditi v narodno skupščino in tam delati in je baš radi tega moral naš kralj sam poseči vmes, ljudje, ki so udeleženi pri ogromnih goljufijah v bosanskih gozdovih, kjer je bila država oškodovana za več sto milijonov dinarjev, ljudje, ki so zapravili par slovenskih denarnih zavodov z velikimi milijoni ljudskega premoženja.
Odgovor na to nesramno hujskanje so dobili pri priči:
1.	čez par dni je bila razpuščena tudi žerjavovska stranka in njeno premoženje zaplenjeno.
2.	Ministrski predsednik general /tv-kovič je izjavil, da prosvetna in gospodarska društva kot občekoristna ne bodo razpuščena.
3.	Na prošnjo Jugoslovanske orlovske
zveze je kralj sam prevzel pokroviteljstvo orlovskega izleta v Prago.
Sedaj so gospodje tiho. Značilno pa je. da je žerjavovska stranka še ob svoji smrti z največjo vnemo opravljala svoje staro delo: hujskanje, laž in denuncijacija. »Jutro« je bilo ob razpustu SLS prisiljeno o naši stranki zapisati priznalne besede, mi žal o žeriavovski stranki tega pri najboljši volji ne moremo, ker bi nam vsakdo po pravici zalučal v obraz, da lažemo.
Razpuščene so tudi radikalna, Daviclo-vičeva demokratska in socialistična stranka.
Novice iz Belgrada.
Za pravice Cerkve
V	prestolico so došli škofje dr. Jeglič, dr. Bonefačič in dr. Bauer. Imeli so sestanek pri belgrajskem nadškofu dr. Rodiču, ki se ga je udeležil tudi papeški nuncij Pel-legrinetti. Ko so obiskali ministra za vere dr. Alaupoviča in prometnega ministra cir Korošca, so bili sprejeti na dvor«. Gre med drugim za enakopravnost katoličanov, za zakon o katoliški cerkri in za konkordat s sv. stolico. Pri vseh merodajnih činiteljih so dobili škofje zagotovilo, da bodo vsa predmetna vprašanja rešena v splošno za-dovoljnost. Glede verskega pouka v šolali je vlada pristala na predloge škofov.
Nov gozdni zakon
Posebna komisija izdeluje nov gozdni zakon. Snov je zelo obsežna in vprašanje enotnega zakona za vso državo dokaj težavno, ker vladajo v posameznih delih države v tem pogledu zelo različne razmere. Srbija ima n. pr. neomejene gozdove in je brez katastra. Bosna ima sicer kataster, gozdovi pa so Se v državnih rokah in občine svojih gozdov še niso izločile. Hrvatska ima izločene občinske gozdove, vendar je tam uveden poseben način gospodarstva v državnih in občinskih gozdovili. Najbrže bo za enkrat sprejet samo gospodarski okvirni zakon, ker bi sicer gozdarsko napredne pokrajine preveč trpele.
Občinski zakon
V	notranjem ministrstvu se je sestavila posebna komisija, ki bo izdelala občinski zakon. Kakor znano, se je načrt izdelal že pod dr, Koroščevim ministrovanjem,
Čuje se, da bodo za belgrajsko, zagrebško Sn ljubljansko občino veljale posebne določbe in da bosta imeli ta mesta upravo, obstoječo iz predsednika, podpredsednika In 60 svetovalcev. Vsi ti bodo postavljeni z ukazom. Vse uprave v drugih občinah bc imenoval veliki župan.
Invalidski zakon
V socialno političnem ministrstvu se /e sestavila nova komisija, ki naj pregleda invalidski zakon. Čujemo, da namerava novi minister reducirati 30 in 40 odstotne invalide, zvišati pa pokojnine ženam v vojni padlih vojakov.
Preiskovanje korupcije
Komisija gozdarskega ministrstva za pregled dolgoročnih pogodb prav pridno preiskuje vse te pogodbo za dobo desetih let. Je okrog 60 dolgoročnih pogodb in gre za množice lesa. ki se je iz naših °wdov izvozil v letni višini dva in pol milij >na ku • bičnili metrov. Komisija ima nalogo, da strogo preišče, v koliko so resnične neke trditve, da so gotovi politiki pri prodaji tega lesa okoristili sebe in svoje si--anl-ar-ske blagajne.
Lovski zakon
V gozdarskem ministrstvu se nadalje dela na lovskem zakonu. Pri lovskem zakonu gre za dvoje načel: ali naj se v zaton uvede tako zvani prečanski zakupni sistem po občinah, da dobijo občine vs.-* dohodke, ali pa državni tako zvani regalni s'stem, po katerem oddaja driava dovoljenja lova po vseh krajih države, kot je to v Srbiji in Bosni. Razen Srbije so vsi kraji za zakupni sistem po občinah.
Za dober železniški promet
24. in 25. januarja se je vršila konferenca vseh železniških ravnateljev. Ugotovilo se je, da so skoraj vsi osebni vlaki pasivni. Ker niso železniške razmere v dobrem stanju, zato so na konferenci v glavnem razpravljali o tem, kako naj se uredi ves žlezniški promet. Gre za varnost vlakov. če hočemo to doseči, je potrebno dvoje: dober irateriial in dobro plačano, ne preobremenjeno uredništvo. Sklenilo se je znižati število vlakov, ki so zelo pasivni. V vsem se bo ukinilo približno 3400 Vo-zovnih kilometrov dnevno. Ukinjene bodo pred vsem stranske lokalne proge, in sicer ne samo v južnih krajih in Banatu, ampak deloma tudi v Sloveniji. Konferenca se je nadalje izčrpno bavila s tem, kako opremiti železniške delavnice z boljšim materijalom.
Nov kazenski zakonik
Kralj je podpisal nov kazenski zakonik, ki velja za vso državo. Dosedaj smo imeli več različnih zakonikov. Na novem se je delalo že 8 let. Obsega 405 paragrafov in je precej strog. Smrtna kazen je ohranjena.
Nov zakon o ministrskem svetu.
Kralj je podpisal nov zakon o ministrskem svetu. Po tem zakonu je sedaj opravičen izdajati vsak minister zase v sporazumu z ministrskim predsednikom.
O železniškem ministre dr. Korošca
®e je izrazil merodajen železniški strokovnjak, da je dr. Korošec začel z izredno od-
ločnostjo čistiti po uradih, zlasti med višjimi uradniki, med katerimi so premnogi dobivali sijajne plače, v urad pa sploh niso priba'ali ter niso imeli nobenega znanja o železnicah. Minister ima sedaj pri tem proste roke, ker se mu ni treba ozirati, kje bo pri čiščenju zadel ob to ali ono politično stranko, ki je preje ščitila svoje ljudi na raznih mestih, kljub njihovi nesposobnosti.
Iz trgovinskega ministrstva
Obrtne zbornice še ostanejo, kakor so, kjer pa volitve še niso bile izvedene, bodo člani imenovani.
Izdan bo nov obrtni red, kr bo veljal za vso državo. Delajo se načrti, kako dvigniti tujski promet v Dalmaciji in naših Alpah."
Zakon o zavarovanju in zaščiti delavcev bo izpremenjen.
Pogodba z Italijo
Prijateljska pogodba z Italijo, ki je bilr sklenjena 1. 1923., je preteklo nedelio ugasnila. Radi velike napetosti med obema državama se ni obnovila. Naša država je pokazala že toliko dokazov lojalnosti in dobre volje, da se ves svet čudi Italiji, da je tako nedostopna. Gotovo je, da misli Italija čim več ugodnosti izMsniti iz naše države. Prepričani pa s—o. da bo naša vlada znala varovati naše življenske interese.
Druge novosti
Kmetijski minister dr. Frangeš je pozval vse referente in načelnike svojega ministrstva. Obravnavali so v glavnem proračun, ki bo nekoliko večji kakor prejšnji. — V železniškem ministrstvu se je vršila konferenca načelnikov. Razpravl;ali so med drugim o nabavi premoga in 50 odstotnem popustu za prevoz moke in pšenice. — Predsednik vlade general Pera Živkovič je izdal naredbo, po kateri naj se gospodarska, kulturnopr o svetna in humanitarna društva, četudi imajo plemenski ali verski enačaj, ne razpuščajo, razen če imaio veliki župani dokaze, da so se udejstvovala ali pa da se udejstvuiejo v politiki. Zakonodajalec namreč ni hotel, da bi se razoustila tako društva, ki imajo cilj dvigati dobro naroda in njegovo prosveto.	«
/ i i
»Kasarnirano
uboštvo."
Nekoč smo sedeli tam na Posavju na vrtu znane gostilne v družbi univerzitetnega profesorja. Tja jo primaha znan podeželski prosjak, prašen od cestnega prahu, a okajen tudi od onega — saj veste — »ta kratkega«. Izrazil sem svoje misli, da bi bilo vseeno častneje za našo deželo, če bi se spravil taki ljudje, ki nadlegujejo ljudi po zasebnih hišah in javnih lokalih, pod streho javnih zavetišč, najsi bodo potem hiralnice, oskrbovališča, ubožnice ali karkoli že.
Omenjeni univerzitetni profesor pa je ugovarjal, češ da kasarnirano uboštvo ni nič prida. — »Ali ni tolikanj poezije v tem prosjačenju po deželi?« je menil. Nekaj bi manjkalo, če bi ne imeli takih, ki pritiskajo kljuke od hiše do hiše, in vrte klobuke od
mize do mize v gostilniških lokalih, pre< nočujejo v hlevih, pod kozolci, v šupah.
Molčal sem, ker raje napišem nekaj, da bodo imeli tudi drugi priliko razmišljati o tem, je-li pametneje, da se pusti ljudi beračiti okrog, ali da se jim d A stalna streha in pozimi tudi topla peč.
Uboge ljudi bodete imeli vedno med seboj — je dejal že božji Učenik. S tem moramo tudi računati. Toda z duhom časa moramo stremeti za tem, da bodo ti ubogi živeli res človeka dostojno življenje. Kje pa naj ga iščejo sicer nego tam, kier sc jim nudi neka stalnost: stalno bivališče in stalna prehrana? Moj Bog, kaj pa še potrebuje za vse nesposobni ubožec nego to in pa — dobre besede. — Ali je mar res tako polno poezije, če ti pride tak-le podeželski prosjak, smrdeč že od daleč po žganju, v javen lokal in zabava« družbo — če ne že z Dioklecijanovimi in Neronovimi dovtipi — pa vsaj tako, da moraš dostikrat poslati otroke daleč proč od mize. Res je, da je nekaj takih prosjaških tipov včasih celo zabavnih, a mnogo je takih, ki pohujšujejo z nespodobnim govorjenjem in obnašanjem, s preklinjevanjem itd. vse, kar iim pride v bližino. — »Poezije« naše fako lepe domovine v tem prav res ne najdeni nobene.
Mislim, da tujec iz srednje in zapadne Evrope, ne more biti posebno vzhičen, ko občuduje lepoto naših krajev, pa mu pride z umazanim klobukom v roki pred nos raztrgano bitje, včasih prepevajoče še kake »kvantarske«. Najslabši vtisk pa morajo napraviti na tujce oni v cunje zaviti in po tleh se plazeči reveži, do katerih nima javnost toliko srčnega čuta, da jih .spravi — če treba tudi zoper njihovo voljo — pod streho. — Bodi zaenkrat dovolj.
Kaj naj izhaja iz teh mojih vrstic? Nič drugega nego to, da je potreba javnih hiralnic ali ubožnic nujna in pereča zadeva. Čeprav temu ali onemu ubožcu, ki se res raje klati okrog, »kasarniranje« ne bo po-všeči, mislim da bo ogromna večina hiral-cev in ubožcev do dna srca vesela, ko bo vedela, da ima do smrti zasiguran kot. Seveda bo treba tudi oskrbovanje čutečih src, ker še tako dober kos kruha ubožcu ne bo teknil, če ne bo rezan od ljubeča roke.. Vsi javni činitelji — od občine navzgor: Pričnite z delom, da bo naš ubožec preskrbljen, ne da bi moral od hiše do hiše in umirati za plotoml F. K—n.
Odvetnik dr. Anton Novačan
ima pisarno
v Celju, Glavni trg St, 9. :: Telefon 170.

•5oUrlft	}
teatra/
H A I II NOVEGA
s počitkom vred je irajalo stvar-jenje sveta, torej pomeni število 7 popolnost.
To je dokazano s 7 prednostmi, katere ima
srpe/sfing
d Obnovit« naročnino pravočasno! Domoljubovk naročniki so v veliki ve-ini že storili svojo dolžnost in poslali celo !i delno naročnino za leto 1929. Ostale aiočnike ki tega doslej še niso storili, pozarjamo tem potom, da je sedaj že skrajni čas za plačilo naročnine. Kdor hoče list redno prejemati tudi nadalje, naj nikar ne odlaša s plačilom.
d Nj. Vel. kralj Aleksander je prevzel rotektorat nad izletom naših Orlov v Prago. Zastopnikom, ki so bili te dni pri kralju sprejeti, je izjavil, da želi orlovski organizaciji lepe uspehe pri delu in je sporočil vsem Orlom in Orlicam svoj kraljevski pozdrav.
d Nove in razširjene šole. Novi šoli se stanovita v Domu in v Zgornji dolini pri Tržiču. Dvorazrednica v Mekinjah pri Kamniku se spremeni v trorazrednico. Trorazred-nica v Št. Jurju, okraj Murska Sobota, se azširi v štirirazrednico. Na ljudski šoli v Ce-anjevcih pri Ljutomeru se otvori nov razred.
d Koledar bo izenačen. Kakor znano, imajo pravoslavni svoj koledar 13 dni za našim. Minister ver pa heče iz gospodarskih razlogov koledar izenačiti.
cl 80-letnico rojstva je praznoval 28. jan. ugledni šolnik in sadjar vpokojeni nadučitelj Franc Praprotnik v Mozirju v Gornji Savinjski dolini.
d Sneg. Zadnje dni skoraj neprenehoma sneži. Dočini je ko to pišemo, padlo v Sloveniji povprečno 50 cm snega, je v Avstriji sneg še večji. Veliki snežni zameti so povzročili vsepovsod velike prometne ovire in imajo seveda razni vlaki velike zamude. — V Kranjski gori je padlo 140 cm snega, štirje velikanski snežni plazovi so zasuli progo med postajama Jesenice in Dobrava-Vintgar. Promet jc bil na tej progi ustavljen do 3 zjutraj, dokler niso sneg odkidali. Ogromen snežni plaz je zasul tir tudi na štirih krajih bohinjske železnice med Bohinjsko Belo in Sotesko. Ker so se snežni zameti navalili tudi na italijansko progo med postajama Divačo in Gornjimi Le-žečami, je bila s tem pretrgana vsaka zveza Ljubljane s Trstom. Brzovlaki so morali čakati na raznih postajah in so imeli po 4 in še več urne zamude. — Kamniški vlak je obtičal v snegu in mu je moral priti na pomoč pomožni stroj iz Ljubljane. — V snegu je ostal tudi jutranji vlak na progi Slovenska Bistrica in so ga šele popoldne z odkidanjem proge rešili. — Veliki sneg, ki ovira promet, pa je vendar prinesel marsikateremu brezposelnemu košček vsakdanjega kruha.
d Novice v slikah za januar in februar na 8 straneh v bakrotisku so priložene današnji številki »Domoljuba;:.
d O ljubljanski tobačni tovarni so prinesli te dni razni zagrebški in nekateri ljubljanski listi poročila, da bo premeščena v Belgrad. Uprava državnih monopolov pa sedaj izjavlja, da o takšni premestitvi ni govora.
d Izseljevanje v Francijo. V Francijo je še vedno mogoče izseljevanje. Kakšnj so delovni pogoji, je naš list že opetovano pisal. Ce je pa kdo kljub temu primoran zapustiti domovino in iskati sreče y Franciji, more to
storiti edino s predhodnim pristankom francoskega ministra za notranje zadeve ali pa za poljedelstvo. Le na podlagi takega dovoljenja izdajajo francoski konzulati vizume. Jamstveno pismo je veljavno za dva meseca. Ako se ta rok zamudi, ne pripuste francoske oblasti izseljencev čez mejo, vsled česar se morajo vrniti v domovino. Bilo je že več takih slučajev. Radi tega naj izseljenci polagajo posebno pažnjo na dvomesečno veljavnost jamstvenega pisma.
d Porast katoličanov v Srbiji. Ker se je katoliški živelj dvignil, je razdelila merodajna oblast belgrajsko škofijo v dva dekanata, v belgrajski in niški dekanat. Prvemu načeluje belgrajski župnik dr. Wagner, drugemu gospod Alfonz Kudrič.
d Kdor govori preti sedanjemu stanja, gre sedet v Belgrad. 28-letnega uslužbenca električne centrale v Subotici S. T. je policija odvedla v belgrajske zapore, ker je v nekem subotiškent javnem lokalu govoril proti sedanji vladi.
d Pokroviteljstvo nad ljubljanskim vele-sejmem, ki se vrši od 30. maja do 9. junija in cd 31. avgusta do 0. sept. je prevzel Nj. Vel. kralj Aleksander.
d 25 let je minulo 25. januarja, odkar je prevzel vodstvo knjigoveznice v tiskarni /Katoliškega tiskovnega društva« (sedaj Jugoslovanske tiskarne) g. Ivan Dežman. Lastništvo je v znak priznanja in pohvale podelilo slavljencu ob tej priliki naslov ravnatelja.
d Janku Klemenčiču, ki je bil pri ljubljanskem porotnem zasedanju spoznan za krivega ropa na dolenjski poštni voz, je stol sedmorice v Zagrebu zvišal zaporno kazen od pet na sedem let težke ječe.
d Obrtnikov, gostiln in kavarn ter slič-nih podjetij je v Ljubljani 3635, od teh je bilo lani 136 na novo priglašenih. Trgovskih podjetij je 1387, od teh na novo v lanskem letu 65. Denarnih zavodov je v Ljubljani 37.
d Davčna uprava se zopet otvori v Višnji gori. Finančno ministrstvo je že dalo tozadevno privoljenje.
d Časi se izpreminjajo. »Jutro« z dne 24. januarja 1929 piše, da ima razpuščena Slovenska ljudska stranka nesporne zasluge za narod in državo. Velja, da se zapomni.
d Trgovina s jabolki se je te dni, ko je mraz popustil, zopet zelo živahno ^razvila. Kupci prihajajo od vseh strani in zaloge bodo prav kmalu izčrpane. Bobovec in mošancelj sta še dobro ohranjena, do-čim so druge vrste pričele močno guiti. Cene pri sadjarjih so sedaj 5—5.50 Din. Ako želi kdo pojasnila glede nakupa jabolk, naj se obrne na »Sadjarsko zadrugo«, Maribor, Aleksandrova cesta 6.
d Za gerenta mestne občine v Kočevju je imenoval veliki župan dosedanjega župana g. Lončarja.
d 1068 radio aparatov je bilo v Ljubljani lani na novo prijavljenih.
d Kolesarjenje in vožnja s ročnimi vozički je v smislu najnovejše policijske od-
redbe dovoljeno iz Ljubljane po desnem kraju Dunajske ceste v smeri proti Jezici, šele od cerkve sv. Krištofa dalje proti Črnučam.
d Mestno hranilnico z zastavljalnico so osnovali v Belgradu. Osnovni kapital znaša 30 milijonov dinarjev.
d 48 javnih ljudskih shodov je bilo leta 1928. v slovenski prestolici. Društvenih predavanj pa 530.
d 30 letnico obstoja je praznovala dne 20. januarja zadruga izvoščkov in voznikov v Mariboru.
d Novo pristanišče je dogradila tovarna Sufit v Dugem Ratu v Dalmaciji.
d Dve kuni zlatici je ustrelil, kmet Grga Taranovič v Slavonskem šamacu. Koži je prodal za 2350 Din.
d Koliko vina je pridelala lani Srednja Evropa. Po najnovejših podatkih je pridelala Rumunija v lanskem letu 1028 okoli 8 milijonov hektolitrov vina, Jugoslavija 4 milijone, Ogrska 3 milijone, Avstrija 800.000 hI in Češkoslovaška 500.000 hI. Skupaj so pridelale torej dežele Srednje Evrope v lanskem letu nad 16 milijonov hektolitrov vina.
d 16 milijonov 280 tisoč kosov kokoši, rac, gosi in puranov je bilo po lanskem štetju v Jugoslaviji.
d Dečki se že kopljejo v morju. V našem primorskem Šibeniku in v okolici je zavladalo pravo pomladansko vreme. Nebo je vedro in solnce sije z vsem svojim sijajem. Nekaj dečkov se že koplje v morju, kar je tudi za Dalmacijo ob tem času nekaj izrednega.'
d 76 mnoumorov in 176 poskušenih samoumorov je bilo v letu 1928. v Zagrebu, cl 37.818 prebivalcev ima po najnovejših podatkih naše primorsko mesto Split, d »Družinska Pratika« 1929 je sicer pošla v glavni zalogi v Ljubljani, dobi se pa še, kakor čujemo, v nekaterih večjih
81
trgovinah. Kdor si je še ni omislil, jo torej še dobi, dokler je še kaj zaloge.
d Umrl je v Višnji gori 27. t. m. ondotni župnik g. Konrad Texter, v starosti 65 let. Bil je silno e* ben in dober oče svojim žtip-Ijanom, v-liki gospodarski talent in nad se skromen značaj. Njegova smrt je bridko zadela ne samo njegove farane, ki so ga izredno ljubili, temveč tudi naše gospodarske organizacije.
d V Letenicah je umrl posestnik gosp. Ivan Zaplotnik, oče g. kateheta Ignacija Zaplotnika.
d V Spodnji Novi vasi je umrla Marija Jerovšek, sestra msgr. dr. A. Jerovška.
d V cvetju mladcsti je umrl pretekli teden v Zgornji Šiški pri Ljubljani akademik gosp. Vinko Unk.
d Umrla je 28. t. m. v Vrhpoliah pri Brdu (Lukovira) po zelo kratki bolezni užitkarica Marija Joretirm v 72. letu starosti.
d V Vratih zasul plaz štiri vojake. V vseh gorah, posebno v Vratih in Krmi se trgajo plazovi. Na Cmiru se je v ponedeljek odtrgal plaz in gromovito zdrčal v Vrata ter se ustavil šele ob cesti pri Aljaževem domu. Pokopal je štiri obmejne vojake pod seboj. K sreči so bili v bližini še drugi cbmcni vojaki in opazili nezgodo. Takoj so pričeli z reševanjem zonesrečnnih vojakov in jih rešili smrti. Eden od njih .ie znatno poškodovan. Plazovi so napravili oromno škedo tudi na divjačini, posebno divji 1 oži. Koliko jih je poginilo, se bo šele spomladi dalo ugotoviti.
d Na blejskem jezeru bo v nedeljo, dne 3. febrrVa na dan sv. Ela?a sv. mara ob pol 11. Romarii lahko pridejo ob vseh vlakov še pravočasno. Led na jezeru ie moran do 25 cm ter vozijo s konji čez jezero. Isti dan se bo vršilo na jezeru tekmovale ,>če(rl'ar!ev«, neke vrste keglja*ka oz'". l atinska igra ra ledu. Na drugi strani tlauašnie priloge se vidi igranje na te ;:le-lene., čeglie na blejskem jezeru.
d Nekdanja črnogorska prestolicu v nevarnosti. Te dni je bilo vse Cetinje na nojrah. kaHi z bliskovito naglico se je r&z-nerla vest, da gori naivečje poslopje v Ce-tin
'u Grand hotel. V Grand hotelu imajo stalra stanoval a le častniki in državni uradniki. Prvi je oprzil požar neki podporočnik, ki ie s'anoval v podstrešju poslopja. Ker v Cetinju nima'0 polarne brambe niti prostovoljne™ gasilnega društva, sta pričela gasiti požar orožništvo in en ba'a-ljon vojaštva, ki so ju takoj poklicali na gorišee. Zmanjkalo pa je vode in se je gašenje omejilo le na to, da se ne vnamejo še sosedna poslopja. To se je tudi posrečilo. Podr> se je del poslopja, rešeni sta pritličje m prvo nadstropje Grand hotela, dočim sta drugo nadstropje in podstrešje postali žrtvi plamena, še opoldne naslednjega dne je plr jen gorel, kajti nihče ga ni mogel popolnoma zadušiti. Pri tem požaru je bilo vse Cetinje deloma v nevarnosti da pogori.
d Redek primer požrtvovalnosti in zvestobe jc podal kapitan trgovsko ladje Andrej Sambunja, ki je te dni umrl v Skra-dmu v Dalmaciji. Kapitan Sambunia, ki je bil star 62 let, je poveljeval parniku >Ne-haj«. Čeprav je bil že delj časa bolan, ni hotel za nobeno ceno zapustiti svoje ladje.
Šele, ko je ladjo srečno pripeljal v Skradm, je zapustil poveljniški most in se podal domov, kjer pa je že čez nekaj trenutkov
umrl.	,	.
d Vse [t ste na roki je odrezala eirku-larna žaga K. Šindlerja Žagarju Andreju Kur altu iz Sv. Duha pri Stari Loki.
d Velik požar je izbruhnil pretekli teden v tovarni za olje v Dravogradu. Naj-brže je ogenj nastal radi tega, ker se je razpočila oljevodna cev. Požar so gasilci omejili, vendar je škoda ogromna.
d Smrtna nesreča na progi pri Trbovljah. Na železniški progi med Zagorjem in Trbovliami se je v nedeljo proti večeru pripetila huda nesreča. Po progi je korakal mlad fant, ki ni opazil, da se mu bliža vlak iz Trbovelj. Pri kilometrskem kamnu 389.3 je vlak butnil v mladeniča in ga treščil v jarek ob progi. Mladenič je dobil pri sunku zelo hude poškodbe. Z naslednjim vlakom so ga prepel ali v Trbovlje, od tam pa z večernim mariborskim vlakom v Ljubljano. Tu ga je prevzel ra kolodvoru rešilni avto, ki ie mladeniča prepeljal v bolnišnico. Ves fas ie bil mladenič nezavesten, le med prevozom se je za trenutek osvestil in z znamenjem pokazal, da je gluhonem. Vlak ga je pa' nil v prsa in mu zdrobil prsni koš ter hudo ranil na glavi. Mladenič je tekom noči za poškodba "ni umrl. Njegovega imena do včeraj vTiubl'ani Še niso poznali. Bilo mu je okrog 22 let.
d Smrt kmelskega fanta pod snegom. V polbovgrajskih hribih je v petek in v soboto zapadlo izredno mnogo snega, ponekod celo d d dveh metrov. Nekatere vasi, še bolj pa samotna selišča so bila na mah odrezana od -sveta. Kmetje so se pričeli v soboto truditi, da si prikopljejo pot do bližnjih vasi. Kmet Juštin na Studenčici je naročil svojemu sinu, naj izorje pot v dolino Ločnice. Sin je vpreg'! pred snežni plug domačega kon;'a, r".kar je odšel s hlapcem na delo. Ves čas je plug lepo oral visoki sneg, toda ko je dosegel dolino, se je naenkrat vsul s strmega poboč'a velik plaz snega, podrl in polomil več dreves ter pokopal pod seboj mladega Juština s konjem in plugom. Hlnpec je v za lnjem trenutku odrkočil in plaz je drčal morda je pol metra mimo njega. Hlapec je hitro sporočil grozno vest o nesreči, ki je zadela Juštinovega sina, vsem kmetom v soseščini. Ti so takoj prihiteli na pomoč ter z lopa'ami hitro, kolikor se je le dalo, odkorali več metrov visok kup snega, ki je pokrival mladega fanta. Ko so odkopali sneg, jc bil fant že mrtev. Poginil je tudi konj, plug pa je bil popolnoma uničen.
d Takoj za ženo v grob. V četrtek dne 17. januarja so pokopali na Vrhniki umrlo perico Marjeto Vebar, njen mož Anton Ve-bar jo je še spremil na zadnji poti. Ko se ie vrnil domov, ga je zadel mrtvoud, položili so ga v posteljo, v ponedeljek 21. januarja je pa umrl.
d Oj zlata vinska kaplja ti. V kleti Janeza Zorka pri Sv. Antonu v Slov. goricah se je zabavala več'a družba. Ko so se proti večeru vračali trije — med njimi Franc Voglar iz Brengove — skupaj proti domu, so se med potjo radi neke malenkosti spo-rekli m spoprijeli. Pri tem sta tovariša navalila na Voglarja s koli ter ga tako dolgo
obdelavala, da se je zgrudil nezavesten na tla, Radi izkrvavitve jc že naslednjega dno podlegel težko pridobljenim ranam. Voglar zapušča zeiiu ter dva nepreskrbljena otroka.
d Ker sla pristavila k postelji posoda z žerjavico. V vasi Tijesnu v Dalmaciji so našli v postelji mrtva Josipa in Andriiano Papato. Oblasti so ugotovile, da sta zakon-ca, preden sta šla spat, pristavila k postelji posodo z žerjavico od oglja, da bi jima bilo gorkejše. V spanju so ju pa zadušili stru. peni plini žarečega oglja.
d Pri ognjišču je oblačila 10 letna Ana Seršenova v Dubrovniku svojega malega bratca. Ogenj se je prijel oblačila in deklica jc na opeklinah umrla.
d 95.000 Din so odnesli neznani tatovi poštnemu uradu v Murtežu pri Šibeniku.
d Dva volkova sta se le dni priklatilo. v Mostar. Hud mraz ju je prignal iz gozdov. Prebivalci Mostara so napravili nanju velik pogon, toda volka sta pobegnila iz me-sfa, vendar pa nista šla daleč. V neki staji tik pri Mos'aru sta poklala desec ovac. Niti naisiarejši ljudje se tam ne spomnijo sluča'a, da bi se volkovi priklatili v Mostar.
d Krogla se mu je zarila v trebuh. Pretekli teden se je poročil v vasi Otoku pri Vinkovcih 24 letni mizar Ivan Gregurič z Marijo Šolečevičevo. Vršila se je velika svatba in po tamkaišnji navadi so svatje ob tej priliki streljali z revolverji v zrak. Naslednjega jutra je hotel Gregurič nadaljevati svatovsko veselje in je pričel tudi' sam streljati iz svojega revolverja. Eno kroglo je izstrelil tako nesrečno, da se mu je zarila v trebuh in ga smrtno nevarno ranila. Prepeljali so ga v bolnišnico v Vinkovcih, kjer pa je že čez tri ure uiprl.
NAZNANILA.
n Preddvor. Prosvetno društvo iz Jezerskega priredi na svečnico ob treh popoldne v Preddvoru igro »Lovski tat«. Preddvorci in okoličani vljudna vabljeni!
»Revček Andiejček«, igra s petjem v 5 dejanjih, na Svečnico 2. iebruarja ob 3 popoldne v društveni dvorani v Dolu pri Ljubljani. K obilni udeležbi vaM Dramski odsek.
Sodražica. V nedeljo 3. februarja ob 3 popoldne bo v dvorani burka v 5 dejanjih -Babilon ,
11 Seulur pri Kranju. Prosvetno društvo priredi v nedeljo 3. februarja 1929 ob treh popoldno v Ljudskem domu veseloigro iCarlijeva teta«. Igra je pclna smeha in zabavnih zapletliaiev. Pridite gledal!
n Sv. Helena. Na pustno nedeljo ob 3 popoldne ponovi tukajšnji Orel burko :>Lumpacij Vc-gabuudt. Kdor se hoče res iz srca nasmejati naj to prilike nikar no zamudi.
g Vinarski in sadjarski tefaj. V svrho temeljite praktične izobrazbo v vinarstvu in sadjarstvu se priredita od 1. marca do 1. decembra 1929 dva devetmesečna tečaja pri oblastnih Irsnicah i" drevesnicah: v Pekrah in v Kapeli V vsak tečaj se sprejme po 10 mladeoičev. Pouk jc v prvi vrsti praktičen in lo v toliko tudi teoretičen, v kolikor ja lo za boljšo razumevanje vsakega posameznega opravila v vinogradu, v trsnici, v sadonoanUtu," v drevesnici m v vinski kleti neobliclno potrebno, (jojenci dobe prof to stanovanje, brezplačno kmečko hrano m mesečno po 100 l>in na roko za nabavo manjših potrebščin. V tečaj se sprejmejo vini-carski in kmečki mladeniči iz mariborske oblasti, Iti so stari najmanj 18 let, dovolj razviti in močni za opravljanje vseh opravil v vinarstvu in sadjarstvu.Prošnjam ?a sprejem, kolkovantai z 20 Din in 5 Din ie priložiti: 1. krstni list, 2. zdravniško spričevalo, 8. nravstveno »pričevalo, 4. izjavo staršev, da p-uste prosilca 9 mesecev nepretrgoma v
PO D 0 II 0 T I N I
DOL PRI LJUBLJANI.
Z novim letom je začel voziti potniški avto iz Ljubljane skozi Dol do Dolskega dvakrat na dan sem in tje. Je vedno precej zaseden in je ljudem splošno ustreženo. Vsaj nekoliko je s leni popravljena napaka, da se svoj čas ni zgradila železnica po naši strani. — Naša Hranilnica se normalno razvija. Vloge koncem leta 1028 znašajo 1,055.000 dinarjev, kar je za mali okoliš že nekaj, pa bi bilo lahko še bolje ob večji zavesti skupneeti kineta. Vpliva seveda na take reči bližina Ljubljane. 1 oda v slučaju potrebe ne dobi kmet posojila v Ljubljani za iste obresti, kot doma. — Društveno življenje v našem domu goji dramatični odsek; igre so dobro obiskane, pogrešamo pa predavanj in radio, kar, upamo, še pride. Igra »Kraljičina z mrtvim srcem« sc je prav dobro obnesla. Sedaj se pripravlja izboljšam »Revček Andrejček«. — Sicer vlada mrazu primerno politično zatišje, kar blagodejno vpliva ua živce.
PONIKVE PRI DOBREPOLJAH.
Kljub hudi zimi imamo |>ri nas vendar živa-lc-n predpust. Imamo namreč kar 10 zakonskih kandidatov in kandidatinj, ki so sedaj na oklicih. Imamo p>a tudi sedaj v naši vasi gospodinjski tečaj, katerega poseča 12 gojeuk. Ko se je za tečaj pripravljalo, se je prijavilo 14 dek'el. Pred otvoritvijo se jih je pa nekaj izneverilo. Tečaj se je mogel poleni izpopolniti z nekaj dekleli iz sosednih vasi in sc je otvoril 16. t. m. Sedaj pa bi nekatere, k.< vidijo, da tečaj lepo uspeva, zo|>et rade pristopile, pa je žal prepozno. Gna. voditeljica je zelo zadovoljna z gojenkaini, da so marljive in ubo-gjive. Kaj se bodo naučile, to pokazala končna razstava.
ZAGIOHJK OB SAVI.
Dne 22. januarja 1029 jo umrl upokojeni bivši 40 letni rudar gosp. Franc Podlesnik. Kako je bil rajni med občinstvom spoštovan, je pričal njegov )>ogreb, ki se je vrši! 34. t. m. cb ogromni udeležbi občinstva. Udeležilo se ga je več javnih kor-poracij po svojih zastopnikih, razna društva so razobesila zastale, udeležila se je pogreba Rudarska godba, nadalje Orli, ki »o zajveli krasne žaloslinke pri hiši, v cerkvi in ob odprlem grobu. Vsem, ki so prerano umrlega na tako rpoštovan način spremili k večnemu počitku, se v imenu vseh sorodnikov najlskrenejše zahvaljuje Marko Cesar v Laškem.
LOM.
Obenem z otvoritvijo ljubljanske Kadio-|>o-slaje je dobil tudi Lom svoj radio-aparat, ki služi
tečaju in 5., odpustnico osnovne Šole. Tako opremljeno prošnjo naj prosilci osebno izroče upravitelju oblastne trgnlce m drevesnice v Pekraili ali v Kapel), kjer .pač žete obiskovati tečaj, najkasneje do 10. februarja l£j!(9.
Svojim prijateljem v domovini sporočam tem potom, da sem, hvala Bogu še zdrav ter da na vsako pismo iz domovine takoj odgovorim. V zadnjih štirih mesecih sem pisal več pisem svoji ženi in prijateljem. Pismo na ženo Karolino Opalk, pošta Bučka v Sloveniji, je bilo registrirano pod it. 418, Ako ničesar ne prejmejo, žal nisem kriv. Vsem, ki ste mi pisali, posebno m ji družini, srčna hvala in lep pozdrav. — Rudolf Opalk, 900-53 Str, W y 1 a m , Alabama, North America.
Vabilo na izredni občni zbor Gospodarske zadruge za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice, registrovane zadruge z omejeno zavezo, kateri sc vrši v ponedeljek, dne U. februarja 1929
7 zjutraj v pisarni Posojilnice v Gornji Rad-fjoni, Dnevni red: 1. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo nadzorstva. 3, Odstavitev načelstva. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrSl pol ure kasneje na istem kraju in z Istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih družnikov. Z, nadzorstvo! & Q.?lb.ero i Predsednik,
faranom, da poslužajo gedbo in predavanja zlasti o gospodarstvu, o gospodinjstvu, o delavskem vprašanju itd. — V Lomu dobimo novo dvoraz-rrdno šolo. Dolg in hud je bil boj zanjo, a končno so vendarle prodrli Lomljani s svojim načrtrm. Vse pritožbe so bile zavrnjene. Šola bo stala sedaj v Lomu blizu žu-pne cerkve; všolani ne bodo simo otroci lomske, ampak tudi tržiSke župnije iz vasi Slap in 8p. Dolina. — V nedeljo popoldne po litanijali se bo vršilo predavanje prosvetnega društva. Govoril bo naš priljubljeni in priznani govornik g. kurat Fr. Bonač h Ljubljane. Vabljeni tudi okoličani!
čtKOCIJAN PRI MOKRONOGU.
Sadjarsko društvo priredi dne 2. in 8. februarja v tukajšnji šoli dvodnevni tečaj o vinarstvu in sad!«rstvu. Sadjerejci in vinogradniki gotovo ne bodo zamudili te ugodne prilike,, da se pouče o teh važnih i>a<iog:di našega gosped-rstva. — Naši pogorele! v Stari vasi so že postavili nova gospodarska poslopja. V njih vidijo plačilo svojih pridnih rok; mnogo so jim pomagali tudi dobri sosedje, nvnoKO so si pa pomagali tudi s tem, ker so dobili stavbeni les (hrastov in smrekov) iz državnih stealov po jak.i znižani ceni in tudi bivši oblastni '•ilbor se jih je sjioinnil z iz lctno podporo.
TRŽIŠČE NA DOLENJSKEM.
Neki podjetnik je v vasi Pijavce kupil zemljišče, kjer namerava postaviti žaqo in mlin. Vsi z veseljem pričakujemo. — V nedeljo, 3. svečana bo imelo tukajšnje »Prvo gospodarsko dobrodelno društvo« v prostorih g. Prijatelja redni občni zbor. Spored: Točke 1—4 po členu Vlf. društvenih pravi1. 2. Slučajnosti. K obilni udeležbi ste vabljeni vsi člani in članice ter nečlani, da bodo videli, kako koristno in potrebno je to društvo.
SELA-SUMBERK.
V ponedeljek, 24. t. m. smo pokopalj 23 letnega mladeniča Jožefa Kocjančiča iz Arčevce. Podlegel je vročinski bolezni. Med farani je bil zelo priljubljen. Pokojnik je bil zek) blagega srca, vzor mladeničev Marijine družbe zato ga bomo pogrešali. — Komaj smo zasuli jamo za pokojnim, že
se je vnovič oglasil mrtvaški zvona:, ki oz. aaja, da je preminula 56 letna Marija Fink, mati številne, še nepreskrbljene družine. — Edina vesela novosl v naši fari je radio, ki ga je nabavil g. F'. Ozimek, trgovec. Hvalevredna je ta naprava, ker nam omogoča stik z ostalim kulturnim svetom, saj r.iarsikak večer ali nedeljfki (»poldan pokorno poslušamo poučna predavanja in novosti iz Ljubljane ter drugih evropskih postaj.
ŠT. VID PRI STIČNI.
Na praznik sv. Družine je izdihnil svojo blago dušo 831elni Jožef Trlep. Pokojnik zasluži, da mu tudi v »Domoljubu« postavimo skromen spomenik, saj jc bil njegov zvest naročnik skozi 40 let; pa ne samo naročnik, tudi zvest bravec. Kako rad je pripovedo, al, kaj je v »Domoljubu« bral. Zadnja leta, ko že ni mogel več hoditi, in ko so se bližale volitve, so mu morali njegovi domači preskrbeti voz, da se je peljal na volišče ter oddal svoj glas SLS. Bil je skromen, ponižen in potrpežljiv, nikdar ni tožil o svojih križih, znal jih je mirno prenašati. Vedno jc govoril: Bog že ve, kaj in komu pošilja križe. Ime! je veliko prijateljev, ki so ga vsi ljubili in spoštovali. Zapušča ženo in dve hčeri.
ŠT. GOTARD.
Dne 24. januarja je tu umrl Franc Cukjati, posestnik in bivši trgovec. Dosegel je visoko starost. Rojen 0. novembra 1. 1875, je dopolnil 83 let. V svoji moški dobi je zavzemal v župniji važno mesto. Bil je edini trgovec in gostilničar v bližini farne cerkve. Od 1. 1801 dalje je bil 15 let župan. Velko si ie prizadeval za ustanovite'/ samostojne občine Trojane. Dne 7. aprila 1892 je sklenil kranjski deželni zbor zakon po katerem se občina Št. Ožbald razdeli v dve novi občini: v Trojane in Blagovico. Že stari občini je načeloval tri leta in ko se je razdelitev izvršila je bil dne 16. januarja 1894 ponovno izvoljen za župana v novi občini Trojane. Lani v maju mu je umrl sin Josip. Od tedaj jc vedno bolj hiral in se čutil zapuščenega. Bil je dolgoletni naročnik »Domoljuba«, ki ga jc kljub visoki starosti prav rad prebiral.
SELA PRI ŠUMBERKU.
Na sv. Neže dan smo pokopali 23 letnega mladeniča Jožeta Kocijančiča, po domače Artiče-vega iz vasi Grčevca. Njegova smrt je težka izguba posebno za starše, ki jini je bi! rajni dober sin in priden delavec. Na zadnji poti ga je spremi! domači g. župnik in župni upravitelj iz Smihela pri Žužemberku. Dekleta iz Marijine družbe so mu spletle vencc in santje so jih nosili. Razen domačih
»SLOVENEC« LJUBLJANA
JU<&lk9Y££*Jf3 TlfKARHA
PO SVETU
Katoliška cerkev.
s Razno. Novi mehiški predsednik Giles je izdal za katolike amnestijo (pomilostitev). Menda je to prvi korak k razgovorom s sv. stolico. — Nemško društvo svete dežele (»Der Dentshe Verein vom Heiligen Lande«) bo proslavilo 1. 1930 75-Ietnico obstanka. Ima za svoj namen misijonske cilje in da budi med nemškimi katoličani zanimanje za sv. deželo. Doseglo je v tem oziru že velike uspelie. — Bavarci bodo počastili mašniški jubilej sv. očeta z romanji in drugimi svečanostmi. — Belgijska kmetska organizacija katoliške mladine »Boerenband« ima 20.000 organiziranih članov. — Katoliška cerkev šteje sedaj okrog 310.000 duhovnikov med katerimi je 110.000 misijonarjev. Škofov je 806, nadškofov pa 204. — Nekdanji kitajski ministrski predsednik Lu Tsin Tsiang je vstopil 1. 1027 v neki belgijski katoliški samostan in si jc izbral ime brat Peter Celestin.
Italija.
s Razno. Na registrski urad v Ajdovščino je prišel nedavno posestnik Lavrenčič iz Vrhpolja. Ker ne zna italijanščine in ker je bil v uradu navzoč uradnik škrt, katerega je rodila slovenska mati, je mož govoril slovensko. Kar naenkrat pa skoči uradnik Skrt ves besen po koncu in prične psovati Lavren-čiča s tepcem in norcem, »ker bi moral vedeti, da je tu že deset let Italija, a se še vedno ni naučil italijanščine«. Naposled ga je s silo
faranov so prihiteli na pogreb tudi sorodniki in sosedje iz Dobrniča in št. Vida. Potrtim staršem je srce polilo hvaležnosti vsem udeležencem.
SV. GORA PRI LITIJI
'/■ novim letom je dobila občina Kandršo novega župana Iv. Zajca ml. V odboru smo Svdo-«um in Kolovratom, Kandršani so brez. ssastop-inka, ker so se dali za voditi in so ob volitvah doma (.stalt. lrav je, da je prešel župan na kolovraško stran, saj ima ta del občine tudi največ volivcev. — V župniji jc bilo pretečeno leto samo 11 mrJi-cev, mei temi trije 1'aul.ie - eden se je kot šofer ponesrečil — in 22 letna .Marija Kokole, ki je imela v«^ £?,k(;r.df bi sla k poroki. Največ let je nčakal flolelni Janez Hren, oče dr. Hugo Brona. 5U |e delaven in Se na stara Iela liengnan. Tudi bral je veliko. Naj v iniru -počivajo!
IZ METLIKE
o i 1 Mfed najveiiiail sinovi slovenskega naroda, ki ti i Lt	nas© mesto, jo indijanski misijo-
r!0 «1?;1'1 ie ustavljen tu za kaplana julija 1828 do februarja 1831. Pač se spodobi, r3««Set ^ lft lolllici tW dejstva pomnimo kagIaua< fi«ai- 3P°mi" «e danes finftiS ljudstvom. Zalo priredi fantovska Mar. f^tin JinZTnl<S 5l<l:°!'»"> proslavo njemu na
■^a bo n^hirsl-m,1'xi8ii?n0UI' Med loifkami s"o-ie<ia bo posebno privlačna izvirna dvodejanslta igra
Jela'1851.V mm'- Vm 8E v MetUkl V mi^S
PONIKVE PRI DOBREPOLJAH
i« . D"«1?- januai'ia se je otvovil vri nas gospodinjski tečaj, katerega smo dobili po posredoval iu K. kaplana za kar mu na tem mJa toS
Sb skuie ia nVa?Jk£rj>1;lie,a "Sa težke«a del«
ooiskujs ga 13 deklet; želimo obilo uspeha. -in se nekaj posebnega je ta predpust za našo vas katera ima 70 številk: Imeli borno 0 ,wrok Nov£ poražencem Solimo mnogo sreče. 6
vrgel čez prag. — Orožniki so močno pretepli Aleksandra 2gurja iz Podrage, ker jih ni pozdravil na cesti. — Josipina švara iz Skopega na Krasu je šla vcščit novo leto svojim sorodnikom v vasi. Komaj je izrekla voščilo, je padla mrtva na tla.
Neničijja.
s Ostre zahteve bavarskih kmetov. Na
zasedanju bavarske kmetske zbornice so člani sklenili izredno cstre ukrepe. Če vlada ne bi do prihodnje letine sprejela njihovih zahtev, bodo — tako se pravi v sprejeti resoluciji --bavarski kmetje ustavili vsak dovoz svojih pridelkov v mesta. Zadruge, trgovine in podjetja, ki bi prodajala inozemske pridelke, bodo strogo bojkotirali in če še to ne bi pomagalo, grozijo z vstavitvijo plačevanja davkov.
Amerik«.
s Razno. V premogokopu Jonesvilie se je smrtno ponesrečil Alojzij Oven. — V Moon Run pa je umrla Marija Kavčič, doma iz Zirov. — V Lorain so pokopali 18-letnega Jožefa Klciner. — V La Salle je umrla Neža Berglez. — V Chikagu sta umrla zdravnik dr. Jožef Grahek in 19-letni Alojzij Gruden. — V Ely Minn je zaspal v Gospodu Frank Hribar iz Krke pri Zatični. — V Clevelandu so umrli: Neža Tomšič roj. Pucelj iz Slavce vasi pri Žužemberku; Terezija Cugelj iz Ti-hoboja; Ivan Andoljšek iz Lipi jen pri Turjaku; Terezija Vidmar roj. Globokar iz Za-gradca in Josip Lekan. — V letu 1928 so vplačali v Združenih državah 9 milijard 169 milijonov dolarjev davka (več kot 513 milijard dinarjev). — V Steeltonu Pa. sla umrli Barbara Benkovič in Marija Lopatec.
Drobne novice.
Angleški parlament bo razpuščen 23. V. Nove volitve 20. VI.
Grški del mesta v Carigradu je pogorel.
Romunska vlada je sprejela zakon proli korupciji, ki bo zadel tudi pregreške preteklosti.
Amerika trdi, da gradi nove bojne ladje radi zaščite svoje trgovine.
. v lekarnah, drog. m kjer so vidni plakati.
300 smrtnih žrtev je zahteval potres v Venezueli.
Cene premogu bodo znižali v — Avstraliji.
228.000 eksekucij jc bilo prošlo leto na Dunaju.
Letalska bomba je padla po nesporazumu v neki angleški indijski polk. Mnogo mrtvih in ranjenih.
Vstaja je izbruhnila v Guatemaii v Sred-nji Ameriki.
Sovjetska ruska vlada je zopet nastopila preti pristašem Trockija in jih 150 zaprla. Trockija samega so prepeljali v Moskvo.
25 milijonov dolarjev je dovolil ameriški senat za poostreno izvrševanje alkoholne prepovedi.
Pogorel jc umetniški dom v Moskvi.
Sanke so zhtele med občinstvo na san* kališču v nemškem Stuttgaru. Sedem oseb težko poškodovanih.
Mater in dvoje otrok so raztrgali volkovi v neki vasi na Poljskem.
V	spanju so se zadušili pred pečjo trije pekovski pomočniki v Budimpešti.
Močan petres je zopet opustošil pokrajino Suanjuan na Kitajskem.
Padala za <i?roplaiie v premeru 28 jii so pričeli izdelovati v Ameriki.
10 milijonov Din je izdal do 15. jan. Berlin za odvajanje snega z ulic.
Volkulja je odnesla enoletno hčerko iz iz zibelke v bližini poljske Vilne.
18.865 električnih žarnic preg.nja na Dunaju nočno temo.
V	60 m globok prepad je strmoglavil ekspresni vlak v Ameriki. Večina potnikov mrtvi.
Tomaž Bata, znani češki veletovarnar čevljev je vstopil v — ljudsko stranko.
500 vagonov sladkorja je naročila Indija na Madžarskem.
Naslednikom ruskega prestola so proglasili ruski monarhisti velikega kneza Nikolaja.
Nov 18 in pol km dolg predor so otvo-rili v Italiji med Florenco in Bologno.
Italijanski proračun za mornarico je za 80 milijonov lir višji. Za zrakoplovstvo je določenih 700 milijonov.
12 mrtvih in mnogo ranjenih je bilo pri trčenju vlakov v romunski Prusnili.
120 volkov so postrelili s strojno puško v ruski vasi Sušai^p kitajski meji
Ker so jedli pbkvarjen krompir, je moralo 130 oseb v nizozemskem Haagu v bolnico.
Potniško letalo je padlo v morje blizu otoka Krfa. Dva potnika mrtva. v V Jeruzalemu so našli grob z mumijo žene kralja Saolomona.
100 milijonov zletov (ca. 635 milj. Din) bo najela Poljska za zgradbo stanovanj.
Angleži so nakopali lani v Južni Afriki za milijard Din zlata.
... Vsl«l snežnega meteža je zadel v ameriškem Bellevue avto v tramvaj. .20 mrtvih.
1450 kg zlata je ponudila v nakup angleškim bankam ruska sovjetska vlada.
O, Je ,zAavozi! v oddelek orožništva v Budimpešti. 10 orožnikov ranjenih.
'a40 "!i.ii,ard Din znaša nemški državni Krding 83 )C predložil finančni minister
Slovenci v Braziliji.
Malo je pri nas poznana la dežela. Naj-teč jo imajo še za divjo, skoraj neobljudeno, kjer je človek vedno v nevarnosti, da ga no ubije Indijanec, piči kača ali raztrga kaka zver. Kljub temu se naseljujejo milijoni v ta novi svet, kjer si hočejo najti boljcga zaslužka nego v svoji domovini. Dan za dnevom se vidijo celi transporti teh ljudi, ki jih osrednja vlada naseljuje vedno boli v notranjost posameznih držav. Vedno bolj se prodira proti zapadli v pragozdove. Tu uničuje človeška roka in ogenj ono, kar jc narava ustvarila v tisoč letih. Tu se indijanska plemena vedno bolj umikajo belo-kožcein, ki jim uničujejo njihov dom (pragozd). Zato sovražijo vse, kar je belega.
Brazilija je država, ki obstoji iz enaindvajsetih manjših držav, ki obsegajo okoli osem milijonov kvadratnih kilometrov in imajo 38 milijonov prebivalstva. Največja je država Amazona«, ki ima sama tri milijone kvadratnih kilometrov, a 600.000 prebivalcev (t. j. brez Indijancev, ki živijo v pragozdih). Prebivalstvo se peča večinoma s pridelavo gumija (buracho). Za to imajo koncesije samo Angleži iz Anglije in Združenih držav. O kaki industriji tu ni govora, ker gumi izvažajo surov in potem uvažajo izdelanega. V tej državi jako gospodari mrzlica in je zelo nezdrava.
Bolj industrijska je država San. Paulo t. glavnim mestom istega imena. Ta država pridela več kave kakor vse ostale države na svetu. Glavno pristanišče je Santos, kjer se naklada kava. Prebivalcev je v državi San. Paulo 5 milijonov, a od teh jih odpade
»ajmanje 1 in pol milijona na Italijane. V glavnem mestu imajo skoro večino. Tu izhaja najmanj 10 italijanskih dnevnikov, ki ravnotako napadajo in blatijo naš živelj kot v domovini. Italijani so tu mogočni, ker so tudi jako dobro finančno podprti. Na primer najbogatejši ljudje v vsej Braziliji so Italijani Matarazzi, Marlinelli i. t. d. Imajo svoje zastopnike (konzule) po vseh malih mestih. Delajo veliko propagando za Italijo — povsod so vidijo slike — samo za Italijo... Drugi močni naseljenci so Japonci, ki se dobe povsod; jako pridni, tihi ljudje so to in imajo tudi velika podjetja v rokah. Dalje je v državi veliko Nemcev. Imajo banke in industrijska podjetja. Vrhu-tega so obrtniki, uradniki in trgovci. — Četrto mesto dajmo Sirijcem, t. j. Judom. Imenujejo jih tudi Turke. Ti se pečajo samo s trgovino. — Ostali so domačini in kar je drugih narodov. Portugalci so izključno v Rio de Janeiro. Še dve državi sta naseljeni z Nemci: Santa Katarina in Rio grande da Sul. Tu je bolj hladno podnebje in so se naselili večinoma evropski severni narodi. V ostalih državah so večinoma braziljanci in črnci.
Lastniki kavnih nasadov so večinoma Italijani, Nemci, Angleži, v malem številu so zastopani tudi domačini, Japonci in Portugalci. Večji lastniki kavnih nasadov imajo do 4 milijone grmov kave. Grm da 5—8 kilogramov kave. Z obdelavo se pečajo samo Italijani, Španci in črnci. Kavo pridelujejo države San. Paulo, Minas, Rio de Janeiro in nekoliko Parana in Bahia, do-čim se države Matu Grossu, Santa Katarina in Rio grande pečajo z živinorejstvom.
Živina nima tu hlevov kot pri nas, ampai; je vedno na prostem, ker tu ni zime in zato je jako poceni, Pšenica, koruza se pridela v malem številu, zato jo uvažajo.
Odkar so se zaprla vrata Severne Amerike, Kanade in zavoljo revolucije Mehike, se ljudje trumoma naseljujejo tukaj, posebno ker se tu vse leto tlela. Prvi med (9mi so kakor sem že omenil, Italijani, Japonci, Poljaki in Ogri. Največ teh ljudi gre delat po kavinih nasadih, kar za naše ljudi ni priporočljivo, ker je težko delo in velika vročina.
Vseh Jugoslovanov bi bilo tu 10 do 15 tisoč, največ je Dalmatincev in Slovencev. Živijo vsi v mestu San Paulu. So še neorganizirani, brez konzula, brez vsake ?a-ščite. Ko so kot zidarji delali pri italijanskih družbah, so jih te odpustile, češ, da so Jugoslovani. Posle konzula vodi francoski konzul, ki ne zna niti besedice našega jezika. Na vratih je napis: »Kdor ne govori portugalsko ali francosko, mu vstop ni dovoljen ali pa si poišči tolmača.« Sedaj se je začelo malo gibanja tudi med nami. Imamo že tamburaško in pevsko društvo. Ako bo mogoče, ustanovimo v kratkem podporno enoto. Zato prosimo merodajne činitelje, da bi se zavzeli za naš živelj tu in imenovali tu katerega našega rojaka za namestnika konzula. Ker vsi narodi imajo vsaj enega, da jim raztolmači ali spiše kako prošnjo, a mi nič.
Med izseljenci pridejo največ v poštev obrtniki, mehaniki, zidarji, mizarji in tesarji. Zaslužek je približno do 2 dolarja na dan. a dela se vse leto, ker tu ni zime. Kdor
19
RAZNO
To {e storila Cerkev!
Sicer so že zastareli taki očitki, a še jih vidiš zapisane, da je Cerkev proti delavstvu, da ni socialna, da je brezpo-trehna, Poglej, čc je to res! Prvi zakon, ki je odpravil nedeljsko delo, je bil sprejet od katoliške večine 14. novembra 1814. Prvi zakon za varstvo delavk in otrok so predlagali francoskemu parlamentu trije katoliki, :nea njimi sloveči grof Monlalembert, dne 22. decembra 1841. Misel za mednarodno uzakonitev varstva delavcev je sprožil J. 1857. katolik Daniel le Grand. Prv0 kreditno zadrugo jc ustanovil leta 1880. katoličan Micent. Prvo podeželsko hranilnico je ustanovil župnik Kajn. Prve vrtne kolonije ie ustanovila katoličanka gospa Hervieu, 1. 1891. pa v St. Etienne kzuit p. Volpette. Za gluhoneme se je prvi zavzel duhovnik de 1'Epeč. *rvo delavsko ministrstvo v Evropi je bilo ono v Belgiji, ki se je začelo 25. maja 1895 pod kato-
Nema deklica se je kmalu udomačila na Osojni-kovem domu. Do Tončke je čutila globoko prijateljstvo, Marka pa se je sprva bala, ker je vedno tako resno gledal. Vse njegovo čutenje in mišljenje je bilo usmerjeno v gradnjo cerkve. Vse dni je to premišljeval in ponoči je sanjal o tem. Vsi njegovi pogovori, vse njegove besede so se sukale okoli nove cerkve. Večkrat je navdušeno govoril o onem krasnem času, ko bo stala cerkev in ko bo prišel Bog v Zagorje, ko bodo orgije in zvonovi doneli njegovo slavo. Ob takih prilikah je gledala nova dekla z občudovanjem, z nekakim spoštovanjem na kmeta in njene oči so kar visele na njegovih ustnicah. Deklica namreč ni bila gluha, temveč samo nema; zato je hitro spoznala večje zadeve svoje nove domovine in ko je videla, da je njen stric Jože ter Osojnikova brat in sestra s tem tesno zvezana, se je tem bolj zanimala za stvar. Sicer pa je že stvar sama na sebi globoko vplivala na sanjarsko naravo neme deklice.
Nekega dne je doživel Marko rove neuspeha. Jesenovka je vztrajala pri svojem sklepu in je tudi svojemu možu prepovedala, da bi dal kaj denarja. Poleg tega ni bilo mogoče odtrgati od Podgorja malega cerkvenega kapitala, na katerega je Marko računal. — Marla je zvedela od Tončke, zakaj je brat tako potrt in postala je še sama zelo žalostna. Čez nekaj časa je stopila k Marku in mu z znamenji povedala, da je zaslužila v mestu kakih sto goldinarjev in bi sedaj iz srca rada dala ta denar za cerkev.
Marka je to globoko ganilo in prijazno je rekel:
»Marta, ti si dobra — dobra deklica. Ko bi imeli drugi ljudje pol toliko srca, kakor ti, bi kmalu imeli novo cerkev. Toda tvoje žrtve ne morem sprejeti. Preden bi sprejel denar od sirote, dam raje svoj zadnji vinar.«
Deklica je imela vse solzne oči in z znamenji j« povedala, kako zelo ji je žal, da ne more • ničesar storiti za novo cerkev. Marko pa jo je tolažil:
»Le bodi mirna, Marta. Naš gospod vidi tudi dobro voljo. In če hočeš storiti nekaj zelo velikega za stvar, potem moli, mnogo moli, da bo prišel k nam božji blagoslov.«
In od tega dne dalje je klečala nema deklica često dolgo časa pri znamenju in zrla s svojim isvet-limi očmi v Marijino podobo, ne da bi premikala ustnice.
VII.
Križnarjeva Gela je v preteklem letu večkrat strastno nastopila napram Osojniku, toda on jo je vedno potolažil. — Začetkom posta sta se slučajno zopet sešla. Ko se je vračal Marko neke nedelje zvečer iz Podgorja in šel mimo Vidmarjeve hiše, je nenadoma stopila izpred vrat in se mu pridružila.
»Ali smem iti malo s teboj, ali ti je mogoče moja družba zoprna?« je vprašala Križnarjeva hči nekoliko zbadljivo.
»Gela,« je prijazno odgovorih Osojnik in . rahlo zardel, »dobro veš, da mi ni nobena družba ljubša od tvoje.«
»Ako bi ti bilo kaj za mojo družbo, bi me že večkrat poiskal, toda ni te na izpregled kar pol leta,« se je jezila deklica; »prav nič več ne vem, kako je med nama.«
»Kako je med nama, Gela? Mislim, da je tu izključen vsak dvom. Kar sva sklenila, to drži, samo
misli odpotovati, ne da bi se prej informiral, mu ne garantiramo za delo.
Upam, da boste ustregli tej moji prošnji in izdali v Vašem časopisu, ker to nI samo moja prošnja, ampak prošnja sto in •to mojih bratov. Ker vera, da sem napravil več napak, bi Vas prosil, da jih popravite.
(Kdor se hoče izseliti v Brazilijo, naj ne hodi tja, dokler ne dobi vseh informacij pri izseljeniškem oddelku oblastnega odbora v Ljubljani. Slovenci v Sao Paolo imajo tudi svojo pisarno, v kateri naj se oglasi vsakdo, in sicer na naslov: Franci-sco Pavlovič, Cafelandia, L. Noroeste E. Sao Paolo Brasil.)	Ivo Budlovič.
Rsdfo.
Program od 31. januarja do 7. februarja 1929.
Vsak dan: 12.30 Reproducirana glasba, 13 fa-»cvna napoved, 13.30 stanjo vode in borzne vesli, 22 najnovejša poročila in časovna napoved.
Četrtek, 31. jan.: 17 koncert Radio orkestra, 18 češčina, 18.30 o izboljšanju travnikov, 19 italijanščina, 19.30 zgodovina Slovencev, 20 slovenski akademski oktet poje narodne in umetne pesmi. Radio orkester.
Petek, 1. Jebr.: 17 koncerl radio orkestra, 18.30 gospodinjska ura, 19 francoščina, 19.30 o varstvu spomenikov, 20 večer češke glasbe, III. izvaja radio orkester. — Sprehod po evropskih postajah.
Sobota, 2. iebr.: 9.30 prenos cerkvene glasbe, 10.30 osnovanje in delovanje zadružuih elektrarn, 11 koncert radio orkestra, 12 časonva napoved, 15 Kropa: šege in običaji, lahka glasba, 16.30 o francoski dobi med Slovenci, 17 recitacije, 20 mladinska spevoigra Slava domovini: poje ženski zbor drž. žt n. učit. v Ljubljani. Radio orkester.
Nedelja, 3. febr.: 9.30 prenos cerkvene glasbe, 10 o elektriki, 11 koncert radio kvarteta, 12 ča-«ovna napoved, 15 reproducirana glasba, 15.30 liu-
rooristično planinsko predavanje, 16 reproducirana glasba, 16.30 predavanje, 17 recitacije, 20 pevski večer pevskega društva »Slavec«. - Radio orkester.
Ponedeljek, 4, iebr.: 17 konoert radio orkestra, 18 30 češčina, 19 francoščina, 19.30 zdravstveno isredavanje, 20 večer komorne glasbe
Torek, 5. iebr.: 17 koncert radio orkestra, 18.30 literarne in književne pol ure, 19 nemščina, 19.30 iz kemije vsakdanjega življenja, 20 plesna glasba.	, ,
Kreda, 6. febr.: 17 koncert radio orkestra, 18.30 pravljice, 19 srbohrvaščina, 19.30 o naših sosednih državah, 20 slovenska narodna in umelna pesem.
Kako smo se pogovarjali
o Mohorjev! družbi.
Mrzlo nedeljsko jutro se je pričel pri nas poučni kmetijski tečaj. Pri tem smo slišali tudi to in ono stvar, ki se kmetijstva tiče le bolj malo, pa je vendar prav, če človek tudi o tem včasih kaj sliši.
Tako se je n. pr. tudi naš tečaj začel s predavanjem o — ljubezni do domovine.
/Pravijo,<: tako nekako, je pričel predavatelj, »da se ceni vrednost kake rodbine po tem, koliko žlahte skupaj drži. Prav tako pa mora držati skupaj vsaka vas, vsaka župnija in tudi — vsak narod, Naš človek se mora zavedati, da je Slovenec, in mora biti na to ponosen. Ni bolj žalostnega kakor to, da se naši ljudje dostikrat tako hitro odrode svojemu narodu, če pridejo v tujino. Nekaj časa služi naša dekle v Zagrebu, pa že komaj zna slovensko, ko pride domov.
Malo nas je Slovencev, zato moramo tem bolj gledati, da so nam izgubi kar mogoče malo naših ljudi, ki se izselijo. Kadar odhaja naš fant, naše dekle po svetu, mu
moramo reči: Ne pozabi v tujini, odkod s| in kaj si! Slovenci moramo imeti neko vez, ki nas druži, pa naj smo doma ali v tujim' Ta vez naj ustvarja med nami enotnost mišljenja in goji naj v nas vse one lastnosti, ki delajo narod velik: vernost, poštenost, pridnost in medsebojno pomoč! Te vezi ne more tvoriti med nami noben časnik, more jo tvoriti samo — Mohorjeva knjiga! Zato glejmo, da se bo Mohorjeva knjiga tako raz-širila, da bo res glasilo vsega našega na-roda, da bo imel Mohorjev koledar vsak Slovenec doma in na tujem!«
Tako nekako je govoril predavatelj in nas je povabil, naj se sedaj v obilnem številu oglasimo k razgovoru o tem, kar je povedal.
»To je res, da bi morala priti Mohorjeva knjiga v vsako hišo,<: pripomni kmet Posečnik. >Saj je tako poceni, da se nt: more nikdo izgovarjati, da ne utrpi na leto dveh kovačev.::
: Šc berač jih lahko prihrani na leto,:: se je zasmejal predavatelj. >,Naj pa malo hitreje hlača od hiše do hiše, pa bo na loto 20 dinarjev nafehtal.;:
»Koliko pa je sedaj Mohorjanov? je vprašal Jurjevec.
»Ali nisi bral v Koledarju, da jih jo dobrih 51.000?. se začudi Mohor. »V ljubljanski škofiji pride en Mohorjan na vsakih 21 oseb, v mariborski pa na vsakih 28 oseb. Drugod po svetu izven Slovenije jih je razmeroma malo. Pomislite: Zagreb s svojimi 20.000 Slovenci ima samo dobrih 40 Mohorjanov! Potem ni čudno, če izgubljajo naši izseljenci stik z domovino!«
»Največ lahko stori za razširjenje Mo-
smrt lahko to razruši. Ali ti moja beseda ne zadostuje?«
»Tvoji besedi že verjamem; toda če se me cele tedne ne spomniš, začne človek dvomiti.«
»Gela,« je rekel z rahlim očitkom, »krivico ini delaš. Vsak dan mislim nate, in vedno sanjam o dnevu, ko bova stopila kot ženin in nevesta v novo cerkev ter drug drugega osrečila.«
Nežno jo je gledal. To ji je laskalo; toda zatajila je veselje in rekla napol zaničljivo:
>Marko, v novi cerkvi ne bova prišla nikdar skupaj. Preden bo cerkev gotova, ne bova imela že nič las na glavi.«
Ali imaš tako malo vere vame?« je rekel užaljeno.
»Vera — vera! Že več kakor eno leto delate, pa ni še skoraj nič videti.«
»Pri vsaki stvari se je najlažje posmehovati, Gela.«
»Sam si kriv, če se ljudje posmehujejo. — Pred kratkim ne bi še nikdo mislil, da bo hodil nekoč Osojnik kakor berač od hiše do hiše in prosjačil za krajcerje.«
Val krvi je planil mlademu možu v lice. Za hip 6e je zdelo, kot da bo ostro odgovoril, toda kmalu se je umiril in mirno rekel:
»Nisem prosjačil zase, toda prosjačiti za našega
legoval «	SiCCT pa pri vas nisem "»d-
»Da, našo hiSo »i Izpustil in nas tako dal ljudem
hV zobe.«	J
»Saj vsa občina ve, da bi tvoj ote nič ne dal, ker mu je zoprna nova cerkev.«
M» MdE* * Wraz-5«
»Ne smeš govoriti tako, to me boli.«
: Ne morem pomagati; toda jezna sem na to cerkev, zelo jezna. Stoji med nama, da ne moreva priti skupaj.«
»Bova že prišla skupaj, Gela, prav gotovo, to ti rečem. Saj ni tako "hudo, če morava malo čakati, ako se imava rada.«
»Tebi seveda ni težko, toda meni! Ti, ki imaš polno glavo drugih misli, niti ne slutiš, kako zelo trpim.«
/ Gela, tvoj oče menda ni krut s teboj?« je vprašal prestrašeno.
Krut, to bas ne; toda vedno bolj me sili, da se moram poročiti. Pravi, da bom sicer prestara, in da potrebuje človeka, katerega bi vpeljal v gospodarstvo, dokler je še sam pri življenju. — Izbral je že ženina zame, mlajšega čpoštarjevega sina iz Vrbovca, ter hoče, da bi ga kratkomalo vzela. No, kaj praviš k temu? Ali te nič ne skrbi, da me boš izgubil?«
Osojnik jo prebledel, nekaj časa molčal in nato mimo rekel:
»Ne, Gela, nič me ne skrbi; saj Imam tvojo besedo.«	'
»Besedo Človek lahko da, toda včasih so razmere močnejše od človeka.«
. Zopet je planila Osojniku kri vglavo. Potreboval mrzlo-	86 16 Umiri1' nat° je rekel navidezno
»Gela, ako imaš poštarjevega sina raje kot mene nočem biti napoti tvoji sreči.«	'
„ ,S?dxaU® deldica spoznaj da je šla v svoji ieri
glasom^ Hltr° jC StVar °krenila * rokl«- veseli
ttffalfl^Rndi	SedaJ f1 ** U«bosumen in to ml
ugaja. Radx poštarjevega sina si ni treba beliti glave.
liško vlado. Največ socialnih zakonov na Francoskem je predlagat katoliški voditelj Albert dc Mun, v Nemčiji pa katoliški centrum. Zahtevo po pravičnih m zadostnih plačah je stavil papež Leon XIII. v svoji en-cikliki.. Usmiljene sestre in drugi redovi so v enem samem letu oskrbovale 150.700 siromakov in bolnikov. Kaj je storila duhovščina in katoliški redovi med svetovno vojsko, pa vsi veste in ste vsi čitali.
Živ človek — ii kovine! V Londonu so otvo-rill inženersko razstavo, Največje zanimanje vzbuja živ človek iz kovine, Težek je okrog 80 kg, narejen na ta način, da sain vstane, tudi hodi, giblje z roko in glavo in celo govori. Seveda je pa vse skupaj samo »mašinar, brez duha. Posebni električni aparati mu gonijo posamezne dele »telesa* in iz ust mu govori radio-aparat.
Otroke kradejo! V ameriškem mestu Člkago se je nastanila roparska banda, ki krade otroke milijonarjev in jih_ potem vrača, če dobi velikanske vsote denarja zanje. Policiji se je posrečilo, nekatere od t« roparske bande ujeti.
STRAN 61
Kcaacmmifjewimmm
Jioi jcve knjige duhovščina," pripomni Kve-der. »Pridem v župniščc po kakem opravku, pa mc vpraša župnik, če imam Mohorjeve knjige. Seveda jih naročim, že zato, ker me jn sram, da bi delal izjemo.«
A duhovnik tudi ne more biti vsemu kes,;; meni Mohor. .:>Vzemimo, da kdo baš nima pozimi nič opravka v žiipnišču: aH more duhovnik iti k vsakemu na dom? To ni mogoče. Vsi moramo pomagati. Mohorjeva knjiga mora postati tako živa resnična potreba vsakega Slovenca, da ne bo nikogar treba šele nagovarjati, naj se vpiše, oziroma naj obnovi udnino. Naš človek, ki 11. pr. gre v tujino, mora vzeti s seboj zavesi, da bo v tujem kraju naročil Mohorjevo knjigo, tudi če tam no bo slovenskega duhovnika, ki bi bil poverjenik družbe. Saj se vsak lahko naroči tudi sam na knjige kar naravnost pri družbi v Celju.
Časopisi bi v tem oziru tudi lahko mnogo pripomogli,; dostavi Plešavnik, ~da bi dobil slovenski narod v Mohorjevi družbi svoje osrednje gl?s"o. O teh stvareh naj bi večkrat pisal Domoljub, s
Saj tudi bo. je pojasnil predavatelj. ::ČuI sem, da bo odslej do začetka marca v vsaki številki prinesel kaj o Mohorjevi družbi, tako da ne bo nobenega naročnika
Slivovko, brlnjevec, pelinovec, rum In hruševec
si lahko napravilo z našimi esenci. Steklenica za napravo 4—5 1 žganja s:ane samo Din 20'—, po pošli Din 32"—. Ti fino navodilo na vsaki steklenici. - Samo v drooferiji fi. Kane sineva, Ljubljana. Ž dovska ul. I
Domoljubovega, ki bi ne bil ponovno opomnjen, naj sc vpiše med Mohorjane, če se
še ni/<
Rekli smo še to in ono, pohvalili nekatere knjige in pogodrnjali čez Riki-tiki-tavi, želeli, da bi kmalu Finžgar zopet napisal kake Strice za Mohorjevo družbo, in bili vsi enega mnenja, da zasluži Mohorjeva družba še mnego mnego več naročnikov nego 51.000 111 da jih mora biti vsaj v d veli letih že 60.000, če ne še prej! V to pomozi Bogi	Gorenjec.
Pismo Iz Združen h
držav Amerike.
Joliet: suho mesto ob čikaškem prekopu. Pravijo, da mesto ne pozna pijače in vendar se marsikateri večer Gpazi, da se dobrovoljne postave zibljejo proti svojemu domu na veselje ljubke ženke. Tisti, ki predajajo pijačo, so čez noč obogateli. Res pa je, kot je opazovalec čul, da preje, ko še ni bilo stroge prepovedi glede opojnili pijač, se je za mal denar dobila zdrava pijača; a zdaj mnogokrat ne tako.
Kakšne so delavske razmere? V splošnem slabe in naši ljudje se drže dela, da ga kdo drugi ne izpodrine. Še tukaj rojeni, ki dobro obvladajo jezik in so izučeni Za delo, težko dobe job (službo).Kakšni reveži bi bili tu novodošli iz starega kraja! Način dela je v Ameriki po elektriki in modernih strojih bistveno izpremenjen. Zato tovarno rabijo manjše število ljudi. Kar jih je oa-vee, odpuste. Slišal sem, da jih je -v tovarni
preje delalo 100, danes jih zadostuje 25 do 30. To naredi stroj.
V narodnem oziru se zanimajo za stari rojstni kraj, njega običaje, napredek itd. le naseljenci. Mladina se čuti amerikanska in če ji govorimo o starem kraju, zavrne, »kaj tam, saj še jesti niste imeli.< Dobe se pač izjeme, a teh ie žal silno malo. Tu v Jolietu •je približno do 10 tisoč Slovencev. Imajo najlepšo slovensko faro sv. Jožefa v Ameriki. Drugi narodi jo dostikrat nazivljejo :-;Crainer Church«, kranjska cerkev. Ustanovitelj te fare je znani Rev. šušteršič. Še zdaj se ga ljudje s hvaležnostjo spominjajo. Predno ie bila cerkev dokončana, je č. gosp. šušteršič maševal v nemški šoli na oltarju, ki ga jc izgotovil navdušeni narodnjak Anton Nemanič, doma iz Lokvic pri Metliki. Cerkev je zidana iz rezanega kamna. Za pa-trona so si župliani zbrali sv. Jožefa. Društvo sv. Jožefa je kupilo kip za veliki oltar.
To društvo je tudi danes med drugimi najbolj agilno. Vodi ga spretno Jakob Šega, doma iz Srednje vasi župnije Loški potok.
Jolietska naselbina ima to čast, da je ustanovila po spodbudi pokojnega župnika šušteršiča na plemenito željo dobrih mož, kakor Josipa Štulcel, Mihaela Vardjan, Šte-if>» A rt* rfin
Naročajte „Slovenski lisi". Kdor hoče zvedeti najtočnejše in najnovejše nedeljske novice, bo či-(al„Slovenski tis t". ::.*: Polletna naročnina stane 25 Din. Naroča se v upravi na Miklošičevi cesti
20
Radi ljubega miru.
Amerika je narofila v tovarni dva nova velikanska balona Zeppelinove vrste. Prostornina bo 175 tisoč kubičnih metrov. Zrakoplov »Italiav, ki jo ponesrečil na severnem tečaju, je imel 18.000 kubičnih metrov prostornine. Novi ameriški zrakoplov bo torej desetkrat večji. Dolg bo 200 m, širok 45 m, prevcail bo na uro 130 km. Nosil bo pod repom pet aeroplanov. Oba naročena velikana bodo delali 3 leta.
Dva kmeta. V neki veliki j/cslilni v Hamburgu sla igrala dva gospoda sali. lilizu njiju je sedel krnel, ki s© jo sredi igre ogorčen dvignil ter med divjimi kletvicami in psovk™i zapustil goftil-no. Nihče ni mogel uineli, ksj je kmeta lako razka-ulo. Končno se je nekdo spomnil, da je eden Izmed obeli igralcev dejal: s'1'a kmet mi je silno napoti. Na vs* k način mora izginiti.« (šah posnema vojt.ko dveh kraljev, ki vodita v boj kmete in viteze) Te besede je navzoči kmet pomotoma obrni nase ter ogorčen odšel.
Na usmrčenje je čakal 'J '»t. V državi Arizoni v Ameriki jo Ul lela 1918.
Ne maram ga in nočem ničesar slišati o njem. Zadnjič bi morala iti v Vrbovec in se pokazati njegovim ljudem; a nisem storila koraka. Ne pustim, da bi me predali kakor kravico, — imam tudi jaz svojo glavo.«
»Samo glavo, Gela? je rekel še vedno nezadovoljen.
..-Ne, ne, ti neverni Tomaž, tudi srce je zraven k je plamteče odgovorila deklica; mo.'e srce je bilo vedno tvoje in ne bo nikdar pripadalo komu drugemu. Da pa težko tako dolgo čakam, mi ne smeš zameriti.<
Nič ti ne zamerim, Gela,« je rekel mehko m iskreno; »toda glej, najprej je ljubi Bog in potem šele ljudje. Moja dolžnost je, da sezidam tu v Za. gorju našemu Gospodu hišo, moja čast in moje živ-ljensko delo, kateremu sem posvetil vse svoie moči. Ako bi sedaj vse skupaj pusti), bi se osramotil pred Bogom in pred ljudmi in še najbolj pred teboj, Gela; ti bi me potem ne mogla spoštovati in ljubiti, temveč bi me morala smatrati za slabiča... In sedaj ti bom še nekaj povedal! Ne bo ti treba čakati nedoločen čas. V enem letu bo cerkev gotova, in nato bomo napravili svatbo. Imam že načrt, kako bom dobil sredstva, in lahko se zaneseš name.«
»Ko bi le res trajalo samo eno leto! ;: je podvomila — deklica »toda, toda...«
2 Ponavljam ti, v enem letu bo cerkev gotova,« je izjavil odločno; »in potem bom izpolnil tvojemu očetu vsako željo, naj zahteva, kar hoče.«
»Marko, Marko, to je pametna beseda!« se je razveselila deklica; ;:ako boš to storil, bom že še čakala eno leto. <
Burno je zgrabila Gela njegovo roko in mu jo hotela poljubiti. Nežno jo je izvil in krepko stisnil njeno desnico. Nato je rekel:
»Glej, ti si pametna, pridna deklica; tako rad te imam.«
V zaupnem pogovoru sta stopala po hribu navzgor.
Osojnik se je že dolgo pečal z mislijo, ki je povzročila pravi vihar v njegovem srcu. Ali naj doprinese zadnjo veliko žrtev in pridobi denar za cerkev? Od Jesenovke ni mogel ničesar pričakovati. Na pritiske svojega svaka, Skobčevega Jožeta je odgovarjala vedno isto; da so njeno obljubo napačno razumeli, dokler ne bo cerkev pokrita in zvonik gotov, ne da svojega denarja. Jože ni imel nobenega uspeha. Sramoval se je pred Osojnikom in mu zagotavljal, da je denar siguren samo pozneje. Denarno vprašanje je postajalo vedno težje. Tedaj je vstala v njem misel, da bi zastavil svoje posestvo in plačal sebi pozneje iz cerkvenega fonda. Dolga časa je premišljeval, često je bil že napol odločen, a nato zopet ni zmogel tega. Pogovor s Križnarjevo Gelo je bil odločilen. Nenadoma se je odločil in ni več okleval.
Tri dni po srečanju z Gelo je šel Marko v Vrbovec in pripisal svoji sestri pet tisoč goldinarjev na posestvo. Nato je šel v neko posojilnico in zastavil svoje posestvo. Po kratki cenitvi posestva je dobil mladi kmet kredita štirinajst tisoč goldinarjev. Denar je lahko dvignil v poljubnih terminih. Tudi je lastnik posojilnice obljubil, da bo stala zadeva strogo tajna.
In prišel je pravi čas za zidanje. Mojster Bačar je pripeljal štirideset delavcev v dolino; zakaj dobil je tisoč goldinarjev predujma in pogodbo so spremenili v tem smislu, da bo odbor vsak mesec poravnal stroške. Kakor hitro je izginil sneg iz doline, je nastalo živahno življenje na stavbisču. Vsepovsod so tolkli kamenje, mešali apno in sejali pesek. Zagorel sami, ki Be niso pričeli e poJiskim delom, so
fana Stanfel in par let pozneje znanega Antona Nemanifa : Kranjsko-slovensko-katoli-ško Jednotoc, Še sedaj ima tu sedež. Ravno letos 1. aprila bo praznovala 35 letnico ob-stoia. Lepo napreduje pod predsedništvom Jurija Stoniea Družba sv. Družine.
Jolietski Slovenski so v glavnem prišli iz sledečih župnij, kakor Suhor, Metlika, Semič, Črnomelj, Dragatuš, Vinica, Adleši-či. Potem precej jih je okrog Žužemberka, Dobrniča in Trebnja. Par jih je iz Stične. Nekaj družin iz Loškega potoka. Dalje je zastopana ljubljanska okolica, Dobrova, Št. Vid, Prežganje,' Slivnica. Vače. Zopet dalje Štajerskega in Notranjskega kot Borovnica, Trnovo, Vipava.	____
ia
Migljaji za moderno služkinjo.
Ob pol sedmih zjutraj: Čas vstrti. Leži še naprej in razmišljaj. Počakaj, da gospa zvoni, potem pa leži še nekaj časa. Ako gospa vstane in te pride klicat, tem bolje, jutranje proste vaje ji ne bodo nič škodovale. Ako mlekarica zvoni, pusti, naj zvoni. Ako bo dosti dolgo zvonila, bo itak gospod vstal ter ji odprl.
Ob osmih. Čas za zajterk. Ako se gospodi morda mudi, porabi priliko ter ji povej, da je potrpljenje božja mast. Ako morda v štedilniku ne bi hotelo goreti, ali ako ti kaj drugega nagaja, pomakni ure naprej, tako da bodo preje odšli od doma. Bodo že zunaj kje zajtrkovali. S tem si prihraniš mnogo nepotrebnega pomivanja.
Ob devetih. Sedaj zajtrkuj sama. Ne pozabi, da je tvoj želodec jako tenkočuten, zrto
si vzemi le kaj boljšega. Ako kdo zvoni, pojdi k vratom s polnimi ustmi in obnašaj se tako, da ne bodo več prihajali in zvonili.
Ob desetih. Pomij posodo od zajtrka. Pri tem ne smeš pozabiti na pregovor, ki pravi: »Živi, a pusti tudi drugim živeti.« Trgovec s porcelanom ti bo gotovo kaj podaril za novo leto, ako se boš pogosto pri njem oglašala. Zato večkrat slučajno pobij kak kos porcelana.
Ob enajstih je gospod gotovo z doma. Pospravi njegovo pisarno ter sežgi vse papirje, ki so popisani; taki namreč zelo kvarijo sobo. Gospodovo pipo in tobak nekam položi, tako da se na to pozneje ne spominjaš več. Veliko zabave boš imela pri opazovanju gospodarja, ko bo pipo iskal po vseli kotih. Pri tem imaš priliko, da se naučiš marslkako novo besedo, ki jo bo gospod pri iskanju izustil. Copate mu položi med vrata, tako da se bo ob nje spotaknil, ko pride pozno domov.
Ob dvanajstih. Citaj najnovejše novosti, tako da zvečer lahko vsakomur poveš, kaj je bilo danes novega. Pripravi si svoje kosilo. Jej počasi, sicer ti bo želodec delal ovire. Sicer pa uživaj le najboljša jedila m nikakor ne premalo. Ne pozabi tudi na kozarec, le privošči si ga. Po obedu pa ni priporočljivo delati, počij. Popoldne pa najemi postrežnico, da očisti stopnjice, sama pa pospravi spalnico. Ako si še vedno utrujena, lahko še malo po-dremlješ na zofi.
Večerja ob sedmih. Pazi, da gospod ne dobi prevroče jedi. To bi mu škodilo. Mlačna ali pa popolnoma mrzla jed bo zanj najboljša. Vroča jedila bi ne prijala njegovim jetram.
Od scljnih do enajstih počivaj. Ne po-
zabi, da imaš za seboj dan poln težav. Po večerji ne pospravljaj, pusti za drugi dan. Ako morda gospa vsled tega godrnja, reci ji, da naj sama pospravi, ako hoče. Malo gibanja ji ne bo v škodo. Kadar greš na sprehod, reci gospodi, da se,vrneš v pol ure, v resnici pa pridi domov, kadar se ti zljubi. Ne odnehaj zatrjevati, da ure niso prav naravnane. Ko prideš v kuhinjo, si napravi še dober čaj. potem pa pojdi k zasluženemu počitku. In to je vse.
—o—
Moderne matere: Učitelj: »Koliko let s star?« — Učenec: »Ne vem. Ko sem se rodil je bila mamica stara 20 let, zdaj pa pravi, da jih je 25.«
—o—
Službena vestnost. V ljubljanskem mestnem logu sta se sprehajala pesnik in slikar »Kaj pa vidva tu delata?« ju vpraša mestni čuvaj. — »Nabirava utise!« — »To že smeta, samo suhljad pustita pri miru.«
—o—
V šoli. Učitelj: »Kdo je odkril, da se zemlja vrti?« — Učenec: »Pijanec ...« —o—
Solidno delo. — »Lepo ste mi napravili suknjo! Ko sem jo prvič oblekel, je počila na hrbtu.« — Krojač: »Ker sern gumbe dobro prisil!«
—o—
Zlobno. Žena: »Kaj gledaš skozi okno? — Mož: »Gledani, ali bo prej dozidana sosedova hiša ali pa ti gotova z oblačenjem!« —o—
»Mirko, tako pa vendar ne smeš trgati
knjige.«
»Kako pa, oče?«
neumorno dovažaii material. Tudi tesarji so bili tU in pripravljali na bližnjem travniku veliko ostrešje. O Veliki noči je bilo vse v polnem teku. Zidovi so od dne do dne rastli v višino in o Telovem so vzidali že prve cknice, zvonik pa je bil sezidan do lin. In nekaj dni pozneje so pritrdile smrekice na stene novega župnišča. Naslednjo nedeljo jc bilo malo slavje, ki se ga je udeležilo vse Zagorje. Okoli nove zgradbe so postavili ducat miz, pri katerih so vsevprek sedeli tuji delavci in domačini. Nekaj kmetic, ki so prinesle od doma moko in mast, so pekle v stari mežnariji bobe in jlli v velikih skledah nosile na mizo. Pred novim župniščem so stali štirje sodčki piva. Vsak ki je prišel blizu, je dobil jesti in piti. Razpoloženje je postajalo vedno živahnejše. Nekateri vaški fantje so streljali s pištolami, drugi so vriskali in metali klobuke v zrak, delavci so peli vesele pesmi. Zadovoljno se smehljajoč je hodil Osojnik med veselo množico. Povsod, kamor je prišel, so ga obkrožali delavci in vaščani, mu stiskali roko in mu govorili prijazno, dobrikajoče so besede; zakaj, smatrali so ga za gostitelja in prireditelja slavnostnega dne. Prireditelj je sicer bil, toda ne edini gostitelj. Na njegovo vzpodbudo so se namreč kmetje z malimi izjemami domenili, da bodo plačali stroške tega slavja. Toda sosedje so z veseljem prepustili Marku čast dneva, zakaj lo vsled njegovega neumornega, nesebičnega dela je zidanje cerkve tako napredovalo. Osoj-niku je dobro delo priznanje in hvala, čutil se je dvignjenega, najčistejša sreča pa je sijala iz njegovega obraza kadar je pogledal na novo zgradbo, na polizgotovljeno delo. — Med kmeticami, ki so kuhale v mežnariji, je bila tudi Tončka z Marto, novo deklo. Popoldne sta obe prišl iz hiše, da bi 3"
si ogledali veselo življenje. Marko, ki jc stal v bližini, ju je takoj peljal k neki prazni mizi.
Tudi vedve si morata vzeti čas in piti na moje zdravje!-: je rekel smeje se ter postavil tri vrčke piva na mizo.
;Medve že imava čas, — toda ti?- je poredno rekla .Tončka. Niti pol minute ti ne ostane za svoje domače-ljudi. -
Za svoje ljudi imam vedno čas, to veš, Tončka,;: jo je prijazno zavrnil.
Sestra je prijela svoj vrček, trenila z bratom in rekla iskreno:
/Bog te živi, Marko in naj ti izpolni vse želje.;; In pogledala ga je v oči z iskreno ljubeznijo in s skritim ponosom.
.Tončka, sestra,;; je odgovoril, »tudi tebe naj blagoslovi Gospod za vso tvojo dobroto. Ako bo meni šlo 1 po sreči, bo tudi tebi kmalu zasijal dan sreče,;: Sestra je stala vsa zardela pred njim, toda Marko se je že obrnil k drugi deklici, ki ga je gledala s svojimi velikimi, otroškimi očmi plaho in spoštljivo kakor junaka.
»Marta,<- je rekel, »bodi srečna pri nas! Ako ti morem storiti kako veselje, bom vedno rad storil« Deklica ga ie gledala vsa osupla, obledela je in vztrepetala. Ker ni mogla govoriti, so se prikazale v njenih očeh svetle solze kot odgovor
Zunaj ob robu stavbišča je šel mimo stari Kriznar in Marko je iskal z očmi neko drugo osebo, ki bi jo tako rad videl v svoji bližini; vendar C -le njegove neveste, ni bilo nikjer. Malo pozneje sta se
prStdmS iD KfiŽnar ba5 " Cerkvij°' »ekol*°
»Pozdravljen, sosed/ mu je zaklical Marko »Veseli me, da si tudi ti prišel na našo vesSS
neki morilec na smrt obsojen. Njegov zagovornik je pletel in mešal rekur-ze in stvar zavlekel. Me,I tem je bila smrtna kazen zakonito odpravljena. Zdaj so z novim 'zakonom obnovili izvajanje smrtne kazni. Tudi ta morilec je prišel na vrsto. To pol še je advokat zastonj upiral. Smrtna obsodba je bila lani 1928. izvršena.
Pravo kalolištvo. Ns Angleškem je neki pro testantovski časopis pisal žaljivo proti franco-coskemu Škotu v Orami v Alžiriji. Angleški katoličani, svesli si katoliškega občestva, ki veže vse narode, so vložili tožbo proti časopisu radi obrekovanja. Časopis je (Sil obsojen na 250 funtov.
Bdjšeriške metode. Kako preganjajo boljševiki vero in njene ustanove, smo že večkrat poročali. l>a dosežejo svoje namene, se ne plašijo nobenih sredstev. Na Kitajskem so n. pr. začeli razširjati v veliki množini zgodbe sv. pisma. Ker pa ne mislijo •širiti resnice, temveč svoje prevratne nauke, so sv. pismo pretvorili: govore in izreke prerokov so kralkoinalo spremenili v komunističnem smislu, it oznanjevalcev božje besedo so napravili l;omiuii-stične agitatorje,
Brzoparilnike Bakrene kotle
bakrene in pocinkane	za žganjekuho, sirarne, šted Inike itd.
izdeluje
Jos. Oforepec - IJ uislj^noi
Zet Gradom št. O (ob koncu Strelfške uJ.)
Zahtevajte ponudbe!
Zahtevajte ponudbe)
ŽE 32 LET V SLUŽBI
bolnih in zdravih
sloji Fellerjev pravi prijetnodišeči ,,Elsatlu'd".
Za bolnega
jo Fellerjev Elsaflu!d zanosi'Ivo domače sredstvo in kozmetikam za umirje-nje bolečin, katerega delovanje se hvali z nešte.tmi •/.ahvnlnicaiiu tudi Iz vlBokill krogov ter iz dalekih krajev pri hudih bolečinah na obrazu ter na celem telesu, pri trganju v sklepih, zobobolu, glavobolu, nntiranjo pri renmatičnih bolečinah, kot o ,klade .-na rane ter pri mnogih drugih slučajih, ker je nujnn pomoč potreb in.
Za zdravega
zanesljivo obrambno sredstvo pri čezmerni občutij * vosti za htaden zrak, za jačenje mišic ui živcev, za osveženje upadle, moči, kot razkuževalno sredstvo za roke, obraz, zoba, usta In dihala, kot obramba proti prehladu, kihanju in grini, za razpuščanje sluze pri grgranju, proti ka-filjn, hrlpavostl t. t. d. Za nego glavo kot dodatek dccvni vodi za pra ,je i, t, d.
Neko'iko kapljic no sladkorju uleši uotveujo bolečine in vplivajo pnvoljno! Dooiva s i v lekarn'h in Eorodnih trgovinah, poisknsna stekleničiea za 6 din, dvojna steklenica 9 din, ali pa velika špccjalna steklenica 26 din. Po pošti vsaj en zavoj, kateri vsebuje 9 polskusilih ali 8 dvoinih ali 2 špecjulnl stekle-uicl 62 din. fiest takih »uboji v samo Din 250'- Vso že s poštnino ln zavojnino pri:
Bugen V. Feller, lekarnar, Stiihlea JJo.iJa ElsHtrs št. 16, Hrvats a.
A ko pa potrebujete kaj dobrega za Vašo prebavo, naročite obenem Fellerjeve blago delujoče Elsa krog-Ijice, 6 škatelj 12 din.
HUMANIK
LlUBUflNR, Dunajska e. Is, „Peto»la" MARIBOR, 6osooska ulita 17 (EUf, Aleksandrova cesta 1 PTUI, Slovenski trg, „Petovla"
PROHINUL
nadomestna koncentrirana
tečna hrana za perutnino
Poveča produkcijo jajc — Ohrani zdravo perutnino Povišuje dobiček — Prospekti brezplačno
Zastopnik: Perutnlnarstvo H.flolob«
U>im brc« t - p. Vrhnika — Slo»«nijft
Edino najboljši Sfff StTOii inI »Milili M.
»Dubied stroji ter kelesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. PetfcliHca
aritiner, Adier
Najnižjo cene I Tudi na obroke!
UDMlona
bUsu Prešernovega spomenika.
Pouk v vezenju brezplačno. neVtečla garancija.
■.JWHMBIMW»
Otvoritev točilnice
v Dol. Logatcu v Sicherlovem poslopju poleg srezkega poglavarstva. Pristna domača kapljica, dober prigrizek. — Priporoča se M. Antičevič.
POZOR ŽENINI IN NEVESTE!
MODROCE, vložke, posteljne mreže, di-vane in tapet, izdelke dobite najceneje pri Rudoli Radovan, Ljubljana, Krekov trg 7.
W\m tftejr?,1!*;
na podlagi G6the št. 9 in Hip. Pormli-i, prodaja trtoi a F. Zelenko Juršm it Ptui.
Pn£P<t se vsled dru-f0St!SI žmskili ra/.mer da za več Ift v najem oziroma tudi produ. Obsega h š > z go-p >-darskim poslopjem in inventarjem vred Zemljišča okro ■ 6 oralov z gozdovi kater1 so še za sečno smreka in bukovje. Cena po dogovoru. Fr»nc Kogej v Motmku »t. 18.
Duc hraui p,rod8m- —
""" """" Ena po teletu. Anton Knapič. Je-ra iovc št S. Mekinje poŠta Kamnik.
za hišna dela v Rokodelskem domu starejša, dobi takoj službo. Ponudbe na iupni urad v Tržiču.
fllizarsfti aajenec
se sprejme. Vsa oskrba v hiši. Franc Menart. St. Vid nad Ljubljano
H2S5«nM na e.ndPo-izve se pri Ignac Ka-stelic, Ponova vas pri Grosupljem.
nihnn velika švpd-l!il!!!; ska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove -prejema TEHNA družba, Ljubljana, Mestni trg 25
PpMesBlni tečni
za pletilje, kroja e. šivilje, n<Siviljo Učenci, ki ne morejo osebuo k poduku, ga lahko /vrši o doma potom učnih zvezkov. Damam, ki ne moreio « tečaje, nouk v poljubnih urah. Brezplačna rekomaiidncijt služb. Izdelava krojev. Zaseftno krojno uBili-šči-: Ljubljana, Stirl trg 19. — Revnejšim ceneje.
Sprejmem gajenca
za čevljarsko obrt. — J. Jeraj, Dobruša 5, p. Vodice.
krog 120V Štele, D. M. v Polju.
Šivalni stroj Singep
ženski. mal> rabljen, naprodaj za 1000 Din. M. Rozman, Moše 38, Smlednik.
Buta draa gjjjjj
be na upravo lista pod „Suha 840".
Bepali in mlatllnica
oboie rabljeno, a dobro oh' anjeno, naprodaj. Noslov v upravi Domo-liuba nod štev. 9ti6
Vajenca sPreit?em
kot. Hrana in stanovanje v hiši Jos. Kunčič, mizar, mojster Podeora št. 6, p. št. Vid na<l Ljubljano.
PROTI HEMOROIDOM
Mera hemoroidnim serum
..Beeto StoI" - predpisuje tra preko »9.000 zdravnikov po celem svetu — prodira avtomatsko "'c Bede«« »ovzročevalc« bolemi terjbno odstrani bolečin",
srbečico, vnetje lil povzroči, da hemoroidi kmalu izginejo. Dobiva e« v v«eh le '
arnuh.

4
PREŠERNOVA
ulica
poleg frančiškanske cerkve
Tofarna ur
11. Suttner Ljubljana 1.
PREŠERNOVA
ulica
poleg frančiškanske cerkve
Največja zaloga ur. zlatnine In srebrnine.
4
i*
i*
Zablevajle bogato ilustro-vani cenil; s koledarjem, gratis in franco od
fl.SUTTNER
Ljubljana I
PREŠERNOVA M
ulica Tt
Br. 163. Koviuasta Anker-Roakopf .... Din «'69
Br. IU. Ko vi n as ta Anker-Roskopf z radiuui Sievil-kami in kazalci. Din W20
omm
Br. 105. Budilka okrogle oblike, IG cm visoka, s prvovrstnim ADker-stroJ
jem.......Din €1*20
Hr.lftS. Iste 7. radiura Številkami in kazalci D 84'—
KO.
AXO
Ur. 8781. Bieuska uro z nte/.mi prvovrstne kvaliteto .....Din lil'~
itr. 8719, Stenska ura pločevinasta, okrosle obli ke, osemdnevna, prvovrstne kvalitete . . . Din Iti-
Br. 7M1. Ara
kroolo .....
Br. 7»3. Iste,
Br. 71)1. 14 kar;
kreolfi .....
Br. 7U5. Isle,
tlouble i Din 1»--
trovrstne
Din ar«
Une »late Din W-trovrstne D.n 11C-
lasfna protoholtrana tovarna ar v Švici
»
n
Kupujte samo kina srebrno jedilno orodje z znamko WMF Tovarniška garancija 5Clet
H. SDTTNER
Ljubljana I
PREŠERNOVA I
ulica JT
MOKO, KRMILA
m vseh vrst špeccrijo kupiš najbolje pri
Ivanu Kralj prej Spreitzer-Tavčar
Ljubljana, Stari trg 30.
Gasilci!
Motorne bfizgalne ročne in prenosne, kakor tudi večje, močnejše na dveh kolesih za 400, 6CO in 1000 litrov dobavlja po konkurenčnih cenah tvrd-ka Larapret in drug, d z. o. z., Ljubljana, Dunajska cest* 22.
Kože divjačine kupuje
po najvišjih dnevnih cenah L. ROT, krznar, Ljubljana, Mestni trg itev 9.
Veliki fCUltf ilustrovani
dobite zastonj! Zahtevajte (ra od skladiščit ME1NGI In HBBOLB tovarna grlashll, gramofonov in harmonik It. Urger IUR!D0R it«. 10! Violloo od T)in, ročae harmonike < d85Diil,tam-burice od 98 Din, frra-iDOfe.ni od 245 1' n dalje.
Puškar F. K. kaiser
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 9
kupuje in prodaja stare puške, samokrese, ter prevzame iste v komisijsko prodajo.
N&;uspe3nej!e sredstvo za rejo domaČe živali jc brezdvomno
MASTINa
ki pospešuje rast, odebelitev in emastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škal. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zra-r. rotorža), Ljubljana, Mestni trg 4.

m
M N N N H M M H M H M
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za franflškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvn in drugo laslno premoženje, iamBjo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi gani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 140 milijonov Din.
H
m
M
m
N K K M N N K N N
izdajatelj t*
: Kare! Ccš