SLOVENSKI
Udaja Cuoplsno-zalolnlško podjetje SZDL »Naš tisk« — Dl-rektor: Radi Janhuba — Odgovorni orednlk: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna «Slov. poročevalca« — Uredništvo: Ljubija* na, Tomšičeva ulica S, telefon 23-522 do 23-52« — uprava Ljubljana, Tomšičeva 5/IL, telefon 23-522 do 23-52« — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica «, telefon 21-89«, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — TekoCi račun Narodne banke «61-»T«-U3 — Mesečna naročnina 20« dio
Pm IZDAJA
PREDSEDNIK TITO NA POTI V BURMO
Odprte so perspektive za srečnejše obdobje v mednarodnih zvezah
PO 18-DNEVNEM OBISKU V INDUl, JE PREDSEDNIK REPUBLIKE ODPOTOVAL VČERAJ Z »GALEBOM« IZ KALKUTE V RANGUN — TITOVA MISUA V INDUl SE JE KONČALA NADVSE USPEŠNO, TAKO GLEDE NJEGOVIH POLITIČNIH RAZGOVOROV Z NEHRUJEM KOT GLEDE SPOZNAVANJA DVEH ODDALJENIH, PO PRUATEUSTVU PA ZELO SORODNIH DRŽAV
Kalkuta, 3. jan. (Tanjug). Predsednik Tito je danes zapustil Indijo. Od njega so se slovesno poslovili zastopniki najvišjih indijs kih oblasti Zahodne Bengalije ter velike množice prebivalstva Kalkute. Nekoliko po 16. uri se je predsednik vkrcal na ladjo «Galeb«, ob 17.15 po indijskem času pa odplul proti Rangunu, na uradni obisk v Burmo.
V Kalkuto se je predsednik pripeljal s posebnim »Rdečim vlakom« v zgodnjih popoldanskih urah po dvodnevnem obisku v največjih podjetjih indijske težke industrije v Džamšedpuru in Citarandžanu. Vso pot od železniške postaje do glavnega doka, kjer je bil zasidran »Galeb«, so se zbrale množice ljudi, da bi še zadnjič pozdravile predsednika Tita. Prav na doku, ki je bil slovesno okrašen z indijskimi in jugoslovanskimi zastavami, je bila postrojena četa bengalske policije, ki je maršalu Titu izkazala vojaške časti, godba pa je zaigrala himni obeh držav. Od predsednika Tita in sodelavcev so se poslovili guverner in predsednik vlade Bengalije ter člani bengalske vlade in drugi vojaški in civilni voditelji. Navzoča sta bila tudi indijski veleposlanik v Beogradu Rajaashwar Dayal in šef protokola Sri Copra.
Ko se je maršal Tito povzpel na ladjo »Galeb«, je obalno topništvo izkazalo pomorske časti
s salvo 21 strelov, tri fregate indijske mornarice — ladja »Ganges«, »Gomati« in »Goda-
vari« pa so se zvrstile pred predsednikovo eskadro in jo spremljale do izhoda iz indijskih voda.
Indijska javnost, indijski voditelji, politične stranke in široki sloji indijskega ljudstva so sprejeli Tita in njegove sodelavce odprtega srca, prijateljsko in bratovsko. Od Bombaya in malih vasi Radžputa-ne, osrednjega področja Indije, ki jo je predsednik Tito obiskal med prvimi, pa do himalajskih gorjancev in radarjev na področju Bihara, vzdolž vseh 6500 kilometrov, kolikor jih je Tito prepotoval po Indiji, povsod so predsednika in njegovo spremstvo toplo sprejeli in pokazali razumevanje za Jugoslavijo. Dobrodošlice v srbohrvaščini, prireditve indijskih glasbenih skupin z jugoslovanskim programom, so bi-
0B PRAZNIKU NEODVISNOSTI BURME
Burma - pomemben činite!] miru v Aziji
Potrdilo uveljavitve na mednarodnem področju vidijo v Rangunu tudi v prvem obisku poglavarja evropske države, predsednika Jugoslavije
Rangun, 3. jan. (Tanjug) »2e pivi dnevi osmega leta neodvisnosti Burme zaznamujejo velik zgodovinski dogodek — obisk predsednika FLRJ Josipa Broza-Tita«, je izjavil davi zastopnik ministrstva za informacije Burme. »Burmansko ljudstvo je iskreno navdušeno nad tem obiskom, ker bo po splošnem mnenju pomenil začetek nadaljnjega poglabljanja zvez med dvema oddaljenima državama, v širšem smislu pa je eimboi priznanja sedemletnih naporov male azijske države za obrambo neodvisnosti in zgraditev boljše prihodnosti«, je dejal in pripomnil:
»Na Dan neodvisnosti, ko po običaju pregledamo uspehe na svoji poti, se spominjamo bližnjega obiska predsednika Tita ki ga imamo za važen prispevek k utrjevanju miru in sodelovanja sploh ter za tehten de-
lež k burmansko-jugoslovanskemu sodelovanju še posebej.«
Četrtega januarja slavi burmansko ljudstvo svoj največji narodni praznik, Dan neodvisnosti. Po stoletni kolonialni upravi in triletni krvavi okupaciji, med katero je bilo ohromljeno in skoraj popolnoma uničeno gospodarsko in družbeno življenje države, je bila Burmi ta dan pred 7 leti priznana neodvisnost. Od tedaj se burmanski narod neprestano bori na dveh frontah: proti uporniškim skupinam, ki jih spodbujajo in podpirajo iz tujine in za zgraditev gospodarstva in družbe. Čeprav ta borba še ni končana, gleda burmansko ljudstvo, kakor ugotavlja revija »Burma’s Freedom«, z zaupanjem v prihodnost, odločeno, nadaljevati pot, na katero je stopilo v boju proti oku-
patorju med drugo svetovno vojno. To zaupanje burmanskega ljudstva se opira predvsem na dosežene uspehe. Iz kaosa okupacije in revščine, ki sta ostala po stoletni kolonialni upravi, se že dviga nova Burma, v kateri so dejansko zatrte tuje uporniške agenture. Položaj v državi se je začel usta-ljevati. Na mednarodnem področju se je Burma že uveljavila kot eden izmed najiskrenejših borcev za mednarodno sodelovanje in je skupno z Indijo najpomebnejši činitelj miru v Aziji. Potrdilo za to vidi Burma, kakor zagotavljajo v Rangunu, tudi v prvem obisku poglavarja evropske države — predsednika socialistične Jugoslavije.
le samo podrobnosti v veliki pozornosti, s katero so sprejeli poglavarja jugoslovanske države. Težko bi v kratkem pojasnili vzroke in razloge za tako navdušen sprejem. Predvsem je bil za to povod osebni ugled predsednika Tita in spoštovanje do naporov jugoslovanskih narodov ,ki se trudijo čimveč prispevati za svetovni mir. Toda tu so še drugi vzroki — herojski odpor jugoslovanskih narodov pod vodstvom predsednika Tita proti slehernemu tujemu vmešavanju, začenši od osvobodilne vojne do odpora Komin-formu in odločnosti v obrambi neodvisnosti države danes. Ta zgodovinska razvojna pot naše države je sorodna dolgoletni borbi indijskega naroda za svobodo.
Dejstvo, da sta prva voditelja Indije in Jugoslavije govorila v svoji zaključni deklaraciji isti jezik, je odprla še nove perspektive za nadaljnje utrjevanje indijsko-jugoslovanskih zvez in okrepila dosedanje skupne črte ▼ stremljenjih obeh držav.
»Počutite se kot da bi bili doma!« To ni bila prazna uradna vljudnost, pač pa resnična gostoljubnost, s kakršno so jugoslovanske novinarje vsak dan sprejemali indijski gostitelji. Kajti za njih Jugoslovani niso bili samo dobro-
Jugoslovonsko odlikovanje guvernerju Ankare
Ankara, 3. jan. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Turčiji Miša Pavičevič je izročil pred Novim letom guvernerju Ankare Kemalu Ajgunu red Jugoslovanske zastave I. stopnje, s katerim ga je odlikoval predsednik Tito.
Ankarski guverner Ajgun je izrazil globoko zahvalo za to visoko jugoslovansko odlikovanje.
došld gosti. Prihod predsednika Tita je bil veliko srečanje dveh sorodnih držav, ki sta se znašli skupaj pri velikem delu za mir na svetu. Indijski časopisi, ki so sprejeli in pozdravili Tita kot velikega državnika, zagovornika mirnega sodelovanja med narodi in prijatelja Indije pozdravljajo danes uspešno končane razgovore med Titom in Nehrujem kot nadvse pomemben dogodek, ki odpira perspektivo za novo, srečnejše obdobje v mednarodnih zvezah, predvsem pa v zvezah med Indijo in Jugoslavijo.
Indijska deklica maže predsednika Tita s prstom po čelu, kar je po indijskem običaju izraz dobrodošlice in izkazovanja časti.
Jugoslavija ima v Indiji zelo iskrenega zaveznika
Opisujoč svoje vtise z 18-dnevnega obiska v Indiji, je predsednik Tito poudaril v razgovoru z jugoslovanskimi novinarji, da bo prijateljstvo med Jugoslavijo in Indijo prineslo velikanske in koristne sadove za obe državi
Džamšedpur, 3. jan. (Tanjug). »V minulih šestih letih je dosegla Indija presenetljive uspehe, indijski narod pa je s tem, kar je napravil do danes, pokazal velikanske ustvarjalne možnosti in sposobnosti«, je izjavil včeraj predsednik FLRJ Josip Broz — Tito, ko je opisoval svoje vtise z 18-dnevnega obiska tej. veliki prijateljski državi.
Predsednik Tito je včeraj popoldne, na poti od Kalkute do Džamšedpura v vagonu posebnega »Rdečega vlaka« sprejel jugoslovanske novinarje in jim odgovoril na več vprašanj o vtisih z obiska po tej državi. Z jugoslovanskimi novinarji je ostal poldrugo uro. Po prisrčnem razgovoru z njimi jim je dejal, da ima sedaj, čeprav je videl samo majhen del Indije, popolnejšo sliko o tem, kaj je Indija danes in kakšna bo pio sedanjih načrtih za dvig industrijske baze, v prihodnosti.
Na vprašanje jugoslovanskih novinarjev, kaj je napravilo nanj v Indiji posebno močan vtis, je predsednik Tito dejal,
da so bile to zlasti globoke in velikanske simpatije Indije in njenega ljudstva do Jugoslavije. Tita so povsod slovesno in toplo sprejeli, dobrodošlice pa so pogosto napisali v srbohrvaščini. »Ljudje si ne bodo mogli tako lahko predstavljati, kako je tukajšnje ljudstvo izražalo svoja topla in odkritosrčna prijateljska čustva do vseh nas in naše države«. Po Titovih besedah dokazujejo te simpatije, da ima Jugoslavija v Indiji zelo iskrenega zaveznika, čeprav je le-ta zemljepisno oddaljen.
Odgovarjajoč dalje na vprašanja o pomenu njegovih razgovore«« z Nehrujem, je maršal Tito omenil zlasti zveze med Indijo in Jugoslavijo na mednarodnem področju, poudarjajoč, da se obe državi, vsaka na svojem zemljepisnem področju, borita za isti človeški ideal — za enakopravne odnošaje med vsemi državami, velikimi in majhnimi, ne glede na družbene sisteme v posameznih državah.
Ko so ga prosili, naj bi povedal svoje mnenje o bodočem
»Doseženi sporazum je močnejši od mnogih formalnih pogodb1'
Izjava in odgovori državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča na tiskovni konferenci z indijskimi in tujimi novinarji
Čestitke predsedniku republike
Beograd, 3. jan. (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito je prejel za Novo leto mnogo čestitk Iz države in tujine od poglavarjev držav in državnikov, od ljudskih oblasti, raznih organizacij, kolektivov, JLA, posameznikov in voditeljev tujih diplomatskih predstavništev v Beogradu ter naših diplomatskih predstavništev v tujini.
Za novo leto so čestitali predsednik republike: etiopski cesar Haile Selassie I., perzijski šah Mohamed Reza Pahlevi, grški kralj Pavel I., kralj Belgije Bandouln, predsednik Pre-zidija Velik, ljudske skupščine LR Romunije dr. Petra Groza ln predsednik egiptovskega ministrskega sveta polkovnik Gamal Abdel Naser.
Kalkuta, 3. jan. (Tanjug). Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je danes na veliki tiskovni konferenci odgovarjal na številna vprašanja indijskih in tujih novinarjev. Takoj ob začetku konference je izjavil naslednje:
Vršilec dolžnosti predsednika republike Edvard Kardelj je poslal za Novo leto čestitke etiopskemu cesarju Haile Seias-siju, grškemu 1-ralju Pavlu, belgijskemu kralju Baudouinu, predsedniku republike Turčije Bayaru, predsedniku prezidija Velike ljudske skupščine LR Romunije dr. Petru Grozi in polkovniku Gamalu Abdelu Naserju, predsedniku miinstrskega sveta republike Egipta. Edvard Kardelj se je zahvalil tudi perzijskemu šahu Mohamedu Rezi Pahdeviju.
Predsednik republike .Josip Broz Tito se s tem najprisrč-nejše zahvaljuje vsem, ki so mu čestitali za Novo leto in jim hkrati želi mnogo uspeha v letu 1955.
»Po izčrpni in zelo natančni skupni izjavi predsednika vlade Džavaharlala Hehruja in predsednika FLRJ Josipa Bro-za-Tita ne vidim potrebe, da bi na tej tiskovni konferenci dal obširnejšo izjavo o uspehu obiska našega predsednika Indiji. Hotel pa bi dodati samo nekoliko besed.
Predvsem bi neposredno pred našim odhodom v prijateljsko Burmo rad izrazil hkrati z občudovanjem za velikanske uspehe, ki jih je dosegla Indija pri graditvi in dvigu blaginje v zadnjih šestih letih, iskreno hvaležnost predsednika Tita in vse delegacije za izredno prisrčen sprejem, ki so nam ga prirediti povsod, kjer smo bili, vse indijsko prebivalstvo, vsi pred-
stavniki oblasti, vsi politični in drugi javni delavci. Lahko rečem, da je prisrčnost sprejema presegla vsa naša pričakovanja. Posebej bi rad poudaril razgovore med predsed. Titom in g. Nehrujem, ki je gotovo ena izmed največjih osebnosti današnjega časa.
Glavni vzrok za tako množične in spontane simpatije je gotovo v zavesti, da smo se prvi in drugi boriti za svojo neodvisnost, in v veliki podobnosti indijskih in naših stališč glede poglavitnih mednarodnih in mnogih družbenih problemov. Dalje mislim, da je istovetnost mnenj v splošnih in skupnih vprašanjih, ki sta jo ugotovila in natančno določila v skupni izjavi predsednika Tito in Ne-
hru, velikanskega pomena, da daleč presega okvir zvez in sodelovanja med našima dvema državama. Morda je ta pomen toliko večji, ker ta podobnost v stališčih ni posledica prejšnjega posvetovanja ali medsebojnega vpliva, pač pa uspeh samostojne analize in ocenitve glavnih svetovnih problemov in poti za njihovo reševanje. Zdi se mi, da to dejstvo samo potrjuje in poudarja objektivnost naših skupnih sodb in sklepov. Razumljivo je, da daje taka ugotovitev lahko samo novih moči našim pojmovanjem in utrdi naše prepričanje v njih pravilnost. Hkrati pa dokazuje tudi nekaj drugega. Takšna skupna gledišča, pridobljena samostojno, so odraz ene celote današnjega sveta, ene splošne želje po miru in splošne obsodbe vojne, ene potrebe, da bi iskali skupnih rešitev za odprte mednarodne probleme z dogovori in sodelovanjem. Očividno je postalo, da ne gre za koncepcije, ki bi se opirale na nekakšne posebne azijske ati ozke jugoslovanske pogoje. S tem je postalo tudi nemogoče, da hi tem pojmovanjem pripisati bodisi politično izoliranost, bodisi »nevtralizem«, bodisi značaj »tretje sile«. Zato se v skupni izjavi izraža prepričanje, da bo mogoče načela, ki so bila sporazumno sprejeta glede zvez med našima državama, lahko izvajati tudi v širšem obsegu, kar bi bil vsekakor velikanski prispevek k zmanjšanja svetovne napetosti in reševanja odprtih problemov.
Ker je tudi sama skupna izjava, kot izraz jasno izražene skupne volje in pojmovanja,
bodo pozdravili In odobriti vsi ljudje, ki so zvesti miru in miroljubnemu sodelovanju.
Preden končam, moram izraziti priznanje politični zrelosti in objektivnosti indijskega tiska in indijskih novinarjev, ki so po moji sodbi storiti vse, da bi indijskemu in svetovnemu mnenju zvesto posredovati smotre in misli inčtijsko-jugo-siovamskega prijateljstva in sodelovanja, v čemer so tudi uspeti.
Ko je v angleščini prebral svojo izjavo, so navzoči domain in tuji novinarji zastaviti Koči Popoviču mnogo vprašanj o Jugoslaviji, indijsko-jugoslovanskih zvezah ter o nekaterih evropskih in azijskih problemih. Eno izmed vprašanj je bilo povezano s pomenom razgovorov med jugoslovanskimi in indijskimi voditelji in z možnostjo, da bi glede na popolno soglasje obeh vlad o mednarodnih vprašanjih podpisati nekak uradni indijsko-jugoslovanski pakt.
O	takšni možnosti, je odgovoril Popovič, niso govorili. Zdi pa se mi, da je doseženi sporazum po svoji vsebini večji in močnejši od mnogih formalnih pogodb.
Odgovarjajoč na neko drugo vprašanje o jugoslovansko-in-dijskih zvezah, je Koča Popovič izrazil prepričanje, da se bodo v bližnji in daljni prihodnosti s skupnimi napori našla pota za popolnejše in boljše izkoriščanje vseh možnosti za širšo trgovinsko zamenjavo med obema državama.
Na vprašanje glede pomena in vloge predlagane azijsko-afriške konference je Popovič dejal, da je zamisel o sklicanju take kopferenče zelo dobra. Ze zato, ker gre za pritegnitev mnogih držav, ki imajo skupn« probleme, je dejal, utegne biti tak sestanek, na katerem bodo
Turban ln vene« — dara« tta
Med igranjem himne
prispevek k splošnemu pomir- navzoči izmenjali mnenja, sa-jenju, smo prepričani, da jo mo koristen za svetovni mir,
razvoju Indije, je maršal Tito odgovoril, da je perspektiva te države v nadaljnji industrializaciji Indije, ki ima danes okrog 350 milijonov prebivalcev.
Predsednik Tito je izrazil nato globoko prepričanje, da je Indija država velike prihodnosti. Po poti, ki si jo je izbrala, bo Indija lahko premagala tudi svoj najtežji problem — neenotnost, problem verskih predsodkov, obstoj mnogih verstev in narodnosti. Ob tej priložnosti je navedel primer v neki tovarni, ki jo je obiskal, in v kateri je opazil, da je industrijski delovni proces zbližal delavce raznih narodnosti, različnih verskih nazorov in različnega rodu. Zgraditev industrije in industrializacija bosta ustvariti v Indiji popolno enotnost, je pripomnil predsednik Tito in izrazil mnenje, da bo to odločilnega pomena za nadaljnji napredek Indije. Izjave indijskih voditeljev, da čedalje bolj osvajajo socialistične prvine, da korakajo v socializem, prav zato niso nikake fraze, pač pa stvarnost, je pripomnil Tito.
Predsednik Tito je nato z mnogo razumevanja pripovedoval o težavah, ki ovirajo nagel vzpon Indije. Za primer je dal razvoj v Jugoslaviji in poudaril potrebo, da se ' vzporedno z industrijskim razvojem dvigajo tudi ljudje, predvsem kmetje. Po njegovem mnenju so v Indiji glede tega enake težave kot v Jugoslaviji, čeprav je jasno, da mora iti Indija zaradi svojih specifičnosti izključno po svoji poti. To tembolj, ker prehaja iz fevdalizma neposredno v drugi sistem, ker je skrajšala razvojno pot, zaradi česar mora jemati razne prvine tako iz kapitalističnega kot iz socialističnega sistema.
Ko je razložil novinarjem svoje mnenje, je Tito navedel nekaj značilnih oblik in načinov, kako so Indijci rešili ati rešujejo svoje probleme. Dejal je, da so vedno delali na zelo demokratičen način, po demokratski poti, in da mnoge države, pa tudi Jugoslavija, lahko koristno porabijo mnoge indijske izkušnje.
Na koncu je predsednik Tito, odgovarjajoč na vprašanje o zunanja politiki Indije, dejal, da v poglavitnih vprašanjih — pri dejavnem zavzemanju za preprečitev vojne — ni razlik med Indijo in Jugoslavijo. Tito je dejal, da je Nehru velik realist, človek, ki realno gleda na mednarodno dogajanje. Sorodnost med obema državama je prav v tem, da nobena izmed njiju ne teži k nekaki nevtralnosti ali nevtralizmu, pač pa obe dejavno sodelujeta pri utrjevanju mednarodnega sodelovanja in preprečevanju vojne. V razgovorih med Nehrujem in Titom je vladalo prav zaradi tega že od prvega trenutka popolno razumevanje. Predsednik Tito je glede tega ponovno poudaril, da tu ne gre za ustvarjanje tretjega bloka ati tretje sile. Tako mislijo lahko samo ljudje, ki so se navaditi gledati na vse stvari skozi blokovska očala in ne razumejo, da gre za posvetovanje o več vprašanjih zunanjepolitičnega in notranjega pomena. Izražajoč prepričanje, da Indija nikoli ne bo opustila načela enakopravnosti med državami, za katero se tako vneto zavzema, je predsednik FLRJ na konca dejal, da je prav zaradi tega jasno, da mora prinesti prijateljstvo med Jugoslavijo in Indijo velikanske in koristna sadove za obe državi.
Izkoristiti9 kar imamo -osnovna naloga
Veliko povečanje industrijske proizvodnje v Mariboru V 7 letih se je število zaposlenih skoraj podvojilo — Za drage izlete v tujino je denar, za obratne menze pa ga ni
Na plenumu Okrajnega jasne slike o zaslužkih vseh Sindikalnega sveta v Maribo- zaposlenih. Razlike pa so tudi ru pred aobrim tednom dni med plačami, ki jih izkazuje 6o se predstavniki sindikalnih tarifni pravilnik, in dejanski-
organizacij iz mesta in okolice pogovorili o vrsti perečih vprašanj iz našega gospodarstva, zlasti o momentih, ki vplivajo na naš življenjski standard. Kot uvod v razpravo je podal nekaj misli o tem tajnik Sveta tov. Franc Zorko.
Naštevajoč uspehe, ki jih je mariborsko gospodarstvo kljub mnogim težavam in pomanjkljivostim doseglo v desetletni graditvi, je omenil nove industrijske objekte kot so Tovarna avtomobilov, Metalna, Hidromontaža, Industrija kovinskih izdelkov, Impol in drugi obstoječi objekti pa so povečali izbiro in kakovost svojh proizvodov. Tako se je povečala proizvodnja mariborske industrije kmetijskih strojev od 98 ton v letu 1948 na 374 ton v preteklem letu, proizvodnja odlitkov je narasla od 410 ton na 1655 ton, proizvodnja armatur od 21 ton na 153 ton, jeklenih konstrukcij od 2830 ton na 11.252 ton. Leta 1947 je dala nova Tovarna avtomobilov 27 kamionov, lani pa že blizu 2000. Znatno se je povečala proizvodnja tudi v tekstilni industriji Maribora, ne moremo pa tega reči za industrijo gradbenega materiala, ki je še pod povprečjem iz leta 1939. — Leta 1946 je bilo v osemindvajsetih podjetjih zaposlenih 11.474 ljudi, oktobra 1954 pa so samo industrijska podjetja že zaposlovala 20.743 ljudi.
Govoreč o stanju proizvodnje in plačilnih skladov v mariborskih podjetjih, je Zorko opozoril na dejstvo, da je bil do konca lanskega septembra dosežen fizični obseg proizvodnje s 77.5%, plačni sklad pa z 82% ali za 7% več, kot obseg fizične proizvodnje. Podjetja so plačne sklade povečala povprečno za 10°/» (v primerjavi z letom 1953).
Za dosedanje tarifne pravilnike je značilno, da so dokaj različni in marsikje ne dajejo
mi plačami, kar ne stimulira boljše proizvodnje! Razen sistema nagrajevanja je vzrok, da proizvodnja v Mariboru ne nearašča še hitreje, tudi v tem. da podjetja ne izkoriščajo vseh svoiih kapacitet. Tovarn i avtomobilov izkorišča n. pr. svojo zmogljivost le 33°/#, Elek-trokovina 51% in Metalna pa 66°/». Izkoristiti, kar imamo — to naj postane osrednja naloga podjetij in prizadevanj sindikalnih organizacij. Le-te čaka še druga dolžnost, ki je s tem v tesni zvezi, namreč skrb za to, da se uveljavi načelo: za enako storilnost — enako plačilo! Urno mesečno plačo naj sprejemajo samo tisti, katerih dela ni mogoče meriti Za te naj se uvede premijsko nagrajevanje!
Nato je Zorko govoril o tem, kako so mariborska podjetja in sindikati v tem času skrbeli za svoje zaposlene. Poudaril je, da zavisi dvig storilnosti predvsem od fizične in duševne sposobnosti človeka. To so podjetja največkrat prezrla. Ni prava tista skrb za delavca, s katero mu skušamo zvišati postavko v tarifnem pravilniku za nekaj dinarjev, temveč skrb, kako bomo s tem denarjem zagotovili delavcu boljše življenjske pogoje. Sindikati naj bi se predvsem zanimali za prehrano svojih članov. Velika večina delavcev čez dan nima obroka tople hrane, saj se jih nad 5000 vozi v službo dlje kakor 5 km. Nič bolje ni s samci, ki nimajo svojih gospodinjstev. Leta 1949 je bilo v Mariboru 47 menz in uslužbenskih restavracij z 8242 abonenti, zdaj pa delajo samo še 4 menze z blizu 900 abonenti, čeprav je samo v industriji enkrat več zaposlenih kot leta 1946. Pomanjkljiva hrana je kriva, da boluje tretjina delavcev v Mariboru na prebavilih.
Okrajni sindikalni svet ln Zensko društvo sta že pred meseci začela akcijo za usta-
Mednarodna študentska konferenca za kulturne zadeve
od 5. do 10. januarja v Ljubljani
Na istambulski mednarodni konferenci študentov meseca januarja, leta 1954 so Jugoslaviji poverili pripravo in sklicanje mednarodne študentske konference o kulturnih zadevah v okviru delovanja COSEC (Koordinacijski sekretariat študentskih nacionalnih unij). Ta mednarodna organizacija ima posvetovalni značaj in razpravlja o vseh zadevah, ki jih obravnava, na mednarodnih konferencah. Konference COSEC o splošnih zadevah študentskega udejstvovanja v javnem življenju so bile doslej vsako leto in sicer v Kopenhagnu, Stockholmu, Edinburgu in Isiambulu. Na teh konferencah so določale prisotne delegacije s svojimi sklepi in resolucijami bodoče smernice dela. Poleg teh konferenc, o katerih se lahko reče, da so »generalne skupščine študentov«, so bile doslej razne konference o specialnih vprašanjih, tako na primer mednarodne konference za študentski tisk. šport, štu-
Mnogim so rešili življenje
Z napredkom medicine, narašča dan za dnem tudi potreba po transfuziji krvi. Danes se ne daje kri samo operirancem, ponesrečencem in porodnicam, temveč tudi bolnikom, ki so iih izčrpale različne notranje bolezni. Z daja-niem krvi se dandanes marsikate-rikrat reši življenje dojenčku, ki zanj nedavno medicina še ni poznala rešitve.
Po vseh civiliziranih deželah, v Ameriki, na Holandskem, Dan-sikem itd. ìmaio že mnogo let organizirano brezplačno dajanje krvi. Tudi pri nas je Rdeči križ zastavi! vse sile, da organizira brezplačno dajanje krvi. S to požrtvovalno akcijo ie začel v januarju lanskega leta. V Sloveniji je v letu 1954 pridobil 24.421 prostovoljnih, brezplačnih krvoda-
na vi jan j e obratnih kuhinj in menz v tovarnah. Odziv na to je bil nezadosten, saj sta obratni kuhinji uredili samo dve tovarni, ostalih trinajst pa ni storilo ničesar. Izgovarjajo se, da ni sredstev, da ni prostorov in podobno. Takšni izgovori pa ne prenesejo kritike, dokler imajo podjetja dovolj denarja za drage izlete v tujino, za kegljišča in druge izdatke, ki jih delavec ne potrebuje tako neobhodno, kakor zadostno prehrano. Posebej bo treba resno razmisliti o položaju delavcev, ki delajo v nočnih izmenah, predvsem o položaju žena v tekstilnih tovarnah. Podjetja bi lahko našla sredstva, da se tem daje brezplačna malica.
Seveda morajo biti cene v menzah zmerne. To dosežemo lahko z dobro organizacijo, po potrebi pa tudi z dotacijo podjetja. Nikakor n. pr. ne more nuditi cenene in dobre hrane menza, ki ima na 340 abonentov 19 zaposlenih, kot je to primer v Tovarni avtomobilov (splošna menza v Gregorčičevi ulici ima na 900 abonentov le 9 zaposlenih), ali pa menza Impola, ki ima 25 abonentov, pa 8 uslužbencev! Menzan bi bilo treba zagotoviti gospodinjske cene za storitve, saj gre pri tem za obliko kolektivnega gospodinjstva. Če je ekonomsko opravičljiv popust pri cenah toka, plina in ostalega za zasebna gospodinjstva, naj bo tudi za menze!
V skladih za prosto razpolaganje v Mariboru se je nabralo čez 500 milijonov dinarjev. Ta denar naj bi podjetja gospodarsko uporabila, ne le za stroje, temveč tudi za družbeni standard. Ne moremo reči, da lani podjetja in MLO nista dovolj storila, saj je dal MLO iz svojih investicij 37 novih stanovanj, podjetja pa 270 stanovanj, medtem ko je v gradnji
še 568 stanovanj. Posebno priznanje gre za stanovanjsko izgradnjo Mariborski tekstilni tovarni. Delavci te tovarne so se v začetku lanskega leta odpovedali delitvi deleža iz plačnega sklada in tako ga je tovarna lahko porabila za gradnjo stanovanj. Da bi z enakim poletom še nadalje v Mariboru reševali stanovanjsko stisko, naj bi se podjetja otresla dosedanjega partikularizma in se združevala, kot so to že storila podjetja Tehnogradnje, Hidromontaža in druga, ki skupaj z MLO gradijo 3 osem-stanovanjske bloke. Prav bi bilo, da postavijo sindikati pred arhitekte, ki delajo načrte za nove stavbe zahtevo, da mislijo na skromna, delavcem dostopna stanovanja, saj delajo iz sredstev kolektivov in za potrebe kolektivov!
V zvezi z gradnjo stanovanj so udeleženci posvetovanja opozorili še na anomalijo v finančnih predpisih. Ce se namreč podjetje odloči, da presežka plač ne bo razdelilo, temveč ga bo vložilo v sklad za prosto razpolaganje in z njim gradilo, mora plačati za ta sredstva 70% republiškega davka, če gre ta presežek za plače, pa ni obdavčen. To podjetja seveda ne navaja k smotrni uporabi presežkov za družbeni standard. Zato je plenum sklenil predlagati spremembo teh predpisov. (jp)
Kdo in kaj je izza kulis „zadeve“ Djilas-Dedijer?
Iz novosadskega lista »Magy ar Szo« pooatisfougemo članek. Od ga je o povampirjeni »zadevi« Djilas-Dedijer napisal tov. Moša Pijade.
Te dni se je »zadeva« Djilas-Dedijer povampirila. Iz mlakuže pozabe in obupne osamljenosti smo zaslišali glas teh dveh bivših ljudi. Ne pri nas, v naši deželi, kajti pri nas se nimata na koga obrniti, nikogar nimata, ki bi hotel izgubljati čas in se ukvarjati še z njima. Pač pa v tujini. Izjave in intervjuje sta dala tujemu tisku, in sicer prek tujih dopisnikov. To je kakor nekakšna nova vrsta politične emigracije: v domači deželi sedita, prejemata pokojnino ali plačo, toda duhovno živita v tujini. Počutita se kot tujca v svoji deželi in edini krog ljudi, s katerimi se lahko »svobodno« razgovarjata in v katerih okolju se počutita kot doma, so tuji dopisniki. Ne vem še točno mesta, ulice in hišne številke, toda njuno sedanje stalno duhovno bivališče je Amerika. Kar zadeva njun poklic v tej idejni emigraciji, je jasen.
Kateri in kakšen zahodni tisk ju je sprejel medse kot junaka svojih senzacionalnih stolpcev, trenutek, ki so ga izbrali za to, da so zasnovali takšno umazano senzacijo, važnost in prostor, ki ga je ta tisk podaril tema dvema predstavnikoma nikogar, ka-
kor da gre za nekakšen svetovno zgodovinski preobrat, obnašanje skupine tujih dopisnikov v Beogradu, ki mislijo, da se lahko vsilijo kakor nekakšno eksterdtorialno vzdušje, v katerem bi se njihova dva žalostna junaka lahko počutila vama pri razvijanju svoje dejavnosti proti lastni domovini, in naposled očitna tendenca vse te gonje — vse to jasno kaže, da gre tu za veliko potezo nekaterih zahodnih krogov, katerim ni všeč proti blokom usmerjena in neodvisna jugoslovanska zunanja politika, katerim je bila Titova pot v Indijo in Burmo silno neprijetna že prej, preden je »Galeb« dvignil sidro, in katerim niso prav nič všeč uspehi, ki jih je Tito doslej žel na svoji poti. S tem, da špekulira zelo mnogo s tem,' v kakšni zvezi je nastop Djilasa in Dedijera s Titovo odsotnostjo, z normalizacijo odnosov z vzhodnimi deželami in bližnjo vzpostavitvijo diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Kitajsko, ta tisk proti svoji volji razkriva pravi smisel nastopa teh igralcev, ki stoje izza papirnatih kulis te izmišljene drame.
Nad 1.4 milijarde v dobrem
(Iz bilance in načrtov jeseniške železarne)
Jeseniški kovinarji so dočakali konec leta med pripravami za nadaljnjo organizacijsko utrjevanje prozvodnje; v kratkem bodo izdali pravila železarne, pripravljajo četrti tarifni pravilnik, poslovnike za centralni delavski svet in obratne svete, disciplinska pravila kolektiva in zaključni ra-
Družbeni plan Makedonije pred gospodarskima odboroma Narodnega sobranja
dentski turizem in izmenjave.
V Jugoslaviji smo doslej že imeli tako konferenco meseca oktobra, leta 1953 v Splitu in sicer o študentskem turizmu ter je bila tretja po vrsti.
Sedanja kulturna konferenca v Ljubljani od 5. do 10. januarja bo prva take vrste. Po dosedanjih pripravah bodo svoje delegacije poslale nacionalne unije študentov iz Italije, Francije, Posarja, Nemčije, ZDA, Kanade im Burme. Svoj prihod sta napovedali tudi delegaciji iz Turčije in Japonske. Ze sam sestav delegacij napoveduje pestrost naziranj o raznih kulturnih zadevah glede na posamezne države. Zato se pričakuje, da bo tudi razprava na tej konferenci zelo pestra, ker bo vsekakor vsaka delegacija zagovarjala ono ideološko stališče države, ki jo zastopa. Pričakovati je, da bodo delegacije kljub različnim nabiranjem le našle skupno stališče in da bo delo konference mnogo pripomoglo k boljšemu spoznavanju kulture raznih narodov in udejstvovanju študentov na kulturnem področju svoje domovine.
Ker bo ta konferenca v času, ko napetost na političnem polju popušča, in ker se večina študentov nacionalnih unij trudi za čim širšo mednarodno izmenjavo misli, zastopstev, literature in kulturnih skupin, se lahko upravičeno pričakuje, da bo tudi ta konferenca pripomogla k zbližanju in da bodo delegati odnesli v svoje dežele tudi dober glas o naši domovini in o bogastvu njene kulture.
K.	L.
Skoplje, 3. jan. (Tanjug). Odbora za gospodarstvo obeh zborov narodnega sobranja Makedonije sta imela danes skupno sejo, na kateri je predstavnik republiškega izvršnega sveta Risto Djunov obrazložil osnovne karakteristike družbenega plana Makedonije za 1955. leto. Seji sta prisostvovala tudi podpredsednik narodnega sobranja Nikola Minčev in predsednik republiškega izvršnega sveta Ljubčo Arsov.
Predsednik republiškega izvršnega sveta je poudaril, da je obseg industrijske proizvodnje v 1954. letu v primeri s 1943. letom povečan za 23%, medtem ko je na ostalih področjih gospodarstva, razen v kmetijstvu in gradbeništvu, plan v glavnem izpolnjen.
Družbeni plan za letošnje leto predvideva povečanje družbenega proizvoda kakor tudi narodnega dohodka za 10%, kar predstavlja zdravo linijo napredka narodnega gospodarstva Makedonije. V letošnjem letu pričakujejo še nadaljnje povečanje industrijske proizvodnje za okrog 29%. V pogon bodo šli novi industrijski objekti: tovarna stekla ter tovarna cementa kemičnega kombinata Jugo-hrom pri Tetovu, tkalnice v tekstilnih tovarnah v Stipu, Teto-vem in Titovem Velesu ter prvi agregat 37.5 megavatov mavrov-skega hidrokombinata. Zaposlilo naj bi se 2200 novih industrijskih delavcev.
V kmetijstvo bodo vložili
Nočrti za sistem reških elektrarn
Zagrebški »Elektroprojekt« je izgotovil načrte za sistem reških elektrarn HE Valiči in HE Rijeka, do katerih bodo vodili strmi podzemeljski predori iz akumulacijskega jezera pri izviru Riječine. V vsaki elektrarni bosta po dva agregata. Njihova instalarna moč bo znašala 46.500 kilovatov, letos naj bi začeli s pripravljalnimi delL
okrog 4 milijarde dinarjev, kar predstavlja doslej največji znesek v ta namen. Kmetijska proizvodnja naj bi se povečala za 5% v primeri s planirano proizvodnjo v preteklem letu.
V letošnjem letu predvidevajo investicije v znesku okrog 26 milijard dinarjev, ki jih bodo v glavnem porabili za dokončanje začetih industrijskih podjetij, za objekte v kmetijstvu ter za stanovanjsko izgradnjo.
Sredstva iz zveznega družbenega plana na račun pomoči nezadostno razvitim republikam v znesku 5 milijard in 650 milijonov bodo v glavnem porabljena za izgraditev hidrokombinata Mavrovo, nadalje za zgraditev ene nove hidrocentrale kot tudi za nekatere objekte, ki bodo naknadno predloženi. Skoplje naj bi dobilo 250 milijonov dinarjev kot pomoč za rešitev komunalnih problemov ter Bitolj 50 milijonov kot pomoč za izgraditev mestnega vodovoda.
čun. Z veliko prizadevnostjo je železarjem uspelo nadoknaditi vse izgube, ki so nastale v prvih dveh mesecih lanskega leta, ko je na Jesenicah občutno primanjkovalo pogonske energije. Družbeni plan železarne za razdobje januar—november je bil količinsko dosežen s 105.5%, po vrednosti pa s 105.7%. Letni plan so že dosegli obrati: žična valjarna, valjarna 2400 in martinarna, prav tako livarna za sivo litino, dailje jeklolivama, žičar-na in še nekateri pogoni. V žični valjarni, kjer so najprej izpolnili letni plan, so dobili delavci nagrade po 1000 din na moža, v valjarni 2400 pa po 500 din.
Na nedavnem IX. rednem zasedanju centralnega delavskega sveta so ugotovili, da je bil plan železarne za letošnje leto realen in da mora tak ostati tudi za prihodnje leto. Zadnje mesece so se znatno povečale terjatve železarne napram kupcem. Konec oktobra so dolgovali vsi odjemalci jeseniških železarskih izdelkov že 1.44 milijard dinarjev. Kolektiv jeseniških železarjev je znatno skrbel tudi za delovno varnost. Za zaščitna sredstva je žrtvoval nad 110 milijonov; v železarni so zgradili jedilnice, kopalnice in druge sanitarne naprave, razen tega tudi obratne rešilne postaje.
Za prihodnja leta ima jeseniška železarna v načrtu gradnjo 500 stanovanj, ki naj bi
jih dobili delavci iz oddaljenih krajev do leta 1960; letos so zgradili 5 blokov po 16 stanovanj, trije bloki pa niso bili izročeni svojemu namenu zaradi pomanjkanja stekla.
Prihodnje leto bodo na Jesenicah gradili novo moderno Siemens-Martinovo peč. Potrudili se bodo tudi za razširitev trga na ameriški kontinent oz. v Južno Ameriko. V ta namen je že na poti strokovnjak za prodajo in komercialne posle v jeseniški železarni.	(š)
Vse to očitno kaže, da nistd Djilas in Dedijer tista, ki sta izkoristila Titovo odsotnost za svoj izdajalski nastop, marveč da v vsej tej zadevi igrata bedno vlogo tujega orodja, da sta dopustila, da so ju izkoristili nekateri tuji činitelji, katerim kot kaže, jugoslovanska neodvisna politika ni všeč. Kdo ju je pahnil v to neumno epizodo in kakšni argumenti so ju privabili, je povsem brez pomena. Niti to ni posebno važno, kaj sta blebetala pred tujimi dopisniki. Važno je samo eno dejstvo: dva jugoslovanska državljana, zavedajoč se, da v deželi nimata prav nobene podpore, da ne uživata ničesar, razen globokega prezira slehernega poštenega državljana, iščeta podpore v tujini, da bi škodovala svoji deželi. To ni samo dokaz njunega moralnega zloma, ki ni ničesar novega. Ta njun moralni padec je dobil takšno obliko, da se mora z njima ukvarjati sodna preiskava in da je treba interese dežele zaščititi s kazenskim pregonom in kaznovanjem, ne glede na najrazličnejše zgodbe o našem totalitarizmu in stalinizmu. Kričanje nekaterih časnikov o tem, da bo Jugoslavija, če bo preganjala ta dva niččta, pokazala, da je ostala totalitarna policijska in stalinistična država, da v njej ni demokracije in podobno, ne bo vzbudilo v tej deželi prav nobenega odmeva, pač pa utegne povzročiti samo nejevoljo nasproti takšnim »prijateljem«, ki ravnajo tako, ko da jim je več do takšnih dveh izkoreninjencev, kot do vse naše dežele. In če so to smešno igro zasnovali kot pritisk, ki bi lahko privedel do kakršne koli spremembe naše notranje in zunanje politike, potem bo očitno ostala brez slehernega rezultata. Lonce, ki jih bodo pri tem razbili, prav gotovo ne bomo mi plačali. V tej deželi ni prostora za prodajalce njene neodvisnosti, pa bodisi da gre za Vzhod ali za Zahod.
Moša Pijađe
Prodaja namembnih deviz na posebnih sestankih v mesecu januarju
Slika k članku:
Turški trg — šola naše tekstilne industrije
Glej na 4. strani
Posvetovanje predavateljev pred-vojaške vzgoje v Beogradu
Stari in novi tiskarski stroj v »Tiskanini«. Stari stroj potiska 20 metrov tkanine na minuto, novi bo potiskal 60 metrov in sicer celo v desetbarvnem tisku, medtem ko tiska stari v največ 8 barvah. — Novi stroj je popoln avtomat in pomeni močno orožje za »bitko« na svetovnem tržišču.
Poročali smo že da bodo lahko gospodarske organizacije kupovale devizna sredstva za kritje osnovnih potreb svoje reprodukcije in za potrebe široke potrošnje le na posebnih sestankih deviznega obračunskega mesta. Ti posebni sestanki za mesec januar so sedaj določeni ln razdeljeni takole:
NA DEVIZNEM OBRAČUNSKEM V LJUBLJANI:
6. 1. 1955 za proizvodna podjetja elektrogospodarstva (gr. lil); 8. 1. 1955 za volneno industrijo (gr. 124); 10. 1. 1955 za bombažno industrijo (gr. 124); 12. 1. 1955 za ostalo tekstilno Industrijo (gr. 124); 13. 1. 1955 za proizvodnjo železniških prometnih sredstev (gr. 127); 15. 1. 1955 za industrijo poljedelskih strojev (gr. 117); 17. 1. 1955 za industrijo motorjev in motornih vozil — ostala strojegradnja (gr. 117); 19. L 1955 za kovinsko predelovalno Industrijo (gr. 117); 20. 1. 1955 za Industrijo celuloze, lesovine in papirja (gr. 123).
NA DEVIZNEM OBRAČUNSKEM MESTU V LJUBLJANI:
5. 1. 1955 za proizvodna podjetja 6me metalurgije (gr. 114); 6. l. 1955 za barvno metalurgijo (115); 8. 1. 1955 za proizvodnjo premoga (gr. 112); 10. 1. 1955 za sladkorno industrijo (gr. 127); 13. 1. 1955 za industrijo bonbonov in čokolade (gr. 127); 15. 1. 1955 za proizvodnjo olja (gr. 127); 17. 1. 1955 za industrijo vretja — alkoholnih pijač — (gr. 127); 19. 1. 1955 ostala pre-hranbena industrija (gr. 127).
NA DEVIZNEM OBRAČUNSKEM MESTU V ZAGREBU:
8. 1. 1955 za proizvodna podjetja Industrije usnja in obutve (gr. 125); 8. 1. 1955. za Industrijo gume (gr. 128); 10. 1. 1955 za proizvodnjo nafte, predelavo nafte in uvoz derivatov (gr. 113); 12. 1. 1955 za Industrijo kablov (grana 119); 13. 1. 1955 za telekomunikacije, radio-industrijo ln Industrijo žarnic (gr.
119)	; 15. 1. 1955 za ostalo elektroindustrijo (gr. 119); 17. 1. 1955 za podjetja Javnega prometa; 19. 1. 1955 za ladjedelništvo, trgovsko in vojno mornarico (gr. 118); 20. 1. 1955 za grafično industrijo (gr. 128).
NA DEVIZNEM OBRAČUNSKEM MESTU V SARAJEVU:
12. i. 1955 za proizvodna podjetja vojne industrije; 8. 1. 1955 za veliko kemično Industrijo (gr.
120)	; 10. 1. 1955 za Industrijo mila
ln kozmetike (gr. 120); 12. i. 1955 farmacevtska industrija (gr. 120); 13. 1. 1955 za industrijo barv in lakov (gr. 120); 15. 1. 1955 ostala kemična industrija (gr. 120); 17. 1. 1955 lesna Industrija in ekspl. gozdov — primarna indusitrija (gr. 122/313);	19.	1. 1955 proizvodnja
vezanih plošč, lesonit plošč — ostala lesna Industrija (gr. 122/313).
NA DEVIZNEM OBRAČUNSKEM MESTU V SKOPLJU:
10. 1. 1955 za proizvodna podjetja — azbestno-cementna industrija (gr. 118); 12. 1. 1955 za industrijo stekla (gr. 116); 13. 1. 1955 za keramično industrijo — ostala predelava nemetalov (gr. 116); 1$. 1. 1955 za industrijo tobaka (gr. 129); 17. 1. 1955 za proizvodnjo filmov (gr. 130).
Posebni sestanki na deviznih obračunskih mestih se vršijo v navedenih dneh, s pričetkom ob
8.30. uri.
Pravico neposrednega nakupa deviznih sredstev na posebnih sestankih deviznih obračunskih mest imajo gospodarske organizacije, ki so registrirane na enem izmed deviznih obračunskih mest v državi. V kolikor niso registrirane, potem lahko kupujejo ali preko podružnice Narodne banke, pri kateri imajo svoj žiro račun, ali pa preko drugega podjetja, ki je registrirano kot član devizno-obračunskega mesta. V slednjem primeru mora gospodarska organizacija izdati temu podjetju pooblastilo v dveh izvodih, s katerim ga pooblašča, da za njen račun in v njenem imenu kupi devize na določenem posebnem sestanku.
Predstavniki gospodarskih organizacij — disponenti bodo morali pred sestankom tudi predložiti deviznemu obračunskemu mestu prepis rešitve oz. odločbe o registraciji podjetja. S tem prepisom, ki ga bo treba oddati, se bo dokazala pravica nakupa deviz na odnosnem posebnem sestanku, ker osnovna dejavnost podjetja, navedena v odločbi o registraciji, določa v katero namembno grupo (krog) spada dotično gospodarsko podjetje.
Za potrebe poljedelstva in proizvodnjo gotovih zdravil bodo posebni sestanki določeni naknadno.
DEVIZMI TEČAJI
Na deviznem obračunskem mestu v Ljubljani so bili dne 31. XIL 1954 zaključki jxj naslednjih tečajih:
angl. funt — (3500. 3GOO, 328.57); nemška marka — (28200, 29000. 306).
OPOMBE: Številke v oklepaju pomenijo: 1 predhodni STednji tečaj: 2. srednji tečaj, 3. agio v e/e; črtica za označbo devize pcmeni, da v tej devizi v Ljubljani ni bilo zaključkov.
SITUACIJA: Na dev. obrač. mestu v Ljubljani ni bilo nobene ponudbe za nrodajo deviz, obratno pa je bilo velik.o povpraševanje. Edina srednja tečaja (angleškega funta in nemške marke) sta se formirala na deviznem obrač. mestu v Beogradu. Kakor v Ljubljani tako tudi na ostalih deviznih obrač. mestih v državi, razen dev. obrač. mesta v Beogradu, se še do danes aiso pojavile devize po novih deviznih predpisih za prodajo. Iz dr,slej formiranih teča-lev je razvidno, da le na rednih sestankih veliko povpraševanj e. ter so prvi tečaji deviz znatno večji kakor tečaji v mesecu novembra 1954
Pred nekaj dnevi je bilo v
jalcev, kateri so dali skupno Beogradu posvetovanje preda-
6,023.392 ccm krvi.
vateljev pred vojaške vzgoje
Zavod za transfuzijo krvi se 113 srednjih strokovnih šolah, v imenu vseh tistih, ki smo jim posvetovanju so izmenjali
_ .. 1 •  v• i • V • 1 * • _ i•	Ì7lrn{nia	rv-toommnim,'
s to krvjo rešili življenje ali pomagali do hitrejšega ozdravljenja,
izkušnje med posameznimi republikami Ugotovili so, da je
iskreno zahvaljuje — Glavnemu dosegla predvojaška vzgoja v odbora RK Slovenije, vsem šestih letih lep napredek. V okrajnim, mestnim, občinskim in nekaterih republikah so podjetja nakazala iz skladov za prosto razpolaganje znatne zneske za izboljšanje pouka
vaškim odborom RK, kakor tudi vsem drugim organizacijam, ki so podprle to plemenito akcijo.
Predvsem pa se zahvaljujemo tega predmeta v šolah in de-
vsem krvodajalcem, ki so z enkratnim ali celo večkratnim daia-niem krvi, dokazali svoio plemenitost.
Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani.
gih republikah.
Sklenili so še. da bodo republiška društva predavateljev predvojaške vzgoje ustanovila enotno združenje- Ustanovni kongres združenja bo v juniju 1955 v Makedoniji. Naloga združenja bo dvigniti strokovno raven predavateljev v raznih seminarjih, z glasilom, ki ga bo izdajalo, pa jih bodo seznanjali z novimi dognanji vojne tehnike in taktike.
Delegacija, ki so jo izvolili
lavskih krajih. S tem so doka- na posvetovanju, je obiskala
zala, da pravilno pojmujejo važnost predvojaške vzgoje za obrambo neodvisnosti socialistične domovine. Želeti bi bilo, da bi jih posnemali tudi v dru-
zvezni izvršni svet ter seznanila odbor za prosveto z najvažnejšimi zadevami predvojaške vzgoje v šolah in delavskih centrih.
Sestanek jugoslovanskih ln avstrijskih železniških strokovnjakov
Beograd, 3. jan. (Tanjug) — Na Dunaju bo od 4. do 14. januarja posvetovanje jugoslovanskih in avstrijskih železniških strokovnjakov, na katerem bodo proučevali možnosti za zboljšanje železniškega prometa in cenejši prevoz blaga med Jugoslavijo in Avstrijo, kakor tudi druge zadeve, ki se tičejo gospodarstva obeh držav. Načelno soglasje o tem je bilo doseženo že na jugo-slovansko-avstrijski železniški konferenci decembra meseca na Dunaju.
i ••«*•• «•««•• «>мв»«ј..».	«•««•• •••«•» «•««•• •#•*#••#•••••••'
TOVZrjfA POLJEDELSKIH STROJEV MARIBOR
MELJSKA CESTA 101, telefon 23-81
sprejme s takojšnjim nastopom:
ŠEFA KONSTRUKCIJSKEGA BIROJA (pogoj: strojni inženir) SAMOSTOJNEGA KONSTBUKTERJA
N0RMIBCA (pogoj: visokokvalificiran ključavničar ali strugar)
Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe dostavite pismeno ali osebno sekretariata podjetja. — Nastop službe takoj ali po dogovoru.
•• •#•»#« *•»*•*«•
i
k
>/i
»r—^ '« V* ЛЈМ«
d<z>c/c2c14zo\i
Sestanek v Pekingu
Generalni sekretar OZN Dag Hammerskjöld bo danes prispel v Peking, kjer se bo sestal s predsednikom kitajske vlade Cu En ^лјет. U radni vzroki njegovega poslanstva so posredovanje pri pekinški vladi za izpustitev 11 ameriških letalcev, ki so bili obsojeni zaradi vohunstva in katerih obsodba je še bolj zaostrila od-
Mrež sestanka štirih ne ho šlo
Bihar Patna in Kalkuta
To je baje spievidei Mendes-France ob zadnji razpravi v Burbonski palači —11. januarja obišče predsednik francoske vlade Sim, sredi januarja pa naj bi se sestal z Ädenauerjem
Pariz, 3. jan. (Tanjug). V krogih okrog francoskega zunanjega ministrstva trdijo, da je predsednik vlade Mendès-France po položaju, ki je nastal v Bourbonski palaci ob razpravi o ratifikaciji v.ose med ZDA ;n Kitajsko. Hkra- pariških sporazumov, začel diplo-It nat bi Hammerskjöld posredo- matsko dejavnost za pripravo val tud: za izpustitev o-krog 2.850 konference štirih v maju tega le-ttcjakov OZN, ki so po navedbah ta, kakor je že predlagal v go-Združenega poveljstva še vedno v kitajskem ujetništvu. Pred odhodom iz New Ybrka je generalni sekretar OZN izjavil novinarom, da ne ve kakšen bo rezultat njegovega potovanja, da pa bo napravil vse kar bo v njegovi moti in da bo njegova pot v Pe-
toru, ki ga je imel pred Generalno skupščino OZN v New Yorku. Francoski predsednik, ki je že prej mislil na to idejo, je ob nedavni skupščinski debati iastio sprevidel, da velik del poslancev zahteva od njegove vlade, naj izkoristi vsa sredstva, ki bi king pomagal-, razjasniti ooložaj lahko služila zbližanju med Za-obsojcmh lcta>cey, vsaj kar se tiče hodom in Vzhodom. V tistih kroti >,tozb prot:	njim. Podobno	iz-	gih dodajajo, da	je	Mendes-
Iavo je dal	tudi po prihodu	v	France izkoristi! za	ta	cilj tudi
London.	svoj razgovor z generalnim se-
Kljub tem poudarkom, da gre kretarjem OZN Hammerskjöldom. ie za ftbsoiene ameriške letalce, Predsednik vlade je po trditvah T j povsod po svetu pripisujejo teh krogov zahteval od Hammer-j lommerskjoldovemu potovanju skjölda, naj izkoristi svoi sesta-mnogo večji	pomen. Ze tedaj,	ko	nek s Ču En Lajem	za	ustvarje-
se je odločil	za to poslanstvo,	so	nje ugodnejšega položaja	za poga-
janja Vzhod-Zahod. Pravijo, da namerava Mendès-France sedaj po ratifikaciji pariških in londonskih sklepov, nadaljevati svo-
odnosov med obema državama. Med remi razgovori bodo proučili mednarodne probleme, kakor so integracija Evrope, problem nadaljnjega delovanja skupnosti za premog in jeklo, nadaljnji razvoj Zahodnoevropske zveze in splošni proces evropske integracije na političnem in gospodarskem področju. Italijanski predstavniki bodo sprožili tudi vprašanje za nadzorstvo oboroževanja.
Pariz, 3. jan. (Tanjug). V dobro obveščenih pariških krogih poudarjajo, da sta francoska in bonnska vlada stopili v stik, da bi v najkrajšem času pripravili sestanek med Mendès-Franceom in kanclerjem Adenauerjem. Urad-
no teh vesti niso niti potrdili niti demantirali. Do sestanka naj bi prišlo po Mendčs-Franceovem obisku v Rimu, torej sredi januarja.
Francoski politični krogi smatrajo, da bo glavni problem teh razgovorov posarsko vprašanje, vendar pa trdijo, da ne bo moglo biti govora o kakih spremembah načel, ki so bila glede Posaria sprejeta v Parizu med Mendès-Franceom in Adenauerjem. Oba predsednika bi morala samo najti pot za hitrejšo rešitev tega problema in podrobneje izdelati pogoje, pod katerimi naj bi bil izveden referendum v Posarju, kakor tudi vprašanje večje gospodarske zamenjave med Posarjem !n Zahodno Nemčijo. V pariških krogih dalje navajajo, da se bosta Mendès-France in kancler Adenauer ob tej priložnosti razgovar-iala tudi o ustanovitvi zahodnoevropske agencije za proizvodnjo orožja in o gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
tunizijske zahteve
v zvezi z obljubljeno neodvisnostjo
mnogi tolmačili njegovo odločitev kot prikrito priznanje pekinške Kitajske s strani OZN. Čeprav je bilo to tolmačenje morda nekoliko pretirano, pa je po drugi strani uradni vzrok te sicer privatne misije le nekoliko preši-
10 akcijo m stopiti v stili z
Mo-
skvo, da bi že sedaj po redni diplomatski poti začel ipripravljati
bok. Zaradi enajstih letalcev se sestanek štirih, ki bi lahko prine-gcncralni sekretar največje in naj- sel pozitivne rezultate.
močnejše mednarodne organizacije verjetno ne bi odloči! za tako dolgo pot. T o domnevo potrjujejo tudi vmesne postaje, ki jih je napravil na poti v Peking: v Londonu, Parizu in Neto Delhiju, kakor tudi skrajno skopa poročila
V Parizu smatrajo, da je novoletni intervju Malenkova pustil dovoli možnosti za diplomatsko dejavnost v tej smeri. Pričakujejo, da ho Mendes-France skušal pripraviti Ruse do tega, da podpišejo že pripravljeno avstrijsko
o n:egov-ih razgovorih z Edenom državno po-odbo. Vendar pa tu m Men^es-Franceom.	nihče ne podcenjuje težav, ki so
Prav njegov razgovor s fran- ÌQ na tej ро-;. Morda bi kako po-coskim ministrskim predsednikom, pujčan:e v Vpra.(rJ1ju sprejema ki je nedavno dal novo pobudo LR Kitaj.ke v 0ZN ustvarilo za konferenco med Vzhodom in bolj«e ra7po!ožen:e v Moskvi, ta-..ah odom, je dal vzpodbudo za ko da b; tudi ta popustila v ne-’-ajr.-.zhcT.c.fse komentarje. Gotovo katerih dru„;h sporn;h vprašan jih. je, da se enourni razgovor med
Ženeva, 3. jan- (Reuter). Generalni se.kretar tunizijske stranke Neodestur Šalah ben Jusef je izjavil danes, da razgovori med zastopniki Francije in Tunizije, ki so v teku že pet mesecev, jasno dokazujejo, da »Francija ne namerava držati svojih obljub glede neodvisnosti Tunizije«. Dejal je, da bo morala Francija prevzeti odgovornosti za posledice, če ne bo spoštovala svojih obveznosti.
Prvak Neodesturja je naštel naslednje najmanjše zahteve v zvezi z neodvisnostjo Tunizije:
1. Dosledno časovno omejitev za vse konvencije, ki kratijo suverenost, 2- ustanovitev homogene tunizijske vlade, ki bi takoj dobila popolno odgovornost za javni red in pra-
vico, da ustanovi svojo narodno vojsko, 3. tunizijska sodišča morajo dobiti vse pravice, ki jih imajo sedaj francoska sodišča v Tuniziji, 4. tunizijska vlada bo prevzela skrb za vse prosvetne ustanove in 5.
BIHAR — Patna — Bihar — država, v kateri je arce Indijske težke industrije, Jamshedpur. Bihar ima samo pet mest, ki jih lahko nazivamo s tem imenom: Patna, Gaya, Jamshedpur, Bhagal-pur in Ranchi, vendar je država Bihar z gostoto 574 prebivalcev na kvadratno miljo bolj gosto naseljena dežela kot pa v Evropi Nemčija! Po štetju iz leta 1951 Ima Bihar 40 milijonov prebivalcev, izmed katerih so povečini Hindusi, ena desetina pa Musil-znani.	*
Poziv k splošni razorožitvi
Bruselj, 3. jan. (Reuter) Ge-. .. ,	,	.	,	neralni sekretar mednarodne
tunizijska vlada bo imela po- konfederacije svobodnih sčndi-polnoma proste roke v gospo- katov Oldenbruck je pozval v darski, monetarni m carinski	... J
politiki.
Promet skozi Suez spet nemoten
ISMAILIJA, 3. jan. (Reuter).
pismu sovjetsko vlr.do k splošni razorožitvi. Tudi generalnemu sekretarju Združenih narodov Dagu Hamerskjöldu je poslal pasmo z resolucijo o razorožitvi, ki jo je bil pred
Danes Je lz Sueškega prekopa kratkim Rnraiel izvršni nrihnr izplula prva od 2oo ladij, ki so Kra]lam «Prejel izvršni odbor
-....... mednarodne konfederacije
svobodnih sindikatov. V resoluciji predlaga izdelavo »skupnega razorožitvenega načrta ob zmanjšanju ali prepovedi vseh tipov orožja, vštevši nuklearno, bakteriološko in klasično orožje.«
bile blokirane po razrušitvi železniškega mostu. Pred štirimi dnevi se je namreč liberijska petrolejska ladja »World Peace« zaletela v most, tako da se je del mostu podrl na krov ladje in zasul prehod skozi prekop. Inženirji so sinoči izvlekli to ladjo. Pomagalo jim je več sto tehnikov in delavcev.
Za pripravo sestanka četvorice bo Mendès-France izkoristil tudi svoje bivanje v Rimu, kakor tudi sestanek s kanclerjem Adenauerjem, katerega napoved uradno še ni bila potrjena.
Rim, 3. jan. (Tanjug). Danes je bilo sporočeno, da bo predsed-coskim uradnim priznanjem pe- nik francoske vlade Pierre Men-kir.ške Kitajske. Prav tako pa tu- dès-France obiskal italijansko di na sestanku z Nehrujem ver- glavno mesto dva -dni pred do-jelno ni bilo govora le o omeri- ločenim datumom, to je 11. janu-skib letalcih, čeprav so iz Pekin- arja. Francoski predsednik bo ga toslali pred prihodom Ham- ostal v Rimu dva dni in bo imel merskjiilda v New Delhi podro- med tem uradne razgovore s
generalnim sekretarjem OZN in francoskim premierjem ni nanašal na obsojene ameriške letalce. Bolj verjetno je tolmačenje da je Mendès-France obrazložil Ham-merskjoldu svoj načrt za pomiritev med Vzhodom in Zahodom, ki naj bi bila povezana s fran-
bev. material o obtožbah in obsodbi istih. Nehru je nedavno sam obiska! Peking, kjer je imel priložnost spoznati stališča tamkajšnje vlade do raznih mednarodnih vprašanj. Kot tak in tudi kot odločen zagovornik mirnega sožitja med narodi je lahko dal generalnemu sekretarju OZN dobra napotila za njegovo poslanstvo v Pekingu.
Toda naj bodo vzroki poslanstva takšni ali drugačni, gotovo je, da bodo razgovori med Ham-merskiöldom in Ču En Lajem zelo pomembni, kajti to bo prvi
predsednikom vlade Scelbo in z zunanjim ministrom Martinom.
Kakor danes poudarjajo v krogih palače Chigi, se bodo razgovori nanašali na nadaljnji razvoj
Trgovinska pogajanja s ČSR
Beograd, 3. jan. (Tanjug). Gospodarska delegacija češkoslovaške vlade bo sredi januarja prispela v Beograd, da bo z jugoslovanskimi zastopniki proučila možnosti za sklenitev trgovinskega in
osebni stik predstavnika OZN s plaóilnega sporazuma med obema predstavnikom pekinške vlade, ki državama. si doslej še n: mogla priboriti vstopa v to mednarodno organizacijo. Čaprav generalni sekretar
OZN morda ne bi uspel rešiti vprašanja ameriških letalcev, pa bo v Pekingu lahko podrobneje spoznal stališča pekinške vlade, kar bo nedvomno vplivalo tudi na bodoče razprave o kitajskem vprašanju v okviru OZN. Predvsem pa je gotovo, da bo njegova misija ameriško - kitajskim odnosom samo koristila, hkrati pa bo koristila tudi splošni pomiritvi v svetu, kajti doslej se je se vedno izkazalo, da so pri reševanju mednarodnih vprašanj vedno več koristili osebni stiki in mima pogajanja med državniki, kakor pa kopice diplomatskih not.
V Beogradu so že v teku trgovinska pogajanja z Madžarsko, konec ianuarja in februarja pa se bodo verjetno začela trgovinska pogajanja tudi z Romunijo, Poljsko in Bolgarijo.
Tempelj v Kalkuti
Bihar Je država, ki Idealno združuje v sebi rudarski plato Chota Nagpur in prometno dolino reke Gangesa. Čeprav je plató Chota Nagpur pravi zaklad rudnih bogastev in opora za graditev industrije, se prebivalci še vedno bavijo pretežno s poljedelstvom, in sicer kar SO •/„ prebivalcev. Samo 7,80/e prebivalcev Biharja se ukvarja z industrijo; vendar pa so tendence v tej smeri zelo močne.
Severni Bihar je izredno plodovit v indo-gangeški dolini, kjer je gostota prebivalstva 900 in še več! Največ proizvajajo v Biharju riž, s katerim so prebivalci pretežno tudi zaposleni. Bihar proizvaja riž na površini, ki znaša 52V« celotne površine riževih polj vse Indije! Na preostalih površinah pa uspeva vse, od žitaric do subtropskih sadežev. Bihar je prav tako drugi največji proizvajalec sladkorja, saj daje 23% vse indijske proizvodnje. Poleg drugih rastlin sta najznačilnejši rastlini v Biharju Juta in tobak. V Monghyru je ena izmed največjih tobačnih tovarn na svetu; prav tako so v Jamshedpuru največjo železarne in jeklarne.
V tem delu Indije so najbogatejši rudniki železne rude na svetn; v nedrjih zemlje pa so največje plasti premoga na svetu. Poleg tega je Bihar svetovno središče za proizvodnjo šelaka in lakov. V bodočnosti bo industrializacija Biharja napravila iz njega pravo azijsko Porenje.
KALKUTA — Zahodna Bengalija — skrajni indijski severovzhod na delti svete reke Gangesa, s središčem, И je eno največjih mest na svetu.
Poglavitna gospodarska panoga te dežele je za zdaj še vedno poljedelstvo, v prvi vrsti pridelovanje čaja in Jute, Zahodna Bengalija Je svetovni izvoznik teh industrijskih rastlin, obenem s sladkornim trsom. Trna pa tudi bogate rudnike premoga in zato mnoge industrijske panoge, ki so vse osredotočene okoli delte reke Gangesa. Po novejših podatkih je Zahodna Bengalija imela pred
dva izmed njih in predsednik Re- nik .republike José Ramon Gui- (en poslanec na 15.000 prebival-	„„kat<^ih
món so v bolnišnici podlegli po- zado.	cev). Poslanci so voljeni vsaka £ mdustrija “Sa Vna
skoabam.	področju tako Imenovane Velike
Kalkute, širšega industrijskega področja, ki obsega vsa njena »predmestja«, kakor so Howrah, Bally, Budge ltd., skupaj štiri ln pol milijonov prebivalcev.
Gostota prebivalstva v Zahodni Bengaliji Je večja nego v Angliji In Walesn ter znaša 839 na kvadratno miljo (v Angliji 727). V celi Zahodni ‘ Bengaliji Je danes vsega skopaj samo šest mest, ki imajo več kot loo.ooo prebivalcev. Kalkuta (2,549.790), Howrah (443 tisoč 207), ToUyganj (150.527), Bbat-para (133.762), Garden Reach (110.194) in Behala (102.801). Praktično so skoraj vsa mesta v bližini glavnega mesta Kalkute. Procent industrijskega prebivalstva pa je v Zahodni Bengaliji relativno največji v Indiji in znaša v primeri s 57,21% poljedelskega prebivalstva 42,79V«. Pismenih Je tu 24,54%, kar je glede na druge industrijske države Izredno povo-ljen odnos.
Kalkuta — komercialna metropola Indije, eno največjih pomorskih pristanišč na azijskem vzhodu in na svetu sploh, Je relativno mlado mesto. Njen razvoj se začenja šele s 17 stoletjem. Kalkuta ima danes, kot sotočišče vodnih poti iz severne Indije, praktičen monopol na Izvoz jute; izvaža tndi Selak, čaj in premog, uvaža
PREDSEDNIK PANAME UBIT
Panama City, 3. jan. (AFP). zadeve panamske vlade Catalino trebiš pravico braniti Panamski Predsednik republike Paname, Rocha Grael zahteval od skup- prekop z oboroženo silo. polkovnik José Antonio Remón je ščine, -da proglasi obsedno stanje Po novi ustavi z dne 1. marca postal sinoči žrtev neznanega v republiki za obdobie trideset 1946 ima repi&lika narodno skup-atentatorja, ki je nanj streljal iz dni. Po zadnjih poročilih je v scino, v kateri je 42 poslancev; ročne strojnice. Pri atentatu je Panami mir. Oblast je prevzel v od volitev leta 1950 pa se je stesilo ranjenih okrog deset ljudi; svoje roke dosedanji podpredsed- vilo poslancev povečalo na 53
Atentatorju je uspelo pobegni- Panoima, dezela, ki meri pri- stiri leta, prav tako pa predsed-ti; vendar pa je Nacionalna gar- bližno 74.000 kvadratnih kilome• nik republike; le-ta je lahko izda aretirala več oseb, med njiimi trov in ima okoli 700.000 pre- voljen samo enkrat. bivšega predsednika republike Pa- bivalcev, je bila nekoč sestavni Ubiti predsednik je bil, preden name Amulfa Ariasa in bivšega del republike Kolumbije, leta 1903 je bil izvoljen, vodja panamske narodnega poslanca Diohenesa de pa si }c pridobila neodvisnost, policije; oblast je prevzel 1. okla. Rosa.	Leta 1936 je bila med Panamo tobra 1952. Panamska vlada ima
Vzroki atentata še niso znani, in ZDA sklenjena pogodba, po sedem ministrov, ki jih imenuje Pač pa je minister za notranje kateri imajo ZDA v primeru po- predsednik republike.
pa bombaž, olje, petrolej in evropsko manufakturo. Kot pristanišče ni Kalkuta načrtno grajena, marveč se je razvila prirodno, na ekstenzivni osnovi. Mesto leži na aluvialnih tleh, ki so debela kakih 375 metrov. Kalkuta je bila do leta 1911 prestolnica Indije, ko pa so le-to prenesli v New Delhi, je postala komercialna luka azijskega Vzhoda.
Popotnik, ki prihaja v Kalkuto iz severne Indije z vlakom, se zaustavi na končni post2ji Howrah, ob obali reke Hooghiy. Kalkuta je na drugi strani reke.
Središče Kalkute je park Mai-dan, na katerega se naslanjata vzhodni in južni del mesta. V tem kraju se nahajajo: rezidenca guvernerja, palača Tolly’s Nullah, tlakovana z belim žilnatim marmor om, Indijski muzej, Victoria Memorial, zoološki vrt in observatorij.
Indijski muzej, Jadu Garh, ima tri nadstropja galerij, ki govorijo o življenju Indije. Muzej slovi po svojih redkostih, ki so pogostokrat edini primerek na vsem svetu. Vrstijo se naslednje galerije: geološka, zoološka, arheološka, indo-skitska, etnografska, paleontološka itd. Epigrafski oddelek muzeja ima stare napise v arabskem in perzijskem jeziku ter sanskrtu. Tu je najti veličastno kolekcijo indijskega denarja vseh časov, tu so srednjeveške brahmanske, budistične in mogulskc skulpture, tu so reptili, ribe, ptice Indije, tu so fosilni ostanki stare gigantske želve, rinccerusa, hipopota-mesa in nekateri drugi edini primerki na vsem svetu. Prekrasne so bogate zbirke rastlin in kamnov cele Indije. Tu so zeoliti, meteoriti, tu je ekonomska zbirka indijske manufakture In še toliko drugih reči iz Indije. Muzej obišče vsako leto pol milijona tujcev in domačih prebivalcev. Tam blizu je Azijska družba, ki je bila osnovana leta 1784 in ki se bavi s proučevanjem Azije. Družba izdaja od leta 1832 revijo o problemih Azije in ima o njej prebogato biblioteko knjig in spisov v vseh azijskih jezikih. Tako imenovani Victoria Memorial prikazuje zgodovino Indije sploh, toda povečini viktorijansko dobo Indije: je torej spomenik britanskega kolonializma v Indiji. Zoološki vrt v Kalkuti je bil ustanovljen leta 1876 in je izredno bogat. Blizu tega vrta se nahaja observatorij, imenovan Alipur, ki opravlja vremensko službo in daje vremenske napovedi itd. vsem ekspedicijam, ki so doslej napadale Mont Everest, najvišji vrh na svetu.
V zahodnem delu Kalkute dominira Fort William, trdnjava iz časa britanskega gospostva. Ta del mesta se je razvijal okoli leta 1775; sèm sodijo še Vladna palača in Daihousie Square, kjer hranijo oprsja vseh »velikih mož«, to se pravi, britanskih kolonizatorjev.
Preostali del mesta je evropska trgovska četrt, simbolično imenovana s amò Clive Street. Tu so banke, javna poslopja, borza, cerkve, hoteli itd.
Botanični vrt je bil ustanovljen leta 17S6 in se nahaja onstran reke Hooghiy. Vrt je pravi veliki indijski herbarij z mnogimi posebnostmi; med njimi je tu visoko drevo »banyan«.
Kot mlado mesto nima Kalkuta drugih zanimivosti. V njej in okoli nje se razvija velika industrija; že zdaj je kakih 253 tovarn. To daje mestu drugačen pečat, kot ga imajo mesta, ki jih je doslej obiskal predsednik Tito na svoji poti v Indiji. Razen tega je Kalkuta izhodišče poti v nova mesta in na nove obale azijskega vzhoda.
Hcrarasrskjoldovi razgovori v Delhiju
New Delhi, 3. jan. (AP). Generalni sekretar Združenih narodov Dag Hammerskjöld se ie danes v indijskem ministrstvu za zunanje zadeve sestal s predsednikom Nehrujem. Govorila sta o Hammerskjöl-dovem poslanstvu. Po sestanku ni bilo objavljeno nobeno sporočilo. Generalni sekretar OZN se je pred tem skoraj eno uro razgovarjal s predsednikom Indijske unije Ra-jendro Prasadom.
Običajno je in prirodno, da ga pot po Punjabu se je konča-zaćne reporterjevo pero drseti la z vzponom po sicer lepo iz-po papirju ob večerih, ko zaha- pel j ani cesti iz Katke v Simlo; ja sonce in ko se začnejo počasi pot je lepo izpeljana, vendar pa zbirati v celoto vtisi, bežni pri- ni niti pet sto metrov poti, ki zori in podatki, v naglici ukra- ne bi ostro zavila okoli strmine, deni na poti.	Bilo Je. kot da bi tekmoval na
, _	150 kilometrov dolgi »slalom«
Počasi spoznavamo kako ve- progi> kar Je 2asIuga bradatega
hka je indija. Prepotovali smo sikha> w na3 vodi toedno var_ že več tisoč kilometrov m ven- nQ_ toda hUro dar se nam zdi, da nismo videli
še ničesar. V Simli smo, 2.200 In vendar se mi je kljub vsej metrov visoko, na prvi stopnici eksotiki tega mesta na robu ci-V himalajski svet ledu in raz- vilizacije vračajo misli k vče-besnelih vetrov. Ravnice Vzhod- rajšnjemu dnevu, ko smo bili nega Punjaba so za nami in vse v 3akhra Nangalu. Spomnim se
FERMA SE NE VE
ter. Hranilo bo skoraj 3000 milj kanalov in vsaka ped rodovitne zemlje v Vzhodnem Punjabu bo dobila vsako leto najmanj tri decimetre vode. V jezu bo vdelanega graditve za štirinajst egiptovskih piramid. Te in še mnogo drugih podatkov najdeš
(Od našega posebnega dopisnika)
žanje gradiva so pripravljeni. Ogromna kom,presorska postaja, žična železnica, dve širofcotirni železnici, kilometri betoniranih cest, desetine traktorjev, žerjavov, tovornih avtomobilov. To-
Tam, kjer je sedaj dolina, širša kot naša Gorenjska, bo oko počivalo na temnomodrem jezeru. Težko sl je predstavljati jezero, kjer je sedaj prijazna dolina, polna zelenja. Kristalno čista reka, ki se vije kot srebrn trak Skozi njo, bo narasfla in
LONDON, 3. Jan. (Tanjug). Vodjo diplomatske misije Zahodne Nemčije v Londonu Oskarja Schlitterja so odpoklicali v Bonn, ker je njegova žena pred osebjem zahodnonemške misije dejala, da ima nj*n mož občutek, da živi v I.ondonu v neprijateljskem okolju. V London Je odpotoval vodja personalnega oddelka Lenz, ki bo preiskal primer.
Vreme
naokoli so le gore, nasekane in brez reda nametane, ki jim ni videti konca.
Simla, letoviško mesto, v katerega se je za britanske vla-
malega dečka, ki sem ga skušal nagovoriti ob cesti, kjer je pasel krave; pa je samo strme; vame s svojimi kot oglje črnim; očmi in spregovoril nekaj besed, šele ko mi je priskočil na
davine zatekala vsa delhijska	prijatelj. Ni bila
gosposka, pač zasluži opis. Kljub temu, da je sezona že zdavnaj pri kraju, je mesto živahno. Vtisov željno oko najde dovolj paše. Ob strmih ulicah — glavni trg je vrh grebena — so de-
vesela njegova povest, in celo mali Perma je izrekel besedo, ki se jo že stoletja bojijo vsi, ki živijo v teh krajih: suša. In res, vsa zemlja tod okoli je razpokana in pokriva jo vsaj za
setine trgovin. Poleg »Bate« in decimeter prahu — rumenega »Singerja« uspevajo stari obrt- pra,hU, ki visi v zraku in k,i niki in prodajailci svile; poleg draii	Cei6 njive_ ki jih
trgovine s pisalnimi^ stroji in okušajo namakati s pomočjo foto aparati je razložil trgovec vodnjakov, so razpokane in su-svoje izdelke iz bakra. Mimo he. Mali Perma je eden izmed hotelov, kakršne najde človek muijonov> ki so pribežali v kjer koli v Angliji in fotograf- vzhodni Punjab iz bogatega in
Штт
Na sliki levo: indijski strokom jak razkazuje maketo Jeza; desno: Jez.
skega ateljéja »Vienna« Maxa Birnbauma, si utirajo pot kuli ji in rikše ter sodobni avtomobili. Vreme se menja vsak trenutek: v zadnjih šestih urah nas je
Napoved za torek: — Precej . oblačno vreme. V severni Slove- J grelo sonce, dvakrat je deževalo niji delne razjasnitve v Južni • in enkrat je padal sneg — temu
hòdnT bo ^es3eneKSjU padavin" ) primemo nam je bilo prijetno, Temperature se bodo postopoma t neugodno in mraz. dvlgrile. podnevi bodo med —10 j in —3, na Primorskem osoli o, čez dan r*r med —2 in +4, na Pii morskem do 8 stopinj.
-1U I
Ц
Prispeli smo sčm danes do-poldne. Bili smo utrujeni. Dol-
rodovitnega Zahoda. Se pred vojno je vlada Punjaba stalno podpirala revnejše kraje na Vzhodu, kjer je nenehno razsajala lakota. Sedaj je življenje še toliko težje.
Bhakra-Nangal. Sistem jezov in elektrarn. Največji jez bo 280 metrov visok in nad pol kilometra širok. Za njim bo jezero s površino 4.7 milijonov ju-
V brošuri, ki jo je izdala indijska vlada.
Prikrade pa se še bolj romantična misel:	ob vznožju
mogočne Himalaje bo stal jez, drugi na j večji na svetu, vsekakor pa največji v Aziji. Toda zakaj uporabljam bodoči čas? Jez že zdavnaj ni več samo na papirju. Dva ogromna odtočna predora sta že končana. Kilometri tekočega traku za dova-
da Se mnogo pripravljalnih del je treba opraviti. Dva Jeza, ki bo vsak visok nad trideset metrov, morajo postaviti do junija, da bi lahko kljub monsum-skim deževjem in razbesnelim hudournikom začeli graditi glavnega.
Na vrhu hriba nam prijazni inženir s pomočjo makete in pokrajine pod nami tolmači, kako bo tu čez čez kratka štiri leta.
preplavila vse; na rodovitnih poljih bodo zrastle alge, skozi hiše vaščanov pa bodo plavale gorske postrvi. Kot glasen opomin, da bo res teko, ropotajo pod nami v mračni, hladni in vlažni soteski kladiva na stisnjen zrak ter brnijo motorji kamionov in žerjavov.
Trideset tisoč vaščanov se bo moralo preseliti iz teh krajev. In znano je, kako težko se bri*
bovci ločijo od svoje zemlje! Toda to bo zadnja žrtev! Veda in elektrika boste spremenili indijski Punjab v žitnico vse Indije; cele pokrajine se bedo razcvetele in nikdar več ne bo lakote, ki je včasih na hitro, sicer pa počasi in vztrajno morila stotisoče ljudi.
S filmsko naglico se mimo našega avtomobila premika Vzhod-dni Punjab. Neskončna ravnica, na njej vasi iz blata, bosi romarji, karavane osličev in kamel, volovske vprege, včasih pa tudi sodobno naselje za begunce, nova šola, bolnišnica. Usahle struge kažejo, kje tečejo za monsunov hudourniki; tu in tam potuje kamela svojo pot brez kanca: kolo vodnjaka, ki ga vrti, je le slabo nadomestilo za dež ali namakalni kanal. Spomnim se Perme. Dečko tega ne ve; toda njegova generacija bo po dolgih stoletjih prva priča velikih sprememb, ki jih lahko prinesejo človeške roke.
Stemnilo se je. Zrak je oster in čudovito dober. Vedeževalci pravijo, da bo točno čez teden dni zapadel sneg. Tam, kjer so bile podnevi hišice, prilepljene na strmo pobočje, je sedaj morje lučk, ki pada globoko dol pod nas, od tem in do neba, posutega z zvezdami, pa zija širok pas temè.
Simla, letoviško mesto na robu civilizacije, se pripravlja na počitek. Zrak res diši po snegu. To, in pa zavest, da smo le nekaj sto metrov niže od Kredarice, je verjetno krivo, da se ml v razmišljanja o dogodkih zadnjih tednov vztrajno kradejo misli na dom.
Aljoša Furlan
Turški trg-šola naše
»
KCLTCBNl RAZGLEDI
D
O tekstilu so ljudje že od nekdaj radi veliko govorili — predvsem ženski svet. Kako tud: ne, saj je poleg živil najbližji človekovi neposredni potrošnji. Lahko pa trdimo, da mu pri nas še prav posebej posvečamo izredno veliko pozornost; za konfekcijo smo manj navdušeni, kakor drugod po svetu, obleke nam morajo izdelati krojači po meri. V spoznavanju kakovosti tekstila je skoraj vsakdo večji ali manjši strokovnjak in čeprav ga ogleduje le skozi izložbeno okno, lahko slišiš celo zgodbo o njegovem izvoru, vzorcu, kvaliteti, ceni... Čeprav sc trgovine polne najrazličnejših vzorcev, trdijo nekateri, d» primanjkuje blaga, ker ga gre preveč v izvoz.
Kako pa je v resnici s to stvarjo? Osvetlimo to enkrat tudi z druge strani! —
Na turškem trgu smo
stopili na svetovni trg
Tekstilna industrija ima v Sloveniji stare in globoke korenine; 60% vse jugoslovanske tekstilne industrije je m zbrane. Vse blago, ki ga ta slovenska industrija proda na tujih trgih, pomeni 75% vsega jugos.ovanskega izvoza tekstila.
Glavne direkcije tekstilne indusirije so skušale zainteresirati tekstilno industrijo za izvoz že leta 1952. Izvoz naj bi omogočil večji uvoz surovin, barv, utensilij, pa tudi strojev. Leta 1952 smo prvič stopili na tuji trg, in sicer smo predali to leto v Turčijo samo preko podjetja »Slovenijs-tek-stil« bombažnih tkanin za več kakor 250.000 dolarjev.
Čeprav so se po eni s'ran. Turki močno začudili odkod se znajde naenkrat neznana Jugoslavija kot močan izvoznik, pa po drugi strani s proizvodi niso bili povsem zadovoljni: blago je bilo prekva-litetno. Vsebovalo je preveč dragocenih surovin, čiste volne :td.
Turčija je uvažala doslej tekstil iz številnih drugih dežel in tako so se znašli naši trgovci »iz oči v oči« z močno tujo konkurenco. Kakšen bo izid boja, ni vedel nihče. Tujci so oprezno tipali pri Turkih z raznimi vprašanji; kakšni partnerji so Jugoslovani, ali dobavljajo blago v določenih rokih in podobno.
Sedaj je tudi naša industrija odločilno posegla v izvoz in
tekstilne industrije Posavski muzej v Brežicah
Turki so začutili velike potencialne možnosti, ki se skrivajo v doslej malo znanem jugoslovanskem proizvajalcu. Naslednje leto, to je leta 1953, so poslali mečne ekipe strokovnjakov, ki so navezali stike neposredno s samimi proizvodnim: pedjetji. Izvoz je zajel celo vrsto novih vrst tekstilnih izdelkov in podjetja so prodala v tem letu preko svojega posrednika »Slovenija-lekstil« za 4,254 000 dolarjev blaga »Slcvenija-tekstilu« so se pridružila še druga izvozno-uvoz-na podjetja: »Impex«, »Tekstil« v Zagrebu in »Centrotek-stil« v Beogradu. Samo v Turčijo je bilo prodanega blaga za 3,240.000 dolarjev
Turki niso bili povsem prepričani, da bedo dober del svoje lanskoletne izredno dobre letine žita prodali za tekstil, oziroma, da bomo mi sposobni izvoziti toliko tekstila, da bomo pokrili 2 in pol milijona vrednosti žita Uspeli smo io to je bilo za Turčijo veliko presenečenje.
Razen v Turčiji so se lani pojavila naša tekstilna podjetja tudi v Vel. Britaniji, v arabskih deželah in v Franciji.
Vprašanje, ki je sedaj na
dnevnem redu
Jugoslaviji je pomagala pri osvajanju tujih tržišč tud: močna konjunktura. Na Koreji in v Indokini so grmeli topovi. Napetost je vladala po vsem svetu. Toda s pomirjenjem, ki je nastalo, je bilo tudi konec konjunkture. Mimogrede povedano, bi morali odgovorni gospodarski organi pri planiranju vse take in podobne spremembe upoštevati in ne samo avtomatično povečevati izvoz na osnovi uspehov prejšnjega leta. Vprašanje je, kako bo z izvozom v bodoče. Na svetovnem trgu so se pojavili močni novi konkurenti — Japonska, Portugalska, Madžarska, Češkoslovaška in končno Španija, ki ji je bil dovoljen izvoz, da bi pomladila svojo zastarelo tekstilno industrijo z uvozom strojev. Vse te države nastopajo na svetovnih trgih vedno z nižjimi cenami, kakor pa so naše. To so vprašanja, s katerimi smo se na tem področju že spopadli.
Solidnost naših trgovskih zvez ie tolikšna, da smo po tem zasloveli in da je bila pri nas že lani prava poplava tujih kupcev. Slaba stran je le še pomanjkljiva embalaža.
Da žanjemo na tujih trgih nove in nove uspehe, dokazujejo tudi naslednje številke: letos je bilo preko omenjenega podjetja v Sloveniji izvoženo do konca novembra blaga v vrednosti 2,740.000 dolarjev. Izvoz v Turčijo se je zaradi zmanjšanih plačilmh zmožnosti občutno zmanjšal, saj je znašal komaj 540.000 dolarjev; povečal pa se je izvoz v arabske dežele, in sicer od 166.000 na 953.000 dolarjev v bombažnih tkaninah, poleg tega pa smo izvozili v arabske dežele še za 63.000 dolarjev staničnih tkanin. Izvoz se je razširil še na francoske kolonije, Nemčijo, Italijo in Vet. Britanijo.
Vprašanje, ki je sedaj na dnevnem redu, je vprašanie naraščanja življenjskega standarda in v zvezi s tem povečane potrošnje domačega prebivalstva. Z drugimi besedami, pri današnjih zmogljivostih industrijskih podjetij se bo moral zmanjšati izvoz na račun notranje potrošnje.
To vprašanje pa bo treba resno preudariti- Zunanji trg smo osvojili z velikimi težavami in velikim trudom. Ali se
omogočil, da ?o samo tovarne neposredno iz lastnih sredstev	uvozile	okoli	1.000 ton
bombaža, okoli 2.000 ton sta-ničnega vlakna in okoli 450 ton	umetne	svile.	7.500 kg
umetnih vlaken: enkalona, ny-lona	itd., je	velika	številka,
če se	spomnimo, kako	lahke so
nogavice in perilo iz teh vlaken. Tudi volnenih oblek iz kamgama verjetno ne bi nosili. če ne bi kupili s sredstvi, ki smo jih dobili za izvoženo blago, 52 ton volnene kamgarn preje. Tu so omenjene le količine, za katere je posredovalo podjetje »Slovenija-tek-
stil«.
Leta 1952 smo zaradi pomanjkanja deviznih sredstev uvozili komaj 16.300 kg bombaža.
Osnovni pogoj —
»Made in Jugoslavia«
»Tiskanina« v Kranju je bila pionir v pogledu izvoza. Njej so se pridružile pozneje tudi tovarne v Preboldu, MTT v Mariboru in druge. »Tiska-nina« je dosegla letos velik i s^eh s tkaninami iz staničnih vlaken, ki jih izvaža preko Francije v Maroko. Čez Francijo izvaža zategadelj, ker so Francozi v svojih kolonijah uvedli tak režim: če izvažaš neposredno v neko kolonijo, moraš polovico vrednosti pustiti tam, čeprav kot svoj kapital. Tako forsirajo Francozi
ga izplača opustiti? Ali se nam .;nvesticije v svojih kolonijah.
ne bi bolj izplačalo dograjevati tekstilno industrijo, ki bi zadovoljevala povečane domače potrebe in zunanji trg? Gradnja tekstilne industrije je kratek proces, amortizira se zelo hitro; tekstilna industrija lahko zelo hitro menjava asortiment itd. Resno bo treba premisliti.
Stik z zunanjim svetom je velikega pomena za razvoj domače proizvodnje in potrošnje. Korak na turški trg in prihod turških strokovnjakov v naše tekstilne tovarne, je pomenil začetek velikih naporov naših tekstilnih strokovnjakov, pa tudi začetek čudovitih uspehov, ki so jih pričeli dosegati. Drug velik korak pa je naredila naša tekstilna industrija, ko je stopila na francoski trg.
Izvoz je pomemben tudi po drugi strani, saj nam je letos
fuđi novomeški okraj
na poti napredka
»Industrija perila« v Novem mestu je eno dobriih podjetij. Ovira slehernega napredka in razvoja so bili do kraja izrabljeni stroji. Z dodeljenim kreditom je podjetje obnovilo
letu 1954 vplivale na narodni dohodek, čeprav so večji del sredstev porabili za gradnje
družbenega standarda in razne komunalne naprave. Dejstvo, da je treba vlagati še razmeroma velika sredstva za odpravljanje
Po lastni zamisli je bila lani zgrajena pralnica peska podjetja »Kremen« pri Šentjerneju. Podjetje Ima sedaj štiri primitivne pralnice, v bodoče pa bo Imelo le eno, moderno opremljeno
strojni park in znatno povečalo proizvodnjo ter izboljšalo kvaliteto izdelkov, poleg tega je dalo zaposlitev novim delovnim močem. Podobno je podjetje »Kremen« z dodeljenim kreditom 50 milijonov din že povečalo proizvodnjo vsaj za 100 odstotkov. Ko bodo začele obratovati naprave, kupljene za ta kredit, pa bo proizvodnja še v e c» a. z dodeljenim kreditom 14 milijonov din bo podjetje »Destilacija« na Mirni povečalo in razširilo proizvodnjo za nekajkrat. Tudi opekarna »Zalog« bo z dodeljenim kreditom modernizirala svojo proizvodnjo in jo znatno razširila.
Polog dodeljenega kredita so podjetja vlagala tudi svoja sredstva za povečanje proizvodnje. To vel ji posebno za gradbena, pa tud: druga podjetja. Skoraj vsako podjetje v okraju je lani nekaj gradilo, razmeroma malo pa je bilo sredstev za gradnjo stanovanj.
Edino železniško podjetje v Straži je začelo graditi stanovanjske bloke v večjem oosegu.
V Novem mestu so imeli za ta namen komaj dobrih 26 milijonov. S sredstvi iz republiškega proračuna je bila lani dograjena v surovem stanju kuhinja tn pralnica Pri splošni bolnišnici, kar je bilo že več ko* nujno potrebno. Poleg mostu čtsz Krko je bil dograjen tudi športni stadion na Loki ob Krc	:č'
posledic vojne, kakor tudi splošne gospodarske in kulturne zaostalosti, pa znatno zmanjšuje možnost hitrejšega povečanja narodnega dohodka in v tem pogledu ni mogoče iti vzporedno z ostalimi, gospodarsko bolj razvitimi okraji. Za kmetijstvo, ki je prav tako na želo nizki stopnji in nerentabilno, lan» ni bilo razen nekaj milijonov za melioracije in gradnjo dveh industrijskih objektov pomembnejših kreditov. Nekoliko širše so lani začeli z asanaci-jami vasi, vendar je to šele prvi skromni začetek, kajti asanacij je potrebna skoraj sleherna vas v okraju.
V bodoče bodo morali polagati več pažnje gradnji stanovanj in pospeševanju kmetijstva. Lanske splošne investicije v okraju pa pomenijo navzlic dokaj visokim zneskom pravzaprav šele prvi konsk k odpravljanju zaostalost» in zato bodo nujno morali slediti prvemu naslednji prav taki ali še krepkejši koraki.	Cr)
Naši vojaki čestitalo
Iz Sombora, vojna pošta 3065,
želijo srečno in veselo novo leto svojim staršem, sorodnikom in prijateljem fantje, ki služijo vojaški rok:	Janez Prebil, Rudi
Lavrič, Silvo Vide, Franc Jenko, Frane Gorišek, Marjan Kalčič, Milan Grm, Milan Kavčič. Rajko Rožman, Marjan Sešek, Franc Škerjanc, Janez Stembal, Franc Kranjc in Stefan Slana.
Slovenski fantje, ki služijo svoj vojaški rok v Skoplju, v. p. 7116, želijo vsem sorodnikom, prijateljem, prijateljicam in ostalim znancem srečno, veselo in uspeha pomo novo leto! Ivan Krošelj, Brane Hribernik, Milan Zajc, Stane Dobrovoljec, Anton Mavri. Milan Selan, Ferdo Sokler, Jože Fabjan, Leopold Matkovič, Janez Dolinar, Marjan Jereb in Rajko Zakovšek.
Vsem staršem, bratom, sestram, ženam m dekletom želijo srečno m veselo novo leto slovenski fantje, ki služijo vojaški rok v Slavonski Požegi, vojna pošta Franci Hribar, Franci Ma-
nzi;
jt.j .	.	-	- =
nje ceste iz Novega mesta do postaje v Bršljinu.
Nedvomno bodo investicije v
to:;, Vinko Godec Alojz Jurkovič, Jože Mozetič, Vlado Požavnik, Kristjan Zupančič. Anton Nedeljko. Janko Kralj, Franc Mlasko, Jože Gumelar. Stanislav Nedeljko. Anton Horvat, Leopold Miha-dč, Franc Skerlak, Mirko Koko-»ek. Viktor Sipan, Ignac Golob Cveto Stokelj, Jože Prinčič, Benjamin Kogoj. Albin Spačal. Marjan Makuc, Živko Lepušček. Julij Čeme in Danilo Marinič.
Mladi letalci, ki služijo svoj kadrovski rok v Zemunu in Novi Pazovi. pošiljajo svoje novoletne čestitke sta-šem. bratom, sestram, '■-“tam m drugim znancem . prijateljem Vojna pošta 6510, Zemun:	Stane-Zdenko Bolko,
Adolf-Ctnto Šket. Janez Drcšar. Ivan Lah: vojna pošta 6030/35, Zemun: Jože Pešak. Milan Kozole.
Jože Stroj, Marjan Jančič, Jože Šuster; vojna pošta 9385, Zemun: Jože Turk, Anton Petrič, Janko Koritnik, Maks Roškar, Ivan Režek, Dane Jurič, Ludvik Struper, Franc Belej, Jože Kuzman, Leopold Zgoznik, Slavko Ban, Ivan Škerjanc, Franc Vrbovšek, Ferdo Mašič; vojna pošta 9828, Zemun: Valentin Zupan, Danijel Marcele, Gabrijel Vranišič; vojna pošta 7330, Zemun: Edi Vugrin; vojna pošta 9157, Zemun: Frici-Didl Založnik, Martin Ros, Martin Fabjan, Igor Malus, Alojz Tudja, Ernest Spiler, Otmar Sturm, Jože Pirkovič, Ivan Rudman; letalci iz Nove Pazove: Davorin Hočevar. Stane Boštjančič. Anton Vidovič, Alojz Rorman, Ervin Kinkopf, Anton Paldauf, Franc Jordan, Franc Bajc in Franc Sinčič.
Slovenski fantje, ki služijo vojaški rok v Sarajevu, vojna pošta 1786, želijo svojim domačim, prijateljem in znancem srečno in uspehov polno novo leto 1955! — Jakob Ažman. Milan Klinar. Jože Kocjančič. Ivan Božič, Franc Blatnik. Anton Kastelic, Franc Grivec, Marjan 2veglič. Ivan Kos in Franc Pust
Posavski muzej v Brežicah spada med najmlajše muzejske ustanove v Sloveniji, vendar ima v kratki dobi svojega razvoja kaj zanimivo preteklost. Ustanovljen leta 1940 s privatnimi zbirkami nekaterih vnetih zbirateljev arheoloških in narodopisnih predmetov, je imel svoj prvi skromni razstavni prostor v opuščeni majhni cerkvici Sv. Duha v Krškem. Toda že naslednje leto je njegov razvoj pretrgala vojna vihra. Po končani vojni so biie zbirke raz-
stavljene v nekaj sobah prvega nadstropja spomeniško zaščitene Valvazorjeve smrtne hiše v Krškem. Ker pa se je muzejski inventar po vojni neprestano množil ter je obseg zbirk presegel okvir majhnega mestnega muzeja, talko da so razstavni prostori v Valvazorjevi hiši postali pretesni, se je leta 1949 muzej preselil v Brežice, in tu v ohsežnih dvoranah mogočnega brežiškega gradu, ki je med najpomembnejšimi spomeniki naše baročne graščinske arhi-
Veronika Mlakar je
z velikim uspehom gostovala v Ljubljani
Stanična vlakna so za 30% cenejša, doseže pa se lahko z njimi ceno pravega blaga. Toda to zahteva veliko dela, truda, spretnosti in znanja. Potrebne so posebne oplemenit-ve in končno tudi fotogravura. Z dolgim procesom se da približati celična vlakna kvaliteti čiste svile.
V »Tiskanini« že teče nekaj novih strojev in naprav med katerimi je najpomembnejši sušilno-razpenjalni stroj, medtem ko tiskarskega še montirajo. Proizvodnja se bo s tem že nekoliko povečala, saj opravlja novi sušilni stroj svoje delo znatno hitreje — 80 do 100 metrov blaga na minuto, stari pa le 15 do 16 metrov.
Toda to še ni vse. Treba bi bilo še dobiti apreturne, barvne in oplemenilne stroje. Predilnica je premajhna in morajo eno tretjino preje dobiti od drugod. Stari strojni park je vsaj že trikrat amortiziran. Le strokovnjakom in naporom vsega kolektiva gre zasluga za obdržanie kvalitete. Ce bodo hoteli letos izpolniti nalogo, ki jim je zadana, in doseči za 26% večjo proizvodnjo. bo treba investirati precej več sredstev. To bi se tiudi hitro poplačalo, kajti poleg izgotovljenih tkanin, tiskanih, izvažajo tudi velike količine surovih tkanin, n. pr. v Francijo, kjer jih potiskajo in drago prodajo. Proizvode pa se splača dodelati, kajti delo se na zunanjem trgu dobro proda.
Se marsikaj si bodo morali ustvariti v »Tiskanini« za redno proizvodnjo. Nemci so jim med vojno odpeljali 2.000 bakrenih valjev. Sedaj so se sami lotili nabiranja odpadkov, poslali so jih v Bor, kjer so jim jih vlili, sedai pa imajo težave, kako bi jih dali v tujino dokončno izdelati. Doma jih še ne izdelujemo. Ali je res mogoče, da za to ne morejo dobiti dovoljenja. Verjetno bi jim bilo prej ugodeno, če bi enostavno kupili kompletne nove valje v inozemstvu?!
Menda v največje priznanje, ki ga je dobila tovarna »Tiskanina«, pa ji lahko služi to, da je med prvimi ponesla dober glas jugoslovanske tekstilne industrije onstran meja Nič več ne zahtevajo tuji kupci, da bi bilo naše blago neoznačeno ter da bi oni nanj »pritiskali« svoje tradicionalne znamke, ki jim jamčijo dobro prodajo. Eden izmed glavnih pogojev v današjih pogodbah je tudi ta, da mora biti blago obvezno označeno z »Made in Jugoslavia«.
Jugoslovanska tekstilna industrija," ki je naredila svoj prvi korak pred leti na turškem trgu. je v kratkih dveh. treh letih zaslovela po svetu. To pa ie rekordno kratek čas da.
(Sliko h članku glej na 2 strani).
Med mladimi slovenskimi umetni ki, ki so nastopili z velikimi uspehi v tujini, se razvija Veronika Mlakarjeva od leta do leta v ablerino velikega evropskega formata. Z letošnjo sezono je bila angažirana že kot primabalerina Državne Opere v Miinchnu, od koder jo vabijo v druga velika nemška mesta. Le redke so še prilike, ko jo lahko vidimo nastopati v naši sredi. Ena takih prilik je bilo njeno novoletno gostovanje v vlogi Svanilde v baletu »Coppella«, v kateri je plesala pri nas doslej samo enkrat pred poldrugim letom. Svanilda je vloga, ki jo imajo na repertoarju vse velike balerine, ker v njej lahko pokažejo svoje tehnično znanje in svojo vitalnost.
ERSKINE CALDWELL:
sgruđa*
Slovenski prevod Caldwellovega romana » God’s Little Acre«, ki je pred dnevi zagledal beli dan pri Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubljani, pomeni za Slovence prvo globlje in intimnejše srečanje s tem znanim, a umetniško ne tako zelo pomembnim ameriškim pisateljem. Priznati moramo, da je to srečanje kljub temu zelo zanimivo in hkrati tudi poučno, saj nam ne razkriva le pogled v literarno ustvarjalnost Er-skina Caldwela (roman »Razkopana gruda« moremo šteti med njegova najboljša dela) in s tem obenem neposredno v del sodobne ameriške literature, ampak nas mimo tega seznanja s tistimi ameriškimi ljudmi, družbenimi in socialno - ekonomskimi razmerami, ki jih doslej malone nismo poznali.
Erskina Caldwella štejejo ameriški literarni zgodovinarji in kritiki za naturalističnega pisatelja, kar tudi y resnici je. Cald-wellov naturalizem se kaže predvsem v snovnih, m otivičnih in vsebinskih značilnostih njegovih del, kakor tudi v načinu in tehniki pripovedovanja. Sicer ima ta naturalizem nekakšno tradicionalno obliko, posebno v CaJdwello-vem pogostem prikazovanju brutalnosti. človeške pohotnosti in spolnosti, moralne propadlosti, degeneracije in podobnega. Vendar Caldwell vsega tega ne slika, ker bi čutil neko željo in dolžnost, da išče in razkriva človeško bedo in nagnusnost življenja, kot so to delali predvsem nekateri naturalistični pisatelji prejšnjega stoletja, ampak v bistvu zato, ker so ljudje, ki jih je v svojem delu upodobil, resnično takšni. Caldwell je živel med ljudmi, ki jih srečujemo v njegovem delu, in prav zato jih je tudi mogel in znal naslikati tako živo, toplo, občuteno in neposredno.
V »Razkopani grudi« je Caldwell upodobil vrsto moralno bolj ali manj degeneriranih ljudi, ki v življenju poznajo in priznavajo predvsem neki elementarni nagonski občutek, iz katerega izvira njihov celoten odnos do soljudi, življenja, njihove dejavnosti in sveta. Iz tega odnosa je razum skoraj popolnoma izključen ih tako tudi vest, samokritičnost in moralna odgovornost za svoja dejanja. Takšen je v svojem bistvu stari in revni farmar Ty Ty, ki s svojima sinovoma že petnajst let išče na svoji farmi zlato, a brez uspeha; takšna je njegova hči Darling Jill, ki se nebrzdano predaja moškim; takšen je mož Ty Ty-jeve hčerke Rosamonde Will Thompson, tkalec v tovarni bombaža, ki se izživlja z vsako žensko. ob kateri začuti svojo nebrzdano brezmejno pohotnost, in taka je mlada in lepa Griselda, žena farmarjevega sina, kot tudi Ty Ty-jev bogati, odtujeni in Sebični sin Jim Leslie. V vseh teh
Pomladanski
novosadski
sejem
ljudeh ameriškega Juga je pod človeško površino le gola animalna spolnost, ki ne pozna nobenih moralnih meja, kar je jasen izraz očitne degeneracije nravne človečnosti. Vsa ta dejavnost pa izhaja iz močne, prekipevajoče in skorajda neuničljive vitalnosti teh preprostih, razumskih malo in slabo razvitih in plitkih ljudi. — Vzroke takšne skrajne duhovne degeneracije, kot jo srečamo pri teh ameriških ljudeh, je Caldwell v »Razkopani grudi« razjasnil le delno in tudi površno. Najvažnejši vzrok je vsekakor ekonomsko zatiranje teh ljudi, ki ga je pisatelj prikazal ob liku tkalca Willa Thompsona, voditelja stavkajočih tkalniških delavcev, ki niso hoteli delati zaradi prenizke mezde. Toda pri vseh osebah romana degeneriranosti ne moremo razumevati in opravičevati s tem vzrokom. Razumemo pa lahko edino tako, če predpostavljamo, da so ti ljudje skrajno zaostali in že rodove dolgo zatirani in tako družbeno degradirani. Seveda pa tega Caldwell ni analiziral.
Dejanje »Razkopane grude« je precej malenkostno, vendar nikakor ne nebistveno. Nasprotno pa je v tem romanu zelo zelo veliko dialoga in nekaj kratkih opisov. Dialog ima v tem Caldwellovem romanu najvažnejšo funkcijo, toda ne zato, ker ga je največ, marveč preprosto zato, ker je to pisateljevo osnovno in bistveno Izrazno - pripovedno sredstvo. V dialogu je Caldwell podal popolno karakterizacijo oseb romana, razkril nam je njihov čustveni in miselni svet, njihov odnos do soljudi, do življenja, sveta in sploh vsega dogajanja okrog njih in v njih samih. Pisatelj povsod pušča govoriti osche same in se neposredno ne vmešava v pripoved; stremi za nekakšnim objektiviz-mom. Caldwellov odnos do sveta, ljudi in njihovega življenja, ki ga prikazuje v romanu, moremo izluščiti šele iz pogleda na celotno vsebinsko zgradbo »Razkopane gTUde«. Caldwell je jasno pokazal, da je početje teh ljudi večinoma brezsmiselno in ne pelje drugam kot v umor (Ty Ty-jev sin ubije Jima Leslieja, ko se je hotel polastiti njegove žene).
Roman »Razkopana gruda« ni pomembno umetniško delo, ker nam slika preveč površno in večkrat le zgolj zunanjo plat življenja, brez globlje analize, v kateri bi mogli spoznati vso vzročnost in nujnost podob, ki jih je pisatelj ustvaril sicer močno, živo, sočno in polnokrvno.
Caldwell sicer nima kakšnega posebnega stila, vendar pa moremo reči, da je zelo plastično ustvaril govorico svojih preprostih ljudi. Zanj je značilno, da je slogovno in jezikovno zelo preprost in jasen ter neposredno sugestiven. Prav zato bi bila potrebna posebna pazljivost in skrbnost pri prevajanju, ki pa je Majda Stanovnikova ni dovolj pokazala.
Jože Jerko.
tekture, dobil svoje nove in bolj pripravne razstavne prostore. Tu je v teh nekaj letih res zaživel in dosegel lep napredek, tako v svoji lastni raziskovalni in zbirateljski dejavnosti, kakor tudii v vedno rastočem številu obiskovalcev. Med njimi srečamo tudi številne goste iz sosedne Hrvaške, predvsem iz Zagreba. V vedno večjem številu se razstavljenih zbirk kot dopolnila in ponazorila zgodovinskega ter literarnega pouka poslužujejo tako šole v okraju, kakor tudi razne zagrebške srednje šole. Vse to kaže, da brežiški muzej uspešno izpolnjuje znan-stveno-raziskovalne in vzgojne naloge, ki se postavljajo lokalnim muzejem.
Muzejske zbirke so nameščene v pročelnem traktu gradu v devetih dvoranah drugega nadstropja, v katerih je razstavljeno arheološko, kultumo-zgodo-vinsko in narodopisno gradivo ter v posebni dvorani v severnem stolpu lepo urejena zbirka iz dobe NOB. Ob preselitvi v Brežice je zelo prevladoval narodopisna material. Danes pa se je podoba razstavnih prostorov že znatno spremenila. Pred tremi leti je začel Posavski muzej s svojim znanstvemo-raziskoval-nim delom na terenu, pri čemer so ga z vsem razumevanjem gmotno podprli okrajni organi ljudske oblasti. Od takrat je s sodelovanjem Inštituta za arheologijo pri ljubljanski univerzi vsako leto v poletnih mesecih redno vršil arheološka raziskovalna dela na terenu. Odkopano je bilo obsežno grobišče v Dobovi, ki sodi med najstarejša slovenska žgana grobišča starejše železne dobe. Kot razveseljiv uspeh raziskovalnega dela je treba vsekakor omeniti lani od* krito slovansko grobišče v Selah pri Dobovi. Znanstveniki ga datirajo v deveto stoletje, torej še v čas pred madžarskim prihodom v Panonsko nižino in njihovimi napadi na slovensko ozemlje.. Doslej je to grobišče edina priča o zgodnji naselitvi Slovencev v obsotelskem trikotu, kajti doslej je prevladovalo mnenje, da je bil ta trikot naseljen od Slovencev šele dokaj pozneje. Tako je s tem odkritjem prispeval Posavski muzej drobec k napredku slovenske zgodovinske znanosti. Znatno pa bo Posavski muzej obogatil arheološke zbirke z zanimivimi, letos izkopanimi predmeti iz hallstatiske dobe v gomilah Ilirov na Lib-ni pri Krškem.
Zaradi dokaj obsežnega triletnega raziskovalnega dela na področju arheologije so se seveda spremenili tudi razstavni prostori. Edina razstavna dvorana, v kateri je razstavljeno arheološko gradivo vseh predzgodovinskih in zgodovinskih dob, je že mnogo premajhna-. Četudi ne upoštevamo vseh zahtev sodobne muzejske ureditve, sta za kolikor toliko estetsko Ureditev arheološkega oddelka potrebni vsaj dve obsežni dvorani. Ker je ta preureditev v prostorih, ki jih ima muzej danes na razpolago, nemogoča, bo vsekakor potrebno za njegov uspešen nadaljnji razvoj skrbeti za nove razstavne m upravne prostore.
V najbližaji bodočnosti namerava muzej urediti in odpreti nov razstavni prostor — šolski oddelek, ki do sedaj menda ša ni zastopan v nobenem slovenskem lokalnem muzeju. V ta namen so okrajni prosvetni organi dodelili muzeju posebnega sodelavca iz pedagoških vrst, ki marljivo in z uspehom zbira vsa gradivo iz zgodovine šolstva, ki bo prišlo v poštev kot razstavni material bodočega šolskega oddelka. Seveda se tudi tu pojavlja pereče vprašanje prostora.
Kakor nalašč pripravni za rešitev zgoraj nakazanih problemov bi bòli še preostali prostori II. nadstropja, ki danes služijo drugim namenom. Z njimi bi muzej dobil svoje zaključene razstavne, arhivske in upravne prostore. Istočasno bi bile s tem v razstavne prostore lepo vključene znamenite stenske fresko-slikarije na stopnišču, v grajski kapeli in v viteški dvorani. To vprašanje bo treba nujno urediti do takrat, ko bodo končana restavratorska dela na teh fre-sko-slikarijah, s katerimi so pričeli letos.	S. Škalec
V DoL Toplicah so dobili novo lutkovpn gledališče
KUD »Maks Henigman« v Dol. Toplicah . za naše malčke uredilo novo lutkovno gledališče. Vse, lutkov oder in lutke, so izdelali doma, k čemur je mnogo pripomogla tov. Marija Sebarieva, ki se je mnogo trudila z izdelavo lutk. Prav tako je mnogo prispevalo tudi učiteljstvo topliške nižje gimnazije.
industrije in obrti 12. — 20. IIL 1955
Na sejmu bodo razstavljeni: proizvodi metalne industrije, kemijske in farmacevtske, papir, steklo, les in lesni proizvodi, gradbeni material, tekstilni proizvodi, koža, guma, živila in razni dragi proizvodi Rok prijave 15. I. 1955.
Podrobnejše informacije:
UPRAVA NOVOSADSKEGA SEJMA, NOVI SAD, Hajduk Veljkova 11, telefon 21-98 in 36-20; telegram: Sajam, Novi Sad.
•«•••- ••••«• ••••#•«•••••

Nas loioreporter in priznani mednarodii. razstavijo fotografije Vlast j a Simončič je prejel za zasluge na polju » bele umetnosti na skupščini foto-kino amaterske zveze Jugoslavije V Novem Sadu naslov kandidata, mojstra fotografije.
(Karikatura: Miki Muster}
52.
53.
54.
a)	znesek: plaće s stalnima dodatki, ki Jo Je zavarovanec prejel za reden delovni čas v zadnjih treh mese£ih pred mesečen, v katerem Je nastopila nesposobnost. Plačo vpisati posebej za vsak mesec v tri vrste, ki so na dosedanjem bolniàkem listu predvidene za »podatke o družinskem članu«; katera plača in stalni dodatki bodo upoštevani, Je podrobneje določeno z uredbo o izvajanju zakona;
b)	koliko delovnih dni je zavarovanec delal za plačo, ki je navedena pod a). Število delovnih dni vpisati v rubriko »sorodstveno razmerje do zavarovanca«;
c)	število nezaposlenih družinskih članov, ki jih zavarovanec preživlja. Število vpisati spodaj v prostor pod besedilom potrdila o preživljanju družinskega člana; upoštevajo se družinski člani, za katere ima zavarovanec pravico do zdravstvenega varstva po 13. členu zakona.
Podatke pod a, b, c) je treba vpisati samo, kadar se izdala bolniški list za zavarovanca. Ce se izdaja bolniški list za družinskega člana, se vpišejo podatki o družinskem članu v za to določene rubrike kot doslej.
Zavod za socialno zavarovanje LRS.
RAZPISI
Upravni odbor Okrajnega higienskega zavoda v Celju razpisuje mesto
Veter, ki je nekoliko močneje zašumel med Iz svojega Sončnega doma v prijazni globeli vrhovi borovcev in bukev, je zdramil sovo Sko- se je odpravljal medved Lenušček. V lonec je iz virko in jo spomnil, da je že čas, odpraviti se na pot v mladi smrekovi gaj. Skočila je iz dupla v mogočnem starem drevesu in na mehkih perutih zajadrala proti zbirališču. Zelene oči so se ji svetile in jo varno vodile skozi temo. Huuu — je odmeval njen klic po gozdu.
svoje zaloge do polovice nacedil medu, pravega cvetličnega medu, ki ga je bil obljubil Vitki za plačilo za njen nasvet. »Obljuba dela dolg,« si je dejal. Sicer pa je bil nadvse dobre volje in je zadovoljno brundal predse: neizrečno se je veselil Lepotkine rešitve.
Zlagoma je krenil ob robu gozda in potlej čez zdravni^^ pomočnika upravnika
grič. Tam na vrhu sta ga ze čakala jazbec m osnovna m dopolnilna plača po njegova ženka. Z iskreno hvaležnostjo sta ga uredbi, pozdravila kot svojega rešitelja, da se Lenušček Pogoji ni mogel ubraniti ganotja. Še bolj pa ga je presunilo darilo, ki sta mu ga pripravila: košek sladkih hrušk. Brž je eno pokusil, ostale pa je skril v grm, da bi jih pobral domov grede.
RADIO
E NEKA
e • •

Nezgode pri delu
Nezgode pri delu terjajo posebno na Goriškem velik davek, ker gre letno okrog 225 milijonov dinarjev za zdravljenje, hranarino in izgubo na narodnem dohodku. Te dni je v cementami Anhovo spet prišlo do nesreče zaradi slabe tehnične zaščite dela. Ciril Kodelja iz Deskel je padel z 8 m visoke strehe in obležal nezavesten z močnim pretresom možgan in zlomljeno levo nogo. Zdravi se v vipavski bolnišnici in je njegovo stanje zelo resno.
V Novi Gorici pa je lemež buldožerja zagrabil delavca Avgusta Ceja iz Ravnice in ga stisnil tako, da mu je počila kost nad gležnjem desne noge.	—j p
Izkoristila je vinjenost
»prijatelja«
Viktorija Koman z Vodovodne ceste št. 80, je že dalj časa brez zaposlitve, ker je delo pri »Zmaju« zapustila že spomladi in ga od tedaj drugje ni iskala. Iskala pa je priložnosti za razuzdano in nepošteno življenje. Kot velika ljubiteljica vinske kapljice in moških, se je nekega dne v novembru znašla s svojim znancem H. S. v »Bežigrajskem hramu«. Na njegov račun se je najedla in napila, še bolj pa se je napil on
sam, ki se Je zaradi preveč za-užite pijače zvrnil po tleh. Ona mu je priskočila na pomoč, ga dvignila in mu pri tem smuxnüa iz žepa nekaj več kot 15.000 dinarjev gotovine, nato pa hitro izginila iz gosiilne. Ko je H. S. prišel k sebi in opazil, da je okraden, jo je iskal na njenem domu. Prebrisana Vika mu ni odklenila, čeprav mu je preje prav rada odklepala vrata svoje sobe. Drugi dan je denar zapravila po trgovinah, kupljeno blago pa je izročila sosedi, kateri je naročila, naj o blagu molči. Toda kriminalistični organi so tudi to ugotovili. Vika se je zagovarjala, da ji je denar izročil »on« sam in jo celo nagovarjal, naj z njim zbeži čez mejo. Okradenec pa je povedal, da ga je že preje dvakrat okradla, ko je pri njej vedril. Upal pa si tega ni prijaviti, ker meni, da je več vreden mir doma, kot pa nekaj tisočakov.	Tijo
POPRAVEK
Vest »Velik požar v Ribnici«, objavljeno 12. decembra 1954 v SP, popravljamo v toliko, da niso požara udušili gasilci iz Kočevja, ampak gasilci ribniškega sektorja in LIP Ribnica. V pogorelem skladišču so bili zaboj ni deli, ne pa parketne deščice.	T.
ODGOVORI na VPRħÄNJfi
(mestnem) LO, če se Vam po obstoječi praksi ne bi računala leta nad 7-letno prakso za leta strokovnega šolanja in če ne bi zadoščalo, da napravite poseben dopolnilni izpit. Praktičnega strokovnega izpita bi bili po našem mnenju oproščeni, ker imate nad 15 let komercialne prakse; v prakso namreč šteje tudi učna doba v trgovini.
F. F. L.
VPRAŠANJE: Ali je možno oficirju bivše jugoslovanske vojske, kateremu je bila določena osebna pokojnina po predpisih o ugotovitvi pravice do pokojnine in o upokojitvi državnih uslužbencev, prevesti pokojnino po predpisih uredbe o soc. zavarovanju vojaških oseb?
ODGOVOR:	V smislu čl. 18
Uredbe o soc. zavarovanju vojaških oseb (Ur. 1. FLRJ št. 12/53) je možno prevesti pokojnine po predpisih te uredbe ie uživalcem pokojnin, priznanih po Uredbi o pokojninah vojaških oseb (Ur. 1.
FLRJ št. 92/47) in po Uredbi o soc. zavarovanju vojaških oseb in pripadnikov Ljudske milice (Ur. list FLRJ št. 7/51). Ker pa Vam je bila določena osebna pokojnina po predpisih o ugotovitvi pravice do pokojnine in o upokojitvi državnih uslužbencev iz leta 1945 oziroma iz leta 1946 in sicer po Vin. pokojninski osnovi, Vam je	. .
bila ta pokojnina po 1. odst. čl.	4* Januarja 1905 je izšla v 2enevi
50 Uredbe o določanju in o pre-* Р™а številka boljševiškega lista
SPORED ZA TOREK 4. JAN. 1955
Poročila:	5.05, 6.00, 12.30, 15.00,
17.00, 19.00 in 22.00.
5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.30 Pregled tiska: 6.35 Slovenske narodne pesmi. 7.10 Jutranji orkestralni spored. 7.30 Gospodinjski nasveti. 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 11.00 Radijski koledar. 11.05 Glasbena medigra. 11.15 Cicibanom — dober dan! (Ela Peroci: Snežni možek).
11.30	Uroš Krek: Simfometta. 12.00
Kmetijski nasveti. 12.10 20 minut z Veselimi godci. 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 13.10 Opoldanski koncert. — F. Mendelssohn: Ruy Blas — uvertura — G. Melachrino: Spomini na balet — V. Herbert: Irska rapsodija — O. Respighi: Braziljan-ske impresije. 14.00 Za mlade pevce in godce. 14.20 Melodije za razvedrilo. 15.15 Lahka glasba. 15.30 Tečaj angleškega jezika — 112. lekcija. 15.45 Slovenske narodne poje Planinski oktet in Tri Polonce (prenos Iz Maribora). 16.10 Utrinki iz literature — K. P. Gjellrup:	Brezdomec K am anil a
II. del. 16.30 Želeli ste — poslušajte! 17.10 Popoldanski simfonični koncert — Carl Orff: Carmina bu-rana (prva izvedba v Radiu Ljubil ana). 18.00 Kulturni pregled. 18Л0 Zborovske skladbe Danila Bučarja poje Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Skober-neta. 18.30 Športni tednik. 19.00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave. 20.00 Tedenski notranje-politični pregled. 20.10 Filmske melodije.
20.30	Radijska igra — Heinz Huber: Prvi sneg na reki (prva izvedba). 21.10 Plesna in zabavna glasba; 22.15—23.00 Nočni komorni koncert — A. Corelli: Trio Sonata v C-duru (Dermelj, Prevor-šek, Lipovšek) — Frank Martin: Trio na irske narodne pesmi (Rus-sy trio) — Bela Bartok: Contrast (Dermelj, Gunzek, Radhuber). 22.15—23.00 UKV program: Zabavna in plesna glasba. 23.00—24.00 Oddaja za'tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba).
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE — Ljubljana, Mestni dom
Sreda, 5. jan. ob 16:	Goerner:
»Pepelka«, pravljična igra z godbo, petjem in plesom.
Sobota, 8. jan. ob 20: Žižek »Miki ov a Zala«, ljudska igra. Nedelja. 9. jan. ob 16: Spicar — Piši: »Naj bo staira al pa mlada«, spevoigra.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE, ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28 Torek, 4. jan. ob 9: Gostovanje v Ročinju pri Kanalu.
Ob 11.30: Gostovanje v Kbmbre-ško.
Ob 15: Gostovanje v Ligu. Sreda, 5. jan. ob 9.30: Gostovanje v Kalu nad Kanalom.
Ob 13: Gostovanje v Banjščici. Ob 15.30:	Gostovanje v Sred.
Loikovcu.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Obveščamo občinstvo, da predstava »Admiral Bobby« v ponedeljek, 3. jan. 1955 odpade zaradi bolezni v ansamblu. Kupljene vstopnice veljajo za predstavo dne 6. jan. 1955 ob 15. uri.
UMRLI
Pogreb
NATAŠE LAPAJNE
profesorice na ekonomskem tehnikumu
bo v torek 4. t. ra. ob 15. uri izpred pokopališča v Stepanji vasi.
Na Novega leta dan Je umrla ob 18.30. uri v 91. letu starosti
MARIJA PERMOZAR iz Domžal.
Pogreb je bil včeraj, dne S. L 1955 ob 15.30. uri.
V imenu sorodnikov Alojz Tr-škan.
KOLEDAR
TOREK, 4. januarja: Tit.
*
Na današnji dan leta 1872 je bil rojen v Ljubljani slikar Matija Jama.
vedbi pokojnin in invalidnin^ ki pride za prevedbo Vaše pokojnine edino v poštev, pravilno prevedena z uvrstitvijo v XI. pok. razred.
Z. U. R.
VPRAŠANJE: Radi bi spremenili Vaš priimek in Vas zanima, kolikšne takse boste morali plačati za dovoljenje?
^ ODGOVOR: Za odločbo, s katero se dovoljuje samo sprememba priimka, (ali samo sprememba imena) se plača taksa v znesku 1000 din, medtem ko se za dovoljenja za spremembo priimka in imena plača taksa 1.500 din. Poleg tega boste morali plačati tudi takso za prošnjo, ki znaša 30 din in takse za priloge in sicer za vsako po 25 din.
L. K. Z.
VPRAŠANJE: Ali se Vam bo čas, ki ste ga prebili pred dopolnjenim 16. letom v partizanih, štel v delovno dobo za pokojnino?
ODGOVOR: Cas, ki ga je zavarovanec prebil v delovnem razmerju pred svojim 16. letom, se sicer v smislu čl. 23 Uredbe o določanju in o prevedbi pokojnin m invalidnine ne šteje v delovno dobo za pokojnino. Toda čas, ki ga je zavarovanec prebil med drugim v partizanskih odredih, in ki se po čl. 25 navedene uredbe Šteje v delovno dobo dvojno, se po tč. 21 Prvega navodila k navedeni uredbi prizna tudi, čeprav zavarovanec tedaj še ni imel 16. let.
R. L. ZAGORICA
VPRAŠANJE:	Kakšna strokov-
na kvalifikacija je potrebna za trgovskega poslovodjo?
ODGOVOR: Ker gre za to, da šele postanete poslovodja, morate imeti glede strokovne izobrazbe vse pogoje, ki jih predpisuje pravilnik o strokovni izobrazbi osebja, ki je zaposleno v trgovini, t. j. nižjo strokovno izobrazbo (nepopolno srednjo strokovno Sedo) in 7-letno komercialno prakso. Kot nižja strokovna šola je mišljena tudi šola za trgovske in za gospodarske vajence ter 2-let-ni nižji trgovski tečaj. Svetujemo pa Vam, da se zanimate pri Svetu za gospodarstvo pri okrajnem
Knpon
га pravno posvetovalnico S. p. »Odgovori na vprašanja«
»Naprej«.
*
Včeraj je diplomiral na Pravnem oddelku Juridično - ekonomske fakultete v Ljubljani tov. Tone Metlika iz Slovenske Bistrice kot prvi mariborski maturant iz leta 1950. Čestitamo!
V	četrtek je na pravni fakulteti diplomiral Aleksander Radovan. — Čestitamo!
Danes praznuje Abrahama prof. Veselko Franjo. Želimo mu še mnogo zdravih in v delu uspešnih let. — Iskreno čestitajo žena in otroci.
TVD Partizan — Bežigrad ima v sredo, 5. januarja 1955 letni občni zbor. Pričetek ob 18.30. uri na odru društvene telovadnice, Vodovodna 27. — Clane društva, starše telovadeče mladine in zastopnike društev in organizacij Bežigrada vljudno vabimo, da se občnega zbora zanesljivo udeležijo. — Uprava.
V	počastitev spomina umriega tov. Simona Berliča je prejel Zavod za slepo mladino od predstavnikov podjetij na Deviznem obračunskem mestu 2009 din. — Iskrena hvala!
APZ! Danes strogo obvezna pevska vaja. — Odbor.
»KEMOSERVIS«,Uvoz in trgovsko podjetje z laboratorijskim materialom, Ljubljana, Trg revolucije št. 15 vljudno obvešča vse svoje cenjene odjemalce, da bosta zaradi redne letne inventure trgovina na Trgu revolucije št. 15 in skladišče na Trgu revolucije št. 2 od vključno 3. januarja 1955 do vključno 6. januarja 1955 zaprt a !
Dispanzer za žene mesta Ljubljane obvešča: Posvetovalnica za nosečnice Moste, ki je dosedaj poslovala v prostorih v Krekovi ul. št. 5, se premesti s 1. januarjem 1955 v nove prostore v Babi-ški šoli (na vrtu porodnišnice). Posvetovalnica bo poslovala v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 14. do 16. ure.
Nosečnice s področja Bežigrad imajo svojo posvetovalnico do nadaljnjega v istih prostorih (Babi-ške šole) do srede januarja 1955, ko bodo dobile svojo posvetovalnico v prostorih sektorske ambulante Bežigrad (Titova cesta). Začetek poslovanja v novih prostorih za Bežigraj Čanke bo pravočasno objavljen.
»JELA« sol za kopanje Izdelana iz najboljših surovin, je enakovredna kopalnim solem svetovnega slovesa. Osvežuje, krepi živce in desinficira.
Z dopisnim tečajem se hitro naučite esperanta. Prvo lekcijo pošlje proti priložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana. Miklošičeva c. 7.
GOSADOV »PLANINSKI CAJ« je priznano dobra pijača in najboljše okrepčilo v hladnih zimskih dnevih.
Vsak lahko obišče izprašanega pedikerja, da si odpravi kurja, očesa, trdo kožo in vraščene nohte v meso. Kopališče, Miklošičeva c. 20. Cena 50 din.
Javljamo žalostno vest, da je umrla naša dolgoletna in požrtvovalna članica
prof. NATAŠA LAPAJNE
Ohranili jo bomo v častnem spominu.
Profesorski zbor Ekonomske srednje šole v Ljubljani
ШЗ.
32
Gospodinja, za čiščenje v kuhinji zahtevaj izrecno
ČISTUNI PRAŠEK
GLEDALIŠČE
DRAMA — LJUBLJANA
Torek, 4. Jan. ob 20: Rostand: Cyrano de Bergerac. Abonma D.
Sreda, 5. jan. ob 20: B. Shaw: Candida. Abonma E.
Četrtek, 6. jan. ob 20:	Goldoni:
Lažnik, Abonma U.
Petek, 7. jan. ob 15.30: Shakespeare: Romeo in Julija. Abonma Petek I popoldanski.
Sobota, 8. jan. ob 20: Shakespeare: Romeo in Julija. Izven in za podeželje.
Nedelja, 9. Jan. ob 15: Golia: Princeska In pastirček. Izven in za podeželje.
Ob 20: Goldoni: Lažnik. Izven ln za podeželje.
OPERA
Torek, 4. Jan. Zaprto.
Sreda, 5. jan. ob 19.30: Musorgski: Soročinski sejem. Abonma red G.
Četrtek, 6. Jan. ob 19.30: Hristič: Ohridska legenda. Zaključena predstava za ZSJ.
Petek, 7. jan. ob 19.30: Verdi: Ples v maskah. Gostovanje Rudolfa Francia. Abonma red K.
Sobota, 8. jan. ob 19.30: Donizetti: Lucia Lammermoorska. Abonma red A.
Nedelja, 9. Jan. ob 19.30: Verdi: Ples v maskah. Gostovanje Rudolfa Francia. Izven in za podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža
Torek, 4. jan. ob 20.30: N. Krasna, John v zadregi. Abonma TSS H.
Četrtek, 6. jan. ob 20: N. Krasna. John v zadTegi. Abonma TSS L
Sobota. 8. Jan. ob 20: Eduarde De Filippo, Filumena Marturano. Premiera. Izven.
Nedelja, 9. jan. ob 15: K. Brenkova. .Nailepša roža. Izven.
Ob 20:iEduaTdo De Filippo, Filumena 'Marturano. Izven,
Društvo učiteljev in profesorjev strokovnih šol v Ljubljani sporoča žalostno vest, da je umrla
NATAŠA LAPAJNE
profesorica na Ekonomski srednji šoli v Ljubljani
Spoštovano članico društva bomo spremili na njeni zadnji poti v torek, dne 4. januarja ob 15. uri na pokopališče v Stepanji vasi.
ZAHVALE
Ob nenadomestljivi izgubi ljubljene hčerke, žene in mamice
SLAVICE DORIC, vdove KOVAČ, roj. URLEB
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo dr. Krasnikovi, bolniški sestri Jeshovi, upravi Cementarne, godbi in sosedom.
Trbovlje, St. Jur, Jastrebarsko. Družine; Urleb, Mastnak, Dorič in Kovač.
Ob nenadni izgubi mojega moža IVANA ŠKRJANCA tajnika OZZ Ljubljana-okolica se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi stali ob strani, izrekli ustno ali pismeno sožalje, darovali vence in ga spremili na njegovi poslednji poti.
Posebna zahvala godbi in pevcem, govornikoma tov. Stanetu Kebru, predsedniku OZZ in terenskemu sekretarju ZK za Vižmarje —Brod tov. Pavletu Boroti, vodstvu OZZ, predstavnikom ljudske oblasti, ZK, KZ in* ostalim množičnim organizacijam Ljubljane in okolice.
Neutolažljiva žena Vida Skrjanc s hčerkama.
Ob bridki izgubi našega dobrega moža, skrbnega in nepozabnega ‘očeta, starega očeta, strica, svaka, tasta
Franca Liparja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, njegovim stanovskim kolegom ter ostalim, ki so z nami sočustvovali, mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala kolektivoma »Polet« in »Udarnik« za darovana venca, še prav posebna zahvala pa gre tov. Zebalu in I. Bratoku za izkazano nesebično pomoč. Ljubljana, 3. I. 1955.
Žalujoča družina Lipar in ostalo sorodstvo.
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage dobre botrike
ALOJZIJE KUPLJEN
poštne upravnice v pokoju se zahvaljujemo za številne izraze sožalja in vsem, ki so vzeli od nje slovo in ji poklonili cvetje.
Iskrena hvala duhovščini za zadnji blagoslov in spremstvo, govorniku za poslovilne besede, pevcem za ganljive žalostinke ' in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremljali na zadnji poti.
Posebna zahvala g. dr. Petru Sokolovu za vso veliko skrb in pomoč v njeni bolezni.
Mala Nedelja, 1. I. 1955.
Žalujoči; Senčar Mirko, nečak in ostali sorodniki,
OBVESTILA
»AVTOBUSNI PROMET« — CELJE uvaja s l. I. 1955 redne avtobusne vožnje na relaciji: Senovo— Brestanica — Krško in Senovo — Sevnica, po naslednjem voznem redu:
Odhodi iz Senovega:
a)	do Brestanice ob 4.30, 9.30, 12,00, 16.30, 18.45, 20.30;
b)	do Krškega ob 6.30 in 13.30;
c)	do Sevnice ob ponedeljkih ob 9.00.
Odhodi iz Brestanice do Senovega ob 5.20, 10.05, 12.30, 17.15, 19.15, 21.55.
Odhodi iz Krškega do Senovega ob 7.40 (ob torkih in petkih ob 8.30) in 14.10.
Odhodi iz Sevnice do Senovega ob ponedeljkih ob 13.00.
Uprava.
VSEM GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM, URADOM IN ZAVODOM!
S 1. I. 1955 je stopil v veljavo novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev (Uradni list FLRJ št. 51/54). Po 23. členu tega zakona se obračunava nadomestilo plače ob bolezni in porodu (oskrbnina) po povprečju plač s stalnimi dodatki za delo v rednem delovnem času, ki so bile izplačane v zadnjih treh mesecih pred tistim mesecem, v katerem je nastal primer, ki daje pravico do nadomestila. Za čas, ko je zavarovanec v zdravstvenem zavodu, kjer ima polno oskrbo, zavisi višina oskrbnine od števila družinskih članov, ki jih zavarovanec preživlja.
Dokler ne bodo tiskani novi obrazci, naj vsi organi, ki izdajajo bolniške liste zavarovancem, vnašajo v dosedanje obrazce — namesto zaslužka po tarifni postavki oziroma plače po uredbi ter stalnega dodatka po pravilniku oziroma uredbi — naslednje podatke:
za ,sprejem:	zdravnik-
higienik ali vsaj dovršen staž, ker je dana možnost specializacije iz higiene.
Prošnje vložite na upravni odbor z navedbo dosedanjih zaposlitev.
RAZPIS
za mesto upravnika Kmetijske zadruge z o. j. Gornji grad
z naslednjimi pogoji: nižja kmetijska šola z najmanj 3-letno prakso v kmetijstvu ter usposobljenost za strokovno in komercialno vodstvo zadruge;
ali praktična usposobljenost za organizacijo in vodstvo kmetijske proizvodnje, predvsem v živinoreji, sadjarstvu, poljedelstvu in gozdarstvu ter za strokovno in komercialno vodstvo zadruge, pridobljena z vsaj 5-letno prakso in vsi ostali splošni pogoji, ki so predpisani za državno ali zadružno službo.
MALI OGLASI
VEC KOVINOSTRUGARJEV in strojnih ključavničarjev sprejme »ZlCNICA« Ljubljana, Tržaška c. 69i Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. 46-1 GOSP. POMOČNICO za takoj Iščem. Ljubljana, Kotnikoiva 15-Л., Sarič.	88-1
GOSP. POMOČNICO iščem (lahko začetnica). Naslov v ogl. oddelku.	75-1
KUHARICO ALI KUHARJA z dobro gostilniško prakso išče gostilna »Cinkole« za takojšen nastop. Predstaviti se osebno.
72-1
RAZPIS — Zavod za soc. zavarovanje za mesto in okraj Ljubljana, sprejme v službo na si-stimizirana delovna mesta 5 pravnih referentov. Pogoj: dipUma pravne fakultete. Prošnje s priloženim življenjepisom, dokazili o šolski ln strokovni izobrazbi ter o poteku dosedanje zaposlitve se vlagajo pri Zavodu za soc. zavarovanje za mesto in okraj Ljubljana, Miklošičeva c. 20.
ŠOFERJE C kategorije sprejmemo. Zglasite se na upravi Električne cestne železnice. 39-1 KOVINSKA INDUSTRIJA Ig pri Ljubljani razpisuje sledeča službena mesta: mesto knjigovodje (-kinje), veščega Industrijskega knjigovodstva s potrebno šolsko izobrazbo in prakso, mesto skladiščnika kovinske stroke s prakso in mesto sekretarja. (-ke) s prakso v gospodarski ali državni administraciji. Nastop službe takoj. Z Ljubljano ugodna avtobusna zveza: Odhod iz Ljubljane ob 6. uri 40 min., prihod v Ljubljano ob 14. uri 30. min. Tudi stanovanje na razpolago na Igu.	21190-1
GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE sprejme v službo 2 gozdarska inženirja z ali brez prakse, 3 absolvente gozdarskega teh ni-kuma ali absolvente Nižjih gozdarskih šol. Absolventi Nižjih gozdarskih šol morajo imeti vsaj 5-letno prakso. — Delovno mesto za gozdarskega inženirja je v Celju, za absolvente Tehni-lcuma ali Gozdarske šole pa na območju Gozdnih obratov. Sprejmemo v službo šoferja za 5-ton-ski tovorni avto. Plača po tarifnem .pravilniku, stanovanje za neporočene terenske nameščence
zagotovljeno. ______ 21224-1
FIZIKALNI INSTITUT »Jožef Stefan«, SAZU, Ljubljana. Jamova 55. išče elektrotehnika. — Vse informacije na upravi. 25-1 PEKARIJA TRZlC sprejme v službo knjigovodjo (-kinjo) z večletno .prakso. Nastop službe s 15. ali 1. januarjem, ali pa s 1. februarjem.	19-1
SLUŽBO DOBI: več inženirjev ln tehnikov s prakso ali brez, gradbenih delovodij, tesarski mojster, materialni in finančni knjigovodja, komercialni uslužbenci za gradbišča in strojepiska. Nastop službe takoj ali kasneje. Prejemki po dogovoru ozir. tarifnem pravilniku. — STANDARD — Splošno gradbeno podjetje Tolmin.	57-1
VOJNA POSTA štev. 1110 Ljubljana, potrebuje takoj kvalificiranega kuharja in 10 nekvalificiranih delavcev. Interesenti naj se javijo 6. januarja ob 8. url, v. p. 1110. Ljubljana, Kodeljevo.
84-1
ŠIVANJE in krpanje vzamem na dom. Naslov v ogl. odd. 56-2 OJAČEVALEC 20 W prodam za 25.000 din. Naslov v ogl. odd.
87-4
»SINdER« ŠIVALNI STROJ, po-grezljiv in otroški pleten voziček, prodam. Ogled od 15. do 19. ure. Trubarjeva 22-L, Kaufman.
86-4
»UNION« amer. barvni film »NriJ-biijši med slabimi«. Tednik. — Predstave ob 15, 17, 19 in 2»-»KOMUNA«: amer. film »Kapetan Kidd«. Tednik. Predstave ob 15,
17, 19 in 21. — V glavnih vlogah: Barbara Britton in Charles Laughton.
»SLOGA«: premiera franc, filma »Afera Maurizius«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10. uri je matineja istega filma. —
V glavnih vlogah: Eleonora Rossi-Drago in Charles Vanel. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematograf.h od 9.30 do U ter od 14. ure dalje, za matinejo pa od 9. ure dalje.
»SOCA«: Nastop dresiranh slonov in artistov. Predstavi ob 17 in 20. — Prodaja vstopnic od 9 do 11 ter od 15 dalje.
»SISKA«: angleški film »Prebrisanec« (Pozivnica). — V glavnih vlogah:	Alee Guinness, Valerie
H aasen, Glynis Johns in Petula Clark. Režija: Ronald Nearae in tednik ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14. dalje. »TRIGLAV«:	angleški film
»Prebrisanec« (Pozivnica) in tednik. — V glavnih vlogah: Alee Guinness, Valerie Hobson, Glynis Johns in Petula Clark. Predstave ob 16. 18 in 20, Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«:	argentinski flint
»Kalne vode«, ob 20. Prodaja vstopnic enduro pred pričetkom predstave.
»BLED«:	francoski film »Taras
Buljba«. ob 20.
NOVO MESTO »KRKA«:	nemški
film »Strup v živalskem vrtu«, ob 18 in 20.
ČRNOMELJ:	mehiški film »La
Red«.
KRANJ »STORŽIČ«: ob 9. in 14. »Čarobni konjiček«. Ob 16, 18 in 20 ameriški film »Dvojno življenje«.
KRANJ »SVOBODA«: ob 10 in 15
»Oliver Twist«.
ZADRUGA prevoznikov. Ljubljana, Koblerjeva ulica štev. 7, kupi takoj delno rabljeno LUTZ peč. Ponudbe na zadrugo. 77-5 OTROŠKI VOZIČEK, polglobok, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe v ogL odd. pod »Cena 4.000 do 5.000«.	40-5
STAVBNO PARCELO prodam. — Ponudbe v ogl. odd. »Dolenjska cesta«.	66-7
VINOGRAD v Savinjski ddlini Z zidanico prodam. Naslov SP Celje.	62-7
ENODRUŽINSKA ENONADSTROPNA HlSA V Šoštanju, naprodaj. Ponudbe na SP Celje pod »Vseljiva«. 61-7 HIŠA z vrtom naiprodad- Pojasnila: Mlinarič, Celje, Breg 3. 60-7 SOBO, za pomoč v gospodinjstvu, iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Pridna«.	44-9
SOBO in predsobo zamenjam za sobo. Naslov v oglasnem oddelku.	14-9
ZA KABINET bi prala. Naslov v ogl. odd.	64-9
OPREMLJENO SOBO v Kranju zamenjam za prazno prav tam. ali v bližnji "okolici. Naslov v podružnici Slovenskega poročevalca. Kranj.	59-9
OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, po možnosti v centru mesta ali kje v bližini, iščem za takoj. Souporaba kopalnice zaželena Plačam dobro po dogovoru. Ponudbe na telefon 22-975 od 8. do 13. ure. 28204-9 SOBO, prazno ali opremljen/, s posebnim vhodom, iščem. Plačam vsako najemnino in dsm visoko nagrado. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Nujno«.
21234-9
NAGRADO DAM tistemu, ki mi preskrbi sobo. grem tudi kot sostanovalka, plačam po zahtevi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Prenočišče«.	18-9
31. DECEMBRA od 8. do 23. ure je bilo izgubljeno rezervno kolo osebnega avtomobila »Mercedes«. Vrniti prosim proti nagradi Reševalni postaji, Ljubljana. Zaloška 25.	65-10
IZGUBLJENE KLJUČE dne 31. ХП. 1954 od Dravelj do telovadnega desna »Partizan« Zg. Žičke vrniti proti nagradi v oglasni odd. Slov. poročevalca. FOTOAPARAT Exacta, izgubljen na Silvestrovo v Dopoldanskem vlaku Jesenice—Gorica, oddati proti nagradi : Hadži Veselova 4.
78-10
PREKLICUJEM neresnične besede o tov. Lotrič Mileni. Stara L' k a 9. — Medvešček Milan. n. Škofja Loka.	70-11
2 LETI STARO DEKLICO dam v oskrbo. Vprašat: od 3. do 5. ure po/oldan. Naslov v oglasnem oddelku.	41-11
SUKNJO pozabljeno pri avtobusu, dobite pri Majcen Angela, Ižanska 3.	51-11
DVE MREŽI za posteljo, prodam.
Aleševčeva 64.	83-4
RADTO. inozemski, skoraj nov. na električni tok in baterijo ugodno predam. Naslov v oglasnem oddelku.	73-4
KOMPLETNO SAMSKO SPALNICO prodam. Ogled od 14. do 18. ure. Poljanski nasip 34-1. G"-4
italijansko zensko kolo
in 2 postelini mreži, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 42-4 ELEKTRIČNI DINAMO za isto-smem: tok, napetosti od 6 do 60 V ter 9 do 14 KW moči, kupim. Ponudbe poslati na naslov: Burger Franc. Žeje 8, pošta Komenda.	79-5
ZADRUŽNO KMETIJSKO GOSPODARSTVO, Jaretiina pri Mariboru, kupi vinogradniško kolje, kostanjeve ali akacijeve stebre in hmelj evke.	58-5
MREŽE za dve postelji, dvojna žica (bakrena), prodam. Cilen-škova 18 (za šolo v Jaršah).
21142-4
«••••• »•»»•• ••••«• »•»»•• .•»•»»••
*	Cenjenim strankam želim ?
*	srečno in veselo novo leto ; ? 1955. — Opravljam vsa in- ? t štalacijska dela in popra- • t vila, in se priporočam. — ! ? VELENSEK MIHAEL, • ? elektroinštalaterstvo, • T Celje, Mariborska cesta 36 ?
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža
Viktorja Zagorskega
se najtopleje zahvaljujem vsem, ki so ga med boleznijo obiskovali, ter vsem, ki so darovali vence ali ga spremili na poslednji poti, posebno še stanovskim tovarišem in kolektivu šentviške pošte za njegovo pozornost med pokojnikovo boleznijo.
Užaloščena vdova Slava Zagorski
•••••••«•	••••#• •• •••••#• *•«••••* ••m#* •••••> ••••«• ••*•••■•■»•• ••••«•
kolektiv Keramične
_ industrije Liboje
zeli
vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem mnogo poslovnih uspehov v letu 1955Ì
••••• ••«»•« •••«•• ••••••*••••• »#•••• ••**••••• •

Javna zobna poliklinika v Celju je dobila kolektivno prisilno upravo
O neurejenih razmerah v Javni zobni polikliniki v Celju smo že pisali; prav tako o fizičnem spopadu na ustanovi itd. Grajali smo tudi počasnost reševanja takih razmer. Na zadnji seji LOMO v Celju pa je o delu komisije, ki je iskala vzroke teh razmer, poročal predsednik sveta za zdravstvo Janez Trofenik. Iz njegovega poročila in razprave, ki je sledila, povzemamo nekaj najosnovnejših misli.
V
bilo
celjski zobni polikliniki Je čutiti notranjo krizo že dd 1945. leta dalje. Ta se je odražala v organizacijskem strokovnem pogledu, predvsem pa v pomanjkanju tistih revolucionarnih družbenih in političnih sprememb, ki so svojstvene vsem, zlasti pa delavskim kolektivom. Tu je manjkalo zavestno politično delo. Sindikalna podružnica je vodila nenačelno, kolebarsko, v posameznih primerih pa celo intrigantsko politiko. Politično razbiti kolektiv ni v sebi razčistil na novo nastalih sprememb in ni šel vzporedno s splošnim družbenim razvojem. Tak položaj je ustvaril ugodna tla za najrazličnejše spore, za precenjevanje lastnih sil ln za podcenjevanje sposobnosti drugih. Tak položaj je ustvaril ugodna tla nedisciplini in anarhiji, brutalnosti in neljudskim odnosom do pacientov, birokratski metodi vodstva ustanove in skorajda cehovskim odnosom višjega medicinskega kadra do srednjega. Mnogokrat so pozabljali na zdravniško moralo in etiko; zato pa so posamezniki izsiljevali čim višje nagrade, ureditev zasebnih ordinacij in druga ugodja. Vrhunec zavisti, strasti ter samoljubja pa se je dogodil junija lanskega leta, ko je prišlo v ustanovi celo do medsebojnega fizičnega obračunavanja. Temu je sledila kolektivna odpoved štirih terapevtov, izmed katerih so trije zapustili ustanovo.
Tudi oblastveni in upravni organi so storili premalo za odstranitev oziroma za ureditev razmer v ustanovi. Čeprav je pomanjkanje zobozdravstvenega kadra, je vendar težko razumeti, da v desetih letih ni bilo mogoče dobiti vsaj enega terapevta, ki bi imel splošne, zlasti pa moralne in politične kvalifikacije za vodstvo ustanove. Dejstvo, da so se med tem menjali trije upravniki — prvi se je diskvalificiral sam, druga dva sta zaradi bolezni delala le polovičen delovni čas, imata pa privatno prakso, je nedvomno prineslo svoj delež k neurejenemu stanju. V tem času je v ustanovo prišlo in odšlo devet terapevtov. Odšli so delno zaradi bolezni, pomanjkanja stanovanj,
IZ NOVE GORICE
Na zadnji seji mestnega ljudskega odbora v Novi Gorici so skičnili, da odvzamejo mandat ljudskemu odborniku Hinku Ušaju, ker se ni udeleževal sej. Nadomestne volitve bodo 30. januarja.
Na tej seji so rešili še vrsto gospodarskih, kulturnih in socialnih vprašanj ter sprejeli dodatni proračun mestne občine za tekoče leto. Del teh sredstev so namenili za nadaljevanje komunalnih del in za stanovanja, nad 150.000 din pa za Novoletno jelko. 70.000 din so dali lutkovnemu gledališču, ki bo imelo te dni svojo prvo predstavo. Pol milijona so določili za popravilo osnovne šole v Solkanu, nad 445.000 din za podporo množičnim organizacijam in Partizanu. Nad 1,3 milijona din pa so namenili za manjše investicije v obrtništvu in gostinstvu itd.
Razpravljali so še o razpustitvi kinematografskega podjetja, imenovali so šolske svete za vse šole v občini in sklenili, da bodo prodali nekatere stanovanjske hiše.
—jp
delno pa tudi zaradi neznosnih
razmer v ustanovi.
Na zobni polikliniki je zaposlenih le pet terapevtov, potrebnih pa jih je najmanj štirinajst. Monopolistični značaj v tem primero je mnogo pripomogel k prevzetnemu in nediscipliniranemu vedenju večine terapevtov. Notranji spori pa imajo zelo negativen vpliv tudi na poslovanje ustanove. 2e itak nezadostno število terapevtov se je zmanjšalo tako, da je danes skoraj izključeno vsako delo pri zdravljenju in plombiranju zob. Zato je okrnjena zdravstvena zaščita pri večini prebivalcev in zasluži ta primer vso družbeno kritiko.
Ker trenutno ni bilo na razpolago zobozdravstvenega delavca, ki bi prevzel ustanovo v tem stanju, je upravni odbor Zdravstvenega doma imenoval kolektivno prisilno upravo, ki bo v ustanovi ostala toliko časa, dokler družba ne bo dobila jamstva, da bo vodstvo ustanove uspešno izvrševalo poverjene naloge. Ta sklep in imenovanje kolektivne prisilne uprave je ljudski odbor potrdil. Nadalje je ljudski odbor potrdil
Se predlog, da se uvede disciplinski postopek proti nekaterim bivšim uslužbencem ustanove. Ker nekateri primeri kažejo tendenco pri posameznih zobozdravstvenih delavcih, da je služba na ustanovi več ali manj potrebna zaradi dobrin, ki izhajajo iz delovnega razmerja, ne pa kot osnovno delo človeka, je ljudski odbor tudi sklenil, da se bo glede na ugotovitve disciplinskega sodišča odločil, kdo izmed zobozdravstvenih delavcev bo še imel zasebno prakso in kdo ne.
Za zboljšanje dela, ki je sedaj močno okrnjeno, bosta v začetku tekočega léta prišla na zobno polikliniko v Celje dva terapevta, ki sta svoječasno že delala tu. Svet za zdravstvo pa štipendira 8 študentov, izmed katerih bodo prišli v letošnjem letu v ustanovo trije, ostali pa pozneje. Poleg tega, da bo na celjski zobni polikliniki nujno treba še regulirati prejemke in jih vskladiti z vloženim delom, je ljudski odbor sprejel sklep, da bo upošteval pri razdeljevanju stanovanj zobozdravstvene delavce.
Ljudski odbor je končno sklenil, da bo priporočil odgovornim činiteljem, naj se tudi pri republiškem svetu za zdravstvo ustanovi po vzorcu sveta za prosveto LRS posebna komisija, ki naj bi vodila nameščanje uslužbencev v posamezne kraje, oziroma ambulante in poliklinike.	M. B.
V Mariboru gradijo osemnadstropne hiše
Ugodno vreme je ra gradbenike v Mariboru nadvse pomembno, saj je bila gradbena sezona v decembru enako živahna kakor poleti. Za Maribor, ki je poln gradbišč, pomeni blaga zima pravo srečo. V gradnji
silita lz temeljev. Te stolpne hiše gradijo podjetja, ki so se združila z MLO v Mariboru, stanovanja pa si bodo razdelili po vloženih sredstvih. Mariborski sindikati in vsi, ki želijo, da v Mariboru čimprej omilijo stanovanjsko stisko, pozdravljajo tak način stanovanjske izgradnje.	(jp)
Prvo praznovanje občinskega praznika v Žalca
Žalec, 3. jan. V Žalcu so 27. dec. prvič praznovali občinski praznik v počastitev dneva pred 13. leti, ko je pod okupatorjevimi streli padlo sedem organizatorjev Osvobodilne fronte. V počastitev tega dne je bila dopoldne v dvorani »Partizana« slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, katere so se udeležili mnogi zastopniki delovnih kolektivov, ustanov in političnih organizacij. Med gosti je bil tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora v Celju tov. Riko Jerman. O pomenu praznika, pa tudi o opravljenih nalogah in načrtih žalske občine je govoril predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Ivan Bizovičar. Zatem je bila slovesnost še pred spomenikom padlih borcev, kjer je pred okoli tisočglavo množico, med katero je prevladovala šolska mladina, govoril tov. Maks Pive. Ostali spored te slovesnosti sta izpopolnila mladinski pevski zbor ln godba na pihala. Svojci padlih žrtev ter zastopniki kolektivov in organizacij so ob tej priložnosti položili k spomeniku več vencev.	M. K.
Roditeljski sestanki v DoL Toplicah
Učiteljstvo topliSke osnovne šole ln gimnazije prireja redne roditeljske sestanke doma, v šoli, kakor tudi po posameznih vaseh. Zadnji roditeljski sestanek je bil 26. dec. v šoli na Toplicah, ki se ga je udeležilo nepričakovano mnogo staršev, saj jih je prišlo okoli 140, kar je bolj redek primer. Ta sestanek je pokazal, da je tudi med starši v podeželskih vaseh vedno več zanimanja za dober učni uspeh svojih otrok. To se vidi tudi iz tega, ker se poraja med našimi kmečkimi ljudmi želja po graditvi nove šole,
0 delu mladine v Zg. Polskavi
je namreč 568 stanovanj. Med najzanimivejšimi stanovanjskimi objekti, ki so jih letos začeli graditi, so vsekakor tri osemnadstropne stolpne hiše na Gosposvetski ulici. Gradi jih podjetje »Tehnogradnje« iz Vuzenice. Gradbišče je dobro mehanizirano, tako da mimoidoči iz dneva v dan zasledujejo, kako naglo rase prva stavba v osmo nadstropje. Tudi ostali dve že
• •••••••••••• •*••••
Takoj potrebujemo:
ekonomista
s končano ekonomsko fakulteto!
veš uslužbencev
s končano trgovsko akademijo
Mladina v Zg. Polskavi pri Mariboru je na letni konferenci razpravljala o dejavnosti v preteklem letu ter obenem izvolila nov odbor. V preteklem letu je bila mladina, če upoštevamo razmere na vasi, delavna, vendar pa bi lahko dosegla mnogo več uspehov, predvsem na kul-tumo-prosvetnem in športnem polju. Tako so priredili uspel Mladinski dan. več izletov, nekoliko zabavnih prireditev za Dan vstaje pa so nastopili e krajšo igro ter recitacijami. Občutno pogrešajo sodelovanje mladine v domačem kulturno - prosvetnem društvu.
Naloge, H so el jih zadali na letni konferenci, obetajo, da bo delo mladine v bodoče mnogo bolj obsežno, kakor je bilo doslej. K sodelovanju bodo pritegnili še ostalo mladino. V kratkem nameravajo ustanoviti lasten mladinski orkester prav tako pa bo v prihodnjih dneh začela z vajami folklorna skupina, za
katero je med mladino precej zanimanja. Da bi poživili kulturno-prosvetno delo v va-vi, bodo naštudirali nekaj dramskih del. Verjetno se bodo že v kratkem postavili na domačem odru. Nekoliko slabše pa kaže za razvoj fiz-kulture. Računajo, da bodo v tem napredovali kaj več, ko bo stal kulturni dom. Sedaj res ni primernih prostorov niti potrebnih rekvizitov.
J. B.
IZ CELJB
Olepševalno tn turistično društvo v Celju bo v mesecu maju 2955 slavilo svojo tridesetletnico. Društvo bo ob tej priliki Izdalo posebno publikacijo, v kateri bo opisana zgodovina društva. Ob tej priliki bodo tudi razne prireditve, katerih program pripravlja poseben propagandni odbor. Izvedli bodo kulturne, športne in zabavne prireditve. Društvo se pogaja z Ijabljansko opero za večdnevno gostovanje v Celju, s Slovensko filharmonijo, znanimi pevci In športnimi organizacijami, da sestavi kar najbolj pester umetniški ln športni program. Ob tej priliki bo tudi velika turistična razstava, predvajali bodo turistične filme.	C. M.
• ••»* •»•••• •«•••• ••••#• .1
DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVNI ODBOR
KMETIJSKE ZADRUGE DRAŽGOŠE
Cestita k občinskemu prazniku v Železnikih

Vestne priprave mariborskih alpskih smučarjev
Od Kitzbiihela na Pohorje
Vsak dan približuje slovenske smučarje bolj dnevn, ko bo snežna odeja pokrila naše smuške terene. Med smučarje tekmovalce, ki ne želijo nepripravljeni dočakati prve letošnje snežinke, sodita tudi znana slovenska smučarja — alpinca Ivan Sevčnikar in Dušan Sober iz Maribora. Simpatični Ivan, mlajši brat Jožeta (ki se je lani poleg na tekmovanjih še zlasti izkazal z delom med mladino), se je rade volje odzval prošnji našega sodelavca, tako da v naslednjem prinašamo nekaj zanimivosti z obiska pri družini Sevčnikarjeve mame.
DuAan Sober in Ivan Sevčnikar sta se pred dnevi vrnila z desetdnevnih priprav na terenih Wild-schönaua, nedaleč znanega avstrijskega smučarskega centra Kitzbiihela. Znano je, da so bili ustaljeni tekmovalni tereni v Wildschönauu zaradi svojih izredno ugodnih snežnih in pokrajinskih razmer že večkrat izbrani za prizorišče priprav olimpijskih in državnih smučarskih ekip, predvsem avstrijskih.
Poudariti moramo, da so Mariborčanoma desetdnevni trening omogočili poleg lastne iniciativnosti in sredstev — zlasti razumevanje odločujočih ljudi v njunih podjetjih (»Moda« oz. MTT), nepomembna pa tudi ni tovariška gostoljubnost smučarjev dunajskega Železničarskega kluba, ali boi j e večine članov dunajske reprezentance.
Okrog 2000 metrov dolga vzpenjača z višinsko razliko 750 m, katere številne koze so napravljene iz ostankov zloglasnih nemških tankov »Tigrov«, je namreč zasebna last in je bila zato tu pomoč zgovornih in dobrodušnih Dunajčanov Dušanu in Ivanu zelo zaželena; sicer pa stane posamezna vožnja 5 šilingov. O virih zaslužka ob teh idealnih m zelo obiskanih smuških terenih in standardnih tekmovalnih progah, ki se odlikujejo zlasti po veliki strmini in valovi tosti, govori tudi naslednji podatek: kmet, pri katerem sta stanovala naša smučarja in dnevno popila izdatno mleko rejenih tirolskih krav, ima esem sob za tujce, ki so seveda v sezoni nabito polne.
Sober in Sevčnikar sta dnevno vso tekmovalno progo, dolgo 3000 metrov, presmučala po 7-do 8-krat, kar pomeni nedvomno velik napor. Da pa sta ga zmogla, se imata zahvaliti vestnim pripravam v svojem klubu, to je Braniku, ker bi bilo sicer bivanje v tujini brez pomena. Trenirala sta ločeno od Avstrijcev po načrtih in nasvetih Francia Čopa. Pilila sta zgolj tehniko,
prav nič pa se nista spuščala ▼ takoim. divjanje.
Stikov z avstrijskimi smučarji seveda ni manjkalo. Tako je Ivan, mladi aranžer trgovskega podjetja »Moda«, vedel povedati, da je znani avstrijski smučarski strokovnjak Toni Seelos tačas treniral v Wildschönauu avstrijski ženski naraščaj, 19 nadobudnih, pogumnih deklet, kot da ima pred seboj postavne mišičaste fante. Zmogla so vse od njega postavljene proge in brez oklevanja so sledile na težavnih terenih svojemu trenerju. V neposredni bližini Kitzbiihela pa je Knedsl vodil trening skupine mladih avstrijskih alpincev. Po vsem navede-
nem lahko sodimo, da so Avstrijci pred prvimi nastopi v novi sezoni, zlasti pa še zaradi olimpijskih iger v Cortini d’Ampezzo 1. 1956, posvetili veliko pozornosti svoji mladi generaciji, ki morda prav zaradi tega in tradicije avstrijskega alpskega smučanja mnogo obeta.
Medtem ko Je Ivan govoril o svojih, vtisih iz Avstrije, je Sevč-nikarjeva mama napolnila sinoma velik nahrbtnik. Tako mimogrede se je oglasila: »Smuča naš Ivan že od tretjega leta, nahrbtnike pa mu polniva z očetom že vse tam od njegovega petega leta, ko je prvič nastopil. Kadar z Jožetom odhajata na smučišča, je slika v moji živilski shrambi prav žalostna.«
In ko se je na hišnem pragu pojavil še Dušan Sober, so se vsi trije alpinci odpravili na ponekod že zasneženo Pohorje. O tem, kako bo kaj v novi sezoni, pa ni hotel nihče črhniti niti besedice.
-pp.
LJUBLJANSKI STRELCI NE MIRUJEJO
4 starejše ključavničarje
s 15-letno prakso
m,
z lß-leino prakso
2 šoferja L razreda
Plača po sporazuma, komfortno stanovanje zagotavljeno.
Tovarna sulfatne celuloze in natron papirja, MAGLAJ.
•	»M«..«. •••••••«• •
•{»••• •••**••■••••« *••••* ••«•••	■«•••• »•»•»•«••• »•■••• •*•••• »••••»*. •*••••
•	•
•	•
?	Po določilu 72. člena pravil podjetja	razpisuje upravni	?
*	odbor PAPIRNICE VEVČE delovno mesto	?
glavnega RAČUNOVODJE	i
;	Pogoji za sprejem: ekonomska ali pravna fakulteta z i
Ì	10-letno prakso v računovodstvu ali vsaj ekonomska j
i	srednja šola z 10-letno prakso v istih poslih.	■
?	Plača po tarifnem pravilniku.	?
j	Nastop službe 1. III. 1955.	■
*	Ponudbe z dokazili strokovne Izobrazbe	In	s	stmje-	*
i nim opisom dosedanjih zaposlitev naj reflektanti pošljejo ? ?	na Papirnico Vevče, p. Polje - Ljubljana ali naj Jih ■
•	izroče osebno v tajništvu podjetja. — Skrajni rok za ;
J	prijave je L II. 1955.	j
•	*
*••••■ «•«••• •#•••« ••**••••••••	■••••« •••«•• •••••« «••••••••••••••*••
Visoki fantje v košarko!
Kakor marsikje drugod, tako so tudi pri nas začeli košarkarski klubi vabiti v svojo sredo visoke fante. Znano je namreč, da imajo vse najboljše ekipe na svetu svoje najmočnejše igralce med tistimi, ki merijo vsaj 190 cm v višino. Ker pa fantje te rasti ne rastejo kakor gobe po dežju, jih je treba kakor koli poiskati. Crvena zvezda v Beogradu je šla na pot časopisnega oglasa in je v enem samem tednu dobila odgovore 70 velikanov, ki so bili tudi mlajši od 20 let. Polovico so jih poslali domov, drugo polovico pa sprejeli v vzgojo, tako da računajo, da bodo v dveh letih lahko postavili malone nepremagljivo vrsto košarkarskih velikanov.
Čeprav ne izvirno, se Je vendar tudi ljubljanski košarkarski klub ASK odločil za podobno akcijo. Tudi njemu primanjkuje velikih mož (v metrih seveda) in zato vabi vse tiste, ki bi se želeli udejstvovati v košarki in so stari od 15 do 19 let, naj se zglasijo v njegovi pisarni vsak torek, četrtek in soboto med 12.30 in 13.30 uro v dnevih od 5. do 15. januarja na Miklošičevi cesti 5a.
ASK
Z zadnjim patrolnim tekom v počastitev Dneva JLA so ljubljanski strelci zelo uspešno zaključili lansko sezono.
Kar naprej so se vrstila tekmovanja in jim vedno prinašala nove uspehe. Ni pretirano reči, da bi bila vsaka športna organizacija ponosna na več ko 12.000-glavo množico predvojaških gojencev, ZB, članov strelske organizacije, sindikatov in drugih, ki so nastopali na strelskih vajah, kakor tuda na skoraj 7.500 strelcev, ki so sodelovali na 30 večjih m manjših tekmovanjih.
Na podrobnosti dela ljubljanskih strelcev v minuli sezoni se bomo še povrnili, vendar bi bilo prav že zdaj opozoriti na priprave, ki jih izvajajo — mimo izvedbe skorajšnjih občnih zborov — za nova tekmovanja z zračno puško v zimskem času. Strelske družine mesta in okolice so že prejele zadevna navodila. Program tega zimskega streljanja z zračno puško pa se po vsebini zelo razlikuje od prejšnjih in je mnogo zanimivejši. Razdeljen je namreč v družinsko ekipno prvenstvo strelskih družin mesta Ljubljane, v enako tekmovanje strelskih družin strelskega centra Kamnik, dalje v družinsko prvenstvo posameznikov ostalih strelskih družin, ki se zaradi oddaljenosti ne morejo vključiti v obe prejšnji tekmovanji, in slednjič v med-družinska prijateljska tekmova-anj desetčlanskih ekip ter tri ali petčlanskih ekip članic in pionirjev strelskih družin iz Ljubljane in zima j nje.
S to razporeditvijo se bodo lahko vsi strelci medsebojno spoznali ter izmenjavali tovariške odnošaje in strokovne izkušnje, kar bo velikega pomena za razvoj strelskega športa vobče.
Tekme v družinskem ekipnem prvenstvu mesta in Kamnika ter družinskem prvenstvu posameznikov izven teh dveh centrov bodo v januarju, prijateljska srečanja ekip pa od februarja do 15. aprila, ko bo v glavnem tudi zaključena sezona streljanja z zračno puško. Za to tekmovanje bodo udeleženci ocenjeni popolnoma svojevrstno in razvrščeni v vrstne rede. Družine bodo namreč ocenjene za pet plasmajev, in sicer po številu udeleženih tekmovalcev, po svojih 30 najboljših strelcih ter po plasmaju žensk in pionirjev. Plasma posameznikov bo določen samo po številu doseženih krogov.
Smoter, ki ga hoče doseči strelska organizacija v Ljubljani s tem tekmovanjem, je dvojen. Po eni strani želi, da bi se v to zimsko tekmovanje vključilo čim-več članov — tudi takih, ki se sicer ne morejo in nočejo udejstvovati z vojaško puško — hkrati pa, da se čimveč strelcev kvalitetno izpopolni in usposobi za prvenstvena tekmovanja v zahtevnejših konkurencah. Spričo tega je v vseh družinah za ta tekmovanja že sedaj izredno zanimanje, kar kaže, da bo tekmovanje res tudi doseglo te name* ne.	S. S.
Sodelovanje med Partizanom in Rudarjem v Velenju
V srcu Šaleške doline, v Velenju. deluje zelo delavno društvo TVD Partizan. Društvo je sodelovalo s svojimi člani na okrajnih smučarskih tekmah tn akademiji. Tudi košarkarji in rokometaši so prispevali svoj delež za izboljšanje kvalitete. Njegovi člani so tekmovali tudi v odbojki In plavanju, zelo marljiva pa je bila tudi baletna sekcija. Za bodoče bo društvena uprava storila vse, kar je v njeni modi, za uspehe pri vadbi ln za povečanje članstva, hkrati pa tudi za Izgradnjo nove telovadnice.
Poseben poudarek zasluži v tej zvezi razčistitev odnosov med Partizanom in NK Rudarjem, ki
ANEKDOTE
Bilo Je pred leti na mednarodnih smučarskih tekmah v Planici. Naš znani skakalec Janez Polda je tisti dan v hudi konkurenci premagal Sveda Karlssona. Skromen gozdar iz Mojstrane stoji v vrsti najboljših. Prejel je dva pokala, nešteto č&titk:..., da mu je kar nerodno. »Čestitam, Janez! Tak pokal pa ni kar tako!«, mu znanec prisrčno seže v roko. Hudomušni in vedno domiselni »Pol-dovec« se skloni k njegovim ušesom in smeje odgovori: »Rajši bi imel nakaznico za cement. Doma moram betonirati in mi huda prede zanj. Pa brez zamere!« Janez je znan, da vedno trezno in preudarno misli.
Bivšega oskrbnika Doma na Krvavcu Janka so poznali vsi obiskovalci te prelepe gorske postojanke. Vedno vesel in vse je vedel. Včasih je bil tudi dober lovec. Ker je bil invalid, je lovil divjad kar okrog Doma na Krvavcu. — »Kako pa to narediš?« — so ga spraševali lovci, ki so se radi ustavljali pri njem in poslušali njegove nasvete. — Takole, — je dejal Janko, — na tole kamnito ploščo n asu jem najprej popra, povrh pa natresem različno hrano, ki jo divjad rada je. — Kako pa jo potem vloviš? — »O,
čisto preprosto! Ko divjad poje vrhnjo hrano, pride do popra, močno kihne, pri tem pa s takšno silo udari ob kamnito ploščo, da se ob udarcu zvrne mrtva po tleh.
Se sedaj poskušajo lovci tako, toda brez uspeha. Poper baje ni dober. Znal ga Je nasuti samo Janko •.•
Neki slovenski delegat, določen za važno zborovanje pri Nogometni zvezi Jugoslavije v Beogradu, je doživel v hotelu, kjer je bil nastanjen še z nekaterimi ostalimi udeleženci, tole nevsakdanjo neprijetnost: upravnik hotela Je predzadnji dan bivanja kratko ln malo odpovedal nogometnim delegatom prenočišča, češ da so sobe že oddane drugim gostom. Vsako njegovo pojasnjevanje je bilo zaman in ko se je hrup nekoliko polegel, je vratar v ugodnem trenutku skokoma planil nadenj, rekoč, da mu bo prihranil posteljo, če mu nabavi vstopnico za tekmo Anglija : Jugoslavija (ki je bila šele čez dva meseca!). — Kakšno vstopnico saj je vendar nimam. Kdaj pa bo sploh tekma? — Ništa, ništa druže, smirite se! Evo vam ključ od sobe, a na ovaj komadič hartije napišite potvrdu, da ćete mi poslat kartu...
bodo odslej urejeni tako, da bodo v Velenju ustanovili splošno športno društvo, kamor bodo vstopili vsi tisti, ki v Partizanu ne bi imeli možnosti za izživljanje v svoji panogi. Potemtakem je treba pričakovati, da bo spričo takega sporazuma obeh društev telesnovzgojno delo v tem kraju samo še napredovalo.
Š AR
Turnir v Hastingsu
London, 3. jan. V petem kohl mednarodnega šahovskega turnirja v Hastingsu so bili doseženi naslednji izidi: Fuderer : Phillips 1:0 (v 34. potezi), Pachman : Xeres, Szabo : Unzicker, Donner I Alexander, vse remi, Smislov j Fadrhurst 1:0. Po tem kolu vodi Smislov sam s 4 točkami. Fuderer je šesti z 2.5 točke (med Ц udeleženci).
★
Na mednarodnem šahovskem turnirju v Hastingsu so bile pred. včerajšnjim odigrane prekinjen* partije. Partija med Kerescm in Unziokerjem je bila po štiriumi igra spet prekinjena, medtem ko se je srečanje med Keresom ia Smislovom končalo remi. Na ta. beli vodita zdaj Pachman in Smislov s 3, nato pa se vrstijo Szabo 2.5, Unzicker in Keres 2.5 (1), Donner. Alexander in Fuderer 1.3 ter slednjič Phillips in Fairhurs3 po 0.5 točke.
*
Šahovski klub iz Buenos Airesa
priredi letos aprila ob svoji pet. desetletnici mednarodni šahovski turnir, na katerega misli med dru. gim povabiti tudi dva Jugoslovan» ska mojstra. Kaže, da Je udeležb* eVropskih igralcev v Argentini zelo dvomljiva, ker prireditelji niso obljubili kritja potnih stroš.
kov do Buenos Airesa.
•
Košarkarska ekipa Crvene zvezde je na mednarodnem turnirju v San Remu zasedla tretje mesto. Tudi tamkaj je zmagala atenska vrsta Paneliniosu, ki je v zaključni igri odpravila ital. moštvo Gira iz Bologne z 61:57, medtem ko je Crvena zvezda premagala Panter-rit iz Helsinkov tesno s 67:64 (33:37).
Nasprotno: to so skrajno gibčna dvonožna bitja z gladko in mehko kožo, ki so zmožna zavzeti prav različne in neverjetne poze. Si že kdaj opazoval trebuh kake ženske, kadar se smeje? Jaz sem ga. Ondan nam je Rolande pravila zgodbico o nekem klientu, ki je prespal z njo noč in odločno vztrajal, da bi jo preoblekel za nuno. Zgodbico je pripovedovala na moč nazorno in jo spremljala tudi z ustreznimi
kretnjami___Njeno pripovedovanje ni bilo prav nič opolzko;
bilo je skrajno smešno in dekleta so hotela počiti od smeha. Ležala so zleknjena na moji postelji, nekatera na hrbtu, druga na trebuhu. Lahko sem opazoval vsak gib njihovih teles; videl sem, kako se jim dviga in upada popek, kako se jim trese zadnjica. Smejale so se z vsem telesom. Celo prsti na nogi so se jim krčili in vili od smeha. Drage krati, tudi tega se živo spominjam, sem videl žensko, ki so ji mišice na stegnih docela odrevenele in se ji je obraz prekril s smrtno bledico, ko ji je doktor Bouchon naznanil, da je bila staknila sifilis. Bil je najstrahotnejši prizor, ki sem mu bil kdaj priča ... Pa saj nima pomena. Ti si trgovec in me ne boš razumel...«
»Imaš prav. Nisem tolikanj razborit, da bi te lahko razu-
mel.	Ce so potemtakem javne hiše res tako čudodelne ustanove, zakaj pa potem obešaš svoje slike iz bordelov nekje v prizemlju in ne zraven vseh dragih slik? Hočeš mar s tem prizanesti rahločutju javnosti?« je vprašal Maurice s prikrito ironijo.
»Še daleč ne; bolj se bojim njih nasladne radovednosti Pokazal jih bom le peščici ljudi, ki so po moji sodbi dovolj zreli, da jih bodo prav razumeli. Tudi ne bi rad prikazal v preveč slabi luči ,La Fleur Blanche’ in nakopal madame Potie-ron kakšnih sitnosti. Saj njena hiša ni kako gostišče umetnikov. Ne želim več ponoviti napake, ki sem jo bil zagrešil z lepakom za ,Moulin Rouge’: da bi namreč privabil v lokal nič koliko ljudi, nazadnje pa bi mi ne preostalo drugega, kot da se pre-
selim kam dragam. Ta hiša mi je všeč prav takšna, kakršna je. Da ne pozabim, je spodaj vse naréd? Točilnica, alkoholne pijače? Koliko konjaka so naročili?«
»Toliko, da bi lahko zaplula po njem križarka. Upam le, da ne boste ti in tvoji prijatelji povzročili preveč hrupa in ne boste preplašili drugih obiskovalcev razstave ter obrnili njih pozornosti na svoje početje v prizemlju.«
»Ne imej skrbi! Lepo mirni bomo. Moji gostje bodo prihajali in odhajali pri zadnjih vratih. Tudi Missia pride, vsaj tako mi je pisala. Prav isto mi je obljubila Jane Avril. Toda, saj poznaš igralke; nikdar se ne moreš nanje prav zanesti — razen če od tebe česa želijo. Vsega skupaj ne pričakujem več kakor dvajset, kvečjemu petindvajset gostov. O, skoraj bi ti pozabil povedati: povabil sem tudi Degasa. Toda odgovoril je, da ga za vse na svetu ne bi spravili na razstavo. Zoprna mu je že sama bližina ljudi. Razočaral me je, zakaj veselil sem se že, da mu pokažem bordelske slike. On bi jih razumel. Nadejal sem se tudi, da bo pripeljal s seboj Whistlerja.«
»Kaj pa naj rečem, če me kdo povpraša, kje si? Na primer Camondo, največji zbiralec slik v Franciji? Mogoče bo želel s teboj govoriti.«
»Reci mu, da sem bolan. Še bolje, sporoči mu, da sem umrl! Zatrdno bo kaj kupil, če bo izvedel, da sem mrtev. Saj slikar desetkrat več velja po smrti kakor v življenju.«
»Kaj pa, če bo prišel z njim srbski kralj?" Camondo mi je pripovedoval, da bosta nemara prišla skupaj. Pomaga mu izpopolnjevati umetniške zbirke. Če torej pride kralj in vpraša po tebi, boš prilezel iz svojega plesnivega brloga?«
11 Tu misli Milana Obrenoviča, ki je bil srbski kraljf od 1882 1889, a se je nato odpovedal prestolu, — Op. prev.
t»
»Zakaj pa? Reci Njegovemu veličanstvu, naj kar ono prida dol, če me želi videti!«
»Henri, ti si neznosen snob!«
»Odloči se že vendar za eno ali za drago,« se je rogal Henri. »Najprej mi dopoveduješ, da se ponižujem, ker se dražim z ženskami iz bordela in jemljem madame Potieron s seboj na operni ples, a v isti sapi mi očitaš, da sem snob, ker me ni volja, da bi se poklonil temu tvojemu balkanskemu kralju. Cernii neki? Saj ga že poznam. Res je sila ljubezniv in prikupen, vendar pa ne uvidim potrebe, da bi si moral lomiti vrat prek vseh teh stopnic, samo da bi mu stisnil roko.«
»Dobro, dobra,« je trudno prikimal Maurice. »Toda hotel sem govoriti s teboj o nečem važnejšem. Strela božja, kaj si vendar menil s tem, da si jo tako grdo zagodel monsieurju Durant-Ruelu?«
Henri je prasnil v smeh. »O, ti je mar pravil?«
»Tako je. A njemu ni bilo prav nič do smeha.«
»Pha, saj ni bilo vendar nič hudega! Izrazil mi je željo, da bi smel priti v moj studio in si ogledati slike. Odgovoril sera mu, naj kar pride in si jih ogleda. Da bi videl njegov obraz, ko je stopil v ,La Fleur Blanche’ in so ga začela dekleta obdelavati! ,Toda, mesdemoiselles, jaz sem tu službeno... Sem oženjen človek’.«
»Pa se zavedaš, da je Durant-Ruel največji trgovec s sli* kami v Parizu in da bi mogel narediti zate hudiča in pol?«
»Kaj neki?«
»Ne delaj se vendar tako neumnega! Saj salamensko dobro veš, kaj bi lahko napravil zate. Dragi slikarji padejo pred njim na kolena, da le spregovori z njimi besedico, ti pa ga povabiš v bordel! Henri, za božji čas, kaj si že izgubil veselja do vsega?«	\