Poštnina plačana** v gotovlnf
Ceffa 1 DTfi
Leto I. (Vlil.), štev. 118
Maribor, petek, 23. septembra 1927
»
JUTRA'
nedelj® in praznikov vsak dan ob 16. uri Račm pri poitnam čak. ***. v l_)«bija«»i it. tl .409 Vatja m«*»4no. praiema« v (»pravi ati po poM 10 Di«. doaiavijaa »a dow p« 12 Dt«
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Alakaandrova ca ata it, 13
Ogiaai p« tarifa
Ogtas« apr«jem« tadi ogtaaat oddelek .Ja*«« * LjaW)an«, Pra»«ntoa« alka * «
Kdo ovira zbiižanje Jugoslavije in Bolgarske
Zunanji minister Burov in nasprotnik njegove politike — finančni minister Molov
BEOGRAD, 23. septembra. Naši diplomatski krogi upajo, da bo imela naša demarša pri bolgarski vladi radi v-padov in atentatov bolgarskih komita-šev na našem ozemlju povoHen uspeh in da bo Bolgarska takoj ukrenila vse potrebno, da onemogoči vsako delovanje revolucijonarnih bolgarskih elementov, ki hočejo z nasiljem preprečiti zbiižanje obeh držav.
V beograjskih političnih krogih pred vladaje mnenje, da jo vodja -truie, ki je naklonjena naši državi, zunanii minister Burov. Ta struia je odločno za to, da se ustvarijo z našo državo prijateljski odnošaii in da se pozneje prične delovati na čim tesnejše zbiižanje obeh slovanskih sosednhh držav,
Toda Burov je s svojo politjko zadel na precejšni© težkoče v vladi sami in sicer v osebi finančnega ministra Mo-lova, enega najodličnejšim pristašev macedonske organizacije, ki ga podpira 11 macedonskih poslanikov iz Petriča. Finančni minister Molov dela « svoio skupino lojalnemu postopanju zunanjega ministra Butova vse mogoče težko-Čo in žela za vsako ceno preprečiti vsak
učinek sestanka dr. Marinkoviča z Bu-rovom v Ženevi. Po mišljenju naše in inozemske diplomacije obstoja politično ozadie teh dogodkov v tem, da se uniči akciia za zbiižanje naše države z Bolgarsko. Kajti ta akcija vznemirja ne samo Molova temveč tuda razne druge elemente, ki se radi vesele vsakega našega neuspeha.
Molov je v direktni zvezi tudi z albanskim revolucijonamim odborom, ki pa ie, kakor znano, popolnoma pod vpli vom italijanske propagande. Sofijska macedonska revolucionarna organizacija vodi vso svojo akcijo na Bolgarskem sporazumno z elementi v Albaniji, ki so pod vplivom Italije.
Naši politični krogi smatralo, da je bila nota, izročena Bolgarski, nuino potrebna, da se razjasnijo vsa ta vprašanja in da stori bolgarska vlada vse, kar ie potrebno, da se prvi koraki za zbiižanje obeh držav ne prekinejo. — Predvsem le dolžnost bolgarske vlade, da enkrnt za vselej onemogoči vsako akcPo bolgarskega macedonskega komiteja.
Demosa* zegseS poražen
V boksarskem matchu ostal Tunney po 10. kolih zmagovalec
CHICAGO, 23. septembra. Pred več kot 150.000 gledalci se je vršil včerai senzacijonalni boks-match med sedanjim prvakom Tunneyem. Matchu ie prisostvovalo več ameriških guvernerjev, zastopniki vlade in številni filmski zvezdniki iz HoHy\vooda.
Tunney je zmagal po točkah v 10. kolih in je dobil miliion dolarjev, Demp
sey pa 450.000. Veliko vsoto so zaslužili tudi prireditelji matcha.
Do četrtega kola le vodil Tunney, v petem jo predvladoval Dempsey, v šestem je Dempsey opešal, v sedmem pa .ie prišel zopet k mom. 01 osmega kola dalje pa jo ostal Tunney zmagovalec. Innp-.v je l-?7b;' .voiemn nasprotniku desno oko.
Komercifa!izacl'a železnic in telefona na Češkem
PRAGA, 23. septembra. »Češke Slovo« poroča, da je razen neke ame-risk° Ponudbe za prevzem češkoslo-d‘3 M*'1 državn>l' železnic, stavila tu-1 °rKanova skupina ponudbo za prevzem telefonskega omrežia na češkoslovaškem. Iz Prasrc so že od-po ova i posebni odposlanci glede pogajanj v Ameriko.
ČUDNO RAZORQjt£Y^jy
,BERLIN. 23. septembra. Razorožit vena komisija v Ženevi ie sprejela finski predlog, ^cia naj se onim državam, ki obubožajo vsled vojne, nudi financijalna pomoč.
občinske volitve v PRAOI.
PRAGA, 23. septembra, občinske volitve v Pragi so razpisane za 16. okt. Vpisanih jo 471.000 vol. upravičencev, med aiuni 20(1.000 žensk.
Prinčeva ponarejevalska šola
Ponarejevalsko šola. ki so jo na Madžarskem otvorili princ Windisch-graetz, policiiski šef Nadosy in drugi »patrijoti«, se ie tako ukoreninila, da so ne da več zatvorltl. Ko je škodovala Franciji s ponarejenimi franki, io je škof blagoslavljal, režim jo nnimilejše sodil ponarejevalce, vse ie — kratko rečeno — našlo nebro.i opravičil za zločin, ker gotovo ni nihče mislil, da so bo ta Šola spravila tudi nad — madžarsko valuto. To se je pa zgodilo in nastale so veliko skrbi. Pri državni banki v Pešti so zopet našli ponarejene bankovce za 5 pen. gfj. V 14. dneh so v sami banki našM nad 100 falzifikatov, Policija naiskrb-neiše poizveduje, domneva so pa, da so falzifikatorji zelo previdni ter da dajejo svoje izdelke pomalem v promet-
Položaj po rekonstrukciji
vlade
Priprave za bo’ v verifikacijskem odboru — Težkoče razdelitvijo mest državnih podtajnikov
BEOGRAD, 23. septembra. Po rekonstrukciji vlade je nastopilo v političnem življenju sedaj nekakšno zatišje. Pričakovati je, da ostane situacija v sedanji formi do sestanka skupščine in da bodo posamezne parlamentarne skupine do tedaj nadaljevale delo v onem pravcu, po katerem so delale do rekonstrukcije vlade.
Rekonstrukcija vlade nedvomno ni ničesar razjasnila. Rešila je le vprašanje vstopa SLS v vlado; kar pa se tiče bistvenih političnih dogodkov, jih je rekonstrukcija samo odložila na negotov čas. Slovenska ljudska stranka bo sodelovala z radikali in se sedaj samo še pričakuje sestanek Korošca z Vukičcvičem, na*katerem bo še formalno sestavljena Radikalska zajed-nica in izvoljeno skupno zastopništvo kluba.
Najbrže bo imela vlada prve težko-
če o priliki debate v verifikacijskem odboru. Vendar vladni krogi upajo, da bodo končno le prebrodili vse težkoče. Vlada se sedaj trudi, da dobo do sestanka verifikacijskega odbora čim bolj izkoristi, da dobi čim več poslancev zase.
Edino vprašanje, za katero se trenutno zanimajo politični krogi, je vprašanje razdelitve podtajniških mest, ki se izvrši po sporazumu Ma-rinkovič-Vukičevič-Korošec. Vendar to vprašanje še ne bo tako kmalu rešeno, ker bi se moglo posebno pri demokratih pojaviti težkoče. Vsa znamenja kažejo, da bosta Marinkovič in Davidovič uporabila ravno to vprašanje, da pridobita čim več demokratskih poslancev za svojo politiko. kajti kandidatov za mesta državnih podtajnikov je v demokratskem klubu zelo mnogo.
STRAŠNA BOLEZEN OHROMELOSTI OTROK,
kakoršna se je nedavno pojavila v Ru-muniii, se .ie začela širiti tudu v Nemčiji. Zdravstvene oblasti v Leipzagu so naštele že preko sto slučaj'ev obolelosti in okrog 30 smrtnih žrtev.
O
ml-
NEMŠKI MINISTER NA ČEŠKEM ROTHERMEROVI AKCIJI,
PRAGA, .3. r ptembra. Justični nister dr. Mayr-Hartang je izjavil zastopnikom časopisia glede Rothermero-ve akcije za revizijo trianonske mirov: ne pogodbe na korist Madžarske, da Nemci v češkoslovaški republiki prizna-njnio vsako vmešavanje od zunaj, ker bi moglo tako vmešavanje le poostriti nasprotstva med narodi Češkoslovaške vajo sedanie stanje in odločno odkla-in motiti skupno delovanje. Narodnostne manišine v češkoslovaški republiki bodo že samo rešile svoja vprašanja z večinskim narodom.
»MODRA PTICA« JE RESIGNIRALA.
S prekooceanskim poletom »Modre ptice« no bo nič. Letala ni več na letališču Le Bourget in pilota Givon in Corbu sta že nastopila svojo staro službo pri redni francoski zračno prometni zvezi.
Jugoslovenskl Dempsey.
Splitski bokser Modrič, ki le pred leti dobil naslov prvaka Nove Zelandije, nastopi prihodnje dni vi Parizu pno-ti bivšemu svetovnemu prvaku v boksa niu Carpentleru. Dobi! bo 300-000 Dm nagrade. Po povratku v domovino nastopi tudi v Splitu proti tamkajšnjemu prvaku Tomiču. Tudi za splitsko prireditev vlada vebko zanimanje. —
Konec državnega posestva Bel je?
Javnost se jo dobro spominja, kako so se »trudile« najrazličnejšo naše vlade tekom vseh let po prevratu, kako bi uredilo gospodarstvo na veleposestvu Bolje, da bi imela dTžava od njega tudi kako korist in ne samo izgubo. Menla-vali so s® upravitelji tega veleposestva, ki jo bilo nekdal last nadvojvode Friderika, študirale so nlegovo upravo razno ankete itd., a posestvo je dajalo državi vedno le izgubo. In ker se tako ni mogla na noben način doseči rentabilnost Belia, je po devetih letih sklenila vlada sedaj razparceliratj veleposestvo mod poljedelce. Pričetkom prihodnjega leta bodo začeli s parcelacijo 40-000 katastralaih juter. —
Uresničene sanje.
Newyorški list »Evening Standard« Je objavil sledeči zanimiv dogodek, ki se je pripetil nedavno v Leicestru. V tamkajšnjo tvornico celuloida »Cascellmd Company« je prišla nekega dne l7!etna delavka Aliče Salt silno razburlena. Svojim tovarišicam le pripovedovala, da je je ponoči sanjala o strašnem požaru, ki je uničil vso tvornico in da je pri tem tu di sama izgubila življenje. Še istega dne, okrog treh popoldne, je nastal požar v drugem nadstropju imenovane tvorntee, kier je delala Aliče Salt. Vsi delavci so se mogli rešiti, tvornica pa je zgorela do tal. Šele po požaru so ugotovili, da je izmed delavcev postala edino Saltova žrtev požara.
Policijska kronika.
Od četrtka na petek ie bila aretirana ena oseba radi prepovedanega povratka, vloženih pa le bilo 34 prijav: j radi prestopkov cestno policijskega re-Ida 18, radi avtompbilnega reda pa 10.
Gibanje privatnih nameščen-cev v Mariboru
Privatni nameščenci za svoja prava in izvajanje socijalno-
zaščitnih zakonov
* * Maribor, 23. septembra.
V salonu hotela pri »Zamorcu« se Ue vršil v torek številno obiskan sestanek privatnih nameščencev, ki ga je »klicala mariborska podružnica Zveze privatnih nameščencev in se ga je -udeležil tudi pododbor Saveza bančnih u-radnikov iin nameščencev v Mariboru.
Zborovanje ie otvoril predsednik podružnice Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije, poslanec Josip Pete jan in poiasnil, da ima sestanek namen, o-žlveti gibanje privatnih nameščencev tudi v Mariboru. Pravilno je povdarjal, da je mogoče gtvoriti enotno fronto privatnih nameščencev le na nepolitični podlagi- Naloga strokovne organizacije je, da ščiti socijalne, ekonomske in kulturne interese privatnega name-ščenstva, vsled česar mora varovati svojo politično nepristranost.
Gospod J a m u š k iz Ljubljane je nato v daljšem govoru orisal nevzdržne razmere, ki so se vgnezdile pri zaposlovanju privatnih nameščencev, posebno v trgovskem stanu. Socijalna zakonodaja se v naši državi ne izvaja, z zakonom zajar.m,osemurni delavnik in nedeljski počitek se vsak dan in povsod gazi in krši, s podaljševaiem delovnega časa se povečava brezposelnost in ogroža obstoj zaposlenih. Ponudbe na delovnem trgu privatnih nameščencev rastejo vsak dan in vspo-redno s tem se nižajo cene delovne moči. Naša socijalna zakonodaja nazaduje, namesto da bi napredovala, ker pač ni nikogar, ki bi skrbel, da se že obstoječi sociialno-zaščitni zakoni izvajajo. Govornik ugotavlja, da država vsled pritiska delodajalskih organizacij mirno dopušča kršitev socijalno-zaščitnih zakonov. Tako se zakon o zaščiti dela krši vsak dan, ni pa oblasti in čuvarja, ki bi to kršenje prepreči] in kaznoval.
Celokupno privatno nameščenstvo pa je odločno anteresirano na tem, da se zakoni tudi v resnici izvajajo. Ven-
Mariborski	in
Patrijarh Dimitrije v Mariboru
Njegova Svetost, pa tri j arh' srbski Dimitrije, vrhovni poglavar srbsko-pravo slavne cerkve, dospe na svojem potovanju po Sloveniji jutri, v soboto, dne 24- t. m. z vlakom ob 16.33 v Maribor (glavni kolodvor). Prenočeval bo v mestu ter bo v nedelio, 25. t. m. dopoldne v tukajšnii pravoslavni kapeli opravil
vatnih nameščencev mogoča le v složnem nastopanju, v enotnosti, ki jo more nuditi le strokovna organizacija, razširjena na . vse pokrajine naše države.
»Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije« ima že 07 podružnic in preko 50.000 članov. Njen član lahko postane vsak privatni nameščenec, neglede na Islužbo božjo. V nedeljo, ob 14-37 se od-spol, starost, vero, narodnost in politi- pelje potem z brzovlakom v Celje. Dol čno prepričanje. Organizacija si je o- žnost vsega mariborskega narodno zasvojila tudi princip strokovno-ra.zred- vedmega občinstva je, da priredi izrednega boja. Govornik ie pozval ob za- nemu gostu čim lepši sprejem in sprej. kliučku svojega govora, naj se vsa pri- me poglavarja srbske cerkve v svojo vatni nameščenci v Mariboru oklenejo sredo z ono toplo ljubeznijo, s katero svoje strokovne organizacije »Zveze ljubi tudi on naš narod. Aranžman ze privatnih nameščencev Jugoslavije« in slovesen sprejem visokega gosta ie prevodno potom nje odločno in brezobzir- vzela pravoslavna verska občina v Mano borbo za izboljšanje svojega polo- riboru s svojim predsednikom, gosp. žaja in ohranitev pravic vsega -privat- Petrom Miovičem na čelu. nega nameščenstva.	Njegova Svetost, patrijarlf Dimitri-
Govor g. Jamuška je bil spremljan z bo za časa bivanja v Mariboru gost veliko pozornostjo in ie bil ponovno mariborskega škofa, dr. Andreja Kar prekinjen z odobravanjem, ki je pričalo, |lina-da se privatni nameščenci zavedajo svo
jega mizernega položaja, ki ga na vsak Pravoslavna cerkvena občina v Ma-način_ žele izboljšati. Izraz tega razpo-	riboru
loženja je tudi izvolitev novega uprav- poziva svoje člane, da se -polnoštevilnega odbora podružnice Zveze privat- no udeleže sprejema Njegove Svetosti, rtih nameščencev Jugoslavije, v katere, patrijarha Dimitrija, ki prispe jutri po-ga so bili soglasno izbrani člani, zastop- poldne v Maribor. — ruki vseh kategorij privatnega name- Tlakovanje Tattenbachove ulice s »ki-
-Z3-	„	.	v	tonom«.
V imenu »Saveza bankovnuh činov-
i namještenika« ie izpregovoril
trika i namještenika« ie izpregovoril I Mestna občina mariborska sedaj -pre-
. _ I U'l 6J9»
vese ja Qiavn;m trgom in Narodnim domom,
■"■'iJU) IVI ov jy piPTV a A ci 1 cl na I rj •	_•	±	t	i	•	».
sestanku. Zeli pa tudi, da gredo vse or- u*-,™—i	.	,	„ , , .
•izvršil nov poizkus. Cesto bodo namreč
gaifizachic in člani med svoje neorgani- . v . ...
zirane tovarišice in tovariše da vzbude [ T	z 1CTamc™ m Peskom tla‘
„ »at,1 ...______________   ^	.	.	Ikovali	s	posebno	maso,	nazvano
v njih stanovsko zavest in borbenost LT^ ",	° 'T?’ ”azvan° T kf'
in pridobe svojim organizacijam nove £ 'c j? podlaf ,boll trda soboi*ce	kitonom tlakujejo ceste tudi že
Predsednik je nato zakliučil lepo u-	P°Sel™°	uv	?Iicb
Ako se poskus obnese, potem bo obci-na
spelo zborovanje z željo, da bi postal i ,
tn cociomov	m.	|ttakovanje	s	kitonom odredila tudi še za
Uar jo uspešna zaščita interesov pri-1 novemu gibanju.
ta sestanek nekak mejnik, ki je določil in ugotovil potrebo osvežen.ia in aktiviranja gubanja privatnega nameščenstva v Mariboru fer postavil smernice
Vinska trgatev 1927
Ponekod so vinogradniki že začeli s splošno trgatvijo, čeprav grozdje ni popolnoma dozorelo. Mošt vsebuje v najugodnejših slučajih le 14—17%	slad-
korja, kar ne da kvalitetnih vin. Trtno listje je še brez izjeme zdravo, zeleno in ravno zadnje dnj producira dragocene snovi, katerih vrednost gre, upoštevajoč območje mariborske oblasti, v miljene. Ako hočemo doseči kvalitetna vina, na kar smo celo leto z ozirom na ugoden potek vremena z gotovostjo računali, ie potrebno, da počakamo s Splošno trgatvijo vsaj do 10. oktobra, pri trgatvi pa pazljivo ločimo gnilo od zdravega grozdja, ako že nismo poprej podbirali. Le v tem slučaiu smemo upati na boljše cene in lahko prodajo letošnjega vinskega prideika. V nasprotnem slučaju pa bo nas tlačilo tujo ceno vino in mi svoiega pridelka spet ne bomo mogli spraviti v denar, kakor si radi težkega gospodarskega položaja v splošnem! želimo.
Upoštevajoč vse te okolnostj, je veliki župan mariborske oblasti naslovil na srezke poglavarje brzojavko sledeče vsebine:
Pozovite županstvo vinorodnih občin, da vplivajo na vinogradnike, da nikakor no vrše vinsko trgatve pred 10. oktobrom. Dokler ie trtno listje zdravo, zeleno, producira dragocene snovi, ki višajo vrednost vinskemu moštu. —
Zapuščina ameriškega rojaka.
V San Franciscu je umrl neki Božo Rucovič, ali Božo (Rade) Kocavič ali Kočavič. Pokojnik Jo zapustil nekaj imoviine in se iščejo njegovi nasledniki. Kdor bi kaj vedel o pokojniku ali njegovih naslednikih, naj to takoi javi Izseljeniškemu k orni sanjat u v Zagrebu Kamenita ulica št. 15. —:
druge ulice. —
Slov0 stare »sejne mize« z magistrata.
Stara, velika ovalna miza, katere so se svoječasno dolgo posluževali mariborski mestni očetje pri sejah občinskega sveta in se zbirali okrog nje, so te dni nesloviesno preseli iz občinske hiše. Degradiral; so io namreč na konferenčno mizo meščanske šole v Krekovi ulici. S V Sarajevskem kinu »Imperija!« je seboj odnese stara misa seveda tudi
Velik oožar v sarafevskem kinematografu
včeraj popoldne nastal velik požar, ki jo povzročil ogrom.no škodo. Pri cenzurni predstav; »Madame Sans Gene-je nastala v operaterjevi celici močna eksplozija, ki jo je povzročil kratek stik. Iskra je skočila tudi v zavoj filma,
vse svoje skrivnosti in spomine na | slavne in neslavne dni na magistratu. Nehvaležnost .ie pač vedno plačilo sve-| ta! —
Občinska bencinska črpalka.
Mariborska mestna občina si bo na-
ki se je v trenotku vnel. Operater ie k«, Ti '	*•
skušal strgati goreč film s projekcijske ? V*?	?	T'™ ^ mestrie avto
ga aparata, pri čemei^ je ^obU težke te* • b5T,cmsj5° drpalko' Tak° b° poškodbe in strašne opekline na obeh	?	f,°	d°bl?la ben*
rokah. Stroj mu je odtrgal tudi en prst	m?*	cisf nah-kar	^ovo zelo
Ogenj je zajel tudi ostale filme ki so	"I	T	tVČL ZTlatn0
bili pripravljeni » vaSerno prSstov),!	°	^
Operater je komaj ušel sigurni smrti in	Premestitev stranišča	ob mostu,
sc pred vrati go-reče celico zgrudil v	Sedanje	stranišče, ki je ob mostu na
nezavest. Predno	so	prispeli na	kraj	Ievem bregu	Drave, se po sklepu
nesreče gasilci,	jo	ogenj upepelil	vse	Mariborskega	mestnega sveta premesti
lilmein zajel tudi opremo v projekcijski v PaI"k’ k-ier -’c veliko bolj potrebno. —-
Dari'° <*»* za tombolo invalidov.
» °ma	""'C1'	dv* ^okcilsba	I udrl,žmjc	voinih lnva]W„v T Ma.
riboru priredi	dne 3. oktobra veliko
tombolo in sc	je med drugim obrnilo
tudi na mariborsko občino s prošnjo za kak dobitek. V pravilnem umevanju težavnega gmotnega položaja, v katerem se nahajajo naši 'invalidi in da priporno rc k čim boljšemu uspehu tombole, je mestni svet mariborski na svoji včerajšnji seji sklenil, da podari kot dobitek občine za tombolo vagon premoga.
projekcijska aparata m drugi materijal, tako da povzročena škoda presega pol milijona dinarjev.
V smrt za vsako ceno.
Iz Mostam poročajo o nesrečni ljubezni 221etne Slovenke Roziko Zalešek, i\i ie hoi°ia rad, -•*^vrst,'he skrbeča Iju bimca, pilota narednika v smrt. Z Aleksandrovega mosta je skočila globoko In" --------------------------™
Neretvo, a so Jo rešili. Policija je Ro ‘R S mu,"'lflcentno dal>i,o! ~
ziko izgnala iz mesta, ona pa je izjavi la, da pojde radi nesrečne ljubezni vsako ceno v smrt. ______
za
Velika kavarna.
V petek, dne 23. t. m. koncert. Vi.io-linski virtuoz Nodine Pegclau. 1120
fpominlaite te CMD
Mariborski gledališki abonenti,
ki so so prijavili in podpisali priglasnicc junja mespca ob priliki nabiranja abon-mana so naprošajo, da pridejo čimprej k gledališki blagajni, da si izberejo svoje sedeže in dobe abonentske izkaznice. Kvartet Zika v Mariboru.
V pondeljek, 7. novembra priredi svo tovno znani godalni kvartet Zika p0 dvoletni pavzi zopet svoi koncert v Ma riboru. —<
Velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda«
se vrši letos v Mariboru dne 9. oktobra. Vse delegate in družbine člane vabi vodstvo k udeležbi. Polovična vožnja Po železnicah je dovoljena. Velika skup ščina v Mariboru naj bi bila manifestacija za C. M. družbo in njeno delo na severni meji. —.
Koncert vojaške godbe se bo vršil v parku dne 25. tm. Pro-> gram je sledeči: l. Leopold: Stadion, koračnica. 2. Verdi; overtura iz opere »Seviljski brivec«. 3. Nedbal: valček iz opere »Viničarjeva nevesta«. 4. Puccini: fantazija iz opere »Tosce«. 5. Parma: Urh, grof Celjski in Dvorak: Slovanski ples št. 8. 6. Vačkar: Osvobojeni, koračnica. —
Redno naknadno cepljenje.
Obvezno brezplačno cepljenje prott kozam za vse prebivalce mesta Maribora, ki še niso bili cepljeni in so stari nad 6 mesecev, se bo vršilo od 26. do 29. septembra vsak dan od 9. do U. ure na mestnem fizikatu v novozgrajeni občinski hiš, Frančiškanska ulica 8 1. — Opustitev cepljenja se kaznuje kakor to določa zakon o obveznem in prisilnem cepljenju. —
Nalezljive bolezni v Mariboru.
Od 15. do 21. septembra so bili prijavljeni mestnemu fizikatu v mariborskem mestnem okolišu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: 1 slučaj tifusa in 1 slučaj davice. Noben ni bil smrten- —
Najbolj vroč dan.
Kot kurijoziteto objavljamo, da Je bil včeraj v Mariboru najbolj vroč dan v letošnem poletju. Tako veliko vročino je zaznamoval toplomer sam.0 še dne 2-junija. Včeraj opoldne je namreč kazal toplomer na solncu 38 stopim Celzija. Danes je zopet vročina popustila in bliža se oči vi dno zopet deževno vneme. Razstava grškega in rimskega kiparstva
v odlivkih iz pariškega Louvrea 3e odprta še za čas pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni«. Razstava je dostopna v Jakopičevem paviljonu vsak dan od 9.—18. ure in opozarjamo nanjo posebno obiskovalce % dežele, —
Prva denarna kovnica na Balkanu.
Včeraj so položili v Beogradu temeljni kamen zavoda za izdelovanje nov-ča-nic v naši državi. Na kamnu je sledeči napis: »Povečanje državo ie povzročilo povečanje bančnih poslov in zato povišanje novčaniic Narodne banke in uvedbo novih poslov. Da se država emancipi-ra od inozemstva, ie bilo odločeno, da se osnuje tvorni ca za izdelovanje nov-čanic v lastni državii«. —
S čašo hoče ženo, obreže pa sebe.
Ko so bile vse gostilne in kavarne že zaprte, je danes zjutraj S. F. kolovratil domov v Studence in ob vsakem koraku mu jo rasla pijanska togota. Ko ie ob štirih zjutraj prestopil domači prag, se jo njegove togote nabralo že toliko, da ie hotel ženo nakresati s kozarcem-Alkohol, ki je togoto razvnel, jo je Pa tudi tako reguliral, da je rabijatni možakar sam sebe ranil po roki. Ker si1 je žilo prerezal, ga je rešilna -postaja odpremjla vi bolnišnico. —
Otrok neznanega imen®.
Januarja 1920, to jo pred 6 hi pol letom, je bilo najdeno v veži pred vratovi mariborske javno bolnišnice 6 dni staro dete ženskega spolfl» -povito v plenice. Do danes ni bilo mogoče ugotoviti identiteto tega otroka. Kdor bi v.e-del kaj o tem otroku ali njegovih sta-riših, naj to sporoči mestnemu magistratu v Mariboru (Konskripciiski oddelek). —
Srečke državne razredne loterije za IV. razred so dospele in so naročnikom® v upravi do 7. oktobra na razpolago- Tu di nekaj novih srečk je še v zalogi za one, ki dosedaj niso igrali. — Uprava »Večemika«. —
Gostilna Balkan.
Vabim vljudno vso svojo ceno. goste > nedeljo, dne 25. septembra na pečene etrne in kranjsko klobase, kakor t-udi na pečene purane in domačo pustne .Gostilničarka Balkana, — upj,
Zrakoplov bodočnosti
Letalo-čoln — Dr. Eckener daj« bodočnost Zeppelinu — Napoved redne prekomorske zračne proge
Ponesrečeni prekooceanski leti s števil nimi človeškimi žrtvami so privedli do pravega preobrata v zrakoplovstvu
sploh in do spremembe mnenia glede pre kooceanskih letov še posebej-Velike nemške tovarne za izdelovanje letal so se naglorna začele preurejevati. Najboljši konstrukterji so se oglasili s Parolo, da mora biti prekooceansko letalo amfibija: letalo in čoln obenem za startanje na suhem in s plavalnim telesom za pristajanje na vodi. Plavalno telo naj bi bilo v sredini. Prekomorski letalski čoln bi moral biti najmanj 25 metrov dolg in strojna sila bi se morala razdeliti na štiri do pet enot in propelerje, da bi se letalo obdržalo v zraku tudi, če bi Polovica propelerjev odrekla- Profesor Junkers, dr. Foerster, ravnatelj Sachsen-berg in drugi teoretiki in strokovnjaki zrakoplovstva raziskujejo z veliko vnemo vse, kar zamore služiti rešitvi vprašanja letala bodočnosti. Velika delavnost se je razvila tudi na nemških letališčih in tako bo Berlin žrtvoval.celo del svojega Tiergartna, da se bo letališče izdatno razširilo. Staro policijsko poslopje so podrli in graditi so začeli ob Tier-gartnu proti letališču široko lokalno železniško progo-Tudi ameriško zrakoplovstvo je razvilo veliko delavnost; tekma pa ni več usmerjena v pogledu smelega športa z velikim tveganjem, temveč v iskanju kar najbolj sigurnega letala.
Znani graditelj zračnih ladij dr. Ecke-ner je pa prepričan, da si bo Zeppelin osvojil bodočnost. V londonskem dnevniku »Times« zatrjuje, da se dajo prekooceanski leti organizirati in komerciial-no izkoristiti le potom Zeppelinov. Poskusov raznih avijatikov ne misli omalovaževati, kakemu smelemu pilotu se še
vedno lahko posreči, da preleti At-lantik od vzhoda proti zapadu, nikakor pa ne moreio težki aeroplani s potniki in pošto opravljati rednega prekomorskega prometa ob vdharjah in atmorsferskih spremembah.
V Friedrichshafnu na Bodenskem jezeru se gradi sedaj največii zrakoplov na svetu. S tem zrakoplovom bo izvedel dr. Eckener prvi polet iz Španije v Južno Ameriko- S seboj bo vzel tudi potnike in pošto.
Radi varnosti potnikov bodo sklenjepe pogodbe z ladjami, da ostanejo vso pot v zvezi s Zeppelinom ter da služijo kot varnostne postaje za potnike. Zrakoplov pa bo vzel tudi čolne s seboi, da jih lahko v slučaju potrebe spusti na odprto morje. Kadar bodo potniki v popolni življenski varnosti, se lahko začne z tedna zračnoprometno zve^o med Atlantikom in Pacifikom. Svet bo imel več zaupanja v zrakoplove kot pa v aero-plane, ki so samo rezervoarji olia in ben cina na potu preko oceana.
V desetih letih bo svet zvezan s stalnimi zračnimi progami. Pogostih poskusov se s Zeppelini ne more delati, ker stane to preveč denarja. Zeppelin je drag in se ga ne more pošiljati na negotovo kakor navadne aeroplane- ŽeppeM-ni se gradijo za 100 potnikov in za So mož posadke. Cena vožnje od Seville do Buenos Airesa bo 50 funtov ali 13.500 dinarjev- Toliko stane tudi vožnja z boljšim parnikom. Dva zrakoplova lahko opravljata promet dvakrat tedensko med Evropo in Ameriko. Na progi Pariz-Ber-lln-Newyork bo treba 10 zračnih ladij. Pet let bo trajala zgraditev teh zrakoplovov. Prihodnje let0 bodo na že leteli Zeppelini redno iz Evrope v Južno Ameriko in narobe-
Škandal v komunističnem občinskem svetu
Občinski svet Bethmal Greena je sklenil, da imenuje novi kvart razširjajoče ga se londonskega predmestja Leniinova četrt. Večina svetnikov pripada komunistični stranki, ki je predlog tudi izglasovala. Glede »Leniinovih stanovanj« pa je prišlo do velikega škandala, ki bo končal z razpustom komunističnega občinskega sveta, glavno besedo pa bo ime lo sodišče. Župan, ki je dal graditi nove stanovanjske hiše, je za drage denarje prodaial dovoljenja za oddajo stanovanj v novih stavbah, ki so bila namenjena delavcem- Aretirani so bili tudi ostali kapitalistično -navdahnjei komunisti.
Zločin 17 letne hčerke nad oče?om-skrunltel?em
J Lvovu se je predvčerajšnjim izvršil strašen zločin, ki ima deloma o-pi a\učljive vzroke. l7letna Stanislava Bemden je umorila svojega očeta, pri čemur sta ji pomagala mati in brat. Žrtev je zidarski mojster, ki so le neprestano uda-Dal pijančevanju in brutalno ravnal s elani svoje rodbine. Minuli teden je v pijanosti vpričo žene in sina zlorabil svojo l7letno hčerko, ki so ie naslednjega dne hotela zastrupiti, pa so h zdravniki rešili življem ;e. p0 okrevanju se je v otroku vzbudila naprnm o-četu strašna mržnja, ki jo je privedla do odločitve, da umori lastnega očeta. V sredo se ie njen oče zopet vrnil pijan, razbijal pohištvo in pretepava! ženo-Policiia, ki je prigla ogroženim članom nesrečne rodbine na pomoč, ga je odvedla v zapore, toda na večer je bil zo-Pet izpuščen. Mati in sin sta pobegnila z doma,_ ker jima ie pretil, da ju ubije, docimi jo hčerka ostala vi stanovanju, da z njim obračuna. Bratu je vzela samokres in legla v postelj. Ko se ii ie oče v noci zopet hotel približati, je nanj dvakrat ustrelila in ga težko ranila-Kljub temu le navalil na nio. Pričel je obu]>en boj. V naslednjem trenotku pa sta hčerki priskočila na pomoč m at j jn brat. Ž združenimi močmi so posuro-v«lega pijanca vrgli na tla, hči pa ie zgrabila sekiro in ga z udarci Po glavi FobHa do smrti. Kmalu nato je policija morilce aretirala. Pri zaslišanju je o-skrunieno dekle izjavilo, da ne obžaluje deistva, kajti^p0 zločinu ga ni več priznavala za očeta, bil pa je vsej rodbini tako nevaren, da je z zločinom storila le svojo dolžnost.
Zanimiva prometna zveza London— Neapelj.
V nekaj dneh se otvon redni zračni promet London—Neapelj, ki bo kombiniran z aeroplanom, železnico in hidro-planom. Iz Londona do Pariza se bodo vozili potniki z letalom, od tu do Ženeve z brzovlakom in dalje s hidropla-Hom. I ako bo trajala cela pot iz angleško v italijansko prestolico nič več kot en dan.
30. letnica žrtev zrakoplovstva
V mestu Grenna na jugu Švedske so postavili spomenik inženierju S. A. An-dree-ju, rojaku mesta, ki je pred 30. leti »zvedel prvi poskus zračnega leta na Severni tečni in našel pri tem smrt s svojimi tovariši-
Ing. Andree se ie rodil leta 1854. Po dovršenih tehniških študijah se je podal v Ameriko, kjer si ie po težavah in ovinkih kot tovarniški delavec, eestni pometač Itd-priboril mesto, primerno naobraz-bi in veliki vnemi za letalstvo- V Philadelphii je naše] starega ameriškega zra_ koplovca Mr. Wise-ja in druge, ki so začeli podpirati njegova stremljenja. Tudi doma je oživel zanimanje za zrakoplovstvo po mnogih svojih poskusih z zračnim balonom.
^ L. 1897 se je uresničila njegova velika želja. V Spitzbergih se je dvignil s svojim balonom, da preleti Severni tečaj. Spi emljala sta ga pilota Strihdberg, sorodnik slavnega dramatika, in ing. Fraon kel- Vreme je-bilo ugodno in vsi so bili v najboljših nadah glede smele.ga poleta. Kako daleč proti tečaju jo balon dospel, je ostalo tajno; ob sibirski obali so našli drugo leto ostanke razbitega balona, kateremu je najbrž odreklo krmilo. To ie bilo vse, kar j e ostalo od nesrečne ekspediicie. Letalci so plačali svojo smelost s smrtjo in večni led ni pustil za njimi nobenih sledov.
Z zračnim balonom sc ni nihče več podal na pot, ^epipelini in aeroplani so balone izpodrinili, Andree pa ostane v spominu kot pijonir zrakoplovstva.
Služkinja —• povod diplomatske afere.
Iz Varšave poročajo, da j0 prišlo med poljsko vlado in sovjetskim poslanikom do ostre polemike. Znano je, da je špi-jonska afera sovjetskega vojnega atašeja, polkovnika Kaska. vzbudila veliko senzacijo. V zadevo ie bila vpletena tudi njegova kuharica, ki .io je policija po nalogu vojaške komande aretirala. Ves sovjetski diplomatski aparat Se energično trudii, da bi služkinjo izpustili iz zapora, češ da se tudi služinčad poslaništva tuje države ne sme oblastno preganjati. Kako bo »diplomatska* afera •končala, se trenutno ne da ugotoviti-
Zločin madžarskega nadporočnika
Današnji madžarski režim admirala Horthy-ja se je ustoličil s strašnimi po-kolji in drugimi zločini. Najstrašnejše so divjali razni oficirji, ki so na lastno pest sestavljali svoje »kazenske ekspedicije« ter s kontribucijami in umori »čistili« deželo- Mnogo divjakov je nekaznovanih, vse se ie opravičilo s preveliko patrijot-sko vnemo, nekateri so pa pozneje le prišli v kriminal, ker so celo za režimsko justico prehudo divjali.
Tako je bil od vojaškega sodišča degradiran in obsojen na 2% letno težko ;ečo nadporočnik Karl Kmety. Ta človek ie sedai radi obrekovanja tožil vse novinarje, ki so poročali, da je bil obsojen radi umorov- Obtoženi novinarji so ponudili dokaz resnice, da je bil Kmety — 70 umori v zvezi in sokrivdi. Ko so razpravo preložili, je Kmety z nasmehom deial: »Samo nekaj »sodni go v« sem malo premlatil. To je bilo vse!« — Vo-tant: »Kaj pa stotnik Nagel, ki ste ga popolnoma pohabili, — je bil tudi »so-drug«? Strašne stvari še boste slišali!« Kmety je s ciničnim smehom zapustil razpravno dvorano.
Skrivnostna tragedija v Kairu.
V Kairu je bil izvršen tajinstven umor in samomor. Premožen Egipčan Mohar-ram Sabry Bey ie ustrelil svojo soprogo, rodom Avstrijko, ki ie pred 10 leti prevzela mohamedansko vero, nevarno ranil oskrbnika svojih posestev dn končno samega sebe. Skrivnostna tragedija uglednega meščana je vzbudila veliko pozornost.
Ljubosumni bizon.
Iz Londona poročajo o zanimivem slučaju, ki jasno ilustrira živalsko ljubosumje. V londonskem zoološkem vrtu so bizonu »Punchu« odvzeli žensko in jo dodelili mlademu tekmecu v sosednji ogradi. S silo ločeni soprog je v strašni jezi podrl ograjo, ki ga je delila od žene in po dolgem boiu v besu maščevanja umoril mladega soseda. Kljub Junaštvu so mu upravitelji vrta ponovno ugrabili soprogo ip jo zaprli v močnejšo ogrado.
Opij in koka«n.
Koncemtega mesca se sestane posebna komisija Društva narodovi, da razpravlja o produkciji in uporabi opija in kokaina- Produkcijo opijskih in kokainskih preparatov se želi omejiti na množino, ki je potrebna znanstvenim in medi črnskim svrham, da bi se preprečilo tihotapstvo v strastno-nasladno svrhe. Delo bo težko, ker ne sodeluje turška vlada, ki na vprašanja glede opija sploh ne od govarja. Tudi največji producenti opija Centralne in Južne Amerike ne pridejo blizu- V komisiio za opij in kokain je v zadnjem času Bolivija imenovala svojega zastopnika, ker je že velik napredek.
Živeli bomo 150 let.
Profesor Voronov — slavni pomlaje-valee — se mudi v Budimpešti, kjer prireja predavanja. Po nekem predavanju ie odgovarjal na razna vprašanja novinarjem in iziavil, da ne stremi za tem, da bi omogočil človeku večno življenje, kakor ga nekateri učenjaki zasmehujejo, temveč da skuša kratko življenje smrtnikov podaljšati naidalje do 150 let. Tako bi tudi geniji lako živeli daljšo dobo in človeštvu v marsičem koristili dočim jih prezgodnja smrt čestokrat iztrga jz naše srede in onemogoči njihovo koristno udejstvovanje^
Spori
Maribor : RapidL
Mesto napovedane tekme Maribor; Concordia se bo v nedeljo ob A 4. odigral finale za pokal poškodbenega fonda med Mariborom in Rapidom.
Finale za pokal »Marburger Zeitung«
se bo vršil v nedeljo na prostorih S. D. »Rapid«. Borita se najboljša tenis igralca Slovenije gg. Leyrer in FFtzl. Tekmovanje spada še k turnirju I. S. S. K. »Maribor«, vendar se tedaj ni mogla završiti omenjena konkurenca in sicer vsled odsotnosti obeh finalistov. Če uspe g. Leyreru, da svojega konkurenta premaga, pride pokal v njegovo definitivno last. Vsekakor zasluži tekma vso pozornost!
Zveza kolesarskih društev za mariborsko oblast
bo priredila v nedeljo dne 25. septemb. »Lov na lisico«. Skrivališče je določeno v Ptujskem gozdu. Odhod lisice ie določen na 13. uro z Glavnega trga v Mariboru. Zasledovalci oziroma lovci gredo točno ob 14. uri, ravnotako z Glavnega trga. Lisici je dovoljeno, da se skrije povsod v določenem rajonu Ptujskega gozda, razen vi poslopjih. Ker je to prva prireditev te vrste, ter se vozi oziroma hodi po rajonu počasi, tako, da bodo prišli tudi stari, debeli zozači lahko še enkrat do slave, kakor tudi dame, se pričakuje od strani včlanjenih klubov velika udeležba. Prijavnima stane za člane 3 Din. Vsak lovec dobi na startu še posebna pismena navodila. Kdor bo lisico ujel, oziroma se vsaj1 dotaknil njenega kolesa na skrivališču, dobi darilo, ki je izloženo v okna tvrdke Moravec v vrednosti 400 Din. V slučaju, da lisice nikdo ne najde do 17. ure, ostane darilo lisičk Vsi lovci se nato po 17. uri zberejo v gostilni Wrus pri Sv. Miklavžu, kjer bo odlikovan zmagovalec im se bodo obenem razdelile kolajne dirkačem dirke na progi Maribor—Gradec—Maribor. Lova se lahko udeleže vsi včlanjeni klubi, kakor tudi po niih vpeljani gosti.
Kolesarsko društvo »Perun*
poziva vse svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži prireditve Zveze kolesarskih društev dne 25. t. m. »Lova na lisico«. Zbirališče za vse članstvo je točno ob 'K 14. uro na Glavnem trgu-
Sekcija »Perun« Slovenska Bistrica
poziva članstvo, da se udeleži polnoštevilno »Lova na lisico«, ki ga priredi Zveza kolesarskih društev v nedeljo 25. tm. Vsi člani rhoraio biti % 14. uro v Mariboru na Glavnem trgu.
Nemški spor radi zastav
Nemški hotelirji, ki ob proslavi obletnice nemške republikanske ustave nlsc hoteli razobesiti zastave nove Nemčije (čmo-rdeče-zlato), vodijo ves čas veliko polemiko z državno dn mestno oblast jo- Berlinski magistrat je bil — kakor znano — proti oboževalcem nekdanie cesarske Nemčije še najbolj odločen, večina drugih oblasti pa brez ugovora ir odgovora sprejema hotelirske nauke c -dolžni časti do slavne nemške preteklosti«. Državni predsednik Hindenburg se je s svojim govorom na. tannenberški proslavi prikupil tudi hotelirjem, ki sc za dan njegove 80!etnice — 2. oktobra sklenili razobesiti poleg stare orno-belo-rdeče tudi novo nemško zastavo,
100 letna pevka.
V Umsellesu vi severni Franciji se jt) pripetil redek slučaj, 100 letna starka, Candaele je pred dnevi pela v mikrofon ljubavne romance az svoiih mladostnih' dni. Pevka je imela gotovo nad 100.000 poslušalcev, kajti ta romanca je bila potom radia poslana vi širni svet-
Tr| žrtve krivega pričanja.
T rije prebivalci turinškega mesteca Aastenberg so bili na podlagi izpovedb neke l21etne deklice obtoženi zločina oskrumbe. Eden od obtožencev se ie obesil, drugi je ^postal slaboumen, tretji pa .ie bil oproščen, ker so bile trditve dekleta spoznane za neresnične,.
??ran %
Mariborski V F C E P V T K Tiifra.
V Mariboru, cine 33 TX 1027.
Maksim Gorki:
OtroSha leta
$	Poslovenil dr. I. D.
Nekega dne me je vprašal ded:
»No. Oleška. kaj si delal danes? Si se igral? Vidim po oteklini na čelu. Ni velika modrost, da dobiš oteklino. Ali očenaša si se naučil?«
Tetka je tiho dejala:
»Ima slab spomin.«
Ded se je nasmehnil in veselo privzdignil rdeče obrvi.
»Če je tako. ga ie treba pretepsti!«
In zopet me ie vprašal:
»Ali te je oče tepel?«
Nisem razumel, o čem govori, in sem molčal, odgovorila pa je mati:
»Ne. Maksim ga ni tepel, da. celo meni ie prepovedal.«
»Zakaj pa?«
»Rekel je, s tepenjem ga ne izučiš.«
»Tepec je bil v vseh stvareh, ta Maksim, pokojni, odpusti mi. Gospod!« ie srdito in s povdarkom od-gow'*M ded.
Mene so užalile njegove besede. Zapazil je to.
»Ti. zakaj si namrdnil ustnice? Čakaj ti . . .«
In pogladil je srebrnordeče lase na glavi ter pristavil:
»Glej. v soboto bom paral Saška.«
»Kako je to paral?« sem vprašal.
Vsi so se zasmejali, ded pa je dejal:
»Počakaj, boš videl . . .«
Pritajil sem se in premišljeval: parati pomeni trgati po šivih obleko, ki
jo oddaš v barvanje, da pa je tepsti in biti eno in isto. je razvidno. Bijejo konje. pse. mačke: v Astrahanu bijejo policaji Perzijce — to sem videl. No, nikoli pa še nisem videl, da bi bili tako majhne otroke, in če sta strica tolkla svoje po čelu ali po glavi — so ostali otroci ravnodušni, le da se je vsak popraskal po udarjenem mestu. Večkrat sem jih spraševal:
»Ali boli?«
In vselej so mi junaško odgovorjali:
»Ne. čisto nič!«
Hrupni dogodek z naprstnikom mi je bil znan. Zvečer, med čajem in večerjo. sta strica in mojster sešivali kose pobarvanega blaga v en kos in pripenjali nanj papirnate etikete. V želji, ponorčevati se iz napolslepega Grigorija. ie stric Mihael velel devetletnemu stričniku. naj na plamenu sve če razbeli moistrov naprstnik. Saša je prijel naprstnik s škarjami, s katerimi se utrinjajo sveče, ga močno zagrel in ga neopaženo podložil Grigoriiu pod roko: nato se ie skril za peč. No. pa ie v tistem hipu prišel ded. sedel k delu in sam vtaknil prst v razbeljeni
napr**";v.
Spominiam se. kako sem pribežal v kuhinjo na hrup: ded se ie zgrabil z opečenimi nrsti za uho, smešno skakal in kričal:
»Kdo ?p to storil brezumneži?« Stric Mihael se ie nagnil nad mizo. premetaval s prstom naprstnik in pihal^ vanj: moister se ni dal motiti in je šival: sence so skakale po niegovi ogromni pleši: pritekel ie stric Jakob, se skril v kot pri peči in se pritajeno smejal: babica je trla na terilniku surov krompir.
»To je storil Jakobov Saška!« je naenkrat povedal stric Mihael.
»Lažeš.« je kriknil Jakob in skočil izza peči.
Nekje v kotu pa je njegov sin pla-kal in kričal:
»Papa. ne verjemi! On sam me je naučil!«
Strica sta se začela prepirati. Ded se je naenkrat pomiril, vtaknil prst v zmečkani krompir in odšel, odvedši mene s seboj.
Vsi so govorili, da je kriv Mihael. Seveda sem vprašal, če ga bodo nasekali in parali.
»Treba bi bilo.« je zagodrnjal ded in poševno pogledal name.
Stric Mihael ie udaril z roko po mizi in kriknil materi:
»Barbara, zamaši gobec svojemu ščenetu. če ne. ga lopnem po butici!«
Mati ie rekla:
»Poskusi, dotakni se ga . . .«
In vsi so obmolknili.
Znala je govoriti kratke besede, tako da je takoj odbila ljudi od sebe. iih sunila proč in oni so postali maihni.
Jasno mi ie bilo. da se vsi boje matere: celo ded ne govori z njo tako kakor z drugimi, ampak boli tiho. To ie bilo zame pnietno in ponosno sem se baha! pred bratranci:
»Moja mati ie — najmočnejša5«
• Niso odgovariali.
To pa. kar se ie zgodilo naslednjo soboto, ie izpremenilo moje razmerje do matere.
(Dalje prihodnjič.)
Specijalna delavnica
za črkosbkarstvo in soboslikarstvo. Fr. Ambrožič, Grajska ul. 2, Maribor.. 1119
Zanimive Dus'olovšcine
Te dni so zaprli na Dima ju Leopolda Konecn-yja, M spada brezdvomno med pustolovce velikega formata. Tokrat se je izdaial za ing. Leo Koblerja od neke velike tovarne avtomobilov ter ie oškodoval za večje svote razne avtomobilske trgovine in zastopništva. Ko so sleparja peljali iz zapora k zaslišaniu, je zdirja*' oo stopnicah, k.ier mu ie pa spodrsnilo, da se je nevarno poškodoval.
Leopold Konecny izvaja že več M originalne pustolovščine. L- 1924 je igral na Dunaju ulogo Omarja Mardyrosiana» alžirskega trgovca, ki ie bil na poti ob' krade«. Svojo ulogo ie igral tako dobro, da so mu mnogi posodili velike zneske, da mu pomavaio iz velike zadrege. Podobno in še bolj moistrsko je slenaril v Gradcu. Gb Muri se je leno vi e vel. da se uotem zbudi iz, nezavesti kot budimne« štaneki trgovec Sandor Kiralv — žrtev ^aPniraneva roparskega nanada. Pripovedoval je, da ga je neki TtalPan omotil z zastrunlieno cigareto ter ga oronal. ‘»lepar se je da' odoremlti v bolnišnico, '"'er je prav srečno iztaknil rnznp oomoj uike in dobrntu‘Ve s svoii »nesreči«. Ko si je napolnil denarnico, je izvini! ter not-,** drugje nmdzoTil nek^i nodobunva.i
V 7el'u am ?ee je igral bovatrr* ime. -'Vnnvn +nko izborno, da ie Vurvl hotel 'Tur	hre^ belina v "gnu. Tvire>’a1
■»ovtiie. nazaduje na iz vinil z vepkimi Jn’vovi. Celo vratarju 'e odnesel 1000 'dinvfTV. Večkrat je bil že zn.nrf. kar na ni zlomilo pipvoveva nus+olovskeva r*o-i°ta Ponesrečen' poskus beva bo sedaj "ajbrž končal nie^ovo slenar^ko kariip--o. kor ima poškodovano tudi -Menico vek,! nadra na Vamennto dvorišče.
Mali oglati, ki •hitijo* poaro-dovaln« in •ocijaln« namsn« obiinalva: *Mka baaada 30 p, •ajmanj« uiMck Din 6-
: $ff(l li o a lasi:
-	tj	•>
Žtnitv«, dopisovanj« in ogla-trgovakega ali reklamnaga značaja: vsaka beaada 50 p, najmanj« zneaak D.n 10'—
Veliko skladiščno poslopje
in skladiščni prostor na ograienom zemljišču z lastnim industrijskim tirom v Mariboru se takoj ugodno proda ali odda v zakup. Natančnejša poiasnila pri Slavenski amerikanski petrolejski družbi z o. z.	1131
Stavbena parcela 1425 m ,
na najlepšem delu mesta, z načrtom, na prodaj. Naslov v upravi,	l	j 3o
Šolske torbice nahrbtnike, jermene za knjige itd. na debelo in drobno pri IVAN KRAVOS, — Aleksandrova cesta 13.	830.
• v
m mi lini mn
z električnim pogonom za popravila navadnih in motornih koles s posebnim oddelkom za popravila šivalnih in pisalnih strojev, otroških vozičkov, gramofonov itd. itd.
v*v
1104
lili H IH. »lili. ima
sc cenj. občinstvu najtopleje priporoča.
Klišeje
useh urot, frlne In autollplje. lzdzlu|e po pr«dloi«nlh rlsboh. pero. olalh ali slikah za navaden »is* ali za flncjio Izvedbo u «nl ali uef barvah lotno poJsarofllu In v najkrajšem času
1UGOGRAF1KA
tlahouna in založna dr. z o, z.
LJUBLJANA
Sv. Petra nasip
23
Stare
avtonobrske
plašče
1182
vseh dimenzij razen polnih (Vollgummi) ku n iti e v vsaki količini Rafael L. Pesach, Sarajevo, Kundurdilluk ulica 13.
Kmečko
ob okrajni cesti, obstoječe iz hiše. gospodarskega poslopj*, 17 oralov njiv, tiavnikov in gozda, z vsemi piemičninaml In pritiklinami. vse v najboljšem staniu. se za ceno Din COO’—proda. Vprašati pri FinguJtu, Podova 26 pri Račjem.	H18
Din 199-
čevlji s spono lakasti in v modnih barvah pri
Anici Traun
Grajski trg l 870
VhoteIu„PriZamorcu"
so bili v poslednjem času obnovlieni in na novo opremljeni vsi gostilniški prostori. Popolnoma prenovljen in elegantno opremljen je posebno jedilni salon, čegar otvoritev bo v soboto, dne 24. sept. Ob otvoritvi in v nedeljo, 25. sept. skrbi za razvedrilo gostov godba. Na dnevno hrano sprejemam abonente. Menu h 12 Din, 15 Din in 20 Din Za obilen poset se priporoča
Pavla Jančar 1148 posestnica hotela „PRI ZAMORCU*.
Le specijalist zamore strokovno popraviti Vaše pisalne stroje!
Maribor n«i Vetrinjska ul. 30
telefon int. 434
Zaloga novih in rabljenih pisalnih strojev
PRODAMO
večjo množino
kilogram Din 4‘—
Več se izve v upravi Večernika. Ul
Pisarniške iiotretefine
najboljše kvalitete kupite lt pri	***?
Zlati Brišnik, Maribor, Slovenska ul-11
Vt« tiskovin« po naročilu.	_
se vse blago po zelo znižanih cenah ^
razprodaja
pri
Jos. Karnicnik 1,21
Slovenska ulica 10
Ne zamudite te	—.
(zdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubliani; predstavnik izdajatelja in urednik: F r Stanko De
an Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. H- Predstavnik t e 1 a v