Zasvojenost in omamljanje z alkoholom sta zelo izrazit element v `ivljenjskem slogu. V našem socialnem okolju sta zelo pogosta. S skupno porabo okrog 15 litrov èistega al- kohola na prebivalca letno (registrirana in ne- registrirana poraba) pije tvegano po raziskavi slovenskega javnega mnenja 1999 skoraj dve tretjini ljudi (59 %), redno jih pije polovi- ca (48 %), dnevno pije veè od varne kolièine dobra petina (21 %), pribli`no vsak deseti odrasli prebivalec Slovenije pa naj bi bil bo- lezensko odvisen od alkohola. Iz teh in drugih epidemioloških podatkov lahko sklepamo, da je pri veè kot èetrtini odraslih ljudi v nji- hov `ivljenjski slog zelo vdelano škodljivo pit- je alkoholnih pijaè. Z vsakim od takih lju- di `ivi v temeljnem so`itju še par dru`inskih èlanov, o`jih znancev in sodelavcev. To po- meni, da je so`itni slog, ki izhaja iz škodlji- vega èezmernega pitja alkoholnih pijaè, v `ivo navzoè pri veè kakor polovici prebivalcev dr- `ave. Ta so`itni slog je socialno in antropo- loško zgrešen, patološki, saj sproti in razvojno škoduje posamezniku v vseh razse`nostih, v dru`bi pa samodejno ustvarja mokro kulturo, v kateri je èezmerno pitje bolj prièakovano in `eleno vedenje kakor abstinenca od alko- holnih pijaè. V zadnjem desetletju se je so- `itni slog, ki povzdiguje pitje alkohola in pi- janost, zelo razširil med mlade, kot norma njihovega sreèevanja in razvedrila. Slovenija spada skupaj s sosednjimi sre- dozemskimi in drugimi evropskimi de`elami med mokre kulture, za katere so znaèilni vi- soka pridelava in poraba vin, razširjenost spe- cifiènih vzorcev dru`benega in individualnega ,'3 ?  0           vedenja, ki je povezano z u`ivanjem alkohola, izrazito pozitiven odnos do alkohola in malo omejitev, ki so povezane s pitjem alkohol- nih pijaè. “Zadnja desetletja je industrijska iz- delava omogoèila hitro in ceneno proizvodnjo velikih kolièin alkoholnih pijaè, najrazliènejših okusov in vonjev, po veèini zelo moènih, kar povzroèa veliko razširjenost omamljanja in po- sledièno omamljeno zavest in zasvojenosti med prebivalstvom vseh slojev” (Ramovš J. 2001). Alkoholne pijaèe, predvsem vino in pivo, so lahko dostopne in poceni. Raziskave potr- jujejo povezanost med proizvodnjo in porabo alkoholnih pijaè ter dru`benimi in indivi- dualnimi vzorci pivskega vedenja. Narejene so primerjalne študije med dr`avami z visoko potrošnjo alkoholnih pijaè na prebivalca in med dr`avami z nizko (na primer med Nor- veško in Francijo) z vidika razširjenosti piv- skih navad in vzorcev pivskega vedenja. Ugo- tovljeno je, da so v dr`avah z visoko potrošnjo alkoholnih pijaè, kot je Francija, med pre- bivalstvom splošno razširjeni pivski vzorci ve- denja, medtem ko so v dr`avah z ni`jo po- trošnjo pivski vzorci vedenja koncentrirani le na doloèen del populacije (Babor in drugi 2003). Za mokre kulture je znaèilen ambivalen- ten odnos do alkohola. Na eni strani ljud- je gledajo na alkohol kot na splošno koristno substanco, na drugi strani pa so vloge gre- šnega kozla dele`ni tisti ljudje, ki prestopi- jo neformalno postavljeno mejo dru`beno sprejemljivega vedenja zaradi u`ivanja alko- hola. To se na primer ka`e v brezbri`nem od- nosu do svojcev v stiski ali v zanièljivem od-     # nosu do ljudi, ki ne zmorejo veè kontrolirati kolièine popite alkoholne pijaèe in so psiho- socialno poškodovani. Tudi psevdo-solidar- nost, na primer dajanje milošèine klošarjem na ulici, med katerimi je veliko ireverzibil- nih alkoholikov, zmerne pivce ali daroval- ce notranje zadovolji, obdarovancem – ire- verzibilnim alkoholikom pa ubija potrebo po vzdr`evanju in razvijanju lastnih èloveško- kvalitetnih zmo`nosti. Uporaba omamnih substanc je prisotna skozi vso zgodovino èloveštva v razliènih kul- turah (Mrkun 1927), vendar pa ni bila v zgo- dovini èloveštva še nikoli tako razširjena in mno`ièna, kot je sedaj v de`elah zahodne kul- ture. Katere so dru`bene znaèilnosti, ki so pripomogle k stanju rabe omamnih substanc, in kako današnje razmere vplivajo na posa- meznika in na razvoj omamljene zavesti, sta vprašanji, ki si ju najprej postavljamo.   4      0           Logika tr`nih mehanizmov sodobnega ka- pitalizma prehaja v realnost vsakdanjega `iv- ljenja. Pripovedi razuma in velike zgodbe so z dogodki 20. stoletja izgubile verodostojnost; zaupanje v moè razuma in napredek èloveštva nista privedla v svobodno in osreèujoèo dru`- bo. Velike teorije resnice, praviènosti in na- predka so prišle iz mode. Jezikovne igre v postmodernem èasu se ukvarjajo s tem, ali so stvari uèinkovite in ali jih je mo`no pro- dati, ne pa s tem ali slu`ijo konènemu èlo- veškemu smislu ali cilju (Haralambos 1999). Proces širjenja aktualnega vedenja in èute- nja med ljudmi zanimivo razlaga Luckman- novo (1997) pojmovanje realnosti vsakdanje- ga `ivljenja. Ta se èloveku prikazuje kot in- tersubjektivni svet, ki ga èlovek deli z dru- gimi. Intersubjektivnost ostro loèuje vsak- danje `ivljenje od ostalih realnosti, ki se jih èlovek zaveda. Èlovek se zaveda, da `ivi z dru- gimi v skupnem svetu in da obstaja med “mo- jimi in njihovimi” pomeni neprekinjena po- vezava in da obèutke o realnosti deli z dru- gimi; hkrati pa se isti èlovek poèuti samoza- dostnega in ujetega v svoj svet. V središèu modernih pogledov na svet je èlovek, prevladuje pa reduciran pogled na èloveka in dru`beno-kulturno resniènost. “Enkrat se poudarja delo in ekonomska plat, drugo pa je podrejeno ekonomskemu vidiku, drugiè je v ospredju èlovekova èustveno-do`iv- ljajsko zadovoljstvo, na primer kot u`itek, “es- tetstvo” ali pa potrošništvo, vse drugo pa je po- stavljeno v podrejeni ali instrumentalni odnos. S širjenjem parcialnih pogledov je povezano tudi loèevanje podroèij èlovekovega delovanja, po- gosto v obliki, da za razlièna podroèja velja- jo razlièna pravila; na primer v slu`benem oko- lju veljajo ena pravila, v strogo loèenem zaseb- nem `ivljenju pa druga” (Bahovec 2005, 143). Omamne substance, med katerimi zavzema prvo mesto u`ivanje alkohola, èloveku po- magajo, da z omamljeno zavestjo odstranjuje loènice med razliènimi realnostmi. Pod fa- sado razliènih vlog se èlovek v današnjem sve- tu nenehno sprehaja med razliènimi sveto- vi, velikokrat tudi sam in osamljen. Èlovek, ki se je urejal zaradi problemov zasvojeno- sti, se je v skupini izrazil tako: “Bilo je vse- ga preveè; najprej sem peljal otroke v vrtec, po- tem sem šel v slu`bo — na teren, kjer sem pil vse `ivo. Po slu`bi sem se oglasil najprej pri svo- ji mami, potem sem bil pa `e tako utrujen, da sem šel s kolegi za šank in potem je bilo vse la`je – tudi nerganje doma ... Sèasoma sem se poèutil vedno bolj nezadovoljnega in praznega. Ja, in kaj mi je potem preostalo drugega? Pivska dru`- ba in vse, kar je šlo zraven.” Prenasièenost in hkratno praznoto je bla`ilo u`ivanje alkohol- nih pijaè v pivski dru`bi. Modernizem je torej s funkcionalistiènimi in racionalistiènimi pogledi izpostavil rušenju vrsto trdno doloèenih tradicionalnih oblik `ivljenja, kar mu je tudi uspelo, postavlja pa      se vprašanje, kakšni so v postmoderni dru`bi pogoji za konstruiranje trajnejših medseboj- nih socialnih vezi, ali prihaja do komunika- cije in osebnih integracij, kajti vse to je pogoj za zmanjševanje potrebe po begu iz realnosti, po omamah. Znaèilnosti delovanja omam- ljene zavesti so namreè presenetljivo podobne Hassanovim (v Bahovec 2004, 164) osrednjim znaèilnostim sodobne postmoderne kultu- re. Te so: 1. Nedoloèenost, ki je zapolnila “prazen pro- stor med voljo po rušilnosti (razpršenost- jo, dekonstrukcijo, diskontinuiteto ...) in njenim nasprotjem, voljo po integrativ- nosti”. Nedoloèenost se ka`e v izrazih, kot so fragmentacija, nakljuèje, pluralizem, imaginacija. 2. Pozaba trajnosti, ki jo povezuje s slabo iz- kušnjo teleološkega odnosa do napredka, kar je privedlo do vse bolj razširjene za- vesti zaèasnosti, trenutnosti, kratkotraj- nosti. Objekti in celo institucije so postali zadeve dneva, trenutka, tako da so ljudje usmerjeni k senzaciji v obliki zadovoljs- tva brez obveznosti. 3. Pojavljanje razpršenosti sebstva, ki se izra- `a v razliènih oblikah razlomljenosti iden- titete posameznika, npr. kot izguba sebs- tva, Dionizov ego, dekonstruirano sebs- tvo, kameleonsko spreminjajoèe sebstvo. 4. Osvoboditev vsakega po`elenja, ki je prisot- na zlasti na podroèju erotike in spolnosti. Spolne ̀ elje so v sodobnosti osvobojene vsa- ke spone in vseh meja ter se izra`ajo v “svojih silovitih in mnogoterih oblikah”. 5. Pomen podobe, ki je povezan z izjemnim pomenom medijev v sodobnosti. Mediji so dobili poseben status, gre za imanent- nost medijev. Mediji so ena kljuènih sred- stev tako za spreminjanje kot za vzdr`e- vanje obstojeèega stanja. Za omamljenost ali “Dionizov ego” je znaèilna zo`ena, otopela in poplitvena zavest. V stanjih omame in zasvojenosti zaradi al- kohola èlovek izgublja svojo identiteto. Nuja po opijanju ga potiska v polo`aj nujnega za- dovoljevanja potrebe po pitju alkohola. Nje- govo vedenje in dejanja doloèajo trenutne po- trebe, do zadovoljevanja le-teh pa je v am- bivalentnem odnosu, zato se prepušèa trenut- nemu razpolo`enju in sledi, èe le more, tre- nutnim nagibom. Ko se v stanju treznosti nje- gova zavest razširi in se zave sebe, do`ivlja svet in sebe v njem kot nesmiseln ali kot gro`njo, ga je strah ali pa do`ivlja nelagodnost. Praz- nina v njem zahteva novo potešitev, to je beg v omamo. Omamljena zavest je destruktivna do sebe in do drugih, v svoji praznoti hle- pi po zapolnitvi. Orgiastièni seks in vandalizem sta dva izraza polnjenja omamljene zavesti, ko po- pustijo zavore. Otopela zavest ne reagira na vsakdanje dra`ljaje, potrebuje vedno moènej- še spodbude, senzacionalne novice, da jih pre- pozna, sprejme in reagira nanje. Realni svet za takega èloveka postaja neprijeten, zato se umika v imaginarni svet, ki ga vzdr`uje s po- moèjo svojega o`jega in širšega pivskega oko- lja na eni strani in s pomoèjo pritiskov real- nosti na drugi. Današnjo dru`beno stvarnost v veliki meri doloèa ekonomija; polarizirana je na dobi- èek in na potrošnika, zato mora nenehno raz- vijati in ohranjevati prostore imaginacij in virtualnosti, da potrošniki razvijajo nove po- trebe in nove naèine zadovoljevanja le-teh. Sledenju vsem vrstam po`elenj je glavno me- rilo “`ivi in pusti `iveti”; zaèasnost, fragmen- tacija in senzacija pa so spremljajoèe dru`- bene in individualne znaèilnosti, ki so po- membne za ohranjanje in vzdr`evanje omam- ljene dru`bene zavesti. Posledièno otopela za- vest potrebuje vedno moènejše zunanje dra`- ljaje za zadovoljitev omamnih potreb, kakor tudi zasvojenec potrebuje vedno veèje koli- èine alkohola za zadovoljevanje svoje potrebe po alkoholu, hkrati pa potrebuje zašèitne me- hanizme, ki tako zavest vzdr`ujejo.     #    Bara Remec: Zavlekel sem se za barako v hlad   Da se dru`bena zavest ohranja, tudi omamljena zavest, so potrebni dru`beni obrambni mehanizmi, ki so samodejni, pre- te`no nezavedni vzgibi ali mehanizmi v dru`- bi, ki slu`ijo njenemu napredku in ohranje- vanju dru`benega ravnote`ja, prav tako pa prekrivanju škodljivih dejstev v dru`bi, ki se z njimi še ne more ali noèe spoprijeti, to je ustvarjanju slepih peg (Ramovš J. 2001, 20). Tako kot za ohranjanje dru`benih tudi za ohranjanje individualnih slepih peg skrbijo obrambni mehanizmi, to so nezavedno ob- likovana stališèa in preprièanja ter druge ob- like vedenja, ki slu`ijo vzdr`evanju omam- ljene zavesti. Naèin in vsebina ohranjanja al- koholno omamljene individualne zavesti ali Dionizovega ega je podoben ohranjanju dru`bene zavesti. Zanikanje, racionalizacija, minimaliziranje problemov, projekcija in druge oblike osebnih obrambnih mehaniz- mov, ki jih uporabljajo ljudje na individual- ni ravni, se v dru`bi manifestirajo predvsem preko medijev, ki so v današnjih razmerah ljudski protagonisti; to pomeni, da mediji pišejo, poroèajo selekcionirane vsebine na takšen naèin, ki ugaja mno`icam in ki lah- ko nudi omamni u`itek. V obeh primerih, tako pri posameznikih kot pri medijih je v ospredju dobro proda- na vsebina, novica, ki omogoèa ohranjanje polo`aja; in ker imamo tu v mislih omam- ljeno zavest, to pomeni ohranjanje njene sa- moumevnosti. V naši kulturi je torej pitje al- koholnih pijaè samoumevni `ivljenjski in so`itni slog. Glede na to, da so patološki dru`beni odnosni obrambni mehanizmi, kot ugotavlja Brajša (1982), konstanta, je njihov vpliv na vedenje alkoholikov tudi konstanten. Omamljeno zavest vzdr`uje tudi njena zmanjšana sposobnost zavzemanja stališèa do omamljanja. Stališèa in preprièanja, ki jih po- samezniki dobijo v socialnem sistemu, v ka- terem `ivijo, oblikujejo njihovo vedenje; zato posamezniki v razmerah mokre kulture te`ko razvijejo odloènost v odnosu do alkoholnih pijaè. “Èe posameznik ni sposoben za odloèanje, ali je kako drugaèe onemogoèen v tem, mora plaèati ceno za svojo neodloènost in cena je pred- vsem nova odvisnost – od trendov, zunanjih slo- gov, zapovedi o naèinu `ivljenja (Nastran Ule 1997, 485). Dr`i, da obstajajo uteèeni av- tomatizmi v dejanjih in ravnanjih, pravi E. Lukas (1989), ki po eni strani poenostavljajo procese odloèanja, po drugi strani pa tudi ogro`ajo èlovekovo avtonomijo. Kljub temu niso takšni avtomatizmi ne prirojeni ne vpro- gramirani. Isto velja za dru`bene in individual- ne obrambne mehanizme, kar pomeni, da os- taja prostor izbire in svobodnega odloèanja (Frankl 1994) tako za posameznika kot za sku- pine; to dokazujejo ljudje, ki so se odloèili za premišljen odnos do alkohola ali za po- polno treznost, med katere sodijo na primer zdravljeni alkoholiki. Kljub temu da je mokra dru`ba proble- matièno okolje za ljudi, ki so se odloèili za trajni `ivljenjski slog brez alkohola, so se v njenih razmerah oblikovali tudi skupinski si- stemi medsebojne èloveške podpore za trajno abstiniranje in za neškodljivo pitje. “Èlovek je avtonomen v tem, za kar se odloèa, in gle- de izbire merila, po katerem se odloèa,” ugo- tavlja Frankl (1994). Kljub moèi mokre kul- ture in kemièni zakonitosti delovanja sub- stance na èlovekovo zavest, ima torej èlovek mo`nost izbire, da se z vkljuèitvijo v socialno okolje z izoblikovanjem stališèa do uporabe alkohola izogne alkoholni zasvojenosti, èe pa do nje pride, sanira posledice in ostane trajni abstinent. %       Mladi danes v resnici `ivijo stresno in ima- jo slabše perspektive za slu`bo, stanovanje, urejeno dru`ino in druge osnovne `ivljenj- ske potrebe, kakor sta jih imeli sedanja druga in tretja generacija. Poleg tega je mlada ge- neracija bistveno manjša, kakor je srednja,     # in jo èaka nepredvidljivo te`ko breme reše- vanje apopulacijske krize avtohtonega pre- bivalstva. Vendar pa ta dva pomembna dru`- bena dejavnika ne pojasnita malodušne brez- ciljnosti mlade generacije, saj je bila sedanja tretja generacija med drugo svetovno vojno in po njej tudi utopljena v izjemno hude so- cialne probleme, pa jih je reševala z bistveno drugaènim zagonom. Bistveni novosti, za kateri menimo, da sta odloèilni za pojasnitev mno`iènega omam- ljanja mladih, sta razvajenost, ki jo je Bog- dan `or` v svoji monografiji poimenoval “rak sodobne vzgoje (`or` 2002), in vrednotna vseenost (relativizem), ki onemogoèa jasno stališèe, da je v `ivljenju èloveka in so`itju ljudi omamna zasvojenost nekaj manj vred- nega kot urejeno dru`insko, delovno in kul- turno `ivljenje. Mladi, ki ne do`ivljajo redno potrditve v realnem svetu, to je za opravljene smiselne naloge, kot so šola, študij, na šport- nem in kulturnem podroèju, kakor tudi v do- maèem socialnem okolju, izgubljajo osebno in dru`beno kompetentnost. Pri njih se raz- vije virtualna samozavest namesto realne, osebnost postaja neorganizirana ali raztrgana, prave samozavesti ni, vse to pa na široko od- pira vrata razliènim oblikam manipulacij od zunaj, kakor tudi od znotraj, to je od mla- dih samih. Skupno spoznanje raziskave ka`e (Ramovš K., Ramovš J. 2005), da mladi – ne glede na to, ali škodljivo uporabljajo alko- hol ali ne – v svojih osebnih stališèih ne upo- števajo omamne moèi alkohola na èloveka in njegovega škodljivega delovanja na èlove- kovo duševnost, svobodo, razvoj, organizem in druge razse`nosti. Biokemièna moè alko- hola na èloveka in škode, ki jih povzroèa pitje èloveku in dru`bi, so mladim zastrte za za- veso alkoholnih dru`benih obrambnih me- hanizmov v njihovih vrstniških dru`bah, v dru`inah in v javnosti. Zdi se, da edino mladi, ki so sami pre`iveli dno osebnostnega in socialnega propadanja zaradi ilegalnih drog ter se z zdravljenjem in visokopra`nim socialnim urejanjem dvignili v kakovostno `ivljenje in so`itje, vedo, kakšno vlogo ima alkohol med mladimi: “Starši kri- vijo droge in slabo dru`bo, ne vedo pa, kako pomembno vlogo pri tem ima alkohol. Pona- vadi reèejo, da se vse zaène s travo, jaz pa pra- vim, da se vedno vse zaène z alkoholom. In se lahko nadaljuje s èimerkoli. Ali pa tudi ne.” (Ješe, Gradišnik 2005, 255). Za zmanjšanje porabe alkohola med mla- dimi so mo`ne poti za prepreèevanje tega problemskega pojava, in sicer takšne, ki mo- rajo nujno potekati vzporedno: a. Dr`ava mora s svojimi inšpekcijskimi slu`- bami dosledno uveljaviti ukrepe Zakona o omejevanju porabe alkohola, ki je pre- te`no usmerjen v zašèito mladih. b. Preventivno akcijo mladih je treba zasta- viti pred puberteto v dru`ino, in sicer na tak naèin, da osnovna šola prevzame po- moè za samopomoè staršem na tem po- droèju. Model mora biti postavljen v os- novne šole in pod strokovnim vodstvom zajeti vodstvo šol in vse uèitelje ter star- še in uèence v predpubertetnem obdobju, pozneje pa še mladostnike v prelomnih obdobjih. c. Dr`ava in stroka morata poskrbeti po principu javne in strokovne pomoèi za sa- mopomoè za oblikovanje in širitev mo`- nosti za vkljuèevanje otrok in mladine v dobro vrstniško dru`bo v krajevnem oko- lju. Nepogrešljiva pot do tega je odkri- vanje vzrokov za uspešnost tistih mladin- skih centrov in programov, ki uspevajo dru`iti mlade pri treznem razvedrilu, špor- tu, kulturi in drugih dejavnostih. è. Neizogiben del preventivne poti v zašèi- ti pred omamljanjem in zasvojenostmi je poveèanje osebnostne in socialne klenosti mladih s sistematièno socialno vzgojo za dobro komuniciranje in sodelovanje. So- cialna kompetentnost za komuniciranje in      sodelovanje je za ̀ ivljenje vsaj tako pomem- bna kot telesna kultura, gospodinjstvo, glasba, likovna umetnost in podobno, ki imajo v javnem socializacijskem procesu šolanja svoje mesto, medtem ko socialna vzgoja za dobro komuniciranje in sodelo- vanje ni dele`na nikakršne sistematiène so- cializacije v šoli; v mladinskih oddajah jav- nih medijev je uveljavljen cinièen naèin po- govora, ki vzgaja za slabe odnose in slabo sodelovanje – to dvoje pa je redna pot do nadomestne komunikacije s pomoèjo oma- me. Uèenje partnerske komunikacije je naj- bolje zastaviti pri starših ter pri mladih v prvem letu skupnega ̀ ivljenja, uèenje med- generacijske komunikacije pa uvesti v drugi ali tretji letnik srednjih šol. d. Sprememba stališè do alkohola ni mo`- na, dokler mediji in druge poti informi- ranja ne bodo prevzele naloge, da razši- rijo védenje o biokemièni moèi alkoho- la na èlovekov organizem, duševnost in socialne odnose. Vendar pa je treba upo- števati sodobna raziskovalna spoznanja, da samo informiranje o dejstvih glede omamljanja in zasvojenosti ne uèinkuje preventivno, ampak lahko celo reklam- no; informiranje in znanje o tem je v ok- viru preventive alkoholizma in drugih zas- vojenosti potrebno, vendar kot dodatek k drugim, prej naštetim akcijam.     4    & Zasvojenost je umetna škodljiva potreba po omamni snovi, omamnem do`ivljanju ali vedenju (Ramovš J. 2001), ki se razvije po- stopoma, bolj ali manj hitro s privajanjem na doloèeno psihoaktivno snov (na primer alkohol, nikotin, mamila), obliko vedenja (na primer igre na sreèo) ali do`ivljanje resniè- nosti (na primer sovra`nost do nekoga). Zasvojenost je škodljiva. Njene kvarne po- sledice se ka`ejo v vseh èlovekovih razse`no- stih. Na telesni ravni alkohol zastruplja or- ganizem, da zaradi njegove prisotnosti in pre- snove obolevajo številni organski sistemi. Zadnja leta se naglo kopièijo eksaktna razi- skovalna spoznanja o škodi zaradi pitja in u`i- vanja drugih drog na posamezne organe in organske sisteme, zlasti pomembna so spoz- nanja o nevroloških in imunoloških poškod- bah. Pri razvoju zasvojenosti se patološko spreminja duševno delovanje in vedenje. Na duhovnem podroèju je zaradi zo`ene zave- sti motena svoboda odloèanja. Najbolj vidne poškodbe pri razvoju zasvojenosti so na medèloveškem so`itju. V socialnih vlogah na- stane veèkratna zmeda. Èlovek izgublja svoje pomembne vsakdanje vloge (oèeta, mo`a, de- lavca, voznika ...), pridobiva novo vlogo al- koholika; vse njegove vloge slabijo, nova vlo- ga alkoholika med alkoholiki pa se veèa in te`i v to, da postane edina. Zelo opazne so poškodbe v razvojni razse`nosti. Napredo- vanje zasvojenosti zavira èlovekov normal- ni razvoj na materialnem, izobrazbenem, po- klicnem in vseh drugih podroèjih. Zasvoje- nost usodno omamlja èlovekovo smiselno orientacijo v `ivljenju. Zasvojen èlovek ne do- jema svojih smiselnih nalog, kolikor pa jih do`ivlja, jih ne more uresnièiti. Zasvojenost je potreba. Ko je zasvojenost vzpostavljena, deluje pri èloveku kot relativna nuja. Podobna je torej naravnim èlovekovim telesnim, duševnim, socialnim in drugim po- trebam. Lahko je celo moènejša od njih, se- veda pa je v nasprotju z njihovo brezpogoj- nostjo (absolutnostjo) vedno pogojna ali re- lativna – èe èlovek ne zadovoljuje naravnih potreb, utrpi škodo, èe pa preneha zadovo- ljevati svojo umetno škodljivo potrebo, si po- vrne ali vsaj poveèa svoje zdravje, pa naj je to prenehanje še tako boleèe in te`avno. Z odvajanjem in vzdr`nostjo (abstinenco) se na- mreè zasvojenost kot potreba spremeni v po- vsem latentno stanje, toda pri ponovnem u`i- vanju omamne snovi, pri ponovnem omam-     # nem vedenju ali do`ivljanju se znova aktivira v akutno potrebo (recidivira). Zasvojenost je umetna, z vajo pridobljena potreba, ki se vzpostavlja po psihièni in po biološki poti. Obe se med seboj prepletata, saj gre v osnovi za eno samo dogajanje v èlo- veku, ki ga razlagamo enkrat bolj s psihiè- nega in drugiè z biološkega vidika. V prvem primeru se zaradi ugodja in drugih prijetnih izkušenj krepi dra`ljaj po u`ivanju alkoho- la in vsega, kar je povezano z njim. Ustva- ri se pivska navada, oziroma bolj pravilno piv- ska razvada – v èloveku se namreè vrši odstra- njevanje zdravih navad, da njihovo mesto v `ivljenju in so`itju zavzame pitje in vse, kar je povezano z njim. Druga pot vzpostavljanja potrebe po alkoholu je prilagajanje mo`gan- skega sistema na prisotnost alkohola (nevro- adaptacija); ta je zanj škodljiv, saj ga omamlja. Oèitni posledici tega prilagajanja sta poveèana toleranca do alkohola in poveèana `elja po njem. Odloèilni pa so globlji procesi v delo- vanju mo`ganov pod vplivom alkohola. Do- gajajo se zlasti v strukturah hedonske mezo- kortikolimbiène poti, imenovane mo`ganski nagrajevalni sistem (ventralni tangentum, nuc- leus accumbens, limbièni sistem, orbitofro- natalni korteks, amygdala). Nevrokemièno gre za odloèilne spremembe v delovanju nevro- transmiterjev, ki povzroèajo èlovekovo ugodje (dopamin, serotonin, glutamat, endorfin itd.). Vzpostavijo in usodno se utirijo kratkostiène poti za do`ivljanje nadomestnega, kemiène- ga ugodja namesto ugodja ob uspehu pri smi- selnem delu, do`ivljanju in stališèih. Škodo, ki jo povzroèajo zasvojenosti in omame, lahko gledamo tudi posebej v luèi èlovekovega razvoja (razvojna razse`nost): kako se ka`e pri mladem èloveku, kako v srednjih letih `ivljenja in kako v starosti. Zas- vojenost se ka`e nekoliko specifièno pri vsaki starostni skupini; te posebnosti je treba poz- nati tako pri prepreèevanju zasvojenosti kakor pri zdravljenju zasvojencev. Tukaj naj opo- zorimo samo na dejstvo, da so mladi pose- bej ogro`ena skupina. Pri njih so poškodbe hujše in usodnejše, terapevtsko obravnava- nje je veliko zahtevnejše, posebej aktualno je prepreèevanje omamljanja in usmerjanja mladih v zasvojenosti.         Klasik alkohologije E. M. Jellinek je po- javne oblike alkoholizma razdelil v pet sku- pin, ki jih je poimenoval po grških èrkah. Alfa in beta alkoholizma sta bolj zaèetni ob- liki zasvojenosti z alkoholom, pri prvi pije èlovek iz duševnih razlogov, pri drugi pa iz prehranjevalnih in pivskih navad v okolju. Gama in delta sta razviti in hudi obliki al- koholizma z visoko toleranco in številnimi motnjami. Za gama alkoholika je znaèilno, da ne more nadzorovati kolièine popite pi- jaèe, lahko pa še abstinira, delta pa še lah- ko kontrolira kolièino popite pijaèe, ne more pa abstinirati, ne da bi se mu pojavil absti- nenèni sindrom. Epsilon alkoholiki ali dip- somani pijejo obèasno in intenzivno. Hudo- lin je Jellinekovi tipologiji dodal zeta alko- holika, za katerega je znaèilna maligna agre- sivnost v opitem stanju. Omenjena klasièna tipologija je bila upoštevana pri oblikovanju medicinskih diagnostiènih kriterijev za pre- poznavanje alkoholne odvisnosti. Koncept sindroma je uradno prišel v med- narodno klasifikacijo bolezni leta 1992, ko ga je sprejela tudi WHO in je zajet v šestih kriterijih za prepoznavanje odvisnostih od al- kohola (prim. Babor in drugi 2003). V de- finiciji Ameriškega zdru`enja za medicino zas- vojenosti (American Society of Addiction Medicine) so zajeti kljuèni pojmi, ki dolo- èajo alkoholizem kot bolezen: Alkoholizem je kronièna bolezen. Na njen razvoj in ma- nifestacijo vplivajo genetski in psihosocialni dejavniki ter okolje. Bolezen je pogosto pro- gresivna in usodna. Zanjo je znaèilen oslab-         Bara Remec: Minil je èas # ljen nadzor nad pitjem, okupiranost z alko- holom, u`ivanje alkohola kljub škodljivim posledicam, nejasno in izkrivljeno razmišlja- nje in pogosto zanikanje te`av, ki so pove- zane z alkoholom. Nekateri znaki zasvojeno- sti z alkoholom so reverzibilni, tako da po uspešnem procesu osebnostnega ali dru`in- skega urejanja povsem izginejo. Sem sodijo predvsem do`ivljanje in navade ter zmo`nost svobodnega in odgovornega odloèanja. Drugi znaki zasvojenosti pa so ireverzibilni in os- tanejo kljub uspešnemu procesu osebnost- nega ali dru`inskega urejanja. Taka je pred- vsem biološka prilagojenost presnove na etilni alkohol, ki ostane trajno v organizmu. Z ab- stinenco preide v latentno stanje, ki je gle- de poèutja èloveka enako, kakor bi zasvoje- nosti sploh nikoli ne bilo, ponovni stik z al- koholom pa zasvojenost prebudi, kakor bi nikoli ne bila prekinjena (Rugelj 1983). Ta mehanizem se pri razliènih zdravljenih alko- holikih, ki se ponovno zapijejo, razlièno hitro vzpostavi; pri enem po prvem kozarcu z vso eruptivnostjo, pri drugem pa postopoma. Vsekakor je pogoj za ohranjanje zdravega `iv- ljenja in dobrih medèloveških odnosov po- polna in trajna abstinenca. @     & Z vidika integralne antropologije in an- tropohigiene je èlovek bitje, ki nenehoma niha med številnimi polaritetami v vsaki od šestih razse`nosti; na primer med zdravjem in boleznijo, blaginjo in revšèino, veseljem in `alostjo, navdušenjem in malodušjem, svo- bodo in ujetostjo, med osamo in medèloveš- ko povezanostjo, delom in poèitkom, razvo- jem in nazadovanjem, trezno opojnostjo in omamo, izvirnostjo in posnemanjem, ustvar- jalnostjo in razdiralnostjo, uspehi in pora- zi, med do`ivljanjem smisla in obèutkom bi- vanjske praznote ... Za kakovost `ivljenja je pomembna èlovekova zmo`nost, da lahko v skladu z okolišèinami, brez usodnih posle- dic za svojo osebnost in za druge ljudi, niha daleè proti enemu ali drugemu polu, pa se pri tem vedno vraèa v osebnostno in medè- loveško odnosno ravnote`je. Temeljna èloveška polarnost je nihanje med kolièino in kakovostjo ter iskanje rav- note`ja pri tem. Kaj to pomeni? V Trstenja- kovih antropoloških delih je rdeèa nit raz- loèevanje med kolièinskim (kvantitativnim) vidikom, ki je èloveku v glavnem skupen z ostalo naravo, in med kakovostjo ali kvali- teto, po kateri se dviga na specifièno èloveško raven. Martin Buber je izhajal iz dejstva, da je osnovna èlovekova determinanta so`itna povezanost, ki ima dve temeljni obliki: ne- osebno razmerje “jaz-ono” in osebni odnos “jaz-ti” (Buber 1999); prvo je kolièinska, dru- go pa je izvirna èloveška kakovost. Podob- no je ugotavljal Erich Fromm, da sta temeljni usmeritvi èloveka “imeti” in “biti” (Fromm 2004) – èlovek ima kolièinsko veè ali manj doloèenih predmetov ali lastnosti, medtem ko je kakovostno bolj ali manj èloveški èlo- vek. Gre torej za nenehno iskanje ravnote`ja med “imeti” pravo kolièino materialnih do- brin in doloèenih lastnosti ter “biti” èedalje bolj èlovek – zrela èloveška oseba.         0  Ob dejstvih, da `ivimo v mokri alkoholni kulturi in da nihajoèa èlovekova osebnost v šte- vilnih primerih podle`e dru`beno razširjenim psihièno prijetnim omamnim vzorcem do`iv- ljanja in vedenja, je odloèilnega pomena zavest- na skrb posameznika, dru`ine in skupnosti, da goji in razvija osebnostne in socialne dejavnike, ki èloveku omogoèajo kakovosten osebnostni in socialni razvoj. S tem ga šèitijo pred oma- mami in zasvojenostmi. To so podporni ali va- rovalni dejavniki pred omamami in zasvojenost- mi. Nekatere bomo navedli. Do`ivljanje vseh pristnih potreb v vsaki èlo- veški razse`nosti, to je temeljni energetski po-     tencial èloveka, je osnovni varovalni dejav- nik, ki omogoèa `ivljenje brez omam in zas- vojenosti. Poznavanje potreb je zelo po- membno ne samo za razumevanje primanj- kljajev pri ljudeh, ki imajo te`ave zaradi u`i- vanja alkohola, temveè zaradi organizacije njihovega `ivljenjskega stila, ki temelji na izkorišèanju energetskega potenciala v med- sebojnem spletu vseh èloveških potreb. Kje se nahaja energetski potencial in v kakšno obliki, bomo prikazali skozi šestdimenzio- nalni shematièni model. V vseh šestih razse`nostih potrebe moti- virajo èloveka k iskanju mo`nosti za njihovo zadovoljitev. Zadovoljitev èloveških potreb v vseh razse`nostih pa pomeni opravljanje èlovekovih `ivljenjskih nalog v so`itju z dru- gimi. Dinamièni ali energetski potencial je osnova potreb, ki so znaèilno gibalo vsake razse`nosti (Ramovš J. 2003). Primerno za- dovoljene potrebe v vseh razse`nostih èlove- kovega bivanja pa bistveno zmanjšajo mo`- nost za nastanek te`av èezmernega pitja. a. Na telesnem podroèju so gibalo delova- nja vse organske potrebe, med katerimi je tudi potreba po sprostitvi. Èlovek je po evolucijskem razvoju s pomoèjo en- dorfinov in dopamina sposoben do`iv- ljati opojna stanja brez u`ivanja dodatnih kemiènih stimulatorjev. Ta organska po- treba se ka`e v sposobnosti do`ivljanja obèutkov zadovoljstva ali celo omamne opojnosti po uspešno opravljeni naporni nalogi. Alkoholizem prizadene centralni `ivèni sistem in okvari sposobnost do- `ivljanja, kar se praviloma po nekaj le- tih abstinence normalizira. b. Na psihiènem podroèju so gibalo delo- vanja vse èlovekove duševne potrebe. Sta- bilna osebnost ima praviloma dobro za- dovoljene primarne potrebe po varnosti, sprejetosti in druge. c. V noogeni razse`nosti so gibalo delova- nja duhovne potrebe, zlasti potreba po svobodi, ki jo èlovek v vsakdanjem `iv- ljenju uresnièuje z zrelim odloèanjem v vsestranski prid sebi in drugim. Spreje- manje dobrih realnih odloèitev bistveno poveèuje svobodo tudi v odnosu do omamnih substanc, kot je alkohol. è. Eden izmed pomembnih sklopov potreb je potreba po soljudeh ter po komunika- ciji in so`itju z njimi z vso ambivalentnost- jo privlaènosti in odbojnosti med ljudmi. Solidarnost z drugimi ljudmi je vzgib, ki bistveno prispeva k pre`ivetju tako posa- meznika, dru`ine in skupine kot tudi širše dru`be. Kot pravi Ramovš J. (2003, 384), je solidarnost informacijski in energetski vzgib za pomoè kateremu koli èloveku, ki je v te`avi in stiski; pomaga mu zato, ker je èlovek, in ne zato, ker je “naš”. Solidar- nost, ki vkljuèuje medsebojno podporo, je po mnenju mnogih avtorjev (Ramovš 2003, Bahovec 2004) eden izmed osnov- nih elementov èlovekove samopomoèi. d. Potreba po uèenju in ustvarjalnosti je kul- turno-zgodovinski potencial. Konkretno se ka`e v potrebi po prevzemanju kultur- nih vzorcev iz lastnega okolja, potrebi po nadgradnji le-teh z lastnimi potenciali us- tvarjalnosti ter potrebi po predajanju svo- jih izkušenj drugim v skupnosti. Sponta- nost in ustvarjalnost sta premosorazmerni s kohezijo skupine in razvojem prijatelj- skih odnosov, ugotavlja v svojih sociome- triènih raziskavah Moreno (2000). e. Potreba po tem, da èlovek do`ivlja smi- sel posameznih trenutkov, situacij, pa tudi `ivljenja, ima v sebi moèan potencial za èlovekovo smiselno delovanje v odnosu do sebe in do drugih (Frankl 1994). Za ljudi, ki so `e zasvojeni alkoholom ali so `iveli v dru`ini, kjer je bil kateri od dru- `inskih èlanov zasvojen z alkoholom, je od- loèilni varovalni dejavnik uspešno socialno ure- janje v skupini s sebi podobnimi ter trajna po- vezanost z drugimi urejenimi zasvojenci in svoj-    # ci. Skozi svoje izkušnje so se preko travma- tiènih dogodkov veliko nauèili, si izoblikovali obrambne sisteme, da so pre`iveli v svojih psihosocialnih stiskah. Šele ko so trezni in dose`ejo urejen `ivljenjski in so`itni slog ter do`ivijo smisel svojih tragiènih dogodkov ali epizod, imajo mo`nost, da bodo v prihod- nje tudi zaradi prebolelih travm bolje funk- cionirali od ostalih, ki niso izkusili takih te`av zaradi pitja alkohola. Odloèilna varovalna dejavnika sta razvi- ta samopomoè in solidarnost na podroèju so- `itja in socialnega funkcioniranja. Pri prepre- èevanju ali reševanju te`av zaradi zasvojenosti in omam velja naèelo, da brez samopomoèi ni pomoèi. Nihèe ne more nikomur poma- gati h kakovostnemu ̀ ivljenju, èe si ne pomaga sam. Samopomoè pa je v teh primerih oto- pela, da ne deluje. To navidezno protislovje je rešljivo zato, ker je v praksi vsaka prava sa- mopomoè obenem tudi najbolj uèinkovita so- lidarnost, prav tako pa je vsaka prava solidar- nost obenem tudi najbolj uèinkovita samo- pomoè. Pri krepitvi in zdravljenju obrambnih mehanizmov velja torej naèelo: Èe hoèeš po- magati sebi, poskrbi za druge; èe hoèeš poma- gati drugim, poskrbi zase (Ramovš J. 2003). Samoregulacija dru`inskega sistema. Dru- `ina je sistem, ki sam sebe regulira. Dru`i- na alkoholika ogradi tisti del svojega pred- metno-odnosnega sistema, ki je moteè za dru- `inske èlane, še naprej pa skrbi za “skupno”, to je na primer za gospodarstvo in gospo- dinjstvo. To “skupno” jim omogoèi, da so- cialno in deloma odnosno pre`ivijo, kljub te- `avam zaradi alkoholizma. Ob tem je kljuè- nega pomena zunanja opora, saj se za spre- membo `ivljenjskega stila odloèi praviloma en del tistih dru`in, v katerih je prišlo do raz- kroja skupnega. V èasu ponovne reorgani- zacije med socialnim urejanjem zasvojeno- sti posamezniki in dru`ine slišijo nove zgod- be, ki jim pomagajo razumeti svoje okolje in lastne nove mo`nosti. Varno pitje. O zmernem ali za èlovekovo zdravje varnem pitju alkohologi ne govo- rijo, èeprav najbolj poznajo kompleksnost in pasti tega pojava. Socialni realizem je zah- teval, da je bilo treba pri pisanju za široke mno`ice iti do meje med zdravjem in bo- leznijo ter spregovoriti o pravilih za zmerno pitje (Ramovš 1981, 183-191). Danes govo- ri o tem Svetovna zdravstvena organizaci- ja v okviru preventivnih prizadevanj za ome- jitev škodljivega pitja. Prizadevanja za manj tvegano pitje alkoholnih pijaè so vtkana v velik sistem zdravstvene preventive projekta CINDI, ki se uspešno širi v osnovnem zdravstvu, in v druga prizadevanja zdravstva. Njihova priporoèila so osredotoèena na ko- lièino popite pijaèe in deloma na okolišèine pitja in so za odrasle zdrave ljudi naslednja (Koljšek 2006). Merica ali enota kolièine alkohola je 10 gramov, to je pribli`no 1 dl vina ali 2,5 dl piva ali šilce `ganja 0,3 dl `ga- ne pijaèe ali 2,5 dl sadnega mošta. Zgornja meja manj škodljivega pitja je 14 meric al- kohola tedensko za moške in 7 meric za `en- ske in za vse starejše od 65 let, in sicer pod naslednjimi pogoji: 1. dnevna mera ni veè kot dve merici pri moškem in 1 merica pri `enskah in pri lju- deh nad 65 let, 2. ob eni prilo`nosti ne veè kot 5 meric moški in 3 merice `enske in pri ljudeh nad 65 let, 3. dva do tri dni v tednu naj bodo povsem brez alkohola, 4. ne piti na prazen `elodec, v duševni sti- ski ter v tvegani ali zahtevni situaciji; da je èlovek odrasel, da ne vozi ali uporab- lja strojev, ne dela z nevarnimi snovmi, ne jemlje zdravil in nima doloèenih bo- lezni, npr. bo`jasti, prebolene poškodbe glave, bolezni jeter in trebušne slinavke, povišane telesne temperature, ni odvisen od alkohola ali drugih drog – v teh in po- dobnih primerih se povsem odsvetuje pit- je alkohola.     Komunikacija. Zgodba, ki jo èlovek ob- likuje in ubesedi o lastnem `ivljenju, in ra- zumevanje le-te mu daje mo`nost, da vidi se- danjost in prihodnost. Z jezikom izra`amo miselno konstrukcijo osebnega `ivljenja v sve- tu. Ljudje se rodimo fizièno nemoèni in smo odvisni od naših skrbnikov, ki so `e doloèen èas v skupnosti z drugimi ljudmi, s kateri- mi delijo jezik. V tem odnosu s skrbnikom se nauèimo uporabljati jezik, skupaj s pome- ni, ki so skriti v njem. V jeziku se izra`ajo tudi miti in tradicija pitja alkohola in pre- ko pogovora z ostalimi posamezniki se razvije odnos do omamljanja in do alkohola. V da- našnjih razmerah je vešèina komuniciranja zelo pomembna. Kakovost komunikacije od- loèa o kakovosti medèloveškega so`itja in s tem tudi o kakovosti `ivljenja. Na delovnem in poslovnem podroèju prevladuje poslov- na komunikacija, na podroèju dru`ine in osebne dru`be pa mora biti poleg poslovnega pogovora prisotna tudi osebna komunikacija. Ena in druga potekata po doloèenih pravi- lih. Èlovek uspešno komunicira, èe govori, posluša in molèi po teh pravilih povsem spontano in brez napora, ker se je tega po- vsem navadil. Psihosocialne stiske in te`ave današnjega èloveka so veèinoma povezane s pomanjkanjem dobrih komunikacijskih veš- èin. Dobre komunikacijske navade sodijo med najpomembnejše zašèitne ali preventivne dejavnike pred psihosocialno patologijo. Zato je tako pri socialni terapiji kakor pri socialni preventivi smiselno posveèati veliko pozor- nost prav pridobivanju dobrih komunikacij- skih vešèin in navad. Uspešni treningi do- bre komunikacije znotraj iste generacije in med generacijami spadajo torej v vrh sodob- nih preventivnih programov. Socialni kapital je sociološki pojem, ki se v zadnjih letih veliko uporablja predvsem za prikazovanje nastajanja in vzdr`evanja ne- materialne skupnostne biti, saj, kot pravi Bahovec (2005), nastaja v dinamiki socialnih struktur ali mre`. Ob tem je zanimivo Mo- renovo pojmovanje socialnih struktur in zdi se, da nam pomaga lokalizirati socialni ka- pital. Pravi, da èe si ogledamo podrobno struk- turo skupnosti, vidimo, da vsakega posamez- nika obdaja jedro odnosov, ki je pri nekate- rih posameznikih “debelejše” in pri drugih “tanjše”. To jedro odnosov je najmanjša so- cialna struktura skupnosti, socialni atom. Medtem ko se doloèeni deli teh socialnih ato- mov med udele`enimi posamezniki miruje- jo, se drugi povezujejo z deli drugih socialnih atomov. Te povezave povzroèajo tvorbo celo- vitih verig odnosov, ki jih v terminologiji de- skriptivne sociometrije oznaèujemo kot psiho- loške mre`e (Moreno 2000, 123). Vsak ka- pital se ohranja z obraèanjem, kar pomeni, da je treba vanj vlagati in iz njega èrpati. Pri kapitalu gre za vsoto virov, dejanskih ali vir- tualnih, ki se poveèujejo posamezniku ali skupini, ko le-ta poseduje trajna omre`ja. Socialni kapital je javno in ne zasebno do- bro, èeprav imajo od njega koristi tako po- samezniki kot širša dru`ba (Bahovec 2004, 293). Mnogi teoretiki trdijo, da se vrsta ka- pitala prepoznava preko identifikacije nje- govih virov. “Za razliko od èloveškega kapi- tala, ki je individualna kategorija in se na- haja v posameznikih in jim pripada, se social- ni kapital nahaja v odnosih in omre`nih ve- zeh, torej gre za bistveno dru`beno znaèilnost” (Bahovec 2004, 291). Za ljudi s te`avami zaradi pitja alkohola in za èlane njihovih dru`in so znaèilne mno- ge osebne in odnosne poškodbe, zaradi èesar tako posameznik kot èlani njihovih dru`in izgubljajo socialni kapital, kar je gospa C. izrazila: Tisoèkrat je obljubil, da ne bo veè pil, pa se je vse spet in spet ponavljalo. Ob dveh majhnih otrocih, `iveli smo pri njegovih star- ših, sem se poèutila popolnoma nemoèno in zelo osamljeno, kajti bila sem brez èloveka, kateremu bi res lahko zaupala. Mislila sem samo še na to, kdaj in kakšen se bo vrnil mo`     # domov. Groza me je bilo, ko sem pretepla otro- ke brez vzroka in samo zato, ker sem bila tako `ivèna. Tudi v slu`bi mi je šlo vse narobe in da je bila mera polna, sem plaèevala še nje- gove polo`nice od sodnika za prekrške, ki jih je dobil zato, ker me je pretepel. Sama sebi sem se gnusila, hkrati pa vztrajala in upala, da za naše razmere ne ve nihèe. V navede- nem primeru so bile odnosne mre`e slabe ali neproduktivne. Po uspešni vkljuèitvi v socialno urejanje alkoholizma pa je zaèel “negativni socialni kapital” hlapeti, ko se je dvigala raven odnosnih in drugih nema- terialnih pridobitev. Raziskava je pokaza- la (Ramovš K. 2006), da so èlani “prijatelj- skih skupin zdravljenih alkoholikov in nji- hovih svojcev”, v katere je bila vkljuèena tudi dru`ina gospe C., skozi leta pridobi- li veèje kolièine pozitivnih lastnosti, kot so jih lahko porabili znotraj odnosnih vezi med o`jimi dru`inskimi èlani in èlani prijatelj- skih skupin. Prese`ke èlovekoljubne narav- nanosti so zavestno investirali v nova po- droèja svojega delovanja: v udejstvovanje v širši dru`ini ali pa v prostovoljsko delo za skupnost. Èlani prijateljskih skupin so torej s kakovostnim prostovoljskim delom izven lastne dru`ine pripomogli k veèjemu oseb- nemu in dru`inskemu zadovoljstvu, in hkra- ti pokrili nekatere skupnostne nematerialne potrebe (vodenje skupin mladih za zdravo `ivljenje, aktivno delo v raznih humanitar- nih društvih, pri Karitas itd.), kar pa je “do- bièek” za skupnost in potencial za ustvar- janje novega socialnega kapitala.                 $       Èlovekova odvisnost je le drug izraz za za- dovoljevanje vseh njegovih potreb, za njegovo zadovoljenost in zadovoljnost, za njegovo sre- èo, èe lahko zadovolji vse svoje temeljne po- trebe, ali nesreèo, èe jih ne more zadovoljiti. Èlovek je èlovek, ostaja èlovek in se razvija kot èlovek, ker je odvisno bitje, bitje dialoške povezanosti z naravo in ljudmi, bitje, ki je sistemsko povezano z vsem v sistem (Ramovš J. 2001). Kadar neki besedi, katere pomen izra`a pozitivno, zdravo in pomembno vsebino, pri- dajamo negativni pomen, vnašamo hud ne- red – ne samo v jezik, ampak v do`ivljanje ljudi, ki jezik govorijo. Pozitivni del tega izra- za jim postane sumljiv, nevaren, odvraten. Kakor èlovek do`ivlja, tako se obnaša in rav- na. Èe torej slovenska adiktologija vzame be- sedo odvisnost za strokovni pojem bolezen- skih odvisnosti, ga mora zaradi jasnosti go- vorice, zlasti pa zaradi poštenosti do jezika, do èloveškega do`ivljanja in ravnanja pridev- niško pojasniti in dosledno govoriti o bole- zenski odvisnosti. Èe tega ne stori, vzame po- membni besedi v naši kulturi in vsakdanji ko- munikaciji njen veèinski pozitivni pomen, da bi jo uporabljala za svoje majhno podroèje jezikovnega oznaèevanja, ki je negativno. Za strokovno besedo bolezenske odvisnosti je bolj primerna beseda zasvojenost. To je je- zikovno pravilna slovenska beseda. Ker je v precejšnji meri knji`na tvorba, nima v vsak- danji praksi kakega posebnega podroèja, ki bi ga oškodovali s tem, da jo uporabljamo za strokovni pojem negativnega pojava bo- lezenske odvisnosti od neke umetne škodljive potrebe. Beseda zasvojenost je jezikovno zelo prikladna za strokovni pojem poimenovanja tega obširnega bolezenskega sklopa. Pronic- ljivi pokojni jezikoslovec Janko Moder je pri iskanju in preverjanju tega pojma dejal, da je besedi zasvojenost podobna beseda zasu`- njenost in je bil zadovoljen z uporabo besede zasvojenost za naš strokovni pojem odvisnosti od alkohola in drugih omamnih snovi; po- dobnost med zasu`njenostjo in zasvojenostjo je v resnici tudi vsebinska (Ramovš J. 2001).      Literatura Babor, Thomas in dr. (2003). Alcohol: No ordinary commodity. New York: Oxford Medical Publications. Bahovec, Igor (2005). Skupnosti: teorije, oblike, pomeni. Ljubljana: Zalo`ba Sophia. Bajzek, Jo`e, Bitenc, Mateja, Hvaliè, Simona, Lokar, Alenka, Ramovš, Jo`e, Strniša, Špela (2003). Zrcalo odrašèanja. Mednarodna sociološka raziskava o odrašèajoèih otrocih. Radovljica: Didakta. Brajša, Pavao (1982). Èlovek, spolnost zakon. Ljubljana: Delavska enotnost. Buber, Martin (1999). Dialoški princip. Ljubljana: Dvatisoè. Bühringer, Gerhard (1992). Drogenabhängig. Wie wir Missbrauch verhindern und Abhängigen helfen können. Freiburg-Basel-Wien: Herder. European Alcohol Action Plan 2000-2005. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe. European Charter on Alcohol (1995). European Conference on Health, Society and Alcohol. Paris, France 12 –14 December 1995. Fromm, Erich (2004). Imeti ali biti. Ljubljana: Vale-Novak. Frankl, E. Viktor (1994). Volja do smisla. Celje: Mohorjeva dru`ba (prevod knjige The Will to Meaning. Foundations and Applications of Logotherapy. New York-Scarborough: New American Library). Haralambos, Michael in Holborn, Martin (1999). Sociologija. Teme in pogledi. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije. Hudolin, Vladimir (1991). Alkohološki priruènik. Zagreb: Medicinska naklada. Ihan, Alojz, Rojc, Bojan (2004). Imunski sistem in sindrom odvisnosti od alkohola. V: Medicina odvisnosti. Zbornik 6. konference o medicini odvisnosti. Ljubljana: Sanofi-Synthelabo-Lek d.o.o., str. 23-28. Jan`ekoviè, Janez (1966). Smisel `ivljenja. Celje: Mohorjeva dru`ba. Ješe, Marko in Gradišnik, Branko (2005). Kodrlajsasti piton. Maribor: Rotis. Kolšek, Marko (2006). Ali vem, pri èem sem s svojim ...? Za ljudi, ki pijejo tvegano ali škodljivo. Ljubljana: CINDI Slovenija. Leskošek, Franc, Hovnik-Keršmanc, Marjetka, Stergar Eva, Pucelj Vesna (2000). Epidemiološka slika na podroèju rabe alkohola v Ljubljani. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja. Lukas, Elisabeth (1989). Psychologische Vorsorge. Krisenprävention und Innenschutz aus logotherapeutischer Sicht. Freiburg im Breisgau: Herder. Luckmann, Thomas (1997). Nevidna religija. Ljubljana: Krtina. Moreno, Jakob L., Moreno, Zerka T. (2000): Skupine, njihova dinamika in psihodrama. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. Mrkun, Anton (1927). Zgodovina protialkoholnega gibanja po vsem svetu, zlasti v Sloveniji 1902 – 1927. Ljubljana: Protialkoholna zveza “Sveta vojska” v Ljubljani. Povzetek ugotovitev ESPAD 2003, e-vir: http:// www.espad.org. Ramovš, Ksenija (2006). Prijateljske skupine zdravljenih alkoholikov in njihovih svojcev: magistrsko delo. Ljubljana. Ramovš, Ksenija (1999). Problematika prenosa vrednot partnerstva v postindustrijski dru`bi. V: Anthropos (Ljubljana), letnik 31, št. 4/6, str. 253-255. Ramovš, Ksenija, Ramovš, Jo`e (2005). Škodljiva raba alkohola med mladimi. Raziskovalno poroèilo. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. Ramovš, Jo`e (1983). Boj za `ivljenje dru`ine. Zdravljenje alkoholizma in urejanje neskladne dru`ine. Alkoholno omamljen II. Celje: Mohorjeva dru`ba. Ramovš, Jo`e (2001). Slovar socialno alkohološkega izrazja. 3. dopolnjena izdaja. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. Ramovš, Jo`e (2003). Kakovostna starost. Socialna gerontologija in gerontagogika. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Rugelj, Janez (1983). Uspešna pot. Ljubljana: Rdeèi kri` Slovenije. Rus Makovec, Maja (2004). Dejavniki, ki vplivajo na nastanek odvisnosti od alkohola. V: Boben- Bardutzky Darja in dr. Osnove zdravljenja odvisnosti od alkohola. Medicina odvisnosti – osnovni uèbenik. Ljubljana: Psihiatrièna klinika, str. 17-23. Trstenjak, Anton (1968). Hoja za èlovekom. Celje: Mohorjeva dru`ba. Zakon o omejevanju porabe alkohola – ZOPA (2003). Uradni list Republike Slovenije št. 15., 14.2.2003. WHO – World Health Organization (1951). Expert Committee on Mental Health, Report of the first session of the Alcoholism Subcommittee, Tecnical Report Series, 42. Genova. @or`, Bogdan (2002). Razvajenost rak sodobne vzgoje. Celje: Mohorjeva dru`ba.