IZa pol Za New York celo teto - $7.00 Za inozemstvo celo ieto $7.00 ARODA Ust slovenskih delavcev y Ameriki. the United States. a Issued every day except Sundays ar»d legal Holidays. 75,000 Reader*. TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 93. — ŠTEV. 93. Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, SATURDAY, APBIL 20, 1929. — SOBOTA, 20. APRILA 1929. TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXVH. — LETNIK XXXVXL Nesporazum na pariški konferenci. DR. SCHACHT ZAVRNIL KOMPROMIS ZAVEZNIKOV Naprosi! je za teritorijalno revizijo. — Dr. Schacht je prevzel celo odgovornost. — On hoče Saar dolino nazaj. — Odpravljenje gdanskega koridorja. PARIZ, Francija, 19. aprila. — Dr. Hjalmar Schacht, načelnik nemške delegacije pri komiteju izvedencev, ki se je skozi devet tednov trudil najti rešitev zavozljanega reparacijskega problema, je pozno včeraj popoldne popolnoma razbil konferenco. Zavrnil je odločno kompromis glede uravnave skupnih obligacij Nemčije napram svojim prejšnjim sovražnikom. Njegov ultimatum se je glasil: — Plačanje §393,000,000 letno skozi sedem in trideset let s priporočili za revizijo nemškega teritorialnega položaja, — ali pa razbitje konference. Izvedenci, posebno pa Amerikanci, so si prizadevali pripraviti ga do kompromisa. Kcx je odklonil ter se ni hotel umakniti s svojega stališča, so se pridružili ostalim upnikom Nemčije v stališču, da je dr. Schacht torpediral konferenco. Amerikanci so bili najbolj preplašeni med vsemi radi izjalovljenja poganjanj*. Čeprav so imeli včeraj izvedenci v rokah proti-ponudbo dr. Schachta na zavezniški memorandum, ki mu je bil izročen prejšnji teden, so bili prepričani, da so bile njegove politične zahteve, oblečene v plašč ekonomije, le gesta ali manever in da bodo lahko tekom razprav napredovali proti kompromisu. Na jutranji seji pa je dr. Schacht zavrnil kompromis in ob otvorjenju popoldanske seje je postalo vsem jasno, da je načelnik nemške delegacije pripravljen razbiti pogajanja. Najbolj pa je imponiral Amerikancem, da je dr. Schacht odklonil dati kakršnokoli koncesijo. Owen D. Young, načelnik komiteja, ki je videl prihajati vihar, je spretno omejil razpravo na deset prvih letnih plačil ter pričel s prvim, za katero so zahtevali zavezniki $428,000,000 ter Nemci ponudili 5393,000,000. WASHINGTON, D. C., 19. aprila. — Admini-trracijski uradniki so dali danes izraza svojemu obžalovanju nad polomom drugega Dawesovega komiteja. Predsednik Hoover ter njegovi oficijelni pomočniki so upali, da bo mogoče doseči dogovor, ki bo sprejemljiv tako za zaveznike kot za Nemce. Za nekaj časa je izgledalo kot da se dogovor bliža, a razvoji zdnjih par dni so kazali, da se bliža defini-tivno nesoglasje. SODNIK GRIFFIN ZA OPROSTITEV M00NEYA F. A. Griffin, ki je nekoč izrekel nad njim smrtno obsodbo, je sedaj prepričan, da je nedolžen. SAX FRAXCISCO, Cal., Iff. aprila. — Vi ne morete hiti kot 1'oncij Pilat ter .si umiti roke od gotovih stvari. Tako je rekel .sodnik, Franklin A. Griffin, ki je obsodil Tom Moo-neva na smrt na vešalih leta 1917 in ki je od takrat naprej vodil kampanjo, da se ga pomilosti. HERRI0T OŽIGOSAL VATIKAN Herriot je napadel vatikanske pogodbe ter rekel, da skuša papež zlomiti francoski nacijonalizem. PARIZ, Francija, I 9. aprila. — Edvard Herriot, prejšnji ministrski predsednik, je trdil včeraj, da je bil sklep vlade, da dovoli zopet ustanovljenje misijonarskih družb v Franciji, prvi korak proti sklenitvi francoskega dogovora z Vatikanom, ki bi bil sličen papeško-italijanski pogodbi, s katero se je končalo takozvano Rimsko vprašanje. Ugotovilo Ilerriota je bilo napravljeno v elanku, ki je izšel v tedniku I/Impartial. Dvignil je obdolžitev. da skuša papež drobiti francoski nacijonaii-zem ter sra nadomestiti z resnie- Sodnik Griffin je bil privatni nim katoliškim inaternacijonaliz- tajnik senatorja Hiram Johnsona, ko je bil Johnson governer Califor-nije. 1511 je imenovan od Jolinso-na za rsodnika v San Francisco pred šestnajstimi leti. V dvanajstih letih tega časa je skušal z vsemi sredstvi, ki so mu bila na razpolago, razkriti presenetljivo zaroto proti pravici, 'ki se je pokazala. kakorhitro je piustil slučaj Mooneya iz svojih rok. Napravil si je številne sovražnike. Sodnik Frank Dunne, s katerim je* sedel pri .slueaju Warren Billingsa, . aprila. — Šestnajst let stari Ilarvey Featli-ers je bil danes obsojen na smrt potem, ko je bil spoznan krivim umora Iluston Croyla ob priliki nekega roparskega napada. Willis Feather, brat prvega, ki je gluhonem, je dobil radi istega zločina dosmrtno ječo. BERLIN V ZADREGI ZARADI DARILA Berlin v zadregi radi darila, katero je poklonila občina učenjaku Einsteinu. — Učenjak počaščen v Metropolitan. V Metropolitan operni hiši je počastilo veliko ^zborovanje te dni {profesorja Alberta Einstein k njegovi petdesetletnici. K. L. Wilbur, tajnek za notranje zadeve, je zastopal predsednika Hooverja in predsedmik je Einstein sam je poslal brzojavko. v kateri je dal izraza svojemu veselju, da obstaja v tem čartu priznanje za velike pridobitve človeštva. liEISLLV, Nemčija, 19. aprila. Mesto Berlin je moralo sedaj izvedeti. tla um sploh ne pripada vila. katero je podarila Einsteinu za njegov petdeseti rojstni dan, temveč da je »lana v najem iza na-daljnrh pet let nekemu zakonskemu paru, von Brandis. Mesto je izvedelo za to. ko ki je hotela go-*pa Einstein ogledati vilo in dobila tozadevno informacijo na njeno telefonsko vprašanje. Bolgarski banditi zopet na delu. SOFIJA, Bolgarska. 18. aprila, razventeg-a poslal Dva mejna napada na 'bolgarske brzojavko, v kateri je prizmal de- j straže sta bila sporočena včeraj, •lovanje Einsteina v interesu ljnd- z obnovljenem aktivnosti v go skega sporazuma. i rah centralne Bolganske, Hindenburg na iz-prehodu. BERLIN. Nemčija. 19. aprila. Predsednik Panj von Hindenburg se j" včeraj izprehajal po vrtu predsedniške palače, prvikrat po dveh tednih izza njegoVe bolezni. Prihodnji teden pa bo odšel na letovišče. Francozi dobilA skrčenje davkov. PARIZ. Francija. 19. aprila,— Važno skrčenje davkov bo vsebovano v prihodnjem francoskem proračunu, kot je bilo označeno danes. Zle posledice otroškega prepira. CAIRO, 19» aprila. — Radi prepira med nekim mladeničem ter neko deklico, a- katerega so posegli drugi sorodniki, je bilo v vasi Samalout ubitih pet oseb. do-čim je bilo 25 težko ranjenih: PARIZ. Francija. 19. aprila. — Lord Revelstoke, star (i(i le;, član angleške delegacije na konferenci reparacij škili izvedencev, je umrl nenadno. Našli so je prisostvoval sestanku izvedencev. Izgledal je najboljšega zdra vja. Lord Revelstoke je igral odlično vlogo v pogajanjih med Nem- Objava poroke Henry L. Doher-ty-ja, mul t i m i 1 i j on ar j a, je prišla danes kot presenečenje za njegove številne znance, .ki so ga smatrali sedaj, v njegovi starosti, za utrjenepra samca. Dohertv je razkril, da se je ože-_ ■ "i! dne 31. decembra z Mrs. Percy U M R. L' Eames. vdovo, ki mu je stregla skozi zadnjih dveh let, ko je biJ nevarno bolan na arthritis. .Sedaj pa je popolnoma okreval. Dvojica se nahaja sedaj v Atlantic City ter namierava potovati obširno, preti vsem v inozemstvu. Dohertv, ki se je pogosto b.i-hal s svojim pomanjkanjem izo- i brazbe, si je pridobil premoženje, j katero cenijo na skoro dvesto mi- i lijonov dolarjev. Ko je bil Mr. Dohertv zbolel na arthritis, je opustil aktivno vodstvo svojega biznesa, vendar pa pričakuje, da ga bo kmalu zopet prevzel. Poroka je bila izvršena v Toronto, !kot se je objavilo danes v uradu Doliertv-ja. II EN DA VE. Španska meja. 19. aprila. — Poročila iz Španske so izjavljala danes, da je dobila dijaška opozicija proti vladi na ino-ei in da se je zelo razširila stavka, vsled katere je h lo pred kratkim zaprtih več vsenr-ilišč. Zadnja vladna poslanica, ki se je pečala strogo z dijaki na različnih vseučiliščih, je baje še bolj poglobila opozicijo dijakov. <> neredih so poročali z vseučilišč v Barceloni. Sevilli, Valenciji in Salamanki. Dijaki v Salamanki so vprizorili veliko demonstracijo ter demoiirali neki kip kralja. Na različnih drugih vseučiliščih niso hoteli dijaki obiskati razredov ter s0 rekli, da bodo nadalje sta vkali. Profesorji v Saragosi so se sestali. da razmišljajo o tonu zadnje vladne poslanice ter so sklenili protestirati pri vladi, zahtevajoč modifikacijo. Rekli, so da bodo resignirali, če ne bo vlada izpremenila svojega trdega stališča napram dijakom. Borah zahteval zopet priznanje Rusije. - t "WASHINGTON. I). C.. 19. apr. — Predsednik senatu j:a odbora za zunanje zadeve, senator Borali, j' vložil včeraj zopet svojo resolucijo za priznanje sedanjega režima na Ruskem. Dva milijona ljudi sestradata na Khajskem vsako leto ter umreta. Ljudje zavživajo zem-Ijo. Kralj bo kupil hišo. BOGNOR. An-lija, 19. aprila. Na nasvet svojih zdravnikov razmišlja kralj Jurij o nakupu Craigwell House kot svojega obmorskega bivališča. Kralj je tukaj že dalj časa. da se zdravi. Posadka vlačilnega čolna izgubljena. -SOFIJA. Bolgarska, 18. apr. — Danes se je Izrazilo strah, da je najbrž utonilo dvajset oseb. ki so se nahajale na nekem vlačiinem čolnu v Črnem morju, v bližini Burgas. Coin >e je najbrž potopil čijo ter zavezniškimi silami. Sele pred dvemi dnevi je bil | tekam včerajšnjega viharja imenovan od Younga. da načeluje posebnemu komiteju bankirjev in izvedencev, ki naj bi našel kakšno pot, da se uravna težavne probleme, ki so blokirali pogajanja. Bil je ena najbolj zanimivih postav v angleškem javnem življenju. Bil je prijatelj 'kraljev, diplomatov ter sploh mogočnih mož v finančnem življenju kraljestva. Njegove mani.re so bile dvori jive. Njegova zunanjost ni nikdar kazala železne volje tega neizmerno bogatega finančnika. Lord Revelstoke se ni nikdar poročil in njegov naslov preide na njegovega brata, Cecil Bariu- omolih pa-robrodnih družb. Novemu odde-ku bo ]*oveljeval seržant Nathaif Drug, ki bo odgovoren za vse pomole ob Hudson reki od 125. pa do 57. ceste. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 500 ................$ 9.30 1,000 ................$ 18.40 2,500 ................$ 45.75 " 6,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 t Italijo Lir .100 ................| 8.7« " 200 ......................$11.30 M 300 ......................$16.80 500 ......................$27.40 " 1000 ......................$54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma e našim evetam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 5% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Z a izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodiai ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih naka *ilih priporočamo, da se poprej z nam ■porazcunete glede načini inhiila IZPLAČILA PO POŠTI BO REDNO IZVRŠENA V OVCH DO TR«N TEDNI* NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LMTTMBI A PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 12 COBTLANDT STREET, NEW JOIUL, N. X. feUphone: Barclay 0390. ....... ..-'S- & M&. GLtAS NARODA, 20. APR. 1929 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY, (A Corporation) Frank Sakaer, President Louis Benedik, Treasurer Pteoe of bnainaao of the corporation and addressee of above officer«: PS Cortiandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA M (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. tSu celo leto vetja list -to Ameriko •n Kanado___$6.00 ta pol leta________*3.00 00 Mrl leta__________$1.50 Za New York za celo leto —97.00 Za pol leta______*8.50 Za inosemstvc- sa celo leto —#7*00 Za pol leta__________%330 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. 'Glas Na/roda" izhaja vsaki dan irveemh nedelj *n praznikov. Dopiai brer podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tndi prejfajo bivaliSče naznani, d* hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAHODA", 82 Cortiandt Street, New York, N. Telephone: Barclay 6189. V NEPRIJETNEM POLOŽAJU Kot ž prepričane o kaki krivdi kapitana oziroma njegovih mornarjev. Potemtakem bo Šlo v glavnem za vprašanje, če je bila ladja potopljena v taki razdalji od ameriške obali, da je mogoče to razdaljo prevoziti v teku ene ure. Ta zadeva se bo najbrž zlepa razšla, vseeno je pa važno dognati, do kakšne meje sme iti obrežna straža pri lo-\ u na tihotapske ladje. Sanla sreča, da ni bil noben mornar poškodovan ali ii>mrčen. kajti v tem shičaju bi ne šlo vse tako gladko. Prokibicij«ki fanatiki bi najrajši potopili vse ladje, ki imajo količkaj alkoholne mokrote na krovu, toda vlada, dasi bi morda rada, tej njihovi želji nikakor ne more ustreči. Obrežna straža naj dobi soglasno z obstoječo pogodijo natančna navodila, kaj sme in česa ne sme, da bo slučaj "I'm Alone" razres osamljen. Novice iz Slovenije. Več kot triftto, aretiranih na Japonskem. TOKIO, Japonska. 19. aprila. Vpc kot tristo o>eb. večinoma dijakov, je bilo aretiranih pretekli torek v različnih krajih Japonske na obdolžbo komunistične propagande. Aretacije pa »o se dejanski opirale na prizadevanje vlade, da do- Saljapin poje v Rimu. Umrli v Ljubljani. V času od 25. marca do 4. aprila je v Ljubljani umrlo 36 ljudi, od teh v bolnici 22: Umrlo je tudi 5 otrok v starosti od 1 meseca do 1 leta. Med drugimi so umrli: Eiizabeta Vehar. zasebnica, 78 let, Vidovdanska 9; Antonija Orine, vdova sodnika, 79 let, Go-rupova ulica 4; Josip Jeglič, vj>o-kojeni orožnik. Alešovčeva 14; pater Pavlin — Fran Toanažič. Marijin trg 1; Fraova 4, Sestra Cecilija Re-koršek, usmiljenka, Slomškova 20; Stefan Fran Lehpamer. šef Borze dela, 50 let. Prisojna ulica 1; Vladimir Jugovic, zasebni u-rairlnik, 24 let, Vegova 8; Terezija Dolžan, v.pokojena tobačna delavka, 76 let. Celovška cesta 84. V bolnici so umrli ti-Ie Ljub-Jjaineani: Amclija Globelnik, žena krojaškega mojstra, 54 let. Gosposvetska 13; Terezija Živic zasebni ca 76 let. Rimska cesta 4: Matevž Šter, železničar, 70 let, Karlovska 7; Valentin Šebenik. hlapec. 29 let. Trnovski pristan; Fra nčiška Alešovec, žena železniškega nameščenca, 43 let. Alešovčeva 20; Asia Simeršek. isflnžki-nja, 33 let. Trd hi ova 8; Albin Sakrsida, mizar, 37 let Poljanska cesta 71. Velik požar sredi Tržiča. Na velikonočni pondeljek zvečer, ko -so nekateri že spali, drugi pa so se še veselo -mudili v gostilni ali so we vračati domov, je opazil dečko Podlipnik ogenj na Pola-kovi pristavi, kjer je imel svojo kolarsko delavinico znam i Lukanc. Deček je tekel v prvo gostilno, a mu niso vrjeOi, češ, da je vse le pr-voaprilska šala. Se ipotem. ko je tromba klicala gasilce, -so mnogi tako dolgo mislili na prvi april, dokler niso videli veliko streho srospodarske-ga poslopja v tolikem plamenu, da je bil Tržič in hrib pri sv. Jožefu kmalu močno razsvetljen. Gasiti so začeli trije gasilci z malo ročno motorno brizgaIno, ki so jo jKxstavili v .potok Moše-nrk. oib katerem st-oji Polakova pristava. K sreči je nasproti pristave dekliški dom tržiške predil-aice, odkoder je neka delavka tuli pomagala gasiti. Med tem je prispela velika -motorna brizgal-na na mo>st čez Mošenik. cevi so bile hitro na|»eljane. v naglici pa je nelrtlo v bencinski reservoar na lil vode m se je nekaj časa zamudilo s jiopravtfjanjem te naira-ke. Zar ognja so opazili po vsej tr-. žiški okolici in so prišli na pomoč tudi gasilci iz Kovorja. Radovednih ljudi se *je zbralo veliko število, orožniki pa so morali nastopiti ceel po ruski, je prišel .semkaj iz zaPustiii delavnico. Požar je pre-Xew Yorka, da poje tukaj v dveh brrahs^o «ilno razburil. Piri ognju operah. ostali vho noč gasilci in orož- ___j niki. Proti jutru se je kljnib dež- ~~ j ju zopet na nekaterih mestih dvi- ROJAK1, NAEOČAJTE SE NA gnil plamen in ga« de i so se morali TfAJtODA", NAJVEČ [zopet truditi, da ao § hidraatmo nmvmmerv -OHC, cevjo xadnKii -ogenj. Gotovo bi se 'b&> rešilo, če ne bi bife na- K]>odai-sko poslopje }>osetnika Janeza Šege, j), d. Kovača, in i>ov-zročila požar, ki se je z vso naglico začel širiti na bližnja gospodarska '}>oslopja sosedov, ki so nekaj sto korakov oddaljeno od stanovanjskih hiš. stoječih vzporedno s cesto. Zirovčani so si ravno pred kakimi 14 dnevi omislili novo brizlgalno. ki je tokrat takoj stopila v akcijo. Z največjim naporom so žirovniški gasilci priče-čeli z 1-okaliziranjem požara. Kmalu so jim prihiteli na pomoč tudi gasilci iz Grah ovc a. Ogenj je že ofejemal nekatere hiše. toda dve brizgalni sta z močnimi curki vode rešili stanovanjska poslopja objema plamenov. Lastniki hiš sami so reševali svojo lastnino v največji nevarnosti. Teže se je poškodoval posestnik Brinar. ki je dobil opeki m e na rokah in na giavi. Da 'niso prebivalci ostalih -krajev opazili požara, ni ni? čudnega. ker je bila vsa vas zavita v gosti dež snežink. Pač so smrdeči dim ljudje občutili celo v poldrugo uro oddaljeni Martinjak. kjer pa niso mogli presoditi, kje utegne igo ret i. Požar je močno pospeševala burja, na drugi strani pa je sneg kolikor toliko oviral razširjanje ognja Požar je uničil desetim posestnikom 13 gospodarskih poslopij. Zgorele so velike zaloge sena, da- me; detelje, vse poljsko orodje, ki je bilo spravljeno, kakor tudi večja količina suhega lesa. Škodo cenijo do pol milijona dinarjev. Zaboden pri vasovanju. V Ptuju se je te dni prij>etil žalosten dogodek. 20-letni posestnikov sin Frane Veršič je vasoval pod oknom svoje ljubice Marije K. 'Nenadoma sta ga napadla njegov 20-ietni bratranec Alojzij Veršič in 24-letni Konrad Petrovič. Začela sta ga obdelovati s kolom. V sil obrami je potegnil France Veršič iz žepa nož in zamahnil proti- svojemu bratrancu. Sunil ga je naravnost v prša in Sicer tako nesrečno, da je fant poškodbam kmalu iwxllegel. Tudi Petrovič jo je sk'tpil pri pretepu. Ranjen je bil na roki in po obrazu. Veršič je po uboju pobegnil, drugi dan se je pa sam javil orožnikom. Smrtna kosa. Xa Vrli n i ki je umrla d ne 21. marca t. 1. gospa in mati Marjeta MaJavašič v 71. letu -svoje starosti. V stari domovini izaipušča hčer in sina, v LitMe FaHs, X. Y., pa 2 sinova in 3 hčere. — V Brežicah je ugrabila kruta smrt obiteljr Treppo 6-letno hčerkico Mairijaneo. — V Ljubljani je umrl Vladimir Jugovrč, privatni nameščenec, star komaj 24 let. — Torej ne bo nič s j»oroko? — so vprašali rojaka, ki je bil dva jneseea zaročen ter jih je že nekaj ua poroko povabil. — »Ne, nič ne bo. nič. Zaroka se je razdrla in -poroke nikdar ne bo. Saj pravim, to so ženske dan- CAMBRIDGE ZOPET ZMAGAL Te dni .se je vršila tradicionalna veslaška tekma na Temzi med univerzama Cambridge in Oxford. Za regato je vladalo v vsej Angliji, zlasti pa v Londonu, ogromno zanimanje. Tradicijonalna borba se je namreč vršila ravno stotič in zato ni čuda, da so vše obrežja ob Temzi napolnili s-toti^oči radovednih gledalcev. Bor»bi je prisostvovalo nad en milijon gledalcev. Ze dopoldne je bila polovica Londona na nogah. Dolge kolone avtomobilov in motorjev so se pomikale iz mesta proti obrežju, vsi vozovi so bili okrašen s svetlomo-drimi ali temnomodrimi zastavicami. Temnomodra je barva Oxfor-da. svetlomodra barva Cambridgea. Dasi je bilo moštvo Cambridgea favorizirano — pri treningih so svetlomodri dosegli rekorden čas — ni manjkalo optimistov, ki so verovali v zmago Oxforda. V mestu samem je bilo kakor izumrlo. Trgovine so bile zaprte, v šolah ni bilo pouka, delo po obra- Dopisi. S pota. Dne 15. aprila je bil pogreb 11. letnega Johna Maroku s v Franklin, Ivans. Bolan je bil samo par dni v vratu in je tej bolezni podlegel. Bil je član »S. S. P. Z. V Franklinu imajo naši rojaki veliki »žit n i mlin. ki jim prinaša letno lepe dohodke. To podjetje vodita rojaka Cukjati in Dobravec. V Pittsburg, Kans., sem pa našel prvega Slovenca, ki se peča s prodajo olja na debelo. Rojak Si-moučič last u je to podjetje, ki dobro napreduje. V današnji dobi je pač tako. da je mnogo takih, ki potrošijo zadnji cent za gazolin. Oljni magnatje si pa kopičijo bogastva in vladajo. Pred nedavno sem bil na nekem sestanku, pri katerem je govornik razlagal o naglo obogatClih milijonarjih. Omenjal je Forda, ki je znal v zelo kratkem času si pridobiti toliko -milijonov. Povedal je tudi o Roekefellerju, kako se je svet čudil takrat, ko je on brezplačno razdelil na milijone I amp k1 za petrolejnm na Kitajskem. Danes mu pa te lampice do-našajo ne v r jet ne dobičke. Res je. da v vsaki lampiei pogori le malo in ker jih je pa na milijone razdelil. pa to mnogo šteje. To sem omenil zato. ker sem našel na svojem potovanju, da se rojaki bavijo z vsakovrstnimi posli, a rojak Si-mončič je pa prvi Slovenec, ki sem ga našel,da /prodaja olje na veliko v tej deželi. Matija Pogorele. East Worcester, N. Y. Najprvo se izahvalim uredniku, ki zna izbrati tako krasne romane za list in pa onemu s ta ozko kolono na drugi strani, katera mi nikdar ne uide in vselej se prav iz srca nasme jem. Ker pa že dolgo ni bilo poročano iz naše naselbine, zato se bom jaz pripravil, da nekaj napišem. Zima je bila mila. do marca nismo imeli skoro nič snega, prvi teden se ga pa je precej nabralo, pa ne zadolgo, ker koncem meseca je že ves izginil in v aprilu je postalo pa že vse zeleno. toplomer je kazal v senci 80 stopinj. To pa ni trpelo dolgo, zavila je burja in sneg, da so vse tih je počivalo. Bil je pravi praz- ceste zamietane in čakamo spet nik za London. Ob 10 sta bila oba|solnca, da nas reši. Mi farmarji bregova Temze polna ljudi, na ti-' «oče pa jih je čepelo na strehah in __________„ oknih. Med okrajema Putney in rejo. Zdravi smo pa v.si v kolikor Lake je bilo gotovo nad poldrugi je meni znano milijon ljudi. pojemo tn vedno staro pesem, pečamo se z mlekarstvom in kokošje- Prvi so >e pojavili Oxfordeani, takoj nato Cambridge. Množice to tekmovalce sprejele z nepopisnim navdušenjem. Moštva so pripravila čolna in točno ob 12.12 je dal starter po .starem tradicionalnem običaju znamenje za start. Oxford je nekaj časa vodil, nato pa je prevzel inieijativo Cambridge. Po 1800 metrih je bila njihova regata Imamo društvo S. X. P. J., katero priredi več veselic in takrat pa pridemo vsi skupaj in se prav podomače pozabavamo Anton Habine. POZDRAVI! Predno odpotujem na parniku _______________ lie de France" še enkrat pozdrav- za poldrugo dolžino pred Oxl'or-jljam svoje prijatelje: družino Ledom in nekako 750 metrov pred «ar in Shlosar. Mr. T. Kretsevich. ciljem so pričeli svetlomodri s končnim spurtom. V krasnem finlshu je moštvo pustilo svojega nasprot Mr. F. Potepan, Mr. J. Cbacada. Mr. J. Majdich, J. Boizich, Tonv Bozich, družino Mestek. družino „ -----• O I ujt^a UCk1|IIUl- """IVII, ILtiirJ U1 U/.1IIU nika za .celih sedem dolžin zadaj J Martinčič. drnžrno Luzar, in sploh Zmagovalcem je množica na cilju'vse v Veroni. Pa. prirejala viharne ovaeije. Vsi oni.j Obenem priporočam tvrdko ki niso finish a videli in ki niso bili Sa-ksor State Bank vsem rojakom. na cilju so pa po megafonih in kateri 'želijo odpotovati v stari ogromnih zvočnikih skoro istočasno kraj. ker sem bil najboljše postre- zvedeli za rezultat. Zanimivo je. žen v vseh zadevah. da ima Cambridge ravno toliko Toraj na veselo svidenje. ziiiag. kakor Oxford. 1 „ „ . _r Kune iz Martnaka. "Ze dvajset let sem poročena s svojim možem in sem še vedno preko uses zaljubljena." se je pohvalila žena Trlstana Bernarda. "Kako se imenuje mladi mož?" jo je prekinil Tristan Bernard. ADVERTISE in QLAS NABODA Podpisani odpotujem s parni-j kom "lie de France" v staro do-t movino na Goro pri Sodražici, V r Jugoslavijo odhajam iz Century. Va. Pozdravljam družine Ma-j t rja &karja. MBke Leban. Johau Lttstik in Martina Mlakar. Želim jim obilo -creče. Z Bogom! M. Samsa. današnji. Ne rečem, rad sem jo imel. toda. kar je preveč, je preveč. Ali veste, kaj je napravila ta copernica? Natančno je poizvedovala, kje sem stanoval zadnja tri leta ter je šla od gospodinje do gospodinje zbirat informacije o meni. Ali ni to višek nesramnosti. Ko sr>m to zvedel, me je trla strašna jeza. Najrajši bi bil iz kože skočil. Da si le upa kaj takega! Da si le drzne kaj takega! Kaj bi vi, prijatelji, storili na mojem mestu ? — Jaz bi zaroko razdrl, — so se oglasili drug za drugim. — Kaj si pa ti storil ? — Tndi jaz sem nameraval razdreti zaroko, pa me je ona prehitela ter jo je ona razdrla. Vse bi bilo dobro v Jugoslaviji, če bi ne bilo tako strašno visokih davkov. To ti bo sleherni potrdil. Ubogo ljudstvo bo omagalo pod s'ilnim davčnim bremenom. Davčni gospodje so pa mojstri v svojem poslu, o čemur priča naslednji :logodek: Štiri leta star otročiček je sedel na tleh in ijrral s staro avstrijsko srebrno krono. Kadar je jokal, so mu dali tisto krono, ki je bila pri hiši kakor nekak .spomin. pa je takoj utihnil in se zaigral. Toda saj veste, kakšni -o otrn-ei. Otrok ne>»' vsako stvar v u-sta. Tudi mali Matevžek je nese! krono v usta iz ust je pa izginila daleč doli v že loti ene gl oboe i ne. V bolnišnici so s pomočjo N-žar-kov ugotovili, kje ji- krona, in nasvetovali očetu, naj da otroka operirati. — Nak. — se je protivil oče, — vse drugo samo operacije ne. Operacija .se mi zdi prenevarna in bi je ot.rok najbrž ne prenesel. Za ves denar na svetu, ne pa za izbruše-no avstrijsko krono, ne dam operirati otroka. Kar sem mi ga dajte, ga bom domov vzel, se 'bo že kako razšlo. Svarili so ga in o|K)miujaii, slednjič- so mu pa le dali otroka. Medpotoma se je ustavil ž njim v obcestni krčmi ter slehernemu, ( ki -ra je hotel poslušati, razlagal (svoje križe in težave. A" kotu je sedel možak v ogoljeni ob'Ieki, ter pazno poslušal pripovedovanje obupanega očeta. Prisedel je in mu začel nekaj skrivnostno šepetati. Očetu se je razjasnil obraz. — Pa mislite, da bo pomagalo? — Brez skrbi bodite, očka. brez skrb i. I!z lastne skušnje govorim, ker vem. kako so mene. In oč-e se je re> jnislužil zadnjega sredstva ter nesel Otroka v davkarijo. Rokus-rjiokus, pa so iiueli davka rji kronieo v rokah. Otrok vje bi! sicer resen smrtne nevarnosti, kronieo so pa lepo obdržali in je niso hoteli dati očetu. To se je zares zgodilo v slovenskem Dovvntovvnu. Ona je delala, on je pa štapal. Kajti s slamniki ni letos z eno besedo nič. Predno je zjutraj šla. je položila denar na mizo rekoč: — Na, dolar, pa si kupi kaj za lunč in za večerjo. Mene ne bo k večerji. Kdo ve, do kdaj bom delala. Rojak je še malo poležal, potem se je pa oblekel in sel na izpre-hod. Neprestano je premišljeval, kaj naj kupi za lunč in za večerjo. Mikale so ga vse sladkosti tega sveta, pa se za nobeno ni mogel odločiti. Bil je skromen in bogaboječ možak, ki se je znal upirati r^kuš-njavam /v izložbah: — lepim steakom. porkčapsom. čiknam. je-treann. vampom itd. — Poberi se skušnjavec, — je zamrmral ter se odpravil naprej. — Že sveto Pismo pravi: — Kdor ne dela. naj tudi ne je. Tako je. Delani ne. pa tudi jede'l ne bom. In se je odpravil v slovensko ostarijo ua Peti. Trge! dolar na mizo ter naročil kvart vina. > _ GLAS NARODA, 20. APR. 1929 • . .wj. .-M mm KRATKA DNEVNA ZGODBA Ga. Lovšetova o ameriški turneji. Poročilo gospe Lov.setove o .svojih vtisih in doživljajih na koncertni turneji v Ameriki. Hanns Heinz Ewers: PRAVLJIČNA DEŽELA Ko ji* bil parnik Uapag-družbe jilO. o!" je rekel otrok in oči .so -e inu mostu, ki je bil nad posušenim hi d ran Prince, je priletela deklica z modro pentljo v zajtrkovalnico. 14Ali mame le ni tu?" Xe. njena mama je bila še v >vo-ji kabini. Toda častniki in potniki, vsi .so planili pokonci, da bi vzeli deklico z modro pentljo v naročje. Nikoli še ni bila nobena v pristanišču Port-au-jjj še bolj svetile od njene pentlje potokom. "Pridite vsi, pridite hi- Koncem oktobra .sem does pela v Severno Ameriko in sem v času dobrih štirih mesecev nastopila v 22 samostojnih koncertih, večinoma sama, na nekaterih koncertih skupaj z našim rojakom baritonlstom j Antonom Subljem, ki vam je še v v laseh. "Mama mora iti z menoj! tro, poglejte ta čudežna bitja, te dobrem spominu kot bivši solist na-Vi vsi morate iti z menoj! Mi smo krasne velikane!" Od veselja je še ljubljanske opere. Omenjam, da v pravljični deželi:" , ploskala z rokami ni skakala v hi-'se je Šubelij ki je bil itak znan kot "V pravljični deželi — Haiti .""(rih korakih po vročen prahu. [dober pevec in posebno dober igraje dvomil kapitan. Modra pentlja Tu so bili berači in kazali svoje lec zelo izpopolnil kot pevec gla-j" smejala. "Prav nič ne vem. strahotne bolezni. Črnec se še ne'sovno. pa tudi. kar se tiče preda-kako se imenuje ta dežela, a prav- zmeni, ko gre mimo. toda noben'vanja.— Poleg samostojnih nasto-ljična dežela je res. Sama sem jih tujec ne more mimo. ne da bi se-.pov .sem sodelovala na nekaterih dama na krovu 44Praesidenta" videla, te čudovito lepe pošasti. Vsi gel globoko v žep. To tudi sami mladinskih in dobrodelnih koncer-l>!)lj sla vi j ena ko njenih šest sme- l"žijo tam skupaj na mostu ob tr- dobro vedo. In kar ocenjujejo'tih in prireditvah in ponovno za pe-jočili .s*- ' , , in iz čipar skodeliceEden ima roke velikp kot kra- jih: ta. ki ga strašen pogled nanje la našim rojakom v ožjem krogu je pila "modra pentlja" čaj, ta, va in drugi poles njega ima glavo, vrže nazaj, bo gotovo dal četrt do-'povabljencev. Koncerte sem imela j.' bil ves dan srečen. Nosila jejdebelo kot dve kravi! In eden ima larja, in dama, ki jo popade mor-|med drugim v mestih New York, vedno oblekeo iz belega batista in luskinasto kožo kakor krokodil ska bolezen. pa gotovo eel dolar.'Cleveland — kjer je največja slo- I I ■ • . ..... I — . :__- ______ 1 i nnili Irrvt CA ' "O m nmn 1 .. ..«n.1» - i.__1 _ _ 1__ ' O ... . . mala modra la njene dan so jf me je veselilo, ko sem videla, kako je tolikim našim delavcem raznih strok z zarjavelega lica zijal izraz zadoščenja in veselja. Kakor so mi sami ponekod priznali, .so se marsikatera dolgoletna in -stara n asp rots t va med posamezniki in med posameznimi strujami in strankami poravnala jkkI vtisom slovenske pesmi, kar mi je v nepopisno zadoščenje. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI POKCIQ» LANQUAQI INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BURKA« BORBA PROTI DXFTERIJI Danadanefc, znamo, da se difte-rija ali daivica dajejo zdraviti in tudi preprečiti. To se morila nekaterim zdi nevrjettno, pa ni čuda, 1 iajri pred samimi tridesetimi leti je difterija ubijala več kot tretino bolnikov. Preprečevalna " ...........I (( | --------------—J--- U- ■•••J J3IVJ- Ira pentlja je poljublja- j o, ti so še vse lepši od onih kot so 4Q mama, le poglej tegale z lu-( venska naselbina, ki šteje preko , lave kodre. Stokrat na v moji knjigi pravljic! — Ali boš skinasto kožo! Ali ni lep?" 130.000 Slovencev — Milwaukee, j spraševali: "Zakaj se jal kapitanu. Pokazala je na zamorca, ki mu'druga največja naselbina z okroglo »redstva niso bila znana. Težko je pa v par besedah pove- To bolezen povzročuje klica, dati. kakšen vtis so naredile name bakterij difterije. Nemški uče-raznovrstne razmere m-d našimi! niak. Frederik Loeffler, je le-ta rojaki izseljenci in njih življenje, j 1883 odkril to klico kot povzroči-Gotovo je. da dobi človek na prvi. <«dja difterije. Par let kasneje je pogled, ko stopi na ameriška tla Emile Roux. učenec slovitega Pa-med naš živel j, večinoma čisto dru- steuria» dokazal, da klica di-fte-gačen vtis. nego kasneje, ko se ne- vlie izločuje strup, ki bak-površno ali celo slabo podučen o teriej je Von Behring izigotovil naših pravih razmerah v starem1 Snov, zvano antitoxin ("anti" po-kraju. Vse preveč prodira jo neti-' menja proti in "toxin*' strupi, godne vesti o nas, izbirajo in na-Od leta 1895 služi ta antrtoksin M ntlja ga je imela najrajši, ii to je bilo edino, na kar je bil po- moral tudi on p- idružiti. ker na nosen. "Pomočiti!" je rekla mo- ladji je zapovedovala modra pent dra pentlja in porinila svoj pre- Ija. peeenee v njegovo čajno co. imenuješ, modra pentlja?" Srnejoč ^ - ■ skogaa k lepi JO nagnusno razjedajoči Iišaj po- 30.000 Slovencev, Detroit. Sliebov- ,e je odvrnila: »Zato, da me lah- ' kar ' ija v dx0r.d»0.< f1™™ tek>; ^ ^'gan, Waukegan, Parrel, Sharron. ko najdejo. ako se izgubim!" To- ,.Mama hhro - ^ ~aj, Hi. lenkastorumen m orozenela krasta, War r e n , Girard. Newburgh. da nikoli se ni izgubila, čeravno frf) hitrf>, Ti mXffag \n z liami i«1" Je visela v trikotnih luskah Nothmgham, Collinwood itd. je v vsakem tujem pristanišču le- nmma : v pravljiC.ni deželi smo."' | ^ , . Povsod s0 bile dvorane nolnp „ tala .sama okrog; bila je otrok z v . ' , , ■ in?p I 'In ta tu, kapitan, poglej ven-' j 1 >0 b le clvord»gledati, Ta ima hWo]sko waukeeju je bil tak naval, da je o k zajtrku m utegni priti. Ne- ^ ^^ ^ morala polieija intervenirati ,in da Danes je pa ni mogel nihče nje- kaj se je pokvarilo v stroju in mo- ^ prira^ma ua „lavo ,, je več nego 200 oseb, ki bi bile ra-jglasaj° s0 ZHlastne razmere, redko- ,kot lek proti difteriji in uspehi ti. Letela je tja na konec mize ter ral ga je popraviti, dokler so bili pent]ja potrkala s svojm/solne de Pretile koncert, moralo oditi, kdaj pa dobivajo poudarka lepe in občudovanja vredni. Mesto da splezala v naročje kapitanov«, v Inki. Modra pentlja ga je ime- n5ko^^roinncmu zamorcu „la. Saj veste. Slovenci o resno i>ritrdila: ,, ' . , > ° ' !s;mi rn;c,L-; »» inaša temna stran, premalo ali nič 1 , ,, . ^ kla ga je, tresoč se od veselja, zo-.sims rojaki. ., . . I "Da. to lahko storis. Saj ta- , i pa ne pride do izraza nas napre- -----krat jaz spim." I' tlruf;mu- _ . | Brezizjemno povsod v prvi vrsti dek na prosVetne>m. kulturnem. Odpravite bolečine V križu Modra pentlja jiu je vodila. niJ(M IJ;inaroclne Bol-j internacijo- pa tudi ?aspodarskem polju, naše solnčne strani naših razmer v Ju- bi |>omiralo — kakor poprej — goslaviji. Naše slovensko časopisje .->0 bsmed vsakih 100 slučajev dif- jake izseljence, katerih mnogo že j v Ameriki' l,a tmli dru"° .i^goslo- terije, imamo sedaj le deset smrt- ;! vensko. \-se preveč poudarja vsak ,,ih slučajev in še te smrti je ve-umor, požig in rop ali posamezen ' primer kake korupcije ali druge "Kje si pa že zopet bila d zjutraj".' jo je vprašal kapitan in nerelnosti ledvic. teli so po umazanih pristaniških -i -».i ■ - " prt luui ej venuar a»,nalna publika in posetniki iz izo-!protialkoliolno gibanje, naši O ene, braženejših slovenskih krogov so se, lepi uspehi v umetnosti -in zelo zanimali za naše umetne pesmi,| _ pr j pro-S t o ljudstvo posebno one iz novejše dobe, terjpa ]f0j VPnije vsaki raci in nase nasrkajo ,naši rojaki onkraj prepričanje ka- nlso čudovito-čudovito lepe? Mr. d \v. Ura sel ton. Alberta, Ui.. — tllicali tin Vseli 0\T<0d SO Zvedavo _____• • -__ l-ravi: Tr,,,! ,.,n na zaprtju tn bole- .. .. . ! , . + Modra peiltlja JC žarela Ocl H8V- nr,.i» V kr»u trr KlavoiK,tju in n,. i zlJal» ™ njimi iz oken m vrat spa- dugenja Skionila je k beraeu, »•em vHHtjai iz vsied subih led- kasti ("rnpi Skakali so nrekn luž i • - ,„ - " Vi. Ko He in pa xa.el rabiti Nuga-Tor,, ** U ^ ^KakaU SO pieko .UZ mu elfantlaSLS napihnila obe! onerni nroKram kI _ „ lzva , . , . . _ 3. v .. t., knuiu izKimi... Sedaj im«m in modra pentlja se je veselo sme- , , nfrr™™\h rfim™™ I P prokram, ki je m a- de m hoc,es.UWL>S si tr.in» in .jutraj vrta- ■ . floktorin .nf>c1rNnii0 in 1 d0 °-lolimih jal v slovenskem jeziku, kar je1 r,. ,n . kri i'(':in ,n , U " V-ak eltatelj. ki ^' k° ^ doktorju spodl>,nilo lil « ne počutite dobro. J ki- j . .¥. fkusii.- Nuga-Tone in nr. pričali se b.>- <4 Poglejte, pojrlejto. tu ^o te po- morca. Kakor majhna bela miška izvirnem ieziku italiian-' ". " , . io cninblfl *yrv oriašk; riflvi dla-1 j ' . . jtivno vccje nego v družili državah. je SmUKaia pO Orjaški lja\l Old k aH nemŠkem, ker še nimajo' , narodnem življenju bilo ^e naro-je večina prvič v življenju slišala , da je inorala propadla, da ni izvajanje opernih delov v sloven- nobcnega napPedka. da ni nobene • .. v g. , ,nrto , 2a.|s^m jeziku' Sa«i 'se eel° na tamoš-jhknpnosti nobene solidarnosti, da r- ««>ti. O ti lepi velikani! Modra vini S Brtraviii. in ako g* vaf trgovec ni- pttj, sp j0 iztrgala materi iz rok ni. ina v xalogl. n«j Ra za vas naroil od . . . . , i z .vlagatelja z zdravtn. in drvela gori k malemu kamemte- —Adv. Izlet pod osebnim Jr vodstvom Ako niste se določili dneva odhoda na obisk so. rodnikov v starem kraju, se odločite za 26. JULIJA, 1929 t pamikom "ILE DE FRANCE" francoske družbe. Ta je splošno poznan radi ko-modnosti, hitrosti ter uljudnosti in postrežbe. Izlet bo vodil zopet osebno nas uradnik, Mr. John Krečič. Njegove izkušnje pri našem potniškem oddelku Vam jamčijo za udobnost in brezskrbno potovanje. Za ta izlet pričakujemo velikega števila potnikov. Priporočamo torej vsakemu, da se čim prej oglasi in si tako zagotovi dober prostor. Glede nabave potnih listov, vizejev, permitov itd. pišite na domačo Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. • -...... • , ,, - ^ ----------pojasnjevalno, pouajati našim d 80 S" M e,eSkeln jWiku- Pr0tlrla in d0Sre| Bkom onstran oceana bolj ver svli robeo v bSl^ ^ j govorila vedno in pov- { nepristransko .sliko o naših r robec x kollnsko vodo ln sod narodna pesem. Po narodml____. ..„„„. „ .. . ti c to Vsi faktorji, ki so v to poklicani. T„„0 • , .... ,niti angleških prevodov. Kolikor! naše in prekomoreko ;„ ?lhT ! " ?kr,C" a.»i i« j' «1ina Jan-ičasopisje, W morali delovati bolj Z^J 7ed'rUC1 Je pa .ko in Metka" bila izvajana v ^ H^alno, podajati naiim ro-mzenerju v roke. Vrti no se trn- ^^itn Piwlrla in rlo <:re ! . 1 ... erno raz- « - i To^ ^ - peSem- P° narodnI merah. Mnogi naši rojaki, s kate- nentlia p isknT " S° ^Ulšalci kar ^^ ^Irimi sem pri£a v dotike se mi ta- nm teH fkl -T T" f SCdeŽ0V' Viharn° Pl°*kali " dajankoj zastavili vprašanje kake je pri pih, vzela stekleničko z diseeo te- nn on,priL.aT1Mkem načinu du-l T , .. . I , ....... . , , (CLsto po ameriKansKeni naemu au k k razmere v nasi drza- koemo m ji jo držala pod no«. ška svojeillu navdušenju z raznimi " Ka C Klečala je na kolenih in velike sol-' drastiSnimi vskliki. ze so ji tekle iz modrih oči in mo- .. . . , ... .. li v t Lsi so najsvetlejša točka v eile mamin obraz. ... ... x. - i(,r ... ... mojih spominih. Ze iz vsega po- Mama, ljuba, sladka mama, - .... , .. , ';cetka se mi prišli vsi krogi zelo prosim te, zdrami se hitro! Pro-, .. ' _ prijazno m odkritosrčno nasproti, siin. prosim, porsim mama! O vz-1 drami se hitro, ljnba mama, potem ti pokažem še toliko teh čudovitih bitij. Ne, sedaj ne smeš spati, mama! Mama. saj smo vendar t .pravljični deželi!" vzlic temn, da so bili nekateri nekako nezaupni; saj .so v pretekeh časih nekajkrat doživeli, da se jim in v našem narodu in so bili kaj veseli ko sem jim podala v kratkih besedah nekako nepristransko poročilo. — Sicer pa se naš živelj v Ameriki pošteno trudi v vseh strokah s težkim delom, marsikdo ima tudi dobre uspehe. — So pa večinoma vsi pod pezo tamošnjili raz- .... ,V1 . ,mer. A kakor rečeno, o tem vpra- je ponujala kaka umetniška, veliei- ~ • , . , . 1 ... isanju se ne da s par besedami kaj na. na nastopu pa so bili tudi naj- . - . , . , .....1 1 v . - J .izčrpnega m merodajnega poveda- nekriticnejši razočarani. C':m so me po prvih nastopih spoznali osebno in se je razširil glas po naših na- vv — ^ ^t----i'" ---- SMITHOVA PRED SODIŠČEMselbinah p° ^pw, pa je bil led med nami prebit. Vabi ti. posebno pa ne kar tako brez dobrega premisleka." la na koncerte, ki naj jih še priredim. so se množila iz raznih krajev Na mizi je ležalo več časopisnih izrezkov in drugih spominkov pa tudi več dragocenih daril s turneje. ki jih je gospa Lovšetova pravkar izlagala iz kovčkov. Vsi lovenski listi raznih barv in struj pa je so polni hvale o veliki umetnosti Poročali smo že o Valeriji Smith ovi, ki je več let izvrstno glumila ki so prvotno stali skeptični na vlogo moškega in bila kot polkov-'strani in se niso bili javili priprav- * nik Parker na Čelu londonske fa-|ljalnemu odboru. Vsakikrat pa je & šistične organizacije. Končno so bil tudi kmalu na vsakem koncertu naše odlične pevke. Pa tudi mno-jo razkrinkali in te dni se je moral (vzposta vi jen kontakt med menoj in 20 amerikanskih listov je pisalo o bivši "polkovnik" zaradi krive pri-(mojimi, lahko rečem vernimi po- njenih nastopih zelo pohvalno. Po sege zagovarjati pred sodiščem, slušalci. Kmalu po prvih točkah kratkem vpogledu v ta časopisna Pri obravnavi pa sicer podjetna se je slovenska duša razgrela, in ko poročila ki ga je na prošnjo dovo-in pogumna ženska ni bila preveč je bila razgreta, ni mogla najti lila gospa Lovšetova se takoj vidi korajžna. Jokala je in sodniki so j dovolj izbruha. svojemu navduše-1 veliko navdušenje ki govori iz vseh jo komaj pomirili. Ko pa je se- nju. Marsikomu se je srce ome- teli ocen. "Jugoslovenski Obzor" nat odredil, da mora pred višjo in- hčalo, ko je slišal nekdaj dobro iz Milwaukee, ima n. pr. daljše po-štaneo, se je Smithova onesvestila, znane zvoke iz fantovske doV ali jročiiootamošnjeni opernem večeru. Smithova se mora zagovarjati ra-( domače vasi. Ko so v odmorih ali ki sta ga priredila gospa Lovšetova di krive prisege, ker se je pri pri- po končanem koncertu prihrumeli in solist Šnbelj skupaj. V debelih *egi izdala za moža in tudi nave- ljudje v garderobo pozdraljat in črkah pravi že naslov: "Osvojila dla napačno ime. Bivšega polkov- čestitat, je marsikomu, ki je hotel sta na mah srca vseh, ki so prlsost-nika čaka precej ostra kazen, kajti s svojo žuljavo, delavsko roko sti-jvovali večeru. — Množice trumo-Angleži v takih primerih ne pozna- sniti mojo. spolzela solza veselja in ma prihajajo v dvorano, ki je že jo šale. fganotja. Na nešteto takih* ganili- j uro pred prireditvijo nabito polna. vih prizorov se moram spominjati — Policija prepove vstop nadalj-in.se rada spominjam.. In posebno'nim stotinam, ki se morajo vrniti doma in vt»a.kikrat je v>c gotovo v j>ar minutah. Iztrebljenje difterije. V mnogih krajih, kjer je izvedla odločna kampanja za poduvevanje občinstva o preprečevanju difterije, se je ta bolezen ]K>ix)lnf>ma iztrebila, v drugih znatno zmanjšala. Na pr. v mesrtu Middletown, N. V, ni biio n .»kakega .smrtnega slučaja vsltMl difterije že od leta 1921. V San Joaquin Valley v California je mortaliteta vsled difterije znašala l«ita TJ21 51 za vsakih 100.000 prebivalcev, leta 1!»2G pa se je ta nrortaliteta znižala na dva in pol. V Detroitu je število slučajev difeterije padlo vsled rabe taksin-antkoksina od 33.8 na *»> za wak4h 100,000 jerebivalcev. nekaterih mestih, kot v New Yonkn, je mortalit-eta otl difterije ši* vedno po nepotrebnem visoka. Lani je umrlo 700 otrok vsled difterije in 13..100 njih. tlasi ozdravljenih. nosi na s*s|)i 'znake bolezni, ki ostanejo z njimi vse- življenjc. Pod nadzorstvom mestnega zdrav-stveneira urada je bila v New Yorku osnovana koinisiju v svr-ho propagande, da se ljudstvo ]>odiK'i o jk>:rebi samoobrane yjn»-ti difteriji. Ta komisija je že ustanovila ijKwiaje. kamor starši morejo dovesti ->voje otroke, da bodo brezj>lačno iinunizirani od dif-t» rije. Takih ]M»staj je 44, raztresenih po vsem svetu, kjer specialni zdravniki dajejo otrokom Činoma pripisati le okolščini. da j Etični lok. kateri prej/reči vsak se ni antitoksin iproti difteriji u-pora'bil pravočasno. Preprečilo proti difteriji. Moderna medicina pa se ne zadovo-1 . . i ljUje le s tem. da najde lek za bo- j lezen. Ona hoče iti še dalje — napad difterije. Te postaje sprejemajo pacijerrte od 9 do 12 zjutraj. V tem delovanju sodelujejo z zdravstveno oblastjo vse glavne socialne in zdravstvene organiza-je. — \ko difterija bo tudi nadalje hoče preprečiti, da bolezen «ploh | kosi]a stra5n0 levilo mladih živ- nastane. V slučaju difterije je znanost našla preprečilo, ki sko-va.j nikdar se ne izjalovi. To preprečilo ali preventivno sredstvo je znano rpod imenom "toxin antitoxin". Ako «e to sredstvo splošno uporabi, se lahko popolnoma i znebimo difterije, ki postane ta-ko redka, kot je dandawes redka črna kuga ali gobava bolezen. Raba taksin-antitoksina kot pr opreče v a 1 n e jra si->edstva i>roti difteriji je popolnoma neškodljiva. Najprej tše preiskuje, da-! i ima otrok že , naravi o7 Hester Street; 206 Madison Street: 45 East 133. Street; 313 East 112th Street; 27 Suffolk Street; 203 State St.; 345 East 116th Street; 244 Mulberry Street; 323 East 3Sth St.; 513 East 11th Street; 214 Monroe Street; 348 East 32ml Street; 322 Ea>=t 541 h Street. Bronx : — 428 East 133. Street; dovzetni napram difeteriji. Taj511 East 14&th street; 2380 Kkwpina je -torej najbolj potreb-na zavarovanja is jmmočjo tok si-na-antitoksina. Zdravniki j>a sploli priporočil je jo. da se zavarujejo vsi otroci od starosti devetih mesecev do starosti desetih let. Cepljenje je enostavno, brez bolečine. varno in ima trajne posledice. Cepiti treba trikrat zapore-! st ADVERTISE in "Qhu Naroda'\ domov. — Kaj takega še nismo doživeli" je soglasen izrek." — Na tem koeertu je prejela gospa Lovšetova od tamošnjih pevskih društev v dar krasno srebrno soho "Boginja zmage" s prisrčnim napisom: "Gospej Lovšefovi in njeni divni pesmi v znak ljubezni ln vdanosti — bratje in sestre v tujini." — Zanimiva so poročila ameriških novin o otvoritvi velike mednarodne razstave v Clevelandu IS, marca. 30 različnih narodov, ki bivajo v Clevelandu. je imelo svoje najboljše stvari na tej razstavi. Neko poročilo o otvoritvi piše: "Slovenci smo dobili še to posebno odlikovanje, da je razstavo od-tvorila odlična slovenska umetnica, gospa Pavla Lovšetova, kar si lahko štejemo v čast. ker se je mnogo drugih narodov potegovalo za otvoritev. Pri tej otvoritvi je gospa Lovšetova tudi nastopila z nekaterimi slovenskimi koncertnimi točkami." "Jutro" Hughes Street; 1354 Webster Avenue; 3510 "White Plaint* Ave.; Kingsbricige Road & UniVemrty Avenue. ' Brooklyn: — 561 Peptune Ave.; 359 Manhattan Avenue; 167 Hopkins Street; 2346 Pacific Street; 233 Suydann Street; 56 Grafton 1 Street; 385 Baltic Street; 49 Carroll Street; 14S3 Bergen Street; 184 Fourth Avenue; 621 Fourth Avenue; 698 Henry Street; 144J India Street; 85 Johnson Avenue; 67 Osborn Street; 582 Park Ave.; 129 Ten Eyok Street. Queens: — Astoria, 114 Fulton Street: Ridgewood. 753 Onder-donk Ave.: Maspeth. 22 Ma&path Avenue. Richmond: 93 Park Avenue, Port Richmond in 33 Broad St., Staple'ton. Gospa asistent. Avstrijsko generalno poštno ravnateljstvo je izdalo naslednji razglas: Pri izstavljanju dekretov za ženske uradnike se i pogosto pojavljajo dvomi jrlede uradnih naslovov. Opozarja se tedaj, da veljajo za moške in ženske uradnike isti naslovi. Uradnica more biti tedaj imenovana le za asistenta ali nadzornika, ne pa za asistenti-njo ali nadzornico. Razlika med «poli je iiraklno odpravljena. m GLAS NABODA, 20. APR. 1923 Rdeče rože. B O M ▲ N. Usmiljenke umorile dr. Cimbalova. 7* G!«* Naroda priredil Q. P. 9 (Nadaljevanje.) — J*z nisem dolgo čaea udeleže val teh veselic, — je odvrnil iw>gLbaje, ne da bi tdirektno odgovoril na njeno vprašanje, — a v 4>odoCe bora to zopet storil, — ob strani svoje lepe, mlade žene. Ona je vrgla n' 'aj svojo glavo, ponosno in odklonjevalno. — Komplimentov mi oe smeš delati, — kajti drugače se bom popolnoma zmotila v tebi, — rekla ter ncvoljno zmajaila z glavo. On je bil vesel, da ni vstrajala pri odgovoru na svoje vprašanje. Stopila je k oknu ter se ozrla ven, da skrije svoj obraz. Ko pa je stopil poleg nje, se je prisilila k prijaznemu smehljaju ter rekla: — Sedaj-pa me le ozmerjaj, Itajner! Jaz se ti nisem niti zahvalila za kra*»ne rože, katere si mi poslal danes zjutraj. On se je smehljaje ozrl vanjo. — Jaz sem upal, da boš nosila par teh rož za svojim pasom, kot nakit! Ker je čutila, da ji/vre kri v glavo, je napravila odklonje-valni obraz. , — Le zvenele bi in to 'bi bilo škoda. On bi najra jše rekel: — Ali bi mogle najt-i lei*šo smrt kot na tvojem pasu? — a te misli ni izgovoril. — Seveda bi ovenele, — je nadaljeval, - _ bi izpolnile poteča ivoj cilj, da te krase. Ona je nalahno skomignila z ramama. — Sedaj krase mojo sobo in s tem je tudi izpolnjen njih namen, — je rekla, kot v šali. Takoj nato je vstopil tudi minister m vsi trije so kramljali nato skupaj. Xajprvo so se dogovorili glede skupnega popoldamkega iileta. V poteku pogovora je rekel grof Rajner kot v šali: — Danes sem zaman pazil, Če boš izpolnila svojo obljubo, Josta. Ona ae je vprašaje ozrla vanj. — Kakšno obljubo? — Ti si mi hotela napraviti podokno parado s svojim vozičkom f Ona je »prejela to šalo. — To obljubo sem dala v drugačnih okoliščinah, — je rekla smehljaje. — Jaz sem hotela napraviti parado stricu Rajnerju. Svojemu zaročencu pa ne smem delati lakih pozornosti, ker bi se to ne upodobilo. To je dovoljeno le napram česritljivim, starim gospodom. Ona m slutila, da ga je izadela s svojim "čestilljivim, starim gospodom" na občutljivem mestu, ker je bil dejanski v skrbeh, če Jii mogoče prestar zanjo. Kljub temu pa je vztrajal pri njeni šali. — O meni se zdi, da je staremu stricu dosti (boljše kot pa ženinu! — Da, kdor se lahkomišljeno podaja v nevarnost, pogrne v njej! ga je dražila. On je bil vesel, da je našla zopet brezskrbni, veseli ton, v katerem je drugače občevala ž njim ter se ga trdno držal. Tako je prišel zaročni par počasi, vsaj v zunanjem občevanju, zopet v ravnotežje. Oba sta se držala neprisiljenega, veselega tona in ko se jo grof Rajner poslovil, mu je kazala Josta smehljajoč se obraz. Ko pa je takoj nato zopet sedela v svoji sobi, je bilo njeno lice re»no in žalostno. Pisala je svoj dnevnik. 'Naslednjih par dni je poteklo v precejšnjem nemiru za zaročni par. Komaj sta prišla do tega, da bi nemoteno kramljala med seboj. Popoldne osmega dne se je hotel gTof Rajner vrniti v Naui'berg. Hotel pa je priti v glavno mesto še enkrat dne petnajstega maja. Na ta di-n naj bi se završila ofieijelna zaroka para v "deviškem gradičku" iu 4ega slavlja naj bi se udeležila tudi grof Hexming, brat Rajnerja ter grofica Gerlinda. vdova zamrlega majoratnega gospodarja. — Ce bo mogoče progovorrti grofico Gerlindo k soudeležbi, — je rekel grof Rajner svoji nevesti ob neki priliki, ko je prišel pogovor nato. — Žalno leto za njenim možem je sicer že končano, a ona nosi še vedno žalno obleko ter živi zelo v zatišju. Josta se je vprašaje ozrla vanj. — Grofica Gerlinda živi še v Nambergu, kaj ne? — Da. Po smrti svojega moža bi se morala preseliti a- svoj vdovski stan, ki se nahaja ob izhodu iz parka in Namberga. Ker pa sem o*tal jaz še neporočen, sem ji stavil ponudibo, da naj še naprej upodablja svoje sobe v gradu, dokler ne bo prišla nova gospodinja. Jaz stanuje m v takozvanem krilu za tujec, dočiui je stanovala Gerlinda naprej v zapaduem krilu. Vsaki dan se vkliva pri obedih ter pre-kramljava skupaj marsikateri večer. Ona je pametna, duhovita ženeta ter se izvrstno razumeva med seboj. Samoto sva si napravila vzdržno za oba, kajti z ozira na smrt svojega stričnika sem živel tudi jae zelo osamljeno. Neke vrste zvesta tovarišija obstaja med nama dvema. Josta je pozorno poslušala. — Ali ve grofica, da si odpotoval v glavno mesto, — da se tam zaročiš? On pa je smehljaje zmajal s svojo glavo. — Ne, Josta. Tako gotov nisem še bil, da bom dobil tvojo besedo, da bi mogel (govoriti ž njo o tem. 'Na vsak način pa bo izvedela sama od mene. Vsled tega nisem poslal nobenega zaročnga naznanila. Obenem pa mora izvedeti, da bo prišla dne 10. julija nova gospodinja na grad "Nam-berg ali pa mogoče po najinem poročnem potovanju. Njena preselitev je postala sedaj nujno potrebna. — O, torej bo pregnana z gradu? — je vprašala Josta preplašena. — Ne, vendar, Josta. Od prvega pričetka je vedela, da bo njeno bivanje tam končano, kakorhitro se bom poročil jaz. Meni je bito le težko pregnati jo takoj po smrti njenega moža iz prostorov, katerili je bila vajepa, posebno ker mi je povedala, kako zelo se boji tega. Sedaj pa je imela eno leto časa, da se privadi temu. Par tednov je še vedno časa, da si uredi svoje bivališče, ki je stalo prazno in* smrt i Roka. Sedaj se mora ta umakniti Gerlindi in Gerlinda zo-pe* tebi. To pač ni drugače ia tefbi se 0 1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano . ............SO v fino platno vezano........ 1.20 v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano ........ 1.80 Sveta l'ra (z debelimi črkami): v platno. vezano.............!K> v fino platno vezano ...... 1.50 v fino usnje vezano ........1.60 Nebesa Naš Dom: v platno vezano ............ 1.— v usnje vezano ............ 1.50 v fino usnje vezano ........ 1.80 Kvišku srca mala: v platno vezano.............SO v eeloici vezano ............ 1.20 v fino usnje vez...........1.50 Hrvatski molitveniki: Utjeha starosti, fina vez. ........1.— najfinejša vez ..............1.60 Slava Bogu * mir ljudem, fina vez 1.50 najflnejš -vez ..............1.60 Zvončec nebeški, v platno.......80 fina vez ....................1.— Vienac, najfinejša vez ..........1.60 Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Prayerbook: ' v barvaste platnice vezano .. ."0 v belo kost vezano ..........1.10 Key of Heaven: v usnje vezano ............. 70 v najfinejše usnje vezano ....1.20 (Za odrasle) Key of Heaven: v fino usnje vezano........ 1.30 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano ........ 1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano........ 1.10 .30 Božični darovi.................. .33 Božja pot na Šmarno euro...... .20 Božja pot na Bledu .............20 Boj in zmaga, povest ......... .80 Cankar: Bela Križan tema.......75 Grešnik Lenard, broš... .70 Mimo življenja .......80 Cvetke .........................25 Cesar Jožef II................. .3© Cvetina Borograjska ............ J>0 Čarovnica .......................35 Črni panter, tnl. vez............80 brus. ............ .60 Čebelica ........................ .25 Črtice |z življenja na kmetih____ .35 Drobiž, salbi car in razne povesti — spisal Milčinski ...............60 Darovana, zgodovinska 110v est .. ..>0 Dekle Eliza .....................40 ( Dalmatinske povesti .............35 Drama v zraku, rouian...........40 Dolga roka .................... Ji© Do Ohrida in Bitolja ...........70 Deteljica ........................60 Doli z orožjem .................30 Don Kišot iz La Manhe...........10 Dve sliki. — Njiva. Starka — (MeSto) .....................60 Devica Orleanska .............. .50 Duhovni boj ....................50 Dedek je pravil; Marinka in škra- teljčki ........................40 Elizabeta .......................35 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 arovška ukharica .................80 Fran Baorn Trenk .............35 Filozofska zgodba ...............60 Fra Diavolo .................... „50 Gozdovnik (2 zvezka) ...........1.20 Godčevski katekizem.............25 Gostilne v stari Ljubljani ...... .60! Grška Mytologija .............. 1._j Gusarji .........................75 Had ž i Murat (Tolstoj) .........60 Hektorjev meč .................75 | Hči papeža, trdo vez..............1._' Hudi časi. Blage duše, veseloigra .75 Hiša v Strugi .................. .5© Hedvika .........................35 He'ena ( Kmetova) .............40 Hudo Brezdno (II. zv. > .........33 Humoreske, Groteske in Satire, vezano ......................80 broširani................... .60 Izlet gospoda Broučka ..........1.20 Iz tajnosti prirode...............50 Iz modernega vseta, tnlo vez. " 1.60 Igračke, tnlo vez. ................1.— broširano ...................80 Igralec .........................75 Jagnje .........................30 Janko in Metka (za otroke).....30 Jernač Zmagovač, Med plazovi.. .50 Jutri (Strug) trd. v..............75 broš.........................60 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseli 10 zvezkov, lepo vezanih..................10.— Sosedov sin, broš................40 6. zvezek : Dr. Zober — Tugomer S* qamiH^w Shipping Ni>* Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov Kako se postane državljan Z. I). .50 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju.....50 Kat. Katekizem .................60 .Mati: Materinstvo ..............1.— Nemško-angleški tolmač ........1.40 Najboljša slov. Kuharica, 008 str. lepo vez. (Katinšek) ..........5.— Nasveti za hišo in dom. trd. vez. L— Kako sem se jaz likal Nase gobe. s slikami. Navodila za I (Alešovec) III. zvezek . sjioznavanje užitnili in strupenih Korejska brata, ix>vest iz Kob ..........................1.40- nov v Koreji ....... Nemščina brez učitelja: .Kmečki punt, trd. vez. 1. del .......................30 l>roš................. broširano ......... Kako sem se jaz likal (Alešovec > I. zvezek Kako sem se jaz likal (Alešovec) II. .. ....G.. .75 .60 .60 nnsijo- .60 .SO 1.20 .90 -- tlel .......................30 Krvna osveta ...................30 Nemško slovensko slovar .....L—' Slovensko nemški slovar.........80 KuMnJ» pri kraljici gosji nožici .50 Ojačen beton .................. J>0 '^aJ ** je Markaru sanjalo.......25 Obrtno knjigovodstvo ............2.50 J3®*,1 .........................80 Petrotninarstvo, trd. vez.........1.80 "metske povest, trda vez....... l_ Perotninarstvo. broš.............1.50 Kraljevič berač..................30 Prva čitanka, vez...............75 Kr,žev Pot> roIU«» trd. vez. 1.10 Prva pomoč, I>r. M. ltus ........1.— Pravila za oliko ...............65 Prikrojevanja perila po životni meri s vzorci ..................1.— Psihične motnje na a'.kohoIski podlagi .........................75 Praktični računar ...............75 Parni kotel, pouk za rabo pare .. 1.— Radio, osnovni pojmi iz Radio teh. nike, vezano ..................2.— br<«širano ..T.................1.75 Računar v kronski in dinarski veljavi ......i...................75 Sadje v gospodinjstvu............1.— Solnčenje ........................ .50 Spolna nevarnost ...............25 Slike iz živalstva, trdo vezana .. .90 Slovenska narodna mladina, obsega 432 strani .............1.30 Slov. italijansk iin italijanski slov. slovar ................'.........90 Spretna kuharica, trdo vezana----1.43 Sveto Pismo stare in nove zaveze. leiH> trdo vezana ..............3.— K rižev pot patra Kupljenika Kaj se je izmislil dr. Oks ...... Levstikovi zbrani si psi ......... L z v. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) . .70 .45 .90 :o 2. z v. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljiee in pušiee — Jeza na Parnas. — Ljudski Gals — Kraljedvorskl rokopis — Tolmač (Levstik) .. .70 Trdo vezano..........I.— 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike............ Ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgovec. Kupčijski stražnik. I"-radnik. Jezični doktor. Gostilničar. Klepetulje. Natakarea. Pti-hovnita. itd................. Marjetica ...................... Mladi gozdar, broš............. .40 Moje življenje .............. Mali I^ord ................ Miljonar brez denarja ...... Mrtvo mesto ............... Malo .3.00 Sadno vino ................. Slovenska slovnica (Breznik) trdo vez...................1.20 Učna knjiga in berilo laškega jezika ..........................60 Veliki vsevedež ................ .80 Veliki slovenski spisovnik trgovskih in drugih pisem ..........2.25 Voščilna knjižica .................Mladih Zdravilna zelišča ...............40 * Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................1-50 i Misterija, roman Zbirka domačih zdravil .........60 Mlinarjev Janez .70 .60 .50 .50 75 .80 .75 življenje .................65 deček iz Liba- Maron. krščanski nona ....... topiš zanikernežov lastni živo- Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih..........1.90 Zdravje mladine ................1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši. 2 zv.......................1.20 RAZNE POVESTI in ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje .................... Agitator (Kersnik > broš..... Andrej Hofer................... »S® Naša POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski ........ Angleško slovenska berilo ... (Dr. Kern) Amerika in Amerikanei (Trunk) . .5.— Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...........10 Angleško-slov. in slov. angL slovar .90 Boj nalezljivim boleznim .......75 Cerkniško jezero...................1.28 Domači živinozdravnik, trd. vez. ..1.60 Domači živinozdravnik, broš. ....1.25 Domači zdravnik po Knaipu: broširano....................1.25 Beli meeesen Govedoreja ......................130 Bele noči (Dostojevski), trdo vez Gospodinjstvo....................L— Bele noči, mali junak .......... Jugoslavija, Melik 1. zvezek ----L50 Balkansko-Turška vojska ...... 2. zvezek. 1—2 snopič ......L80 Balkanska vojska, s slikami ____ Kubična računica, — po meterstd | Berač s stopnjic pri sv. Roku .. ... meri ....................... Blagajna Velikega vojvode _______ Kletarstvo (Skalieky) ..........2.00 Boy, roman .. ................ Kratka srbska gramatika....... .30 Bnrska vojska.................. Knjiga o lepem vedenju: .65 .80 Musolino .................. Mrtvi Gostač ............. Mali Klatež ............... Mesija .................... Malenkosti (Ivan Albrecht) .75 1.10 .50 .40 .35 .70 .50 .25 23. aprila. Columbus. Cherbourg. Bremen 24. aorila: Berengarla, Cherbourg George Waahinstoi.., Cherbour*. Bremen 25. aprila: Stuttjcart. Boulogne Bur Mer. Bra- men 26. aprba: Stalendam Boulocne, Sur Mer. Rotterdam. (PrvIC). Naa iilet. Paris. Havre Olympic. Cherbourg JPennland. Cherbourg An'.werpen Augustus. Napoti. Genova 27. aprila: I>eutBchland. Cherbourg. Hamburg Minnetonka. Cherbourg 30. aprila: America. Cherbourg, Bremen 1. mala: Uauretanla. Cherbourg 2. mala: Dresden. Cherbourg. Premen 3. maja: France. Havre Vulcanla. Trst Homeric. Cherbonric Ryndara. Boulogne Sur Mer. Rotterdam g DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: Paris 26. aprila; 15 maja. France 3. maja; 24. maja. Ile de France 10. maja, 31. maja I Ob polnoči. 1 NaJkraJSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti — Pijana in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LiNF 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. HOLLANIN t * AMERICA LINE W POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boulogne-sur.Mer, FRANCIJA Znižanje vožnja v lil. razredu: Od New York* do LJubljane J j in vojni davek. Potovanje s parniki Holland-America Line pomenja udobnost, domaČe razpoloženje. neprekosljivo kuhinjo in postrežbo. — Za podrobnosti vprašajte svojega lokalnega, agenta »li — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST. NEW YORK CITY V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA z našimi znanim! parnlkl: Nenadkrlljlva postrežba In kuhinja v vseh razredih. —$ 1 98.— I 2 NEW YORKA d o LJUBLJANE 1« NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek $5 posebej) HITRO POŠILJANJE DENARJA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja in dru-ge Informacije se obrnite n* lokalnega agenta aJl na — Hamburg-American Line St BROADWAY, NETV TOKE Mladim srrem. Zbirka povesti za slovenska mladinj .............35 Mož s raztrgano dušo............1.— Na valovih južnega morja Na različnih potih ...... Notarjv nos. bumoreska Narod, ki izmira ........ Arsene Lupin Beneška vedeževalka ......... Belgrajski biser ............. trdo rezano • - - - - Bilke ^Marija .kmetova.) ........V—1 Beatin dnevnik .60 .35 .35 .40 .75 .60 .80 .25 .50 .60 .65 .40 .25 .60 vas, II. del. 9 novesti Nova Erotika, trdo vez. Nova Erotika, trd. vez. .30 .40 . .35 .40 .90 .70 .70 J10 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka Onkraj pragozda ............... Odkritje Amerike .............. Pasti in zanki ................ Pater Kajetan .................. Pingvinski otok ............. Povest o sedmih obešenih ...... Pravica kladiva .............. Pabirki iz Roža (Albnnbti .... Pariški zlatar .................. Petelinov Janez ................ Prihajač, iKivest .............. .25 .80 .60 .25 1.— .60 -30 .25 .35 .75 .60 Povesti. Berač s stopnjic pri sv. Roku ........................ .50 Naša leta. trd. vez. ......... broširano .................. .60 Na Indijskih otokih ............ .50 Naši ljudje .....................40 Nekaj iz ruske zgodovine.......35 NiMist .........................40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ........L50 3i »Jj Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo.. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street New York 4. mala: Belgeniand Cherbout*. Antwerpea ilinnekahda. Boulogne Sur Mer HamhurK, Cherbourg. Hamburi Leviathan. Cherbourg t. maja: A ui Lan ia. Cherbourg President Hardin*. Cherbourg. Bremen 9. mala: Muenchen, Boulogne Sur Mer. Bre« m«n Berlin. Cherbourg. Bremen 10. mala: He de Prance. Havre. (Glavni pomladanski Izlet.) Rotterdam. Bouiocn^ Sur Mer. Rotterdam Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourg Antwerpen Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen Republic. Cherbourg. Bremen 11. mala: Minnewaska Cherbourg Albert. Ballin. Cherbourg. Ham-bur* Conte Blancam&no. NapoIL Genova 13. mala: Reliance. Cherbourg. Hamburg 15. maja: Pari«. Havre Eerenearla, Cherbourg Prenident Roosevelt. Cherbourg. Bremen 17. mala: New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Olympic. Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwerpen Minnesota. Boulogne Sur Mer Columbus. Cherbourg. Bremen Rome.. Xapoli. Genova 18. trmi*: St. Louis, Cherbourg. Hamburg 22. mala: President« Wlsort. Trat (Izlet) Mauretania. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen 23. mala: Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen 24. mala: France. Havre Veendara, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen 25. mala: Minnetonka, Cherbourg New York. Cherbourg, Hamburg Leviathan. Cherbourg Conte Grande. Nanoli, Genova 29. mala: Auuitanla. Cherbourg America, Cherbourg. Bremen 30. mala: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dresden. ChcrbourE. Bremen 31. maja: lie de France, Havre (Tzlet) Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus, Napol). G«nov«. <6. lunlja: Paris. Havre (IZLET) t6. Julija: ' lie de France, Ham (IZLET) Kako se potuje ▼ stari kraj in nazai v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v sta« ri kraj, je potrebno, da Je poučen • potnih listih, prtljagi ln dragih stvareh. Vsled naSe dolgoletne la-kuflnje Tam ml camoremo dati najboljša pojasnila ln prlporoCamo* vedno le prvovrstne brzopanJke. Tndi nedržavljanl samote J o potovati v stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit la Washingtona, bodisi za ene leto ali I mesecev ln se mora delati prodajo vsaj en mesec pred od potovanjem la to naravnost v Washington, D. C„ na generalnega naselnlikega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 31. Julija 1926 se oikomnr več ne poSlje permit po poŠti, ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbllZjl naselnlAkl a-rad ali pa ga dobi v New Yorkn pred odpotovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA Od prvega JnllJa Je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave aamorejo ame-rifikl državljani dobiti svoje Sen* ln neporočene otroke Izpod 2L leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. Junijem 1928. leta poročene, Izven kvot«. Jugoslovanska kvota cnaia Se vedno 671 priseljencev letna Do polovice te kvote so upravičeni starin ameriških državljanov, moftjo ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili in poljedelci. oziroma lese ln nepor*. Ceni otroci Izpod 21. leta onih no> državljanov, ki so bili postavno prlpuSčeni v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti Imajo prednost t kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, neča* klnj Itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v isti, pa so a« sprejema nI kakih profcnj aa ia< rikanaks vise J«. STATE BANK as