ISSN 0350-5561
za konectedna
Oblačno bo, občasno bodo še rahle padavine, po nižinah lahko tudi kot rahel sneg.
5S let
številka 49
četrtek, 11. decembra 2008
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Šoštanj odprl mestno drsališče cesta
se odmika
MiraZ akošek
Šoštanj, 4. decembra - V Šoštanju so letos drugič zapored na rokometnem igrišču s pomočjo sponzorjev in donatoijev uredili 300 kvadratnih metrov veliko drsališče s pravim ledom, ki bo odprto vse do 28. februarja. Lani so na njem našteli blizu 10.000 obiskovalcev, ne samo Šoš-tanjčanov; letos pričakujejo, da jih bo še več.
Že otvoritev je pritegnila. Na drsalni reviji, imenovani Lucky lookers on ice, so se predsta-
vili izvrstni slovenski drsalci, med njimi nekdanji državni reprezentant Luka Klasinc, udeleženec olimpijskih iger v francoskem Albertvillu.
Dogajanje je popestril mladinski pevski zbor Osnovne šole Šoštanj in župan Darko Menih na drsalkah, obiskovalci so se okrepčali z golažem in se razveselili brezplačnega srečelova, v katerem so razdelili 100 čokolad, 50 čajev in 20 smučarskih kart za Golte.
Drsališče je odprto vsak dan od 10. do 22. ure, drsanje je brezplačno, le za najem drsalk je potrebno odšteti evro.
Ob drsališču pripravljajo vrsto prireditev. Naj omenimo le dve, ta petek ob 17. uri koncert skupine Foxy teens, v torek, 23. decembra, pa predbožični žur s Čuki.
■ mkp,f otografija:v os
Takšne jeze pa že dolgo ne! Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh se je prejšnji teden zares razjezil, tako zelo, da informacije, ki jo je dobil v sredo popoldne, niti ni hotel obelodaniti. Šlo pa je za cesto. Tisto, tako imenovano tretjo razvojno os, ki naj bi med drugim tudi Velenje bolje povezala z avtocesto in ostalim svetom. Ta nam je že dolgo obljubljena, obljubljena pa je tudi tukajšnjemu gospodarstvu, ki že vrsto let opozarja in celo grozi z umikom dela proizvodnje iz tukajšnjega okolja, če ne bo zagotovljena normalnejša cestna povezava. Seveda, za marsikaterega državnega birokrata, ki pogosto niti ne ve, ali je Velenje na Štajerskem ali Koroškem, se zdijo te naše težave nepomembne.
Cesto naj bi po zagotovilih prejšnjega predsednika vlade Janeza Janše začeli graditi že konec letošnjega leta, a je bil rok nerealen, saj so se že priprave in dogovarjanja vlekli kot jara kača. Vrstili so se usklajevalni sestanki, a župani in gospodarstveniki niso dobili želenega rokovnika izgradnje, ki bi ga seveda morali vgraditi v svoje načrtovanje. Prejšnji teden pa je do Srečka Meha le pricurljala najnovejša informacija. In povzročila njegovo slabo voljo. »O tem nočem govoriti, ker roka, ki so ga pripravljala dokumentacije opredelili kot začetek izgradnje ceste, ne sprejemam in bomo v tem okolju tudi storili vse, da do boljše ceste povezave pridemo čim hitreje.« Dodal je, da sprenevedanja in kazanja na različne civilne iniciative, ki se bodo zagotovo pojavile prav povsod, kjer bo pač predvidena lokacija, nikakor ne morejo biti izgovor za prepočasno razreševanje za to okolje tako perečega vprašanja. Cesta se torej ne približuje, vse bolj se odmika in vprašanje je, kako bo nanjo vplivala finančna kriza in pomanjkanje denarja za cestne novogradnje, saj ga primanjkuje že brez krize.
Mesto v pravljični
V ponedeljek pride dedek Mraz
pre ob le ki
■ t1-/v c ■■ ■
Velenje, 4. december - V četrtek popoldne je pritisnil mraz, kar pa sploh ni bilo moteče za številne Velenjčane in Velenjčanke, ki so prišli na prireditev, s katero seje v mestu tudi uradno pričel Čarobni december. Medtem ko so se zbirali, je župan Srečko Meh v občinski hiši pozdravil velenjske prostovoljce, ki jih je kot vsako leto povabil na sprejem dan pred dnevom pro stovoljcev. Toplo se jim je zahvalil za vse dobro, kar med letom storijo s svojim nesebičnim delom, potem pa jih je povabil na Titov trg, kjer smo jim tudi glasno zaploskali. Vsaj 200 jih je, iz vseh generacij, a največ med mladimi, kar je še posebej pohvalno.
Pred domom kulture je medtem svoj nastop že začel Šaleški akademski zbor, ki je pod vodstvom Danice Pirečnik izvedel lep program. Potem je župan simbolično »prižgal« praznično razsvetljavo v mestu.
Sredi trga je zažarela tudi lepa novo letna jelka, ki jo je letos prispevala družina Jeromel iz Pake pri Velenju. Pri njeni postavitvi so že tradicionalno sodelovali krajani KS Šen-
tilj. Manjšo novoletno jelko, ki jo je prispevala družina Vrbič, so postavili v atriju pri Novi, saj se bo ta v decembru spremenil v praznični atrij. To bo tudi eno glavnih prizorišč Čarobnega decembra in tudi tam so zagorele številne lučke. Obe jelki je okrasilo podjetje PUP, in sicer z okraski, ki simbolično spominjajo, daje Velenje otrokom prijazno Uni-cefovo mesto. Sicer pa je MO Velenje letos za novoletno okrasitev mesta namenila 60 tisoč evrov. Za izvajalca del je bilo na javnem razpisu izbrano podjetje Elektro Jezernik iz Velenja. Obseg okrasitve je enak lanskemu, ker na občini menijo, da trenutne gospodarske razmere niso primerne za višanje tovrstnih stroškov.
Čarobni december je tu. Izkoristite ga! Predvsem pa ne pozabite, da 15. decembra ob 17. uri v dolino pride dedek Mraz. Velik sprejem mu pripravljajo na Titovem trgu, sledil pa mu bo koncert skupine Foxy teens. Že danes zvečer ob 18. uri pa bodo na Velenj skem gra du odprli lepe in zelo velike jaslice, ene najvčejih daleč naokoli.	■ bš

V » j^« . " ■ 'j- i



W j. \
- A
»y
Čarobnid ecember se je-predt ednom dnip ričel s* prižiganjemp raznične razsvetljave inn astopom Šaleškegaa kademskega pevskegaz bora.
Almanahobčin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki
Med bralce ga bomo pospremili s prireditvijo v preddverju velenjske knjižnice, v sredo, 17. decembra, ob 19.30 uri
Gotovo eden najboljših in najpopolnejših letnih almanahov, ki še izhajajo v naši domovini, Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki je že v tisku. Tokrat je to že častitljiva, šestnajsta številka.
Na več kot tristo straneh razgrinja dogajanje v teh treh občinah v tem letu. Številne fotografije, podatki in zanimivi zapisi posameznih avtorjev nudijo prijetno, pestro in koristno branje, zato je marsikomu že nepogrešljiv sopotnik, vsaj do izida novega.
Šestnajsti almanah bomo med bralce pospremili s prijetno prireditvijo v preddverju velenjske knjižnice, v sredo, 17. decembra, ob 19.30 uri. Pogledali bomo, kako smo opravili delo, nazdravili izidu Almanaha in kon cu leta. Knjiž ni ca Vele nje bo naše dru že nje obogatila z domoznansko razstavo Ustvarjeno doma.
Če vam je druženje z nami v veselje, vabljeni. ■
9770350556014
2
hi V
lokalne novice
Kupili4 def ibrilatorje
Velenje - Mestna občina Velenje je v sodelovanju z javnim zavodom Rdeča dvorana nabavila štiri defibrilatoije, medicinske aparate, ki so v primeru zastoja srca lahko odločilni pri reševanju življenj a. Namestili so jih v upravni zgradbi Mestne občine Velenje, Rdeči dvorani, domu kulture Velenje in Knjižnici Velenje. Avtomatski zunanji defibrilatorji so izredno preprosti za uporabo, saj sami analizirajo srčni ritem in presodijo, ali je potrebno sprožiti električni sunek. Takoj po nastopu srčnega zastoja pride najpogosteje do fib-rilacije srca. Najučinkovitejši način zdravljenja pa je defibrilacija. Na Mestni občini Velenje so že izvedli izobraževanje zaposlenih, saj želijo, da bi čim več ljudi znalo učinkovito in pravilno uporabiti defibrilator.
Novo obeležje na Partizanskih grobovih
Vinska Gora - Pred kratkim so člani Turističnega društva, Lov-sko-športnega društva in Zveze borcev Vinske Gore na Petelinje-ku postavili novo granitno obeležje na grob trem padlim partizanom Tomšičeve brigade. Prejšnje obeležje, ki so ga postavili člani Zveze borcev Dobrna takoj po drugi svetovni vojni, je že močno načel zob časa, zato so si člani Zveze borcev Vinska Gora že dlje časa žele-
Slavnostnao tvoritevn ovegao beležja bop rihodnje poletje ob 65. obletnici borbe na Petelinjeku.
li obeležje zamenjati z novim. Ker je v Vinski Gori sodelovanje med društvi zelo dobro, te akcije ni bilo težko izpeljati, pa čeprav je bilo potrebno opraviti okoli sto udarniških ur. Partizanski grobovi so zelo dobro obiskani, saj mimo njih vodi planinska pot Vinske Gore.
Zdrava šola
Velenje - V tem šolskem letu se je slovenskim šolam v mreži Zdravih šol pridružila tudi Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje. Rdeča nit letošnjega projekta Zdrava šola je Zdravi pod soncem, vključuje pa teme, kot so zdrav življenjski slog, zave danje podnebnih sprememb in varovanje pred nevarnostmi sončenja.
Po besedah ravnateljice omenjene šole Mateje Klemenčič so v okviru projekta predvideli vsak mesec kakšno aktivnost, s tem pa naj bi uresničili 12 mednarodnih ciljev, ki promovirajo zdravje z vseh zornih kotov - telesnega, duševnega, družabnega in okoljskega. V sklopu teh aktivnosti so pred nedavnim pripravili predavanje o osteo-porozi za dijake 1. letnika vseh sedmih izobraževalnih programov, pozornost so namenili tudi mesecu boja proti odvisnostim, v sodelovanju z velenjskim zdravstvenim domom so organizirali predavanje o preventivi zob, ob svetovnem dnevu boja proti aidsu -1. decembru - pa so izdelali rdeče pentlje za učitelje in dijake ŠCV.
■ tp
Z inovativno idejo do uspeha
Velenje - SAŠA inkubator, regionalni podjetniški inkubator, v sodelovanju s Šaleškim študentskim klubom organizira delavnico z nazivom Z inovativno idejo do uspeha. To soboto se bo ob 10.30 h pričela v prostorih Fakultete za energetiko na Trgu mladosti 2. Delavnica je namenjena dijakom, študentom, mladim in vsem zainteresiranim. Udeleženci delavnice bodo lahko izvedeli, kako uresničiti podjetniško idejo, kako jim lahko SAŠA inkubator svetuje in katere storitve nudi, imeli bodo priložnost pridobiti nova znanja in veščine s področja podjetništva. Strokovni predavatelji bodo udeležencem delavnice podali napotke, kako napisati dober poslovni načrt, in predstavili natečaj Zmagovalna ideja za najboljše start-up podjetje SAŠA regije. V okviru delavnice bo predstavljeno tudi, kako sta študenta Biotehniške fakultete Roman Ferenčak in Velenjčan Tomaž Jevšnik ustanovila podjetje Ocean Orchids, d. o. o., in prepričala investitorja za vložek kapitala v višini 1,5 mio evr.
Udeležba na delavnici je brezplačna. Več informacij je na voljo na spletni strani www.sasa-inkubator.si, prijave pa sprejemajo na info@sasa-inkubator.si in jerneja.kemperle@sasa-inkubator.si.
»
Pomoč potrebujejo žrtve in storilci nasilnih dejanj
«
Trdi Vlasta Nussdorfer, predsednica Društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč -Koliko j e pri nas nasilja v družini, med mladimi, na delovnem mestu ..., ne ve nihče -Velenje bo prvo mesto, ki ga bo prepoznalo in poskušalo pomagati
Velenje, 1. decembra - V Novi so prejšnji ponedeljek popoldne župan Srečko Meh, predsednica Društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč Slovenije Vlasta Nussdorfer in Simona Pavlica ter Milan Krajnc Pavlica iz podjetja Sirius.si podpisali pismo o nameri o celovitem reševanju nasilnih dejanj. Na podpisu sta sodelovali še direktorica občinske uprave Andreja Katič in Zdravka Vasiljevic, koordina-torka za enake možnosti v Mestni občini Velenje. S tem uradnim dejanjem se je v mestu začel pilotni projekt, ki naj bi prve vidne rezultate po mnenju Nussdorferjeve dal v dveh letih, potem pa ga bodo poskušali prenesti tudi v druga slovenska okolja.
Pred podpisom pogodbe so projekt v nekaj stavkih predstavili vsi sodelujoči v njem. Srečko Meh je poudaril, da si pred nasiljem ne sme mo zatiska ti oči, saj sicer ne bomo ime li nobe ne mož nos ti, da bi ga lahko preprečevali, zmanjševali in uspešno reševali problematiko nasilja. »V občini Velenje skušamo pomagati vsem, ki so ranljivi in si sami ne morejo pomagati. Žal so to največkrat matere z otroki.« Izpostavil je tudi delo interdisciplinarne skupine v okviru uprave, ki se ob sodelovanju z drugimi institucijami (center za socialno delo, zdravstveni dom...) seznani z vsakim primerom posebej in nato predlaga rešitve. Da je prav Velenje prva slovenska občina, ki se bo celostno lotila vprašanja prepoznavanja nasilja in posledično tudi pomoči žrtvam, se županu zdi logična posledica vsega, kar Velenje na tem področju že ima, tudi Varne hiše. Pričakuje, da bodo v okviru projekta najverjetneje najprej prepoznali več potreb po stanovanjih za družine, v katerih vlada nasilje.
Vlasta Nussdorfer je kot ena od nosilcev projekta povedala, da je podpis pisma o nameri in s tem začetek projekta izredno pomemben.
»Razmišljati moramo o nasilju včeraj, danes in jutri. Včeraj nasilja nismo prepoznavali dovolj in povsod, menili smo, da ga je manj in mu nismo bili kos. Žrtve so molčale leta in leta in so bile velikokrat razočarane. O nasilju danes vemo veliko, skoraj vse. Poznamo več vrst nasilja, med drugim obstaja tudi ekonomsko, o katerem v preteklosti nismo govorili. Vesela sem, da je toliko vladnih in nevladnih institucij pripravljenih za sodelovanje pri projektu, v kate-
konkretno povedal, kako bo projekt potekal. V čim krajšem času bodo poskušali ugotoviti in analizirati dejansko stanja na območju MO Velenje. Sledilo bo ozaveščanje pristojnih institucij o njihovih zakonskih možnostih, pristojnostih in hkrati tudi odgovornosti pri prepoznavanju vedenjskih znakov žrtve nasilnega dejanja ali povzročitelja. Pri reševanju bodo sodelovali z vzgojno-izobraževalnimi institucijami, zdravstvenimi delavci, policijo, Centrom
S podpisom pisma o nameri se je uradno pričel projekt celovitega prepoznavanja nasilja in pomoči žrtvam in storilcem kaznivih dejanj. Projekt se bo pričel z ugotavljanjem stanja v Velenju.
rem moramo pomagati ne le žrtvam nasilja, ampak tudi storilcem kaznivih dejanj. Slednjim zato, ker jih brez strokovne pomoči nobena kazen ne bo spremenila.« Povedala je še, daje izjemno vesela, daje prav Velenje prvo v Sloveniji, kije pristopilo k celovitemu projektu. »Večkrat sem že bila v Velenju, v Vinski Gori smo pripravili tudi dobrodelni koncert za žrtve nasilja. Moram reči, da sem v tem okolju vedno začutila, da so ljudje resnično pripravljeni pomagati. Zato je sedaj pomembno, da čim prej ocenimo, kakšne vrste nasilja so v mestu sploh prisotne in koliko ga je. Potem bomo začeli izvajati tudi oblike pomoči, seveda v sodelovanju z vsemi pomembnejšimi institucijami v občini,« je še dodala.
Milan Krajnc Pavlica iz podjetja Sirius.si je
za socialno delo in različne nevladne organizacije .... »V okviru projekta bomo organizirali delavnice, tudi okrogle mize. Razvijali bomo programe za delo z žrtvami in storilci nasilja, pripravili pa bomo tudi priporočila za usklajeno delovanje organov in organizacij. O nasilju bo treba govoriti na glas, zato bomo potrebovali tudi medije. Ljudje morajo o vprašanjih nasilja in reševanju tovrstnih težav, pa tudi preventivi, izvedeti čim več.« Tudi zato je že v nastajanju spletni portal www.zaupaj.si, ki bo združeval vse vladne in nevladne organizacije na temo preprečevanja nasilja in kaznivih dejanj s strokovnimi forumi. Tam bo objavljenih tudi mnogo koristnih informacij za osebe, ki so doživljale ali še vedno doživljajo nasilje.
■ bš
Mnogi bi radi šteli vsaj do trinajst
Poplačilo še iz predkriznega časa - Miklavž prinesel tudi velika darila, v Štorah kar nadvoz, v Celju »užitke« - Pokraj ine res kmalu
V teh dneh je vse več delavcev, ki upajo, da znajo njihovi delodajalci šteti vsaj do trinajst. Že res, da je večina njih mojstrov velike matematike, a nekateri vendarle ne znajo šteti dalj kot do 12. Vsaj kar zadeva plač v letu. So seveda tudi taki, ki ne znajo šteti niti do tega ljudskega števila, pa delavcem kakšna plača vsaj zaostane če že ne kar izostane. Delavci zdaj upajo, da se jim bo ta trinajstica le prikazala in jim osrečila praznične dni. Pa čeprav morda ne v kakšni visoki številki. Najpomembneje je, da je! Čeprav je tudi res, da so nekateri kar nejevoljni, ko slišijo, da si lahko v nekaterih družbah res delijo visoke te tako imenovane trinajste plače. Kot je tudi res, da je nekaterim vseeno, ali ta »letni dodatek« imenujejo božičnica ali 13. plača. Razen tistim srečnežem seveda, ki imajo oboje. A takih je pri nas malo. Vsaj za letos naj bi veljalo, da nas kriza še ni preveč prizadela, da je ta dodatek še sad dela iz »nekriznih« mesecev.
Od tega, kakšna bodo ta dodatna poplačila, je odvisno tudi to, kako bogata bodo letošnja darila. Miklavž je svoje že podaril, v vrsti čakata še Božiček in dedek Mraz. Vseh treh dobrih mož se seveda najbolj veselijo otroci, a tudi odrasli se kakšnemu darilu ne odrečejo. Miklavž je letos ponekod mahal z vrečo tudi po občinah. Izredno veseli so ga bili v Štorah, kjer jim je prinesel kar 200-metrski nadvoz Lipa. Pol stoletja so čakali tako sodobno povezavo med deloma občine, vozniki so se jezili, saj so bile zapornice pred dvotirno železniško progo med Celjem in Mariborom ter več industrijskimi tiri spuščene tudi po 16 ur dnevno. Prav zato je bila pri ureditvi tega nadvoza najbolj radodarna direkcija za železniški promet. S tem nadvozom se je močno zboljšal
tudi promet na cesti med Celjem in Rogatcem, ki prevzema veliko prometnega bremena, ki naj bi se, če bo obveljala zahteva na Kozjanskem, prenesel tudi na južni del hitre ceste tretje razvojne osi. Druge vrste darila je Miklavž prinesel v Celje. Prvi pravi mednarodni erotični sejem. Tudi ta ni bil namenjen otrokom.
Sicer pa so v tem času na različne načine blagoslavljali »rekordne« simbole teh praznikov. Adventne vence v Šoštanju, na Dobrni in drugod, pa velike in še večje smreke. Največjo tovrstno drevo so postavili v Radečah, kjer pa je menda ni blagoslovil župnik, ampak kar župan Matjaž Han, ki seveda prihaja iz čisto drugih političnih vrst. V Podčetrtku oziroma natančneje v znanem Olimju pa so blagoslovili prenovljeno baročno cerkev, ki jo obiskujejo ljudje iz vse države in od drugod, skupaj z znanim samostanom in eno najstarejših lekarn v Evropi. Treba pa je priznati, da letos praznične okrasitve niso povsod tako bogate kot leta poprej; pa ni za to kriva le skrb za manjše svetlobno onesnaževanje, tudi tanjši občinski proračuni. Mnoge občine, tudi na našem regionalnem območju, se namreč morajo zadolževati že zato, da uredijo najnujnejše stvari. Pogosto tudi zato, da lahko uresničijo projekte, kjer so uspeli na razpisih za pomoč evropskih sredstev.
V teh prazničnih dneh so za svojstveno darilo poskrbele tudi družbe okoli Pivovarne Laško, ki so objavile poziv za zbiranje ponudb za nakup 1820 delnic najboljšega soseda, družbe Mercator. S tem uresničujejo napoved o tej prodaji, kije dodobra razvnela strasti mnogih pri nas. Tudi naše živilskopredelovalne industrije, ki se boji, da bo, če o Mercator prišel v tuje roke, potegnila krajši konec. Nekateri menijo drugače, strogo poslovno: kdor bo sposoben, bo že preživel. Nova ministrica za lokalno samoupravo pa se je tako rekoč iz pesi-mistke spremenila v optimistko. Takoj za tem, ko je za enega od medijev dejala, da z ustanavljanjem pokrajin ne kaže kaj dobro, je zdaj presenetila z mnenjem, da bi do njih lahko prišli že v kratkem.
■k
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik in Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

DOGODKI
Zgodba s prispevkom za komunalne novogradnje še ni končana
V	SDS prepričani, da bi denar za vlaganja v novogradnje vodovodnih in kanalizacijskih omrežij morale zagotoviti občine -Obremenitev prebivalcev in gospodarstva v času krize bo po njihovem prevelika
BojanaŠ pegel
Velenje, 3. december - Prejšnjo sredo dopoldne je Franc Sever, predsednik mestnega odbora SDS Velenje, županu MO Velenje Srečku Mehu izročil pobudo volilcev, da mestni svet razveljavi novembra sprejet odlok, po katerem bi uporabniki komunalnih storitev Komunalnega podjetja Velenje plačevali prispevek za razširjeno reprodukcijo, ki je strogo namenjen novogradnjam vodovodnih in kanalizacijskih omrežij in naprav. Od 1. januarja 2009 bo ta tudi višji kot doslej, saj so ga uporabniki plačevali tudi zadnjih deset let, po novem odloku pa naj bi ga do leta 2020. Franc Sever nam je pojasnil, zakaj so se odločili za vložitev pobude volicev in ne za referendum, kot je napovedal po novembrski seji sveta, župan Srečko Meh pa, kako bodo tekli postopki.
V	krizi bo prispevek marsikomu previsok
Franc Sever nam je povedal, da se v stranki SDS niso odločili za referendumsko preverjanje strinjanja z novim odlokom predvsem zara di stro škov, ki ne bi bili maj hni, nastali pa bi lahko tudi pravni zapleti, saj
zakonodaja ne določa natančno, ali gre za davek ali prispevek. »Mestni odbor SDS Velenje se je zato odločil, da vložimo pobudo za razveljavitev odloka o prispevku za investicijska vlaganja v nekatere komunalne objekte, torej prispevka za razširjeno reprodukcijo (RR). V zelo kratkem času, praktično v enem dnevu, smo zbrali 176 podpisov podpore tej pobudi. V grozeči gospodarski krizi ni sprejemljivo, da občina uvaja dodatne finančne obremenitve občanov in gospodarstva, menijo v velenjski SDS. Zato so kot pobudniki v sredo županu Srečku Mehu izročili pobudo volil-cem za vložitev zahteve za razveljavitev odloka o prispevku za investicijska vlaganja v objekte oskrbe z vodo ter objekte odvajanja in čiščenja komunalnih odpadkov in padavin skih voda za obdobje 2009-2020. Tak odlok je velenjski občinski svet sprejel na zadnji seji, svetnik iz vrst SDS Franc Sever je že tedaj menil, da tak način zbiranja denarja v teh vse težjih časih ni sprejemljiv. Napovedal je tudi možnost referenduma. Vendar so se zdaj v tej stranki odločili za drugačen način. "Izvedba referenduma bi bil le še dodaten strošek, zato smo se odločili za drugačno obliko preko ljudske iniciative," nam je dejal ob vložitvi opisane pobude.
Po grobih izračunih bi moralo obrazec podpisati 1380 občanov in občank Velenja, kar je 5 % volilnih upravičencev. »Če bomo javnost dobro seznanili s problematiko, računam, da teh podpisov ne bo težko zbrati. Če jih ne zberemo, bomo to razumeli, da se ljudje strinjajo s plačevanjem višjega RR. Nam se zdi prav, da opozorimo, da bo kriza prizadela tako ljudi kot podjetja v dolini in da bo zato prispevek za RR za marsikoga prevelika obremenitev. Rad bi poudaril, da smo v MO Velenje prispevek RR uvedli leta 1998. Takrat smo se odločili, da bodo porabniki vode plačevali 20 tedanjih tolarjev na kubik porabljene vode. Sedaj se prispevek dviga
za petkrat, zanima pa me, kdo je v tem času dobil petkrat večjo plačo?«
Sever je še poudaril, da bi bilo dobro zadržati plačevanje prispevka vsaj za dve leti, ko naj bi kriza tudi v Sloveniji prizadela precej ljudi. V stranki SDS menijo tudi, da ni dopustno, da prebivalcem z odlokom vzameš sredstva, ne da bi jih
nimo občinski proračun preko davkov. Lokalna skupnost je zato tista, ki bi morala zagotoviti sredstva za izgradnjo novih vodovodov in kanalizacije. To pomeni, da bi morala sredstva po našem mnenju zagotoviti vse tri občine ustanoviteljice KP Velenje. Program izgradnje tovrstnih objektov bi moralo po našem mnenju KP izvajati
Srečko Meh:» Prizadevamo si, da postopke čim h itrejes peljemo. Vendar pap obuda nez adrži plačila RR, saj odlok velja.«
vprašali, če so pripravljeni to plačevati. Po njihovem gre za »prisiljni samoprispevek«.
Na Komunalnem podjetju Velenje (KP) računajo na znatna sredstva za izgradnjo vodovodnih in kanalizacijskih omrežij v Šaleški dolini. Polovico bo, če jih bo EU odobrila, moralo primakniti KP Velenje, zbrali pa naj bi jih prav s prispevkom RR. V podjetju trdijo, da bi neuvedba sedaj »spornega« prispevka pomenila, da lahko izgubijo sredstva EU. Franc Sever pa dodaja: »Občani s svojimi prispevki že tako pol-
Franc Sever:» Prispevek za investicije v komunalno infrastrukturo bop revisok tako za mnoged ružine kotp odjetja.«
tudi z lastnimi sredstvi iz redne cene in cene priključitve na objekte ter drugimi sredstvi, ki pa niso prispevki porabnikov pitne vode, predpisani kot okoljske dajatve. Poleg tega se program vlaganj v tovrstne objekte za preteklo desetletno obdobje ni dosledno izvajal. Sredstva so se verjetno porabljala tudi za druge namene. Leta 2002 so program dodatno razširili z novimi objekti za oskrbo z vodo do konca tega leta, programa pa niso uresničili. Za plačilo so ostali krediti v višini 1,797 milijona evrov. Meni-
mo, daje bilo ravnanje z zbranimi sredstvi v tem desetletju nepregledno in tudi zato je novo uvajanje zbiranja sredstev nesprejemljivo. Znesek, ki ga bomo plačevali po novem odloku, bo marsikateri družini v Šaleški dolini prevelik, po naših izračunih bo tam okoli 20 evrov mesečno.«
Pobuda ne zadrži plačila prispevka
V Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki (kjer odloka še niso sprejeli, verjetno pa bo brez težav dobil podporo), bomo ob redni ceni pitne vode plačevali še po 45 centov za vsak kubični meter porabljene vode za izgradnjo objektov za oskrbo z vodo in prav toliko za izgradnjo kanalizacijskih objektov in čistilnih naprav. Vendar pa, kot nam je pove dal župan Sre čko Meh, pobuda za razveljavitev odloka ne bo zadržala izvajanja odloka. To pa pomeni, da bomo višji prispevek RR dobili že ob januarskih položnicah.
Povedal je še, da bo v najkrajšem možnem času pripravil obrazec, ki ga bo treba podpisati in podpis overiti na Upravni enoti Velenje. »Določil bom tudi rok za zbiranje podpisov. Računam pa, da bomo o tem, ali razveljaviti odlok ali ne, odločali najpozneje marca. Vse je odvisno od tega, kdaj bo vložena zahteva za razveljavitev odloka. Ta še ni vložena, zaenkrat je vložena le pobuda. Zahtevo bodo predlagatelji lahko vložili na osnovi zbranih podpisov.«
Ob tem je župan še poudaril, da verjame, da bo odlok v mestnem svetu ponovno dobil podporo, saj bi brez prispevka občanov in občank vseh treh občin težko pridobili sredstva EU in izpeljali bogat investicijski program novogradenj. »Zato me čudi, da so med podpisniki pobude na prvih mestih ljudje iz Vinske Gore, Bevč, Kavč in Plešivca, kjer bi v naslednjih letih dobili največ prav iz tega naslova. Predlagatelji niso ljudska iniciativa, ampak je to mestni odbor SDS. Zavedati se moramo, da imamo v Velenju visok komunalni standard, ki ga bomo težko nadgrajevali brez prispevka občanov. Zelo jasno bom povedal, da bomo z izgradnjo vodovoda v Vinski Gori in izgradnjo kanalizacije v Plešiv-cu težko nadaljevali brez tega prispevka.«
Krožišče odprto, podhod še ne
Prejšnji četrtek popoldne j e promet v novem krožišču pod skakalnicami stekel »normalno« - Foitova bo fino plast asfalta dobila spomladi - Podhod naj bi odprli do konca leta
Vele nje - Treba je priznati, da smo Šalečani novo krožišče pod skakalnicami hitro osvojili kot »svoje«, čeprav se bomo na pravilno vožnjo po prvem dvopasovnem krožišču še nekaj časa navajali. Zaradi gradnje podhoda za pešce je promet po Foitovi, ki vodi proti Gorenju in naprej proti Šoštanju, kar nekaj tednov potekal po obvoznici, ki bo, ko bo podhod povsem končan, povezovalna cesta za Staro Velenje. V prometnih konicah je bila gneča morda tudi zaradi tega obvoza nekoliko večja. V četrtek popoldne pa so izvajalci del odstranili betonske pregrade na Foitovi in promet je stekel »normalno«. Pa čeprav Foitova cesta na delu, ki prekriva nov podhod, še ni povsem končana.
Kot nam je povedal Tone Brodnik, predstojnik Urada za gospodarske javne službe na MO Velenje, so izvajalcem zaradi slabega vremena za nekaj dni podaljšali rok dokončanja del in odprtja krožišča. To naj bi bilo končano do konca novembra. "Predvideno je bilo, da bomo samo krožišče odprli prejšnji ponedeljek, odprli pa smo ga v četrtek. Zaradi nekaterih poman-
jkljivosti prej ni bilo mogoče, dopolnili pa smo tudi elaborat, ki je sedaj potrjen," je povedal Brodnik. Do konca decembra pa naj bi odprli tudi podhod pod Foitovo cesto, ki bo povezoval novi del Velenja s Starim Velenjem. »Sedaj, ko je promet preusmerjen, bodo gradbinci lahko uredili izhod na južni strani iz podhoda proti Staremu Velenju. To namreč v času, ko je po cesti proti Staremu Velenju tekel obvoz, ni bilo mogoče. Urediti je potrebno stopnice
in rampo za invalide. Računamo, da bo to končano do konca meseca. Krožišče pa bo še vedno uradno opredeljeno kot gradbišče, saj je na njem le grobi asfalt. Zaključni sloj bodo izvajalci položili šele aprila ali maja naslednje leto, ko bodo to dopuščale temperature."
Krožišče bo povsem končano, ko bo v sredini dobilo tudi vodomet. Uredilo ga bo podjetje Gorenje.
■ bš
Že teden dni jek rožišče pods kakalnicamio dprto,v endar še nik ončano.P odhod naj bi bilk ončan dok oncam eseca,z aključno plastas falta pa naj bip oložili
aprila ali maja.
Zaskrbljeni zaradi
• V	•	V»|
znižanja naročil
V Gorenju še ob polletju napovedovali izpolnitev planov, v zadnjih tednih so jim naročila precej upadla
Velenje, 8. decembra - Razmere na Gorenjevih trgih se zaradi globalne finančne krize iz tedna v teden poslabšujejo. Ob koncu prvega polletja so na osnovi dobrega poslovanja še vedno napovedovali, da bodo leto sklenili odlično, podobno so menili tudi ob koncu tretjega četrtletja, z zadnjim kvartalom pa niso zadovoljni, saj so se naročila močno zmanjšala.
Poudarjajo, da je največja težava na trgih, ker njihovi poslovni partnerji težko pridobijo finančne vire za financiranje obratnega kapitala, zato so pri naročanju previdni in selektivni. Drugi razlog za šibkejše povpraševanje je v strahu potrošnikov, ki so na podlagi stalnega razpihovanja o nevarnostih globalne krize v medijih in strahu pred izgubo službe posebej previdni pri nakupih trajnejših dobrin. Obenem težko pridobijo potrošniške kredite, ki so pomemben vir sredstev za nakup gospodinjskih aparatov. Medtem ko je recesija v Zahodni Evropi že nekaj mesecev prisotna, jo sedaj čutijo tudi že v Vzhodni Evropi.
»Kljub vsem ukrepom, ki jih v Gorenju intenzivno izvajamo, uprava ocenjuje, da bi lahko negativni učinek številnih odpovedi naročil v zadnjih tednih in drugih nepredvidenih negativnih dejavnikih dosegel obseg tudi do tretjine načrtovanega čistega poslovnega izida letošnjega leta,« pravi predsednik uprave Franjo Bobinac; dodaja še, da Gorenje kljub vsemu posluje bolje od konkurence in povečuje tržne deleže. V prodajni mreži se trudijo, da bi pridobili čim več naročil, a opozarjajo, da bo prvo četrtletje prihodnjega leta zelo težko, saj je splošno gledano trg gospodinjskih aparatov padel, kupci, predvsem v tujini, pa težko poravnavajo svoje obveznosti.
■ Mz
nikoLi Samij_Q7
4
Redarji in varnostniki združili moči
Občina in
Premogovnik bosta v pridobivalnem prostoru rudarj enja ukrepala skupaj in po kadrovskih zmožnostih zagotavljala stalni nadzor
MilenaK rstič -P laninc
Velenje, 3. decembra - Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved sta v sredo podpisala dogovor o sodelovanju pri zagotavljanju varnosti, varovanju javnega reda, javnega premoženja ter naravne in kulturne dediščine na območju pridobivalnega prostora rudarjenja. Gre za 1.100 hektarjev velik prostor, v katerem so urejene sprehajalne poti, rekreacijski objekti, kjer so rekreacijska jezera in se odvijajo tudi številne prireditve in kjer doslej velenjski redarji niso imeli pristojnosti, obiskovalce pa so pogosto vznemirjali nasilneži in vozniki motornih vozil.
Ideja o sodelovanju na tem področju se je porodila na Sosvetu za izboljšanje varnosti občanov, podpis dogovora pa je konkretizacija ideje, pri kateri bodo za zagotavljanje varnosti in premoženja združili moči redarji in varnostniki, ali drugače, podpisnika sta se dogovorila o tem, da bosta v skla-
du s kadrovskimi zmožnostmi v tem prostoru zagotavljala stalni nadzor, skupno ukrepala zoper kršitelje in se medsebojno obvešča la o pojavih, ki so lah ko pomembni za izvedbo dogovoije-
bo januarja pričela izvajati programa varnos ti, ki bo prav tako prispeval k večji varnosti in ohranjanju reda in miru v lokalni skupnosti. Direktor Premogovnika dr. Milan Medved pa je pojasnil, da
Podpisudo govorad ajeta obaak terja velik pomen, dr. Milan
Medved inS rečko Meh.
nih nalog, pri tem pa sodelovala tudi s policijo. Da obe strani podpisu dogovora pripisujeta velik pomen, priča prisotnost tistih, ki sta jih podpisnika »pripeljala« s seboj, pomočnik direktorja Premogovnika Ludvik Golob, direktor PV Investa Drago Potočnik, vodja medobčinskega inšpektorata Sonja Glažer in vodja občinskih redarjev Peter Tkalec.
Župan Srečko Meh je, izhajajoč iz strateškega razvojnega dokumenta Mestne občine, ki podrobno opredeljuje dolgoročno strategijo in vizijo občine, podčrtal, da občani na prvo mesto vrednot postavljajo občutek varnosti. Mestna občina
je podpis dogovora pomembno sporočilo javnosti, ki mora vedeti, da bodo ukrepali skupaj, da si za to prizadevajo oboji in da bodo kršitelje tudi ustrezno kaznovali. Poudaril je, da je območje, ki ga zajema dogovor, industrijsko, zato mora biti v tem prostoru še bolj poskrbljeno za red in organiziranost. Vodja občinskih redarjev Peter Tkalec pa je dodal, da se organi, ki so odgovorni za ohranjanje varnosti, največkrat srečujejo s težava mi zara di omeje nih pooblastil. Zato je edini način za uspešno ukrepanje, da se redarji in varnostniki povežejo.
CT je že v »hiši«
V Bolnišnici Topolšica naj bi v drugi polovici tega meseca že poskusno izvai ali diagnostiko na novem CT-aparatu - Prihodnje leto vsaj 1100 preiskav
TatjanaP odgoršek
Topolšica -Skoraj hkrati je stekla akcija zbiranja sredstev za nakup CT aparata v Splošni bolnišnici Celje in Bolnišnici Topolšica. Prva je prejšnji teden objavila javno naročilo za nakup omenjenega aparata, v bolnišnici v Topolšica pa imajo naj so dob nej šo dia gno stič no napravo že v »hiši«. Naložba je vredna dober milijon evrov (brez priprave prostora za CT aparat), od tega so zbrali s prispevki gospodinjstev, gospodarstva oziroma donatorjev dobrih 404 tisoč, 700 tisoč evrov pa je prispevalo ministrstvo za zdravje.
Po zagotovilih direktorja bolnišnice Damjana Justineka, specialista interne medicine, so montažna dela v zaključni fazi. Končali naj bi jih pred vi do ma po 10. decembru, v drugi polovici tega meseca pa naj bi že izvajali testno slikanje, primerjavo slik in dodatno šolanje, če bo potrebno. Otvoritveno slovesnost načrtujejo takoj po novoletnih praznikih. V letu 2009 naj bi z njim opravili vsaj 1100 diagnostičnih preiskav, kasneje, ko bo vpeljan ves proces, pa predvidevajo vsaj dvakrat več storitev. Kot je zatrdil Justinek, so se z zdravstveno zavarovalnico tudi že dogovorili za število preiskav v
prihodnjem letu oziroma je bil dogovor sestavni del paketa.
Z ljudmi, ki bodo aparat upravljali, naj ne bi imeli težav. »Kandidatov imamo več, vendar si prizadevamo zagotoviti lastnega rentgenologa. Do takrat pa bomo sodelovali z vsemi dosedanjimi - z našo bolnišnico najtesneje sodeluje pri-marij Jurij Zalar - oziroma nameravamo okrepiti sodelovanje na tem področju s slovenjegraško bol-niš ni co.«
Novi CT aparat je velika pridobitev za bolnišnico in bolnike. Slednjih ne bo potrebno prevažati na tovrstne preiskave v druge bolnišnice (na leto so jih od 800 do 1000), čas obravnave bo bistveno krajši, diagnostika hitrejša in boljša. »Aparat je najboljši, saj take programske opreme nima še nihče v Sloveniji. predstavlja temeljno pridobitev za bolnišnico. Največja pa bo potrditev strateškega razvojnega načrta bolnišnice, ki jo mora potrditi novi minister za zdravstvo,« je še dejal Damjan Justinek.
DAVIDOV HRAM
Davidov hram, podjetje v privatni lasti, s sedežem v znanem flosarskem kraju, Ljubnem ob Savinji, je s poslovanjem pričelo leta 1991 in do danes postalo eno izmed zelo uspešnih podjetij v zasebni lasti s področja trženja živil in pijač na širšem območju Slovenije.
V teh letih so odprli poslovne enote v Ljubnem ob Savinji, Arnovskem gozdu, Kranju, Krškem, Ljubljani, Puconcih, Gornji Radgoni, Ptuju, Mariboru, Jesenicah in Novi Gorici.
Davidov hram je prepoznaven po:
-	DISKONTNI PRODAJI
-	GROSISTIČNI PRODAJI
-	OSKRBI GOSTINSTVA IN PRIREDITEV
Vizija podjetja je postati sodobna in konkurenčna družba, ki bo s celovito in ugodno ponudbo zaokrožila svoje kakovostne storitve in se tako približala željam malih in velikih potošnikov.
Diskont Ljubno
pon-pet: 7-17 sob: 7-12
tel. 03/ 839 35 00
Diskont Arnovski gozd
pon-pet: 6-17
sob: 7-12
tel. 03/713 15 20
V decembru velika ponudba buteljk in novoletnih pakiranj po ugodnih cenah. Fructalovi sokovi prizma 1L breskev samo 1,04 €, jagoda 1,49 €. Vino cviček Krško 2,85 € in sir edamec 3,55 € za kilogram.

AKTUALNO
Na dobri poti za najboljši center v državi
Na Centru za socialno delo Velenje nimaj o uradnih ur -Pisarna v Šoštanju dobro sprej eta - V letu 2009 v ospredj u tudi pomoč družini za dom
TatjanaP odgoršek
Velenje - Leto dni je od takrat, ko je vodenje Centra za socialno delo Velenje prevzela mag. Zlatka Srdoč Majer. Ob tem je napovedala uvedbo nekaterih novosti v delovanju centra.
»Kar nekaj smo jih uvedli. Napoved, da se bomo z dejavnostmi centra še bolj približali uporabnikom naših storitev, smo udejanjili z dvema projektoma: z odprtjem pisarne v Šoštanju, ki se je dobro prijela. Odprta je ob sredah. Prav tako na centru nimamo uradnih ur. Ljudem, potrebnim pomoči, smo vedno na voljo. Dobro so se »prijele« mladinske delavnice - dodatni program pomoč otrokom in mladost-
Omerovič Jožica Šalek 89. Velenje 041461492
nikom v odraščanju. Izvajamo ga v občinah Velenje in Šoštanj.« Uspešno so rešili tudi zagato, kije nastala ob njenem prihodu na center, saj jo je na mizi čakala odpoved najemniških prostorov. Nadomestne so našli in jih uredili na Trgu mladosti v Velenju, kjer danes urejajo pravice občani s področja otroškega varstva. Sem sodijo pravica do otroškega dodatka, po novem
Mag. Zlatka Srdoč Majer: »Mislim, da so me zaposleni in okolje sprejeli, kar dokazuje prijetno razpoloženje v kolektivu, kritik pa tudi nimamo veliko.«
V .ujfl
Bi radi za urico ali dve pozabili na vsakdanje obveznosti in stresne trenutke, ki se pojavljajo iz dneva v dan?
Pokličite 041 461 492 in dobili boste SALON HIGIEA v Šaleku 89, nasproti osnovne Sole, kjer bomo poskrbeli za vaSe razvajanje ...
Nudimo vam lepe trenutke v infra in finski savni, razne masaže za sproščanje in nego vaših nog, ki so zelo pomemben del vašega telesa.
Pridite in storite nekaj zase že v decembru in izkoristite 10 % otvoritveni popust!
Želimo vam prijetne praznične dni!
Mestna občina Velenje
stanovalce in upravnike večstanovanjskih objektov obvešča, da v okviru občinske uprave deluje
Komisija za ureditev zelenic in nasadov.
Upravniki večstanovanjskih objektov lahko
ob soglasju stanovalcev na komisijo naslovijo vlogo vedno, kadar želijo, da bi v okolici objekta uredili eno ali več dreves. Tako bodo zagotovili, da bodo potrebna dela
strokovno opravljena in bodo drevesa zdrava ter primerno vzdrževana. Posegi na lastno pest, ki so sicer dobronamerni, lahko namreč povzročijo več škode kot koristi.
Vabljeni k sodelovanju, saj si vsi želimo živeti v lepem in urejenem okolju!
tudi štipendije, porodniške in ostale pravice mater. Zelo so okrepili program pomoč na domu. 11 zaposlenih izvajalk in štiri preko javnih del opravljajo tovrstne potrebe že 100 uporabnikom. »Skratka, smo na zelo dobri poti, da postanemo najboljši center za socialno delo v državi. Za to si bomo prizadevali tudi prihodnje leto.«
Sicer pa je bilo iztekajoče se leto
2008	- po besedah Srdočeve - za center razburkano. Na novo so dobili nekaj pristojnosti, med drugim državne štipendije. V zvezi s tem so doslej izvedli 1300 upravnih postopkov. Po novi zakonodaji se ukvarjajo z žrtvami nasilja in nasilneži. Ni jih tako malo. Veliko vlog za pridobitev enkratne denarne pomoči kaže, da je recesija med občani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki res nastopila.
Poleg strokovnosti in sprotnega reševanja težav, stisk uporabnikov bo ena od prednostnih nalog v letu
2009	prijava na razpis za pridobitev evropskih sredstev za izvajanje aktivnosti programa Progres. Predvideli so jih sicer že letos, a jih zaradi novosti, predvsem pa uvajanja novega plačnega sistema, niso uresničili. »Gre za pomoč družini za dom. Pri tem naj bi strokovni delavci centra in terapevti obiskali družine, ki ne morejo same prebroditi socialnih težav. »Denar za dodatne programe, ki jih na centru želimo razširiti, je na voljo do leta 2013. Upam, da jih bomo izkoristili v največji možni meri.« Med cilji za leto 2009 pa je še »vsi pod eno streho«. Nove prostore centra, kjer bodo pod skup no stre ho vse službe, že imajo predvidene.
Alim edkulturnid ialogp ozimiza mrzne?
To j e vprašanje, ki si ga v teh dneh v Velenju zastavljaj o udeleženci mednarodne izmenjave - 30 mladih iz štirih evropskih držav se druži z domačini
Velenje, 8. decembra -Skupina mladih Velenjčanov in Mladinski center Velenje sta v ponedeljek začela prvo večstransko mednarodno izmenjavo v sklopu evropskega programa Mladi v akciji, Nacionalne agencije mladina. Mladinska izmenjava, ki se je udeležuje 30 mladih iz štirih evropskih držav in osem slovenskih udeležencev, nosi naslov Ali medkulturni dialog pozimi zamre. S tem tudi v Mladinskem centru Velenje zaključujejo evropsko leto medkulturnega dialoga.
Izmenjava bo potekala do nedelje, 14. decembra. Udeleženci, stari med 18 in 25 let, prihajajo iz španskega San Sebastiana, italijanskih
Udin, češkega glavnega mesta Prage, turške pokrajine Antalije ter seveda mladi iz Velenja. Vsebina, ki se bo navezovala na medkulturni dialog in raziskovanje medkulturnih stičnih točk v Velenju, bo povezana z multimedijo. V teh dneh se po Velenju sprehajajo s fotoaparatom in kamero v roki, saj ustvarjajo mul-timedijsko reportažo o multikul-turnosti in medkulturnosti v Velenju. Na koncu izmenjave jo bodo predstavili širši javnosti. V svoj produkt pa bodo lahko vključili tudi svoje medkulturne izkušnje. Poleg tega so mladi nekaj dni preživeli na Golteh nad Mozirjem, kjer so ustvarjali in krepili medkulturni dialog tudi z aktivnostmi na prostem.
Ob večerih pa bodo gostitelji za udeležence organizirali prednovoletno obarvane večere in svojim vrstnikom pokazali, kaj pomeni za njih božič in novo leto. Ta del zna biti še posebej zanimiv, saj so na izmenjavi tudi Turki, ki ne praznujejo božiča. »Naš cilj izmenjave pa je poleg neformalnega izobraževanja in vzpostavljanja medkulturnih povezav tudi gradnja novih mednarodnih projektov,« pravijo v Mladinskem centru Velenje.
Zaključek bodo pripravili v ponedeljek, 14. decembra, ko bodo v multimedijskem centru Kunigun-da stekli tudi multimedijski dnevi z naslovom Adrenalina.
■ bš
Heliktopter dobil prvotne oznake
Brnik, 4. decembra - Pred sedemnajstimi leti je na Golteh nad Mozirjem pristal helikopter takratne JLA gazela SA 341. Teritorialna obramba Slovenije je takrat dobila prvo bojno plovilo. Na Golteh so ga prebarvali in mu dali oznako 001 TO Velenje.
Prvi četrtek v decembru je bila v letalski bazi Slovenske vojske na Brniku krajša slovesnost, na kateri so predstavili prvo plovilo Teritorialne obrambe, kasneje helikopter slovenske vojske, ki so mu povrnili prvotne oznake, ki so mu jih dolo-
Slovesnosti naBr niku so seu deležilit akratniak tivni udeležencid ogajanj inb arvanjah elikopterja st akratno posadkoh elikopterja, Jože Kalan, BogoŠ uštar,S lavko Korenič,Viktor Povsod,F rance VolkJ ankoO bšteter.
čili na takratnem 89. Območnem štabu TO Velenje 001 TO Velenje. Helikopter s temi oznakami je trenut-
no razstavljen na Brniku, nato pa ga bodo prestavili v letalsko bazo v Cerklje ob Krki v letalski muzej. ■
Izob čine Šmartno ob Paki
Dars zamuja
Prometno neurejen del središča občine vse bolj bode v oči. Projektne rešitve je lokalna skupnost že pridobila, kar je bila njena obveza, investitor - z izvedbo zamuja Direkcija RS zac este.
Po zadnjih informacijah je naložba ponovno potrjena, dela pa naj bi začeli v prvem trimesečju prihodnjega leta. Predlog občine, da naj bi vsaj začasno uredil prehod za pešce proti »kapla-niji«, zaradi tehničnih in zakonskih ovir ni bil potrjen. Tako bo ta pereča in ne najbolj varna točka še vsaj nekaj časa žal ostala nerešena. Upati je le, da ne predolgo.
Precejšnjo težavo povzroča tudi parkiranje v samem središču - ob glavni cesti pri spomeniku ter na ozkih cestah v okolici pokopališča in
cerkve. Najbolj kritično je ob raznih prireditvah v kulturnem domu in bogoslužju v cerkvi. Na občinski upravi pravijo, da je pri novem trgovskem centru parkirnih prostorov, ki so last občine, dovolj in priporočajo voznicam in voznikom, da zaradi varnosti ljudi in vozil železne konjičke parkirajo na teh mestih.
Začetek izgradnje še letos
Poročali smo že, daje občina pridobila iz kohe-zijskega sklada EU za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda ter varovanja vodnih virov na območju rek Savinje in Pake 488 tisoč evrov, in sicer za izgradnjo 420 m kanalizacijskega voda iz primarnega voda v Šmart-nem ob Paki proti naselju Mali Vrh. Pogodbo, tudi z izvajalcem del - celjskim Nivojem - je
pred nedavnim na Rečici ob Savinji, nosilki aktivnosti v projektu Mozirje, podpisal šmar-ški župan Alojz Podgoršek. Predvidena dela naj bi začeli v prvih mesecih prihodnjega leta, a vse kaže, da jih bodo že letos.
Za novo let no okra si tev 2000 evrov
Tudi letos je za novoletno okrasitev središča občine poskrbelo Turistično društvo Šmartno ob Paki. Prav velikega razkošja si niso privoščili. Bolj kot za nakup novih svetil so poskrbeli za zamenjavo dotrajanih.
Občina je letos za novoletno razsvetljavo namenila 2000 evrov.
■ tp
Pod Pustim gradom
Kdo odlaga smeti pod cer kvijo?
V občini Šoštanj se že nekaj časa srečujejo s problemom odlaganja smeti pod cerkvijo sv. Mihaela na Pohrastniku. Na parkirišču ob ekološkem otoku se vsak mesec nabere za en zabojnik odpadkov, za katere nato občina naroči in plača odvoz. Tovrstne malomarnosti, pravijo na Občini, ne bodo podpirali v nedogled, zato bodo v prihodnje vse moči usmerili v iskanje ljudi, ki na tem mestu odmetavajo odpadke, in jih prijavili pristojnim institucijam.
Božično-novoletni sejem
Občina Šoštanja zadnja leta veliko pozornosti namenja sejemski dejavnosti, po kateri je Šoš-
tanj nekdaj slovel daleč naokoli. Poleg že tradicionalnih, Šmihelovega in Katarininega, ki sta se v Šoštanju že prijela, bo Občina letos drugič pripravila božično-novoletnega. Ta bo v soboto, 13. decembra, od 9. do 13. ure na Trgu bratov Mravljakov.
Praznične prireditve
V decembru se bo v Šoštanju zvrstilo kar nekaj prireditev, namenjenih tako otrokom kot odraslim. Danes (četrtek, 11. decembra) bo na mestnem drsališču na prireditvi S pesmijo in plesom v naročje zime ob 17. uri nastopil otroški pevski zbor Topolšica; ob 19. uri bo Turistično društvo podeželje - Lom v hotelu Vesna v Topolšici poskrbelo za jaslice, v petek (12. decembra) ob 17. uri bo na mestnem drsališču koncert Foxy teens, 18. decembra bosta na drsa-
lišču nastopila mladinski pevski zbor OŠ Šoštanj in folklora, 21. decembra bo v Športni dvorani Šoštanj božično-novoletni koncert Zarje, dan pozneje v kulturnem domu božično-novo-letni koncert glasbene šole, 23. decembra pa bo predbožični žur s Čuki na drsališču. To je le nekaj prireditev, ki jih napovedujejo. Ne pa prezreti tudi tradicionalnega planinskega pohoda iz Topolšice do Slemena 26. decembra ter zimskega kolesarskega vzpona na Sleme 31. decembra.
Decem brska seja
Šoštanjski svetniki se bodo ta mesec, in sicer v ponedeljek, 22. decembra, sestali na zadnji letošnji seji.
■ mkp
'i?
Sreda,3. decembra
Pivovarna Laško je objavila poziv za odkup delnic Mercatorja, kije vreden več kot 300 milijonov evrov. Matej Lahovnik ne zavrača možnosti, da bi Mercator kupila država, vendar le po isti ali nižji ceni, kot gaje prej prodala, kar preračunano v evre pomeni največ 158 evrov za delnico.
Od srede do torka

- svet in domovina
a
a

6
Mercator jen aprodaj
Znanstveniki so še korak bližje ustvarjanju umetnega življenja. Pionir na področju razvoja biotehnologije v ZDA Craig Venter je na spletnih straneh svojega inštituta objavil, da so naš li uspe šen način pridobivanja sintetičnega genoma, s čimer so se približali ustvarjanju umetnega življenja.
Nekaj sto Slovencev je spet padlo v začaran svet goljufij. Borut Černe je avtomobile prek slamnatih družb kupoval v Nemčiji. Nato jih je pro dal lizing hišam, jih vzel v najem in še enkrat oddal končnim uporabnikom. Ko ni mogel več plačevati obrokov lizing hišam, so te zaplenile avtomobile končnim uporabnikom.
Četrtek, 4.d ecembra
Jeza zaradi imenovanja Dimitrija Rupla bo verjetno še kar nekaj časa pretresala politično sceno, saj se ljudje želijo distancirati od neke pretekle politike in dejanj nekdanjega zunanjega ministra, ki pa ga je Borut Pahor ime noval za sveto -valca premieija za zunanje zadeve. Zaradi tega imenovanja je Slavko Ziherl že odstopil s položaja sekretarja na ministrstvu za zdravje. Predsednica LDS Katarina Kre-salje razmišljala celo o sklicu izrednega vrha koalicije, a se je huda kri nekoliko pomirila.
pa sta ga prijazno izražanje in moralna avtoriteta nad milijo -ni ruskih vernikov. Kot pat ri-arh največje in naj vplivnejše Pravoslavne cerkve v svetuje pod seboj vodil več kot 220 milijonov vernikov.
V Hrvaških mestih so se odvijali protesti proti politiki tamkajšnje vlade. Udeleženci, ki so se povezali prek spletne strani Facebook, so zahtevali spremembe v državi.
Sobota, 6.decem bra
Umrl je Patriarh Aleksij II.
Dimitrij Rupel spett rese javnost inp olitičnos ceno
V Elanu je vroče, saj se zmanjšuje proizvodnja in manjša število zaposlenih. Ob tem pa na svetlo prihajajo podatki o velikih honorarjih svetovalnim službam. Uprava Ski-marja ob tem sicer navaja, da je uspela s sanacijskimi ukrepi preprečiti stečaj podjetja in da bo skušala zagotoviti preživetje večjega dela dejavnosti Skimarja. Poslovno leto 2007 je bilo sklenjeno z 8,4 milijona evrov minusa, čeprav sta prejšnja uprava in nadzorni svet dolgo časa navajala drugačne številke.
Štirim oboroženim roparjem je v četrtek popoldne uspel največji rop nakita v Franciji in eden največjih na svetu.
Petek, 5. decembra
Umrl vodja ruske Pravoslavne cerkve, patriarh Aleksij II.. Rodil seje 23. februarja leta 1929 v estonski prestolnici Talin, pravoslavno cerkev pa je vodil zadnjih 18 let. Bilje človek s karizmo, odlikovala
SvetiN ikolaj je obdaril otrokeo d raslim pa žal ni prinesel novihd elovnih mest
Otroke po Sloveniji, Evropi in drugje je skupaj s svojim sprevodom obiskal prvi od decembrskih dobrotnikov sveti Nikolaj, ki godu-je 6. decembra. Zaradi svetovne krize so bili nakupi večinoma bolj skromni, kot v preteklih letih.
Gospodarsko krizo vse bolj občutijo delavci v ZDA. Samo v novembru je bilo izgubljenih 533.000 delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa se je dvignila na 6,7 odstotka. Novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama je zato v radijskem nagovoru napovedal največji program javnih del vse od začetka gradnje ameriške nacionalne avtocestne mreže leta 1956. Napovedal je milijone novih delovnih mest z obnovo cest, mostov in drugih projektov.
Sobotno srečanje francoskega predsednika in predsedujočega EU Nicholasa Sarkozyja s tibetanskim duhovnim voditeljem dalajlamo je ostro obsodila Kitajska, kije ocenila to dejanje kot resnično nespameten korak, ki ni samo prizadel kitajskega naroda, pač pa tudi spod-ko pava kitaj sko-fran coske vezi.
Irska vlada je sporočila, da bo s prodajnih polic umaknila vse proizvode iz svinjskega mesa, ki so bili proizvedeni na Irskem. Za ta korak seje odločila po odkritju toksičnih snovi, dioksinov v zaklanih prašičih. Rakotvorno svinjino so izvozili tudi v okoli 25 držav, med katerimi pa vsaj direktno ni Slovenije.
Nedelja,
7.decem bra ^■
Približno tri milijone muslimanskih vernikov z vsega sveta se je v okviru vsakoletnega tradicionalnega romanja hadž zbralo na gori Arafat, kjer se odvija vrhunec dogajanj ob romanju v Meko. Vernikom je posebno sporočilo namenil tudi savdski mufti Abdel Aziz al Šejk. Poudaril je, daje potrebno preprečiti terorizem. Finančna kriza pa po njegovem izhaja iz neupoštevanja Alahovih pravil in omogočanja oderuštva, ki ga islam prepoveduje.
žabjcr
perspektiva
Razlike med revnimi in bogatimi vedno bolj tresejo celotno kapitalistično družbo in ponekod plusk-nejo tudi čez rob. Vikend je minil v znamenju hudih nemirov v Grčiji, protesti mladih pa se še nadaljujejo tudi. Na stotine študentov se je v Solunu spopadlo s policijo. Grška mladina, že dolgo časa ni zadovoljna s položajem v državi, policijski umor mladega protestni-ka pa je sprožil vso nakopičeno jezo. Nastalo škodo ocenjujejo na več milijonov evrov, opozicija pa zahteva odstop seda nje vla de.
S pravimi zimami se zadnja leta ne moremo pohvaliti. Tokrat pa bo morda drugače. Britanski meteorologi napovedujejo, da bo letošnje leto najhladnejše vtem desetletju. To pa seveda še ne pomeni, da se globalno segrevanje upočasnjuje.
Ponedeljek,8. decembra
V največji evropski zavarovalnici Allianz so pripravili dokaj črnoglede napovedi. Po njihovih ugotovitvah naj bi naslednje leto v Evropi propadlo 200 tisoč podjetij. Večje število bankrotov napovedujejo tudi gospodarstvom v ZDA in na Japonskem. Med evropskimi državami bo največ podjetij propadlo v Franciji in sicer 63 tisoč, velike težave pa bodo imeli tudi na Irskem in v Združenem Kraljestvu.
"Stvari so slabše, kot se zdi ta hip, a se jih da rešiti bolje, kot se zdi ta hip," pa je na vrhu slovenskega gospodarstva, ki ga je pripravila Gospo darska zborni ca Slove nije v Cankarjevem domu dejal premier Borut Pahor. Gospodarski minister Matej Lahovnik je obljubil, da bo vlada skušala zagotoviti večjo likvidnost podjetij neposredno ali posredno prek bank, malim in srednjim podjetjem pa s povečanjem rezervnega sklada Slovenskemu podjetniškemu skladu. Vsaj za eno leto naj bi znižali prispevke podje-
Muslimanip raznujejo
tij v ZPIZ za 3 odstotke in skrajšali plačilne roke države. Med dolgoročnimi ukrepi pa je izpostavil spodbujanje investicij. Tudi Lahovnik je opozoril, da bo recesija dolgotrajnejša in verjetno največja po 2. svetovni vojni.
Slovenija je zagotovo med korup-cijsko manj obremenjenimi državami članicami EU, je ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji ocenil predsednik protikorupcij-ske komisije Drago Kos. Zakonodajno telo EU je sprejelo odločitev o postopnem prenehanju uporabe klasičnih žarnic in uvedbi novih, varčnejših žarnic z nižjo emisijo toplogrednih plinov. Klasične žarnice s 100 Klasične vati naj bi po žarnice se načrtih počasi Evropske poslavljajo komisije s trga postopno umikali od 1. septembra prihodnje leto, do leta 2012 pa naj bi dokončno umaknili vse klasične žarnice.
Torek, 9. decembra
Nekdanji ameriški podpredsednik in Nobelov nagrajenec Al Gore je odpotoval v Slovenijo, kjer se je v sredo srečal s slovensko gospodarsko in politično javnostjo. Sestal se bo tudi s predsednikom Turkom in premierjem Pahorjem.
V Ljubljani se nekateri še kar ne morejo sprijazniti z gradnjo džamije. Ljubljanski mestni svetnik Mihael Jarc je tako vložil pobudo volivcem za razpis referenduma o gradnji tega verskega objekta.
Zaradi številnih zlorab bo minister za delo Ivan Svetlik v kratkem predlagal uvedbo plačevanja socialnih prispevkov iz študentskega dela. Študentje se s tem strinjajo, če bo država obenem povečala obseg štipendij
Tudi Gorenje je začela pestiti svetovna gospodarska kriza. »Ta hip najbolj občutimo zmanjšanje povpraševanja v zahodni Evropi ter v Rusiji in Ukrajini," ugotavlja prvi mož Gorenja Franjo Bobinac
t ti fl
»il 1 ! P5

j
i v
Lažni glamur
Jure Trampuš
Teroristični napad v indijskem Mumbaju je osupnil svet, pravzaprav je osupnil del sveta -bogati zahod, saj so tamkajšnji napadalci za tarčo izbrali indijsko mesto, ki je kopija zahodnih sanj. Napadli so bogate hotele,
kamor zahajajo bogati turisti. Napadli so kraj, ki je finančni center Indije, kamor se steka bogastvo velikih indijskih bank, mesto, ki je središče filmske industrije, središče Bollywooda. Teroristični napad je bil osupljiv, na koncu je umrlo 188 ljudi, 300jih je bilo ranjenih ... Vendar tragičen paradoks mumbajskega napada ni v tem, da so teroristi zahodni svet napadli na indijskih tleh, pač pa v prezrtem dejstvu, da je bil morda napad na indijsko finančno središče spektakularen zaradi svoje grozljivosti, vendar pa vsako leto v terorističnih napadih v Indiji umre več kot 2000 ljudi. Več kot desetkrat več, kot jih konec novembra umrlo v Mumbaju. Se povprečen konzument novičarske kulture zahodnega sveta spominja teh napadov v mestih neznanih imen?Seveda se ne. »Žalostna je fascinacija s spektakularnim nasiljem v finančnem centru Indije in hkrati brezbrižnost do globlje, vsakodnevne groze tega mesta, te države,« je o velikanski asimetriji med enim in drugim zapisal Uroš Zver...
Kaj pravzaprav vidimo? Cesa se spominjam? Je zgodovina tisto, kar se je zgodilo, ali ono, kar ostane v našem spominu? Pisec na internetnem portalu Razgled.net ima prav - napad v Indiji je večino fasciniral zaradi spektakla. Napadalci so streljali vsepovprek, brezkompromisno, eden od njih je bil oblečen v Versacejevo mikico. Namenoma. Vedel je, da bo njegova podoba zasijala na naslovnicah svetovnih časopisov.
Je torej vizualni odtis indijskega nasilja pravi odsev sveta, v katerem živimo? Naj si pomagam s filmi. Veliki zgodovinski dogodki so odlična snov za dober film. Problem pa je v tem, da ima filmski žanr drugačna pravila, kot jih ima zgodovinopisje. Ker ljudje načeloma ne berejo debelih znanstvenih študij, pač pa raje zahajajo v kino, je posneta resnica bolj vplivna, kot je znanstvena. Avstralski pisatelj Clive James je pred tedni na BBC-ju razmišljal o nemškem filmu o teroristični skupini Baader Meinhof, frakciji rdečih brigad, ki je pred tridesetimi leti po Nemčiji nastavljala bombe in morila kapitaliste. James pravi, da bo verjetno fasciniran nad filmom, nad glamuroznimi igralci, v katere se lahko hitro zaljubiš, a da hkrati ne bo pozabil, kaj so rdeče brigade pravzaprav delale. »Ubijale so ljudi, zgolj za to, da so pokazale, da imajo prav«. Podobna glamurizacija nasilja in prave vsebine, tako James, je prisotna v nekem drugem nemškem filmu z naslovom Propad, ki prikazuje zadnje Hitlerjeve dneve. »Zelo sem ga občudoval in hkrati sovražil . Po eni stran je film dobro narejen, po drugi pa je v njem vgrajena strašna laž. Lepa tajnica je sredi filma šokirana, ker Hitler govoril o protižidovskih idejah«. Leta 1945 v Nemčiji res nisi mogel biti šokiran, če je Hitler govoril o tem, kako sovraži Žide. Laž? Niti ne.
Takšen je pač filmski jezik, svet glamurja v nacističnih bunkerjih, v katerega naj bi verjeli gledalci, saj so tudi oni ali pa smo pač kar vsi mi sami velikokrat presenečeni, kaj vse se je dogajalo okoli nas v času, ko smo misli, da se dogaja nekaj drugega. O podobnih prevarah je pred tedni v Gorici govoril filozof Slavoj Žižek. Žižek ne mara Emirja Kusturice. Film Podzemlje je za Žižka ideološki falsifikat. »Kakšno podobo dobite o Balkanu, če gledate ta film, da je to nek večni trans, kjer se je delalo samo troje - pilo, streljalo, seksalo. Večni karneval,« je v Gorici publiki razlagal Žižek. »Jaz ga kritiziram ne zato, ker bi bil preveč političen, ampak zaradi lažne apolitičnosti. To sporočilo - noben ni kriv - to je naš Balkan, večna borba, strast, iracionalno, ne iskati krivcev . kakšne večne strasti!?« Vojna je vojna in čustveno stanje nekega naroda nima nič z iskanjem krivih in nedolžnih, ima pa veliko z lažno podobo filma in spektakla v njem.
Kaj se je torej dogajalo v nesrečnem indijskem mestu? Dogajalo se je tisto, kar smo želeli videti. Ne le to, kar so prikazovale velike novinarske hiše, ampak tisto, kar smo želeli videti sami. Naš vtis pa s pravo resničnostjo nima velike povezave. In ko boste naslednjič ali v kinodvorani ali pred televizorjem šokirano opazovali gibljive slike, je vseeno bolje, da ne gledate le na zastor kičastih barv, pač pa poglejte tudi v svet, ki je levo in desno od robov vašega naslanjača . Morda zgodba ne bo več tako preprosta, a bo v njej manj živih barv in morda za odtenek več resnice.
Predo dhodom vS lovenijo se jen ekdanjia meriški podpredsednik Al Gore srečal z novoizvoljenim ameriškim predsednikomBar ackomO bamo
				
nikoli sami'	L	0	^vj	M

GOSPODARSTVO
Barbara povezala pet direktorjev Premogovnika
Sprehod skozi čas in oči tistih, ki so zaznamovali razvoj premogovništva v dolini v zadnjih tridesetih letih
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 4. decembra - V »prizivnici« Muzeja premogovništva Slovenije je na dan svete Barbare, zavetnice rudarjev, za isto omizje sedlo pet direktorjev Premogovnika Velenje: ing. Slavko Janežič, mag. Franc Avberšek, dr. Franc Žerdin, dr. Evgen Dervarič in dr. Milan Medved.
Pet avtoritet, kije vsaka v svojem obdobju dala pečat družbi, ki so jo (ali pa jo še) vodili. V prostoru, olepšanem z božičnimi zvezdami in baklami, ki so usmerjale v muzej, v skorajda večernih opravah obiskovalcev - največ je bilo črnine, je bilo čutiti
Janežič: »Samo proizvodnja je štela«
Inženir Slavko Janežič je bil najstarejši med petimi za omizjem: »Takrat, ko sem jaz začel delati v premogovniku, je bila samo ena zapoved: proizvodnja, proizvodnja, proizvodnja ...« To je bilo nekje v letih od 1975. »Rekord je bil pet milijonovton in tega smo se vsi veselili. Se je pa takrat veliko delalo fizično, delo je bilo zelo naporno, ob sobotah, tudi nedeljah. V tistem obdobju smo začenjali uvajati mehanizacije v jamo, to, kar danes daje rezultate,« se spominja.
Neprimerno več, kot jih je danes, je bilo tudi zaposlenih. »V jami je bilo tri do štiri tisoč mož, različno, v različnih obdobjih.«
Danes je, kot je rekel zase, gospod pen-zi o nist.
»Nam upokojencem, ne samo meni, je vsako srečanje z ljudmi, s katerimi smo bili skupaj, skupaj delali in ustvarjali, doživetje, veselje.« Popotnica tem, ki danes delajo? »Samo eno šteje: rudarski srečno.«
Petp remogovnikovihd ¡rektorjev jes edlos kupaj: dr. EvgenD ervarič, inž.S lavkoJ anežič, mag. FrancA vberšek,
dr. Franc Žerdin in dr. Milan Medved.
Prizivnica Muzeja je bila tokrat res polna
svečanost večera. Prvič so takole sedeli skupaj. Na Barbaro. Pred občinstvom. Malo zadrege in malo treme je bilo čutiti.
Voditi rudnik, danes premogovnik, je bilo v temp rostoruv ednop restižno. Biti prvi med knapi pa tudi odgovorno.
Zaznamovali so čas in čas je zaznamoval njih. Marsikaj se je v obdobju v zadnjih tridesetih letih spremenilo, eno pa je ostalo isto: podzemlje, iz katerega je bilo treba vsak dan, vsako leto, vsako desetletje na svetlo spraviti toliko in toliko ton premoga. Načini so se spreminjali. Spreminjal seje denar, za katerega so premog prodajali. Spreminjale so se razmere, v katerih so delali.
Avberšek: »Obdobje zaznamovano s tranzicijo«
Za njim je prišel mag. Franc Avberšek: »Moje obdobje je zaznamovala tranzici-ja. Ni bilo lahko. Proizvodnja se je zmanjševala, zmanjševati je bilo treba število zaposlenih, reševali smo ekološke probleme, a kljub vsemu zdržali. Ta čas je bil res hud, marsikdo se ga kot takega spominja. Uravnavati ekonomijo, socialo in izvajati ekološko sanacijo. Ne, ni bilo lahko ... Vedno povem in bom zdajle še enkrat, da se kljub temu rad spomnim tistih časov, ko sem tudi sam sestavljal
mozaik uspešnemu in v prihodnost zazr-temu podjetju. Vsak od nas pa je nadaljeval tam, kjer je prejšnji končal. V tako velikem kompleksu, kot je Premogovnik, ne more eden kar tako priti in na novo nekaj začeti.«
Danes je upokojenec. »To pomeni, da mi časa vedno primanjkuje. Zadeve si zastavim za tri dni naprej, pa potem vedno pride kaj vmes, tako da v nasled nje tri dni pri novem načrtovanju spet postavim kaj iz prejšnjih tri dni. Na ranču, ki ga imava z ženo, bi rad napravil »pogovar-jevalnico« za prvo in tretje življenj sko obdobje, kjer bi pripravljal pogovore na temo racionalne rabe energije, ekologije, lovstva...«
Žerdin: »Petnajstega smo pla če čara li«
Avberška je, ko je šel ta za ministra, nasledil dr. Franc Žerdin. »Vedno sem zelo rad hodil na šiht, ker sem imel dobre sodelavce. Razumeli smo se, si znali povedati, kar nas je motilo, in tisto, na kar smo bili ponosni. Časi pa niso bili prijazni! Sploh ne vem, če so v premogovništvu kdaj bili,« pravi. Vsako tono premoga je bilo težko prodati. To so bili časi ekološke sanacije Šaleške doline, številnih konfliktov z oko-
ljem in neprestanega reševanja likvidnostnih težav. »Plače smo vsakega petnajstega dobesedno čarali.«
Njegovo obdobje je bilo obdobje intenzivnega prestrukturiranja premogovnika in iskanja poti, kako rešiti vprašanje velikega števila prezaposlenih, pri tem pa ne odpuščati. »Niti enega nismo odpustili. Nismo se šli nasilnih metod zniževanja števila zaposlenih. Z nasveti so nam pomagale številne institucije, veliko pa smo morali postoriti sami.«
Danes je zelo aktiven upokojenec. »Tako kot mi je bilo zelo hudo, ko so me na viš -ku intelektualnih moči na silo, pet let prezgodaj, upokojili in se odpovedali mojemu znanju in sodelovanju, sem danes zelo zadovo ljen in mi veliko pomeni, ker lahko sodelujem pri kreiranju in umeščanju novih programov v ta prostor, takih, ki pomenijo perspektivo za ljudi te doline in ter egije.«
Dervarič: »Prisiljeni v varčevanje«
Na njegov stol je sedel dr. Evgen Derva-rič: »V vseh letih, kar sem delal v premogovniku, skupaj jih je bilo šestindvajset, sem opazoval izjemen razvoj tehnologije, odkopne opreme. Obdobje, ko sem stopil na mesto direktorja, energetiki ni bilo prijazno. Svetovne cene premogu so se gibale okoli 1,9 evra za gigaJoul, cena našemu premogu je bila bistveno višja. Projekcije so kazale, da bomo morali ceno lignitu še bolj znižati in dogovorili smo se, da bomo pri-
pravili nov razvojni načrt, dali podjetju nov zagon, pri tem pa ne bomo prizadeli socialnega statusa zaposlenih. Odločili smo se za varčevanje. V petih letih smo število zaposlenih znižali za tisoč, ustanovili vrsto hčerinskih družb in Premogovnik pripeljali v prihodnost, v to, ki se odvija zdaj.«
Danes je profesor na Naravoslovno tehniški fakulteti v Ljubljani.
Medved: »Cenim izkušnje in zna nje pred hod ni kov«
Dr. Milan Medved, aktualni direktor, je peti od tistih, ki so se na Barbaro pomenkovali za isto mizo, in tisti, ki jih je zbral. »Povabljen je bil tudi Ludvik Mali, najstarejši še živeči direktor, vendar se srečanja žal ni mogel udeležiti. Še vedno pa je v dobri kondiciji, v kar sem se prepričal, ko sem ga v teh dneh obiskal.«
Vsak od direktorjev je razvoju premogovnika vtisnil svoj pečat. »Pomembno se mi zdi pogledati nazaj skozi oči teh, ki so Premogovnik vodili in ga pomagali umeščati v energetski prostor. Vsak od njih se je v svojem obdobju soočal z drugo problematiko, ki pa je bila za obstoj rudarstva in za kakovostna delovna mesta zelo pomembna.«
Pravi, da zna ceniti izkušnje in delo svojih predhodnikov. »Vse dobro poznam. Z njimi sem delal. Ko sem kot mlad inženir prišel na rudnik, sem imel to srečo, da sem lahko na samem začetku sodeloval z gospodom inženirjem Slavkom Janžičem, kije danes tukaj najstarejši od nas.«
Prihodnje letopr elomno leto?
V družbi Veplas Velenje gospodarska kriza pokvarila obetavne napovedi - Za dokapitalizacij o dva resna partnerj a - Prihodnje leto start razvojnih proj ektov
TatjanaP odgoršek
V družbi Veplas so ob koncu lanskega leta ugotavljali, da niso v celoti uresničili drzno zastavljenih načrtov. Bo ob koncu letošnjega leta drugače? So bili načrti nestvarni?
»Poslovnega leta 2008 ne bomo končali po načrtih, vendar bi težko rekel, ali ti niso bili stvar ni ali je kaj drugega prispevalo k temu, da ga ne bomo uresničili,« se je odzval direktor družbe Franc Vede nik in dodal, da so pri teko -čem poslovanju sledili usmeritvam v strateške kompozite in pred-vi de li rast mese ca septem bra. Takrat so jo tudi dosegli, prejšnji mesec pa je pokazala svoje zobe gospodarska kriza, kije obetavne napovedi precej pokvarila. V tem
trenutku imajo za 35 do 40 odstotkov manj naro čil, kot so jih ime li pred tem. »Poleg decembra naj bi bil takšen še januar prihodnje leto, februarja oziroma marca pa kaže na normalizacijo razmer. Za zdaj kakšnih ostrejših ukrepov še ne uvajamo. Zmanjšali bomo število delovnih dni v tem mesecu, januarja prihodnje leto pa bo delo v proizvodnji steklo teden dni kasneje, kot smo prvotno načrtovali. Službe v nabavi, prodaji in tehno-lo giji bodo zače le leto 2009 nekoliko prej kot ostali zaradi priprav na normalno proizvodnjo. Za vsak slučaj imamo izdelan tudi načrt odpuščanja delavcev. V paketu predvidevamo zmanjšanje števila zaposlenih za 10 odstotkov, vendar je to res zelo »rezervna varianta.«
Razvojni projekti
Precej več optimizma kot rezultati tekočega poslovanja dajejo razvojni projekti. V sklepni fazi so priprave na začetek proizvodnje za italijansko družbo Agusta Wesland, za katero bodo izdelovali dele za helikopterje. Proizvodnja bo stekla na obstoječi lokaciji po tem, ko bodo preselili del proizvodnje v Preloge in za nov program kupili še nekaj potreb ne opre me. » Nakup je v tem trenutku nekoliko vprašljiv, saj so se banke »zaprle«, mi pa nimamo v celoti pokrite finančne konstrukcije. Ker gre za manjši znesek, pričakujemo pomoč italijanskega partnerja. Začetek proizvodnje načrtujemo v prvem kvar-talu leta 2009.« Zelo uspešno teče tudi projekt nove generacije med-
FrancV edenik, d irektor družbe VeplasV elenje:« V gospodarskik riziV eplas znova rešuje široka paleta programov.«
icinskih kadi višjega cenovnega razreda za njihovega največjega kupca - švedsko Ario. Med pomembne projekte je Vedenik uvrstil opremo za Gorenjeve kuhinje Ora Ito in Marles. Naročilo so pričakovali že decembra, a so partnerji svoje napovedi predstavili na začetek prihodnjega leta. Tretji večji razvoj ni projekt je projekt za nov tip avtodoma za Adrio iz Novega mesta, četrtega pa predstavlja posel za
novega kupca - nemško podjetje Carthago, ki v tovarni v Odrancih izdeluje avtodome. »Prav tako še naprej razvijamo nano kompozite, ven dar je projekt zara di gospo dar-ske krize nekoliko zastal.«
Letos avgusta so s finsko Patrio podpisali pogodbo o sodelovanju pri izdelavi nekaterih delov oklepnika, prvi komplet naj bi jim dobavili še ta mesec. »Dinamiko dobav za naslednje leto že imamo. Afera, ki se plete okrog Patrie, upamo da ne bo vplivala na naš posel.» Na vprašanje, kaj je s projektom za letalsko družbo Airbus, pa je Vedenik odgovoril: »Prednost ima projekt za Agusta Wesland, v katerem tečejo aktivnosti za pridobitev certifikata. 12. decembra pričakujemo strokovnjake iz omejene italijanske družbe in njihovo potrditev administrativnega dela certifikata, v prvem četrtletju prihodnje leto pa pričakujemo končni certifikat. Z odgovornimi v Air-basu smo dogovorjeni, da takoj, ko ga dobimo, jih o tem obvestimo in se dogovorimo za začetek proizvodnje. Ta naj bi stekla v prvi polovici leta 2009.«
Po planu za prihodnje leto, ki so ga v Veplasu sprejeli pred posledi-
En finančni, drug strateški vlagatelj
V	strategiji razvoja so v Veplasu predvideli dokapitalizacijo družbe.
V	tem trenutku imajo dva resna partnerja, in sicer enega iz Hrvaške, dru gi pa je iz Fran ci je. Eden je finančni, francoski pa strateški vlagatelj. »Dogovor z obema smo opra vi li, čaka mo na ponu dbo. Sam sem pre pri čan, da bomo z enim od omenjenih sklenili dogovor o doka-pitalizaciji, ki nam bo omogočila lažje in hitrejše končanje razvojnega ciklusa. Zelo zanimiv je strateški partner iz Francije, ki nam ponuja proizvodnjo delov za aeronavtično branžo, v katero smo vložili v zadnjem času veliko naporov,« je pove dal Franc Vede nik.
cami gospodarske krize, naj bi jim prodaja navrgla več kot 13 milijonov evrov, kar je 35 odstotkov več v primerjavi z letom 2008. Zaradi novo nastalih razmer jih bodo prevetrili. Ne glede na to Franc Vedenik napoveduje, da bo leto 2009 za Veplas pre lo mno leto. »V življenje gredo vsi razvojni projekti, kar bi se nekje moralo odraziti,« je še pojas nil.
Z dobro energijo se daleč pride
HSE j e po ocenah vodstva družbe dobro posloval, precej bolje kot lani
Ljubljana, 1. decembra - Z dobro energijo se daleč pride. Tak je bil naslov srečanja, ki sta ga za poslovne partnerje, predstavnike lokalnih skupnosti in novinarje na Ljubljanskem gradu pripravila gostitelja, sodirektorja Holdinga slovenske elektrarne (HSE) dr. Jože Zagožen in mag.Viljem Pozeb.
HSE je po njunih ocenah letos dobro posloval, precej bolje kot lani in bolje od načr tov, pri čemer pa konkretnih številk še ne razkrivajo.
»Letošnje poslovanje je odlično, a tega ne bi smel glasno povedati. Hčerinske družbe nam očitajo stis-kaštvo, odjemalci zahtevajo nižje cene, sindikati dobre plače, lastniki pa poleg dobička še družbeno odgovornost,« je rekel dr. Jože Zagožen. »Dobiček bi morali nameniti v nove naložbe, ker bo le tako možno znižati uvozno odvisnost in zagotoviti zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo.« Mag. Viljem Pozeb je med predvidenimi naložbami in pogumnimi načrti holdinga podčr-
tal gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (pred začetkom potrebujejo še nekaj odgovorov, je rekel), obnovo trboveljske termoelektrarne, za katero je potrebna čim prejšnja odločitev, omenil je skrajšanje transportne poti v Premogovniku Velenje ter tekoče projekte na Spodnji Savi.
Oba pa sta poudarila, da holding ne bo opustil načrtov, ki jih ima v prostoru jugovzhodne Evrope, ker, kot sta rekla, elek tri ka ne pozna meja. Biti pa je treba pripravljen na vse, saj bodo razmere nepredvidljive. A dober krizni načrt je že pol uspeha, zagotavljajo v HSE.
■ mkp
Poudarek ss rečanja: zn ovimin aložbamiz nižatiu voznoo dvisnost inz agotovitiz anesljivo
oskrbo.( foto: M. Z.)
Nepremičnine bolj na oceh
Odprli prenovljeno Habitovo pisarno na
v
Šaleški cesti
Velenje - Ena od dejavnosti, s katero se ukvarja Habit, je posredovanje, prodaja in nakup nepremičnin. »Ker nakup nepremičnine ni enostavna stvar, je vedno bolj pomembno najti agencijo, ki bo posel strokovno in varno pripeljala od začetka do konca, od podpisa pogodbe do primopredaje nepremičnine,« pravi Dejan Goršek iz Habit nepremičnin, kjer se s to dejavnostjo ukvarjajo že nekaj let.
Znotraj tega poskrbijo še za vrsto dru gih stva ri, med dru gim pomagajo nastaviti realno tržno ceno nepremičnine, poskrbijo za
-	ob nakupu otroške, mladinske sobe ali spalnice v vrednosti nad 1.000,00 EUR praktično darilo
-	program ANL 20 % ceneje
-	odprodaja programa dnevnih sob OLJKA 35 % ceneje
-	otroške in mladinske sobe ROSA -10% gotovinski popust (tri nove barvne kombinacije)
-	kuhinje DANA v novih modernih barvah visokega sijaja
-	pisarniško pohištvo
-	nagradno žrebanje kupcev
-	gotovinski popusti, hitri krediti, takojšnja dobava
-vabljeni v delno prenovljen in razširjen salon pohištva GARANT na Polzeli
DejanG oršek:» Tu smo bolj na očeh.«
oglaševanje, notarja ... »Za posredovanje zaračunavamo 2 % provizijo,« pove Goršek.
Pred časom so zato, da so bolj »na očeh«, na Šaleški v Velenju odprli prenovljeno pisarno, kjer
ljudi, med drugim tudi na velikem ekranu tekoče seznanjajo z aktualno ponudbo. Z obiskom pisarne (odprta je od 8.30 do 11. ure in od 13. do 15. ure, nepremičninski agent pa je vedno dosegljiv po telefonu, tudi takrat, ko je na terenu, so zadovoljni. »Naš namen, ko smo se loti li pre nove pisar ne, je bil ta, da smo vidni, in to nam zdaj omogoča lokacija, ki je zelo frekvent-na,« pravi Gor šek.
Pove dal je tudi, da je v zad njem obdobju veliko zanimanja za najem stanovanj, pravzaprav toliko, daje možno stanovanje oddati takoj. »Imam občutek, da tudi zato, ker se ljudje - ve se zakaj - v teh časih za nakup stanovanja ne odločijo tako hitro, kot so se nekdaj. Čakajo, kaj se bo dogajalo s cenami. A tako kot sem jim na začet ku leta govoril, da je za čas za prodajo, zdaj mislim, da je čas za nakup, če o njem razmišljate. Pritisk na stanovanja je še vedno velik.«
■ mkp
3
VELIKA
NOVOLETNA AKCIJSKA rRRd5^A\ViSALrONUIGARANT!

POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS DOM
GIR1NT
Pohištvena industrija, d.d.. Polzela Polzela 176 a Industrijska prodajalna: tel.: 03/ 70 37 130,70 37 131, e-pošta: info@garant.si maloprodaja@garant.si www.garant.si
Esotech s partnerji v TE Tuzla
Družba Esotech se j e dogovorila za novo naročilo na področj u termoenergetike v BiH
Velenje, Tuzla - Družba Esotech s partnerjema ERICo Velenje in CEE, Inženiringom za energetiko iz Ljubljane, je z Elektroprivredo Bosne in Hercegovine podpisala pogodbo za izdelavo idejnega projekta novega sedmega bloka Termoelektrarne Tuzla z orientacij-
sko močjo 450 MW. Idejni projekt vključuje izdelavo študije vplivov na okolje in investicijski program bodoče izgradnje.
Partnerji so reference, potrebne za kvalifikacijo na mednarodnem tenderju, pridobili v TE Šoštanj in drugih slovenskih termoenerget-
skih objektih, kjer že več let skupaj in posamično izdelujejo projektno dokumentacijo ter različne študije prenove in novogradnje.
Naročilo je vredno 734.000 evrov, vsi dokumenti pa bodo naročniku predani v letu dni.
■ mkp
Glavnil etosnjid osezek - vstop na tuji trg
V Tuš holdingu naj bi letos dosegli za 24 odstotkov več prihodkov kot lani - Recesij o naj bi zaznali februarj a ali marca prihodnje leto -'Ne' neutemeljenim podražitvam dobaviteljev
TatjanaP odgoršek
Gornja Radgona - Na tradicionalnem sprejemu za novinarje, tokrat v Gornji Radgoni, je generalni direktor Tuš holdinga in predsednik uprave podjetja Engro-tuš Aleksander Svetelšek predstavil letošnje poslovne rezultate celjskega trgovca, ki se z nekaj več kot 20-od-stotnim tržnim deležem po novem uvršča na drugo mesto med slovenskimi trgovci (za Mercatorjem). Tuš holding bo letos dosegel blizu 810 milijonov evrov prihodkov ali 24 odstotkov več kot lani, zaposluje pa približno 4500 ljudi, od tega več kot 700 v tujini. Za naložbe so letos v Tušu namenili več kot 100 milijonov evrov.
Na tujih trgih, predvsem na območje bivše Jugoslavije (BiH, Srbija in Makedonija) bodo do konca leta imeli že 20 trgovskih centrov. Prav vstop podjetja na te trge je Svetelšek označil kot njihov glavni letošnji dosežek. Največji projekt v Sloveniji pa je bilo odprtje četrtega Planet Tuša v Kranju. Ob tem je Svetelšek opozoril še na intenzivno širjenje mreže
bencinskih servisov. Z 11 poslovnimi enotami je tretji največji v verigi bencinskih črpalk v Sloveniji.
Skrb za zadovoljstvo potrošnika dokazujejo - po mnenju Aleksandra Svetelška - na več načinov. Med drugim so že rekli ne dobaviteljem, ki za predlagano podražitev izdelkov niso imeli dovolj tehtnih razlogov. Pri tem bodo vztrajali kljub morebitni odločitvi dobavitelja o umiku njegovega izdelka s trgovskih polic. Zadovoljstvo zaposlenih naj bi predstavljala tudi božič-nica. Izplačali naj bi jo v enaki višini kot lani (400 evrov neto v trgovskih bonih).
Posledic finančno-gospodarske kriza za zdaj še ne beležijo. Konec prejšnjega tedna so imeli celo najvišji promet, odkar obstaja Engrotuš. Se pa zavedajo, da se recesiji ne bodo mogli izogniti. Posledice pričakujejo februarja ali marca prihodnje leto.
Tuš holding bo letos ustvaril v tujini približno 50 milijonov evrov prihodkov, prihodnje leto že dobrih 200 milijonov evrov ali od 15 do 20 odstotkov celotnih prihodkov.	■
Novi proizvodni prostori podjetja Uniforest
Direktorp odjetja UniforestD ragoP intar
Latkova vas, 4. decembra - Minuli četrtek je bilo v podjetju Uniforest, d. o. o., iz Petrovč nadvse slovesno. V Latkovi vasi pri Preboldu so svečano odprli nove sodobne proizvodne prostore. Otvoritve so se udeležili gospodarski in politični veljaki širšega področja Žalca, Prebolda in okolice, prisotni pa so bili tudi številni poslovni partnerji podjetja Uni-forest iz tujine (Avstrije, Nemčije, Italije ...). Pester in izviren kultur-no-umetniški program s poudarkom na klasični glasbi (Godalni kvartet, Plesni forum Celje, prvakinja Mariborske opere .) je dal pomembnemu gospodarskemu dogodku še dodaten pečat, nove proizvodne prostore pa je blagoslovil tudi lokalni župnik. Podjetje je v zahvalo lokal-
ni skupnosti podarilo zajeten denarni prispevek lokalni Karitas.
V otvoritvenem govoru je direktor in lastnik Uniforesta Drago Pintar med ostalim poudaril, da so namenili v njihovem proizvodnemu procesu veliko pozornosti ekologiji, kar je v današnjih časih globalnega onesnaževanja še kako pomembno in pohvale vredno.
Sicer pa se podjetje Uniforest ukvarja s proizvodnjo in prodajo gozdarske mehanizacije, še zlasti pa so zna ni po goz dar skih vit lih, cepil cih in gozdarski opremi. Ponosni so na svojo nenehno rast in razvoj, v lanskem letu pa so se uvrstili med vodilne »gazele« savinjsko-zasavskega območja.
■ JureB eričnik

POGOVOR
»Začutili smo, da še nismo povedali vsega«
Tako pravijo po ponovni združitvi skupine Chateau -Novo ploščo bodo posneli v letu 2009 -V Maxu se bodo v soboto predstavili le z lastnimi skladbami, ki so jih izdali na petih albumih
Bojana Špegel
Velenje - Začetki velenjske skupine segajo v leto 1986. V dolgoletni karieri so nanizali številne uspešnice, kot so Mlinar na Muri, Lola, Objemi me in ostale. V letu 2008 pa so po kar 12 letih premora ponovno nazaj. Zvone Hranjec, Sandi Ževart, Stane Odlazek, Miran Vavče in Matjaž Ograjenšek bodo prvi koncert po ponovni združitvi skupine pripravili to soboto, 13. decembra, ob 22. uri v velenjskem Maxu.
V zadnjih letih smo priča ponovne združitve mnogih skupin, ki so bile uspešne v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Tudi fantje iz skupine Chateau so po dobrem desetletju glasbenega molka, ki pa so ga vsak po svoje še vedno zapolnjevali z glasbo, ugotovili, da še imajo kaj povedati. In to je bil tudi razlog za ponovno združitev. Še več - moja sogovornika kitarist in avtor večine skladb Zvone Hranjec ter pevec
W4
\J
£
i i
Skupina Chateau ponovno deluje pol leta, prvi koncert pa stara-nova zasedba pripravlja v velenjskem Maxu.
skupine Matjaž Ograjenšek pravita, da so vaje popoln užitek in da skladbe sedaj zvenijo drugače. Tudi zato, ker so jih prearanžirali, Matjaž pa bo večino vsem znanih uspešnic po novem pel nekoliko nižje. Hkrati pa že snemajo nove skladbe, s katerimi bodo zagotovo zaznamovali tudi leto 2009. Vrnimo se v zlata osemdeseta, v leto, ko je uradno začela delovati skupina Chateau. Vi štejete za uraden začetek leto 1986, ampak zametki skupine verjetno sežejo še kakšno leto nazaj, kajne Matjaž? Matjaž: »Imaš prav. V prvi postavi je bobnal Mario Medvešek, kitarist je bil Jani Kralj, Nataša Razpotnik je igrala bas, jaz sem pel, tako da sem od začetnikov prisoten le še jaz. Leta 1987, pred
prvim večjim uspehom skupine, ko smo se uvrstili na pop delavnico s skladbo Ne laži mi, je za bobni že sedel Stane Odlazek. In prav midva sva ostala stalnica in jedro skupine še nekaj let. Potem smo veliko snemali, leta 1988 smo izdali tudi ploščo Tvoje oči.« Zvone, največje uspehe je skupina beležila po tvojem prihodu v Chaetau, saj si še vedno večinski avtor največjih uspešnic. Zvone: »Leta 1991 sem zapustil Šank Rock in se pridružil Chateauju. Ze prva pesem, ki sem jo napisal, je bila hit. To je bila skladba Objemi me. Z njo smo na Pop delavnici isto leto zmagali po mnenju strokovne žirije. Tu se je tudi začel vzpon skupine. Tja do leta 1995 smo zelo veliko snemali,
Zanimiva izkušnja
Dijakinja velenjske gimnazij e Tjaša Jarc med 12 najboljšimi debaterj i v Slovenij i, nato še v zmagovalni slovenski ekipi na tekmovanju v Brus lju
TatjanaP odgoršek
Bruselj, Velenje - Pred nedavnim se je v Bruslju odvijalo tekmovanje mladih v debati na temo Ekologija, varstvo okolja in plastika. Med ekipami iz sedmih držav EU se je najbolje odrezala 12-članska ekipa iz Slovenije, v kateri je bila tudi dijakinja 3. letnika Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje Tjaša Jarc. Za odlično uvrstitev sta člane ekipe Visoke šola za tehnologijo polimerov iz Slovenj Gradca in Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Grozd Plasttehnika nagradila z osebnimi računalniki. Tjaša gaje prejela minuli petek.
Kot je ob tej priložnosti povedala v. d. dekanice omenjene visoke šole dr. Silva Roncelli Vaupot, je bila tema tekmovanja zelo provoka-tivna, "... saj vsak misli, daje plastika tista, ki najbolj škodi okolju, mi pa smo hoteli dokazati, da ima uporaba plastike veliko prednosti in seveda tudi nekaj slabosti." Člane slovenske ekipe so izbrali med 100
udeležen ci na slovenskem tovrstnem tekmovanju oziro ma vstopnico za sodelovanje na evropskem tekmovanju si je prislužilo prvih 12 najboljših. Njihovo znanje je bilo spodbudno toliko bolj, ker so bili v ekipi gimnazijci in ne kemiki. Sicer pa na Visoki šoli za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu v tem študijskem letu izobražujejo 39 rednih študentov in večjo skupino izrednih študentov.
ozavestiti ljudi o pomenu porabe polimerov, predvsem pa mlade navdušiti za tovrstni študij.« Navod-nik je še dejal, da se dogovarjajo z vsako šolo posebej za organizacijo seminarjev za tehnični pouk, uporabo sodobnih materialov, ne samo polimerov.
Tjaša Jarc seje udeležila slovenskega tekmovanja mladih debaterjev na temo ekologija, varstvo okolja in plastika na pobudo šole. »Stvar je bila zanimiva. Uvrstila sem se v slovensko ekipo, sodelovanje na tekmovanju v Bruslju pa je bila zame zelo zanimiva izkušnja.
Tjaža Jarc vd ružbi zr avnateljemv elenjskegi mnazije RajmundomV alclom( prvi z leve),S ilvoR oncelliV aupot in
Janezom Navodnikom.
Po mnenju direktorja GIZ-a Grozd Plasttehnika Janeza Narednika se je slovenska ekipa proslavila širše kot samo v prostoru EU. Slovenija predela največ plastike na prebivalca, tudi največje število tovarn s plastiko ima na prebivalca v EU. »Tudi s tekmovanjem, kot je bilo v slovenskem parlamentu in nato še v Bruslju si prizadevamo
Pridobila sem zelo širok pogled na plastiko, na njene dobre in slabe strani, kar mi bo gotovo koristilo. Dobila sem še nekaj retoričnih spoznanj in obilo novih prijateljev iz vse Evrope.« Tjaša v tem trenutku ne razmišlja o študiju v tej smeri, ampak jo vleče družboslovje.
sem prišel do številke 25, morda pa jih je še več. Vendar smo danes v skupini isti člani, kot smo bili ob razpadu skupine pred dvanajstimi leti, torej v obdobju, ko smo nanizali svoje največje uspešnice in izdali dva uspešna albuma Objemi me in Mlinar na Muri. Vmes smo izdali še Avanturo, nazadnje pa leta 1996 album Brez tebe, ki je bil v resnici 'brez mene', ker me v skupini ni bilo več.«
Zvone: »Pri zadnji plošči je bil naš pevec Dadi Daz, a to obdobje je bilo zelo kratko, saj se ni izšlo. Tik preden je skupina razpadla, smo imeli še hrvaškega pevca Jucija, takrat smo še precej igrali, posneli pa smo tudi niz skladb v hrvaškem in slovenskem jeziku, ki pa nikoli niso izšle. Ker so meni
ustvarjali in igrali po vsej Sloveniji. Naš največji hit Mlinar na Muri pa je nastal nekoliko kasneje. Zanimivo je, da smo takrat, ko so ga vrteli po vseh radijskih postajah in so vsi vedeli za nas, igrali vedno manj. Prišlo je namreč obdobje, ko je rock šel v zaton, popularna je postala plesna glasba, techno, z njimi rave partyji. Trendi so se pač spremenili.« Koliko članov se je v letih delovanja zamenjalo v skupini. Zdi se mi, da precej.
Matjaž: »Drži. Poseči je treba kar 23 let nazaj, in ko sem nekoč štel,
Chateau pred razpadom
te skladbe ostale, sem jih večino razprodal. Med njimi je tudi skladba Vse kar ljubim - prodal sem jo prijatelju Kostelu - ki smo jo na novo obdelali sedaj, po ponovni združitvi skupine.«
Matjaž: »Pavza je bila res kar dolga, treba pa je povedati, da nas je večina novo-stare zasedbe tudi vmes še vedno bila glasbeno aktivna. Skupaj smo sedaj že dobro polletje in moram reči, da se odlično razumemo in da smo spet zelo delavni.«
Zvone, boš tudi za novo ploščo večino skladb pripravil ti?
Zvone: "Lahko rečem, da je material že pripravljen. Odločili pa smo se, da ne bomo takoj izdali albuma, ampak singl za singlom. Čez kakšne tri mesece bomo izdali novega in zanj posneli tudi videospot. Ko bomo zbrali pet singlov, bomo poskušali pred koncem leta 2009 izdati tudi novo ploščo."
Spot za skladbo Vse, kar ljubim ste pred kratkim posneli v šoštanjski elektrarni, kjer je zaposlen Matjaž. Vam je bilo prizorišče zato kaj bliže? Matjaž: »Snemanje je bilo zanimivo, ker je tudi lokacija takšna. Področje celotne elektrarne res dobro poznam, zdi se mi tudi, da dobro paše k naši rockerski podobi. Posneli smo ga v enem popoldnevu, Zvone pa je potem kar nekaj časa doma sestavljal in montiral.«
Kaj vas je pravzaprav pripeljalo do tega, da obudite Chateau? Zvone: »Vsi smo bili istega mnenja - da še nismo rekli zadnje, da še imamo ideje, ki jih je vredno predstaviti slovenskim ljubiteljem rocka.«
Matjaž: »Časi so se vmes precej spremenili, internet je naredil svoje in prav veseli nas, da nas »stari« ljubitelji rocka še niso pozabili. Sedaj nas čaka novo delo - da našo glasbo približamo sedanji mladini. Po prvih odzivih sodeč dobro kaže.«
Glasbeniki pravijo, da je nastopiti doma najtežje. Po dolgipavziste si prav Velenje izbrali za prvi koncert. Kaj bomo slišali v soboto? Zvone: »Najprej smo preposlušali vseh pet naših albumov in se skupaj odločili, kaj bomo igrali na koncertu. Ugotovili smo, da je veliko skladb, ki jih včasih na koncertu sploh nismo igrali, pa odlično zvenijo. Zato jih bomo igrali tudi v Maxu, smo pa vse malo znižali, tako da bodo zvenele malo drugače. Igrali pa bomo samo svoje skladbe.«
Matjaž: »Vsi se že veselimo tega koncerta in upamo, da bodo sledili še novi. Moči imamo zadosti, alkohola pa je manj. Dolgoletna pavza nam je po mojem celo koristila, kar se bo verjetno slišalo tudi na koncertu.«
Brucovanje
Velenje - Fakulteta za energetiko in Visoka šola za varstvo okolja sta dve letošnji velenjski prido bitvi. Poleg tega, da predstavljata novo izobraževalno vejo, na katero se lahko "primejo" dijaki po končani
le-ti toliko bolj uživali v programu. Po govo ru pro de ka na FE doc. dr. Franca Zerdina, dekanje VŠ za varstvo okolja doc. dr. Natalije Špeh, direktorice občinske uprave Andreje Katič in predsednika ŠŠK Janka Urbanca so za zabavo poskrbeli člani Šaleškega študentskega okteta, ki so za sme ha poln pro-
tail a ime nova ne ga Bru co mor, živahne zelene barve. O njegovem okusu priča podatek, da ga je do polnoči zmanjkalo, dosti je bilo tistih, ki so ob tem izrazili razočaranje.
Po programu je bilo smeha malo manj, so pa študentje bolj zavrteli pete, saj ob temperametni glasbi

in

• " H » '
■ r-
£ »f
Vri
srednji šoli, sta v Velenje privabili tudi študente od drugod. V petek je tako ŠŠK pripravil Brucovanje samo zanje, kasneje pa še za člane bruce z drugih slovenskih fakultet.
Brucovanja na FE in VŠ za varstvo okolja se je udeležilo manjše število študentov, vendar so lahko
gram poskrbeli v dobre pol ure.
Še večja zabava se je začela kasneje, ko je bil za vse bruce (tudi tiste z drugih fakultet) v MC--ju pripravljen poseben program. Osem najmlajših študentov se je na odru pomerilo v šaljivih igrah, na voljo je bila zajetna količina coc-
Fešta benda ni bilo mogoče biti pri miru. Enako velja za torek, ko je veliko šaleških študentov pelo in plesalo v Mariboru na že tradicionalnem Knap žuru. Letos so ga zaznamovali Rock'n' bend in Big Addiction.
■ Tjaša
10
Bogata zakladnica preteklosti in sedanjosti
Monografij a Mozirj a primerno darilo tudi za najbolj zahtevne - Prispevki 31 avtorj ev
TatjanaP odgoršek
V Galeriji Mozirje so minuli teden pripravili kar dva dogodka: prejšnji torek so odprli razstavo del Gorana Horvata, dan kasneje pa so na priložnostni prireditvi predstavili Monografijo Mozirja. Izšla je v počastite 690-letnice podelitve trških pravic Mozirju in ob 862-letnici omembe kraja v pisnih dokumentih.
Glavni urednik monografije Aleksander Videčnik je povedal, da je bila želja po izdaji takšne knjige v okolju prisotna že dalj časa, vendar je vse ostalo le pri težnjah. Tako vse do lanskega decembra, ko so imenovali uredniški odbor. »Vesel sem, da smo jo doživeli. Pridružujem se mnenju glavnega pobudnika zanjo - mozirskemu županu Ivanu Suhoveršniku, da si jo središče Zgornje Savinjske doline zasluži. Monografija ni samo lepa, ampak je tudi vsebinsko bogata, zanimiva za več rodov. Je primerno darilo tudi za najbolj zahtevnega obda-rovanca.«
Prispevke za monografijo je prispevalo 31 avtorjev, poleg zgodo-
vinskega poglavja pa so v njej tudi današnja dejstva z vseh najpomembnejših področij: gospodarstva, kulture, turizma, izobraževanja, kmetijstva, šolstva, predstavljena je dejavnost 57 društev , ki delujejo v občini, naravna dediščina...
Sicer pa nam je Videčnik povedal, daje to tretja monografija, pri
kateri je sodeloval, v biografiji pa ima 31 knjig, je tudi avtor 50 strani knjige o kmetijstvu po vojni. Sam je najbolj ponosen na Domače zdravilstvo ter na knjigo Vijuge in čeri, v kateri brez dlake na jeziku govori o sebi.
Zadovoljstvo ob izidu Monografije Mozirje je izrazil tudi mozir-
Sp redstavitvem onografije
ski župan Ivan Suhoverš nik. Med drugim je menil, da je imenitna, dober pokazatelj razvoja okolja, vsebinsko bogat zaklad preteklosti in sedanjega trenutka središča Zgornje Savinjske doline.
140. obletnica rojstva Frana Koruna Koželjskega
Fran Korun Koželjski se je rodil 22. decembra 1868 v Gornjem Šaleku pri Velenju. Že v rani mladosti se je trdno oprijel glasbe, ki pa je iz svojih rok ni izpustil vse do svoje smrti leta 1935. V otroštvu se je naučil igrati na citre, kasneje v osnovni šoli pa še violino in klavir. Na Dunaju je leta 1900 uspešno opravil državni kapelniški izpit, ob koncu šolanja pa je poleg citer, violine in klavirja obvladal še violončelo.
Lahko bi rekli, da njegova glasba živi še danes, saj nam je zapustil veliko skladb, notnih zbirk in raznih pesmi. V prvih letih njegovega študija na Dunaju je izšla njegova prva samostojna zbirka z naslovom Skladbe, Koželjskega pa posebej poudarjamo predvsem kot avtorja učbenikov za različne instrumente, kot so citre, violina in harmonika. Bil je skladatelj, glasbeni teoretik, učitelj, pevovodja,
dirigent, zbiratelj narodnega blaga in bil je Velenjčan.
V glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju je tako 3. decembra 2008 ob 19.30 uri potekal koncert ob počastitvi 140. obletnice rojstva našega rojaka. Nastopali so učenci in dijaki glasbene šole. V veliki dvorani so tako zadonele citre, klavir, otroški in odrasli glasovi ter violine, ki so igrale po notah Frana Koruna Koželjskega. 140. obletnico njegovega rojstva sta z nagovorom počastila tudi ravnatelj glasbene šole Boris Štih in župan MOV Srečko Meh, z obiskom pa sta nas počastila tudi vnuka tega velikega Velenjčana.
Velenjčani vsekakor premalo poznamo vplivne ljudi, ki so delovali na našem območju, saj dvorana ni bila polna, kot bi pričakovali. Tisti, ki se koncerta niste udeležili, ste žal zamudili lep, glasbe poln večer.
■ Mojca Marš
%
/ J
Knruti
L-Jr^
Obiskovalce jen agovoril Boris Štih.
Luka Novak: Zlati Dez ali Kaj hoce moški
V torek zvečer je bil gost knjigarne Kulturni-ca Luka Novak, komparativist in romanist, solastnik in direktor založbe Vale Novak. Javnosti je znan kot nekdanji publicist skupine Teleksovcev, ki je v zgodnjih osemdesetih dvajsetega stoletja postavila nove standarde slovenske kolumnistike. Prepričan je v pomen lokalne skupnosti, zato je leta 2006 kandidiral za ljubljanskega župana.
Avtor se nam je predstavil s svojim prvim romanom, ki je nekakšna mešanica Seksa v mestu in Da Vincijeve šifre, kot so dahnili prvi bralci tega romana. Roman nas ponese od Provanse preko Ljubljane, Mostaija in Tubin-gena do Caracasa.
Avtor nam je v uvodu povedal, da je roman sestavljen iz primesi, ki sestavljajo življenje, predvsem njegovo - torej iz kuharije, mode, erotike, joge, ekonomije. Naslov romana je grajen iz dveh delov, pri zlatem dežju gre za mitološki pomen, pri drugem delu naslova pa gre za bolj retorično vprašanje, saj se predvsem v zadnjem desetletju ukvarjamo s tem,
kaj hoče ženska. Roman je odraz njegovih iskanj povezav med religijo, ekonomijo, umetnostjo, erotiko. Filozofija religije ga je začela zanimati, ko se je vrnil s potovanja v Jeruzalemu. Voditelj večera Marjan Kukovec je gosta Luka Novaka med drugim tudi vprašal, kakšni so bili vzgibi za nastanek njegovega romana. Dejal je, da je zgodba začela nastajati pred štirimi leti, in sicer iz njegovih esejev, pravi vzgib pa je bila njegova žena, ki mu je svetovala, naj iz tega sestavi roman. Usodno pa je bilo srečanje avtorja s sliko Danaje, slikarke Artemisie Gen-tileshi, ki je nastala ok.1612. leta in ki je tudi na naslovnici knjige. Okolinje se namreč zgodba ves čas vrti.
Ker je otroštvo preživel v Franciji, ga je zanimala predvsem francoska literatura, zadnja leta pa ga zaposluje predvsem ruska duša.
■ Aleksandra Gačič
Do zadnjega
diha
Urban Novak
Berem lucidno avtobiografijo velikega igralca s prostora nekdanje skupne države - Radeta Šerbedžija. Pomenljiv naslov »Do zadnjega diha« daje slutiti, da se bo pred bralcem razkrila zanimiva zgodba zagretega gledališkega, filmske igralca, pesnika in poeta ter pevca, ki ga je oblikoval ter določil nekdanji skupni prostor v eni državi. Šerbedžija v zgodbi o svojem življenju popiše dogodke, ki so ga oblikovali in nazadnje popeljali v svet svetovnega zvezdništva daleč stran od njemu ljube, a neobstoječe Jugoslavije.
Kar me je pritegnilo k zgodbi, ni le lik Šerbedžije, nedvomno zanimive in markantne persone, ampak predvsem njegovi opisi nenehnih potovanj, kijih mora igralec vzeti v zakup, ko sklene postati igralec. Visoko na svojem oltarju ima Šerbedžija nekdanjo skupno državo, ki mu pomeni svet v malem. Mešanico kultur in ljudi združenih v eno tvorbo, v kateri so (no, vsaj nekaj časa) živeli v miru in slogi, brez meja in brez ovir. Včasih, ko se je v svetu igrala hladna vojna, je imela Šerbedžijeva Jugoslavija vse znake današnje Evrope. No, vsaj kar se meja tiče. Od Ljubljane do Skopja je bil to svet, v katerem ni bilo ovir za potovanja in obiske, pa gostovanja na festivalih in v gledališčih. Misel na prehod meje se je izoblikovala šele, ko je človek poskušal priti preko ozemeljskih meja skupne države.
Danes, desetletje po zadnjih vojnah na prostoru nekdanje skupne države, se je formirala nova Evropa. Ali pa vsaj prostor Evrope, ki ga razglašajo za sinonim svobode in demokracije. Res je ta tvorba neprimerno večja, močnejša, in če želite tudi boljša, kot je bila naša nekdanja skupna tvorba, a zato ne bo nikoli pol toliko zanimiva. Njeno idejo smo vsi narodi, ki smo nekoč živeli pod skupno streho Jugoslavije, že doživeli. Končala se je krvavo, travmatično. Ce smo malo pesimisti, potem nikjer ne vidimo zagotovila, da se kaj takega ne bo ali pa ne more zgoditi s to novo Evropo. Pogled v zgodovino nastanka bolj trdnih tvorb, kot so države, mesta, namreč pokaže, da so mesta vedno podvržena dvema skrajnima človeškima lastnostima - destruktivnosti in ustvarjalnosti. Vedno, ko je vzklilo novo mesto, so se v istem trenutku našli njegovi nasprotniki, njegovi rablji. Pokončati, uničiti trud nekoga, kije ustvaril nekaj drznega ali pa lepega, je misel, dejanje, ki še danes spremlja mesta. Temu začaranemu ciklu so bila podvržena prva mesta v nekdanji Mezopotamiji in Perziji, ko so mesto izropala in dobesedno zravnala z zemljo sosednja mesta. Naropano blago pa je krasilo zopet novo mesto. Tako imamo danes le še pričevanja o čudovitih mestih na robu puščav, kjer so se kupole in obzidja šibila pod streho zlata. Ta isti cikel strastne gradnje in strastnega uničevanja spremlja vsa mesta na poti skozi zgodovino. Ko so bila mesta še naselbine okoli gradov, so bili gradovi tisti, ki so nemalokrat dočakali žalostno usodo razpada in podrtja ter pozabe. Isto se je dogajalo kasneje srednjeveškimi mesti, ki so bila plen v vojnah med posameznimi vladajočimi družinami in kraljevimi dvori. Niti mesta v prejšnjem stoletju niso bila imuna na ta začaran urok. Dve vojni na tleh Evrope sta pomenili uničevanje mest, ki so se dušila v primežu sovraštva in izginjala pod granatami ter letalskimi bombami. Vse, kar so ljudje uspeli v desetletjih, stoletjih ustvariti, je izginjalo v žrelu vojn. Država, bogata z mesti, ki se je zdela imuna na tovrstna uničevanja, je predolgo živela v zmotnem prepričanju, da se kaj takega v Ameriki ne more zgoditi. A je imel cel svet možnost gledati, kako sta se po napadu podrla znamenita dvojčka v New Yorku. Takšna dejanja vedno pomenijo korak nazaj, korak v preteklost, korak proti temni strani življenja, ki hoče nazaj v kameno dobo. Danes vemo, da je ta urok uničenja prisoten v vsakem mestu in da potrpežljivo čaka na svoj trenutek. Šerbedžija v svoji knjigi sicer neposredno ne popiše razpada mest, a zato natančno popiše tisto, kar je osnovni predpogoj za razpad mest. Razpad in razkroj človeškega duha in družbe. Doživel in videl je, kako nekdanji prijatelji pljuvajo drug proti drugemu in spoznal nesmiselnost obstoja države, ko so se tudi intelektualci in umetniki pustili zapeljati na stran nacionalistov, ki so kasneje uničevali drug drugega in vse okoli njih.
Da propade mesto, morajo najprej propasti njegovi prebivalci, njegovi meščani. Dokler meščani živijo za svoje mesto, so njegova kri in njegova duša. Ko njih ni več, ali pa se sprejo, je mesto obsojeno na propad. Zgodba, ki jo lahko najdemo skoraj v vsakem kotičku nekdanje države, kjer je gorel ogenj vojne. Ogenj vojne, kije pogoltnil mesta, vasi in skupaj z njimi prijatelje, sorodnike in znance. Ogenj vojne, kije s sabo odnesel veliko idejo nekdanje skupne države in nam nekako ironično prinesel podobno idejo tokrat v ovitku, na katerem piše Evropa.
107,8 MHz
moOjSKD IDO ČAS©PDSD0I
Glasbene novičke
Zimska pravljica na Golteh
V rokah držite, dragi naši bralci in bralke, še eno zajetnejšo številko tednika Naš čas. Zajetnejša je zaradi priloge z naslovom Zimska pravljica. V njej niso zgodbice in prigode pravljičnih junakov, ampak informacije za naključne in stalne goste Saša regije in tiste, ki to nameravajo postati.
Konkretneje: na 36 straneh predstavljamo poglede županov lokalnih skupnosti na razvoj turizma na omenjenem območju, zanimali so na načrti novih lastnikov Rekreacijsko-turističnega centra Golte na Mozirjem, še podrobneje smo se razpisali o naravnih danostih, možnostih, ki jih nudi Mozirska planina obiskovalcem. Ocenjujemo, da smo zadeli v polno, saj je ta čas zima Goltem zelo naklonjena in je tam čisto prava zimska pravljica. Dovolj debela snežna odeja in skrbno urejene proge nudijo smučarjem in drugim rekreativcem res obilo možnosti za prave zimsko-rekreativne užitke. Sicer pa se lahko o tem prepričate že v soboto, ko bodo smučarsko sezono 2008/2009 tudi uradno začeli.
Obilo zimskih in tudi drugih radosti ob obisku RTC Golte ter drugih turističnih zanimivosti v Saša regiji vam želimo in prijetno branje priloge.
■ Tp
... na kratko...
KONCERTI
Decembrska koncertna ponudba v Velenju je letos res pestra. Potem, ko je v klubu Max minuli petek nastopila italijanska zasedba Montefiori Cocktail, bodo v soboto (13. 12.) tam prvič po ponovni združitvi nastopila skupina Chateau, prihodnji petek (19. 12.) Elevators, 26. 12. pa še Res Nullius. 20. decembra bo v Rdeči dvo ra ni veli ki žur, na kate rem bodo nastopili Šank Rock, Jinx, Pips Chips & Videoclips in Elec-trix.
ALENKA GODEC
Izšel je njen album z naslovom So najlepše pesmi že napisane, ki pri na ša trinajst pri redb zna nih slovenskih skladb. Med njimi so Tvoje jutro (Vlado Kreslin), Srečen dan (Tomaž Domicelj), Vsak je sam (Hazard), Pojem blues (Leteči potepuhi), Stoj Marija (Andrej Šifrer), Pogum (Prizma) in druge znane uspešnice.
POP DESIGN
Sku pi na je pre de la la lan sko let no uspeš ni co Pepel ka, s kate ro je zasedba Zlati muzikanti nastopila na lan sko let ni EMI. Pop Design s pevcem Miranom Rdanom bo po dolgih letih izdal nov studijski album. Material zanj je že pripravljen, izid pa je napovedan za feb-ru ar 2009.
SAŠA LENDERO
V teh dneh prihaja na prodajne police njen novi album z naslovom Ob tebi lepši je svet. Saša si želi, da bi ponovil uspeh prejšnjega Ne grem na kolena, ki so ga prodali v nakladi blizu 20.000 izvodov, kar je za slovenske razmere skoraj neverjetna številka.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	THE KILLERS - Human
2.	PINK - Sober
3.	LADY GAGA - Poker Face
The Killers je ameriška alter rock skupina, ki je leta 2002 nastala v Las Vegasu kot del ponovne oživitve post punkovskega gibanja. Leta 2004 je zasedba objavila prvenec Hot Fuss, ki je skupino postavil na svetovno glasbeno sceno. Leta 2006 je izšel še drugi album Sam's Town in skupaj s prvim je skupina prodala več kot dvanajst milijonov primerkov. Njihov zadnji album nosi naslov Day & Age, prvi single s plošče pa je uspešnica Human, ki ste jo tokrat izbrali za pesem tedna na Radiu Velenje.
I ■
I
LESTVICA DOMAČE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Igor in zlati zvoki - Novoletni dan
2.	Ans. Petra Finka - Ko padajo zvezde
3.	Modrijani - Kako nocoj je lep ta svet
4.	Slovenski oktet - Božji nam je rojen Sin
5.	Ans. Franca Žerdonerja - Božič - praznik sveta
6.	Zreška pomlad - Za božič
7.	Slovenski zvoki - Zvezde na nebu gore
8.	Ans. Štrk - Božič za vse
9.	Ans. Vrisk - Miklavžev večer
10.	Ans. Golte - Prihajamo za praznike
... več na: www.radiovelenje.com
www.uniforest.com
NOVO V NAŠI PONUDBI
-	Za najbolj zahtevne kupce!
■ CEPILNIKITITANIUM
-	sila cepljenja 12t - 25t / dve hitrosti -velika hitrost prostega hoda -samostojni rezervoar olja
-	miza z razširitvijo - serijsko
-	možna nastavitev širine priklaplanja na traktor
-	mehanska podajalka ali vitlo - opcija
□ GOZDARSKI VIRI OD 30 kN do 80 kN (3t - 81) VAŠ TRGOVEC: KZ ŠALEŠKA DOLINA
tli
WW
I ■
I
Moderne uspavanke
Britanske matere svoje otroke raje uspavajo z mirnimi pop baladami kot pa s tradicionalnimi otroškimi uspavankami. Tako so pokazali rezultati ankete, ki so jo opravili na spletni strani The Baby Website, namenjeni mladim mamicam. Anketa, v kateri je sodelovalo 2.000 mladih britanskih mamic, je na vrh lestvice modernih uspavank postavila skladbo Patience skupine Take That, na drugo mesto Angels pevca Robbieja Williamsa, na tretje pa, nekoliko nenavadno, precej poskočno in vse prej kot uspavalno skladbo I Kissed A Girl pevke Katy Perry. Kar dve tretjini mamic meni, da njihovi otroci hitreje zaspijo ob pop hitih kot uspavankah, 13 odstotkov jih tradicionalne uspavanke ocenjuje kot staromodne, deset odstotkov pa jih priznava, da se ne spomnijo njihovih besedil.
Znani nastopajoči na EMI 2009
Strokovna komisija v sestavi Darja Švajger, Mojca Menart in Jernej Vene je od 113 skladb, prispelih na javni razpis za sodelovanje na 54. tekmovanju za pesem Evro-vizije 2009 izbrala 14 izvajalcev in skladb. Na EMI 2009, ki bo konec januarja prihodnje leto, bodo tako nastopili: Bjonde, Nuška Drašček, Aynee, Brigita Šuler, Tadeja Molan in Retro Beat, Karmen Stavec, Gianni Rijavec, Krema, Mitja, Quartissimo, Nexys, Ne me jugat in Slavko Ivančič, Lea Sirk in Petra Slapar. Komisija je izbrala tudi štiri rezervne izvajalce (Rok Kosmač, Tina Gačnik, Gašper in La Kost).
RTV Slovenija je v skladu z razpisnimi pogoji k sodelovanju neposredno v finalni Izbor EMA 2009 povabila šest avtorjev, ki so v sodelovanju z Razvedrilnim programom TV Slovenija izbrali naslednje izvajalce: Alya in Rudi Bučar
(izbral ju je Jan Pleste-njak), Langa in Manca (Matjaž Vlašič), Samuel Lucas (Aleš Klinar), Omar Naber ( Omar Naber), Čuki (Jože Potrebuješ) in Eva Čer-ne (Boštjan Grabnar).
Na sliki je lanskoletna zmagovalka Rebeka Dremelj.
Vodi me mladost, so se zdaj odločili, da se predstavijo v bolj zreli, umirjeni podobi. Balada Ne sprašujem zakaj je kot nalašč primerna za prihajajoče praznične dni, saj bo v vas gotovo zbudila lepe misli, spomine. Pesem je tokrat v večini prispeval član skupine Marko, ki je poskrbel za lepo besedilo in aranžma. Pri melodiji mu je pomagal Nino, pevec, ki je s skupino sodeloval že pri prejšnjih skladbah.
Najbolj iskana je Britney
Ameriški pop zvezdnici Britney Spears je tokrat že četrto leto zapored, poleg tega pa sedmič v karieri, uspel prav poseben podvig. Njeno ime Britney Spears je bilo največkrat iskano geslo na spletnem portalu Yahoo. Spearsova je po priljubljenosti med uporabniki porazila spletni portal World Wrestling Entertainment, novoiz-
Ne sprašujem zakaj
Člani velenjske skupine Wild Step, ki je poleti z uspešnico Zgoraj brez očarala predvsem najstniško publiko, so se zdaj odločili, da se predstavijo v bolj zreli, umirjeni podobi. Po treh energičnih pesmih, Zgoraj brez, Divji angeli in
voljenega ameriškega predsednika Baracka Obamo, pevko in igralko Miley Cyrus in spletno igro RuneScape. To je bilo po poročanju portala Yahoo pet najbolj iskanih gesel v iztekajočem se letu. Prvo deseterico na portalu Yahoo nato nadaljujejo igralka Jessica Alba, risana serija Naruto, pevka, manekenka in igralka Lindsay Lohan, Angelina Jolie in televizijski šov American Idol. Če vas zanima - na največjem slovenskem spletnem brskalniku Najdi.si je bilo v iztekajočem se letu najbolj iskano ime Rebeka Dremelj.
UNIF0REST d.o.o., Dobrišo vas 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/ 713 1410, info@uniforest.si
Franc Žerdoner in njegov Šentjanž
V teh poznih jesenskih dneh je pri mariborski založbi VOX izšla nova zgoščenka Ansambla Franca Žerdonerja s prijatelji z naslovom Moj Šentjanž. Harmonikar in nekdanji član Šaleških fantov, ki od leta 2001 ustvarja predvsem s svojo zasedbo, je za novi album napisal kar devetnajst od enaindvajsetih skladb, medtem ko so besedila delo več različnih avtorjev. Poleg lastnih skladb je Franc Žerdoner na album uvrstil tudi pesem Borisa Kovačiča Tri Planike in tradicionalno skladbo Ti potrebuješ. Tri skladbe so starejše in že znane, preostale pa so prvič objavljene na kakem nosilcu zvoka. To je drugi album, ki gaje Franc Žerdoner izdal s to zasedbo. Pri nekaterih skladbah je s citrami pomagala citrarka Janja Brlec, pri skladbi V vetru je tvoj nasmeh pa je ženski vokal odpela Maja Dermol, odlična pevka nekdanjega Žerdoneijevega ansambla Šaleški fantje. Takrat sta v duetu prepevala s sedanjim možem Boštjanom Dermo-lom, ki je pri tem Žerdonerjevem projektu pomagal tudi kot spremljevalni vokal pri skladbi Ti potrebuješ.
Franc Žerdoner na področju narodno zabavne glasbe deluje že skoraj štirideset let, več kot trideset let pa je vodil ansambel Šaleški fantje. Kljub temu da gaje narava prikrajšala za vid, je znan po tenkočutnem zaznavanju sveta, kar je čutiti tudi v njegovih skladbah, v katerih še posebej rad opeva svoj domači kraj.
Ni sicer nastopil v revialnem delu Lucky lookers on ice, si je pa župan Šoštanja, Darko Menih, pogumno obul v drsalke in preveril trdnost ledu na rokometnem igrišču. In to kljub temu, da je pred slabim letom operiral koleno. Da je dovolj trd je zatrjeval in dodal, da je tudi precej mrzel. Kako ne bi bil, saj je pravi!
Čeprav je bil najbolj vroč dogodek zadnjega vikenda erotični sejem v Celju, je vroč na gledališkem odru tudi vedno boljši igralec Matej Mraz. Uživa tako v improvizaciji kot »naštudirani« igri, kar se mu na odru močno »pozna«. Če je mnogim golota še vedno tabu, njemu ni. V živo ga lahko vidite danes zvečer v velenjskem domu kulture, na ponovitvi igre Ni svetnikov v paradižu. A Matej se sleče in rahlo sramežljvo skrije za kavč prav tam. V paradižu. Slika pač ne laže.
»Kaj, Abrahama, da je srečal? A zato v nedeljo taka procesija v Topolšici,« se čudi Drago Kotnik, šoštanjski svetnik. Misli pa na Vikija Dreva, svetniškega kolega. Drev je v Topolšici zelo priljubljen in ni jih bilo malo, ki so mu želeli v dneh okoli sedmega stisniti roko. Nekaj jih je k temu pozval sam, nekateri so prišli sami od sebe. Eni pa
še bodo, ko bodo tole brali.
Resnica
Tudi za božično-novoletne smreke velja pravilo kot za vse druge: da -ih lahko postavi-o, - ih mora-o najprej podreti!
vor: ti mene na položaj, jaz tebe pod prag.
Ne po ljubljansko
Pravi-o, da v Velenju glede odstranjevanj a nelegalnih vrtičkov ne bodo ravnaU po ljub-ansko. Da sicer črnih objektov ne bodo ruših na silo. Če se te vrtičkarji ne bodo obnašali po ljubljansko; da bodo gluhi na pozive.
Je kriza, ali je ni Tema kot ¡ZgOVOr
Nekateri »izvedenci« pri nas še vedno ugotav-ja-o, ali pri nas že j e kriza ali je še ni. Če bi enostavno vpraša- večino delavcev in upokoj encev, bi takoj dobih -asen odgovor.
Uslišana prošnja
Zaenkrat -e bila uslišana prošnja mnogih kupcev. Dajte nam trgovci naš vsakdanji kruh - po -sti ceni.
Le kaj lahko storijo...
Res, te kaj lahko stori-o trij e dobri možj e proti taki množici zlih?!
Pod pragom
V Sloveni-i živi več kot desetina ljudi pod pragom. Pod pragom revščine. Kot da se udej anja posodobljen star slovenski prego-
Kjer ima-o denar in voljo, so mesta m kra- e tepo osvethh. Drugod pravi-o, da sledij o prizadevanjem za manjše svetiobno onesnaževanje oko-a.
Nov zavetnik
Sveti Mihael naj bi bil po novem zavetnik odlagalcev smeti in drugih odpadkov. Vsaj v Šoštanju blizu cerkve, ki se imenuj e po tem svetniku, nekateri vztrajno odlagaj o odpadke.
Ljubezen in nemoč
Razi skava torej kaže, da Velenjčani radi živij o v tem mestu. Kaj pa j ih drugega preostane, ko pa ga zaradi slabih prometnih povezav težko zapus-tij o.
Praznični Hypo kredit
Želite letos še posebej presenetiti svoje najbližje?
Približuje se čas novoletnih nakupov in v Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. smo vam pripravili prav posebno ponudbo potrošniškega kredita z nominalno obrestno mero 6,40 % letno. Kredit boste lahko odplačevali do pet let, mesečni obrok pa se vam nikoli ne bo povišal.
I
Informativni izračun:
Znesek kredita v EUR	Letna obrestna mera	Doba kreditiranja	Stroški odobritve	Zavarovalna premija*	Mesečna anuiteta	E0M**
2.500,00	6,40 %	5 let	25,00 EUR	80,23 EUR	48,80 EUR	8,64 %
1
* Zavarovanje vključuje zavarovanje kreditojemalca za primer nezgodne smrti, invalidnosti in brezposelnosti.
** Navedeni izračun efektivne obrestne mere velja na dan izračuna kredita 18. 11. 2008 in se lahko spremeni, če se spremeni dan in mesec odobritve kredita oziroma zavarovalne premije.
Ponudba velja do BI. 12. 2008.
Vabimo vas v novo poslovalnico v Velenju na Šaleški cesti 19, kjer smo za vas pripravili še poseben paket ugodnosti.
SiOL
Vesolje veselja
www.siol.net 080 8000	'
*Število mesečnih obrokov je 24. Ponudba velja od 17. 11. 2008 do 31. 1. 2009 ob sklenitvi novega naročniškega razmerja na širokopasovne storitve SiOL. Količine so omejene. Cena 30 EUR velja za paket Trio s SiOL TV z osnovno programsko shemo. Dodatni programski paketi so na voljo za doplačilo. Več informacij o ponudbi na www.siol.net in 080 8000.
Telekom
Slovenije	Y\
BANK
Sledite svojim sanjam!
HypoGroup
ALPE ADRIA
m

VI PISETE
Lepše je dajati kot prejemati!
Proj ekt Prostovoljno delo - »Sonce v duše vseh nas« izvaj amo na Šolskem centru Velenje že 16. leto.
Temelj prostovoljnega dela je humanost in s tem tudi udejanjanje sebe kot človeka z veliko začetnico. Dijaki in dijakinje imajo možnost in priložnost uresničevati in razvijati tiste resnično pomembne življenjske vrednote, ki jih v denarju in z denarjem ne moremo oceniti.
Ena od rednih letnih dejavnosti je jesenska akcija zbiranja humanitarne pomoči. Z zbiranjem smo začeli že v drugem tednu novembra. Zbirali smo jesensko-zimska oblačila in obutev, manjše gospodinjske aparate, knjige, šolske potrebščine in igrače za otroke, posteljnino, brisače...
Akcijo je bila zelo uspešna, saj
smo vsi sodelujoči skupaj zbrali stvari za vse starostne skupine, ki bodo v teh zim skih dneh pri šle še kako prav ravno pomo či naj bolj potrebnim. Najprej smo poskrbeli za potrebe naših bivših in sedanjih dijakov in dijakinj, ki so socialno depriviligirani ali pa primorani živeti v pod stan dardnih življenjskih okoliščinah -ti so si sami izbra li stvari ali pa smo jim mi pri pravi li pakete. Zapu šča li so nas vidno zado-volj ni. Tudi obiskovalke iz Varne hiše v Velenju od nas niso odšle praz nih rok. Za Azilni dom v Ljubl-ja ni smo paki ra li kar nekaj časa. Pripravili smo oblačila za odrasle in otroke, pakete igrač in sladkarij za otroke ... Kombi podarjenih stvari je odpotoval v Ljubljano. V prave roke.
Navdušeni z uspehom te akcije smo se odločili za še eno z naslovom Pre ra sel sem igra čo.
Z darovi številnih dijakov in mentorjev je nasta la zbirka več kot tiso čih pli šas tih igrač, knjig, glasbenih CD-jev, družabnih iger. Del smo jih podarili bolnikom in igralnici pediatričnega oddelka Bolnice Slovenj Gradec, kamor smo jih tudi oseb no odnes li.
Za male bolnike smo pripravili kratek zabavni program - pripravili smo uganke, zaigrali nekaj pesmic, skupaj z njimi zapeli in zaplesali ter jim predali košaro z vitamini in igra če. Teh so bili zlas ti naj mlajši najbolj veseli. Prvoten strah pred neznanimi obrazi je z glasbo hitro izpuhtel in v njihovih srčkih so se prebudile iskrice, ki bodo gotovo pripomogle k hitrejši ozdravitvi.
Ogromno igrač pa je še ostalo. Pripravili bomo darilne pakete in jih porazdelili med CSD, RK in Karitas. V veselem mesecu decembru bomo tako pole pša li dan še marsikateremu otroku.
■ Nastja Stropnik
Zlata poroka zakoncev Klancnik
Pol stoletja hitro mine, še včeraj mlada sva bila, a danes že 50. obletnico poroke obhajava.
29. novembra pred 50 leti sta na skupno življenjsko pot stopila zakonca Marija in Jože Klančnik iz Gaberk pri Šoštanju. Jože, kije svoja mladostna leta preživljal v delavski družini v Plešivcu, sije svojo življenjsko sopotnico Marijo poiskal na
kmetiji Mehovih v Gaberkah.
Kot rudar je Jože že zelo kmalu začel delati v rudniku, kjer se je tudi upokojil. Marija pa vajena dela, saj je bila doma na kmetiji, kjer je morala že zelo mla da poprijeti za vsa kmečka opravila, je z vso svojo pridnostjo skrbela za dom in družino, v kateri ob treh razposajenih otrocih dela res nikoli ni zmanjkalo.
Tako sta s pridnimi rokami in z veliko ljubeznijo v domačem kraju
ustvarila topel in prijeten dom, v katerem so svoje otroštvo preživeli in kamor se še vedno radi s svojimi družinami vračajo njuni za vse hvaležni hčerki Janja in Jelka ter sin Joži. Visok jubilej, zlato poroko, sta v krogu svojih najdražjih domačih in ostalih sorodnikov proslavila v Gostišču pri Vidi in se zavrtela ob prijetnih zvokih mladega ansambla Šepet.
Dobrodelnost zažarela v vsej svoji lepoti
Miklavžev sejem šmarških osnovnošolcev dodatno napolnil šolski sklad Z rokov v roki - V lanskem šolskem letu obravnavali 48 vlog
Utrinek s7.M iklavževegas ejma
Minulo sredo so učenci in učitelji osnovne šole bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki pri šmarški Hiši mladih pripravili 7. Miklavžev sejem. Tudi tokrat smo na stojnicah videli lepe unikatne izdelke, ki so jih izdelali učenci pod vodstvom mentorjev in staršev: voščilnice, namizni aranžmaji, pleteni copat-ki, vrsto drugih ročno izdelanih predmetov, na stojnici »drobno pecivo iz srca« pa so za prosto-volj ni pri spevek ude ležen ci sej ma poskusili pecivo, ki so ga spekli delavci šole. S prodajo izdelkov, predvsem pa srečk, so bistveno napolnili blagajno šolskega dobrodelnega sklada Z roko v roki, s pomočjo katerega pomagajo učen-
cem iz socialno šibkih družin.
S srečelovom, prodaja izdelkov in prispevki za pecivo so »zaslužili« 3426 evrov, donatoiji so v tem času nakazali 630 evrov, starši pa so v sklad v tem šol skem letu že nakazali 1110 evrov.
»Glavni namen naše prireditve je dobrodelnost, s katero prižigamo iskrice v otroških očeh. Naše učence skozi delo - izdelovanje unikatnih izdelkov - vzgajamo v duhu dobrodelnosti, ki v skrivnostnem decembrskem času še toliko bolj zažari v vsej svoji lepoti,« je povedala predsednica šolskega sklada Z roko v roki Metka Krevzel.
V lanskem šolskem letu so na skladu obravnavali 48 vlog, vse pa
so se nanašale na pomoč pri plačilu šolskih dejavnosti: zaključni izlet v Gardaland, plačilo prevoza na kulturni dan v Celje, zimska in poletna šola v naravi, plačilo plavalnega tečaja, pomoč pri plačilu za nakup delovnih zvezkov. Kot je še povedala Krevzlova, so z denarjem iz šolskega sklada vsem učencem plačali vstopnino za novoletni koncert, na predlog ravnatelja in na osnovi določil poslovnika sklada pa so kupili igrala za otroško igrišče ter garderobne omarice za 7. in 8. razred.
■ Tp
Dobri mož obdaril otroke
Miklavž obiskal otroke - Lutkovna igrica navdušila obiskovalce, otroke navdušila darila - Otroci obljubili, da bodo še naprej pridni
Mojca Marš
Decem ber je čarob ni mesec, mesec praznikov, otroci pa ne pozabijo dodati, da je to tudi mesec obdarovanja. Ze v začetku decembra nas obišče dobri mož Miklavž, ki ga nestrpno pričakujejo naši najmlajši in tudi malo starejši.
Sveti Nikolaj goduje 6. decembra, najmlajše pa obdaruje v noči s 5. na 6. december. Pridne otroke, ki so v petek obiskali šolo Šalek, je obiskal še isti večer. Otro ci so se zbrali na lutkovni igrici v avli OŠ Šalek. Vsi so očitno nestrpno pričakovali prihod Miklavža, saj je bila avla polna do zadnjega kotička. Po lutkovni igrici v izvedbi mladih iz velenjske župnije bl. A. M. Slomška je skozi vrata vstopil sam Miklavž. Avlo so napolnili glasovi otroškega pevskega zbora, vsi
Otrokom so se ob pogledu na Miklavža in darila zaiskrile oči.
Lutkovna i grica jen avdušila ta kom lajše kot
tudis tarejše.
naj mlaj ši pa so kar obsedeli od začu de -nja.
Kratko jih je nagovoril in se zanimal, kako so bili letos pri dni. Seve da na lut kov ni pred stavi ni
bilo niti enega porednega otroka, zato je Miklavž začel z obdarovanjem. Otroci so žarečih oči odhajali iz šole in obljubili, da bodo pridni še prihajajoče leto - naslednje leto seveda nočejo dobiti velike šibe.
Tako je minil še en prijeten večer, dobri mož pa je obljubil, da če bomo pri dni, nas obi šče tudi naslednje leto.
14
Spomin na čas osamosvajanja
V turistični kmetiji Turizem Pir-nat v Topolšici so zadnji četrtek v novembru oživeli spomini na čas slovenskega osamosvajanja. To je spomin na čas, ko so iz skladišč teritorialne obrambe, policije in manevrskih struktur odpeljali orožje na tajne lokacije, na domove 12 družin v Šaleški dolini, ki so varovale in skrivale orožje ter strelivo Teritorialne obrambe vse do junija 1991.
Kot so v svojih nagovorih poudarjali župan Občine Šoštanj Darko Menih, gostitelj srečanja, Stanko Tepej, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Velenje, major Slovenske vojske Zdenko Terpin in stotnik France Volk, so tisti čas družine opravile zahtevno in herojsko nalogo.
Domačije, ki so se izpostavile in katerim je bilo zaupano, da so leta 1990 sprejele orožje TO v svoje tajno domače »skladišče » - hrambo, so bile družina Črep s Paškega Koz-jaka, Zajc, Cevzar, Pantneriz Šem-brica, Martinc iz Hrastovca, Maro-lt iz Plešivca, Vranjek iz Ložnice, Trnek iz Bevč, Likeb iz Velikega Vrha, Mazej iz Belih Vod in Juvan iz Zavodenj. Za to hrabro dejanje je Zveza veteranov vojne za Slovenijo ob 10-letnici slovenske osamosvojitve družinam podelila naziv »Slovenske družine«, od julija do decembra 2006 pa so ob prisotnosti županov Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, predstavnikov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Velenje, krajevnih odborov ter delavcev takratnega Občinske-
ga štaba TO Velenje potekala odkritja spominskih obeležij ZVVS na pročeljih posameznih objektov - tajnih skladišč.
Na letošnjem srečanju so podelili medalje manevrske strukture narodne zaščite. Posmrtno je prejel Red MSNZIII. stopnje Jože Ervin Prislan, posmrtno bronasto Ivan Trnek, Anton Likep in Anton Cevzar, srebrno medaljo Edvard Mlač-nik, Dušan Žerjav in Nadan Janez Gusič ter bronaste Jože Črep, Ivan Juvan, Jože Marolt, Melhior Mazej, Dragutin Pantner, Franc Sovič, Mirko Vranjek in Ervin Zajc ml.
Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili oktet Flamingo in harmonikar Matej Skornšek, je bilo družabno srečanje.
■ Zdenko Zajc
Odrekli so se honorarju
V nedeljo, 7. decembra, smo v več na men skem domu v Vin ski Gori uspešno organizirali dobrodelni koncert, da bi zbrali dodatna sredstva za nakup gasilskega avtomobila za potrebe društva. Nastopilo je trinajst zanimivih izvajal-
cev zabavne in narodne glasbe. Program je odprl otroško mladinski pev ski zbor žup nije Anto na Martina Slomška, podružnica Bev-če, ki ga vodi zborovodkinja Sonja Beriša, za njimi so se zvrstili ansambli Navdih, Šepet, Bratov Avbreht, Vihar, Vagabundi, Miko-la, HA HA HA HA, kvartet Svit, Dani Gregorc, duo Odmev, Nejc Pačnik, Mateja Jani. Program je povezovala Mateja Jan za prijetno
ins trokovnoo zvočenje pa jep oskrbel vodja ansambla Miko la, ki pa je društvu podaril še 100 evrov za nakup prepotrebnega gasilskega vozila.
Člani PGD Bevče se zahvaljujemo vsem nastopajočim, da so se odrekli honorarju in nam pomagali pri nakupu. Posebna zahvala tudi Društvu humoristov, kije poskrbelo za prodajo kart.
■ Člani PGDB evče
Dan namenjen promociji zdravega načina življenja
Mesec november je mesec preprečevanja zasvojenosti, mesec, ko želimo še posebej poudariti pomen zdravega načina življenja. Zato smo na gimnaziji v petek, 28. novembra, poimenovali Dan zdravega življenja. Dijaška skupnost je pripravila kotiček za zdravje, v katerem smo dijakom preko šolskega radia in plakatov sporočali, kako nevarne so vse vrste zasvojenosti, droge, alkohol, cigarete, pa tudi zasvojenost z računalnikom. Promovirali smo zdrav način življenja z veliko gibanja in zdravo prehrano in zato dijakom delili jabolka, ki so simbolično ponazarjala zdravo življenje.
Ker pa k zdravju veliko pripomore tudi smeh, pozitiven odnos drug do drugega, vam priporočamo, da vsak dan podarite nasmeh sosedom in veliko se smejte!
GabrijelaFi dler, univ. dipl. psih.
Tekmovanje iz znanja logike
Dijaki Gimnazije Velenje že leta uspešno sodelujejo na tekmovanjih iz logike in posegajo tudi po najvišjih mestih. Med dijaki je tudi veliko zanimanja za krožek iz logike, ki ga z veseljem vodim. V letošnjem šolskem letuje pod okriljem ZOTKS potekalo že 23. tekmovanje zapored. Šolskih tekmovanji se je po vsej Sloveniji udeležilo skupno več kot 27000 tekmoval-
cev, najboljših 400 med njimi pa se je uvrstilo na državno tekmovanje, kije 17. novembra potekalo v Ljubljani. Z gimnazije Velenje se je državnega tekmovanja udeležilo 11 dijakov. Največje na državnem tekmovanju dosegel Žiga Gregorin iz 1. letnika, ki sije priboril zlato priznanje. Srebrno priznanje so prejeli Vid Jazbec in Ana Marija Vipavc iz 1. letnika, Nuša Cevzar
iz 2. letnika in Nejc Arlič iz 3. letnika. Lejla Bizjak, Izidor Lamot, Helena Plazl, Mihaela Štiglic, Živa Vlahovič in Eva Zlodej pa so prejeli bronasta priznanja. Poleg naštetih je še 17 dijakov prejelo bronasta priznanja za dobro reševanje na šolskem tekmovanju.
■ SilvestraJ evšenak
Pozvali k prekinitvi umeščanja hitre ceste v prostor
Miklavžpri nesel ključe
Letos, prav na Miklavževo, je minilo 50 let od takrat, ko smo prejeli ključe težko pričakovanega stanovanja v novem bloku na Zidanškovi 7 - 9 v Velenju.
Vanj smo se vselile same mlade družine in pari, ki smo pričakovali naraščaj. Kaj so nam takrat pomenila lepa, nova stanovanja, ni treba posebej poudarjati. Zanj so morali naši možje po težkem delu v rudniku opraviti veliko udarniških ur. Tudi okolico hiše smo sami uredili z udarniškim delom. Naši glavni trgovini sta bili Stara Nama in Tržnica. Kako nam je bilo lepo, pa čeprav brez razkošja današnjih dni! Bili smo skromni in zadovoljni.
V teh letih seje zgodilo marsikaj. Število stanovalcev se je povečevalo, otroškega vrveža je bilo polno vsepovsod. Pa ni bilo samo veselje. Enega sostanovalca je ubilo v rudniku. Bil je mož in oče dveh mladoletnih sinov. Vsi smo sočustvovali z njimi.
Leta so tekla, tudi stanovalci so se pričeli menjavati. Nekateri so si zgradili hiše in se odselili,drugi smo se odselili kam drugam, nekaj pa jih je vendarle ostalo. Tudi čas je naredil svoje, veliko je žal že pokoj nih.
Vsem prvim sostanovalcem tega bloka, kakor tudi sedanjim, želiva prijetne praznike in srečno v novem letu.
■ Štefan inM arija Kodrun
Mnenja inodm evi
Hvalad ružini Koštomaj
Kolektiv Bolnišnice Topolšica izreka javno zahvalo družini pokojnega gospoda Martina Koštomaja za nesebično pomoč in donacijo vrhunske opreme za nego bolnikov. Gospod Koštomaj je že sam doni-ral visok zne sek za pod po ro ob nabavi CT aparature, žal je zaradi posledic hude, več mesecev trajajoče bolezni umrl v naši ustanovi. Družini izrekamo globoko soža-lje, a istočasno tudi zahvalo za podarjeno opremo za nego: elektro-hidravlično bolniško posteljo in pripadajočo opremo, ki bo služila drugim bolnikom, potrebnim zahtevne podporne terapije in nege, ki smo jo doslej lahko nudili le bolnikom v intenzivni enoti.
Hvaležni za pomoč
Smo družina Jevšenak iz Velenja. Z moževo boleznijo se bojujemo že več kot 8 let. Spomladi leta 2000 mu je bila postavljena diagnoza demenca Alzheimerjeva bolezen. Star je bil 38 let. Zadelo nas je kot strela z jasnega neba, kaj je ta bolezen? Kako se z njo spoprijeti? Lahko bi knjigo napisala, kaj vse sva s sinom, takrat starim komaj 19 let, preživljala. Brez njegove podpore, pomoči, vsa ta leta ne bi zmogla. Sedaj je mož že popolnoma negiben. V veliko podporo
so nam bili vsa ta težka leta prijatelji, sosedi, zdravniki in zdravstveno osebje. Lep občutek je, da kljub težki bolezni vsa ta leta nismo ostali sami.
Iskrena vam hvala: družin Brčina, Danica in Alen Kovačič, Srečko Šinkovec in Smiljana Kovačič, družinama Fijavž -Zvonko in Darko, družina Turinski, Dana Zarič, družina Kočivnik; sosedom Jožici in Ernestu Kodrunu ter Marici in Jožetu Oštirju, družini Fišer, botrom s Hrvaške
-	Petru Pranjicu in družini Crnac, dr. Petru Friškovcu, dr. primarij Marku Zupan
-	Nevrološki oddelek Celje; hvala tudi vsemu osebju tega oddelka, profesorju dr. Romanu Bošnjaku - Nevrološka klinika Ljubljana, nevrologu dr. Metodu Glavniku in medicinskim sestram za vso njihovo požrtvovalnost, Stomatološki kliniki Ljubljana, zobozdravnici dr. Cvetki Rogan, patronažni službi Velenje; posebna hvala sestri Alenki Čebul, ki nam je v oporo že več kot 7 let, sestrama Sabini Ramšak in Bernardi Pušnik, Reševalni službi Velenje, kakor tudi vsem sestram in tehnikom dežurne službe Velenje. Iskrena hvala tudi društvu Lions club Velenje, ki so na pobudo sestre Alenke Čebul in Sabine Ramšak kupili možu bolniško posteljo.
Vsem želimo še naprej veliko uspehov, zdravja in ostanite še naprej tako humani.
■ Družina Jevšenak Kidričeva 51,
Včeraj so se v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu končale različne kulturne in druge prireditve pod enotnim naslovom »Nujen diskurz in histerija«. Na številnih okroglih mizah, razstavah, delavnicah in video projekcijah so obdelane razne aktualne druž-benokulturne in tudi družbenopolitične teme. Prejšnji ponedeljek so organizirali razpravo Zveze civilnih iniciativ tretje razvojne osi z naslovom: »Kako sprejemamo pomembne odločitve. Primer hitre ceste na tretji razvojni osi." Razprave so se udeležili številni predstavniki civilnih iniciativ (CI), CIPRE in predstavnika načrtovalcev hitre ceste.
Z načrtovalci je polemiziral predstavnik CI iz Braslovč Urban Jeriha, kije dokazoval napake v vrednotenju tras ter tehnične in ekonomske prednosti trase Velenje-Arja vas nasproti trasi Velenje-Braslovče. Predstavnik CI iz Šaleške doline Tomo Lipnik je predstavil poglede in navedbe prof. dr. Borisa Gaberšči-ka, staroste slovenskih cestnih načrtovalcev, ki opozarja na številne slabosti takšnega načrtovanja hitre ceste in svari pred katastrofalnimi posledicami. O odnosu institucionalnega dela slovenske družbe do stališč in pobud državljanov, organiziranih v civilne iniciative, je spregovoril Miran Ahtik iz CI Šaleške doline. Odločno nasprotovanje predvidenemu načinu prometne povezave ob tretji razvojni osi je izrazil tudi direktor CIPRE za Slo-
venijo dr. Matej Ogrin. Po njegovem Slovenija bistveno krši Alpsko konvencijo ter odstopa od sodobnih trendov razvoja trajnostne-ga prometa.
Po uvodnih razpravah se je odvila zanimiva razprava, v kateri so še posebej izstopila razmišljanja znanega slovenjgraškega kulturnega delavca in profesorja Andreja Makuca, ki je slikovito predstavil svoje poglede na možno ureditev trajnostnega prometa.
Na koncu so prisotni soglasno sprejeli stališča, v katerih državne institucije pozivajo, da takoj prekinejo pričete postopke umeščanja trase hitre ceste v prostor, da se prične popolnoma novo načrtovanje povezovalnih cest ob tretji razvojni osi, ko bo že v izhodiščih onemogočilo možnosti nastajanja novega tranzitnega koridorja in da se za nove sodobne povezovalne ceste z izvenmvojskimi križišči in možnimi hitrostmi do 110 km/h predvidijo obstoječi koridorji. V okviru sedanjih eko-nomsko-finančnih zmožnosti slovenske države naj ta takoj pristopi k posodobitvi (rekonstrukciji) cestnega omrežja tako, da bodo rekonstrukcije v najkrajšem možnem času prerasle v sodobne ceste omenjenega tipa. Predlagali so, da se takoj in resno loti pnačr-tovanja vzpostavitve ustreznih železniških povezav Koroške proti severu in jugu in da se zagotovi učinkovitejši in prijaznejši javni promet.	■

SPORT
Kaj je poštenost?
Velenjčani še četrtič izgubili z Mariborom - Velenjčani tudi z igralcem več niso bilo kos Mariboru - Kaj je to poštenost, tako opevani nogometni 'fair play'
S tekmami 20. kroga so v prvi ligi sklenili jesenski del prvenstva. Rudarji tudi v četri jesenski tekmi niso zmogli prekiniti niza porazov (trije prvenstveni in poraz v četrfi-nalu pokala) z vodilnimi Mariborčani, pa čeprav so kar dobri dve tretjini tekme imeli igralca več. Želeli so si zmage ali vsaj točke, da bi se
* f
r
lepše vidi, kot s klopi in z igrišča. Prepričan sem, da ni bilo nobene takšne naše zadeve, ki ne bi bila športna. Enostavno pač niso opazili ležečega soigralca ...« Domači trener Marijan Pušnik o tej morebitni gostujoči in sodnikovi nešportnosti ni želel razmišljal: »Prejela smo dva pionirska gola.
Junuzovic gre v Rusijo?
Ulične govorice, da bo Edin Junuzovič, najboljši strelec lige, do pomladi zamenjal barvo kluba, se bodo po vsej verjetnosti uresničile. Zvedeli smo, da naj bi odšel k Ankar
J*
m

i*
%
www ^T
P0UCW

Viole so prelisičile redarje in policiste
obdržali v prvi polovici lestvice. Pred začetkom tekme so jim injekcijo dali tudi člani harmonikarskega orkestra Barbara. Pa ni pomagalo. Za posebno razpoloženje pa so poskrbele Viole, najzvestejši navijači Maribora, ki so kljub povečanemu številu redarjev prinesli na tribuno razna pirotehnična sredstva. Občasno je tako pokalo, kot da bi bili na kakšneem strelskem tekmovanju, na pa ne nogometni tekmi.
V prvem delu niso domači sestavili nobene prave akcije, ki bi dišala po zadetku. Gostujočega vratarja niti niso dobro ogreli. Za njihov poraz pa je bila najbrž usodna 12. minuta, posredno pa tudi tolminski sodnik Matej Jug. Temu je bilo ob jezeru očitno tuje, da je 'fair play' ena od osnovnih odlik športa, čemur tudi NZS posveča še posebno pozornost. V tej minuti je pred Rudarjevim kazenskim prostorom obležal gostujoči igralec Lubomir Kubica. Žogo so imeli v nogah njegovi soigralci. Mariborski igralci so z dvigom roke opozorili sodnika, da je njihov soigralec nemočen, domači, pa so najbrž pričakovali, da bodo žogo po nepisanem pravilu v takšnih primerih poslali z igrišča. A se to ni zgodilo. Nasprotno, eden od Mariborčanov jo je poslal daleč nazaj proti sredini igrišča. Sprejel jo je Armin Bačinovic, jo poslal nazaj v domači kazenski prostor, kjer se je znašel nepokriti Elvedin Džinic. Domači branilci niso bili dovolj pozorno nanj, ker so pričakovali prekinitev igre. Tudi Džinicu je bilo očitno vseeno (da ležečega soigralca ni videl, ne verjamemo), kaj je s soigralcem, in neubranljivo žogo je poslal za hrbet Rudarjevega vratarja Bobana Saviča.
Na očitek, da so njegovi igralci pozabili na športno (pošteno) vedenje, je trener Maribora Darko Milanič odgovoril: »S tribune se vse veliko
Pri prvem bi morali naši igralci posredovati, ne pa da so čakali, da bo sodnik prekinil tekmo in bodo igralci Maribora žogo morda poslali z igrišča. Gostje so izkoristili našo naivnost. Po akciji dva na štiri smo prejeli še drugi zadetek. Najbolj pa sem razočaran s petimi, šestimi igralci v vezni vrsti, ki so igrali neko svojo privatno tekmo. Po akciji dva na štiri smo prejeli gol. Tako se nogomet ne igra. Vsak zase je hotel doseči gol. Ta egoizem se nam je na koncu maščeval.
Namesto da bi bili zanesljivo v zgornji polovici lestvice, bo pred nami spomladi težak boj za obstanek.«
V 25. minuti je sodnik upravičeno izključil Aleša Mejača, ki je pred svojim šestnajstmetrskim prostorom zrušil Miha Goloba. Nik Omladič je v 75. minuti še vlil upanje na morebiten preobrat ali vsaj izenačitev. Ostalo je le upanje.
■ vos
Teru, trenutno menda četrtou-vrščenemu ruskemu klubu. Celo naj bi bil že podpisal pogodbo z njim. V Rudarju nam te novice niso potrdili. Očitno niso hoteli, da javnost to izve že pred dokončnim dogovorom. Je pa Miran Jalušič, tehničlni vodja kluba, dejal: »V klubu ne vemo, da bi bil podpisal pogodbo s kakim klubom. Še vedno je naš igralec. Pogodbo ima do 30. junija 2010. Sklep vodstva kluba je, da brez odškodnine, ki smo jo določili, ne more v tujino. O tem, da bi okrepil kakšen slovenski klub, pa sploh nismo razmišljali. Res je, da ponudbe zanj kar dežujejo. Če bomo dobili zahtevano odškodnino, ga bomo pustili, saj bo to tudi promocija, da je bil takšen igralec pri nas.«
V torek so imeli gralci Rudarja še zadnji letošnji trening. Zavzete priprave na spomladanski del prvenstva bodo začeli 5. januarja.
Gorenje nadaljuje zmagoviti niz
14. zaporedna zmaga je bila zanesljiva, a vse prej kot lahka
Velenjčani so začeli suvereno. Obramba je bila na visoki ravni, Matevž Skok je ubranil nekaj zaporednih strelov in gostje so si že v 15. minuti priigrali prednost petih golov. Toda borbeni igralci Slovana, ki so igrali brez dveh najbolj izkušenih mož Davida Kovača in Roka Tržana, so se uspeli vrniti v igro prek krilnih igralcev Skuška in Hrvatina. Z doslednim in učinkovitim izvajanjem hitrega centra so prihajali do lahkih golov in v tekmi polni ritma in hitre igre
minuto pred koncem prvega dela celo uspeli izenačiti na 14 : 14. V nadaljevanju se razmerje sil na igrišču ni spremenilo. Zaradi dinamične igre smo videli nekaj napak na obeh straneh, toda Slo-vanovim levom je vodstvo 17 : 16 vlilo še dodatno upanje in motivacijo za morebiten uspeh. A spet je na vrsto prišel velenjski juriš. Odprl ga je Harmandič, nadaljeval pa znova izvrstni Ivan Čupič, ki je bil z 11 goli prvo ime tekme. Med 42. in 49. minuto je hrvaški
reprezentant zadel štirikrat zapored, enega je dodal še Rnič, nato 7 m in vodstva s petimi goli Gorenje ni več izpustilo iz rok. V zaključku tekme se je odprlo še Aljoši Štefaniču, ki je dosegel nekaj lepih golov.
14. zaporedna zmaga je bila zanesljiva, a vse prej kot lahka. Omeniti velja slabo sojenje mednarodnega sodniškega para Veber, Pangerc.
Sinoči so Velenjčani gostovali v Kopru.
Klonili tudi proti Luki Koper
Igralca Elektre Esotecha Halla zamenjal Carr - V soboto gostovanje v Škofji Loki
Košarkarji Elektre Esotecha so v soboto v domači dvorani morali priznati premoč ekipi Luke Koper, za katero igra cela vrsta bivših šoš-tanjskih igralcev: Čmer, Nachbar, Kunc, Šimunič, Mihalič, Bubnic; na obalo pa se je po koncu sezone preselil tudi lanski Elektrin strateg Ivan Stanišak. Ekipi se tako med seboj odlično poznata.
Šoštanjčani so sicer dobro začeli in si do 9. minute priigrali že osem točk prednosti, vendar so v nadaljevanju gostje predvsem preko Toromana, Markiča in Šimuniča hitro vzpostavili ravnotežje in že na odmor odšli s prednostjo sedmih točk. Gostitelji so se sredi tretje četrtine uspeli približati na tri točke zaostanka, vendar so v nadaljevanju košarkarji Luke Kopra z nekaj uspešnimi nasprotnimi napadi ponovno hitro ušli za deset točk.
V zadnji četrtini so bojeviti Šoš-tanjčani ponovno poskušali ujeti goste, po polaganju Horvata so se v 35. minuti približali celo samo na točko zaostanka (65 : 66), vendar je na drugi strani Držič vrnil s trojko, košarkarji Elektre pa so v zadnjih minutah slabo metali za tri, tako da so morali priznati premoč gostom iz Kopra. Končni izid srečanja je bil 72 : 81.
Borut Cerar, trener Elektre Esotecha: »V derbiju dveh ekip, ki se dobro poznata, je zmagala
boljša. Moji varovanci so se sicer držali navodil, a nasprotnikovih centrov jim ni uspelo ustaviti. Koper ima trenutno več igralcev in s tem tudi daljšo klop. Z igro v prvih treh četrtinah sem zadovoljen, a tekma traja 40 minut.«
Najučinkovitejši pri Elektri Esotech je bil ponovno kapetan Nik Ivanovič, ki je 18 točkam dodal še sedem asistenc. Z odličnimi podajami pa se je izkazal tudi novinec v dresu Šoštanjčanov Joseph Carr, ki je po samo treh tekmah zamenjal Larryja Halla. Carr se je v petnajstih minutah z nekaj akcijami hitro prikupil
domačemu občinstvu, gre pa za temnopoltega branilca, visokega le 168 cm.
Šoštanjčani ostajajo v drugi polovici lestvice - s tremi zmagami in sedmimi porazi so na devetem mestu. Ekipe pa so med seboj precej izenačene, saj Elek-tro Esotech, na primer, do petega mesta ločita le dve zmagi.
V soboto se prvenstvo nadaljuje - varovanci Boruta Cerarja se odpravljajo na zahtevno gostovanje v Škofjo Loko. Tamkajšnja ekipa TCG Mercatorja je z zmago več na lestvici pred Šoštanjčani.
■ T. Rehar, foto D. Tonkli
ZAPOSLIMO več ELEKTROMONTERJEV z izkušnjami v avtomobilski industriji.
Pogoji: znanje nemškega jezika, poznavanje planov. Nudimo plačilo 11 EUR na uro, prenočišče v hotelu s 3* z zajtrkom.
Za elektromonterje - začetnike nudimo 7 do 9 EUR na uro, prenočišče v hotelu s 3* z zajtrkom.
Ponudbe pošljite na: Lunta inženiring d.o.o., Polana 2, 2311 Hoče ali na e-mail: uros.kokovnik@triera.net GSM: 051/ 380 529
Predstavili zbornik
Šoštanj, 3. december - Tokratni galerijski večer v Mestni galeriji Šoštanj je bil športno obarvan. Predstavitev zbornika 60 let košarke v Šaleški dolini, avtorjev Bojana Rotovnika in Damijana Kljaj-iča, je zbudila zanimanje številnih Šoštanjčanov in hkrati ljubiteljev športa, ki je zaznamoval Šoštanj od leta 1947 dalje. Začetki polni entuziazma, ki so ga z novim športom iz Ljubljane prenesli šoštanj-ski študentje (med njimi pokojni Matjaž Natek), so prerasli v uspešno ekipo. Košarkarski klub Elek-tra, ki je že od leta 2001 stabilen
prvoligaški klub. Pogovor z avtorjema je vodil Toni Rehar, ki se ni izkazal samo kot odličen voditelj, temveč tudi kot izjemen poznavalec zgodovine košarke v Šoštanju. Predvsem se dobro spominja posameznih igralcev in njihovih posebnosti, in ker so bili mnogi prisotni, ni bilo težko razširiti pogovora tudi na publiko. Avtorja sta spregovorila o ideji za nastanek knjige, zbiranju gradiva, zasnovi in postavitvi in posameznih vtisih ob nastajanju tega pomembnega prispevka športu. Knjiga ima 164 strani, opremljena je s fotografijami iz različnih arhivov ter izrezki iz medijev, pretežno Našega časa pa tudi drugih. Oblikoval jo je studio Marinšek in Marinšek, natisnjena je pri IPC Gorenje v nakladi 500 izvodov. Knjiga je tudi
naprodaj preko Elektre, vanjo so se zapisali vsi igralci, trenerji, tehnično osebje, upravni odbor, sponzorji in pokrovitelji, kakor tudi vidne osebnosti iz političnega,
gospodarskega in športnega okolja. Uredil jo je Bojan Rotovnik.
■ Milojka Kom prej Foto DejanT onkli
16
Kopa nad Belopeškima jezeroma
Skupino »poletnih« planincev UNI 3 Velenje je zaneslo tja na italijansko stran, kamor smo prispeli tik za Ratečami. Seveda, saj smo si to pot zadali malce zahtevnejši plan.
Za dobro jutro morebitnim še spečim dopustnikom v okoliških počitniških hišicah na obrobju obširnega parkirišča v objemu gozdov, nam pa za vesel korak in dobro razpoloženje, je Janez nemudoma raztegnil harmoniko. Boljše budnice ni!
Odlično razpoloženi smo se podali v gozd ob še prebujajočem se gornjem jezeru in prešli na prostrano Jezersko planino, ki se zla-goma spušča proti njemu. Okoliški vrhovi so bili zaviti v skrivnostno meglo, ki nam je njihove lepote dala le slutiti. Pa nas ni motilo, saj smo vede li, da nas zagotovo čaka lep dan. Iz goz dna te ga področja smo prešli v skalovje, saj se je tokratni cilj nahajal tam preko dva tisoč metrov nadmorske višine. Proti še vedno v meglo zavitemu vrhu smo odložili pohodne palice in se s pomočjo rok dvigovali vse višje in višje. Za vzpodbudo nas je poleg ostalega cvetja tu in tam nagradil šopek Zoisovih zvončnic in trud je bil kmalu poplačan. In to dobesedno! Ob prispetju na vrh Kope (2063 m), imenovane tudi Poldnik, se nam je »odpr-
lo nebo«. Megle so se pričele umikati in vse naokrog so se nam prikazovali mogočni vrhovi gora - od prvaka Mangarta vse tja do verige Ponc, ki se dvigajo nad Planico na
Taborniški kotiček
Zimsker adosti
Vodovi sestanki so bili pred dvema tednoma prav razigrani. Ko je padal sneg, so se v večini otroških oči zasvetile iskrice veselja. In tudi taborniki smo ta sneg prav dobro izkoristili. V eni od čet v RJZ se je na snegu odvijala skorajda prava viteška bitka. Starejši taborniki so sprva določili bojišče na igrišču in lahko se je začelo načrtovanje izgradnje obrambnih zidov in izdelava kep. Na znamenje vodnice se je začel napad. Ena ekipa je branila obrambni zid, druga pa napadala. Kepe so padale kot iz topov. Kdor je zadet, je »mrtev« ali izločen iz igre. Igra je trajala tako dolgo, dokler ni ena ekipa zaradi napadov izgubila obrambni snežni zid, priznala poraz in bo na naslednje tabornike prinesla čokolado. Mlajši taborniki pa so se zamotili z metanjem kep v tarčo ali pa z delanjem metuljčkov, angelčkov in manjših snežakov.
Taborniki Rodu skalnih taborov iz Domžal so tudi letos organizirali ZNOT (zimsko nočno orientacijsko tekmovanje) ter čakali ekipe, da pokažejo svoje znanje, spretnosti, iznajdljivosti v orientaciji in taborniških veščinah. Znot je tekmovanje, v katerem so na orientacijski progi enakovredno zastopane tipično taborniške naloge kot tudi povsem šaljive. Ravno ta kombinacija vsega pa ponavadi poskrbi za prijetno tekmovalno razpoloženje in še poveča užitke na sami progi. Poleg druženja je poglavitni namen tekmovanja tudi pridobivanje novega znanja orientacije.Tekmo-
Tako soi grali
1. liga, Telekom, 20. krog
Rudar : Maribor 1:2 (0:1)
Strelci: 0:1 Džinic (11.), 0:2 Tavares (48.), 1:2 Omladič (76.). Rudar Velenje: Savic, Dedič, Sulejmanovič, Cipot, Pokleka, Tolimir, Golob (od 46. Grbic), Trifkovič (od 77. Mujanovic ), Mujakovic (od 46. Omladič), Peric, Junuzovic. Trener: Marijan Pušnik. Maribor: Pridigar, Popovic (od 85. Majer), Džinic, Mejač, Mezga (od 79. Mihelič), Tavares, Bačinovic, Popovič, Pavlovič, Kubica Bunderla (od 52. Nilton), Školnik. Vrstni red: 1. Maribor 40, 2. MIK CMC Celje 36, 2. Nafta 33, 4. HIT Gorica 29, 5. Interblock 27, 6. Domžale 26, 7. Rudar 25, 8. Drava 19, 9. Primorje 18, 10. Koper 18.
MIK 1. liga, 11. k.
Slovan - Gorenje 25:32 (14:15)
Gorenje: Gajič, Dobelšek 2, Kavaš 2, Medved, Bezjak 1, Oštir 1, Gromiko, Sovič 2, Skok, Datukašvili 3, Mlakar 1, Rnič 3, Štefanič 4, Golčar, Harmandič 2, Čupič 11. Trener Ivica Obrvan
Sedemetrovke: Slovan 4(3), Gorenje 6(4) Izključitve: Slovan 6, Gorenje 12 minut
1. SŽNL
ŽNK Rudar Škale : ŽNK Krka 0:3 (0:1)
Rudar Škale: Koca, Bric, Grbič,Žagar, Blazinšek, Tomic, Djujič, Garič, Mlinar, Robnik, Janjič
Strelke: 0:1 Nikl (30), 0:2 Govek (51), 0:3 Govek (7').
1. A DRL za ženske, 11. krog
Piran Vrtovi Istre - Velenje 31 : 20 (18:13)
ŽRK Velenje: Lakic. (7 obramb), Prelc (2 obrambi), Guberinic. 6(3), Jankovič, Halilovic 1, Oberžan, Stevanovic. 6(4),
Muratovic 3, Raukovic 1, Šabic, Nakic, Vajdl 3, Čater, Gorišek. Trener: D. Kovačič. Vrstni red po jesenskem delu: 1. Olimpija 22, 2. Celjske mesnine 14 (dve tekmi manj) 3. Celeia Žalec (10) 14, ... 9. Brežice (10) 6, 10. Piran (10) 4, 11. Velenje 4, 12. Škofja Loka (10) 2.
Prvenstvo bodo dekleta nadaljevala 10. januarja.
Liga UPC, 10. k.
Elektra Esotech - Luka Koper 72 : 81 (21 : 19, 36 : 43, 52 : 59)
Elektra Esotech: Horvat 10 (2-2), Novak 17 (1-2), Sjekloča 3 (1-2), Ivanovič 18 (23), Lekic 4, Cup 14 (6-6), Carr 4, Karalic 2 Vrstni red: 1. Krka 20. 2. Helios Domžale, 3. Geoplin Slovan oba 18, 4. Zlatorog Laško 17, 5. Luka Koper, 6. Hopsi Polzela oba 15, 7. TCG Mercator, 8. Zagorje oba 14, 9. Elektra Esotech, 10. Epic Misel oba 13, 11. Alpos Šentjur 12, 12. CPG Nova Gorica 11
?0 HRIBIH IN DOLINAH
edli okrog križa, ki označuje najvišjo točko in neskonč no uživali!
Nadvse smo uživali tudi ves čas sestopanja, saj smo sedaj videli vse, za kar smo prej ob megli bili prikrajšani. V dolini pod nami sta se z modrino neba spogledovali Belo-peški oziroma Mangartski jezeri, spotoma občudovali geološko zanimivo zgubano goro, ob stezi tu in tam utrgali rdeče vabljivo brusnico in se čudili nenavadni gobji samotarski lepotici, ki je v celoti povsem vijoličaste barve - vijoličasti kopren-ki.
pet smo pri spe li do Jezer ske planine, kjer so se pod skoraj jasnim nebom sedaj pasle krave in s svojo prisotnostjo še lepšale pokrajino. Tako lep dan je sko raj nuj no bilo potrebno zaključiti »pri Aljažu« v Dovjah, kar smo nemudoma storili. - Poznaval ci že vedo, kaj imam v mislih!
■ MarijaL esjak
Proti vrhu Kope gre pa zares!
naši strani. Tako spontanega, istočasno glasnega vzdihovanja celotne skupine planincev, prevzetih od lepot, še nismo doživeli. Kaj bi želeli še več! Kot martinčki smo se pos-
Pridružite se!
Petek, 12. 12.: izlet v neznano - PD Velenje, sekcija Gorenje; pohod mesečnikov -PD Vinska Gora; sobota, 13. 12.: čez Goro k očetu, PD Velenje.
NA KRATKO
Kljub porazu dobra igra
V zaostali tekmi tretjega kroga so domače nogometašice gostile aktualne državne prvakinje in udeleženke lige prvakov novomeško Krko. Velenjske nogometašice so kljub porazu (0 : 3) prikazale izredno dobro igro in se dostojno upirale precej močnejšim gostjam, ki v letošnjem državnem prvenstvu dajejo povprečno 8 golov na srečanje.
Gostje so prišle v vodstvo v 30 minuti, ko je po strelu iz kota najvišje skočila reprezentantka Andreja Nikl in premagala sicer zelo razpoloženo vratarko Rudarja Ediso Koca. V drugem polčasu je na sceno stopila bivša igralka Škal Polona Govek in z dvema zadetkoma zapečatila usodo domačink.
Na lestvici vodi Krka, Rudar Škale je z 11 točkami na šestem mestu. Prvenstvo se nadaljuje marca.
Spet poraz
Velenjski namiznoteniški igralci so spet doživeli poraz. Tokrat od ekipe Krke iz Novega mesta z rezultatom 3 : 5. Po poškodbi je za ekipo spet zaigral Jure Slatinšek, ki je uspel osvojiti dve zmagi, eno zmago pa je dosegel Nenad Bojanič.
Plavalci ponovno odlični
Pretekli konec tedna so velenjski plavalci tekmovali v Pragi in v Ljubljani. V glavnem mestu Češke republike je od, 5. do 7. 12. 2008 potekal osmeroboj kadetskih plavalnih reprezentanc Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske, Srbije, Romunije, Makedonije in Slovenije. Na tekmovanju v 50 m bazenu sta vsako državo zastopala po dva plavalca oziroma plavalki, za ekipni vrstni red pa so upoštevali uvrstitve do osmega mesta. Reprezentanca Slovenije je za Madžarsko in Poljsko zasedla odlično 3. mesto, slovenske kadetinje pa so bile celo najboljše. V njej sta uspešno nastopili tudi Tina Meža in Kaja Vrhovnik. Tina je v disciplini 200 m mešano osvojila drugo in v disciplini 200 m prsno tretje mesto. Obe sta nastopili v štafeti Slovenije 4 x 100 m prosto, ki je osvojila tretje mesto in z rezultatom 4:04,16 postavila nov državni rekord za kadetinje.
V Ljubljani je potekal tradicionalni 17. mednarodni plavalni miting 'Miklavž 08'. Na tekmovanju je v dveh starostnih kategorijah nastopilo 530 mladih plavalcev iz Francije, Italije, Hrvaške, Srbije, Bolgarije in Slovenije. Izredno kvalitetna je bila reprezentanca Pariza, ki se že nekaj let zaporedoma udeležuje tega tekmovanja. Med nastopajočimi je bilo 17 tekmovalcev Plavalnega kluba Velenje, starih 10 do 14 let, ki so se z doseženimi rezultati in uvrstitvami zelo izkazali. Osvojili so 2 prvi, 2 drugi in 1 tretje mesto. Med 22 slovenskimi klubi so bili za Plavalnim klubom Merit Triglav Kranj drugi najuspešnejši. Zmagala je Nastja Govejšek (50 m prosto 29,09 in 50 m delfin 31,19). Njen rezultat v delfinovem stilu je bil le za 31 stotink sekunde slabši od državnega rekorda. V tej kategoriji bo lahko tekmovala tudi še v prihodnjem koledarskem letu. Med dobitnike odličij sta se uvrstila še Žiga Cerkovnik (drugo mesto na 100 m prosto 55,54 in 100 delfin 1:02,69) ter Kaja Breznik (tretje mesto na 100 m prosto 1:02,24). Odlične uvrstitve so bile dosežene tudi s tremi novimi klubskimi rekordi. Dosegli so jih Žiga Cerkovnik (100 m prosto in 100 m delfin za dečke) in Nastja Govejšek (500 m delfin za deklice). Prav vsi plavalci in plavalke so si izboljšali svoje osebne rekorde.
vanje je potekalo ponoči s 6. na 7. decembra 2008 v okolici OŠ Trzin. Iz našega rodu se je te vznemirljive zimske nočne akcije udeležilo 15 ekip - 8 GG, 6 PP in 1 ekipa GRČ. Vse ekipe so se izvrstno izkazale in tako prinesle skupno zmago v Velenje. Iskrene čestitke vsem ekipam! Verjamemo, da sta bili nagrada in zmaga sladki. V nedeljo pa se taborniki odpravljamo na prevzem luči miru iz Betlehema. Šli bomo v Ljubljano pred stolno cerkev (sv. Nikolaja), tam prevzeli plamen, potem pa še prisostvovali programu, ki se bo nadaljeval pred Magistratom. O tem, kako je bilo, pa preberite v naslednji izdaji Taborniškega kotička.
■ Anja Kuhar
AC MLAKAR, MINS No 1 d.o.o.,
Cesta Simona Blatnika 18, 3320 Velenje. Telefon: 03/ 898 56 70
modroBELA ronika
Osemletna zaporna kazen za morilca Simona Flandra
Za zaprtimi vrati okrožnega sodišča v Celju devet mesecev po brutalnem umoru pred velenjsko Rdečo dvorano razglasili sodbo vpletenim v pretep in umor 27-letnega Simona Flandra
Gordana Possnig
Na celjskem okrožnem sodišču se je z razglasitvijo sodbe končalo sojenje obtoženim umora 27-letnega Simona Flandra, kije nazadnje živel v Škalah pri Velenju. Veliki senat, ki je odločitev razglasil za zaprtimi vrati, je prvoobtoženega dvajsetletnega Nirvana Hapadžica - Nixa, kije Simona Flandra devetkrat zabodel s nožem, obsodil na osemletno zaporno kazen, njegova dva mladoletna
prijatelja, eden je bil osumljen sodelovanja pri pretepu, drugi pa skrivanja dokazov s kraja zločina, pa sta dobila ukrep nadzora velenjskega centra za socialno delo. Glavna obravnava je potekala za tesno zaprtimi vrati, ob tem pa je vrhovno sodišče prepovedovalo kakršnokoli fotografiranje oziroma snemanje osumljencev. Senat je v sodbi pri višini kazni prvoobtoženemu sledil zahtevi okrožne državne tožilke Simone Kuz-ma Razgoršek, kije zahtevala izrek
osemletne zaporne kazni. Sodba še ni pravnomočna.
Umorjenega Simona Flandra so mimoidoči našli v mlaki krvi v zgodnjih sobotnih jutranjih urah 8. marca letos na neosvetljenem delu parkirišča pred Rdečo dvorano. Flandra so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je tri ure po dogod ku umrl. Policisti so potrebovali več dni, da so odkrili osumljenca in ju tudi aretirali. Kriminalisti tisto sobotno jutro, ko seje umor zgodil, niso imeli nobene sledi. V dneh po tragediji so opravili okoli 300 razgovorov z različnimi ljudmi, z nekaterimi tudi več krat, da so sestavi li mozaik nočne tragedije, ki je pretresla prebivalce Šaleške doline.
Povod za brutalni umor naj bi bil spor zaradi škatlice cigaret in poško-
dovanega vozila. Ob odhodu iz lokala pri Rdeči dvorani naj bi bil Simon Flander s svojim vozilom zapeljal do vozila, v katerem sta bila dvajsetlet-nik in mladoletnik, z njima se pred tem ni poznal, in ju prosil za cigarete. Sprli naj bi se bili, nakar naj bi bil Flander sunkovito zapeljal po parkirišču in pri tem treščil v eno od tamkaj parkiranih vozil. Nato naj bi se bil vrnil k mladeničema in jima zabičal, naj nikomur ne povesta, kaj sta videla. Vpleteni naj bi se bili znova sprli, temu je sledil še pretep. V njem naj bi bil dvajsetletnik pograbil nož in žrtev kar devetkrat zabodel. Nato naj bi bil sedel v avto in z mla do let ni-kom izginil v noč. Aretirali so ga nekaj dni kasneje. Med preiskavo so zasegli tudi nož in oblačila, ki sta jih osumljenca nosila v času umora. ■
Nov psihiatrični izvedenec za Martina Plahuto
Senat želi natančno razj asniti stanje, v katerem j e skušal Martin Plahuta umoriti Franca Viherj a, zato ga bo pregledala še psihiatrična sodna izvedenka Martina Tomori
GordanaP ossnig
Le nekaj minut je v sodni dvorani celjskega okrožnega sodišča trajalo zadnje nadaljevanje glavne obravnave 21-letnemu Martinu Plahuti iz zaselka Janškovo selo pri Vinski Gori, ki ga obtožnica bremeni, daje 8. jan-
uarja letos v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti v stanovanjski hiši Janškovo selo 1, VinskaGora, skušal umoriti 43-letnega Franca Viherja. Čeprav so vsi pričakovali razglasitev sodbe, pa se je zadeva spet zapletla. Senat je namreč sprejel odločitev, da zaradi razjasnitve vprašanja, ali je bil
obtoženi v času dogodka prišteven, zmanjšano prišteven ali neprišteven, angažira še eno psihiatrično sodno izvedenko, in sicer Martino Tomori. In zakaj nov psihiatrični izvedenec? Predsednik senata Martin Jančar meni, da tudi po trikratnem zaslišanju prvega psihiatričnega izvedenca Milana Ličine ni popolnoma jasno stanje prištevnosti obtoženca v trenutku poskusa umora. Zato so sprejeli sklep, da angažirajo novo sodno psihiatrično izvedenko Martino Tomori. Novega izvedenca je že pred tem zahteval pooblaščenec oškodovanca Alojz Osojnik. Temu je nasprotovala okrož-
na državna tožilka Marija Juhart, ki je prepričana, daje Ličina na zadnji obravnavi jasno povedal, daje obtoženi dejanje storil bistveno zmanjšano prišteven. Nasprotno pa je odvetnik obdolženca Rok Fink menil, da si odgovorov Ličine ni mogoče razlagati drugače, kot da obtoženi svojega ravnanja usodnega trenutka ni imel v oblasti. Senat je po nekajminutnem posvetovanju sprejel odločitev, da angažira novo psihiatrično izvedenko, ki naj bi dokončno razjasnila stanje prištevnosti oziroma neprištevnosti obtoženca. Sojenje se bo nadaljevalo 7. januarja.	■
Smrt kosi na cestah
Prebold, Mozirje, 8. decembra
- Na celjskem sta se v ponedeljek zvečer med 20. in 24. uro zgodili dve prometni nesreči s smrtnim izidom. V nesrečah sta umrla pešec in voznik motornega kolesa.
Prva tragična nesreča se je zgodila na lokalni cesti zunaj naselja Šešče pri Preboldu. Voznik osebnega avtomobila je na neosvetljenem delu ceste, ne da bi zaviral, do smrti povozil 62-letnega pešca, ki je ležal na cesti ter ga zagozdenega pod sprednji del vozila potiskal še več metrov. Povzročitelj poškodovanemu ni nudil pomoči in je s kraja pobegnil. Policisti so ga slabo uro kasneje izsledili na domu. Šlo naj bi za 30-let ne ga domačina, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola.
Zaradi razjasnitve vseh okoliščin te prometne nesreče policisti pozivajo očividce, da pokličejo na številko 113 ali na anonimni telefon 080 1200.
V naselju Okonina na cesti Mozirje-Radmirje so okoli polnoči našli mrtvega 42-letnega voznika kolesa z motorjem. Voznik je, ko je pripeljal v bližino potoka Toplica, v blagem klancu zapeljal s ceste, padel in na kraju nesreče umrl. Vozil je brez zaščitne varnostne čelade.
Spet se je začelo poka nje
Letos v veljavi nov Zakon o eksplozivnih in pirotehničnih izdelkih
Uporaba pirotehničnih izdelkov je ob koncu leta marsikomu v veselje in zabavo, ne pa vsem. Mnogim je pokanje neprijetno, vzbuja jim strah in predstavlja svojevrstno nasilje.
Posebej moteča je uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek
je pok, to pa so petarde. Letos je bil sprejet nov Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih. Najpomembnejša novost tega zakona je prepoved prodaje, posesti in uporabe ognje-metnih izdelkov 2. in 3. kategorije, katerih glavni učinek je pok. Gre za petarde najrazličnejših oblik in moči. Dovoljena je le prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov 1. kategorije, prodaja pa je dovoljena le od 19. do 31. decembra in uporaba od 26. decembra do 2. januarja.
Upoštevati pa je treba, da teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in v vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve.
Hudo poškodovana peška
Velenje, 7. decembra - V nedeljo okoli 19.55 je v Velenju na Goriški cesti prišlo do prometne nesreče, v kateri se je poškodovala 83-letna peška, ki je zunaj prehoda za pešce izne-nada prečkala cesto. Voznica osebnega avtomobila jo je zadela kljub zaviranju. Peška je sama iskala pomoč v dežurni ambulanti, od koder pa so jo z reševalnim vozilom prepeljali na zdravljenje v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je utrpela hude telesne poškodbe.
Že prej, v petek, 5. decembra, pa je prišlo do nesreče na Tomšičevi, ko je voznik osebnega avtomobila na prehodu za pešce zbil pešca. Ta se je v nesreči lažje poškodoval, voznik pa gaje sam odpeljal v dežurno ambulanto.
Založil se je z električnim orodjem
Polzela, 6. decembra - Na gradbišču v Polzeli je bilo v soboto vlomljeno v tri gradbene kontejnerje. Neznanec je odnesel za okoli 4.000 evrov različne-
ga električnega orodja in svedrov.
Vlom v zaboj nik
Šoštanj, 4. decembra - Na gradbišču v Šoštanju je bilo vlomljeno v gradbeni zabojnik. Pogrešajo vibracijsko ploščo, vredno dobrih 2.000 evrov.
Odne sel jašek
Žalec, 6. decembra - Vsaj za 1.450 evrov škode je povzročil neznanec, ki je vlomil na gradbišče v Žalcu. Odtujil je jašek z lovilcem olja ter izolacijo.
Šel z blagajno
Mozirje, 4. decembra - V Mozirju je bilo vlomljeno v gostinski lokal, od koder je neznani storilec odnesel registrsko blagajno z menjalnim denarjem.
Žag nobeden ni plačal
Velenje, 4. decembra - V četrtek ponoči je bilo vlomljeno v trgovino
na Cesti talcev v Velenju. Vlomilec je odtujil štiri motorne žage, vredne okoli 1.200 evrov.
Šmartno ob Paki, 5. novembra - V petek zvečer je bilo vlomljeno v trgovino v Šmartnem ob Paki. Vlomilec je odnesel dve motorni žagi in visokotlačni čistilec. Povzročil je za okoli 1.000 evrov gmotne škode.
Goljufi ji pri menjavi ban kovcev
Velenje, 5. decembra - V petek opoldan je neznani goljuf na pošti na Partizanski cesti menjaval bankovce za 100 evrov, pri tem pa izkoristil nepazljivost blagajničarke in si prilastil 120 evrov.
Popoldan, istega dne je do goljufije prišlo v prodajalni S.Oliver v Novi. Neznanec je kupoval artikel manjše vrednosti in ga hotel poravnati z bankovcem za 200 evrov. Ko mu je prodajalka vrnila preostanek, si je premislil in zahteval denar nazaj, pri tem pa prodajalki s kupa denarja vzel bankovec za 100 evrov.
Ta veseli
december
Prve snežinke so naznanile, da je zima z vsemi svojimi čari, a tudi pastmi že pred našimi vrati. Tisti, ki so bili z avtom na cesti, so lahko občutili pripravljenost zimskih služb in predvsem voznikov, ki (ni)so bili pripravljeni na vožnjo v zimskih razmerah. Ne glede na sneg in snežne razmere, december je tu in z njim tudi številna pričakovanja, ki se neredko pokažejo tudi kot nevšečnosti. Pa pojdimo po vrsti.
Prve se zagotovo pokažejo na cestah, tako da je prvo sneženje tudi letos ponekod prineslo kar obilico preglavic zaradi zdrsov vozil ali prometnih nesreč. Sicer pa policisti dobro vedo, da so včasih zime brez snega bolj nevarne kot s snegom. Namreč, boljše razmere na cesti omogočajo višje hitrosti, z njimi pa narašča tudi stopnja tveganja, pri sneženju pa ponavadi vsi vozniki »avtomatsko«prestavijo v nižjo prestavo. V teh razmerah se za posebno učinkovit ukrep šteje pravočasnost. Ali z drugimi besedami: odpravite se 10 minut prej, da lahko po potrebi očistite avto in poskrbite za to, da boste videli okoli sebe in da boste vidni. Ce boste pravočasni, ne boste imeli razloga za hitenje oziroma hitro vožnjo, kije v teh razmerah na prvem mestu med vzroki prometnih nesreč. Da izpostavljanja tveganju ter ogrožanju sebe in drugih niti ne omenjam.
Božično-novoletni prazniki so skoraj v vseh deželah sveta praznični in polni veselja. In ker so pri nas praznovanja tradicionalno povezana tudi z uživanjem alkohola, je v tem času delež voznikov, ki so uživali ali so pod vplivom alkohola, zagotovo višji kot ponavadi. Policija je že napovedala, da bo decembra izvajala poostrene nadzore in da bo dosledno ukrepala zoper vinjene voznike. Toda vozite trezni ne zaradi strahu pred policisti, ampak zaradi svoje lastne varnosti. Vtem času poteka tudi veliko zabavnih, kulturnih in drugih prireditev, na katerih se zbirajo številni obiskovalci. Organizatorji teh prireditev ne smejo pozabiti tudi na varnost, saj ni dovolj, da se zagotovi zgolj kvaliteten kulturni program ali dobra gostinska ponudba. Poskrbeti je treba tudi za varnost obiskovalcev, od varnega prihoda in odhoda, urejenega in »varnega«parkirišča za vozila, »čistih« intervencijskih poti, do zagotovitve varnosti v objektu ali prireditvenem prostoru. Ker je december tradicionalno »najprimernejši« čas za uporabo pirotehničnih sredstev, morajo organizatorji ob njihovi uporabi zagotoviti dodatne varnostne ukrepe, da se preprečijo poškodbe ljudi ali poškodbe objektov. Pristojni organi, ki izdajajo dovoljenja, morajo biti dosledni in ob izdaji dovoljenj poleg standardov za zagotovitev varnosti upoštevati tudi vpliv prireditev na ljudi, ki živijo v neposredni bližini.
Ker je med uporabniki pirotehničnih izdelkov veliko otrok in mladostnikov, toplo priporočam, da se kot starši pogovorite z njimi. Najprej o smislu pokanja in »metanju denarja stran«. In če je želja res velika, jih je treba opozoriti na upoštevanje navodil proizvajalca in na same okoliščine uporabe. Opozorite jih, da hrup moti ljudi, še posebej mlajše otroke, starejše in bolne, zato jim je to potrebno obrazložiti. Pri tem ne pozabite tudi živali in njihovega trpljenja, ki ga doživljajo v tem času. Sicer pa jih opozorite tudi na nevarnosti, ki so tesno povezane z uporabo, saj Policija vsako leto evidentira primere poškodb s pirotehničnimi sredstvi.
In če se v teh dneh odpravljate na smučišča bodite, previdni, smučajte skladno s svojo pripravljenostjo in zaščitno oziroma varovalno opremo, upoštevajte pa tudi opozorilne znake in navodila redarjev. Uporaba osebne zaščitne opreme sicer ni obvezna, a je zelo priporočljiva, saj nas lahko ob pravilni uporabi obvaruje hujših poškodb.
Torej, kjerkoli in karkoli boste počeli v decembru, naj bo predvsem varno. Srečno!
Izp olicistoveb eležke
Razgrajala, potem pa se zaklenila
V	torek, 2. decembra, naj bi se pred stanovanjsko hišo na Lilijski cesti v Pesju pretepala on in ona. Policisti, ki so prišli na kraj, so ugotovili, da je bila pri razgrajanju glavna ona, ki se je do njih tudi nedostojno vedla, potem pa se zaklenila v hišo. Ker ji plačilnega naloga niso mogli vročiti, ji ga bodo poslali po pošti.
Ne bi se ji smel niti približati ...
V	sredo, 3. decembra, so se policisti napotili k enemu od blokov v Šaleku, kjer je zunajzakonski partner pretepal zunajzakonsko partnerko. Ta je, ko je ugledal policiste, skušal pobegniti, a
mu ni uspelo. Kršitelj, sicer povratnik, je kršil varnostni ukrep prepovedi približevanja, poleg tega pa je partnerko hudo telesno poškodoval, zaradi česar so jo morali z reševalnim vozilom prepeljali v Bolnišnico Celje. Policisti so kršitelja pridržali, mu izdali plačilni nalog za kršitev prepovedi približevanja, potem pa ga skupaj s kazensko ovadbo privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor.
»Kofetkal« bo na toplem
V	noči na sredo, 3. decembra, je
neznanec s terase Ritmo caffe na Kopališki cesti odnesel dve infra rdeči luči, grelnika.
Kazal ga je
V	petek, 5. decembra dopoldan, je v mestni knjižnici v Velenju starejši moški
kazal spolovilo. Pred prihodom policistov je sicer odšel, a za njim še poizvedujejo.
Ostal brez ukradenih
tablic
V	soboto, 6. decembra, so policisti na bencinskem servisu na Partizanski cesti lastniku osebnega avtomobila mazda odvzeli pred dnevi ukradene registrske tablice.
Postavitev mu ni bila
všeč
V	torek, 2. decembra, je ponoči v baru Žagar v Vinski Gori pijan gost razmetavala stole in mize.
Ogrožal družinske člane
V	nedeljo, 7. decembra, je v stanovanju na Stantetovi v Velenju pijan moški
razbijal in ogrožal družinske člane. Policisti so ga pridržali do iztreznitve, potem pa mu izdali plačilni nalog za dva prekrška. O dogodku bodo obvestili center za socialno delo, saj je bil dogajanju priča otrok.
Uničil sedež na vlaku
V	ponedeljek, 8. decembra popoldan, je neznani potnikuničil sedež na vlaku, ki je pripeljal iz Šmartnega ob Paki v Šoštanj.
Vredno pohvale
V	ponedeljek, 8. decembra, je na
Policijsko postajo Velenje občanka prinesla denar, ki ga je našla pred prodajalno Alpina na Cankarjevi ulici. Kdo je denar izgubil, policisti še ugotavljajo.
1S
Nagradna križanka
habit
nepremičnine
Habit, d.o.o., Kersnikova 11, Velenje
Habit d.o.o.,agencija za nepremičnine vam pomaga, svetuje in posreduje pri najemu, oddaji, nakupu in prodaji vseh vrst nepremičnin. Imajo izkušnje na področju posredovanja nepremičnin in nudijo maksimalno odgovornost, znanje in izkušnje. So imetniki licenc IBN in GZS za posredovanje pri prometu z nepremičninami.
Vsi, ki kupujete, prodajate, najemate stanovanje, hišo ali poslovni prostor, ste vabljeni v prostore agencije na Šaleški cesti, skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev za vas! Kot upravljalec skrbi za obratovanje in vzdrževanje večstanovanjskih ter poslovnih objektov.
Vsak dan sestavljajo posebni trenutki in vsak od njih naj ima poseben okus hrepenenja, veselja, pričakovanj...
Prijetne božične praznike in srečno 2009!
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka, 22. decembra na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka »Habit«. Izžrebali bomo tri nagrade: 3 karte za ogled Muzeja premogovništva Velenje, kosilo za dve osebi v restavraciji Jezero in kosilo za eno osebo v restavraciji Jezero.
SESTAVIL PEPS
GUMIJAST OBROČ
NA KOLESU VOZILA
PREOSNO-VATEU NA CERKVEN. PODROČJU
REKA NA JUGOZAHODU ŠKOTSKE
ŽLEZA OBSEČNI-CA PRI MOŠKEM
o
KAR JE NASPROTNO OD SKRBI
KRAJ NA OTOKU KRKU
VLADISLAV RIBNIKAR
STRUPENA PUŠČAVSKA KAČA, PURSA
VRSTA MAMILA
KDOR IZDELUJE KIPE
AVSTRIJ. PESNIK-JOHANN (1802-1866)
TEKMOVANJE V Več PANOGAH
TITUS OATES
ŽABJA, RIBJA ALI POLŽEVA JAJCA
ITALIJANSKI SLIKAR-LORENZO
ČASOVNI TERMIN
AUGUST MACKE
AMERIŠKI IGRALEC-ROBERT
THOMAS ADDISON
AFRIŠKA ANTILOPA, ŽIVI OB VODI
INOSLAV (KRAJŠE)
KRTOVO DELO
NEKDANJA
RUSKA ATLETINJA-MARIJA
STUD, OGABA
ERICK RAEDER
AMERIŠKI SLIKAR-WILLEM DE ...
IVAN CANKAR
PREDELOVANJE
SLIKARS. TEHNIKA Z OLJNIMI BARVAMI
ARKADA, SVOD
PASMA PSOV ZA LOV NA PERJAD
KOKOS BREZ
HAJMOSO-VA SESTRA IZ GRŠK. MITOLOG.
ROBERT REDFORD
POLOTOK V
JUŽNI AVSTRALIJI
VLADA DUHOVŠČINE
UROŠ ZORMAN
REKA IN DEPARTMA V FRANCIJI
PASTIR, KI SE NENEHNO SELI
N
NEKDANJI AMERIŠKI PREDSED,-
JOHN FITZGER.
D
ETIOPSKI PLEMIŠKI NASLOV
o
BRIGA, SKRB, VNEMA
PUŠČICA (STAR.)
-fc, o-
FRANCOSKO CESARS. POD NAPOLEONOM
PETER ADAMIČ
R
ZIMSKO OBLAČILO
ZGORNJE OBLAČILO, JOPIČ (POG.)
AMERIŠKA PISATELJICANIN

GNOJNA
ALI VODENA BULA
NAJVIŠJI VZOR, SMOTER
STRUPEN, VNETLJIV PLIN
FRANCOSKI REŽISER-ABEL
NEKDANJA RTV- NAPOVEDOVAL. (BaŠ)
ITALIJANSKI
NAFTNI KONCERN
LISTAVEC BREST
B
N
GOTOVINA (ŽARG.)
VOZ Z RAVNO NAKLADALNO PLOSKVIJO
RIMSKA ŠEST
MEHKA BELA MOKA
BORUT PAHOR
MLADA KOKOŠ
UREJEVALEC VLAKOVNIH KOMPOZICIJ
CEPLJENJE PROTI NORICAM
VISEČA KOVINSKA PLOŠČA
KOT ZVONEC
NIZEK GOZD, GAJ
MADŽARSKO MOŠKO IME
NEEME JARVI
SLOVENSKI PUBLICIST (ČERMELJ)
NADEV IZ LEŠNIKOV IN SLADKORJA
NEIL SEDAKA
PRITRKO-VALEC (REDKO)
ENKE KARIN
GRŠKA BOGINJA MAŠČEVANJA
OSVEŽILNA LIMONOVA ALK. PIJAČA
ŠKOTSKI GLASB ENIK-MIDGE
MESTO V HRVAŠKEM PRIMORJU
N
VIDIK. POGLED, VIDEZ
ROBERT BLINC
K
BABILONS-
BOGINJA, STVARNICA ZEMLJE
R
U
R
U
KRAVICA,
ICIKA, TELIČKA
POKRAJINA V
SLOVENIJI
MEDVED (SLABŠ.)
NEMŠKI TEOLOG-JOHANN (1486-1543)
RUMENO RJAVA BARVA
FRANCOSKI SLIKAR-FERNAND
AMERIŠKI IGRALEC (NICHOLSON)
STVARNOST RESNIčNOST
MAROGA, PEGA
REKA NA HRVAŠKEM
FRANCOS. MATEMAT., FILOZOF-JEAN LE ROND
PODSTREŠJE HIŠE (NAR.)
D
MAKEDONSKA POLITIČARKA-VERA
IVO RAIC
JZASI2_
REKA IN DEPARTMA V FRNACIJI
METRIČNI POUDAREK
ISO 9001:2000 Q-387
A
glQNet J f-
FRANCOSKI
REŽISER-VARDA
V
KOŠARKAŠKO MOŠTVO IZ RIGE
KONJSKI TEK
JOŽE PAHOR
habit
nepremičnine
HRVAŠKI PISATEUIVAN
PODSTREŠ-
PRIRADNIK ELEATSKE ŠOLE
SLOVENS. BALETNI PLESALEC-METOD
TVEGANA NAPOVED
SLIKARKA (KOBILCA)
ŽIVALSKI IZTREBKI, GOVNO
STAREJŠA NEMŠKA PEVKA
DIVJA RACA
N
PRAŠIČ (LJUBK.)
JANEŽ (LAT.)
DENARNA ENOTA V BANGLADEŠU
K
JADRNICA Z VZDOLŽNIMI JADRI
DEL TENIŠKE IGRE
HRVAŠKA IGRALKA (BEGOVIČ)
BIKOBORBAH
SESTAVNI DEL ČESA, SESTAVINA
REKA V ITALIJI
KAREL NOVY
N
O
EGIPČANSKI BOG SONCA
GEORG PABST
SORTA VINSKE TRTE S PRIMORSKEGA
INDIJSKA ANTILOPA
SRBSKO MOŠKO IME
GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO
BREZKUŽ-NOST, STERILNOST

UTRIP
hU
nroskon
Oven od 21.3.do21.4.
Nehote boste naredili korak naprej in se pri tem celo zabavali. Imeli boste sicer občutek, da vas za pomemben in nepriljubljen življenjski korak vaši najbližji obtožujejo, saj jim ne bo jasno, kaj se dogaja. Najbolj hudo bo vam. Ko boste opravili s svojo slabo vestjo, bo sicer vsak dan bolje. A pozabiti ne boste mogli, vsaj kar takoj ne. Staro boste pustili za sabo, novo pa na začetku še ne bo lepo. Konec koncev je novo leto tudi čas za obračune s starim in načrte za novo. In zato je prav, da ste začeli ukrepati že pred prihodom novega leta. Zato vztrajajte na začrtani poti.
Bik od 21.4. do 21.5.
Ker se bliža konec leta, boste vse pogosteje z mislimi brodili po preteklosti, predvsem po dogodkih, ki so vas prizadeli. Še nekaj dni ne boste v takšni kondiciji kot ste vajeni. Odrezavi in tečni znate biti, le redko tudi veseli. Tokrat vam prav nihče ne bo zameril. Vsekakor pa poskrbite, da to ne bo trajalo in trajalo. Saj veste, da ljudi, ki se kislo držijo, nihče nima rad v svoji bližini. Načrti za prihodnost, ki jih bosta s partnerjem delala v prihodnjih dneh, ne bodo obrodili želenih sadov, če ne bosta v željah zelo realna. Zdravje bo dobro, vsak dan boljše.
®
Dvojčka od 22.5 do 21.6.
Nekaj vas bo ob koncu tega tedna močno vznemirilo, a si nikomur, niti partnerju, ne boste upali nič povedati. Predvsem zato, ker se boste bali, da pretiravate. Mirni ne boste, dokler ne ugotovite, kaj se dogaja z vami. Zato ne odlašajte. Prijateljica bo tista, ki vam bo vlila moči za prvi korak, potem pa bo šlo že lažje. Tok dogodkov je namreč tako močan, da pravega vpliva ne boste imeli. Izkazalo pa se bo, da je bilo to zelo dobro. Čaka vas še nekaj delovno zelo napornih dni, ker pa že veste, kaj si boste privoščili v zadnjih dneh leta, vam bo šlo lažje od rok. Povabilo bo iskreno, zato recite da.
(i
Rak od 22.6. do 22.7.
Letošnji december je za vas precej drugačen kot prejšnja leta. Imate namreč bistveno manj obveznosti, kar vam zelo godi. Privoščili si boste celo stvari, ki ste jih vedno radi počeli, pa nikoli niste našli časa zanje. In pri tem spoznali nove ljudi, kar vam bo veliko pomenilo. Tudi zato, ker ste v zadnjem času zaradi spleta okoliščin precej zamenjali krog prijateljev, s katerimi preživite tudi marsikateri prosti trenutek. Med njimi žal ni tistega, ki si ga že nekaj časa večkrat želite v svoji družbi. Zakaj je tako, dobro veste, a si težko priznate. Zdravje bo ves čas nihajoče, ni izključen tudi kakšen prehlad.
Lev od 23.7. do 22.8.
Ne boste in ne boste mogli najti razlogovza boljše počutje in dobro voljo. Pa bi jih lahko, če bi le hoteli videti in slišati tudi mnenje drugih. Boste pa v dneh, ki so še ostali do konca leta, veliko razmišljali o spremembah, ki si jih želite v svojem življenju. Ni jih malo in kar na več področjih si jih želite. Globoko v sebi se zavedate, da so vse to bolj želje kot pa izvedljive rešitve. Vprašajte se raje, kaj je resnično krivo za nezadovoljstvo v vašem življenju. In tudi, kaj lahko spremenite sami, kaj pa je odvisno od drugih. In priznati si boste morali tudi, da ste veliko krivi sami.
Devica od 23.8. do 22.9.
Tudi v najbolj veseli družbi vam ne bo do smeha. Otožnost, ki vas spremlja že nekaj časa, noče stran. Tokrat je tudi ne bo tako enostavno pregnati, saj boste ves čas čutili, kje je njen vzrok. Če bi ga hoteli odpraviti, bi morali na glavo obrniti vse, kar ste ustvarjali zadnjih nekaj let. To pa so vedno zelo težke odločitve. Kar ne boste se znali sprostiti, čeprav si boste to silno želeli. Iskali boste napake na in v sebi, si celo očitali za stvari, na katere nimate nobenega vpliva. Dvomi v ljubezen bodo prehudi, da bi komurkoli zaupali. In to v naslednjih dneh ne bo dobro, saj boste spoznali nekoga, ki bo razburkal vašo domišljijo.
Tehtnica od 23.9. do 22.10.
Čeprav vas letos Miklavž ni kaj prida obdaril, boste v teh dneh srečni. Končno se vam bo izpolnila velika želja, ki ste jo, čeprav nezavedno, že nekaj časa tlačili v podzavest. Ne le, da boste končno spet bolj zadovoljni sami s sabo, tudi počutili se boste iz dneva v dan boljše. Strah pa vas bo dne, ki se hitro približuje in bo spet zelo spremenil vaš vsakdan. Slovo ne bo lahko, ker pa ne bo za dolgo, se boste kmalu potolažili. Dogodki zadnjih tednov pa bodo močno vplivali tudi na vaše finančno stanje. Ne bo odlično, slabo pa tudi ne. Zato se kar lotite iskanja daril. Tudi zase.
Škorpijon od 23.10. do 22.11.
Ne veste več dobro, kos je sploh še vreden vašega zaupanja. Pomemben projekt, ki bo končan v prihodnjih dneh, bo več kot uspešen, potem pa si ga bo poskušal prilastiti nekdo drug. Ne bo vam vseeno, a boste stisnili zobe, saj se zavedate, da bo že kmalu priložnost, da mu to krepko vrnete. Sicer pa ne skrbite, tisti, ki so v zgodbi najpomembnejši, poznajo pravo resnico. Vsi ostali pa tako niso važni. Partner bo tokrat zelo na vaši strani, razhajati pa se znata v pogledih na vzgojo otrok. To pa so tako ali tako čisto vsakdanji problemi.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Vsi okoli vas govorijo le še o krizi, vam pa gre ob tej besedi že na bruhanje. Nikoli niste bili razsipni in tudi v teh dneh ne boste. Pa ne bo kriva kriza v denarnici, ampak kriza čustev. Ohlajajo se hitreje kot si želite, saj si po eni strani želite spremembo v vašem življenju, po drugi pa se je bojite. A kdor ne reskira, ne profitira. In tega se morate zavedati. Na delovnem mestu vas v teh dneh prav tako čaka neprijetna sprememba. Vanjo boste, hočeš ali nočeš, morali zagristi, čeprav vam ne bo čisto nič všeč. Še najbolj zadovoljni boste z zdravjem. Manjše težavice boste spregledali, večjih pa k sreči ne bo.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Komaj čakate, da do konca okrasite dom in da tudi sami začutite novoletno obarvano razpoloženje. Letos ga še niste, čeprav se trudite. Voljo do priprav na praznike boste imeli predvsem zaradi drugih, sami namreč ne boste imeli pravega motiva. To ni dober znak, saj se spet preveč posvečate drugim, nase pa pozabljate. Ker je novo leto, ki se hitro bliža, tudi časza nove začetke, partnerju povejte, kaj vas moti in kaj želite spremeniti. Morda bo v naslednjih dneh prav posebna priložnost za to, da to izpeljete brez hudih besed in zamere. Če ne bo šlo, pa tako veste, kaj vas čaka v novem letu. Velika sprememba.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Končno se bo vse izteklo tako kot si že dolgo želite. Po dolgem času vas čaka sreča na kvadrat, delili pa jo boste le z eno osebo. Tudi zato, ker je bolje, da jih več ne ve za vajino srečo. Da je življenje res lepo, boste spoznali v soboto, ko boste nekomu že z očmi izdali, kaj si želite in kaj vam pomeni. Ovir sicer ne bo malo, a stvari se premikajo v tisto smer, ki vam bo zelo všeč. Počutje bo še nekaj dni odlično, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Ker si boste kmalu privoščili tudi kakšen prost dan, boste že delali načrte. Ni dvakrat za reči, da jih boste preživeli na snegu, saj vam rekreacija prav manjka.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Mrzli dnevi, še bolj pa večeri, bodo krivi, da se boste več kot po zemlji gibali med oblaki. Sanjali boste o vsem tistem, kar vam je nedosegljivo, pri tem pa se ne boste nič kaj pripravljeni spremeniti. Brez tega pa se vam želje ne bodo uresničile in to dobro veste. Da ste precej odsotni, bo opazil tudi partner. A si zna vse skupaj zelo narobe razlagati. Če ne želite božičnih praznikov preživeti v jezi in molku, potem se vzemite v roke. Vsako partnerstvo je namreč treba negovati, vi pa vašega že nekaj časa zanemarjate. In to zato, ker sanjate o nedosegljivem. Poskusite se spustiti na realna tla. In to še pred novim letom.
SMUČANJE JE
MORDA DRUŽINSKI ŠPORT.
Izkoristite čas posebnih ugodnosti, v katerem lahko sebi in svojim najbližjim privoščite izpolnitev težko pričakovanih želja ali skupnih aktivnosti. V UniCredit Bank smo zato za vas pripravili zimske gotovinske kredite v evrih, ki jih odlikuje ugodna obrestna mera. Osebna in hitra obravnava bosta omogočili, da boste ujeli čas ugodnih nakupov... ali prijetne smuke. Ponudba velja do 15. februarja 2009. Osvobodimo se dvomov: www.unicreditbank.si
4Si&B&&UniCredit Bank
TRGOTUR
Agencija za posredovanje zaposlitve TRGOTUR, d.o.o., Kadrovski inženiring Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje Tel.: 03/ 898 62 57, E-mail: monlkal*trgotur.si
1.	POMOŽNI DELAVEC pzobrazba ni pomembna, izkušnje niso potrebne) in PROIZVODNI DELAVEC (IV. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri - strojni mehanik, ključavničar ali drug ustrezen poklic]; FiReP d.0A potrebujemo več oseb!
2.	INŽENIR, DIPL INŽENIR ali UMV. DIPL. INŽENIR STROJNIŠTVA z izkušnjami v tehnologiji, konstrukciji in procesni tehniki (BRPdmj!
3.	MONTER in POMOŽNI DELAVEC Pro
Ogis d.o.o.]: vsaj 1 leto delovnih izkušenj, zanesljivost, zaželen izpit za vožnjo viličarja [ni pogoj)!
4.	ČISTILEC ZELENJAVE [
izobrazba ni pomembna in izkušnje niso potrebne,
5. NATAKAR [XI HU d.o.o.]: pričakujemo vsaj eno leto izkušeni v gostinstvu, zanesljivost
Podrobnejše informacije so Vam na voljo na www.trgotur.si ali na tel. ttev. 03/898-62-57 (Monika).
eiKiti mctrapr
ikirirtiHlljE Lit i i^l I pO
irav Lili» tudi ni m -idBUTlcp^c.dnniV,' -fcvcnpi ip laku
Zgodilo se j e
od 12. do 18. decembra
• • •
- 12. decembra -
1888 se je v Zavodnjah nad Šoštanjem rodil kipar Ivan Napot-nik. Njegovi najštevilnejši kipi so ženske figure, pogosto čustveno in čutno do erotičnosti stopnjevani akti, ki se, zajeti v leseno deblo, vzpenjajo in vrtinčijo, svoj pečat pa je dal Napotnik tudi portretu. Ob kiparjevi sedemdesetletnici so 12. decembra 1958 v sindikalnem domu v Šoštanju odprli razstavo Napotnikovih del, ki jo je pripravil Viktor Kojc, otvoritveni govor pa je imel ravnatelj Narodne galerije in Napot-nikov dober prijatelj dr. Karel Dobida. Napotniku so ob tej priložnosti podelili visoko državno odlikovanje - red dela I. stopnje, občinski odbor Šoštanj pa ga je imenoval tudi za svojega prvega častnega občana. Nekaj mesecev
kasneje, 25. aprila leta 1959, so retrospektivno razstavo Napotnikovih del odprli še v Narodni galeriji v Ljubljani.
-	12. decembra 1999 je v drugem krogu nadomestnih volitev za šoštanjskega župana zmagal Milan Kopušar, ki je zbral dobrih 53 % glasov, istega dne pa je bilo v Velenju evropsko prvenstvo v krosu, na katerem je nastopilo 350 tekačev iz 26 evropskih držav.
-	15. decembra 1964 je bilo ustanovljeno trgovsko podjetje Vele-trg - Velenjska trgovina, ki je uradno začelo poslovati 1. januarja leta 1965. Poslovanje Veletr-ga je bilo zaradi očitanega monopola v prodaji premoga že po parih mesecih prepovedano, podjetje je bilo ukinjeno in priključe-
no k takratnemu velenjskemu trgovskemu podjetju Bazen.
-	15. decembra 1992 je odstopila velenjska vlada Franja Bartolca, v začetku leta 1993 pa je novi predsednik velenjskega izvršnega sveta postal današnji župan Mestne občine Velenje Srečko Meh.
-	16. decembra 1956 so se v dvorani Doma Svobode Velenje na letni skupščini Športnega društva Rudar in Telovadnega društva Partizan odločili za združitev obeh društev v eno, z imenom TVD Partizan - Rudar Velenje.
-	16. decembra 1968 je v Mariboru umrl Oskar Hudales, učitelj, mladinski pisatelj, publicist in prevajalec, ki je od leta 1928 do začetka druge svetovne vojne živel in poučeval na šoli v Šmartnem ob Paki.
-	18. decembra 1994 je bil drugi krog volitev za župane v Mestni občini Velenje, v občini Šmartno ob Paki in v občini Luče. V Mestni občini Velenje je bil za župana izvoljen Srečko Meh, v občini Šmartno ob Paki Ivo
IvanN apotnik
Rakun, v občini Luče pa Mirko Zamernik. - 18. decembra 1999 je Planinska zveza Slovenije podelila najvišje priznanje zveze, svečano listino, članici Planinskega društva Velenje Anici Podlesnik.
■ DamijanK Ijajič
20
ČETRTEK, 11. decembra
Tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Slavje živali na Kulabergu,
9/52
09.35	Risanka
09.40	Pod klobukom
10.10	Čarodejev vajenec, 5/10
10.45	Turbulenca, izob. oddaja
11.40	Sveto in svet
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Anica - Anica in zajček, 7/10
13.45	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Gumbek in rjavček, 13/26
16.05	Kratki dokum. film ebu
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Šimpanzji vrtec in mačja šola,
dok. oddaja
18.00	Žrebanje deteljice
18.10	Milan, risanka
18.15	Pujsa Pepa, risanka
18.25	Strasti, 19. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19 55	Tednik
21.00	Komisar Rex, 8/8
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Angela, ital. tv film
01.10	50 let televizije: tv dnevnik
11.12.1990
01.35	Dnevnik 02.10 Dnevnik zamejske Tv
02.35	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
12.25	Tv prodaja
12.55	Globus
13.25	50 let televizije: tv dnevnik
11.12.1990
13.45	50 let televizije: Šempeter in ...
11.15	Mozaik
14.50	Slovenci po svetu: dr. Pavel Apovnik
15.20	Evropski magazin, tv Maribor
15.50	Pomagajmo si
16.25	EP v plavanju, kratki bazeni,
prenos iz Reke
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Z glasbo in plesom ...
19.25	Impromptu
20.00	Dolgcajt, oddaja za mlad.
kulturo
20.45	Emma, ang. f
22.30	Številke,
23.15	Annie Hall, am. film
00.50	Zabavni infokanal
POP
06.35	24ur
07.35	Ljudstva sveta, dok. serija
08.40	Viktorija, nad.
09.35	Goreče maščevanje, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Marina, nad.
11.55	Skrivnostne poti, nan.
12.50	Tv prodaja
13.20	Moški so drugačni, ženske
tudi, pog. oddaja
14.15	Zvezde na sodišču, nan.
15.05	Marina, nad.
16.00	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
20.50	Trenja
22.25	24ur zvečer
22.45	Na kraju zločina, nan.
23.40	Beg iz zapora, nan.
00.35	Prijatelji, nan.
01.05	24 ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva: jutranji gost 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop corn, glasbena oddaja,
gost: Chateau 11.30 Odprta tema, pogovor 12.30 Videospot dneva 12.35 Jelena, telenovela, 6/110,
ponovitev 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brez panike, mladinska oddaja,
3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela 7/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: S
kolesom do Pekinga in domov 20.50 Regionalne novice 2 20.55 Vabim,o k ogledu 21.00 V harmoniji z naravo, kmetijska
21.30 Delčnjakov večer, koncert v spomin na Franca Delčnjaka, posnetek 2. dela, 3. TV mreža: nastopajo: Robert Goter trio,Orkester Goter, Ans. Spev, Orkester Mateja Banovška, Orkester Primoža Zvira, Ansambel Sredenešek, Foklorna skupina iz Ponikve, 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
12. decembra
tv slo rr
06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila
09.10 Leonardo da Vinci, ris. nan. 09.35 Mulčki, 2/5 10.00 Enajsta šola
Dolgcajt, oddaja za mlad. kulturo Osmi dan City folk: Haag Alpe, Donava, Jadran Poročila, šport, vreme 13.35 Komisar Rex, 8/8 14.20 Slovenci v Italiji Poročila Mostovi
V morskih globinah, risanka Pokec, risanka Iz popotne torbe: slon Slovenski vodni krog: Hudinja Novice, šport, vreme Posebna ponudba Tv pogled Duhovni utrip Brenč in Cvetka, risanka Tinček, risanka Strasti, nad. Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled
19.55 Anica in velike skrbi, 8/10
20.25 Na zdravje!
22.00 Odmevi, šport, vreme
23.00 Polnočni klub
00.15 Duhovni utrip
00.30 Šimpanzji .vrtec in mačja šola,
10.35
11.20 11.50 12.20 13.00
15.1
15.10
15.45
16.00
16.05
16.25
17.00
17.25
17.45
17.55
18.10
18.15
18.25
19.00
00.55 50 let televizije: tv dnevnik
12.12.1990 01.20 Dnevnik 01.50 Dnevnik zamejske tv 02.15 Infokanal
TV SLO [?
06.30 Zabavni infokanal
07.00 Infokanal
08.00 Otroški infokanal
09.00 Tv prodaja
09.30 Zabavni infokanal
10.55 Umetni raj
11.25 SP v biatlonu, sprint (M),
prenos 13.00 Bram in Alice, 9/9 13.25 50 let televizije: tv dnevnik
12.12.1990 13.50 Črno beli časi 14.10 SP v biatlonu, sprint (Z), prenos
15.45 Migaj raje z nami!, razg. življenje
16.25 EP v plavanju, kratki bazeni,
prenos iz Reke 18.30 Študentska
19.10 Hoje na ledu, liga ebel, Acroni Jesenice - Tilia Olimpija, prenos iz Jesenic 21.30 Ko se znoči, ljuba moja, am. film
23.20 Dediščina, šved. film 01.10 Deadwood, 8/12 02.00 Zabavni infokanal
POP
06.00	24ur, ponovitev
07.00	Trenja
08.40	Viktorija, nad.
09.35	Goreče maščevanje, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Marina, nad.
11.55	Skrivnostne poti, nan.
12.50	Tv prodaja
13.20	Moški so drugačni, ženske
tudi, pog. oddaja
14.15	Zvezde na sodišču, nan.
15.05	Marina, nad.
16.00	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija, veliki finale v živo
22.10	Brez sledu, nan.
23.05	24ur zvečer
23.25	Lov na duhove, am. film
01.20	24ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan: jutranje novice: ideospot dneva: jutranji gost: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Popotniške razglednice: S
kolesom do Pekinga in domov 11.25 Jelena, telenovela, 7/110,
ponovitev 12.10 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža
18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 8/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 20.45 Regionalne novice 2 20.50 18 let VTV: Iz našega arhiva 21.30 Mini portret: Majda Sirca. ministrica za kulturo, 3. TV mreža
22.00 Sodobna umetnost,
informativna oddaja, 3. TV mreža
22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 13. decembra
tv slo rr
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.30	S soncem v oceh, 9/10
sledi	Smrkci, nan.
sledi	Daljna Avstralija, 9/30
09.20	Muckonavt, ris. film
10.40	Polnočni klub
11.55	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Tekma, debatna odd. za mlade
14.05	Kratki dok. film ebu
14.20	Očarljiva Marie, nemški film
15.55 Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh, tv Maribor
16.10	Labirint-alternativa
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.30	Na vrtu, tv Maribor
17.55	Nagradna igra
18.00	Popolna družina
18.10	Z Damijanom
18.40	Dinko pod krinko, risanka
18.45	Rjavi medvedek, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05 Gospa Mcginty je mrtva, an. f.
21.35	Prvi in drugi
22.00	Poročila, vreme, šport
22.30	Hri-bar
23.35 Gandža, 3. del nad.
00.10	Gandža, 4. del. nad.
00.35 Kriv, am. film
02.25 50 let televizije: tv dnevnik
13.12.1990
02.50	Dnevnik, ponovitev
03.10	Dnevnik zamejske tv 03.35 Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.10	Skozi čas
07.20	50 let televizije: tv dnevnik
13.12.1990
07.45	Polemika 08.55 Magazin v alp. smuč. 09.25 SP v alp. smuč., VSL (Z), 1. vožnja
10.25	SP v alp. smuč., VSL (M), 1. vožnja
11.40	SP v biatlonu, zasledovalna
tekma (Z), prenos
12.30	SP v alp. smuč., VSL (Z), 2. vožnja
13.25	SP v alp. smuč., VSL (M), 2. vožnja
14.15	SP v biatlonu, zasled. tekma
(M), vključitev v prenos
15.00	SP v smuč. tekih, 10 km (Z),
posnetek
15.55	SP v smuč. skokih, prenos
17.50	EP v plavanju, kratki bazeni,
posnetek
19.45	EP v rokometu (Z), polfinale, posnetek
21.00	Miss sveta 2008, posn. izbora 23.05 Bleščica, oddaja o modi 23.35 Slovenski magazin
00.00	Angela, ital. tv film
01.40	Zabavni infokanal
POP
07.00	Tv prodaja
07.30	Jagodka, ris. serija
07.55	Bombažki, ris. serija 08.05 Na drevesu smo doma, ris. ser.
08.30	Florjan, gasildki avto, ris. serija 08.55 Jaka na luni, ris. serija
09.10	Kopalčki, ris. serija
09.20	Hevreka!, izob. serija
09.40	Bratz, ris. serija
10.05	Zelezna pest: Eon Kid, ris. ser.
10.25	Di-Gata, ris. serija
10.50	Pucca, ris. serija
11.00	Razred 3000, ris. serija
11.25	Zivalsko vedenje, dok. serija
12.25	As ti tud not padu?!
14.05	Ordinacija, nan.
15.05	Zločini pred domačim pragom, nan.
16.00	Dokaz življenja, am. film
18.20	Desetka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vzemi ali pusti
21.40	Ljubezen je luštna stvar, am. f.
23.50	Dexter, nan.
00.55 Stigmata, am. film
02.40	24ur, ponovitev
03.40	Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon. 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Jelena, telenovela, 8/110, pon. 10.30 Videospot dneva 10.35 18 let VTV : Iz našega arhiva lastne produkcije: O kresničku, ki je izgubil lučko, otroška igrica
11.30 Videostrani, obvestila
17.55 Vabimo k ogledu
18.00 Čas za nas, mladinska oddaja -
Kam za praznike 18.40 Duhovni vrelec: Martin Dolamič Konrad, župnik v župniji Velenje, Bl. A.M. Slomšek
18.45 18 let VTV: Iz našega arhiva lastne produkcije - Mojca in medvedek Jaka 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1700. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 18 let VTV : Iz našega arhiva lastne produkcije - Andrej Šifrer: Za prijatelje, posnetek koncerta 22.15 Odprta tema, ponovitev 23.15 18 let VTV: Iz našega arhiva lastne produkcije - Sonce mojega življenja, portret Vinka Šmajsa - Ministrski stol: dr. Dimitrij Rupel, januar 2001 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 14. decembra
tv slo rr
07.00	Ziv žav
sledi	Pajkolina in prijatelji s Prisoj,
sledi	Frančkov čarobni božič, ris. f.
09.25 Umko, 4/6
10.15	Mulčki, 3/5
10.45	Prisluhnimo tišini
11.15 Ozare
11.20	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!, ponovitev
14.25	Fina gospa, 32/40
15.00	NLP
sledi	5 minut slave
15.05	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.15	Glasbeni dvoboj
15.40	Človeški faktor
15.45	Šport
16.00	Družabna
16.30	Oglasni blok z Jimmyjem Carrom
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP
17.20	Fokus
18.25	Zrebanje lota
18.35	Maks in Rubi, risanka
18.45	Reci ne!, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.20	Zrcalo tedna
19.50	Tv pogled
19.55	Zvezde pojejo
21.40	Intervju
22.30	ARS 360
22.50	Poročila, vreme, šport
23.15	Zadnji tango v Parizu, ital. film
01.25	50 let televizije: tv dnevnik
14.12.1990
01.50	Dnevnik, ponovitev
02.10	Dnevnik zamejske tv
02.40	Infokanal
TV SLO
06.30 Zabavni infokanal 06.50 Skozi čas
07.00 50 let televizije: tv dnevnik
14.12.1990 07.25 Globus
07.55 Po poteh Ushuaie, 10/13 08.20 Brat bratu, 10. del 08.55 Migaj raje z nami!, oddaja za
razg. življenje 09.25 SP v alp. smuč., SL (Z), 1. vožnja 10.25 SP v alp. smuč., SL (M), 1. vožnja
11.40 SP v biatlonu, štafeta (M),
vključitev v prenos . 12.30 SP' v alp. smuč., SL (Z), 2. vožnja
13.25 SP v'alp. smuč., SL (M), 2. vožnja
14.20 SP v smuč. skokih, posnetek 15.20 SP v smuč. tekih, sprint (M
+Z), vključitev v prenos 16.50 EP v plavanju, kratki bazeni,
vključitev v prenos 18.25 EP v rokometu (Z), finale,
posnetek 20.00 Popotovanja po svetu, 1/4 20.50 Berlin Alexanderplatz, 14/14 22.45 Impresionisti, 1/3 23.45 Vražji fant, 1/3 00.30 Zlata resna glasba in balet
(1958-2008) 01.25 SP v biatlonu, štafeta (Z), posn. 02.30 Zabavni infokanal
POP
07.00	Tv prodaja
07.30	Jagodka, ris. serija
07.55	Bombažki, ris. serija
08.05	Krofko, ris. serija
08.15	Florjan, gasilski avto, ris. serija
08.40	MedvedTiupert, ris. serija
08.50	Jaka na Luni, ris. serija
09.05	Kopalčki, ris. serija
09.15	Hevreka!, izob. serija
09.30	Bratz, ris. serija
09.55	Zelezna pest: Eon Kid, ris. ser.
10.20	Di-Gata, ris. serija
10.45	Razred 3000, ris. serija
11.15	ŠKL
12.15	Billova kuhinja za lenuhe, kuh. serija
12.50	Divja hči, am. film
14.25	Zdravilna moč narave, dok. serija
14.35	Shopping, dok. film
15.35	Moški v krošnjah, nan.
16.30	Gospod Bean, nan.
17.05	Sam doma, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	As ti tud not padu?!
21.50	Shark
22.35	Boter 2, am. film
02.05	Zvezdniki malo drugače, nan.
02.35	24 ur, ponovitev
03.35	Nočna panorama
11.10
12.15
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1699. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek 10.30 Duhovni vrelec: Martin Dolamič Konrad, župnik v župniji Velenje 10.35 1700. VTVmagazin 11.05 Kultura, informativna oddaja Župan z vami, oddaja v studiu: gost: Srečko Meh, župan MO Velenje 12.10 Vabimo k ogledu
18 let VTV: Iz našega arhiva lastne produkcije- Osvoboditev Celjskegapiskra, dokum. oddaja: 20 let okteta Lesna: Spomini rdečega kralja, portret Nestla Žganka 16.00 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Nanovo, mladinska oddaja 18.50 Pop corn, glasbena oddaja:
gostje: Chateau 19.35 18 let VTV : Iz našega arhiva lastne produkcije - 20 let ansambla Podkrajski fantje 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Videospot dneva 22.15 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 15. decembra
tv slo rr
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Mulčki, 3/5
09.40	Risanka
09.45	Umko, 4/6
10.35	Slovenski vodni krog: Hudinja
11.05	National geographic, 8/13
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Zvezde pojejo, ponovitev
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Pajkolina in prijatelji s Prisoj
16.10	Risanka
16.15	Ribič Pepe, 9/30
16.35	S soncem v očeh: jeza, 6/13
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.25	Fina gospa, 12/40
18.00	Zrebanje 3 x 3 plus 6
18.10	Pipi in Melkijad, risanka
18.15	Dragi domek, risanka
18.25	Strasti, 21. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Brat bratu, 11. del
20.40	Polemika
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Podoba podobe
23.25	Glasbeni večer
sledi	Irena Grafenauer, komor.
godalni orkester
00.35	Deva Premal, Miten in
Manose, posnetek iz slov. filh.
00.45	50 let televizije: tv dnevnik
15.12.1990
01.05	Svet narave, 5/5
01.55	Dnevnik
02.30	Dnevnik zamejske tv
03.00	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.00	Miss sveta 2008, posnetek
izbora
11.50	Tv prodaja
12.20	Sobotno popoldne
14.40	Tv prodaja
15.10	Slovenci v Italiji
15.40	Posebna ponudba
16.00	50 let televizije: tv dnevnik
15.12.1990
16.20	Osmi dan
16.50	ARS 360
17.10	Slovenski magazin
17.35	Prvi in drugi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Berlin, Berlin, 7/20
19.20	Z glavo na zabavo
20.00	Svet narave, 5/5
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.15	Resnična resničnost
22.45	50 let televizije: otrok -
kirurški bolnik
23.15	Antitrust, am. film
01.05	Zabavni infokanal
POP
07.05	24ur, ponovitev
08.05	Nebeška kuharija, serija
08.40	Viktorija, nad.
09.35	Goreče maščevanje, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Marina, nad.
11.55	Skrivnostne poti, nan.
12.50	Tv prodaja
13.20	Moški so drugačni, ženske
tudi, pog. oddaja
14.15	Zvezde na sodišču, nan.
15.05	Marina, nad.
16.00	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed, 10. del
20.40	Grda račka, nan.
21.35	Umazan seksi denar, nan.
22.30	24ur zvečer
22.50	Kaliforniciranje, nan.
23.30	Bratje in sestre, nan.
00.20	Beg iz zapora, nan.
01.10	Prijatelji, nan.
01.40	24ur, ponovitev
02.40	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva: jutranji gost: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 18 let VTV : Iz našega arhiva lastne produkcije: Ustvarjajmo skupaj 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja, pon. 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela 9/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Opozicijski pogledi na
dogajanja v MO Velenje, kont. oddaja: gost: Franc Sever, vodja svetniške skupine SDS 21.00 Regionalne novice 2 21.05 18 let VTV : Iz našega arhiva lastne produkcije -Rekonstrukcija pobega »gazele«: Človek iz vesolja se vrača na Ašter Komando 22.45 Iz oddaje Dobro jutro 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
TOREK, 16. decembra
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Muro in ljubezen, otroška oddaja
09.20	Kako sta mački kupili televizor
09.30	Zgodba o neprijetnem obisku,
lutkovna predstava
09.45	Risanka
09.55	Privlačni Pariz, 9/30
10.10	S soncem v očeh: jeza, 6/13
10.25	Zgodbe iz školjke
11.00	Svet narave, 5/5
11.55	Intervju: Aleksander Zorn
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	ARS 360
13.35	Podoba podobe
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nekoč je bilo ... življenje, 8/26
16.10	Zlatko Zakladko
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Fina gospa, 13/40
18.05	Zrebanje Astra
18.10	Pravljice o zobnih miškah, ris.
18.15	Binko, risanka
18.25	Strasti, 22. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Piramida
21.00	Jesenice - Detroit, dokum.
meseca
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Hitlet in okultno, dok. oddaja
23.55	50 let televizije: tv dnevnik
16.12.1990
00.15	Dnevnik
00.50	Dnevnik zamejske tv
01.15	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	NLP, razvedrilna oddaja
12.35	Tv prodaja
13.05	Dober dan, Koroška
13.35	Resnična resničnost
14.05	Bleščica, oddaja o modi
14.35	Studio city
15.30	50 let televizije: 16.12.1990
15.55	Prisluhnimo tišini
16.25	Glasnik, tv Maribor
16.50	Mostovi
17.20	Bratu bratu, 11. del
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Mozartove kroglice, dok. film
20.00	Rupnikova linija in preobrazba
Pivke, dok. fejton
20.25	Liga prvakov v odbojki, Beauvais - Ach volley Bled, prenos
22.30	Talmud, dok. film
23.30	Vrhunci ang. nog
00.25	Dr. Halifaxova, 2
02.05	Zabavni infokanal
POP
06.35	24ur
07.35	Pingvinska pustolvščina, dok.
oddaja
08.35	Viktorja, nad.
09.30	Goreče maščevanje, nad.
10.25	Tv prodaja
10.55	SKL
11.55	Skrivnostne poti, nan.
12.50	Tv prodaja
13.20	Moški so drugačni, ženske tudi
14.15	Zvezde na sodišču, nan.
15.05	Marina, nad.
16.00	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
22.00	Zakon in red, nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Bratje in sestre, nan.
00.10	Beg iz zapora, nan.
01.05	Prijatelji, nan.
01.35	24 ur, ponovitev
02.35	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: jutranji gost: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Opozicijski pogledi na dogajanja v MO Velenje, kontaktna oddaja: gost: Franc Sever, vodja svetniške skupine SDS
11.35 Jelena, telenovela 9/110 12.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mali prijatelji, oddaja o malih
živalih, 3. TV mreža 18.40 Videospot dneva 18.45 Jelena, telenovela, 10/110 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1701. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Sportni torek, športna inf. odd. 20.45 Mariborska mestna avantura,
21.
reportaža S čebelo do medu,
izobraževalna oddaja
21.30	Fair play, oddaja o športu
22.00	Asova gibanica, infor. oddaja
22.30	Iz oddaje Dobro jutro
00.00	Vabimo k ogledu
00.05	Videospot dneva
00.10	Videostrani, obvestila
SREDA, 17. decembra
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Moby Dick in skrivnost dežele
Mu, 17/26
09.30	Pajkolina in prijatelji s Prisoj,
19/26
09.55	Zlatko Zakladko
10.15	Berlin, Berlin, 6/20
10.40	Knjiga mene briga
11.00	Z glavo na zabavo
11.30	Šimpanzji vrtec in mačja šola,
12.00	Jesenice - Detroit, dok.
meseca
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Polemika
14.35	Celje Josipa Pelikana, dok.
oddaja
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Nils Holgerson, 23/26
16.05	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Fina gospa, 14/40
18.00	Zrebanje lota
18.15	Bacek Jon, risanka
18.25	Strasti, 23. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Vampir z Gorjancev, tv film
21.40	Vsakdan ni vsak dan, igrani film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.10	Omizje
00.25	Turbulenca: za boljšo
komunikacijo
01.15	50 let televizije: tv dnevnik
17.12.1990
01.35	Dnevnik, ponovitev
02.10	Dnevnik zamejske tv
02.35	Infokanal
TV SLO [!£
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infonakal
11.00	Tv prodaja
11.30	Operne arije: Marko Fink
11.50	Impromptu
12.05	Vrhunci ang. nogom. lige
13.00	Hri-bar
14.05	Po poteh Ushuaie, 10/13
14.35	50 let televizije: tv dnevnik
17.12.1990
15.00	Črno beli časi
15.15	Koktajl, oddaja tv Maribor
16.30	National geographic, 9/13
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Kmetje, 1/13
20.00	Turbulenca: za boljšo
komunikacijo
20.50	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
21.45	Vojna, fotografija, spomin,
dok. feljton
22.10	Črimekundan ali brezmadežni -Tibetanski misterij, sng drama
23.55	Slovenska jazz scena
01.00	Deset božjih zapovedi: deseta, 10/10
02.00	Zabavni infokanal
POP
06.40	24 ur, ponovitev
07.40	Preverjeno
08.40	Viktorija, nad.
09.35	Goreče maščevanje, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Marina, nad.
11.55	Skrivnostne poti, nan.
12.50	Tv prodaja
13.20	Moški so drugačni, ženske tudi
14.15	Zvezde na sodišču, nan.
15.05	Marina, nad.
16.00	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Popolni soprog, am. film
21.30	Monk, nan.
22.25	24ur zvečer
22.45	Bratje in sestre, nan.
23.40	Beg iz zapora, nan.
00.35	Prijatelji, nan.
01.05	24ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
10.30
Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva, nove izdaje: jutranji gost: koledar prireditev Vabimo k ogledu 10.35 1699. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Videospot dneva 11.05 Športni torek, športna inf. odd. 11.30 Mariborska mestna avantura,
reportaža 11.40 Jelena, telenovela, 10/110 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ce me spomin ne vara, otroški
kviz, Kam za praznike 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 11/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kont. glasbena odd. 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva
v
PRIREDITVE
Kdaj - kje - kaj
Koledar imen ■ kino velenje
VELENJE
Pogovor s Hrabroslavom
Četrtek, 11. decembra
14.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Evropsko neformalno izobraževanje - Mladinska izmenjava 16.00 Knjižnica Šoštanj
Ura pravljic 17.00 Knjižnica Velenje
Pravljični teden - Prednovoletni program za najmlajše 18.00 Velenjski grad
Odprtje razstave jaslic in nastop skupine - Podkrajska dekleta 18.00 Krščanska adventistična cerkev Delavnica »Okusno in zdravo« -Priprava prazničnih prigrizkov 18.00 - 19.00
Vila Mojca Delavnica Ko družabna igra zamenja računalnik 19.19 Knjižnica Velenje
Srečanje rodoslovcev 19.30 Dom kulture Velenje
Gledališka predstava - Gledališče Velenje A. M. Tucci: Ni svetnikov v paradižu (1. ponovitev) 19.30 Glasbena šola FKK Velenje Orgelski večer
Petek, 12. decembra
10.30 Velenjski grad
Krašenje novoletnih smrečic in odprtje razstave novoletnih voščilnic otrok vrtcev in šol Šaleške doline ob zaključku 5. natečaja »Praznična voščilnica« 12.00 Knjigarna Kulturnica Mladi in knjige Sproščeno prednovoletno druženje mladih 17.00 Knjižnica Velenje
Pravljični teden - Prednovoletni program za najmlajše 18.00 Muzej premogovništva Slovenije Odprtje razstave »Obrazi rudarjev«in pogovor z razstavljalcem - Ivom Hansom Avberškom 18.00 Glasbena šola FKK Velenje
Koncert učencev in dijakov aktiva tolkala 18.00 Knjižnica Velenje
Cool knjiga - Anthony Horowitz: Point Blanc 19.19 Knjižnica Velenje
21.00 Mladinski center Velenje
Klubski večer Rock Christmas z Rokijem
Sobota, 13. decembra
08.00 - 12.00
Središče Velenja - pred sodiščem Bolšji sejem 08.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 08.00 - 14.00
Rdeča dvorana Velenje Tradicionalni novoletni nogometni turnir mlajših selekcij - Velenje 2008 10.00 Galerija Velenje
Sobotne lutkarije (Čarobni december 2008) Lutkovno gledališče AS Velenje - Jana Milčinski: Snežni mož išče ženo 10.00 Muzej premogovništva Slovenije Bergmandlcova ustvarjalna delavnica za otroke 20.00 Mladinski center Velenje
Mladinski gledališki abonma in izven - Tekmovanje v improvizacijskem šovu med Mamoo-ti (Velenje) in Pitoni (Vuzenica) 21.00 Max club Velenje Koncert Chateau
Nedelja, 14. decembra
10.00 Velenjski grad
Pravljični nedeljski dopoldnevi Babica pripoveduje, muzejska ustvarjalnica 19.00 Mladinski center Velenje Multimedijska razstava in otvoritev tradicionalnih multimedijskih dnevov Adrenalina
Ponedeljek, 5. decembra
08.00 - 19.00
Središče Velenje - pred sodiščem Poulični božično - novoletni sejem 09.00 - 17.00
Multimedijski center Kunigunda Velenje
Multimedijski dnevi -ADRENALINA - Pregled produkcije in postprodukcije KRMC Razstava izdelkov KRMC -Multimedijska razstava Stane Špegel Spomejniki
Razstava Fotokluba ZrnoSrfajmo z ulice: javno dostopne točke, dostopne iz ulice (free net iz ulice), ob 17.00 uri: predavanje Multimedija, kaj je to? 17.00 Titov trg, Velenje Srečanje z dedkom Mrazom in koncert skupine Foxy Teens (Čarobni december 2008) 17.00 - 18.00
Knjižnica Velenje Mega kviz 17.00 - 18.30
Vila Mojca Delavnica Ko učenje postane veselje 19.30 Glasbena šola FKK Velenje
Praznični koncert - Gordana Hleb
-	sopran, Jerneja Grebenšek -klavir
Torek, 16. decembra
08.00 sejna dvorana MO Velenje 19.
seja Sveta Mestne občine Velenje 08.00 - 19.00
Središče Velenje - pred sodiščem Poulični božično - novoletni sejem 09.00 - 17.00
Multimedijski center Kunigunda Velenje
Multimedijski dnevi -ADRENALINA - Pregled produkcije in postprodukcije KRMC Razstava izdelkov KRMC. Multimedijska razstava Stane Špegel Spomejniki Razstava Fotokluba ZrnoSrfajmo z ulice: javno dostopne točke, dostopne iz ulice (free net iz ulice) 16.00 Atrij KSC
Čarobni atrij (Čarobni december 2008) - Plesnistudio N (Zimska pravljica) OŠ Šalek (S pesmijo in plesom v čarobni december) ŠCV
-	PTŠSD (Odlomek iz plesne predstave Step up)
17.00 Knjižnica Velenje
Otroška ustvarjalna delavnica Pismo Božičku in dedku Mrazu 17.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Klepetalnica z Iro 19.30 Dom kulture Velenje
Koncert Carmina Slovenica X različne lokacije
Veseli december 2008 - obiski dedka Mraza v vrtcih po Šaleški dolini (do 19. decembra)
Sreda, 17. decembra
08.00 - 19.00
Središče Velenje
Poulični božično - novoletni sejem 09.00 - 17.00
Multimedijski center Kunigunda Velenje
Multimedijski dnevi -ADRENALINA - Pregled produkcije in postprodukcije KRMC Razstava izdelkov KRMC. Multimedijska razstava Stane Špegel Spomejniki Razstava Fotokluba ZrnoSrfajmo z ulice: javno dostopne točke, dostopne iz ulice (free net iz ulice), ob 17.00 uri: predavanje Second life 16.00 Atrij KSC
Čarobni atrij (Čarobni december 2008) Vrtec Velenje (pravljica Mala miška in veliko rdeče jabolko) Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje (Godba na pihala - Veterani SA-ŠA regije) Šolski center Velenje - PTSŠ (glasbeni nastop) 17.00 Knjižnica Velenje
Pravljična ura 17.00 - 18.30
Vila MojcaDelavnica Ko učenje postane veselje 19.00 avla ŠO Livada
Plesi v krogu (vpis novih članov za naslednje tromesečje) 19.30 Knjižnica Velenje Predstavitev Almanaha občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 2009
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠMARTNO OB PAKI
■ pred sodiščem
Sobota, 13. decembra
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Otroške ustvarjalne delavnice
20.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Študentski tarok turnir in turnir v ročnem nogometu (KŠŠF)
Nedelja,
14. decembra
18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Kavarna Martinca in koncert Adija Smolarja
Torek, 16. decembra
18.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Joga
December/gruden
11	• četrtek - Danijel
12	• petek - Aljoša
13.
14.
15.
16. 17.
sobota - Lucija, Otiklija
nedelja - Dušan, tretja adventna nedelja
ponedeljek -Kristina, Tina
torek - Albina, Ajda
sreda - Lazar, Živa
Luni ne mene
9
12 . december, ob 17.37 ščip (polna luna)
Pregovori
Ako se zmrzlina grudna ne otaja, še prosinca hujši mraz postaja.
Grudna mraz in sneg, žita dosti vse povprek.
Grudna suh veter piska, poleti po suhi pomladi nato suša pritiska
Grom in blisk o zimskih kvatrih, huda zima bo pri vratih.
Stripoteka in razstava
V Knjižnici Velenje od začetka decembra ponuj aj o v izposoj o tudi domače in tuje stripe
Velenje - V Knjižnici Velenje so strip v svojo bogato zbirko uvrstili z namenom, da ga približajo bralcem in poenostavijo njegov dostop. Zato so 3. decembra, ob letošnjem praznovanju Prešernovega rojstnega dne, odprli stripoteko, v kateri ponujajo žanrsko raznovrsten strip domačih in tujih avtorjev. Na policah so dela priznanih domačih avtorjev:
Miki Muster, Kostja Gatnik, Zoran Smiljanic, Tomo Lavrič, Iztok Sitar, Matjaž Bertoncelj... Seveda pa niso pozabili na stripovske klasike, kot so Jeremiah, Blueberry, Zagor, Alan Ford, Dylan Dog, Judge Dredd, Frank Miller's Sin City, Martin Mystere, Corto Maltese, Mister No, Ken Parker, Batman, Tex, Blek ... Po mnenju mnogih je Alan Ford eden
od legendarnih in bolj branih stripov pri nas, zato ponujajo celoten serijal, ki trenutno obsega 68 zvezkov v trdi vezavi. Otroci bodo verjetno največ posegali po Asterixu, Zvitorepcu, Disneyu, Lucky Lukeu, Garfieldu, Snoopyu, Gastonu... Stri-povsko zbirko bodo sproti dopolnjevali z novimi naslovi in serij ali.
Zanimanje za strip pri nas spodbujata dve reviji s področja stripovske tematike, Stripburger in Strip Bume-rang. Obe sta na voljo tudi v knjižnici. Večina stripovskih zvezkov izide v mehki vezavi, knjižnica pa nudi izvode, vezane v kvalitetnejšo trdo vezavo, kije za izposojo na dom primernejša.
Na Ta veseli dan kulture sov velen-
jski knjižnici poleg stripoteke odprli tudi privlačno razstavo z naslovom Voščilo barvito, v svilo in kali-grafijo zavito. Razstavljene so ročno narejene voščilnice v kombinaciji
poslikav na svilo in kaligrafske pisave. Razstava unikatnih izdelkov Sabine Majcen bo na ogled do konca leta.
:: SPORED
VELIKA DVORANA:
ŽAGA 5 (Saw 5)
Grozljivka, 92 minut. Režija: David Hackl. Igrajo: Julie Benz, Scott Patterson, Meagan Good, idr. Petek, 12. 12., ob 18.00 Sobota, 13. 12., ob 20.00 Nedelja, 14. 12., ob 18.00
MAX PAYNE
(Max Payne). Akcijski triler, 100 minut. Režija: John Moore Igrajo: Mark Whalberg, Mila Kunis, Olga Kurylenko, Beau Bridges, Ludacris idr. Sobota, 13. 12., ob 18.00 Nedelja, 14. 12., ob 20.00
POKVARJENI BOŽIČEK
(Bad Santa), Komična kriminalka, 91 minut. Režija: Terry Zwigoff Igrajo: Billy Bob Thornton, Lauren Graham, Brett Kelly, idr. Petek, 12. 12., ob 20.00
ASTERIX IN VIKINGI
Animirana družinska komedija, 78 minut. Režija: Stefan Filedmark, Jesper Moller. Igrajo: Roger Carel, Jaques Frantz idr. Nedelja, 14. 2., ob 16.00-otroška matineja
Naslednji vikend od 19. 12. do 21. 12. napovedujemo:
glasbeno plesno romantično komedijo MAMMA MIA, kriminalko BANČNI ROP, dokumentarec sinhroniziran v slovenščino PRVI JOK, (letošnji Liffe), igrano animirano komedijo ZAČARANA
Carmina Slovenica v Velenju
Velenje - V okviru abonmaja Klasika, tokrat pa tudi za izven, bo v velenjskem domu kulture v torek, 16. decembra, ob 19.30 uri, nastopil koncertni zbor Carmina Slovenica. Vodi ga dirigentka Karmina Šilec, sodi pa med vodilne tovrstne domače in svetovne zborovske ansamble. Vabljen je na številne ugledne glasbene festivale po vsem svetu. Koncertne turneje je imel v skoraj vseh evropskih državah, v Severni, Srednji in Južni Ameriki, Afriki, na Japonskem in Kitajskem in je prejel najvišje nagrade na pomembnih mednarodnih tekmovanjih. Redno se udeležuje mnogih mednarodnih projektov, ima številna snemanja za radijske in TV postaje, izdal je devet zgoščenk, prejel je izvrstne odzive glasbenih strokovnjakov in kritikov. Program Americas, ki ga bodo predstavili, tvori nekaj tematskih sklopov: spiritual, gospel, tradicionalna glasba staroselcev, latinsko ameriška glasba, jazz, dela ameriške glasbe našega časa ter legendarne skladbe popularnih in jazz pevcev, predstavili pa bodo tudi nekaj skladb iz zakladnice sodobne svetovne zborovske literature.
r 1AGER IZJEMNE PRAZNIČNE CENE HfgpS
f CENTER VELENJE	-
^	_.	—i. .' i _ . rv* / n /-i /• á a "t r» ¡__i__j i. _ . r\ r t r\r\ —i—i	j__i__j.*i. r\ "i / r»/~i / a a "t ^t — — -	. .	J --
Moka T850, 5kg
živila: 03/896-41-30, tehnika: 05/90-77-422, tekstil: 03/896-41-32
delovni čas: od ponedeljka do sobote od 7:30 -20:00 ure, nedelje in prazniki od 8:00 do 12:00 ure
Salamurin, 1 kg
Persil Gold Plus Gold, 4kg
tekstil
Persil
CENTER JAGER VELENJE, Cesta Simona Blatnika 7, VELENJE, telefon: 03 896 41 30
Akcija velja do 24.12.2008 oz. do prodaje akcijskih zalog, vse cene vključujejo DDV.
jAGER
f á,
k

22
VESELI DECEMBER
V MUZEJU PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE IN PREMOGOVNIKU VELENJE
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ IVA HANSA AVBERŠKA Od 12. decembra 2008 dalje bodo v prostorih črne garderobe razstavljene fotografije Iva Hansa Avberška na temo »Obrazi rudarjev«. Pogovor z Ivom Hansom Avberškom bomo pripravili v petek, 12. 12. 2008, ob 18. uri v Muzeju premogovništva Slovenije. Drugi del razstave bo postavljen v avli poslovne stavbe NOP.
BERGMANDLCEVE USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTROKE
•	13. decembra ob 10.00 bo otroško delavnico vodil akademski kipar Jirži Kočica, otroci pa bodo ustvarjali novoletne okraske iz voska (v sodelovanju z odborom za kulturo Premogovnika Velenje).
•	Druga otroška novoletna delavnica bo 20. decembra 2008, ob 15.00 na temo »Moja novoletna želja«. Vabimo otroke, da se nam pridružijo pri raziskovanju in spoznavanju novoletnih običajev ter pričakovanj nekoč in danes, z nami izrazijo svoje male in velike želje, ki jih bomo na koncu predstavili na razstavnem panoju v prizivnici muzeja. Delavnico bo vodila Bojana Pustinek (v sodelovanju z CŠOD). Otroke bo ob 15.00 obiskal tudi dedek Mraz.
NOČNI OGLED MUZEJA IN OBISK DEDKA MRAZA
Tradicionalna prireditev bo letos v soboto, 20. decembra, od 15. do 21. ure. Vspremljevalnem programu bo sodeloval Pungartnikov Korl, letošnja posebnost pa bodo S
Dedek Mraz bo izpolnjeval drobne otroške želje, skrbel za vedro in praznično razpoloženje, pri tem pa mu bodo pomagali člani Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje.
MUZEJ PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE Stari Jašek - Koroška cesta, 3320 Velenje
Informacije in rezervacije: tel.:+386 (3) 5870-997, trgovina@rlv.si
Nagrajenci križanke "Rock Box", objavljene v tedniku Naš čas dne 27.11.2008, so:
-	Matjaž Krajnc, Partizanska pot 3/a, Šoštanj;
-	Branko Drev, Praprotnikova 25, Mozirje;
-	Emilija Breznikar, Stritarjeva 1, Velenje.
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: ROCK BOX, MUSTANG
Nagrajenci križanke "ERICo", objavljene v tedniku Naš čas dne 20.11.2008, so:
-	Helena Makšan, Praprotnikova 25, Mozirje;
-	Jelka Zajc, Gaberke 309, Šoštanj; -Silva Klemenčič, Podgora 23, Šmart no ob Paki.
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: MONITORING VODA
RADI O V ELEN J E
ČETRTEK, 11. december:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje.
PETEK, 12. december:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 13. december:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 14. december:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 15. december:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 16. december:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 17. december:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
H u raji
Živimo ceneje
Ponudba velja od 3.12. do 17.12. 2008. VELENJE Stantetova 24, pon.-pet.: 8.00-20.00, sob.: 8.00-17.00
Puranji file
l£ü
srn
Kava Mingos
500 g

OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA).
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
NUDIM
STIKI-POZNANSTVA
ZDRAVILNE sveže pšenične kalčke, vzgojene na čajih zdravilnih rastlin, prodam. Gsm: 041/355-416.
ZENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. DEKLE za vodenje gospodinjstva, vzgo-
Smo med večjimi ponudniki kovinskih ograj in garažnih vrat za stanovanjske in industrijske objekte. Za prodajo in montažo vabimo k sodelovanju zainteresirane d.o.o. ali s.p. Več informacij na www.ograje-vrata-aw.si in GSM 031 630 545
jo otroka, rabi razočaran moški. Če si želite družinskega življenja pokličite. Gsm: 041/229-649. 39-LETNA, vdova išče zvestega partnerja. Gsm: 031/836-378. ZDRAVNICA, 45-letna, simpatična, vitka, želi spoznati prijatelja do 57 let. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si
LEPA, 25-letna punca, vitka, samska, frizerka, želi prijatelja do 42 let. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si SLOVENEC, privatnik, situiran, 50-letni, želi prijateljico do svojih let. Slovenko ali Neslovenko. Možna tudi zaposlitev. Ag. Alan, gsm: 041/248647, www.superalan.si
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 1. dec. 2008 do 7. dec. 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE, URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 1. dec. 2008 do 7. dec. 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
		
		
ImtkilJf	A\	1 IbiiJh
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE LOKOVICA- ŠKALE PESJE MOBILNA-GORA	VELIKI VRH	SKORNO
□ 01.dec □02.dec i03.dec □04.dec a05.dec □ 06. dec B07.dec
NAJAMEM
49-LETNA, z redno zaposlitvijo, nekadilka, nujno vzamem v najem garsonjero v Velenju. Gsm: 041/745237.
NEPREMICNINE
HISO v Mozirju prodam, l. 1988, 304 m2, odlična lokacija, atraktivna izvedba. Gsm: 041/754850. 3-SOBNO stanovanje v petorčku, pritličje, prodam. Cena: 1.300 evrov/m2. Gsm: 031/451-930.
PODARIM
SKRINJO in pralni stroj podarim. Gsm: 041/577-511.
PRIDELKI
VINO, belo in rdeče, različnih sort, za zasebno porabo, v okolici Slov. Konjic, prodam. Cena: 1 €/l. Gsm: 051/423-389.
JABOLČNIK, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344883.
ŽIVALI
PRAŠIČA, težkega 120 kg, prodam za zakol. Telefon: 5885-570, gsm: 031/868-931.
TELICO, lisaste pasme, 8 mesecev brejo, pašna, prodam. Telefon: 5881-921.
VEČ bikcev starih 7 do 14 dni pro-
Postanite naročnik	ü		/J	y 1 \ 1 i	1
Za naročnike kar 9 številk zastonj!,					
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Poklčite 03/ 89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
Bolečine se ne da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
V SPOMIN
ALOJZU SKLEDARJU
iz Velenja 4. 5. 1937 - 10. 12. 2006
Hvala vsem, ki prihajate k preranemu grobu in prižigate svečke. Dve leti je čas, odkar nas je zavedno zapustil dragi mož, oče, dedi.
Žalujoči: vsi njegovi
dam po ugodni ceni. Možnost dostave. Gsm: 031/606-147.
ZAJCE domače reje prodam za zakol ali nadaljnjo rejo. Gsm: 031/393-502.
RAZNO
MEŠANA drva, balirko in rotacijsko kosilnico ter pocinkano cisterno ugodno prodam. Gsm: 051/387-625. SOBNO fitnes napravo prodam. Gsm: 041/394-739.
	habit nepremičnine HaUt d.o.ov Kmnlkora 11, Vetanjs
nt-1	
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223	
PRODAMO	
3-sobno stanovanje, desni breg, 90 m2,1956,1. nadstr., 100.000€ali po dog. Stanovanje ima poleg bivalnega dela dve kleti, urejen parkirni prostor, vredno gleda.
HlšovPar1ž||ah,300m2, parcela 890 m2, K+P+M, 2003,260.000 €. Predmestno naselje, možnost uporabe za dve družini z ločenimi vhodi in števci za priključke. Zazld||lva parcela v Podkra|u, le 3 km iz Velenja. 4544 m2,160.000 € ali dog. Priključki v bližini. Hišo v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, 300 m2, parcela 1300 m2,3 etaže, 1972,230.000 €. I. etaža obsega veliko garažo - in kletne prostore (3 sobe) ter kurilnico. VII. etaži so kuhinja in 3 sobe, kopalnica ter večja veranda. VIII. etaži so dve spalnici, dnevna soba, kuhinja z jedilnico in kopalnica.
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
Upravna enota Velenje
Poroke
Jana Škerjanec, Lipje 19 a, Velenje in Igor Bahor, Lipje 19 a, Velenje.
Smrti:
Jurij Trobiš, roj. 1930, Nova cerkev 47, Vojnik; Djordjevic Jožefa, roj. 1930, Velenje, Cesta talcev 18; Martin Smonkar, roj. 1946, Plešivec 67, Velenje; Slavko Skale, roj. 1951, Velenje, Koroška cesta 14; Stanislav Robnik, roj. 1952, Krnica 61, Luče.
Zdrav stve ni dom Vele nje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zava rovan ci, obve šča mo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekar na Cen ter Vele nje, Vod ni kova 1. Izda ja nuj nih zdra vil in zdra vil na
recepte, pred pi sa ne iste ga dne. Ob nede ljah in držav nih praz ni kih je organi zi ran odmor za kosi lo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
13. in 14. 12. - ANA FRANJKOVIČ, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
AC MLAKAR, MINS No 1 d.o.o.,
Cesta Simona Blatnika 18, 3320 Velenje. Telefon: 03/ 898 56 70
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN SKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE PREVOZE POKOJNIKOV NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA UREDITEV DOKUMENTACIJE MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Usoda z udarci nam ne prizanaša, brez milosti dragim življenje ugaša. Pred kratkim še vedra in upanja polna, s tegobami zdravja je naša mama bila. A zdaj čez noč od nas je odšla.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in ome
VIDE MRAK
roj. Sinkar iz Lokovice 14. 6. 1931 - 29. 11. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pomagali v času bolezni, nam stali ob strani ob njeni smrti, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hči Danica in sin Boris z družinama
35
30
25
20
15
10
Izbirate naj osebnost leta 2008
Pred vami je že drugi krog finalnega decembrskega izbora naj osebnosti. V prejšnji številki smo objavili kandidate (zmagovalce posameznih mesecev) po vrstnem redu izbora, tokrat pa jih objavljamo po številu prejetih gla sov. V nasled nji števil ki bodo štirje izpadli (seveda tisti, ki bodo prejeli najmanj glasov bralcev Našega časa in poslušalcev Radia Velenje), v zadnji številki pa bomo objavili le še dva finalista.
Za naj osebnost leta 2008 lahko glasujete na kuponu številka 2 (upoštevali bomo vse kupone, ki bodo v uredništvo Našega časa prispeli do torka, 16. decembra, vsak delovni dan, malo pred 17. uro (tako bo vse do 30. decembra, ko bomo glasovanje sklenili), pa lahko za predlagane kandidate glasujete tudi na Radiu Velenje po telefonu 897 50 03 in 897 50 04.
Boris Goličnik,
predsednik prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj - prizadeven in požrtvovalen gasilec, ki je tvegal svoje življenje, da je rešil lovca iz zaledenelega jezera.
Bojan Prelovšek,
načelniko bčinskegaš taba CZ Velenje - dobro usklajuje delo medd ruštvi ink rajevnimis kupnostmi, vzorno predstavlja CZ in poudarja njen pomen.
Bernard Vajdič, Manja Gošnik Vovk,
Ivč Kotnik,
smučar- edennajbolj perspektivnihs lovenskih smučarjev, odn jegav eliko pričakujemo.
pevovodkinja ing lasbena pedagoginja- g lasbeno vzgojop ribližao trokom tankočutno, še posebej uspešno vodi otroški zbor, ki pod njenim vodstvom dosegai zjemneu spehe.
ravnateljŠ olskegac entra -uspešno vodii zobraževalno ustanovo, ki je letos praznovala5 0-letnico delovanja,b lizu mu je ustvarjalnostm ladih, zna jimp risluhniti.
Sergej Rus,
zdravnik- ni lez dravnik, ampak tudip acientov prijatelj, ob tem pa povsem preprost.
Tomaž Slavič,
zdravnik- velik strokovnjak, doberz dravnik in doberč lovek, kin ajde za vsakogark akšno spodbudnobe sedo.
Lidija Fijavž, Regina Zagradišnik,
Janez Poles,
direktorica TermT opolšica -p okončnad irektorica, ki branin adaljnjir azvoj zdravilišča.
varuška- p ožrtvovalna varuška, ki jev zgojila mnogeg eneracije otrok, varuška s srcem in prirojenimp edagoškim občutkom.
zdravnik, dober inp redan zdravnik,u spešno se vključuje v deloU niverze za tretje življenjsko obdobje.
Nagrajenca prejšnjega tedna
pokrovitelja Drogerije in parfumerije Beauty World - šala Collistar prejmeta Ivan Tajnik, Ravne 162, Šoštanj in Vili Zager, Topolšica 56, Topolšica; Acer torbici pokrovitelja Trend Net pa prejmeta Miha Mlakar^Lipje 31 E, Velenje in Fanika Krt, Ravne 93 a, Šoštanj
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 2 bomo izžrebali dve toaletni torbici z rdečilom za ustnice pokrovitelja Drogerije in parfumerije Beauty World ter dvojne testenine z novimi okusi Picerije Manager.
Za malico, kosilo ali večerjo - Pizzerija .Manager Velenje!-
gorenje
Generalni pokrovitelj izbora naj osebnosti
r '
a •
Veliko silvestrovanje
^^^■BSiliiiSBemKKgul
tavali

Pokrovitelja:
Vabijo: Radio Velenje, Naš čas in Mestna občina Velenje Premogovnik Velenje in Gorenje
18.00 Srečanje z dedkom Mrazom in zabava z Manco Dremel	23.55 Poslanica župana
22.30 Začetek silvestrovanja s Tanjo Žagar in ansamblom Allegro 24.00 Ognjemet 23.45 Razglasitev najo sebnosti leta 2008	Do 2.00 Zabava