Terme PTbj »» HOTELS & RESORTS ¡P -50 % na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico V1»v V sreaiscu li. Torek:Tednikov kopalni dan „ , . v . i __Podravie • Številni otroci - - rianainii h imn ya ^f) <¥, nnm Kta lahL-n i iv^liavite vT^rmaln^m Par h i Torm Pti ii ^ ~ del počitnic preživeli na organiziranih letovanjih O Strani 4 in 5 te TEDNIK k. ^ Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si «rli m __________________________________ Ptuj, petek, 25. avgusta 2017 letnik LXX • št. 66 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR V IAPI II 1)1 COK ««o/ WWW TAPfTEDEKOn s ' SENČILA-ZAVESE-TAPEIE [po naročilu] T: 051-818-338 Ormoška c. 5,2250 Ptuj Kultura Ptuj • Začel se je festival Dnevi poezije in vina O Stran 10 Ljudje in dogodki Dornava, Destrnik • Veselo na lukarskem in kmečkem prazniku O Strani 6 in 17 Podravje Juršinci • Cerkev bodo predvidoma posvetili prihodnje leto O Stran 7 Škoda po suši Podravje • Občine bodo vloge sprejemale še prihodnji teden O Stran 24 Ptuj • Staro ptujsko pokopališče kot v grozljivki Igle, ukradene denarnice, odprt grob ... Prihodnji teden se šolarji vračajo v šole, s tem pa bo ponovno tudi več nevarnosti za preprodajo drog. „Komercialisti" si teren očitno že pripravljajo. Na starem mestnem pokopališču, tik ob Šolskem centru Ptuj, so minuli teden ključavnico dobesedno odtEgalilin si pot do grobov, na katerih so si uredili svoje kotičke, nekoliko skrajšali. iraH® i -^iiiHtefc^« Več na straneh 2 in 3. I»; Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Se največjemu podravskemu gradbincu obeta sprememba lastništva? o Strani 2 in 3 V središču • Trije policisti naj bi goljufali zavarovalnice o Stran 4 10 0 ^^Uirodno T^abavne ■ v lasbe Vpis v OŠ • Letos bo učencev več kot lani o Strani 4 in 5 nun UMUlll i MESTNA OBČINA PTUJ Ptuj 2017 1. VEČER - Odštevamo do abrahama (uspešnice 1989-1998), 31. avgusta 2017 ob 19.30 2. VEČER - 48. festival NZG Ptuj 2017, 1. septembra 2017 ob 19.30 TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU mw<»< i i w v V1»E«T«N Štajerski TEDNIK 2 Štajerski Aktualno petek • 25. avgusta 2017 Ptuj • O poslovanju, seji skupščine delničarjev in spremembah v upravnem odboru Cestnega podjetja Ptuj Se največjemu podravskemu gradbincu obeta Lastniki Cestnega podjetja Ptuj (CPP), največjega gradbenega podjetja v Podravju, so se v torek sestali na redni letni skupščini. Lani je podjetje iz poslovanja ka. V skladu z odločitvijo na skupščini bodo del dobička namenili za izplačilo dividend. Konec leta 2016 je družba zaposlovala 214 sodelavcev, dodana vrednost Največji lastnik CPP (58 odstotkov) je podjetje CPIN, ki ga skoraj v celoti obvladuje nekdanji direktor podjetja Ferdinand Veingerl. No- tranji delničarji obvladujejo 32 odstotkov družbe, deset odstotkov delnic je v lasti podjetja. Navedena lastniška struktura je veljala zadnji Spremembe v upravnem odboru CPP so bile pričakovane, saj se že nekaj časa po Ptuju šušlja, da naj bi podjetje kmalu dobilo novega lastnika. Namigi gredo v smeri, da sta interesenta za nakup podjetja dva: pomurski gradbeni gigant Pomgrad, ki ga obvladuje Stanko Polanič, med drugim tudi lastnik Panvite in mariborskega časnika Večer (uradni lastnik časopisa je sicer Polaničev nečak Uroš Hakl), ter gradbeno podjetje GIC gradnje iz Rogaške Slatine, njegov lastnik je Ivan Cajzek. Glede na to, da bo Cajzek od prihodnjega tedna tudi član upravnega odbora CPP, je moč domnevati, da bi lahko postal tudi lastnik družbe. A zaenkrat so to samo ugibanja. Predsednik upravnega odbora Martin Turk je dan po seji skupščine povedal, da do sprememb v lastništvu podjetja še ni prišlo. Dodajmo, da je v mestu ob Dravi slišati tudi zelo glasne govorice, da naj bi o prodaji CPP (so)odločal nekdanji predsednik uprave kidričevskega Taluma Danilo Toplek. Da Toplek na nek način tiho stoji za marsikaterim ptujskim podjetjem, je v tem okolju javna skrivnost. Sicer pa je tudi dokaj nenavadno in zanimivo vprašanje, zakaj se je Toplek sam osebno vključil v gradnjo tlačilne (pump track) steze na Zadružnem trgu. Investitor izgradnje steze je bila Veingerlova družba CPIN, ki je večinska lastnica CPP. V uredništvo smo dobili namige, da naj bi določeno dokumentacijo za izgradnjo steze v imenu CPIN-a urejal kar Toplek, čeprav sam uradno in formalno s tem podjetjem nima čisto nič. Topleku se je za angažma pri projektu v sporočilu za javnost nedavno javno zahvalil tudi župan mestne občine Ptuj Miran Senčar: »V imenu MO Ptuj se iskreno zahvaljujem gospodu Topleku in podjetju CPIN za to pridobitev.« dan leta 2016. Na torkovi seji skupščine so se lastniki podjetja seznanili z lanskoletnim poslovanjem in razširili upravni odbor podjetja, ki v družbi izvaja tudi nalogo nadzora poslovodstva. Od začetka leta 2013 tričlanski upravni odbor CPP sestavljajo predsednik Martin Turk, podpredsednik Marjan Pucko in članica Brigita Mesarič. Imenovanim se petletni mandat izteče s koncem tega leta. V skladu z odločitvijo na seji skupščine delničarjev se bosta upravnemu odboru po 1. septembru, torej že prihodnji teden, pridružila Ivan Cajzek in Damjan Kozjak. Cajzek je lastnik in direktor podjetja GIC gradnje iz Rogaške Slatine, kije v letu 2015 zaposlovalo 91 sodelavcev ter ustvarilo 24,5 milijona evrov prihodkov in 564.000 evrov čistega dobička. Podatki o poslovanji družbe za minulo leto v bazi Ajpes še niso objavljeni. Drugi novi član upravnega odbora CPP Damjan Kozjak je nekdanji bankir, ki poslovno sodeluje z razvpitim primorskim odvetnikom Francijem Matozom. Lani sta v Portorožu kupila nekdanji hotel Vila Virginia ter Struktura prihodkov CPP v 2016 * Vir- poslovno poročilo Gradbene storitve Storitve rednega vzdrževanja Prodaja materiala Finančni prihodki iz deležev Vir: poslovno poročilo 2016 14 mio € 7,2 mio € 1,1 mio € 235.000 € Struktura stroškov CPP v 2016 Stroški materiala Stroški storitev Stroški dela Amortizacija Rezervacije Prevrednotovalni odhodki Drugi odhodki Vir: poslovno poročilo 2016 6,2 mio € 10,2 mio € 4,7 mio € 976.000 € 590.000 € 345.000 € 310.000 € CPP je 51-odstotni lastnik Tovarne asfalta Kidričevo, ki je v letu 2016 ustvarila in blizu 325.000 evrov dobička. Poleg CPP je solastnik Tovarne asfalta Kidriče- napovedala njegovo obnovo, ki pa se do sedaj še ni pričela. Do konca leta bo upravni odbor podjetja CPP petčlanski, po novem letu pa štiričlanski. Svoje predstavnike za prihodnje mandatno obdobje so družbeniki imenovali na seji skupščine v tem tednu. Po 1. januarju Ptuj • Staro pokopališče: še eno zbirališče narkomanov Staro pokopališče kot v grozljivki: igle, ukradene Prihodnji teden se šolarji vračajo v šole, s tem pa bo ponovno tudi več nevarnosti za preprodajo drog. „Komercialisti" si teren očitno že pripravljajo. Na starem dobesedno odtrgali in si pot do grobov, na katerih so si uredili svoje kotičke, nekoliko skrajšali. Ukradene izpraznjene denarnice, smeti, igle, brizge in še Pred začetkom novega šolskega leta smo se z vodjo Medobčinskega redarstva SOU Spodnjega Podravja Robertom Brkičem odpravili na ogled nekaterih krajev, ki so z vidika preprodaje drog najbolj problematični. „Pri svojem delu in ogledih velikokrat naletimo na prizore, o katerih obvestimo tudi policijo. Iz dosedanjih izkušenj vemo, da so z vidika preprodaje in uživanja drog nevarni kotički v bližini šol. Obstajajo točke, za katere se jasno ve, da se na njih zadržujejo narkomani, se pa te z leti tudi spreminjajo," pojasnjuje Brkič. Medtem ko smo pred časom poročali o tem, da se narkomani zbirajo na parkirišču na Zadružnem trgu, jim očitno ta lokacija ni več najbolj ustrezna. Predvsem po ureditvi pump track steze, ki jo dnevno obišče več sto otrok in odraslih na kolescih, jim tamkajšnja „gneča" ni ravno po godu. Tudi Brkič ugotavlja, da imajo raje skrite kotičke, da iščejo mesta, na katerih niso vidni. Takšnih so si na Ptuju našli kar nekaj. Kot ugotavljajo v Medobčinski redarski služ- bi, tudi Panorama ni več med aktualnimi zbirališči narkomanov in preprodajalcev drog. Po ureditvi v sprehajališče tam namreč težko najdejo samotne kotičke. Imajo pa več uspeha recimo na starem ptujskem pokopališču. Nekateri prizori na njem so dobesedno srhljivi. „Stanje na pokopališču je slabo. Dejstvo pa je, da niso vsi polomljeni spomeniki posledica dejanj vandalov. Kar nekaj grobov je takih, ki enostavno niso vzdrževani in jih je načel zob časa, so pa tudi taki, ki redno vzdržujejo •Wmß Foto: Dženana Kmetec Igle ležijo vsepovprek. Foto: Dženana Kmetec Takšni kotički, posebej zaraščeni, so odlična skrivališča. grobove, kar se vidi že na prvi pogled," poudarja vodja Medobčinskega redarstva SOU Spodnjega Podravja. A narkomanov nevzdr-ževani grobovi očitno sploh ne motijo, lahko so tudi propadajoči in nevarni, aktualni so le tisti, ki so v skritih kotičkih, zaraščeni v grmovju in vejevju. In našli so kar nekaj takšnih mest. Nekaj smo jih tudi poslikali. Tisti, ki se tam zbirajo, so za seboj pustili številne igle, brizge, pripomočke za gretje droge, izpraznjene, po vsej verjetnosti ukradene denarnice... Zaradi vsega, kar se najde tam, je (kot smo se prepričali) nevarna že sama hoja po pokopališču. „Pred časom smo na to opozorili tudi Javne službe Ptuj, ki so eno najbolj problematičnih in zaraščenih mest že uredili. Posekali so veje in tako preprečili „nemoteno" zbiranje narkomanov. Odkrili smo še eno sporno točko, ki Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik ¡e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga ¡e ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Doki (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.sL Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 11. avgusta 2017 Aktualno Štajerski 3 sprememba lastništva? ustvarilo 24,4 milijona evrov prihodkov in pridelalo milijon evrov čistega dobič-na zaposlenega je znašala 34.109 evrov. Gradbeništvo znova na prepihu Poslovanje v lanskem letu za gradbeno panogo ni bilo enostavno. Kot je v poslovnem poročilu zapisala izvršna direktorica družbe Meta Zaje Pogorelčnik, je po podatkih statističnega urada indeks obsega izvedenih gradbenih del za leto 2016 najnižji v zadnjih 20 letih. »Po letu 2013 je bil zaradi zaključevanja evropskih projektov zaznan opazen dvig gradbene realizacije. Padec obsega gradbenih del v lanskem letu pa je podrl upe v svetlejšo gradbeno prihodnost. Opazno se je znižal tudi delež gradbeništva v BDP, ki je med državami članicami EU trenutno med najnižjimi. V primerjavi z letom 2010 je indeks izvedenih del upadel za več kot 40 odstotkov. V času največje konjunkture leta 2008 je bil indeks glede na opazovano leto 2010 140-odstoten. Nihanja indeksa v obdobju 2007-2016 so bila med članicami EU največja v Sloveniji in Grčiji, najstabilnejše stanje med sosednjimi državami ima Avstrija,« navaja Zajc Pogorelčnikova in dodaja, da se padec v panogi gradbeništva odraža tudi v poslovanju CPP. Kljub temu pa bo lanskoletno poslovanje tega ptujskega gradbinca zapisano kot relativno dobro. Manjši delež posla ■ v« • z občinami »Realizirali smo 22,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je sicer dobrih 13 odstotkov manj kot v letu 2015. Za pridobitev dela smo Foto: Črtomir Goznik 3,3 milijona evrov prihodkov od prodaje vo pomurski gradbeni velikan Pomgrad. 2018 bodo člani upravnega odbora Martin Turk, Ivan Cajzek in Damjan Kozjak. Četrtega člana bodo izvolili zaposleni. Člani upravnega odbora CPP in zaposleni na podlagi individualnih pogodb so v letu 2016 za svoje delo skupno prejeli 458.000 evrov; od tega upravni odbor 187.000 in ostali zaposleni na individualnih pogodbah 271.000 evrov. Predsednik upravnega odbora Martin Turk je zaslužil 130.000 evrov, izvršna direktorica Meta Zajc Pogorelčnik 79.000 in članica upravnega odbora Brigita Mesaric 46.000 evrov. Podpredsednik upravnega odbora Marijan Pucko je prejel 10.000 evrov plače (samo variabilnega, ne pa tudi fiksnega dela). Foto: Črtomir Goznik Leto Prihodki od Cisti prodaje (mio €) dobiček (€) Sredstva (mio €) Kapital (mio €) 11 Etni 2008 20,3 531.000 17 mio Js. Ol 8 ,7 163 2009 17,3 556.000 16 4,9 9,0 130 2010 14,8 380.000 15 5,1 7,1 125 2011 16,0 346.000 16,5 5,3 8 ,3 157 2012 17,5 338.000 15,5 5,5 7,4 162 2013 24,8 793.000 18,4 4,7 10,6 180 2014 35,8 1,6 mio 19,7 6,1 10,5 175 2015 25,8 2 mio 21 7,7 9,5 201 2016 22,4 1,1 mio 20,3 8,5 9,0 214 Pri sredstvih in obveznostih smo prikazali vsoto kratkoročnih in Vir: poslovna poročila CPP dolgoročnih. se bili primorani zelo potruditi. K uspešnemu poslovanju je pripomoglo to, da smo imeli že konec leta 2015 sklenjene pogodbe za skoraj 40 odstotkov načrtovanih prihodkov v letu 2016 ter sodelovanje na projektu izgradnje avtocestnega odseka od Dražencev do MMP Gruškovje. Poslovanje smo razširili tako teritorialno kot tudi z novimi naročniki oziroma kupci. Pomemben delež pogodb smo v letu 2016 sklenili mimo javnih razpisov. Približno tretjino svojega dela opravimo za DRSI in DARS. Dobro četrtino dela smo lani izvedli za občine. Rekorden delež posla z občinami smo imeli v letu 2013 (62 odstotkov), najnižjega pa v 2015 (18 odstotkov). Na območju Podravja vzdržujemo 531 km državnih in dobrih tisoč km občinskih cest. Dolgoročne koncesijske pogodbe so dobra osnova za poslovanje družbe v prihodnosti. V minulih letih smo prebrodili številne težave in se vedno znova pogumno lotevali izzivov. Po Eurostatu se za naslednja leta v gradbeništvu kažejo pozitivne poslovne tendence, kar krepi investicijski optimizem. Opaža se pomemben premik na področju stanovanjske gradnje, pojavljajo se nove zasebne investicije v industriji in storitvah, vlada za naslednja leta (2017-2022) predvideva močno povečana vlaganja na področju prometa. Apri- la 2016 smo iz stečajne mase slo-venjebistriškega Granita odkupili 100-odstotni delež v družbi Granit storitve. Glede na reference tega podjetja v prihodnje načrtujemo povečanje deleža poslov na področju visokih gradenj. Če bo možno, bomo začeli tudi izvedbo del na premostitvenih objektih (mostovi, nadvozi ...). Večinski delež smo v lanskem letu pridobili tudi v podjetju Tovarna asfalta Kidričevo. CPP je lani v nabavo osnovnih sredstev vložilo 1,2 milijona evrov,« je v poročilu o poslovanju CPP za leto 2016 med drugim zapisala izvršna direktorica Meta Zajc Pogorelčnik. Mojca Zemljarič denarnice, odprt grob ... mestnem pokopališču, tik ob Šolskem centru Ptuj, so minuli teden ključavnico marsikaj drugega so stvari, ki gotovo ne sodijo na kraj, kot je pokopališče. jo bodo, kot so obljubili, uredili že v kratkem," pravi Brkič. Ne glede na deljena mnenja je dejstvo, da je staro pokopališče zelo potrebno resne ureditve. Številni grobovi se sesedajo in so povsem dotrajani. Pri iskanju igel in drugih pripomočkov, ki dokazu- jejo, da se tam zbirajo narkomani, smo naleteli celo na odprt grob, v katerem je vidna lobanja, obdana s kupom smeti. Zgornja betonska plošča je bila ob našem obisku še minuli teden na pol odprta, a so jo, kot so zagotovili, že zaprli. Rešitev, kako se lotiti urejanja te problematike, je več. Brkič poudarja, da bi bilo smiselno razmisliti o zaprtju pokopališča v večernih urah, po 18. uri. Vsekakor pa nam sedanja podoba in prizori, ki smo jim priča na starem ptujskem pokopališču, nikakor niso v ponos. Dženana Kmetec Iii ■V; ^HhK! K \ - . M jri^Bj^/ -_ V VC felá ttt**-,.' Mt bS^B" Foto: Dženana Kmetec Eden izmed grobov je bil odprt. Srhljiv prizor. Grob so zaprli takoj, ko so jih obvestili Javne službe Ptuj urejajo vsa tri ptujska pokopališča; staro in novo rogozniško ter staro mestno. Kot pojasnjuje Peter Bezjak, zaposleni v Javnih službah Ptuj na starem mestnem pokopališču košnjo izvajajo približno petkrat letno, odvisno od vegetacije, v času bujne rasti pogosteje. Odstranjevanje preostalih grmovnic in dreves pa izvajajo v dogovoru z Mestno občino Ptuj. Ker so ugotovili, da te predstavljajo problem, so jih na nekaterih delih pokopališča, kjer se je ugotovilo, da imajo narkomani skrivališče, že porezali. »Če se bodo preselili na drug predel pokopališča, bomo vsekakor skušali tudi na tistih delih grmovnice odstraniti do te mere, da jim ne nudi skrivališča,« še pojasnjuje Bezjak. Sicer pa delo na pokopališču za delavce predstavlja številne nevarnosti. Kot pravijo, se najde marsikaj, med drugim redno tudi pribor za doziranje drog. Ostanke, kijih za seboj puščajo narkomani, najpogosteje najdejo na predelih, kjer so v zavetju in jih ne opazijo mimoidoči. Da bi preprečili sedanje stanje, v Javnih službah Ptuj svetujejo podobno kot redarska služba: da se uredi ograjo okrog pokopališča in se pokopališče v večernih urah zapre. Kot smo videli na ogledu pokopališča, pa nekaterim narkomanom in vandalom grobovi ne predstavljajo prav nič svetega. Na enem so celo umaknili zgornjo betonsko ploščo in se očitno poigravali z ostanki. Sredi groba je ležala lobanja, okrog nje pa kup smeti. Na vprašanje, kako dolgo je bil grob, iz katerega je bila vidna lobanja, odprt, v Javnih službah Ptuj odgovarjajo: »Vpetek, 18.8.2017, nas je o tem obvestila MO Ptuj in smo grob še isti dan zaprli.« 4 Štajerski V središču petek • 25. avgusta 2017 Slovenija, Podravje • Številni otroci del počitnic preživeli na organiziranih letovanjih Steber programov so prostovoljci, donatorji Poletne počitnice se končujejo. Nekaj dni počitnic so otroci preživeli tudi na morju: nekateri s starši, sorodniki ali prijatelji, drugi v poletnih Najbolj množično organizirano poletno letovanje otrok poteka pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) in njenih članic. V lanskem letu so popolnoma brezplačno letovanje omogočile 3.235 in delno brezplačno 3.979 otrokom, samoplačniško je letovalo 2.925 otrok. Skupaj je tako pod okriljem ZPMS lani letovalo 10.139 otrok. Zbirne podatke o letošnjih letovanjih bo Zveza predstavila v prihodnjem tednu. V okviru ZPMS je blizu 30 organizatorjev letovanj: poleg nacionalne zveze še regionalne in lokalne zveze, društva ter organizacije. Letovanja Zveze prijateljev mladine (ZPM) Maribor so se končala v sredo, ko se je iz Poreča vrnila šesta izmena otrok. »ZPM Maribor je letovanja organizirala predvsem za otroke iz Po-dravja, območja okolice Maribora, Ptuja, Slovenske Bistrice, Lenarta in Ormoža. Na tem območju nas je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izbral za organizatorja zdravstvenih letovanj za otroke in šolarje, s pogodbo smo bili dogovorjeni, da lahko zdravstveno letovanje izvedemo za skupno 550 otrok. Pogodbeno obveznost smo v celoti izpolnili, kar pomeni, da je 550 otrok letovalo s pomočjo sredstev ZZZS. Povpraševanja zdravnikov in staršev pogosteje bolnih otrok je bilo bistveno več, kot je možnosti. Verjamemo, da bi lahko na zdravstveno letovanje peljali vsaj 20 odstotkov oziroma sto otrok več,« je pojasnil sekretar ZPM Maribor Božidar Raušl in dodal, da so zdravstvena letovanja del letovanj, ki jih organizirajo v dveh centrih: VIRC Poreč in Dom Miloša Zidanška Pohorje. »Zdravstvena letovanja so terminsko in vsebinsko kombinirana s siceršnjimi letovanji, tako ob morju kot v sredogorju pa trajajo 11 dni oziroma deset noči. Tretje letovanje, ko otroci prav tako potujejo deset dni, izvedemo v prijateljskem mestu Marburg v Nemčiji, kjer letujemo v najetih kapacitetah. Letovanje v Marburgu ni zdravstveno in tudi praviloma ni podprto s subvencijami občin. V največji meri ga plačajo starši sami. Je pa letovanje organizirano na način, da se tam otroci učijo nemščine. Ob tem nam pomagajo donatorji, nekateri Zdravstuena letovanja OZ RK Maribor, 2017 Maribor 310 460 Ptuj 90 65 Ormož 60 65 Lenart 60 50 Sl. Bistrica 120 120 Skupaj 650 760 tudi iz Nemčije. Prijateljsko mesto Marburg brezplačno prispeva enega učitelja nemščine in našim otrokom zagotovi brezplačen vstop v nekatere marburške aktivnosti, namenjene njihovim otrokom. Letos je potekalo v kombinaciji z obiskom Berlina. V organizaciji oziroma kapacitetah ZPM Maribor je letos skupno letovalo 1.828 otrok.« Raušl še navaja, da veliko po-dravskih občin del proračunskih sredstev nameni subvencioniranju letovanj, tako se številnim otrokom letovanja omogočijo s pomočjo občinskih sredstev. »Tudi tukaj smo, pri nekaterih občinah, opazili odzivnost na dodatne potrebe. Nekatere občine so sledile Vir: OZ RK Maribor, julij 2017 našim pobudam in zagotovile več sredstev kot lani. Pohvalimo lahko možnost, da kombiniramo javna sredstva ZZZS in subvencijska sredstva občin z donacijami in doplačili staršev. Na ta način mnogo več otrokom, kot bi sicer, zagotovimo popolnoma brezplačna letovanja. V nasprotnem primeru nekateri od otrok ne bi odšli na letovanja, saj njihovi starši ne zmorejo plačati niti delnega prispevka. Ob naštetih proračunskih virih Centri za socialno delo niso pogosti plačniki letovanj. Veliko nam pomagajo donatorji, bodisi fizične ali pravne osebe. ZPMS je vodila kampanjo -projekt zbiranja finančnih sredstev v akciji Pomežik soncu in v sodelo- Dneuni stroški letovanja otrok na morju, ki ga organizirata Rdeči križ in organizaciji Slovenske karitas so od 20 do 30 eurou na dan. Spodnje Podravje • Stanje vpisa v osnovnih šolah Novo šolsko leto že trka na vrata, šolarjev bo Le še nekaj dni loči šolarje do začetka šolskega leta 2017/2018, medtem ko bodo študentje v brezskrbnosti uživali še dober mesec dni. Po dvomesečnih v šolske klopi, prve naslednje počitnice pa se zanje začnejo 30. oktobra. Šolski koledar Prve počitnice v šolskem letu 2017/2018 se začnejo 30. oktobra, v šolske klopi se osnovnošolci in dijaki ponovno vračajo 6. novembra. Nepretrgoma jih bodo nato gulili do decembra, novoletne počitnice se začnejo 25. decembra in trajajo do srede, 3. januarja. Na zadnji januarski dan se zaključi prvo ocenjevalno obdobje za osnovnošolce, za srednješolce pa že dva tedna prej. Doma bodo šolarji tudi v četrtek, 8. februarja, na Prešernov dan, daljši počitek, zimske počitnice, pa se za podravsko regijo začnejo 26. februarja 2018 in trajajo teden dni. Velikonočni ponedeljek bo prihodnje leto v ponedeljek, 2. aprila. Konec aprila, 27. (petek), je dan upora proti okupatorju, tri dni kasneje, v ponedeljek, 27. aprila, pa se začnejo prvomajske počitnice. Naslednji dela (in šole) prost dan je 25. junij, ko je dan državnosti. Dan kasneje pa se začnejo tudi poletne počitnice, s katerimi se bo zaključilo šolsko leto 2017/2018. Foto: Črtomir Goznik Čeprav se zdi, da smo šele včeraj napisali, da se poletne počitnice začenjajo, se iztekajo že njihovi zadnji dnevi. Na šolah se že pripravljajo na novo šolsko leto. Velika večina osnovnih šol v Spodnjem Podravju ohranja število učencev primerljivo lanskoletnemu. Med temi so recimo OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, Podlehnik, celo več učencev kot lani bodo imeli na osnovnih šolah v Cirkovcah, Ormožu, v Žetalah, Vidmu pri Ptuju, Cerkvenjaku ... Kar se tiče vpisa prvošolcev, se stanje med šolami sicer razlikuje, a na večini šol pomembnih odstopanj ni. Največji upad beležijo v podlehniški šoli, v katero je v preteklem šolskem letu sedlo 25 novincev, letos jih bo le še 10, torej kar 15 manj. Tudi v Veliki Nedelji bo 14 prvošolcev manj, pa 12 (lani 23, letos 17) na OŠ Cirkulane-Zavrč. Štirje manj kot lani bodo tudi v OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, trije v Žetalah, eden manj v Gorišnici, dva na Haj-dini. V Juršincih so v šolskem letu 2016/2017 imeli 39 prvošolcev, v novem jih bo prav tako nekaj manj, in sicer jih bo skupaj 30. V Majšperku bodo štirje novinci več kot lani, in sicer jih bo 41, od tega le eden na podružnici Stoper-ce. Na OŠ Videm pri Ptuju pa (gledano skupaj s podružničnima šola- ma) ostaja število povsem enako lanskoletnemu: 60 novincev. Kar se tiče Ptuja, se število prvošolcev najbolj znižuje na OŠ Breg, kjer bo v novem šolskem letu le en oddelek, v katerem bo 23 novincev. Največ novincev v osnovnošolskih klopeh na Ptuju bo tudi letos na OŠ Ljudski vrt (81 le na matični šoli, kar pomeni tri oddelke), na OŠ Olge Meglič bo 52 prvošolcev razdeljenih v dva oddelka, na OŠ Mladika bosta prav tako dva oddelka, v katerih bo 48 otrok. V minulem šolskem letu je bilo v ptujskih šolah 224 prvošol-cev, le eden manj kot bo v novem šolskem letu. V primerjanih (zgoraj navedenih) 21 podravskih občinah bo skupno 825 prvošolcev in 6945 vseh osnovnošolcev. Tako otrokom kot učiteljem želimo prijetno, varno in uspešno šolsko leto 2017/2018! Dženana Kmetec Čez natanko teden dni se osnovnošolci in dijaki vračajo v šolske klopi. Osnovna šola Število prvošolcev Skupaj otrok na šoli (v vseh razredih) 2017/2018 2016/2017 Ptuj OŠ Ljudski vrt 81 687 679 +8 podružnica Grajena 19 160 162 -2 OŠ Olge Meglič 52 347 330 +17 OŠ Breg 23 286 303 -17 OŠ Mladika 48 368 352 +16 Skupaj 223 1848 1826 +22 Vir. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Tabela prikazuje stanje vpisa na ptujskih šolah minuli teden (podatki se lahko še spreminjajo). Na OŠ Ljudski vrt bodo trije oddelki, na Mladiki in OŠ Olge Meglič po dva in eden na Bregu. Foto: CG petek • 25. avgusta 2017 V središču Štajerski 5 in humanitarne organizacije počitniških kolonijah, ki jih organizirajo različna združenja in organizacije. Foto: Črtomir Goznik Zveza prijateljev mladine Slovenije, znašajo 35 evrov. Stroški letovanja v vanju s FIHO Slovenija še program v podporo letovanj otrok s posebnimi potrebami. ZPM Maribor je donatorje našla predvsem med pravnimi osebami.« OZ RK Maribor v Punat peljal 1.100 otrok Okrog 1.100 otrok je letos letovalo v počitniških kapacitetah Območnega združenja Rdečega križa (OZ RK) Maribor v Punatu na otoku Krk. Od tega je bilo 760 otrok prijavljenih za zdravstveno letovanje, 320 pa za tako imenovana socialna letovanja. Cena letovanja na dan znaša 35 evrov; stroški desetdnevnega bivanja so 350 in sedemdnevnega 245 evrov. Stroške zdravstvenih letovanj pokrijejo ZZZS, občine RK in donatorji, stroške socialnih pa občine, RK in donatorji. Del stroškov plačajo tudi starši, višina njihovega sofinanciranja je odvisna od socialnega položaja družine. Za otroke v letovišču Punat skozi celotno poletno sezono skrbi več kot 250 ljudi. »V Pu- natu imamo sezonsko zaposlenih 20 ljudi (v upravi, kuhinji, pralnici, sobarice ...), za pedagoško vodenje in zdravstveno varstvo otrok v posameznih izmenah potrebujemo v celem letu od 220 do 250 prostovoljcev. Letos se nam je za popestritev programa in delavnic čez celotno sezono pridružilo še 15 ljudi, ki so poskrbeli za različne dodatne aktivnosti za otroke,« je povedala strokovna sodelavka v referatu za letovanje otrok OZ RK Maribor Jerica Gaube. Počitnice biserov Programe poletnega letovanja otrok izvaja tudi Slovenska karitas. Od leta 1994 organizirajo v Portorožu letovanja otrok iz socialno ogroženih družin, ki so jih pred 12 leti poimenovali v Počitnice biserov. »V štirih tednih Počitnic biserov se je lani skupaj zvrstilo 122 otrok in 35 mladostnikov. 17 otrok je prihajalo iz območja Podravja. Dodatno je bilo 31 otrok iz Podrav-ja skupaj z svojimi starši vključenih v letovanja družin, ki tudi potekajo v Portorožu. V letošnjem letu smo Foto: Črtomir Goznik ZPM Maribor poletna počitniška letovanja v celoti izvede s pomočjo prostovoljcev. Teh je okrog 200. Cena 11-dnevnega letovanja za osnovnošolske in predšolske otroke v VIRC Poreč znaša 349 in na DMZ Pohorje 294 evrov. Potovanje v Marburg v kombinaciji z obiskom Berlina je stalo 526 evrov. Cene letovanja vključujejo vse stroške: namestitve, prehrane, pedagoškega in zdravstvenega spremstva, prevoza na letovanje, izleta z ladjo ali avtobusom, zavarovanja in materiala za prostočasne aktivnosti. izvedli pet tednov Počitnic biserov - štiri tedne za otroke v starosti od šest do 13 let in en teden za mladostnike v starosti od 14 do 18 let. Poleg slovenskih otrok smo vključili tudi nekaj otrok in mladostnikov s statusom begunca. Celoten dnevni strošek letovanja na enega otroka se giblje med 25 in 30 evri. Letovanje za otroke - Počitnice biserov je sofinancirano s strani FIHO, donacij posameznikov in podjetij, nekaj prispevajo tudi župnijske Karitas, od koder prihajajo otroci. Če družina ni socialno in materialno ogrožena, ampak je v ozadju druga stiska, lahko udeleženci prispevajo simbolično vsoto. Letovanja so posredno deloma financirana tudi z občinskimi sredstvi, ki jih občine namenijo za delovanje župnijskih in škofijskih karitas. Delo karitas finančno podpira približno tretjina občin,« je razložil Peter Tomažič iz Slovenske karitas in dodal, da pri izvedbi programa sodeluje več kot sto prostovoljcev, vsak teden imajo še kuharico in voditelja. Zaposleni na Slovenski karitas neposredno pri organizaciji in izvedbi ne sodelujejo. V manjšem obsegu ena zaposlena sodelavka med letom poskrbi za priprave, koordinacijo logistike, zbiranje donacij in podobno. Mojca Zemljarič letos več kot lani počitnicah bodo čez natanko teden dni osnovnošolci in dijaki ponovno sedli Osnovna šola Število prvošolcev Skupaj otrok na šoli (v vseh razredih) 2017/2018 Skupaj otrok v minulem šolskem letu 2016/2017 Primerjava skupnega števila učencev, š. leto 2017/2018 in 2016/2016 Cerkvenjak podružnica Vitomarci 27 12 190 63 Skupaj: 253 Skupaj: 233 +20 Cirkulane-Zavrč 24 268 268 / Destrnik podružnica Trnovska vas 28 15 247 91 Skupaj: 338 Skupaj: 335 +3 OŠ dr. Franja Žgeča Dornava 26 241 242 -1 Gorišnica 41 356 347 +9 Hajdina 31 248 244 +4 Juršinci 22 226 231 -5 Cirkovce 26 215 200 +15 Kidričevo podružnica Lovrenc na Dr. polju 30 8 286 36 Skupaj: 322 323 -1 OŠ Majšperk podružnica Ptujska Gora podružnica Stoperce 28 12 1 270 43 13 Skupaj: 326 Skupaj: 322 +4 Markovci 39 336 331 +5 Miklavž pri Ormožu podružnica Kog 19 10 132 29 Skupaj: 161 Skupaj: 152 +9 Ormož 42 372 367 +5 Velika Nedelja podružnica Podgorci 16 16 231 79 Skupaj: 310 304 +6 Ivanjkovci 12 158 161 -3 Podlehnik 10 121 126 -5 Sveti Tomaž 18 166 164 +2 Središče ob Dravi 23 152 143 +9 Videm pri Ptuju podružnica Sela podružnica Leskovec 42 6 12 320 47 68 skupaj: 435 Skupaj: 425 +10 Žetale 13 93 89 +4 Skupaj 602 5.097 5.007 +90 Vir. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Zgornja tabela prikazuje število prvošolcev ter vseh učencev, ki bodo (po dosedanjih podatkih) posamezno šolo obiskovali v šolskem letu 2017/2018. Primerjali smo jih s podatki, ki so nam jih za minulo leto posredovali iz MIZŠ. Ptuj • Trije policisti naj bi večkrat zlorabili svoj položaj Z lažnimi zapisniki ogoljufali zavarovalnice Na okrožnem sodišču na Ptuju se bo septembra nadaljevalo sojenje trem nekdanjim policistom, ki jih specializirano državno tožilstvo bremeni zlorabe položaja. Obdolženi Peter Letonja, Miroslav Lozinšek in Brigita Cvetko naj bi v času, ko so nosili modro uniformo, ponarejali policijske zapisnike o prometnih nesrečah, s katerimi naj bi domnevnim zavarovalniškim goljufom pomagali pridobiti za več kot 160.000 evrov odškodnin pri različnih zavarovalnicah. Obdolženi naj bi kar 23-krat zlorabili položaj. Največ lažnih zapisnikov (10) naj bi sestavila Cvetkova, Lozinšek osem in štiri Letonja. Na podlagi lažnih zapisnikov o prometnih nesrečah so potem lastniki vozil pri zavarovalnicah vlagali odškodninske zahtevke. Lahko bi dejali, da je skupina delovala kot združba, saj so za isti avtomobil večkrat prijavili poškodbe in od zavarovalnic pridobili odškodnine. Tako so za isto vozilo Audi A3 kar štirikrat spisali zapisnik o prometni nesreči s podobnimi posledicami. Izvedenec tehnične stroke Vekoslav Kamnik pravi, da je nemogoče, da bi se prometne nesreče zgodile na način, kot je navedeno v zapisnikih - da bi v vseh štirih primerih nesreč nastale povsem enake poškodbe, ki so bile od primera do primera celo hujše. Izvedenec je na sodišču v začetku julija dejal, da meni, da se poškodbe na avtomobilu sploh niso popravljale, temveč so avtomobil pred vsakim novim primerom »nesreče« še dodatno poškodovali in izkoristili za vložitev novega škodnega zahtevka pri zavarovalnici. Trije nekdanji policisti krivde za očitano jim kaznivo dejanje ne priznavajo. Na nadaljevanje glavne obravnave, ki je bila sklicana 11. julija, je pristopila samo obdolžena Cvetkova, ne pa tudi Lozinšek in Letonja. Slednji naj bi dan pred obravnavo na sodi- šču imel prebavne motnje, zaradi česar je bruhal in imel drisko ter poiskal zdravniško pomoč. Tudi Lozinšek ima zdravstvene težave. Opravil je več pregledov za operacijo, ki ga čaka v teh dneh. Zaradi njegovega zdravstvenega stanja se bo sojenje nadaljevalo v drugi polovici septembra, ko si bo opomogel od operacije. Sodnica Marjana Kosi je naslednji narok za glavno obravnavo napovedala za 15. september. Nato naj bi predvidoma dve glavni obravnavi izvedli še v septembru in eno v začetku oktobra. Mojca Zemljarič 6 Štajerski Podravje petek • 25. avgusta 2017 Destrnik • 36. kmečki praznik Skrb za dediščino, okolje in prenos tradicije Na Destrniku so 19. in 20. avgusta pripravili že 36. kmečki praznik z bogatim programom. Turistično društvo Destrnik je pod vodstvom predsednika Ivana Hauptmana povabilo na dvodnevno dogajanje. V soboto, 19. avgusta, so bogato kulturno dediščino tega okolja z navadami in običaji nekdanjega življenja na vasi lahko občudovali tudi upokojenci Spodnjega Podravja, ki so se letos srečali na Destrniku. Nagrajenci ocenjevanja urejenosti okolice hiš, kmetij in drugih objektov Angela in Ivan Slukan, Zg. Velovlek 23 a (priznanje za vzorno urejeno stanovanjsko hišo z okolico), družina Krajnc, Drstelja 6 (priznanje za vzorno urejeno stanovanjsko hišo z okolico), družina Kmetec-Kolednik, Levanjci 15 (priznanje za vzorno urejeno stanovanjsko hišo z okolico), družina Vindiš, Placar 41 a (priznanje za vzorno urejeno stanovanjsko hišo z okolico), družina Koser, Janežovski Vrh 21 a (priznanje za vzorno urejeno stanovanjsko hišo z okolico), Marica in Bogoljub Požun, Zasadi 13 a (priznanje za vzgojo vrtnic in ostalo hortikulturno dejavnost), Igor Ilec - Plahometovo, Dolič37 (priznanje za ohranjanje dediščine življenja na vasi) in kmetija Petrič, Jiršovci 1 (priznanje za urejenost kmetijskih objektov). K • , //M V kmečkih igrah so se pomerile štiri ekipe: Jiršovci (Hitri in drzni), PGD Destrnik - ekipal, PGD Destrnik - ekipa 2 in Drstelja (Drsteljske pande). Slavila je ekipa Hitri iz drzni iz Jiršovcev. Na fotografiji žaganje drv s cug žago (žago na poteg). Na Destrniku že od nekdaj pečejo odlične gibanice. Že po tradiciji so najprej postavili klopotec, ki bo varoval letino do trgatve. Letos vreme sicer ni bilo najugodnejše, a vinogradniki in vinarji nikoli ne obupajo, vsakič upajo, da bo letnik vsaj povprečen, če že ne dober oz. odličen. Kmečke igre so letos privabile ekipe iz Jir-šovcev, z Destrnika in iz Drstelje. Najboljša je bila ekipa iz Jiršovcev s pomenljivim imenom Hitri in drzni, kar se jim je na koncu tudi obrestovalo. Vse ekipe so prejele lepe nagrade. Kmečke igre so tokrat pripravili že šestič, s ciljem, da bi na Kmečki praznik privabili čim več mladih obiskovalcev. Nedeljsko dogajanje je najprej obogatila nedeljska povorka starih kmečkih običajev. V TD Destrnik se trudijo, da bi zanamcem ohranili nekatere stare običaje, obrti in opravila, brez katerih nekoč življenje in delo na vasi ni bilo mogoče. Osrednje dogajanje zadnjih let pa je povezano s projektom Od lanu do platna, v okviru katerega predstavljajo delo s tukačem, trlico, kolovratom, s statvami in ponudijo tudi laneno seme in olje. Aprila posejejo lan, avgusta ga populijo, odstranijo seme in pripravijo stebelca za nadaljnjo predelavo. V projekt je vključenih med 25 in 30 članov TD Ptuj. Predstavljajo ga na različnih dogodkih, v soboto ga bodo predstavili tudi obiskovalcem letošnjega radgonskega sejma. Letošnji pridelek lanu so posejali na njivi Antona Severja v Drstelji. Vseh semen je bilo za 18 kg. Lan ohranjajo kot kulturno dediščino. Njihova želja oz. cilj tega projekta pa je, da bi se s setvijo lanu, njegovo predelavo in pridelavo začela ukvarjati katera od kmetij, saj je iz leta v leto več povpraševanja po lanenih semenih in lanenem olju, tudi zaradi zdravil- nih učinkov. V nedeljo so predstavili tudi najprizadevnejše pri urejanju okolja za leto 2017 in jim podelili priznanja. Podelili pa so tudi tri priznanja za naj pridelek: za sončnico z 52 cvetovi, 70 dag težki krompir in nekoliko lažji paradižnik. Obiskovalce Destrničani razvajajo tudi s kulinaričnimi dobrotami, še posebej pa z odlično destrniško gibanico in odličnimi vini tega okolja. Za veseli del pa so tokrat poskrbeli ansambel Original Štajerci in gost večera Isaac Palma ter Poskočni muzikanti. MG Foto: MG Foto: MG Majšperk • Jubilej PGD Majšperk Ob 90-letnici prevzem novega vozila Tradicija gasilstva ima pri nas globoke in močne korenine, v Majšperku te segajo v leto 1927. Majšperški gasilci bodo 90-letnico delovanja in prevzem novega gasilskega vozila obeležili to soboto, 26. avgusta. Pod praporom PGD Majšperk je združenih več kot 140 gasilcev in gasilk, njihovo delo pa je osredotočeno na odpravo posledic nesreč, zagotavljanje požarne varnosti in nudenje pomoči v okviru t. i. prvih posredovalcev. »Volja, elan in delavnost, ki jih imamo pri delu, so za marsikaterega gasilca velika spodbuda in nam vlivajo novih moči za nadaljevanje dela,« so povedali. Aktivnosti ob jubileju potekajo že od srede, ko so majšperški gasilci izvedli gasilsko vajo na Kultur-no-poslovnem centru Majšperk. Danes, v petek zvečer, bo v dvorani KPC slavnostna akademija s kulturnim programom, nagovori in predstavitvijo zbornika PGD Maj-šperk ob 90-letnici društva. Jutri, v soboto, pa majšperški gasilci vabijo na svečanost ob visokem jubileju društva in prevzem novega gasilskega vozila, ob tem pa bodo gasilke in gasilci obeležili 21. dan gasilcev. In kakšno vozilo je dopolnilo vozni park PGD Majšperk? »Novo gasilsko vozilo ima pogon 4 x 4 ter omogoča prevoz petim osebam. Gre za gasilsko vozilo, ki je namenjeno prevozu osnovne gasilske enote, gašenju manjših in srednjih požarov v naravi. Vozilo bo uporabljeno tudi kot vozilo za prve posredovalce, ki se ukvarjajo z reševanjem življenj ter kot pomoč pri vodenju večjih intervencij. Vozilo ima vgrajeno osnovno gasilsko tehnično opremo, torej vsebuje 300 litrov vode, vgrajeni sta dve mobilni radijski postaji, LED-luči za osvetlitev okolice, nameščena je električna vitla za primer izvlek različnih bremen ... Vozilo za gasilsko enoto PCD Majšperk pomeni dodano vrednost, omogoča hitrejše aktiviranje in razpoložljivost na terenu,« so novo pridobitev opisali majšperški gasilci. MV Ptuj, Podravje • 15 let Oratorija Nepozabna dogodivščina za Ta teden na Ptuju poteka Oratorij. Vse tri ptujske župnije ga organizirajo skupaj, otrokom ponudili prijeten zaključek počitnic, teden poln druženja, zabave, učenja Foto: PGD Majšperk Tudi letos so se na Oratoriju Ptuj držali tradicije in dogajanje izvedli v predzadnjem počitniškem tednu. Začeli so v ponedeljek, 21. avgusta, druženje pa bodo zaključili danes, v petek, 25. avgusta. Da bi bil dan čim daljši in pestrejši, so ga oratorijci pričenjali že zgodaj, ob 8. uri na proštijskem dvorišču. Do poldneva so pripravljali zgodbe, igre, kateheze, popoldnevi pa so bili namenjeni molitvi v cerkvi in popoldanskim delavnicam. Prav vsak dan Oratorija je bil nekaj posebnega. Tudi tokrat so celotno dogajanje razvijali okrog določene teme, naslov letošnje je Dotik nebes, glavna junakinja pa je Devica Marija. To so izbrali, da bi obeležili 100-letnico Marijinih prikazovanj trem pastirčkom v Fatimi. Ptujskega Oratorija, ki poteka vse od leta 2001 naprej, se letno udeleži okrog 200 otrok, za katere skrbi 70 mladih animatorjev pod vodstvom ekipe voditeljev. Drugo leto zapo- red so vajeti organizacije v rokah voditeljice Oratorija Ptuj Karmen Stanet, ki ji pomagajo še sovoditelji: Tina Fakin ter Katja in Matic Rašl. Z letošnjim Oratorijem so še prekosili lanskoletno udeležbo in presegli vsa pričakovanja, saj se je vpisalo kar 220 otrok. Udeleženci so stari med pet Letos se je Oratorija Ptuj udeležilo 220 otrok. petek • 25. avgusta 2017 Podravje Štajerski 7 Juršinci • 500-letnica današnje podobe cerkve Cerkev bodo predvidoma posvetili prihodnje leto Tridnevno praznovanje 23. občinskega praznika občine Juršinci so sklenili s farnim žegnanjem - mašo ter slavnostno akademijo ob 500-letnici današnje podobe cerkve sv. Lovrenca v Juršincih, kije bila 13. avgusta v športni dvorani pri OŠ Juršinci, z bogatim kulturnim programom. Župnijska cerkev sv. Lovrenca se prvič omenja leta 1322, kraj Georgendorf leta 1320, ime Juršinci leta 1409, cerkev sv. Lovrenca, obdana z oporniki, pa je bila postavljena med letoma 1517 in 1540. Stavba je zidana v pozno-gotskem slogu, portal gotskega sloga je zanimiv tudi zaradi mešanice renesančnih in gotskih elementov. Cerkev obnavljajo brez državne pomoči Cerkev sv. Lovrenca se uvršča med najpomembnejše in najkakovostnejše arhitekturne spomenike slovenjegoriške pozne gotike. V letih 1935 in 1963 je bila obnovljena notranjost cerkve, 24. aprila letos pa so se lotili temeljite obnove cerkve. „Na območju naše župnije ali občine nimamo prav nobene stavbe s tako zanimivo zgodovino in s tako du-hovno-kulturno pomembnostjo, ki bi svojemu namenu tako zelo služila, kot je naša cerkev sv. Lovrenca. Zelo smo si želeli in na vse načine smo si prizadevali, da bi ob tem jubileju obnovili notranjost cerkev, ki je bila dolga desetletja precej zanemarjena. Naša cerkev je bila zelo vlažna, zato smo najprej morali okrog nje urediti odvodnjavanje oz. dre-nažo in tako zaščititi cerkev pred nalivi vode v stene in pred vlago. Izvedli smo mnoga obnovitvena dela: odstranjevanje opreme, ometa s sten, tlaka, arheološka izkopavanja nam je izvedlo pod- Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Cerkev sv. Lovrenca na praznični dan, 13. avgusta letos jetje JPJ iz Slovenske Bistrice, izkope, navažanje gramoza idr. Opravljenih je bilo več tisoč ur dela dobrih ljudi iz naše župnije, ki so s srcem in z vso ljubeznijo požrtvovalno sodelovali pri obnovi. Iskreno in z vsem spoštovanjem se iz vsega srca vsakemu posebej zahvaljujemo. V cerkvi smo zamenjali dotrajan betonski tlak, ki so ga naši predniki položili leta 1889. Sanirali smo stene, na katerih smo odstranili star omet in jih po navodilih zavoda za spomeniško varstvo ometali z naravnim gašenim apnom. Podjetje Tames s Ptuja nam je uredilo talno ogrevanje. V župnijskem gozdu smo posekali 20 m3 hrastovega lesa. Dve leti smo ga sušili in ga odpeljali v mizarsko delavnico v Ravne pri Šoštanju, kjer bodo v mizarstvu Jurkovnik izdelali nove klopi za našo cerkev, ker so bile prejšnje stare že več kot 100 let in že zelo dotrajane. Zavedamo se, da je cerkev (naše svetišče) od vseh nas, ki smo krščeni in smo kristjani. Stoji, obnavljamo jo in vzdržujemo kot velik zgo-dovinsko-kulturno-umetnostni spomenik našega kraja, ki so nam ga zapustili naši predniki. Cerkev v celoti obnavljamo s svojimi prispevki samo župljani. Država nam pri tem nič ne prispeva, čeprav plačujemo razne davke tudi v ta namen. Stoji in urejena mora biti, tudi če jo potrebujemo samo enkrat v življenju," je v zborniku Juršinci skozi čas zdajšnjo obnovo cerkve predstavil farni župnik Dušan Todorovič. Na slavnostni akademiji so le-to predstavili tudi s krajšim filmom in komentarjem farnega župnika. Cerkev bodo še prepleska-li, položili marmornati tlak, nove klopi za cerkev pa so že v izdelavi. Predvidoma bodo cerkev posvetili na naslednji župnijski praznik - žegnanje v letu 2018. Farni župnik Dušan Todorovič: „Cerkev v celoti obnavljamo s svojimi prispevki samo župljani." Slavnostne akademije ob 500-letnici današnje podobe cerkve sv. Lovrenca v Juršincih se je udeležil tudi nadškof Alojzij Cvikl. „Pri obnovi vas je vodila želja, da bi ta dom, ki ste ga prejeli od vaših prednikov, bil še lepši, da bi se v njem še bolj počutili doma, sprejeti in potrjeni od boga. Današnji ritem življenja je že tak, da vedno nekam drvimo, nekaj delamo, da na koncu ne vemo, kam drvimo in ne vemo, zakaj delamo. Naša hiša je tista, kjer naj bi se vsak teden zaustavili, da bi čutili, da nas bog čaka, da nas notranje obogati, da nas napolni s svojo ljubeznijo in s svojo dobroto, da bi to potem lahko delili drug drugemu," je povedal nadškof juršin-skim župljanom, za katere si želi, da bi ohranili to ljubezen in spoštovanje do svojega skupnega doma, cerkve in do vsega lepega, do tega, kar je dragocenega. MG kar 220 otrok in sicer vse od leta 2001 naprej. Tudi letos so kar 220 in duhovne rasti. in 14 let, v družbi spremljevalcev pa sprejmejo tudi mlajše. Otroci so razvrščeni v starostne skupine, ki jim prilagodijo program. Najmlajši je star šele eno leto in se dogodkov udeležuje v družbi mamice, v skupini do šestih let pa je letos kar 37 otrok. Oratorij pomeni vzgojno prosto-časno dogajanje, prvič pa so ga pričeli leta 1988 v Italiji. Danes poteka v številnih župnijah po Sloveniji, traja poljubno število dni, na Ptuju pet dni, od ponedeljka do petka. En dan že po tradiciji preživijo v ptujskih Termah, en dan na izletu, ostale tri dni pa na proštijskem dvorišču. Letos so se združili s Športnim društvom Grajena, predstavili pa so se jim tudi gasilci PGD Ptuj. Simbolična cena za ves teden udeležbe na Oratoriju je 15 evrov za otroka, vsak naslednji otrok iz družine pa ima še nižjo ceno. »Prav vsak dan je bil nekaj posebnega. Gledališke igrice in igra, delavnice, obisk Term Ptuj, česar se najbolj veselijo, izlet na Grajeno in še marsikaj smo doživeli v teh petih dneh. Ključno pri Oratoriju se mi zdi, da to ni običajen tabor, zraven delavnic namreč udeleženci tudi duhovno rastejo, z molitvijo in petjem. Pomembno je tudi, da si pomagamo in se na ta način izoblikujemo kot osebnosti,« poudarja Stanetova. Z današnjim dnem se petdnevno druženje otrok in animatorjev zaključuje. Ptujski oratorijci pa vse vabijo danes, v petek, ob 16. uri, v cerkev Sv. Petra in Pavla, kjer bo zaključna maša 15. ptujskega Ora-torija. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Slavnostne akademije se je udeležil tudi mgrs. nadškof Alojzij Cvikl. PREVAJANJE(uradno) slovaško, madžarsko, rusko, hrvaško, makedonsko, romunsko, švedsko, francosko... Ptuj, Novi trg 6 02/779 10 80 www.ontario.si 041 393 109 TEČAJI INSTRUKCIJE LEKTORIRANJE NTARIO Foto: CG 8 Štajerski Podravje petek • 25. avgusta 2017 Lenart • Številni infrastrukturni projekti v teku Za investicije letos tri milijone evrov Letošnji proračun občine Lenart je težak 7,5 milijona evrov, od tega bodo za investicije namenili okrog tri milijone evrov. Z Direkcijo RS za ceste so zaključili pogovore o obnovi državne ceste skozi mesto Lenart z odcepi proti Ptuju in proti Avstriji, Tratam. Sporazum o financiranju je že podpisan. Končna vrednost investicije, ki je sedaj ocenjena na več kot dva milijona evrov, pri čemer naj bi delež občine Lenart znašal okrog 47 odstotkov omenjene vrednosti, bo znana po izbiri izvajalcev. To je velik finančni in logistični zalogaj, predvsem zaradi ureditve prometa v času izgradnje. V trasi gradnje bodo zamenjali tudi kanalizacijo (primarni vod in priključke) do objektov ob njej. V obeh KS bodo letos modernizirali skupaj okrog 6 km cest, v vsaki po osem cestnih odsekov, dela izvajajo skladno s proračunskimi prihodki. V občini Lenart je 200 km občinskih cest, veliko jih je v slabem stanju, saj so bile grajene že pred 20 oz. 30 leti. Prenova ceste na Zavrh in postavitev Maistrove spominske zbirke V KS Voličina pa je največja investicija - cesta na Zavrhu. Ta projekt je združen z meddržavnim projektom Interreg, ki ga občina izvaja skupaj z drugimi občinami, občina Lenart pa je vodilni partner, v okviru katerega bodo uredili tudi Maistrovo vilo na Zavrhu. „Cesto na Zavrh bomo obnovili v dolžini 1,1 km, vključno z obnovo javne razsvetljave in opornih zidov. Gre za investicijo v višini dobrih 292.000 evrov, od tega znašajo sredstva iz EU-skladov okrog 78.000 evrov, preostanek pa so Nogometno igrišče V jeseni bodo v Lenartu svečano odprli novozgrajeno nogometno igrišče z umetno travo. Naložba je stala okrog 320.000 evrov. Na njem bo mogoče igrati veliki nogomet. Nogometno društvo je v občini Lenart ob upokojenskem tudi najštevilčnejše. V obeh selekcijah aktivno deluje okrog 300 nogometašev. Občina Lenart pa se pospešeno pripravlja tudi na izgradnjo dvigala pri občinski stavbi, da bi bil dostop prijaznejši za ljudi, še posebej za hendikepirane, mlade mamice z vozički, starejše, invalide na vozičkih. Občina Lenart naj bi v investiciji, ki bo stala pod 100.000 evrov, zagotovila 47 % cene. Foto: Črtomir Goznik Janez Kramberger, župan občine Lenart: „V zadnjih štirih letih se je v Lenart priselilo okrog 1.000 ljudi. V naši občini po zadnjih podatkih živi okrog 8.200 prebivalcev. Vrtca v obeh KS sta polna. V letu 2018 pa bomo morali dograditi šolski prostor. Ne vemo pa še, kako bomo zagotovili sredstva, saj denarja za te namene iz državnega proračuna ni." sredstva občine. V okviru projekta Detox smo doslej obnovili streho na Maistrovi vili, kar je stalo 15.113 evrov. Skupina, v kateri sodelujejo Marjan Toš, Maja Toš, Igor Zemljič in Aleš Arih, pa bo poskrbela za postavitev Maistrove spominske zbirke v celotni prvi etaži Štupiče-ve vile. Tu bi želeli prikazati zgodovino tega slovenskogoriškega dela od leta 1848 do leta 1991, s poudarkom na Maistru. Maister je bil osebni prijatelj notarja Štupi-ca, tu je nekajkrat bival in napisal znamenite pesmi, ki so posvečene Slovenskim goricam. Občina, LAS, KS, društvo generala Rudolfa Maistra in stroka smo ocenili, da je to priložnost, da iz tega naredimo lepo zgodbo, ki bo privlačna za turiste. Uspeli smo vključiti domačine na Zavrhu, ki vidijo v tej zgodbi tudi svojo priložnost, zato smo prepričani, da bo tudi uspela. Z izgradnjo javne infrastrukture in podporo idejam domačinov bo Zavrh s stolpom, z Maistrovo vilo, vinotočem Rojs, vinotočem Šuman, galerijama Martince Rojs in akademskega slikarja Golje in z okolico prav gotovo zaživel. V pro- jektu Detox sodelujeta poleg petih občin tudi Zavod za spomeniško varstvo in Fakulteta Feri - katedra za informatiko. Ta projekt je vsebinsko zelo dodelan, zato smo bili tudi uspešni med 95 projekti. V Foto: Črtomir Goznik V centru Lenarta bodo letos obnovili (zamenjali) kompletno infrastrukturo na Jurčičevi, Cankarjevi in Prešernovi ulici (na fotografiji). Zamenjali bodo kanalizacijske cevi, javno razsvetljavo in tudi vodovod, kjer je to potrebno. neposredni soseski Štupičeve vile je še ena spomeniško zaščitena hiša, slovenjegoriška slamnata cimprača iz leta 1730, ki je vpisana v register kulturne dediščine in je bila do nedavnega v lasti Janka Krambergerja. S soglasjem hčere Sarah Elkuch - Kramberger jo je podaril občini Lenart. Letos bomo obnovili streho, v prihodnjih letih pa njeno notranjost in jo spremenili v muzej, podobno kot je v Gorišnici Dominkova domačija," je o nekaterih turističnih oz. in-frastrukturnih projektih občine Lenart v tem letu povedal župan Janez Kramberger. O Črnem lesu in nedelujoči čistilni napravi Sicer pa bo župan najbolj vesel, če bo vsebino v kratkem dobil tudi Črni les. Pod novim lastništvom podjetja Žipo Lenart se dva ekonomista ukvarjata z iskanjem nove vsebine, saj ne želijo, da bi objekt doživel podobno usodo kot že nekajkrat doslej. Največji problem občine Lenart pa je že dolgo vrsto let nedelujoča čistilna naprava. Zgrajena je bila pred 10 leti, ni pa dobila uporabnega dovoljenja, ker je bila zgrajena tako, da čiščenje ni mogoče. To se je zgodilo po krivdi izvajalca del CP Maribor, ki je končalo v stečaju. Občina je tožbo v višini 1,1 milijona evrov pred enim letom dobila, a ji to zaradi stečaja ne prinaša ničesar. Že štiri leta si prizadevajo za izgradnjo nove čistilne naprave. Kot kaže sedaj, je v novem operativnem programu za obdobje 2014/2020 predviden tudi ta projekt. Če bodo vsi postopki tekli tako, kot bi morali, se bo končno lahko začela gradnja nove čistilne naprave v občini Lenart, ki bo delovala. Zdaj se vse odpadne vode iz Lenarta z več kot 3.000 prebivalci in tudi iz industrije stekajo v Velko in Globovnico. Gradnja centralne čistilne naprave Lenart naj bi stala manj kot štiri milijone evrov. MG Ormož • Dobrodelna akcija zbiranja šolskih potrebščin Če se najde kakšen zvezek ali dobro ohranjena šolska torba Odvečne šolske torbe in druge potrebščine lahko še danes prinesete v prostore Mladinskega centra Ormož. Univerza v Ljubljani Teološka fakulteta Enota v Mariboru Študij, ki ti obogati življenje. V Ljubljani in Mariboru. http://www.teof-uni-lj .si Ob začetku novega šolskega leta je veliko stisk družin, ko starši svojim otrokom ne morejo zagotoviti nujnih šolskih potrebščin. Da bi vsaj malo olajšali vstop v novo šolsko leto socialno ogroženim otrokom in njihovim staršem, Mladinski center Ormož, ki deluje v okviru Ljudske univerze Ormož, v sodelovanju z Rdečim križem Ormož tudi letos organizira zbiralno akcijo šolskih potrebščin. Odvečne šolske torbe in druge potrebščine lahko oddate v ormoški grad v prostore ormoškega mladinskega centra še danes do 17. ure. »Tudi letos smo se odločili, da organiziramo zbiranje šolskih potrebščin za lažji začetek novega šolskega leta. Nekaj potrebščin smo na MCO že prejeli, vendar akcija še vedno poteka. Pri njej sodeluje tudi Rdeči križ Ormož. Zbiramo šolske torbe (nove ali rabljene), zvezke, peresnice, pisala in druge šolske potrebščine (mape, barvice, floma-stre, radirke, nalepke, ravnila, šilčke, šestila, tempera barvice idr.). Potrebščine lahko prinesete v Mladinski center Ormož, Grajski trg 3 (Grad Ormož), vsak delovnik med 9.00 in 17.00, vse do petka, 25. avgusta . Več informacije dobite na 040 345 281 ali mcormoz@siol.net. Vabljeni, da se akciji pridružite in družinam, predvsem pa otrokom omogočite prijetnejše priprave na novo šolsko leto,« še prijazno sklene povabilo ekipa Mladinskega centra Ormož. Monika Levanic Foto: ML petek • 25. avgusta 2017 Naše prireditve Štajerski 9 O o ^Fabavne ■v lasbe Ptuj 2017 TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU 1. VEČER - Odštevamo do abrahama (uspešnice 1989-1998), 31. avgusta 2017 ob 19.30 2. VEČER - 48. festival NZG Ptuj 2017, 1. septembra 2017 ob 19.30 n»ss« MESTNA OBČINA PTUJ UP POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ ORMOŽ Q ARRIVA _ a Hi cofnpany TELEVIZIJA In RADIO CRiPf-r/T^ Vl'»E»f»N Štajerski 10 Štajerski Kultura petek • 25. avgusta 2017 Ptuj • Dnevi poezije in vina Foto: Črtomir Goznik Vodja festivala Aleš Šteger in avtor Odprtega pisma Evropi mednarodni priznani flamski avtor Stefan Hertmans, ki so ga premierno predstavili na otvoritveni slovesnosti letošnjega festivala Dnevi poezije in vina, 23. avgusta. Iz Odprtega pisma Evropi ... Globalizacija in njej pripadajoče množične migracije - za katere je v veliki meri kriva predvsem arogantna, cinična geopolitika ZDA na arabskem polotoku - so privedle do krize v odnosih in gostoljubju, predvsem v Evropi, kije tako ne le postala direktna žrtev ameriških kulturno-političnih polomij, temveč se je tudi sama soočila s krizo univerzalnih človekovih pravic, velike zapuščine evropskega razsvetljenstva. Ni ga razumnega človeka, ki bi skušal upravičevati terorizem, a več kot jasno je, da se za maščevalnim nasiljem, ki smo mu priča, skrivajo zlahka razberljivi geopolitični razlogi ... tudi javnost. 24. avgusta pa je bilo pismo tudi v razpravi na okrogli mizi, ki jo je vodil urednik sobotne priloge Dela Ali Žerdin. „Pismo je spodbuda, da o tem govorimo, razpravljamo ključno je za razumevanje našega časa," je na odprtju festivala povedal Aleš Šteger, vodja festivala. Prav je, da je izhodišče za pošiljanje tega pomembnega sporočila v svet Ptuj, Slovenija in festival Dnevi poezije in vina. Poziv k branju Odprtega pisma Evropi je hkrati tudi poziv, da nanj odgovori čim več ljudi. Eden od vrhuncev letošnjega festivala je tudi madžarska poezija v fokusu, ki ga podpira Balassi-jev inštitut v Ljubljani in Društvo madžarskih pesnikov, kot tudi sobotna promenada poezije med dominikanskim samostanom, Prešernovo ulico, Slovenskim trgom, Miklošičevo ulico, Mestnim trgom, Aškerčevo ulico in Vrazovim trgom. Prva povorka poezije skozi staro mestno jedro bo odšla na pot iz Sončnega parka 26. avgusta ob 11. uri. Pesniki bodo brali večinoma zabavne pesmi, spremljali jih bodo žonglerji, pevci, plesalci, muzikanti. Povorka bo nekaj posebnega, je napovedal Aleš Šte-ger. MG Odprto pismo Evropi je ključno za razumevanje našega časa Ptuj te dni ponovno živi festivalsko, z Dnevi poezije in vina. Letošnji so 21. po vrsti, začeli pa so se že z Večeri pred Dnevi, z dogodki v Sloveniji in zamejstvu. Ptujski Dnevi poezije in vina bodo potekali do 26. avgusta, s številnimi dogodki, velikimi večeri pesniškega branja, koncerti, zasebnimi branji, vinsko degustacijo, vinskimi delavnicami, razstavami, okroglimi mizami, otroškimi delavnicami in drugimi dogodki, ki bodo v staro mestno jedro pripeljali številne obiskovalce iz Slovenije in tujine. Festival Dnevi poezije in vina je od leta 2014 tudi del evropske pesniške platforme Versopolis, ki jo podpira program Ustvarjalna Evropa - EU - zato bo tudi letošnji festival obiskalo pet obetavnih mladih pesnikov z vseh koncev Evrope. 21. festival Dnevi poezije in vina v fokus postavlja sodobno madžarsko pesništvo. Osrednji dogodek otvoritvene slovesnosti, 23. avgusta, je bilo premierno branje Odprtega pisma Evropi mednarodno priznanega flamskega avtorja Stefan Hert-mansa, ki je eden najvidnejših glasov sodobne literature, pesnik, esejist, romanopisec in erudit, ki prihaja iz države, katere prestolnica je postala sinonim za evropsko. Napisal je šest romanov, 12 pesniških zbirk, številne eseje, knjige. Letošnji festival v sodelovanju z Allianz Kulturstiftung iz Berlina namreč v središče postavlja projekt Odprto pismo Evropi. Tako je na festivalu zaživela prva edicija Pisma, ki skuša nagovoriti Evropo in svet ter jima vrniti jezik umetnosti, pretehtan, pretanjen in natančen. Morda se Evropi ne godi dobro, ker je nehala poslušati jezik pesnikov in začela kričati v jeziku komentatorjev? Umetniško vodstvo festivala je napovedalo, da bo vsako leto izbralo enega vrhunskih evropskih pesnikov in pesnic, ki bosta dobila priložnost, da v svojem jeziku, na svoj način nagovorita temeljne, politične, ekonomske, družbene, kulturne, ekološke zadrege in težave, nesporazume, ki jih imamo in da to pismo Evropi naslovita na nas vse, na evropske poslance, na Svet Evrope, na člane Evropske komisije, saj naj bi bilo vsako pismo čim bolj brano. Letošnje pismo bo prevedeno v šest jezikov in bo sočasno doseglo predstavnike evropskih institucij, preko mednarodnih medijev pa Vinski oltar, vsak večer je ob vrhunskih domačih vinih mogoče pokusiti tudi madžarsko vino. Radenci • Novost gostinske šole v novem šolskem letu Vajeništvo za sedem dijakov S pričetkom novega šolskega leta bo na srednji šoli za gostinstvo in turizem (SŠGT) Radenci poleg še sedmih slovenskih šol ob rednem izobraževanju poskusno izvedena vajeniška oblika programa srednjega poklicnega izobraževanja. Foto: Črtomir Goznik Pesnik Andrej Brvar, častni gost letošnjega festivala. Foto: Črtomir Goznik Triletni program gastronom-ske in hotelske storitve, z nazivom poklica gastronom hotelir, bo obiskovalo sedem vpisanih dijakov v poskusni obliki vajeni-štva. V skladu s sprejetim zakonom o vajeništvu letos spomladi vajeniški sistem uvaja praktično izobraževanje, ki bo najmanj 50 % izobraževalnega časa potekalo pri delodajalcu. Delodajalci bodo dijake pod vodstvom mentorjev postopoma vključevali v delovne procese, kjer bodo dobili priložnost, da se z delom izkažejo ter pridobijo znanje in kompetence za uspešno opravljanje svojega poklica. Vajencem bo pripadala tudi mesečna denarna nagrada, po končanem šolanju se bodo lahko zaposlili ali nadaljevali šolanje v programu poklicno-tehniškega izobraževanja (3 + 2). Sedem dijakov bo v prvem letniku obiskovali kombinirani program pouka, po 16. januarju 2018 pa bodo odšli na praktični del usposabljanja k de- lodajalcem. V skladu z zakonom so že bile sklenjene pogodbe o vajeništvu z delodajalci: trije dijaki bodo prakso opravljali v Termah Banovci, dva v Termah 3000 Moravske Toplice po eden pa v hotelu Zvezda Murska Sobota in v okrepčevalnici Na jasi. NŠ Tednikova knjigarnica Knjižna poslastica SKRI VM bOtO 1 HJÍÍfilfi AUA A WJA JÍR¿JB J/1HO8 * I i " Naše mesto je te dni znova prestolnično - s poezijo in vsem, kar sodi zraven. Zato je tudi današnja Knjigarnica namenjena predvsem poeziji. Nedavno me je ujela slikanica poezij za otroke in za vse tiste, ki jim je mar dobra, kakovostna, izvirna slovenska knjiga. Še več, drobna slikanica me je odpeljala k drugemu navdušujočemu branju istega avtorja. To je res sreča v poplavi knjig, to je res sreča, saj mnoge knjige, ki jih napovedujejo, opisujejo, priporočajo različni mediji, sploh niso enostavno dostopne. Ni jih v bližnji knjižnici, ni jih v bližnji knjigarni ... In potem se zgodi, da želenih knjižnih naslovov ni več v moji glavi. Avtor, ki ga bom te dni na veliko priporočala naokoli, je Jure Jakob (Celje, 1977). Najprej sem padla na njegovo slikanico Skrivni gozd (Ilustracije Anja Jerčič Jakob. Dob pri Domžalah: Miš, 2017). Taka fina pesniška zbirka! Štirinajst pesmi, štirinajst dvostranskih ilustracij, štirinajst navdihujočih besednih in likovnih podob, ki bodo šle v slast otrokom in odraslim. Zbirka začenja s pesmijo Tam, ki napoveduje pesniško vsebino: Tam daleč, kjer velika cesta naredi ovinek, ki vodi ven iz mesta in še dlje, za zadnjo streho hiše, kjer se cesta dviguje vedno više. Tam zadaj se pokaže strm hrib, ki pa ne traja dolgo, in že čez hip se cesta zavihti na drugo stran in tam se začenja novi, skrivni dan. Tam je dolina, po kateri teče reka. Na drugi strani reke stoji prava smreka. Do nje se pride čez leseni most. Tam je vhod v skrivni gozd. A ne zveni lepo?! In vabljivo. Le kdo se skriva v tem gozdu, tam? Tam je zajec Dane (!), tam so sove, pa lisica, tam vse prve zvejo ptice - sinice, tam je jelen, pa maček Oton, na jasi je kača, metulj, veverica, žabe, mravlje, seveda ne manjkajo škratje, močerad, celo pav je tam in medved in Miša, a največje je veselje, ker avtor vse gozdne skrivneže skozi imenitne rime zapelje, pa še skozi letne čase! Tako, prijetno in milo, kot dramilo za tiste, ki bi le skozi gozd divjali. V knjižnici si je mogoče sposoditi še slikanico Morje (istega odličnega avtorskega tandema) za otroke, odraslim pa priporočamo pesniške zbirke Tri postaje (2003, Budnost (2006), Zapuščeni kraji (2006), Delci dela (2013) in nagrajeno zbirko esejev Hiše in drugiprostispisi (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2015. Zbirka Nova slovenska knjiga), kjer je med drugim avtorjev krasen zapis z naslovom Drevesa, kjer med drugim pravi: . Dokler niso podrli tiste bukve, nisem vedel, da se lahko nekaj tako spremeni. Ni bilo mogoče misliti na kaj takega. Po strminah našega senčnega hriba je državna gozdarska služba skoraj vsako leto majhen pas gozda posekala do golega. Kakovosten les so odvlekli, vejevje pa pustili, da je zgnilo na svežih fratah. Nekatere so pogozdili z mladimi smrečicami in macesni, nekatere so se pogozdile same. Najprej je zaraslo robidovje in malinovje, potem pa vitke šibe mladik, ki so se prerivale in preraščale ena v drugo in silile k soncu, kot da se tu ni nikoli nič posebnega zgodilo. Tudi tam, kjer je do tistega leta stala debela bukev. Osupel sem gledal v velikansko odprtino sredi zraka, skozi katero je tja, kjer je nekoč stala bukev, zdaj iz vseh strani brez pomislekov vdiral cel svetli svet. Ne vem, koliko sem bil star, ko so jo podrli; dovolj, da sem občutil razdejanje, dovolj, da sem se počutil okradenega. Vedno je bila... Liljana Klemenčič Nogomet Uvrstiti se v družbo Reala, Barcelone, PSG, Bayerna, Juventusa ...je velika, res velika stvar Stran 12 Nastja Čeh »Prednost Maribora so Zahovič, Pavlin, Milanič, Gajser...« Stran 13 Rokomet V Veliki Nedelji nov trener Stran 13 Nogomet Širok krog favoritov za naslov prvaka Superlige Strani 14 Odbojka Trenerka stavi na mladi rod Strani 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Nogomet • 1. SNL tednik íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nova obrambna vrsta se uigrava Nogomet • 2. liga Glede na lestvico - na Ptuju derbi kroga V soboto bodo Mestni stadion na Ptuju zasedli atleti veterani, zato bodo nogometaši Drave svoje srečanje 4. kroga odigrali v nedeljo. Gostili bodo ekipo iz koprskega zaledja, Jadran Dekani, ki je bila v dosedanjih treh krogih le za malenkost manj uspešna kot ptujska, osvojila je sedem točk. V gosteh so ugnali Veržej in Brda, doma so remizirali z Brežicami. Vodi jih trener Nevij Finkšt. „Svoje tekmece vedno spoštujemo, nikogar ne podcenjujemo, želimo pa si seveda treh točk," je svoja in pričakovanja ekipe na kratko strnil Nastja Čeh. Ptujčani so v nizu štirih tekem (tri v prvenstvu in eno v pokalu) zmagali na vseh preizkušnjah, njihova gol razlika je 13:6. Ob Bravu in Muri (v ponedeljek je slavila v zadnji tekmi kroga proti Iliriji v gosteh - 0:1) so ena izmed le treh ekip s 100 % izkupičkom. Srečanje Drave z Dekančani bo tako derbi kroga, saj se med seboj merita drugo- in četrtouvrščena ekipa. Izmed preostalih parov velja izpostaviti srečanji Tabor Sežana (6.) - Nafta (5.) in Mura (1.) - Rogaška (9.). JM 2. SNL, 4. krog: Drava Ptuj - Jadran Dekani, nedelja, 27. 8., ob 17.00 na Mestnem stadionu V znamenju večnega derbija Sedmi krog v 1. ligi bo zagotovo zaznamovan z »večnim derbijem« - v Ljubljani se bosta merila Olimpija in Maribor. Ljubljančani so Mariborčanom po uvrstitvi v Ligo prvakov čestitali, obenem pa jim sporočili, da bodo točke v derbiju ostale v prestolnici. Kaj si o tem mislijo vijoličasti, ni treba posebej poudarjati ... Torkova tekma in slavje po njej sta Štajercem zagotovo pobrala moči, a zagotovo bodo storili vse, da bi jo še enkrat več zagodli zmajčkom. »To je to, to je naše življenje. Želimo takšen ritem. Vsak teden je borba, derbi, tega smo že navajeni. Želim zmagati tudi to srečanje,« je o derbiju dejal Marcos Tavares. Aluminij se bo v nedeljo na domačem stadionu meril s Triglavom, ki je zaenkrat ekipa z največ remiji v sezoni - na šestih tekmah so vknjižili kar štiri. Ob tem so varovanci nekdanjega reprezentanta Tončija Žlogarja dvakrat izgubili, tako da slasti zmage še niso okusili. Kidričani so zaenkrat pri petih točkah, zadnjo točko so osvojili na »vročem terenu« v Domžalah. »Zadovoljni smo bili s to točko, še posebej zaradi tega, ker smo že zaostajali 2:0. Poseben uspeh je, da smo se po tem uspeli pobrati in da smo na koncu imeli celo možnosti za zmago,« je o tem povedal 26-letni Sanin Mumi-novic, ki je zadnji dve tekmi (z Gorico in Domžalami) odigral na mestu centralnega branilca. In to v paru z Nema-njem Jakšičem! »Zaenkrat je izpadlo dobro, vse je v redu, zato ne bi rad šel drugam (smeh). Sicer velja trenerjeva beseda; na katera mesta nas razporedi, na tistih se potrudimo odigrati kar najboljše. V bistvu je celotna zadnja vrsta 'nova'; v Gorici smo prvič igrali skupaj. Upam, da lahko igramo vedno boljše,« je dejal Muminovič, ki je zelo pohvalil igro Domžal: »Igrajo perfekten nogomet, še posebej se je to videlo na domači tekmi z Marseillom, ko so proti res močni ekipi iztržili remi 1:1. Proti nam so resda zamenjali precej igralcev glede na omenjeno tekmo, a še vedno imajo zelo 'široko klop' - ni velike razlike med udarno enajsteri-co in rezervisti.« Muminoviča smo lahko v Sloveniji pred tem spremljali v dresu Zavrča, na Hrvaškem pa je igral za Orient Rijeko, Pomorac, Krk, Novigrad, vmes je pol sezone igral tudi na Norveškem, za Valdres FK. V torek je z zanimanjem spremljal tudi tekmo Maribora s Hapoelom: »Maribor je bil na igrišču boljša ekipa, zame je bilo samo vprašanje časa, kdaj bodo zabili gol. Žal mi je Rijeke, za katero sicer navijam na Hrvaškem.« Disciplinirano in samozavestno V nedeljo prihaja v Kidričevo Triglav, po pričakovanjih eden od tekmecev Aluminija v boju za obstanek. »Pričakujemo 1. SNL, 7. krog: Aluminij - Triglav Kranj, nedelja, 27. 8., ob 16.00 v Kidričevem težko tekmo, a če se želimo oddaljiti od dna, potem moramo takšne tekme zmagovati, še posebej na domačem igrišču. Tu ni velike filozofije, tako se tudi pripravljamo,« je bil kratek glede napovedi eden od stebrov ekipe trenerja Slobodana Gruborja, ki jo čaka serija treh srečanj (Triglav doma, Rudar v gosteh, Ankaran doma) s tekmeci, kjer bi bilo dobro osvojiti čim več točk. »Takšna je tudi naša želja, še posebej zaradi tega, ker dve od teh igramo doma. Če bi vsaj obe domači dobili, bi bilo nadaljevanje zagotovo lažje. A na igrišču bo treba pokazati precejšnjo mero discipline in samozavesti. Zadnja točka iz Domžal nam je okrepila prav samozavest,« je zaključil 26-le-tnik. Srečanje s Triglavom bo znova v standardnem terminu srečanj Aluminija iz prejšnjih sezon, v nedeljo popoldan. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Tenis • Odprto prvenstvo ZDA v New Yorku Sanin Muminovič (Aluminij): »Če se želimo oddaljiti od dna, potem moramo takšne tekme (s Triglavom, op. a.) zmagovati, še posebej na domačem igrišču.« Italijan na prvi, Kanadčan na drugi oviri V New Yorku so se začele kvalifikacije za zadnji grand slam turnir sezone - odprto prvenstvo ZDA. Ta bo letos znova prestavil mejo najvišjih nagrad v zgodovini tenisa, saj nagradni sklad prvič presega 50 milijonov dolarjev! Del tega spektakla je letos tudi Blaž Rola (249.), ki se je v kvalifikacije uvrstil zaradi številnih odpovedi. 26-letni Ptujčan za sabo nima najboljše sezone, trenutno mesto na ATP-lestvici pa bi lahko z uspešnim nastopom močno popravil. V prid optimizmu govori tudi dejstvo, da je letos vse najboljše rezultate dosegel na ameriških tleh. V 1. krogu mu je žreb namenil Italijana Stefana Napolitana (191.), s katerim se je doslej pomeril dvakrat in obakrat potegnil krajšo. A to sta bila dvoboja na pesku, na trdi podlagi sta se v New Yorku merila prvič. In zgodba je bila povsem drugačna ... Rola je bil suve- ni ponudil niti ene break priložnosti. Na drugi strani je lahko zaradi suverenega lastnega servisa pritiskal na začetni udarec 22-letnega tekmeca. Priigral si je pet priložnosti za odvzem servisa, tri je izkoristil (eno v prvem in dve v drugem nizu). Končno razmerje točk je bilo 55:39 in Rola je slavil prvo letošnjo zmago v kvalifikacijah na grand slam turnirjih. V 2. krogu se je v četrtek zvečer po slovenskem času meril z 29-letnim Kanadčanom Petrom Polanskym (126.). To je bil njun prvi medsebojni dvoboj. JM Foto: Črtomir Goznik Blaž Kavčič in Blaž Rola: prvi je neposredno uvrščen v glavni žreb OP ZDA, drugi igra kvalifikacije. ren pri servisu, osvojil je kar 90 % točk na zadeti prvi servis. To je bil ključ do zmage, saj tekmecu v celotnem dvoboju OP ZDA, kvalifikacije: 1. krog: Blaž Rola - Stefano Napolitano (Italija) 6:3, 6:2; 2. krog: Blaž Rola - Peter Polansky (Kanada, 20.) 12 Štajerski Šport petek • 25. avgusta 2017 Nogomet • Maribor v Ligi prvakov Uvrstiti se v družbo Reala, Barcelone, PSG, Bayerna, Juventusa ... je velika, res velika stvar »Maribor bo šele čez čas dojel, kako velika stvar je uvrstitev v Ligo prvakov,« je po povratnem srečanju Maribora in Hapoela, po katerem so se Mariborčani uvrstili v nogometni paradiž, dejal Zlatko Zaho-vič, ki v NK Maribor opravlja funkcijo športnega direktorja. Pri tem ni imel v mislih nogometašev, ki so takrat še slavili z navijači, ampak je zagotovo mislil širše. Maribor (in Slovenija kot celota) mora uvrstitev na zemljevid elitnih udeležencev dojeti kot priložnost, da je z resnim delom mogoče vse, tudi preskok na videz neprehodnih ovir. Nogomet je globalni posel, v katerem se obračajo milijoni, v njem pa lahko svoj delež dobijo tudi manjši. Zakaj ne bi bilo nekaj podobnega mogoče tudi na drugih področjih, npr. v računalniških podjetjih, z inovativ-nimi in ekskluzivnimi rešitvami problemov, zakaj ne v npr. avtomobilski industriji, ki jo sicer prav tako vodijo veliki, posamezne rešitve pa lahko ponudijo tudi manjši? Našteli bi lahko še stotine podobnih primerov, vsak lahko na svojem področju najde sebi primernega. Ja, je mogoče! 2. Mediji nam dnevno ponujajo zemljevide z območji raznih alarmov, na katerih so z rdečo ali vsaj oranžno barvo označene razne prihajajoče katastrofe: visoke temperature, nevihte, področja možne toče, orkanov ... Tokrat imajo priložnost prikazati drugačne vrste zemljevid, ki označuje le 28 krajev v Evropi in se na njem niso znašli zaradi katastrofe, ampak zaradi izjemnega uspeha: uvrstitve v Ligo prvakov (Madrid, Manchester, London in Lizbona imajo po dva predstavnika). Ob Torinu, Rimu, Londonu, Li- Veliko in zasluženo slavje nogometašev Maribora po tekmi s Hapoelom, tudi solze sreče so tekle ... verpoolu, Madridu, Barceloni, Moskvi, Monaku, Lizboni, Parizu, Munchnu, Glasgowu ... je tudi Maribor! Ni pa npr. Milana, Dunaja, Zagreba, Ljubljane, Berlina, Budimpešte, Salzbur-ga, Firenc, Valencie, Sofije ... Pa si želijo ... Zelo želijo ... In v fuzbal tudi veliko vlagajo ... 3. Uvrstitev v krog ekip, ki sestavljajo Ligo prvakov, je sam po sebi izjemen dosežek, saj se zanj potegujejo vse »resne« ekipe v Evropi. To je vsaj četrtina klubov elitnih lig (angleške, španske, francoske, italijanske in nemške), nato sledi še cela kopica klubov iz izjemno močnih lig, kot so nizozemska, belgijska, ruska, portugalska, avstrijska, srbska, hrvaška, grška, poljska, češka liga . Skupaj zagotovo krepko več kot 100 klubov . Proračuni največjih se merijo v 100 milijonih evrih, večine preostalih pa vsaj nekaj deset milijonov evrov. Tudi ekipa, ki se je letos prvič uvrstila v Ligo prvakov, azerbajdžanski Qarabag, je za ta dosežek vrsto let v klub vlagala milijone evrov .. In znova je med njimi Maribor, katerega vrednost celotne ekipe komaj presega 10 milijonov evrov. Kaj je to proti ekstremu iz kluba bogatih, kjer je en sam prestop lahko vreden tudi 20 kratnik celotne vrednosti igralcev NK Maribor? Pa je vseeno tudi Maribor del Lige prvakov ... 4. K uvrstitvi Maribora v Ligo prvakov je objektivno veliko pripomogel tudi Platini. Michel Platini, nekdanji predsednik UEFA, je namreč pred leti uvedel pravili ločenega igranja kvalifikacij za prvake in neprva-ke. Med slednjimi so letos npr. tekmovali Ajax, Nica, Sporting, Liverpool, Napoli . Maribor je del skupine prvaki, v katerem imajo pravico nastopa le državni prvaki z manjšimi »državnimi ko- eficienti«, ki jim ne pripada neposredna uvrstitev v Ligo prvakov. Glede na prejšnjo skupino lahko samo rečemo: Hvala bogu, da je tako ... A tudi ta del je treba prebroditi, v primeru Maribora to pomeni izločiti tri tekmece. Žreb je vijoličastim letos dodelil prvaka BiH Zrinjski, prvaka Islandije Hafnarflodor in prvaka Izraela Hapoel Ber Ševo. Žreb bi težko bil boljši, a tudi Izraelci so mislili, da je Maribor dober žreb . 5. Maribor je ekipa, ki zna izredno »igrati na rezultat«. Ko je bilo treba v gosteh zabiti zadetek proti Zrinjskemu, so ga zabili (Zahovič, Tavares). Ko je bilo treba zabiti gol proti Zrinjskemu doma, so ga zabili (Viler). Ko je bilo treba zabiti gol proti Islandcem, so ga zabili (doma in v gosteh Tavares). Ko je bilo treba zabiti v gosteh proti Izraelcem, so ga zabili (Tavares). Ko je bilo treba zabi- ti doma proti Izraelcem, so ga zabili (Viler). Zgleda otročje lahko, a je vse prej kot to. V ekipi je treba vzpostaviti zmagovalno miselnost, s katero je to sploh mogoče. Nekdo mora v to neizmerno verjeti in ljudje okoli njega morajo to prepoznati kot možno. In treba je imeti igralce, ki to lahko izvedejo . 6. In treba je imeti navijače, ki te pri tem podpirajo. Maribor jih ima. Na stadionu jih je bilo v torek resda »le« 12.000, a glasni so bili za veliko več. Kdor vsaj malo verjame v eterske sile, ve, da je njihova moč res močna. Ko »na krilih 12.000 navijačev« Viler udari po skakljajoči žogi, jo tako zabije v gol, da je v nevarnosti tudi mreža. Na praznem stadionu bi v 95 primerih od 100 takšno žogo brezvoljno poslal »preko tribun« . Ko Tavaresu na pomoč priskoči še bog . »Letos se mi je postavilo na svoje mesto kar nekaj stvari. Na vsaki tekmi sem prišel vsaj do enega 'šuta'. Nekako sem vohal, da bi žoga lahko prišla na tisto mesto, kjer sem bil, kar se mi je dobro 'poklopilo' in je šla žoga v gol. Ko smo šli v ligo prvakov 2014 sem bil sostanovalec z Agimom Ibraimijem, in vemo, kako je šlo - jaz sem takrat podajal, on je zabijal. Zdaj pa sem sostanovalec s Tavare-som in oba dajeva gole ...,« je po tekmi s Hapoelom razlagal Mitja Viler. 7. Maribor bo samo za uvrstitev v skupinski del Lige prvakov iz blagajne UEFA prejel več kot 12 milijonov evrov. Če k temu prištejemo še vse nočitve, ki jih bodo v Mariboru ustvarili navijači klubov, ki bodo gostovali v Mariboru, polni lokali v času tekem, TV--pravice, trikrat polni stadion ... - neprecenljivo. Zato nikakor ne more biti sporno to, da bodo v klubu med igralce za ta uspeh razdelili 3 milijone evrov. Manj kot 25 % samo iz nagrade UEFA. Kako lepo bi bilo, ko bi se vsa uspešna podjetja odločila nagraditi svoje »neposredne proizvajalce« s podobnim deležem dobička, kot je to storil NK Maribor ... 8. Z uvrstitvijo Maribora v Ligo prvakov pridobiva celoten slovenski nogomet. O nogometu se govori s pozitivnimi toni, z nasmehom na ustnicah (razen če nisi res velik navijač kakšnega konkurenčnega kluba . ). Zaradi tega pride na vse stadione v Sloveniji več ljudi, nogomet je preprosto »in« . Ko je nekaj »in«, je to lažje tržiti, »delati bi-znis«. Ne samo iger, tudi kruha je lahko več ... 9. Mariborčanom je uspela velika, res velika stvar . Pika. Jože Mohoric Foto: Črtomir Goznik Ogu John je pred leti igral proti Tavaresu v dresu ptujske Drave, v torek je (neuspešno) poskušal prvič pripeljati Hapoel Ber Ševo v Ligo prvakov. Foto: Črtomir Goznik Nekdanji član Aluminija Martin Milec bo prvič zaigral v Ligi prvakov. petek m18. avgusta 2017 Šport Štajerski 13 Rokomet • RK Velika Nedelja Nogomet • Maribor v Ligi prvakov „Prednost Maribora so Zahovič, Pavlin, Milanič, Gajser ..." Foto: Črtomir Goznik Nastja Čeh: „Maribor ima doma 12 igralca, njegova moč pa se je v torek tudi pokazala." O pomenu in širini uspeha Maribora smo se pogovarjali tudi z Nastjem Čehom, ki je pred leti igral v vijoličastem dresu. Maribor se je še tretjič v svoji zgodovini uvrstil v Ligo prvakov. N. Čeh: „To se je zgodilo povsem zasluženo - glede na prikazano jim z veseljem čestitam. Že pred tekmo sem govoril, da je Hapoel 'domačinska ekipa', da na domačem stadionu kažejo en obraz, na gostovanjih pa povsem drugega - to se je dejansko izkazalo. Zelo sem vesel za Maribor, za slovenski nogomet, da bomo imeli spet možnost v živo gledati vrhunski evropski nogomet." S tem pridobiva celoten slovenski nogomet. N. Čeh: „Res moramo biti s tem veseli in zadovoljni vsi, saj je s tem podvigom dobil veliko plus točko Maribor, obenem pa cel slovenski nogomet. Res jim želim, da bi sedaj osvojili še čim več točk v skupinskem delu." Nogometaši bodo imeli priložnost znova igrati na veliki sceni, na velikih evropskih stadionih. Kakšen je to občutek in kakšne možnosti jim pripisuješ? N. Čeh: „skoraj vsi fantje iz sedanje ekipe so že pred tremi leti okusili slast igranja v Ligi prvakov, zato že imajo izkušnje s tem. O občutkih lahko rečem samo to, da je to izjemno zadovoljstvo in sreča. seveda pričakujem, da bodo podobne igre, kot so jo proti Hapoelu prikazali, še večkrat in da bo to zadostovalo za čim več točk. Vsaka točka bo nov plus za Maribor in celoten slovenski nogomet." Zdi se, da je v torek zvečer zmagala izkušenejša ekipa. N. Čeh: „Že skozi celotne kvalifikacije sem poudarjal, da ima Maribor pred tekmeci veliko prednost: ta je v Zlatku Zahoviču, Miranu Pavlinu, Darku Milaniču, Sašo Gajserju ... To so fantje, ki so odigrali ogromno podobnih tekem in so izkušnje znali prenesti na igralce. Seveda je treba povedati, da je že v sami ekipi veliko izkušenih posameznikov, ki so v odločilnih trenutkih, ko je treba odigrati 'na rezultat', prav tako dodaten plus ekipe." Energija stadiona Ljudski vrt je posebna: v kolikšni meri pomaga igralcem? N. Čeh: „Brez Ljudskega vrta, brez ljudi na stadionu in njihove podpore bi bilo zelo, zelo težko. Tudi sam vem, kako je igrati v takšnem vzdušju, koliko dodatne energije ti da. Maribor ima doma 12 igralcev, njegova moč pa se je v torek tudi pokazala." JM Katanec vpoklical Vilerja in Boharja Selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec je razkril seznam nogometašev, ki jih je povabil za kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo 2018 proti Slovaški (1. 9. v gosteh) in Litvi (4. 9. doma). Na seznamu je kar nekaj novincev (Matija Boben, Amedej Vetrih, Jan Repas) in povratnikov (Tim Matavž, Andraž Šporar). Iz Maribora sta na selektorjevem seznamu Mitja Viler in Damjan Bohar. Seznam za Slovaško in Litvo: - vratarji: Jan Oblak (Atletico Madrid), Vid Belec (Beneven-to), Jan Koprivec (Pafos); - branilci: Matija Boben (Rostov), Boštjan Cesar (Chievo), Antonio Delamea Mlinar (New England Revolution), Bojan Jokic (Ufa), Miha Mevlja (Rostov), Aljaž Struna (Palermo), Nejc Sku-bic (Konyaspor), Mitja Viler (Maribor); - vezisti: Damjan Bohar (Maribor), Rene Krhin (Granada), Jasmin Kurtic (Atalanta), Nik Omladič (Greuther Fürth), Amedej Vetrih (Domžale), Kevin Kampl (Bayer Leverkusen), Rajko Rot-man (Göztepe), Jan Repas (Domžale), Valter Birsa (Chievo), Benjamin Verbič (Koebenhavn); - napadalci: Josip Iličic (Atalanta), Andraž Šporar (Arminia Bielefeld), Tim Matavž (Vitesse). Vadijo pod taktirko novega trenerja Tudi pri RK Velika Nedelja so začele teči prve kaplje znoja. V petek, 18. 8., je bil prvi zbor in kratek sestanek pred pričet-kom priprav na novo tekmovalno sezono 2017/18, v kateri bodo tudi letos igrali v tretjeli-gaški konkurenci. Po uradnem delu je sledil kratek klepet med kolegi-igralci o trenutkih, ki so jih preživeli med počitnicami oz. igralno pavzo. „Prvi trening so igralci opravili v ponedeljek, 21. 8., pod taktirko novega trenerja Robi-ja Mesareca, nekdanjega igralca kluba, ki pa sedaj prevzema dirigentsko palico članskega moštva. Dosedanji trener članske ekipe Matjaž Hanže-lič ostaja v klubu in bo delal z mlajšimi selekcijami. Igralski kader ni doživel velikih sprememb, odšla sta Miha Kolmančič (Krim) in Matic Šu-lek (posoja v Ormož), s kariero pa je zaključil dosedanji kape- tan Tadej Preac. Po poškodbi se v ekipo vrača Uroš Šerod, po enoletni pavzi pa tudi Gregor Hojžar. Pričakuje se tudi pomoč vratarja iz Ormoža. Cilji kluba so jasni, tako kot pravijo velike ekipe ali reprezentance, ko igrajo v zaključnih bojih: igrali bomo tekmo za tekmo, poskušali nabirati točke ter tako sledili motivaciji, željam ter ciljem kluba," je dejal predsednik RK Velika Nedelja Primož Kumer. UR Rokomet • RK Moškanjci Gorišnica Še precej neznank Prejšnjo sredo, 16. 8., so priprave na novo sezono začeli tudi rokometaši Moškanjcev--Gorišnice, ki bodo letos nastopili v tretjeligaški druščini. Po izpadu iz 1. B-lige je v slovo pomahal trener Robert Bezjak, njegovo vlogo pa je prevzel dolgoletni igralec Jaka Lozin-šek. Gorišničani zaenkrat vadijo vsak dan, od ponedeljka do petka, njihove vrste pa še zdaleč niso popolnjene, saj je še nekaj fantov na dopustu, nekaj pa jih ima službene obveznosti. Obenem moštvo še daleč ni konsolidirano, saj je kar nekaj fantov odšlo, novih igralcev pa z izjemo igralcev iz mladinskega pogona še ni. V slovo so tako pomahali Gro-belnik, Koštomaj, Krabonja, ki so odšli drugam, Bratuša pa je sklenil kariero. Rumeno-črni bodo skušali v svoje vrste nazaj poleg mlajših rokometašev zvabiti še kakšnega igralca, ki je pred časom že igral za njih. Ritem treningov je zahteven, vendar bo Jaka Lozinšek intenziteto treningov prilagodil kadru in jo ob začetku šolskega leta, glede na mlad igralski kader, primerno popustil. tp Boštjan Koštomaj (temni dres) je zamenjal klubske barve in ne bo več igral za Gorišnico. Kikboks • KBV Ptuj Trojica zaključuje priprave za EP Člani kadetske in mladinske reprezentance Slovenije 2. septembra potujejo na Evropsko prvenstvo v kikboksu, ki bo potekalo v Skopju v Makedoniji. Iz KBV Ptuj so bili v reprezentanco s strani selektorja Bojana Korošca vpoklicani Lara Vuzem Vajda, Tilen Repina in Patrik Šulek. Tekmovalci KBV Ptuj so se v drugi polovici julija in avgusta intenzivno pripravljali v svojem klubu. Od 10. do 15. avgusta so se udeležili tudi petdnevnih priprav reprezentance, ki so potekale v Izoli, ob tem so bili na več enodnevnih pripravah, ki so potekale v Zagorju. Do odhoda v Skopje se bodo pripravljali v klubu na Ptuju. Vladimir Sitar, predsednik Kickboxing zveze Slovenije in glavni trener v KBV Ptuj: Ptujska ekipa s trenerji na pripravak v Izoli »Po končanem državnem prvenstvu in številnih nastopih na mednarodnih tekmovanjih, predvsem na tekmah za Svetovni pokal v Innsbrucku, Budimpešti in Riminiju, je selektor izbral člane reprezentance, ki so se po klubih začeli pripravljati na najpomembnejši nastop v letošnjem letu. V Kickboxing zvezi smo letos organizirali kar nekaj priprav in treningov reprezentance, zato pričakujem dobre nastope na letošnjem evropskem prvenstvu za kadete in mladince. Na Ptuju smo tudi letos delali zelo intenzivno, zato pričakujemo dobre nastope naših tekmovalcev. Z malo sreče in dobrimi nastopi upam, da bomo v Makedoniji osvojili medaljo, kar bi bil velik, velik uspeh v napovedani močni konkurenci. Vsekakor pa je nastop na EP neke vrste nagrada za dosedanje delo, obenem pa je čast zastopati barve Slovenije.« Franc Slodnjak 14 Štajerski Šport, rekreacija petek • 18. avgusta 2017 Nogomet • Superliga MNZ Ptuj Širok krog favoritov za naslov prvaka Konec tedna bodo spet oživela igrišča v ligah MNZ Ptuj, in sicer v Superligi ter 1. razredu, medtem ko bodo člani v 2. razredu svoje prvenstvo začeli naslednji konec tedna. Pred nami je prav gotovo nova razburljiva sezona v Superligi, saj je bilo kadrovanja v večini klubih res obilo, ekipe so torej dodobra premešane glede na preteklo sezono, kar bo seveda tekmovanju dalo dodaten čar. Za večino želja Liga za prvaka O favoritih za naslov prvaka je težko govoriti, saj se zdi krog tistih, ki želijo biti na ali vsaj pri vrhu, precej širok. Gerečja vas se kljub naslovu prvaka ni odločila za napredovanje, moštvo pa je doživelo »tektonske« premike, kar seveda pomeni, da so vijoličasti precejšnja neznanka. Na vrh prav gotovo merijo Stojnci, ki so zadržali vse igralce, moštvo pa okrepili še z nekaterimi mlajšimi igralci in mu tako dodali nekaj širine. Seveda ne smemo pozabiti na njihove sosede iz Bukovcev, ki odkrito merijo na naslov prvaka. Tudi oni so zadržali jedro moštva in ga še okrepili in letos je nemara resnično nastopil njihov trenutek. Nekaj rošad je Foto: Črtomir Goznik Lani je ekipa Superligo osvojila ekipa iz Gerečje vasi. Komu bo to uspelo v sezoni 2017/18? doživela tudi lani četrtouvršče-na Hajdina, ki si tudi letos želi nastopiti v končnici, a se v klubu zavedajo, da bo v izenačeni konkurenci težko. Na 5. mestu so lani končale Apače, ki bodo tudi letos ciljale na končnico. Moštvo večjih sprememb vendarle ni doživelo, tako da bodo rdeči lahko nadaljevali tam, kjer so lani končali. Lani so zelo razočarale Cir-kulane, ki bodo letos storile vse, da se kaj takega več ne bi primerilo. Moštvo bo sezono dočakalo precej okrepljeno in končnica za prvaka, kjer pa je mogoče vse, jim ne bi smela uiti. Kar nekaj sprememb je bilo v ekipi Središča ob Dravi, kjer imajo letos nekoliko višje cilje kot lani, a zdi se, da je varna plovba v sredini lestvice tudi letos njihov domet. Letos spremljevalci Superligi veliko pričakujejo od Podvincev, ki so lani komaj obstali v ligi, letos pa se je četa Andreja Dukariča izjemno okrepila in bi kot taka lahko krojila mesta blizu vrha. Novinca v ligi sta Markovci in Pragersko, ki sta lani največ pokazala v 1. razredu MNZ Ptuj. Oboji so zadržali jedro moštva od lani, seveda pa si bosta oba - kot se za novinca spodobi - v prvi vrsti prizadevala za obstanek v Superligi. tp Judo • Turnir na Madžarskem Šlambergerjeva prvič ugnala Urekovo Pod vodstvom trenerja Vlada Čuša so se štirje tekmovalci Judo kluba Drava Ptuj v madžarskem Siklosu udeležili dvodnevnega mednarodnega prvenstva v članski konkurenci. Na tekmovanju so sodelovali tekmovalci iz več kot 40 klubov iz devetih držav. Med ptujskimi tekmovalkami in tekmovalci se je posebej izkazala Nika Šlamberger, ki je slavila v konkurenci članic v katego- riji do 78 kg. Po dveh zmagah z ipponom proti Meszarosevi in Tringlijevi je v finalu v klubskem obračunu uspela s tremi waza-riji prvič premagati tudi klubsko kolegico Urško Urek, ki je predhodno prav tako zabeležila dve gladki zmagi. Rene Kloar v kategoriji do 66 kilogramov in Tomi Milošič v kategoriji do 73 kilogramov, sta s po eno zmago zasedla peti mesti. David Breznik v f si Ptujska ekipa na Madžarskem Planinski kotiček Potepanje po Gorskem Kotarju in Istri (Hrvaška) - Bjelolasica (1534 m), Klek (1181 m), Vojak (Učka - 1401 m) 9. in 10. september 2017 IZHODIŠČE: Vrbovska Poljana (400 m) PRENOČITEV: planinski dom na Kleku (1000 m) TURA: letos nadaljujemo potepanje po vrhovih Gorskega Kotarja in Istre. Zapeljali se bomo do vasice Vrbovska Poljana (1120 m). Iz parkirišča se bomo povzpeli po dokaj strmi poti na vršni greben Bjelolasice. Po razgledni poti bomo dosegli vrh, sledi spust preko Žute Poljane do parkirišča. Prevoz skozi Ogulin do vasice Bjelsko, kjer bomo parkirali. Povzpeli se bomo do planinske koče, kjer bo osvežitev, ter potem nadaljevali pot na vrh. Pot je ponekod varovana z jeklenicami. Na koči prespimo in se naslednji dan spustimo do prevoznih sredstev ter se napotimo proti Učki. Vzpon na Vojaka bomo pričeli na Poklonu. Vrnitev na izhodišče ter obvezna osvežitev in vrnitev domov. ODHOD: v soboto ob 5. uri zjutraj izpred železniške postaje na Ptuju PRIHOD: v nedeljo v večernih urah TEŽAVNOST: zahtevna označen pot. STROŠEK IZLETA: 30 EUR (prevoz), oskrba v koči 100 kun (približno 14 evrov) - plačilo v koči. ROK PRIJAVE: torek, 5. septembra 2017, v pisarni PD PTUJ. Število udeležencev je omejeno na 15 oseb. Plačilo stroška izleta na TRR ali v pisarni društva. Obvezno ob prijavi navesti telefonsko številko (ob možnosti, da izlet odpade). OPREMA: potrebna je oprema za visokogorje (dobri planinski čevlji, čelada, obvezna zaščita proti soncu in dežju, sončna očala, pohodne palice, hrana, voda ...). Ne pozabiti na veljavni osebni dokument in izkaznico PZS. Hrana ali kak priboljšek iz nahrbtnika. Lahko pa se okrepčamo v koči. IZLET VODI IN ORGANIZIRA: Jože Dajnko s sovodniki INFORMACIJE: na sedežu Planinskega društva ali pri vodji izleta tel. 040 754 499. Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 7. KROGA, SOBOTA, 26. 8., OB 18.00: Celje - An-karan-Hrvatini, OB 20.20: Gorica - RudarVelenje; NEDELJA, 27. 8., OB 16.00: Aluminij - Triglav, OB 18.00: Krško - Domžale, OB 20.20: Olimpija - Maribor. 2. SNL RAZPORED 4. KROGA, SOBOTA, 26. 8., OB 17.00: Roltek Dob - Brda, AŠK Bravo - Brežice Terme Čatež, Krka - Farmtech Ver-žej, Cherrybox24TaborSežana - Nafta, Fužinar Ravne Systems - Kalcer Radomlje; NEDELJA, 27. 8., OB 17.00: Drava Ptuj - Jadran Dekani, Mura - Rogaška - Zarica Kranj - Ilirija. 3. SNL SEVER RAZPORED 2. KROGA, SOBOTA, 26. 8., OB 17.00: Šampion - Videm, Zreče - S. Rojko Dobrovce, Ajdas Lenart - Tehnotim Pesnica, Dravograd Avto Grubelnik - Šmarje pri Jelšah, Pohorje - Fosilum Šentjur; OB 19.00: Korotan Prevalje - Dravinja; NEDELJA, 27. 8., OB 17.00: Mons Claudius - Kety Emmi Bistrica. LIGA U-15 VZHOD: RAZPORED 3. KROGA, SOBOTA, OB 11.00: Drava Ptuj - Krško, Aluminij - Mura, Gerečja vas Hajdina - Koroška Dravograd. SUPERLIGA MNZ PTUJ RAZPORED 1. KROGA, SOBOTA, OB 17.00: Središče ob Dravi - Gerečja vas, Podvinci - Pragersko, Hajdina - Markovci; NEDELJA, OB 17.00: Cirkulane - Stojnci, Bukovci - Apače. 1. LIGA MNZ PTUJ RAZPORED 1. KROGA, SOBOTA, OB 17.00: Grajena - Ormož, Rogoznica - Tržec, Dornava - Boč Poljčane, Polskava Avtopre-vozništvo Grobelnik - Gorišnica; NEDELJA, OB 10.30: Skorba - Podlehnik. Turnir v malem nogometu na Destrniku Na Destrniku bo v soboto, 26. 8., od 18. ure naprej na igrišču z umetno maso potekal nočni turnir v malem nogometu za Pokal Vrbenčar. Igralo se bo po pravilih FIFA (4 + 1), prijavnina za ekipo pa znaša 50 evrov. Celotna prijavnina bo šla v nagradni sklad, razdeljena pa bo po naslednjem ključu: 1. 50 %, 2. 30 %, 3. 20 %. Organizatorji so pripravili tudi nagradi za najboljšega vratarja in najboljšega strelca. Informacije in prijave: 040 550 189 (David) in 031 204 913 (Damjan) - do 24. 8., ko bo ob 19. uri tudi opravljen žreb skupin na igrišču Destrnik. Atletika • Šesteroboj veteranskih reprezentanc Na ptujskem Mestnem stadionu bo v soboto, 26. avgusta 2017, od 14. ure naprej potekal šesteroboj veteranskih atletskih reprezentanc. V okviru tega dogodka bo najboljšim športnikom Atletskega kluba Ptuj in njihovim trenerjem, ki so se udeležili evropskega prvenstva za mlajše člane v Bydgoszczu na Poljskem in evropskega prvenstva za starejše mladince v Grossetu v Italiji, v imenu Mestne občine Ptuj čestital podžupan Marjan Kolarič. 1. Športne igre ptujske mladine Mladinski svet Mestne občine Ptuj organizira 1. Športne igre ptujske mladine, katerih namen je druženje ter rekreacija mladih s Ptujskega in okolice. Igre bodo v nedeljo, 3. septembra, potekale v športnem parku gostišča Zeleni gaj, kjer bo poskrbljeno za športno infrastrukturo, ki bo omogočila tekmovanje v nogometu, odbojki in badmintonu. Tekmovanja se bodo začela ob 10. uri, poskrbljeno bo tudi za prehrano in pijačo, na voljo pa bodo tudi gostinske storitve gostišča Zeleni gaj. 1. Nogomet na travi Igra se 4 + 1, možne so tudi menjave, prepovedani pa so kovinski čepki. Igralo se bo 2 x 10 minut. Prostora je za 16 ekip, pri čemer se bo igralo na izpadanje. Participacija za ekipo znaša 25 evrov, kar gre v celoti v denarni sklad turnirja, ki se deli 50 % za zmagovalce, 30 % za drugouvr-ščeno ekipo ter 20 % za tretjeuvrščeno ekipo. 2. Odbojka - trojke Ekipo sestavljajo 3 igralci, pri čemer morata biti v igri zastopana oba spola (2 + 1). Zmaga tista ekipa, ki čim prej doseže zmago v dveh setih do 15. Najboljše tri ekipe bodo prejele praktične nagrade. Prijave za tekmovanji v nogometu in odbojki na: ms.ptuj@ gmail.com, najkasneje do četrtka, 31. 8. 2017. 3. Badminton Vsem sodelujočim bo omogočeno rekreativno igranje bad-mintona. 4. Strukturiran dialog Ob 11. uri bomo v okviru projekta skupaj s predstavniki mladinskih organizacij in z nekaterimi nosilci oblasti organizirali tudi pogovor ter delavnico z mladimi, kjer bodo lahko mladi podali svoje predloge za izboljšanje položaja mladih na Ptuju. Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa. JM petek • 25. avgusta 2017 Šport, rekreacija Štajerski 15 Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj 'J Odbojka • ŽOK GSV Zava Ptuj Pri sosedih brez stopničk Trenerka stavi na mladi rod V nedeljo, 20. avgusta, so ptujski kolesarji nastopili na tradicionalni mednarodni dirki 47. Memorial Stjepan Grgac v Ivanic Gradu. Dirka vsako leto poteka v spomin največjemu hrvaškemu kolesarju in vsako leto se je ob domačih kolesarjih udeleži veliko kolesarjev iz Slovenije, Srbije, Madžarske, Bosne in Hercegovine. Gre za bolj ravninsko dirko, ki jo običajno spremlja močan veter, kar seveda oteži samo dirko. Tokrat so mladi kolesarji Perutnine Ptuj nekoliko zaostali za pričakovanji, a vseeno zabeležili nekaj uvrstitev med najboljše. V kategoriji dečki C je stopničke za las zgrešil Jure Majnik in je osvojil 4. mesto. Z 8. mestom je uspeh dopol- nil Marcel Krevs. Pri dečkih B Ptujčanov ni bilo v ospredju. V kategoriji dečkov A si je 8. mesto privozil Andrej Majnik in 11. mesto Vid Jeromel. Pri mlajših mladincih sta imela Gašper Pušnik in Miha Muršec veliko smole, oba sta med dirko namreč padla in morala potrošiti veliko moči, da sta se spet priključila glavnini. Gašper Pušnik je na koncu osvojil 11. mesto. Dirka starejših mladincev je bila zelo aktivna, dobrih 70 km do cilja se je oblikovala manjša ubežna skupina, v kateri je bil član PP Jernej Paj. Poskušal je s samostojnim pobegom, žal se mu ni izšlo po načrtih, a si je vseeno privozil visoko 7. mesto. tp STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. lifistcirajte se na wwmfeidmk0ii Športni napovednik Dobrodelni turnir v odbojki na mivki in malem nogometu V soboto, 9. 9., s pričetkom ob 8. uri v Poljčanah na športnih igriščih v bližini gasilskega doma organizirajo turnir v odbojki na mivki in v malem nogometu na umetni travi. »Za organizacijo turnirja smo se odločili iz več razlogov in s posebnim ciljem, ki je usmerjen v dobro vseh krajanov Občine Poljčane. Glavni cilj turnirja je, da bomo ves denarni izkupiček turnirja po tem, ko bomo opravili plačilo vseh stroškov v povezavi z organizacijo turnirja, namenili v nakup košev za smeti, ki jih želimo v nadaljevanju predati oz. donirati Občini Poljčane, da jih le-ta lahko koristno uporabi oz. razvrsti na območju Poljčan in okolice,« so sporočili organizatorji. Več informacij lahko dobite na spletni strani www.turnir-polj-cane.si Kasaške dirke v Ljutomeru V sklopu letošnjega kmetijsko-živilskega sejma Agra (G. Radgona, 26.-31. 8.) bo KK Ljutomer to nedeljo pripravil kasaške dirke s petimi točkami sporeda. Pomerilo se bo 39 konjev iz osmih slovenskih klubov oziroma društev (Stožice Ljubljana, Šentjernej, Komenda, Posavje Krško, Slovenske gorice Lenart, Krim Ig, Piramida Maribor, Ljutomer). V osrednji dirki Ljutomerski kasač bo na 2100 metrov dolgi stezi nastopila sedmerica 3-letnih konjev ljutomerske reje. Pričetek dirk bo ob 14.30. JM,NŠ Foto: Črtomir Goznik Marjana Horvat Gojkošek (levo) bo poslej koordinatorka dela mlajših selekcij in obenem trenerka kadetske in mladinske ekipe. Na mestu trenerke članske zasedbe Ženskega odbojkarskega kluba GSV Zava Ptuj je dobršen del sezone 2016/17 delovala Marijana Horvat Gojkošek. Bivša odlična igralka je ptujske odbojkarice vodila uspešno in jih je na koncu pripeljala do želenega 3. mesta, kar so v klubu potrdili kot uspeh. Po sezoni so v medsebojnem dogovoru sprejeli odločitev, da bo Horvat Goj-koškova v prihodnje trenirala kadetinje in mladinke ter da bo ob tem prevzela mesto koor-dinatorke vseh mlajših selekcij. Ob prevzemu si je trenerka zadala tudi določene smernice, saj želi, da se že v tej sezoni, predvsem pa v prihodnji, še poveča zanimanje za žensko odbojko na Ptuju in da deklice, ki bodo prihajale na treninge, tudi vidno napredujejo in v mlajših selekcijah tudi več igrajo na različnih tekmah. Že v lanski sezoni se je število vpisanih igralk v mlajših selekcijah povečalo, podoben trend si želijo tudi v novi sezoni. Trenutno v klubu strokovno delajo s štirimi selekcijami. Večino treningov izvajajo v športni dvorani Gimnazije Ptuj, nekaj jih opravijo tudi v športni dvorani OŠ Breg. V slednji vadi najmlajša skupina od 2. do 4. razreda. Ta vadbena skupina se imenuje Mini odbojka in jo vodi Karmen Stanet. Vadba poteka dvakrat tedensko, mlade odbojkarice se spoznavajo z osnovami odbojke, si podajajo žogo in se nasploh veliko igrajo. Šah • Prvenstvo Evropske unije Amalija Skok najuspešnejša Ptujčanka Avstrijsko mesto Murek (Cmurek) je bilo v začetku avgusta prizorišče tekmovanja mladih šahistk in šahistov na prvenstvu Evrovske unije. V različnih starostnih kategorijah jih je nastopilo 136 iz 18 držav, med njimi tudi 14 Slovencev. Šahovsko društvo Ptuj so uspešno zastopali Nika Kralj, Tadej Murko in Amalija Skok, med katerimi je bila naujspe-šnejša prav slednja. Prvenstvo iz leta v leto pritegne več mladih, z največjo ude- ležbo se vsekakor ponašajo domačini, Avstrijci. Slovenija je z dvema prvima in enim tretjim mestom osvojila drugo mesto med sedmimi državami, ki so osvojile medalje. Najboljši so bili Bolgari, ki so slavili v vseh treh najmlajših kategorijah -U8, U10 in U12 (fantje in dekleta so tekmovali skupaj). Trije člani ŠD Ptuj so ponovno dokazali, da sodijo med najboljše v svojih kategorijah. Tako je Amalija Skok (U16) v skupini od U14 do U18 kot 9. nosilka osvojila absolutno 4. mesto, med dekleti pa je bila druga. S tem je osvojila novih 56 ratinških točk. V isti skupini je 7. nosilec Tadej Murko (U14) osvojil 5. mesto absolutno in tretje med fanti. Najmlajša, 12-letna Nika Kralj je v absolutni konkurenci U12 osvojila 12. mesto, med dekleti pa je bila četrta. Naslednja vadbena skupina je Mala odbojka in zajema od-bojkarice od 5. do 7. razreda. Na trenerskem mestu jih vodi znano ptujsko odbojkarsko ime Anja Cvirn, ki zares na strokoven način izvaja trikrat tedensko osnovne odbojkarske treninge z veliko poudarka na sami tehniki. Tretja vadbena skupina so starejše deklice, ki jih bo letos prevzela še ena izkušena bivša odbojkarica Sve-tlana Oletič. Gre za pedagoginjo športne vzgoje, ki bo izvajala treninge trikrat tedensko. V njeni skupini se bo nadaljevalo izpopolnjevanje odbojkarske tehnike. Četrto mlado vadbeno skupino kadetinj in mladink vodi Marijana Horvat Gojko-šek, ki je že lani ob članicah pomagala pri treniranju mlajših selekcij. V tej se bo popolnoma osredotočila na srednješolke, ki bodo vadile trikrat na teden. Trenerkina želja je, da bi že v tej ali v naslednji sezoni nekaj najbolj nadarjenih in kakovostnih igralk prestopilo v člansko ekipo ter da bi te potem po določenem času postale tudi nosilke igre v članski ekipi. Pred novo sezono so v ptujskem ženskem odbojkarskem kolektivu tako stvari zelo natančno začrtali in obenem vabijo dekleta, da se jim pridružijo pri vadbi tega zelo dinamičnega in zanimivega športa tako, da jih obiščejo na kakšnem izmed treningov v ponedeljek, sredo ali petek med 18. in 20. uro v športni dvorani Gimnazije Ptuj. David Breznik Končne uvrstitve v kategorijah z udeležbo članov ŠD Ptuj (številke v oklepajih so začetna izhodišča: - U12 (skupaj 26): 1. (1.) Mom-chil Petkov BUL 7 točk, 2. (6.) Ryszard Cwiek POL 6,5, ... 12. (8.) Nika Kralj ŠD Ptuj 4,5 točke - med dekleti 4. mesto ... - U14 - U18 (skupaj 24): 1. (1.) U16 Lukas Meier ŠVI 8 točk, 2. (4.) U14 Benjamin Kienbock AUT 7,5, 3. (2.) Ana Urbanč SLO 6,5, 4. (9) Amalija Skok 5,5 - med dekleti druga, 5. (7.) U14 Tadej Murko 5,5 - med fanti tretji, oba ŠD Ptuj ... Silva Razlag 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 18. avgusta 2017 Ormož • Poletje na Kogu minulo soboto doseglo svoj vrhunec Med 55 vzorci kogovskih vin kar pet najvišjih priznanj ter 43 zlatih Minuli konec tedna so na Kogu posvetili čaščenju domače žlahtne vinske kapljice. Potekal je namreč deseti vinski festival, ki velja za vrhunec tradicionalne prireditve Turističnega in kulturnega društva Kog; ta po novem nosi naziv Poletje na Kogu. Dneve turizma je zamenjalo Poletje na Kogu. V Turističnem in kulturnem društvu Kog so se namreč odločili za posodobitev imena, je dejal predsednik društva Drago Lukman. Drugo ime, a nič manj pestra vsebina, o tem smo se lahko prepričali tudi sami. V sklopu že tradicionalne avgustovske prireditve, ki se je začela drugi konec tedna v avgustu, vrhunec pa dosegla minuli vikend, so namreč tudi letos pripravili pester program. Med temi še posebej velja omeniti odprtje razstave in Hrama Šipo-na, ki je v obnovljeni Košarkini hiši. »Letošnja rdeča nit prireditev je vsekakor šipon, ki je speča kraljica. Želimo, da šipon kot naša žlahtna posebnost pride na plano, se pokaže v vse svoji luč in v svojem žaru, ki si ga tudi zasluži. Zato smo pretekli teden odprli šiponovo klet oz. hram, kjer je ob predhodni najavi mogoče vse te vzorce tudi poizkusiti,« pravi predsednik društva Lukman. Kogovčani pridelajo vse boljša vina Vrhunec je Poletje na Kogu doseglo minulo soboto z vinskim festivalom, ki je s svojo pestro ponudbo vin med kogovske griče tudi letos privabil veliko število vinogradnikov in vinarjev, sommelierjev, enologov, Vino so točile tudi vinske kraljice. Trnovska vas • Uspel tabor gasilske mladine Mladi gasilci se urijo GZ Trnovska vas-Vitomarci in PGD Biš so bili letošnji gostitelji že 7. tabora GZ Lenart, na katerem aktivno sodelujejo že od leta 2014. Tabor z naslovom Od zvezd do ognja je potekal na lokaciji prek 250 let stare Simoničeve domačije v Trnovski vasi. Na taboru je sodelovalo 9 PGD iz GZ Lenart (razen sv. Jurij) in PGD Biš. Tabora se je udeležilo 121 otrok in 30 mentorjev, prespali pa so v 25 šotorih. Prvi dan tabora so si udeleženci izdelali zastave za šotore, oblikovali mešane skupine mladine iz vseh društev in se na spoznavnem večeru ob tabornem ognju predstavili ter spoznali. Vrhunec prvega dne je bil obisk članov astronomskega društva Orion iz Maribora, ki so nam na nočnem nebu predstavili zvezde in galaksije. Večini bo večer ostal v spominu zagotovo po videnih obročih Saturna preko teleskopa. V petek nas je obiskala komisija za mladino pri OGZ Ptuj z Jankom Fišingerjem. V soboto se je jutro pričelo z zumbo ob aktualni glasbi. Po zajtrku in ocenjevanju šotorov je Rajko Vrečar predstavil osnove orientacije s karto v naravi. Po kratkem predavanju in dobljenih kartah Trnovske vasi so se otroci po skupinah odpravili spoznavat znamenitosti in pokrajino Trnovske vasi, ki so jo odlično predstavili Alojz Fekonja in članici TD Angelca Fras in Majda Drumlič. Prva kontrolna točka je bila Si-moničeva domačija, nato cerkev in trg Trnovske vasi ter nato ogled udomačene divje svinje pri Lovski družini. Po malici se je pot nadaljevala v Ločič, kjer smo si pogledali staro kužno znamenje in Benkovo kapelo, nato pa skozi rastišče močvirskega tulipana in se zaključila v taboru. Po kosilu je sledil gasilski del, kjer so biški gasilci predstavili delo in gašenje s peno, na kar je sledil pena parti. Na drugi lokaciji se je mladim gasilcem predstavilo PGD Sv. Trojica z reševanjem ponesrečenca iz poškodovanega vozila. Sobotna noč je bila precej mokra, vendar so naši najmlajši gasilci pokazali pogum in nihče ni zapustil tabora. V nedeljo smo izvedli karaoke in igre z veliko smeha in zabave. Po zabavnih igrah je sledilo gašenje tabornega ognja s 140 let staro brizgalno biških gasilcev. Poveljevanje je prevzel najstarejši mentor Lojze Hart iz PGD Voličina, ki se je na takšen način poslovil od aktivnega dela z mladino. Da je bil tabor uspešno izveden, gre zahvala podpori župana in občine Trnovska vas, podjetjem za donacije ter gasilkam in gasilcem PGD Biš, Gočova in Selce, predstavnikom obeh gasilskih zvez. Se vidimo ponovno naslednje leto, je odmevalo po šotorih. ManfredJakob, pred. GZ Trnovska vas-Vitomarci vitezov vina, vinskih kraljic ter ljubiteljev vina. V njihovi prisotnosti so tudi letos podelili priznanja »To vino je bilo pridelano na Kogu« in tako ocenili najboljša vina, pridelana na vinorodnih kogovskih gričih. Ocenjevalna komisija na čelu z enologinjo Lidijo Ruška je vina ocenila kot odlična. Vinarji v teh krajih so vsako leto bolje pripravljeni, pridelajo vse bolj konkurenčna vina. Temu potrjujejo tudi lepo število podeljenih odličij. Izmed vseh 55 vzorcev so podelili kar pet najvišjih priznanj (velikih zlatih priznanj). Te so šle v roke pridelovalcev Franca Grlice za Tra-minec izbor 2015, Mirana Pleme-niča s Chardonnayem izbor 2016 in Ivana Kiriča za Laški rizling izbor 2015, kar dve veliki zlati priznanji pa je prejela Klet PRA-VinO, in sicer za Rumeni muškat izbor 2016 in Renski rizling suhi jagodni izbor 2001, poimenovan Tajino vino; slednjemu je bila dodeljena tudi najvišja možna ocena, vseh 20 točk. Ob tem so podelili še 43 zlatih priznanj, pet srebrnih, eno bronasto, en vzorec pa ni bil ustrezen. Čestitke kogovskim vinarjem in organizatorjem so deževale od vsepovsod, tudi s strani konzula slovenskega reda vitezov vina, viteškega omizja Ptuj-Or-mož, Vladimirja Korošca. Po uvodnih nagovorih, nastopu Kogo-vskih dečkov in špalirju vinskih kraljic z domačo, 5. kogovsko vinsko kraljico Anjo Kocjan na čelu, se je množica usmerila k stojnicam, na katerih so izbrani pridelovalci ponujali svoja vina. Na desetem festivalu vina je bilo mogoče poizkusiti deset vzorcev vrhunskih vin, ob tem pa se okrepčati še s pristno kogovsko malico izpod rok tamkajšnjih kmečkih žena. Na festivalu so tudi letos pripravili tekmovanje v kuhanju kisle župe. Da imajo opravilo "v malem mezincu", so skušale dokazati tri ekipe (Društvo Antono-vanje na Kogu, Društvo kmečkih žena Ormož in Združenje veteranov vojne za Slovenijo), najboljšo kislo župo pa so skuhale ormoške kmečke žene. S tem pa se pestro dogajanje kljub slabemu vremenu še ni končalo. Sledila je postavitev klopotca ter družabno srečanje krajanov in gostov z ansamblov Ritem, ves čas pa je bilo posrblje-no tudi za animacijo otrok. Monika Levanic Podlehnik • Na Gorcije bilo spet veselo 12. tradicionalna postavitev klopotca ob prazniku sv. Lovrenca Že 12. leto zapored so člani turističnega društva (TD) Podlehnik postavili klopotec. Klopotec, ki so ga postavili člani TD, je pravi lepotec in zelo velik. Narejen je iz sedmih vrst lesa. Postavljanje klopotca že dolga leta vodita Zvonko Mlakar in Stanko Prevolšek. Takoj ko sta ga sestavila, so ga zagnali predsednik, župan in ravnatelj. Ob postavitvi ni manjkalo dobre kapljice, domače hrane in dobre družbe. Na prireditvi so bila podeljena tudi priznanja za najlepše urejene domove, kmetijo in poslovni objekt. V kulturnem programu so nastopili: ljudski godci Haloški veseljaki TD, ljudski pevci iz Jablovca, fraj-tonar Tadej Piškur, ljudski pevec in glasbenik Dani Polajžar ter ljudski godci Sorodniki iz vseh vetrov. Program sta hudomušno popestrili Cila in Liza TD Podlehnik. Izvedli so tudi šaljive družabne igre, kjer ni manjkalo smeha in dobre volje. Glavna nagrada je bil pečen odojek. Prireditvi se je priključila tudi skupina študentov in profesorjev iz 10 držav, ki se ukvarjajo z družbenimi spremembami in prilagajanjem na nepredvidljivo prihodnost. Predstavili so se s plesom tore iz Brazilije. Vsi gostje so se lahko priključili in zaplesali z njimi. Zdenka Golub Foto: Miran Arnuga Foto: ML Foto: ZG petek • 18. avgusta 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Dornava • S 24. Lükarskega praznika Prodaja luka tudi letos šla za med Tudi na letošnjem, že 24. Lukarskem prazniku je šel znameniti luk za med. Do 16. ure so lukarice stržile kar 1.200 kilogramov te žlahtne kulture. Člani Turistično etnografskega društva Lukari Dornava so tradicijo pridelave čebule oziroma luka ohranili vse do danes. Marsikatero zanimivost o pridelavi ter pripravi luka za trženje ter kakšne so bile skrivnosti, ki so jih imele ženske pri prodaji, je približno 1.500 obiskovalcev od blizu in daleč izvedelo na letošnjem, že 24. Lukarskem prazniku. Vešče lukarice so na prireditvenem prostoru ob večnamenski dvorani urno spletale luk v razkošne vence oz. krence ter ob tem delile svoje izkušnje in hudomušne šale, moški pa so s kozarčkom domačega še po- Vešče lukarice so na prireditvenem prostoru ob večnamenski dvorani urno spletale luk v razkošne vence oz. krence. Za delo so poprijeti tudi najmlajši. Lukarice so tudi letos uspele prodati ves luk in lukec. skrbeli, da grla niso bila suha. Pri etnografskem prikazu različnih del so se pridružili tudi najmlajši lukari, na katere je prva izmed lukaric Marija Belšak še posebej ponosna: »Zelo smo zadovoljni s potekom letošnjega lukarskega praznika. Prišlo je veliko obiskovalcev, prodalo se je veliko luka in lukeca. Ljudje so si z zanimanjem ogledovali našo etnografsko kulinarično razstavo, ki smo jo letos posvetili naši sekciji oračev in 10. prvi brazdi. Moram reči, da če bo šlo tako tudi v prihodnje in bo še naprej pripravljeno toliko ljudi sodelovati in pri tem pomagati, se za bodočnost lukarije ni bati, predvsem zaradi vključevanja mladih. Naj povem, da je pri sami izvedbi prireditve sodelovalo čez 100 domačinov.« Z razkošnim vencem oziroma krencem, kot tod rečejo, so lukarice med drugim okrasile tudi poslanko državnega zbora RS in kandidatko za predsednico države Ljudmilo Novak, ki je pohvalila njihovo delo. Ob tej priložnosti se je članom društva za pomembno delo, saj tovrstni dogodek prispeva tudi k promociji občine, zahvalil še dornavski župan Rajko Janžekovič. Številne obiskovalce, med njimi tudi poslušalce Radia Ognjišče, je v nadaljevanju še pozdravil odgovorni urednik Tadej Sadar. Člani in članice društva so se tudi letos potrudili za zanimivo vsebino praznika ter postregli z bogato obarvanim programom s številnimi nastopajočimi, od Ljudskih pevk iz Dornave, ljudskih godcev, folklorne skupine Mladi lukari iz OŠ dr. Franja Žgeča iz Dornava, do moškega okteta iz Dornave, pihalne godbe občine Dornava ter Ljudskih pevk Društva upokojencev Lenart. Za dobro voljo sta v nadaljevanju poskrbela še ansambla Dravski muzikanti in Pajdaši. V duhu luka je minilo tudi preostalo dogajanje. Nagradili so tri obiskovalce, ki so s seboj prinesli najdebelejši luk. Na ogled so postavili etnografsko kulinarično razstavo z najrazličnejšimi lukar-skimi specialitetami in drugimi dobrotami. Poleg oči pa je bilo poskrbljeno tudi za brbončice. Obiskovalci so namreč lahko poizkusili številne dobrote,od oljovega luka z jajci, lukarskega sendviča, domačega kruha z za-seko, rdečim mesom iz tunke in lukom, prleške gibanice in še in še ... Številni so se oskrbeli še z znamenitim lukom za ozimnico in lukecom za sajenje. Prodaja te žlahtne kulture je tudi letos šla za med. Že do 16. ure so lukarice prodale večino, najbolj so šle v prodajo petkilogramske vreče luka po ceni 7,50 evra. Monika Levanič Foto: ML Ormož • Kako so na Svetinjah pozdravili trgatev Okronali novo kraljico Jeruzalemske vinske ceste in postavili klopotec V Jeruzalemsko-Ormoške gorice prihaja najpomembnejši čas v letu - čas trgatev. Ta najpomembnejši dogodek so na praznik Marijinega vnebovzetja napovedali v Turistično kulturnem društvu (TKD) Ivanjkovci s prireditvijo Pozdrav trgatvi. Pozdrav trgatvi so začeli s kuhanjem prleške župe ali tačovice, kot ji pravijo v tamkajšnjih krajih. V tekmovanju, ki so ga letos organizirali prvič, a po napovedih predsednika TKD Ivanjkovci Mihaela Črešnjevca ne tudi zadnjič, se je pomerilo šest ekip, najboljšo žiipo pa je po mnenju komisije skuhala ekipa s pomenljivim nazivom - Društvo za ohranjanje jedi naših babic Kihača iz Vogričevcev. Drugo mesto je zasedlo Društvo kmečkih žena Ormož, tretje pa Turistično društvo Pavlovski Vrh-Libanja. Na prireditvi so ob krajšem kulturnem programu s folklorno skupino in ljudsko godbo uradno imenovali tretjo vinsko kraljico Jeruzalemske vinsko turistične ceste (VTC 15). Nova vinska kraljica je postala šele 20-letna Katja Kolarič iz Stanovna, ki je krono prevzela od dozdajšnje vinske kraljice Mateje Šek. Lepo število zbranih sta poleg nove vinske kraljice in predsednika društva Črešnjevca nagovorila še predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh in župan občine Ormož Alojz Sok. V okviru prireditve je zdajšnji predsednik TDK Ivanjkovci v imenu društva podelil naziv častni član društva nekdanjemu predsedniku Stanku Polaku, ki je društvo vodil od 2013 do 2017, razglasili pa so tudi najlepše urejen kraj v krajevni skupnosti. Ta naziv je tudi po zaslugi prav vseh okrasnih kozolcev v kraju, skrbno zasajenih z rožami, pripadel Žero-vincem. Bližajočo trgatev so v nadaljevanju še naznanili s postavitvijo klopot-ca ob parkirišču. Izdelal ga je mojster Matija Bratuša, blagoslovil pa domači župnik Jože Rajnar. S tem pa se veselo druženje še ni končalo. Sledila je zabava ob zvokih ansambla Sorodniki. Monika Levanič Foto: KTV ORMOŽ Cvet zbranih vinskih kraljic z ormoškim županom Alojzom Sokom in predsednikom TKD Ivanjkovci Mihaelom Črešnjevcem AGRA TRADICIONALNO SVEZ! 55. MEDNARODNI 'R^TfjSKUWyftsRTSEJEM 26. - 31. 8. 2017 Gornja Radgona DRŽAVA PARTNER KITAJSKA MEDNARODNO LETO TRAJNOSTNEGA TURIZMA ZA RAZVOJ 1^1 ■ POMURSKI SEJEM www.pomurski-sejem.si 18 Štajerski Nasveti petek • 25. avgusta 2017 Zdravstveni nasveti Starost in staranje: Starostne spremembe telesa Organizem starejše osebe kaže vrsto značilnosti, ki jih je treba poznati, da bi v zaradi njihovih specifičnosti prepoznali sposobnosti in reakcije starejšega organizma. Psihomotorične funkcije V starosti je posebno pomembna upočasnitev psihomotoričnih funkcij. Najvišje reakcijske sposobnosti so med 19. in 26. letom starosti. To naj bi bila posledica najboljših osnovnih fizioloških in telesnih zmogljivosti posameznika. Potem sposobnosti reagiranja ostajajo v obdobju od 30. do 60. leta relativno konstantne. Po 70. tem letu starosti se reakcijski čas zaradi sprememb v hitrosti procesiranja informacij in osrednjega živčevja podaljšuje. Po tej starosti so tudi individualne razlike vse večje. Večji del vzrokov za upočasnitev reagiranja izhaja iz staranja centralnega živčnega sistema in ne upada ostrine čutil, s katerimi zaznavamo signale. Zmanjšanje mišične moči in gibljivosti, slabša koordinacija in daljši reakcijski čas negativno vplivajo na varnost starostnika. To je še zlasti pomembno upoštevati pri vožnji (npr. vključevanje v promet) in domačih opravilih (kot je delo na lestvi ali z nevarnimi orodji). Starostnik se lahko prilagodi svoji upočasnjenosti in se izmika okoliščinam, ki potekajo pod časovnim pritiskom. Največ težav predstavljajo tiste situacije, v katerih se pogosteje pojavljajo nejasni in nepričakovani signali, ki zahtevajo kompleksno motorično aktivnost. Takšnim okoliščinam so starejši najpogosteje izpostavljeni v cestnem prometu, kjer usklajujejo svoj tempo s tempom mlajših voznikov. Kognitivne sposobnosti Kognitivne (miselne) sposobnosti so višje možganske funkcije. Med njih štejemo mišljenje, razumevanje, orientacijo v prostoru, računanje, učenje, govor, zmožnost presoje, sposobnost načrtovanja ipd. Prvi znaki upada teh sposobnosti se kažejo kot motnje koncentracije in spomina. Hitrost upada posameznih funkcij inteligentnosti, kot so npr. duševna prožnost, spomin in sposobnost kombiniranja je različna. Trditev, da si starejši ljudje novo snov težje zapomnijo in jo hitreje pozabijo kakor v mlajših letih, velja predvsem za nesmiselne podatke (nesmiselne številke ali zloge), drugače pa je s pomnjenjem smiselnih vsebin. Na pomnjenje namreč vpliva tudi več znanja, bogatejši besedni zaklad in širše duhovno obzorje katerega pridobivamo z leti. Raziskovalni podatki kažejo, da se učinek učenja smiselnega gradiva pri 70. letih zmanjša v primerjavi z učinkom učenja iste snovi pri 15. letih povprečno za 10 %, učinek učenja nesmiselnega gradiva takega, ki je v nasprotju z izkušnjami, pa se za polovico. Tudi to, da starejši ljudje počasi mislijo je bolj ali manj predsodek. Primerjava skupine dvajsetletnikov s skupino šest-desetletnikov je pokazala, da šestdesetletniki mislijo le za približno 15 % počasneje. Skrbno opazovanje je pokazalo, da večji del te razlike lahko pripišemo daljšem premisleku, preden kaj rečejo ali naredijo. Raziskave kažejo, da umske sposobnosti pri bolj inteligentnih ljudeh upadajo pozneje v življenju in zelo postopno (velja le za povprečje!). Splošna inteligentnost je sposobnost posameznika, da se prilagodi okolju, in da okolje prilagodi sebi. Temu sledi, da se bodo tisti, ki so bolj prilagodljivi, prej prilagodili tudi spremembam, ki so posledica staranja. Večji Foto: Črtomir Goznik Dr. Andrea Margan, dr. med., spec. medicine dela, upadi inteligentnosti med 60. in 70. letom življenja pri sicer zelo inteligentnih ljudeh so po mnenju strokovnjakov vedno posledica bolezni, nespodbudnih življenjskih okoliščin, pretresov, razočaranj in posledične malodušnosti oz. umika, ne pa starosti kot takšne. Dr. Andrea Margan, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa Pomagajmo si Zavod Up širi pomoč ljudem pri upravnih zagatah Zavod za upravno poslovanje Up že pet let pomaga ljudem pri urejanju upravnih zadev. V nepridobitni nevladni organizaciji ob praznovanju petletnice širijo program brezplačnega upravnega svetovanja. Opažajo namreč, da se pogosto pojavljajo nejasnosti in težave ter tudi kršitve pravic v upravnih postopkih. Upravni organi naj bi sicer že sami svetovali ljudem, žal pa se to ne dogaja v zadostnem obsegu in uporabniki so pogosto neosveščeni o svojih pravicah ter jih ne znajo uveljaviti, ugotavlja direktor zavoda Jure Trbič. V petih letih je zavod brezplačno pomagal najmanj 300 ljudem, od tega jih je bilo 60 v okviru brezplačnega programa pomoči, ki so ga vzpostavili pred dvema letoma za občane Radovljice. Številnim lahko pomagajo že s kratkim nasvetom, na njih pa se obračajo tako fizič- ne kot pravne osebe in podjetniki, pa tudi sami uradniki. Približno dve tretjini problemov je dejansko upravno-proce-sne narave, pojasnjuje Trbič in dodaja, daje precej pogost molk organa, pogosta pa so tudi ravnanja organov, ki ljudem dajo občutek nemoči in podrejenosti. Največ težav opaža v postopkih pri nosilcih javnih pooblastil, kakršni so različni koncesionarji. Tako so na primer pomagali moškemu iz Kranja, ki mu je komunalno podjetje hotelo na nezakonit način odklopiti vodo. Upokojencu iz Begunj so deni- Udaj, lahkfr zoprnim za denariurmiaUu) pomot? 'Pravkar mi m zapoM, meram lakaj vrniti Mcialnc pomoč? Sem meča; me lahke delih mo pomagali v postopku glede razlastitve, ženski iz Begunj pa do invalidske upokojitve, čebelarju s Štajerske pa pri postopkih za postavitev čebelnjaka. "Kot je nam znano, smo edini tak zavod v Sloveniji, ki je specializiran za upravni postopek," je povedal Trbič, v zavodu pa trenutno, večinoma s prostovoljnim delom, sodeluje sedem članov. V prihodnje želijo svoj brezplačni program razširiti še na druge občine oziroma vsaj na regijsko raven, vendar bodo pri tem odvisni tudi od morebitne pomoči občin. "Zaenkrat naša vizija za sponzorje in donatorje ni preveč zanimiva, pa tudi priložnosti na področju javnih sredstev za nas ni, tako da vse financiramo iz presežka, ki ga ustvarimo na trgu," je pojasnil Trbič in dodal, da bodo nagovorili občine za pomoč pri izvajanju programu. "Problem je v tem, da verjetno malokdo želi financirati nekoga, ki bi nadziral njegovo delo. Ampak mislim, da je to preživeta logika in da je pomembno, da se omogoča kakovosten neodvisen nadzor ter ljudem večjo upravno varnost," je sklenil Trbič. (sta) Tačke in repki Ali naš kuža popije preveč vode? Lastnike psov pogosto zanima, koliko vode naj popije njihov pes na dan, oziroma kdaj spije preveč vode in kakšen je vzrok pretirani žeji. Vprašanja so aktualna predvsem v poletni vročini, ko se sprašujemo, ali je pes bolan, ker veliko pije, ali je preprosto bolj žejen zaradi poletne vročine. Na porabo vode vpliva več dejavnikov, kot so starost živali, telesna aktivnost, zdravstveno stanje, brejost živali, debelost in prehrana in seveda vremenske razmere oziroma letni čas. Mladiči potrebujejo več vode kot odrasli, saj njihovo telo sestavlja kar 80 odstotkov vode, pri odraslem pa je vode v telesu 40 do 65 odstotkov. Delovni psi, s katerimi vadimo, in psi, ki so čez dan veliko aktivni, npr. tečejo z lastnikom ali imajo dolge sprehode, potrebujejo tudi do petkrat več vode kakor psi, ki niso aktivni. Voda tudi uravnava telesno temperaturo, izpareva preko jezika pri hlajenju psa, pri slinjenju kuža prav tako izgublja tekočino. Jasno je, da kužki, ki jedo briketirano hrano, potrebujejo vodo vseskozi po izbiri, kadar koli si jo zaželijo. Najin-tenzivneje pijejo 2 do 3 ure po obroku, ko hrana zapušča želodec in prehaja v črevo in mora biti temu primerno dovolj tekoča. Kuža, ki nima dovolj vode in je hranjen z briketi, lahko začne bruhati, ali pa lahko pride do močnega zaprtja. Povečano potrebo po pitju imajo psi pri nekaterih bolezenskih stanjih, takrat ogromno pijejo in ogromno urinirajo (polidipsija in poliurija). Povečano pitje vode je karakteristično za gnojno vnetje maternice pri psičkah, za hormonske bolezni pri prekomernem izločanju glukokortikoidov (Cushingov sindrom, sladkorna bolezen). Pri boleznih ledvic in funkcionalnih okvarah jeter je žeja prav tako povečana kot tudi Foto: osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. pri uporabi določenih zdravil, kot npr. glukokortikoidov in zdravil za odvajanje vode. Pri prehrani z briketi kuža normalno popije od 40 do 50 ml vode na kilogram telesne teže, pri prehrani s pločevinkami pa 10 do 20 ml vode na kilogram v enem dnevu, v 24 urah. Kdaj lahko govorimo o povečanem, bolezenskem pitju vode, o pretirani žeji? To je takrat, ko kužek popije več kot 100 ml vode (1 deciliter) na kilogram telesne teže pri normalni telesni aktivnosti in pri normalnih zunanjih temperaturah (okrog 20 stopinj Celzija). Če se to dogaja, je vsekakor treba poiskati odgovor in pomoč pri veterinarju. Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. V poletnih vročih mesecih je zaradi pregrevanja živali potreba po zaužiti vodi višja nekje za četrtino. Kljub temu naj nas ne zavede poletna vročina, da z njo povezujemo pretirano pitje vode naše živali, v resnici pa gre za bolezensko stanje ledvic, sladkorno bolezen ali drug interni-stičen problem. Večkrat sem že zapisal, da je pri živalih zelo pomembno pravočasno ukrepanje in razčiščevanje zdravstvenih težav, saj je s tem zelo povezana ugodna ozdravitev živali. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: CG petek • 25. avgusta 2017 Za kratek čas Štajerski 1S UŽITNA GOBA ELDA VILER HRAPAVOST DOBROTA ZNAMKA FRANOSKIH AVTOMOBILOV VODA V TRDEM STANJU STRJEVANJE SRKALEC UGODNOST, UDOBJE INDIJANSKA ŽENSKA PISATELJ TWAIN VERA OTRIN - iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii LADJEDELNICA MANJŠI REP PASJE MESO IZDELEK PREDILNICE LUTKARICA AVČIN ARHITEKT (TOMAŽ) PISATELJ SELIŠKAR GIB PRI BALETU DOLŽINA RAZPRTE DLANI BODEČ PLEVEL, BODLJIKA DUŠEVNI PRETRES TIŠINA, SPOKOJ TRANSPORT JEZA, BES BOLEČINA VENO TAUFER TEKOČA PRIKUHA NOREC, TEPEC ŽABJA LUKNJA TONE KUNTNER PAVLE RUPAR MODEL FORDA ZAPORNIK, ARESTANT VNESEK NATANČNO MERILO HRVAŠKA PEVKA (KSENIJA) IZ BESEDE KERER TRETJI GLAS NAD BASOM PRISILNO DELO V FEVDALIZMU UGANKARSKI SLOVARČEK: BRATE = slovenski arhitekt (Tomaž), BRATOŽ = slovenski slikar in violinist (Remigij), ERKER = hrvaška pevka (Ksenija), HORNE = ameriška pevka (Lena), PLIE = gib pri baletu, SKVO = indijanska ženska, SRHOJ = slovenski baletni plesalec (Dejan), SRKAVT = srkalec' ™il 'Wll3dl TlNON '»3SldA '»IN13P 'VNI9VZ 'dOT V»viaio 'iA 'aas 'soN3dd '»os 'ivso 'Q3d '3ivaa 'vhqnv 'hn 'oa '»aviAi 'oa»s 'sraoon 'A3iiaai 'a3i TinvN3d 'isoivaoa 'v»A0is3aa 'avi3»avd 'avNia 'asaao 'viovd 'roHds :ouabjopoa ^nvzihm 3i asiissh Nova vas • Konjeniki uspešni na tekmovanjih Iz Ludbrega s tremi odličji Člani Konjeniškega društva iz Nove vasi pri Markovcih so se v tem mesecu udeležili tradicionalnega mednarodnega tekmovanja v hrvaškem Ludbregu v spretnostnih vožnjah s kočijami in starimi delovnimi vozovi. Tekmovali so v treh kategorijah, s tekmovanja so se znova vrnili z več odličji. V spretnostni vožnji s športnimi konji med stožci, ko je bilo treba premagati 13 ovir, sta voznik Zvonko Križaj in sovoznik Darko Velesija premagala konkurenco in osvojila zlato odličje. Vožnja med stožci je tako za voznika kot tudi konja precej zahtevna. Vo- znik Marjan Poljanec in sovoznik Anton Kekec sta v kategoriji vožnje z vprego med hladnokrvnimi konji in znamenitim slovenskim za-pravljivčkom dosegla tretje mesto. Peter Kovše kot voznik in Danilo Leljak kot sovoznik pa sta slavila v hitrostni dirki, ko se je šlo na vse ali nič za dober rezultat. Osvojila sta odlično drugo mesto. Člani Ko- njeniškega društva iz Nove vasi se vsako leto udeležujejo tekmovanj in gostovanj v bližnji in daljni okolici. S številnimi društvi, tudi čez mejo, so spletli pristne prijateljske vezi, ki se iz leta v leto z medsebojnimi obiski samo še krepijo. Bogata pa je že tudi bera njihovih uspehov s tekmovanj. MZ Na konjeniškem tekmovanju v hrvaškem Ludbregu so Člani Konjeniškega društva Nova vas osvojili kar tri odličja. Prvenci - Strelci • Dišalo po ciganskih pečenkah 33 ekip in 200 tekmovalcev Poletje je čas piknikov in zabav na prostem, ki jih običajno spremlja tudi odlična kulinarika z jedmi z žara, iz kotlov, izpod peke ... Veliki piknik z več kot 30 kotli za pripravo ciganskih pečenk je bilo minulo soboto moč doživeti v Prvencih v občini Markovci. Tamkajšnji vaški odbor Prvenci - Strelci je na športnem igrišču sredi vasi priredil prvo tekmovanje v pripravi ciganskih pečenk. Kot je v imenu organizatorjev tekmovanja povedal Uroš Meglič, so z udeležbo zadovoljni. Tekmo- valo je 33 ekip, skupno je bilo 200 tekmovalcev, pripravili so več kot 700 pečenk. Te so šle kot za med, saj so vse tudi pojedli. Tričlanska komisija pod vodstvom Janeza Čuša je ocenila, da je najboljše pečenke pripravila ekipa Trije asi iz Vidma. Drugo mesto je pripadlo ženski ekipi z nazivom Presenečenje in tretje mesto ekipi z imenom Prišleki. Organizatorji prireditve (vaški odbor Prvenci - Strelci ) so s potekom zelo zadovoljni, saj se je druženje ob peki pečenk v veselem razpoloženju ter prijateljskem in prijetnem vzdušju zavleklo do poznih večernih ur. Glede na letošnjo uspešno krstno izvedbo pa za prihodnje leto že napovedujejo tudi nadaljevanje dogodka. MZ Foto: Denis Trebovšek Zmagovalna ekipa Trije asi iz Vidma; za nagrado so poleg pokala prejeli odojka. Foto: MZ 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 25. avgusta 2017 Piše: Dani Zorko • Spet na Bližnji vzhod - 22. del Nazaj v Amman Vrnitev v Irbid je bila dokaj pestra. Ker sem se iz Ajlouna odpravil zelo pozno in ker sem ujel verjetno enega zadnjih kombijev za tisti dan, je ta gotovo še kakšno uro krožil po mestecu in okoliških vaseh. To mi je bilo ljubo, saj se mi ni mudilo, obenem pa sem videl podeželje od zelo blizu. Utrinek s tržnice v Irbidu V Irbidu mi je receptor, ki je bil hkrati sobarica, kuhar in vse, kar spada zraven, naredil čaj in pripravil nekaj hrane. Vse to je delal iz dobre volje, ker sem bil itak edini gost, njemu pa je bilo dolgčas in je ves dan moral ždeti tam in čakati, če se od kod prikaže še kakšen nov pacient moje sorte. Te večerne urice pa sem pri njem dobro izkoristil, saj me je naučil imena in razlike med posameznimi vrstami kruha. Omenil sem že, da so male pekarnice del vsakdana in da Jordanci pojedo na tone različnega peciva in kruha. Ta kruh znajo narediti na tisoč načinov in zato me je res zanimalo, kako je kaj s tem, da sem potem naslednje dni lahko to s pridom izkoristil pri nakupu. Najbolj pogosta vrsta kruha je 'markook', ki izgleda kot palačinka. V Iranu nekaj podobnega izdelujejo tako, da testo zalepijo na steno peči, čez kakšno minuto pa je kruh že pripravljen. V Jordaniji pa so malo bolj moderni in testo položijo na vrtečo ploščo, ki se pelje skozi vročo peč in kruh je prav tako pripravljen v minuti. V eni izmed pekarnic v Irbidu so mi dovolili, da sem sistem pogledal čisto od blizu, seveda pa sem kupil tudi nekaj kruha. Zelo popularen je tudi 'taboon', ki izgleda kot lepinja, vendar pa ne vsebuje sredice. Nisem mogel izvedeti, kako naredijo, da lepo pope-čejo skorjo, znotraj pa ni nič in se lahko zapolni z mesom ali zelenjavo. To vrsto kruha pečejo sicer po navadi nekje posebej in do prodajnega mesta pride po tekočem traku. In to masovno, skorajda brez pavze. Zapomnil sem si še 'ka'ak', ki je narejen iz malo drugačnega testa, je okrogle oblike in vsebuje različne vrste posipov. Poleg teh vrst kruha imajo seveda še različne druge sorte, ki pa si jih nisem niti poskušal zapomniti. Center Irbida drugače ni nič posebnega. V osrednjem križišču stoji stolp z uro in urejenimi rožicami, ostalo pa so bolj ali manj trgovine z vsem, kar si človek lahko zamisli. Saj kaj veliko časa itak nisem načrtoval ostati in sem se imel namen popoldne vrniti v Amman. Spaki-ran nahrbtnik sem pustil v recepciji pri mojem znancu, da sem lahko hodil okrog brez skrbi. Tako sem nenadejano zašel tudi na tržnico, kjer so prodajali zelenjavo in sadje, žive živali, začimbe in podobne zadeve, da je bil vonj grozen. Sredi tega vrveža so še pripravljali hrano, pili čaj in prijetno kramljali, kot da so nekje v kampu na Hrvaškem. Seveda je odveč pripomniti, da je bila gneča na delih nepopisna ... Med tem ljudstvom sem se prebijal tudi jaz in poskušal ujeti kak zanimiv utrinek. Izgleda, da so imeli že kakšne slabe izkušnje s tujci, saj so se nekateri kar obračali stran. Seveda se je na daleč videlo, da nisem prav avtohtoni domačin, vseeno pa sem si pri enem prodajalcu kupil nekaj za piti, da nisem izpadel kot zgolj radovednež. Možak, ki je postavil hladilnik kar na pločnik, je znal tri besede angleško in tako sem izvedel, da se tu ogromno trguje na črno in da oblasti včasih pošljejo kakšnega civila moje baže, da to malo prekontrolira. Seveda, Sirija je le nekaj kilometrov stran in tam so menda ljudje res omejeni z dobrinami, zato ni čudno, da se razvije črni trg. Ko sem ga prepričal, da sem le navaden zvedav obiskovalec iz Jugoslavije, je na drugo stran zakričal nekaj bodrilnih besed OVEN (21.3. - 20.4.) Dobro vam bo šla od rok diplomacija. Aktivni boste tam, kjer bo veliko ljudi in k akciji boste znali motivirati druge ljudi. Priložnosti na delovnem mestu boste znali pravilno izkoristiti. Največ energije in motivacije boste potrebovali doma. Spremembe so sestavni del življenja. ¿BIK (21.4. - 20.5.) Globoko v sebi boste izdelali načrt in določilipomembnost nalog. Prvi dnevi v septembru bodo za vas zelo pisani in harmonični. V ljubezni se boste z ljubljeno osebo zbližali. Pomembne spremembe vas čakajo v pogledu komunikacije in intelektualnih dejavnosti. DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Pričakovati je, da vas bo spremljala sreča in tako boste kos obveznostim. Največ moči najdete v pogovoru in naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Ustvarjalna in zvedava energija vas čaka v pogledu službe. Aktivno se boste soočili s tistimi izzivi, ki vas bodo čakali. Srečen dan: sreda. TEHTNICA ^ (23.9. - 23.10.) Pričakovati j Foto: Dani Zorko r^m (21.6. - 22.7.) Čeprav bodo mnogi trdno poprijeli za delo, boste imeli možnost oddiha. Sreča se vendarle lesketa na strani pogumnih in aktivnih ljudi. Soočili se boste s tistim, kar morate še spremeniti. V ljubezni vas čaka prijetnost in odprtost. Poslovni uspehi in finančni prilivi z roko v roki. LEV ipr (23.7. - 22.8.) Globoko v sebi boste spoznali pojem ljubezen in se veselili vsakega dne. Romantična doživetja in prijetnosti bodo šle skupaj. Na delovnem mestu vas čaka neko zatišje in diplomacija vam bo prinesla napredek. Pravzaprav bo pomembno, da ne spregledate smerokazov. Ik DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Narava bo naravna sprostitev in oblika meditacije. Prav gotovo boste imeli veliko obveznosti, kijih boste delali z ljubeznijo. Pomembno bo, da ločujete zrno od plev. Tišina v ljubezni vam bo podarila moč, da boste lažje spregledali partnerjeve namige. Kreativno izražanje bo igra za dušo. RAK in vzdušje je na mah postalo bolj sproščeno. Na hitro sem naredil še en krog, nato pa sem si šel po nahrbtnik in nekaj ulic stran ujel taksi za avtobusno postajo. Tudi tukaj imajo namreč enak sistem kot v Amma-nu, da belo-rumeni taksi za smešen denar vozi iz centra mesta proti potniškemu terminalu in obratno. Ker je ta terminal na južni strani mesta deloval zelo neorganizirano, sem moral kar precej spraševati, da sem prišel do mojega prevoza do Ammana. Ves čas sem namreč spraševal za kombi proti glavnemu mestu, ljudje pa so me kar pošiljali naprej in čudno gledali. Nazadnje me je eden peljal eno ulico stran, kjer je stal super moderen avtobus. Jaz sem samo gledal. Karto sem prvič moral kupiti na uradnem mestu in v naprej, nato pa sem počakal, da smo se odpravili ob okrogli, točni uri. Na avtobusu smo dobili kavo, čaj, čokoladico, igrali smo se na internetu, da o klimatski napravi sploh ne govorim. Cena pa ni bila nič višja od tiste v kombijih. Prvič se mi je torej zgodilo, da sem se v Jordaniji peljal kot človek. žnost, da se vam bo izpolnila srčna želja. Pogumno boste stopali po za- ade stavljeni poti in odločno hrepeneli v!a po svojih izzivih. Na delovnem ozd mestu vam bo jezik tekel kot nama- ;g zan, imeli boste celo paleto idej in ezZv zamisli. V ljubljeni osebni najdite tudi prijatelja in zaupnika. ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Srečo boste iskali vsepovsod in jo našli v osrčju svojega doma. Pred vami je ambiciozen teden, in če boste uporabili kanček zdrave previdnosti, bo to čas bri- O ljantnih rezultatov. Službeno se boste še nekoliko dokazovali in plezali po statusni lestvici. Srčni izvoljenec vam bo igral prijetno melodijo. STRELEC R 7 (23.11. - 21.12.) Zelo se boste umirili in premislili, preden naredite korak ali dva naprej. Raziskovalno delo vam bo koristilo. Na svoj način boste raziskovali skrivnosti in od- O krivali misterije. Poglobili se boste v tisto, kar vam bo neznanka. Življenje vam bo ponudilo možnost prijetnega ljubezenskega srečanja. ^ KOZOROG (22.12. - 20.1.) S V vaše življenje bo zapihal svež vetrič in prinesel novosti. Pravilno bo, da spremembe sprejmete z odprtimi rokami in naredite kaj zase. Odpravite se lahko na dolg sprehod in partnerju izpoveste K ljubezen. Čas bo primeren za nove naloge in obveznosti. VODNAR (21.1. -18.2.) o Na gosli življenja boste zaigrali prijetno in živahno melodijo. Vsekakor najdete smisel za naprej in ustvarjate prijetnosti. Postali boste zelo delavni, pridni in marljivi. Spodbudno bo, da telesu P v naravni obliki dovajate dovolj vitaminov in mineralov. V ljubezni se naučite poslušati. m&l ribi €^T(19.2. - 20.3.) J Poletju boste pomahali ™ v slovo in se istočasno soočili s kopi- o co obveznosti. Naredili boste nekaj lo J CN zase in pogumno stopali naprej od po svoji poti. Ne pozabite na tiste opk drobne trenutke sreče in povezano- oor sti v ljubezni. V komunikaciji vas ^ bo označevala tišina in istočasno en boste našli mnoge odgovore. eT Foto: Dani Zorko Nasmejani pek in kruh Ka'ak Iz sveta • Nemčija Pohvala prinese večjo porcijo sladoleda Kompliment prodajalcem sladoleda se bolj splača kot pa dajanje napitnine, ugotavljajo raziskovalci Univerze v Innsbrucku. V raziskavi so namreč ugotovili, da če kupec prodajalca pohvali, dobi bistveno večjo porcijo, kot pa če mu nameni napitnino. Raziskovalci so v različne restavracije s hitro prehrano poslali svoje sodelavce, ki so potem kupovali točeni sladoled. Naročilo sladoleda so Izvajali na tri načine. V prvem so samo naročili sladoled, v drugem so ob naročilu že predhodno pohvalili tamkajšnji sladoled, v zadnjem primeru pa so še pred izročilom sladoleda prodajalcu dali napitnino. To so potem pri istem prodajalcu delali več dni. Svoje naročilo so zaključili s tem, da so prodajalcu rekli, da Imajo najboljši sladoled v mestu. Po odhodu Iz restavracije so sladoled stehtali na manjši tehtnici, ki so jo Imeli s seboj. Ugotovili so, da so prodajalci v zameno za pohvalo dali v Foto: splet povprečju za deset odstotkov večjo količino sladoleda kot pa v primeru naročanja brez pohvale. Po ponovljenih nakupih sladoleda s pohvalo so izvajalci poskusa dobili vedno večjo količino sladoleda. V primeru dajanja napitnine v času naročanja pa se je zgodilo ravno nasprotno. Količina sladoleda se po ponovljenih naročilih z napitnino ni bistveno spreminjala. Podobno se je zgodilo tudi pri naročanju kebabov. Vodilni avtor raziskave Michael Kirchler je ob tem dejal, da je »raziskava pokazala, da se nematerialne spodbude, kot je pohvala, preveč podcenjuje, denarne spodbude, kot so napitnine, pa precenjuje«. (sta) petek • 25. avgusta 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski TEDNIK 21 Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj. lm.......j w ™ ' ' Izkoristite ugodnosti pri % 50 ponudnikih najrazličnejših storitev in izdelkov ter prihranite vse do 50 %! ■ kartica Radio-TednikPtu] Štajerskih EDNlK oooooi Janez Novak ? z malo sreče pa lahko kot imetnik kartice osvojite tud. eno : izmed zelo privlačnih nagrad: : športno kolo gospodinjski aparat sedežna garnitura i/ j finalno žrebanje bo na Orfejčkovi paradi, 26.12.2p1?........ : Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si Lepi spomini ne bledijo! w**> fc ¥ H OP PPJ1 IZ VSEBINE Ctovik ti v «to ttitv»n not iitran 31 K«ktn« milnica mtim« » Ptuju IlirM 4) UrajMj« ofcooe,« PehkiM Utran 1) Kulturni dftffvi l*tr»n 9) 0 m mdftu Ustnih t» voUim« Utraa 11I PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega H^STiS sveta ZKS Maribor S Stlt KOHIttM 0« ZKS PTUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! _ äStSülfi Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase ali jo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Naročite Štajerski TEDNIK z brezplačno prilogo TV OKNO Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________________ NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta: v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do*. Osojni kova c. 3 2250 Ptuj Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. ■laKa^a ■ | mj i^i^llnra djzErel Kcraio^SIffi Družba Radio Tednik in Turistagent vas vabita na pohajkovanje po sončnem Hvaru. Od 20. do 24. septembra se bomo predajali morju in soncu, številnim aktivnostim, odkrivanju lepot otoka, za piko na i pa bodo poskrbeli Haloški muzikanti, ki bodo vsak dan poskrbeli za nepozabno zabavo. Pridružite se najbolj veseli karavani na Jadranu tudi vi. Informacije in rezervacije: Turistagent Ptuj, Miklošičeva 2, tel.: 02 23 50 206 POTDVHLnfl ^ v * j +1* www.tednik.si tednik@tednik.si 3838898114427 22 Štajerski TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 29. avgusta 2017 C±> 'mmme& 2017 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASING! DO 7 LET. 8. druženje ob vinu, kulinariki in glasbi, ponedeljek, 28. avgust 2017, od 17. do 23. ure, Zdraviliški park Radenci. PRODAJA VOZIL • Več kot 100 vrst žlahtnih tramincev, • vrhunska kulinarika, koncert NEISHA! / ^rlAreno vabljeni: Cena vstopnice je 25 EUR. Stell vstopnicje omejeno! www.salon-traminec.si Predprodaja vstopnic: prodajna mesta Eventim Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Spominska slovesnost ob dnevu spoštovanja vrednot NOB na Ptuju; Lekarna Ptuj kmalu v novi podobi; Pogovor z dr. Aleksandro Pivec, državno sekretarko na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; 2. praznik četrtne skupnosti Breg-Turnišče; Ranca Ptuj odslej v prijaznejši podobi; 25. tradicionalna rancarija na Ptujskem jezeru; Tekmovanje vojnih veteranov v lovu rib s plovcem; Družba Radio-Tednik Ptuj pred novimi izzivi; Odprtje rimskih iger v Kampu Poetovio na Štukih; Z glasbo v poletno noč; Vabilo na ptujski festival narodno-zabavne glasbe; Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Znamka Letnik Cen^ Oprema Barva CHEVROLT KAL0S 1.4 ELITE RENAULT CLI01.216V EXPRESSION CITROEN C4 PICASSO 1.6 HDI EXCLUSIVE CHEVROLET CRUZE 1.616V LS RENAULT CLI01.216V EXPRESSION VOLKSWAGEN GOLF VARIANT 1.6TDICOMF. OPEL ASTRA 1.616V ENJOY RENAULT LAGUNA 1.9 DCI EXPRESSION KIA PROCEED 1.6 PEUGEOT 2071.4 HDI TRENDY RENAULT MEGANE 1.616V PRIVILEGE RENAULT CLI01.2 RT RENAULT MODUS GRAND 1.216V EXPRESSION FIAT PANDA 4X41.28V BMW3181 COUPE CITROEN C5 2.0 HDI SX BREAK SSANGYONG KYRON 2.7 D AVT. XDIAWD CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI SX RENAULT LIMUZINA LAGUNA 2.016V PRIVILEGE 2005 2010 2007 2010 2007 2011 2010 2006 2009 2006 2006 2001 2008 2006 2006 2000 2007 2008 2004 1.990,00€ 4.990,00 € 5.550,00€ 4.990,00€ 3.790,00€ 7.790,00€ 7.490,00 € 2.990,00€ 4.450,00€ 3.990,00€ 3.290,00€ 850,00€ 4.490,00€ 7.400,00€ 4.150,00 € 2.990,00€ 3.550,00€ 5.500,00€ 2.650,00€ 6.850,00 € 67.793 KM SERV. KNJIGA AVT. DEU. KLIMA SERV. KNJIGA KLIMA SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA PRVI LAST. PRVI LAST. SERV. KNJIGA PRVA REG. 07 SERKV. KNJIGA AVT. KLIMA AVT. KLIMA SERV. KNJIGA AVT. KLIMA PRVI LAST. RDEČA BELA KOV. SIVA KOV. ZELENA KOV. VIOLA BELA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. PISANA . ZABAVNA . AKTUALNA ZNAMKA i AVTO PR O Fl PTUJ Oh Dfßvi 3a, 2230 Ptuj LETNIK CENA« OPREMA BARVA VWSHARAN 2.0 TDI OPEL ASTRA 1.4 CITROEN C3 FORD C-MAX BMW218D ALFA ROME0159 BMW XIXDRIVE D AUT. NISSAN JUKE 1.5 DCI FORD M0NDE01.8 TDCI FORD GALAXY 2.0 TDCi PEUGEOT 207 1.4 2004 2014 ODLIČEN 4.990 22.990 2.490 5.990 2.790 25.990 4.990 ........... 33.990 KOT NOV EXKLUSIVE ODLIČEN SIVA METALIK PETEK 24. avgust 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Kuhinjica, pon. 8:25 Šport(no): Ivan Klarič, pon. 9:05 Povabilo na kavo: Vojka Havlas, pon. 9:50 Pogled nazaj, pon. 10:15 Sekvenca, pon. 10:30 Glasba za vse, pon. 11:00 Glasba, pesem združuje, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Koncert zasedbe Plamen, pon. 13:45 Charlie Chaplin: Boksarski prvak, pon. 14:15 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 18:55 Moč glasbe nas združuje 4. del, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Darfur: Vojna za vodo, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Guiiverjevo potovanje, pon. 23:45 Videostrani SOBOTA 25. avgust 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Mednarodna pustna in karnevalska povorka, pon. 10:00 Glasba za vse, pon. 10:30 Pogled nazaj, pon. 10:55 Boksarski magazin S02E04, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Sekvenca, pon. 12:40 Moč glasbe nas združuje 2. del, pon. 13:40 Charlie Chaplin: V gledališču, pon. 14:05 Videostrani 17:35 Kuhinjica, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Sekvenca 18:40 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:20 Povabilo na kavo: Božena Bratuž, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Boksarski magazin S02E05, pon. 21:25 Šport(no): Karel Šauperl, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Boksarski magazin S02E06, pon. 23:25 Videostrani NEDEUA 26. avgust 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 Regi Gorišnica 9:25 Pet prijateljev na razpotju EU, pon. 11:45 Sekvenca, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Pogled nazaj, pon. 12:45 Charlie Chaplin: V gledališču, pon. 13:10 Glasba za vse, pon. 13:40 Gostilna »Pr Francet« 14:40 Videostrani 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj 18:45 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:15 Povabilo na kavo: Vojka Havlas, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 PITA, pon. 20:45 15. Poli maraton, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Vsega je kriva Nina, pon. 23:45 Videostrani PONEDEUEK 27. avgust 7:30 Glasbena osmica (tuja) pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 Kuhinjica, pon. 9:15 Rožmarinkina ljubezen, pon. 11 20 Glasba za vse, pon. 11:50 Potovanje na luno, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Sekvenca, pon. 12:40 Pogled nazaj, pon. 13:00 Nosferatu, pon. 14:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica (slo.), pon. 18:55 Charlie Chaplin: Boksarski prvak, pon 19:25 Pogled nazaj, pon. 19:4515. Poli maraton, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Javne službe Ptuj,pon. 21:35 Šport(no): Nastja Ceh, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Klasična glasba za dušo, pon. 23:25 Videostrani DOBRO OHRANJEN SREBRNA ODLIČEN Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@qmail.com 7NAMKA AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TDI BMW 118 D M-PAKET BMW SERIE 320d CHEVROLET AVE01.4 5. VRAT LETNIK CENA, OPR. 2013 2013 2014 onnq VEČ BARV KOV. MODRA RFII CITROEN C4 GRAND PICASSO 2,0 HDI EXLUSSIV 2014 HONDA CMC 1,4i LS KLIMA 2003 HONDA CMC 2,2 D 2007 MERCEDES BENZ B 200 CDI 2013 MFRHFnFS RFN7 n 99fl ÄMfi RI-YFNflN NÄVI 9(110 OPEL ASTRA SW1,4 OPEL CORSA 1,4 OPEL INSIGNIA 2.0 CDTIUSNJE OPELTIGRA1,4 CABRIO PASSAT 2,0 TDI PORSCHE CAYENNE 3,0 TDI TOYOTA YARIS \I\IJ PAS' 1 fi Tn Rl I IF MOTION MAUI 2007 2009 2011 2005 2007 2012 2012 9Í113 KOV. SV. MODRA KOV. SV. MODRA RJAVA ČRNA ČRNA KRFRRNA 16.990 1.LAST., ODLIČEN 14.990 1.LAST., ODLIČEN 15.990 1 .LAST., AUT. 2.790 2 LAST., SLOVENSKI 14.490 1.LAST, ODLIČEN 1.699 ZELO UGODEN 5.990 SPORT 15.490 LEPO OHRANJEN 13.990 ODLIČEN, VSA OPREMA 3.490 2.LAST. 4.490 C0SM0 OPREMA 8.980 1.LAST., ODLIČEN 3.990 TWIN TOP 5.490 SLO 38.990 1 .LAST. ......... 6.990 1.LAST.,0DL, 72000 KM KOV. SV. MODRA 9.990 LEPO OHRANJEN, 1.LAST. SREBRNA na: www.toDavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TA KO. I ČRNA T MfiriRA Vso zaloao vozil naidete BMW 318 D SPORT,4 VRATA CITR.C4 GRAND PICASSO 2.0HDI CITROEN C31.4 FORD B-MAX 1.0 ECO TREND FORD C-MAX GRAND 2.0 TDCI FORD FOCUS 1.6 TDCI KARAVAN FORD KA 1.2 METAL START STOP FORD KUGA 2.0 TDCI TIT.4X4-AVT. FORD MONDEO 2.0 TDCI, 5 VRAT FORD MONDEO 2.0 TDCI, KAR. NISSAN MICRA 1,2 ACENTA OPEL MERIVA 1.416V RENAULT CLI01.216V, 5 VRAT RENAULTTRAFIC 2.0 TDCI \AA/ Gill F 1 fi Till HOI INF 2015 27.890 2014 15.990 2007 4.890 2015 12.490 2014 13.990 2014 11.290 2015 7.990 2011 13.990 2016 29.990 9Í11R 37RRR 2012 2011 ?nn 6.990 7.990 fupn 2007 8.490 9Í119 man ODLIČEN, SAM019.646 KM AVTOMATIK, 7 SEDEŽEV ODLIČEN, LE 48.000 KM 1.1AST., SAMO 46.800 KM TITANIUM, 7 SEDEŽEV 2. LAST., SPORT OPREMA SAMO 8.000 KM, 1.LAST. 1.LAST., ODLIČEN TITANIUM, P0WERSHIFT 4X4, AVTOM., VIGNALE 2. LAST., TRAJNIK, ODLIČEN EN0PR0ST0REC 1. LAST., EXPRESSION 6 SEDEŽEV+TfMiR 1. LAST.. I BELA KfW SRFRRNA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. SIVA KOV. BOR. RDEČA KOV. RJAVA RFIAPFRIA mi SRFRRNA ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobiliDr www.teHnik.s Prireditvenik Petek, 25. avgust 09:00 Sestrže, jezero, 21. občinski praznik Majšperk, slikarski tabor 10:00 Ptuj, Vrazov trg, DomKulture muzikafe, 21. Festival Dnevi poezije in vina, vodstvo po razstavi veliko je lepo ob 10.00, pogovor s častnim gostom festivala, čilskim pesnikom Raulom Zurito ob 11.00 v Domu-Kulture Muzikafe, zasebno branje v Prešernovi 23 ob 14.00, pogovor o sodobni madžarski poeziji v DomuKulture Muzikafe ob 15.30, Huda pokušnja ob 17.00 pri Nevenki Dobljekar, pogovor s Svetlano Slapša ob 18.00 na ptujskem gradu, zasebno branje Antikvitete Trop in Cvetličarna Roža ob 18.30, degustacija vin do 23.00, veliko pesniško branje ob 20.30, koncert Bališ, plesna zabava s starimi ptujskimi rokerji New Ex ob 23.00 v Stari steklarski delavnici 15:00 Kidričevo, 5. Poletni dejavni dnevi za otroke, mlade in starše 17:00 Sestrže, igrišče, 21. praznik občine Majšperk, odbojka na mivki 18:00 Majšperk, Breg, galerija Tovarna umetnosti, 21. festival Dnevi poezije in vina, odprtje razstave Globine vidnega Apolonija Simona 18:00 Ptuj, grad, 21. festival Dnevi poezije in vina, Gospodarji in junaki, predstavitev knjige Svetlane Slapšak Antična Miturgija 18:00 Majšperk, Breg, igrišče, 21. občinski praznik Majšperk, turnir v malem nogometu, turnir za veterane ob 18.00, za člane ob 19.00 18:00 Sp. Velovlek, prostori PGD, 14. praznik ČS Rogoznica, turnir v kartanju (šnops) in pikadu 18:00 Majšperk, KPC, 90 let PGD Majšperk, slavnostna akademija, kulturni program, nagovori in predstavitev Zbornika PGD Majšperk ob 90-le-tnici 19:30 Slovenska Bistrica, grad, Znane melodije s Petro in Sergejem Rupreh- tom in saksofonistom Otom Vrhovnikom 20:00 Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška, 21. festival Dnevi poezije in vina, pesniško branje 20:00 Lenart, Dom kulture, Poletje v Lenartu, LenArt, koncert uglasbene poezije, Ditka in Feri Lainšček, Ne bodi kot drugi Sobota, 26. avgust 08:00 Ivanjkovci, Praznik KS Ivanjkovci, športna tekmovanja in vaške igre, mali nogomet, tenis, vrtno kegljanje, odbojka, pikado, vaške igre ob 15. uri 09:00 Majšperk, športni park, 21. občinski praznik Majšperk, tekmovanje ekip v streljanju z zračno pištolo 09:00 Ptujska Gora, izpred starotrške hiše, 21. občinski praznik Majšperk, pohod v neznano 11:00 Ptuj, Vrazov trg, DomKulture muzikafe, 21. festival Dnevi poezije in vina, promenada poezije ob 11.00, mentorjevo literarno branje ob 14.30, zasebno branje ob 15.00 pri Lidiji Alič, zasebno branje ob 16.30 - zbirno mesto DomKulture muzikafe, vinska delavnica ob 17.00, vinski kviz ob 19.00, degustacija vin do 23.00, veliko pesniško branje ob 20.30, koncert Brest, Afterparty v The Legend Pubu 11:00 Ptujska Gora, Dom krajanov in gasilcev, 21. občinski praznik Majšperk, srečanje težjih invalidov 14:00 Ptuj, Mestni stadion, odprtje šesteroboja veteranskih atletskih reprezentanc 15:00 Kidričevo, 5. Poletni dejavni dnevi za otroke, mlade in starše 15:00 Spuhlja, večnamenska dvorana, 11. srečanje ČS Spuhlja, animacija za otroke, glasbeni nastopi, komična predstava 15:00 Sp. Velovlek, dvorana PGD, 14. praznik ČS Rogoznica, slavnostna prireditev, slavnostna seja ob 14.30, osrednja prireditev ob 15.00, igre sosednjih vasi ob 16.00, družabno srečanje s podelitvijo pokalov ob 17.30 17:30 Majšperk, šotor pri Gasilskem domu PGD Majšperk, 90 let PGD Majšperk, svečanost, gasilska parada, svečana prireditev, podelitev odlikovanj, predaja novega vozila, gasilska veselica, 21. dan gasilcev GZ Majšperk 18:00 Janški Vrh, Janževina, 21. festival Dnevi poezije in vina, pesniško branje 18:00 Vurberk, grad, 26. srečanje pevskih zborov Štajerska poje 2017 18:00 Zg. Polskava, Kulturni dom, prireditev ob zaključku 7. slikarske šole akademskega slikarja Rudolfa Španzla, odprtje razstave udeležencev slikarske šole, kulturni program 18:00 Destrnik, športni park, Pokal Vrbenčar - nočni turnir v malem nogometu 18:00 Janški Vrh 27, Janževina, družina Mlakar, 21. festival Dnevi poezije in vina, zasebno branje na Janževini, pesniki Haydar Erguylen, Stefan Hertmans, Pura Lopez Colome, glasba, razstava fotografij ptujskih vinarskih družin med obema vojnama, vino in kulinarika Nedelja, 27. avgust 07:00 Stanečka vas, pri ribniku, 21. občinski praznik Majšperk, ribiško tekmovanje, 09:00 Majšperk, Breg, tržnica, 21. občinski praznik Majšperk, pohod od kleti do kleti po občini Majšperk, 09:00 Stoperce, strelišče, 21. občinski praznik Majšperk, strelska tekma v kombinaciji 09:00 Majšperk, Jelovice, Savinsko, Janški vrh, 21. občinski praznik Majšperk, člansko vzpostavljanje radijskih zvez iz Radiokluba in najvišjih hribov občine Majšperk 11:00 Ptujska Gora, Dom krajanov in gasilcev, 21. občinski praznik Majšperk, razstava ročnih del delavnic DU Ptujska Gora, do 15.00 14:00 Sestrže, igrišče, 21. občinski praznik Majšperk, Poletne igre 15:00 Kidričevo, 5. Poletni dejavni dnevi za otroke, mlade in starše 19:00 Sestrže, Dom krajanov, 21. občinski praznik Majšperk, odprtje razstave slikarskega tabora PETKOV VEČER Bodite nocoj družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom petek • 1. septembra 2017 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. POLAGANJE kamna, robnikov, keramike, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti, podstrešja ... prevozi do tono in pol. Tel. 031 733 112, Srečko Turk, s. p. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PIŠČANCE, štiritedenske, težke 1,20 kg, za nadaljnjo rejo. Naročila sprejemamo po telefonu 040 531 246, Re-šek, Starše 23. NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo, možnost tudi dostave telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23. PRODAM staro leseno stiskalnico in kmečki mlin (šrotar) na el. pogon. Tel. 041 869 190. PRODAM novi rastlinjak (še zapakiran), velikost 8 x 3 x 2 m, z zaščitno folijo za pregrevanje. Tel. 041 894 325. PRODAM koruzo za silažo, 1,5 ha. Tel. 031 816 902. PRODAM traktorsko škropilnico, 340 litrov, in krompir na drobno. Telefon 041 363 947. NESNICE, mlade, rjave, sive in črne, v začetku nesnosti, cepljene, prodam vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. UGODNO prodam 180-litrsko stiskalnico za grozdje, pecljalnik s črpalko, inoks filter za vino in več lesenih hrastovih sodov. Tel. 041 279 187. NEPREMIČNINE PRODAM trisobno stanovanje, brez obremenitev, dobro vzdrževano, v neposredni bližini Osnovne šole Ljudski vrt, štev. en. iz. 2017-490-300-46548. Inf. na tel. 041 408 415. PRODAM enosobno stanovanje, 45 m2, v pritličju v Bistrici ob Dravi ali menjam za vikend ali manjšo hišo v okolici Leskovca ali Vidma. Energ. iz. št. 2015-105-17-17567. Tel. 031 669 145. PRODAMO - lepo trisobno stanovanje v večstanovanjskem bloku na Ptuju, letnik izgradnje 1965, obnovljen l. 2011, v izmeri 79,8 m!, bližina iSJJt nc/JjikV centra. Cena: 77.000,00 KPTKlfSC EUR. Kontakt: 051 455 ^^ 010 ali 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio DOM STANOVANJE PTUJ - dvosobno, kompletno opremljeno stanovanje oddamo s 1. 9. 2017 za dobo enega leta. Tel. 040 325 669. PRODAM ali dam v najem poslovni prostor v Drava centru, 48,8 m2 (lahko je tudi stanovanje). En. iz. 2017-304260-49083. Tel. 02 782 14 91. NA PTUJU oddam stanovanje zaposleni osebi, v velikosti 40 m2, za dobo enega leta. Tel.041 598 703. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 897 675. www.tednik.si I OB.00 Valeta oŠ Gortčnica 09:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska Irgovma - v živo 18:00 Praznik Občine Juršinci 20:00 Oddaja iz občine Goriš niča 21:10 Utrip Iz Ormoža 22:20 Glasbena oddaja I 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDMI K vet na sptatnlh straneh www.aiptv.il SIP 0B:00 ŠKL 00:30 Ptujska Kronika 09:00 Oddaja « občine Hajdina 11:00 Oddaja iz občine Videm 13:00 Tekmovanje v oranju s slarodobniki 15:00 Oddaja iz občine Gorlšnica 17:00 Kmečke igre na Destrniku 18:30 Praznik Občine Juršinci 20:00 Oddaja iz občine Starše 21:30 Veseloigra 23:00 Video strani 08:00 Valeta OŠ Markov« 09:00 ŠKL 09:30 Ptujska Kronka 10:00 Praznik Obilne JurSinci 12:00 Video strani 15:00 Glasbena oddaja 18:00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 Veseloigra ■ Ulica žalostnih obrazov 22:30 Polka in majolka program V ŽtVO tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo www.siplvsi 02 754 00 30: mfo@siplv.5i Marketing: 02 TAB 34 27; 031 627 340 08:00 Oddaja iz občine Videm 09:00 ŠKL 09:30 Ptujska Kronika 10:00 Potka in majolka 11:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Videm 20:00 Veseloigra ■ Ulica žalostnih obrazov 22:30 Valeta OŠ Markovcl 23:50 Video strani Ostal sem sam, ko je nekdo za kratek čas odprl nebo. Za svetlobo dneva sem zahvalil se in takrat sem videl, kje je upanje. Angeli živijo, tudi če ljudje ne čutijo, angeli živijo, v vsako dušo tiho pridejo ... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice, sorodnice in dobre sosede Dušice Mužerlin IZ ZGORNJE PRISTAVE 5 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste stali ob strani Dušici v času njene bolezni. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki ste Dušico pospremili v tako lepem številu na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, za sv. maše ter izrekli besede sožalja in tolažbe. Zahvala velja gospodu župniku, pevcem, govornici, godbeniku in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: mož Marjan, hči Petra in sin Franci z družinama Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, tašče, babice in prababice Albine Horvat IZ LASIGOVCEV 4 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem, ZD Sevnica, Tenzor Ptuj za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Iskrena hvala g. župniku, cerkvenim pevcem, godbeniku, govornikom, nosilcem društvenega in državnega simbola. Hvala tudi negovalnemu osebju DU Ptuj in Olgi Lepuša, s. p. Njeni najdražji Mestni kino Ptuj Petek, 25. avgusta: 10:00 Kino vrtiček na Dnevih poezije in vina: Časovna kad Doktorja Proktorja, filmska ustvarjalnica in igralnica Moj časovni stroj; 17:00 Zbogom Berlin; 19:00 Pariz lahko počaka; 21:00 Voznik Sobota, 26. avgust: 17:00 Sova in miška; 19:00 Voznik; 21:00 Annabelle: Stvarjenje. Nedelja, 27. avgust: 17:00 Sova in miška; 19:00 Voznik; 21:00 Pariz lahko počaka. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Draga mama, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas ... ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice Marije Toplak 1937-2017 IZ JIRŠOVCEV se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, sodelavcem Vrtca Ptuj - enota Podlesek, Boxmarka Leather, Vrtnarstva Tement, Eurospina Ptuj in g. duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: sinova Janez in Milan, hčerki Marija in Sonja z družinami Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očka, dedija in pradedka Jožefa Zupaniča IZ PIVKOVE ULICE 11 A NA PTUJU Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, za podarjene sveče, darovane svete maše. Zahvala pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj za organizacijo pogreba, gospodu patru Andreju Fegušu za lepo opravljen obred, govornici gospe Veri Kokol za izrečene besede slovesa, izvajalcu Tišine in moškemu pevskemu zboru za prekrasno odpete pesmi. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Ptuj, interni oddelek, in Zdravstvenemu domu Ormož ter vsem tistim, ki so našega moža, očka, dedija in pradedija pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marica, hčerka Vlasta in sin Zlatko z družinama Odšla si tja, kamor še nisi želela, saj bi bila tako rada še živela. A usoda je tako hotela, da te nam je vzela, samo vedi, draga mamica, z nami boš vedno živela in za vso dobroto, ki si nam jo dala, najlepša ti hvala. ZAHVALA ob boleči izgubi dobre mamice, babice, sestre in tašče Anice Šeruga IZ PODLEHNIKA 84 Kako velika je bila tvoja dobrota, tako velika je naša zahvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste mamico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje ter v najtežjih trenutkih pomagali in bili v oporo. Hvala patroma Andreju in Damjanu za opravljen cerkveni obred in molitev, pevcem Feguš, govornici Bernardi za ganljive besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcema cerkvenih simbolov ter pogrebnemu podjetju Mir. Posebna zahvala velja družinam Trafela, Mlakar, Prevolšek in Milici Jelen ter sodelavcem Perutnine Ptuj. Žalujoči: hčerka Irena z družino in sestra Marija MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. Številki (samo za male oglase) 02 749-34-10, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) SPOMIN 2. avgusta je minilo 16 let, odkar ni med nami drage mame in babice Marije Kovačič 22. avgusta je minilo 20 let, odkar ni med nami dragega očeta in dedka Antona Kovačiča IZ PRVENCEV 16 Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu. Vajini najdražji Podravje • Prijava škode zaradi posledic suše Občine bodo vloge sprejemale še prihodnji teden Republiška uprava za zaščito in reševanje je izdala sklep o ocenjevanju škode v kmetijstvu zaradi posledic letošnje suše. Popis škode zaradi suše bo potekal tudi v vseh 19 občinah Spodnjega Podravja. Upravičenci lahko škodo prijavijo na sedežih občin, zbiranje vlog mora biti končano do prihodnjega petka, 1. septembra. Do takrat je treba podatke o prijavi posledic suše vnesti v aplikacijo Ajda. Pogoj za prijavo škode je urejen vpis v register kmetijskih gospodarstev. Na poljih je suša najbolj prizadela koruzo, buče in krompir, zelo so prizadeti tudi travniki. Suša je posledica pomanjkanja padavin. Od aprila do julija je na kmetijskih zemljiščih v Podravju padlo tudi do 280 ml manj padavin od količine povprečne vodne bilance. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za kmetijstvo Tanje Strniša lahko območja, kjer bo po-škodovanost pridelkov presegla 30 odstotkov, računajo na finančno pomoč iz proračunske rezerve. Za ta območja bo po oceni škode, ki bo predvidoma znana oktobra, pripravljen program finančne pomoči. Če bo kmetom zmanjkovalo krme in bodo zaradi nakupa krme v likvidnostnih težavah, Strniše-va predvideva možnost, da bi, podobno kot pri pozebi, sprožili postopke za brezobrestne kredite za obratna sredstva. »Če se bo izkazala ta potreba, bomo zaprosili Javni sklad RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja Ribnica, da pripravi program kreditov za najbolj prizadete po suši.« Od leta 2003 je to že šesta suša po vrsti. Strniševa opozarja, da je prav pogostost suš velik problem, ki kaže na resnost podnebnih sprememb. »Naša prva naloga je namakanje, kjer je to možno. V programu razvoja podeželja imamo Vodna bilanca april-julij povprečje na kmetijskih zemljiščih n < -200 I I -200--150 I I -150--100 □ -100-0 1 1 0-200 I I 200 - 400 □ >400 Prikaz pomanjkanja padavin glede na predvideno vodno bilanco podporo za namakalne sisteme, tako velike kot individualne. Delež sofinanciranja bomo s prihodnjim letom dvignili, možno bo pridobiti do 70 odstotkov sofinanciranja.« Prvi razpis s takimi pogoji bo predvidoma na voljo naslednjo pomlad. Obenem bodo na ministrstvu dvignili delež sofinanciranja za proti-točne mreže, za oroševanje proti pozebi in rastlinjake. V sredo pa se je iztekel tudi rok za popis škode po pomladanski po-zebi. Občinske in regijske komisije za ocenjevanje škode po naravnih nesrečah bodo v nadaljevanju v sodelovanju s kmetijskimi inšpektorji do 15. septembra na terenu opravile kontrolne oglede poškodovano-sti kmetijskih kultur zaradi pozebe. Mojca Zemljarič Vir: URSZR Podravje • Policisti so imeli obilo dela Več voznikov brez veljavnih vozniških dovoljenj Policisti mariborske policijske uprave so v torek v okolici Podlehnika in Ormoža obravnavali kar nekaj voznikov, ki so se na pot podali brez veljavnih vozniških dovoljenj. Zgodili sta se tudi dve prometni nesreči, huje se je poškodoval voznik neregistriranega motornega kolesa, ki je v okolici Ormoža trčil v osebno vozilo 27-letne voznice. Kot so sporočili s Policijske uprave Maribor, se je voznica avtomobila pri tem lažje telesno poškodovala, voznik motornega kolesa pa je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Po doslej zbranih informacijah je nesreči botrovala tudi neprilagojena hitrost. Hitrosti pa nista prilagodila niti 36- in 70-letna voznika osebnih vozil, ki sta v torek zjutraj trčila v okolici Podlehnika. V prometni nesreči jo je skupila le pločevina, a ker sta moška za volan sedla brez veljavnega vozniškega dovoljenja, 36-letnik pa je bil tudi pod vplivom alkohola, so jima policisti vozili zasegli. Tudi 53-letnik, ki so ga Policisti policijske postaje Podlehnik ustavili okrog 21. ure, je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, z neregistriranim vozilom in pod vplivom alkohola. Test alkoholizi- Policisti v Sloveniji in v večini evropskih držav do nedelje izvajajo evropsko usklajen poostren nadzor hitrosti, s katerim želijo spodbuditi voznike, naj vozijo previdno in varno. Neprilagojena hitrost je na slovenskih cestah namreč še vedno glavni razlog za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. poletna ponudba v pomaranči, ob Dravi, p tuj & * !" ' ir-'wK . * Ribe in morski sadeži (školjke, ribe z žara, hobotnicavsolati ali iz pečice, testenine, solate, sladice) ranosti je izmeril 0,64 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Letos je do 20. avgusta življenje na slovenskih cestah izgubilo 81 udeležencev, v enakem obdobju lanskega leta pa 89, 42 odstotkov smrtnih žrtev je bilo v prometnih nesrečah, ki so se zgodile zaradi neprilagojene hitrosti. (staj OKNA, VRATA GARAŽNA www.naitorsl BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STH0K0VNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI S>R%1 NOVO! OKNA ZA PASIVNE HIŠE PO ENAKI CENI KOT SO KLASIČNA OKNA Fotografija je simbolična. NAIiORSnoo Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204 NOVA LOKACIJA - GORIŠNICA1 Napoved vremena za Slovenijo Zrel grozd Jerneja dobiti, dosti bo sladkega mošta. 14/29 www.pomaranca.si E www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28 Danes bo pretežno jasno. Proti večeru bodo predvsem v gorskem svetu posamezne vročinske nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, ob morju okoli 19, najvišje dnevne od 27 do 32 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo sončno in vroče. Verjetnost popoldanskih neviht bo majhna. Vremenska slika Nad južno Evropo je območje visokega zračnega tlaka. V višinah priteka k nam postopno toplejši in dokaj suh zrak. Sosednje pokrajine Precej jasno bo, na območju Alp bodo popoldne posamezne plohe ali nevihte. Foto: CG