Leto XXII.
»I. m
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo : 210 din), za >/. leta 90 din, za '/. leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 50 din. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Časopis	za	trgovino.	Industrllo
Številka
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.983:
It#*-,.vsak ponedeljek, *,If|d sredo in petek
Liubliana, ponedeliek 6. mana 1939
Cena	1‘50
													
	r rtf r	t Mr	r rfU 1		r -»’•			h^oorT^r*		^ TT ,			
Proti	po
fondov
Na teni mestu smo že večkrat nastopili proti politiki fondov, ki se v naši državi vedno bolj uveljavlja. Postalo je kar načelo, da le jedro vsakega zakona ali uredbe za pospeševanje te ali one gospodarske panoge ustanovitev posebnih pristojbin, ki se potem stekajo v neki posebni fond. Običajno o upravi takšnega fonda odloča le dotični resorni minister ter je kontrola javnosti o uporabljanju feb fondov čisto izključena. Vsak fak fond je nova utrditev centra-, liznia, hkrati pa pomeni tudi novo obdačenje davkoplačevalcev, ki navadno niti pojma nimajo, kako se b<> njih fond uporabil. S temi fondi se ustanavlja dvojno gospodarstvo v državi, ki je izločeno iz državnega proračuna. Zato se more s fondi tem uspešneje utrjevati in širiti centralistično gospodarstvo.
Sedaj je- nastopil proti politiki fondov tudi »Slovenec«, ki je objavil članek svojega gospodarskega urednika g. D. P. V tem Članku ugotavlja g. D. P., da je po rač. zaključku za 1. 1936./37. v naši državi že 105 državnih fondov, a da še niso tu vsi našteti ter navaja štiri nenavedene fonde. Po računskem zaključku za I. 1937./38. so imeli ti fondi 876,7 milijona din dohodkov. Vsi ti fondi pa so narasli že na 1.796,9 milijona din.
(V resnici pa bodo še znatno večji, ker mnogo teh fondov sploh ni nikjer izkazanih, zlasti velja to za fonde nekaterih drž. ustanov, ki si kar same ustvarjajo velike denarne rezerve.)
G. D. P. dostavlja k tem številkam, da se iz drž. proračuna vsaj v glavnem vidi, kam gredo dohodki, pri fondih pa tega pregleda ni. Pri gospodarstvu s fondi vlada zato velikanska nepreglednost in bi zato bilo potrebno, da bi se nagajali čisto podrobno vsi izdatki ondov. Značilno je, da zahteva b>. P., da fondi ne smejo biti sredstvo ne za osebne in ne za P°Ntične svrhe, temveč samo svr-anb zaradi katerih so bili ustavljeni. Da bi se novi državni oračun temeljito- reformiral, je
reiornia uprave fondov.
Mnenja smo, da bi večina teh 'ondov sploh morala v bodoče izginiti. Vsi ti fondi postajajo sami sebi namen in zaradi njih, ne pa zaradi stvari, ki se naj bi iz teh ondov pospeševale, se ustanavljalo ti fondi. Zato je nujno njih U?rava birokratična, odmaknjena ?, življenja in njegovih potreb.
eclonia zato tudi koristi fondov ntso v nobenem skladu s prispev-b ki -se plačujejo v te fonde. Ka-,o visoke prispevke n. pr. plaču-Jejov naši izvozniki v fonde za po-Peševan.je zunanje trgovine. In otekt: naša zunanja trgovina nazaduje.
človek pregleduje učinek ^seh teli fondov, bi skoraj prišel do zaključi^ da se ti fondi usta-nav jajo sanio zato, da se morejo cen ra lstične težnje v državni upravi čim bolj uveljavljati. Kar m mogoče i2veati s pomočjo red.
nega proračuna, se prav z iahkoto izvede s centralističnim in nekontroliranim fondotn. Tu je menda vzrok njih vedno večje' razširjenosti.
Sprijazniti bi se zato mogli s P°litiko fondov le, če bi bilo dano
jamstvo, da bo vsak teh fondov pod kontrolo onih, ki morajo v ta fond plačevati. V tem primeru bi mogli biti edino prepričani, da se bo vsak fond v resnici dobro uporabljal za namene,- zaradi katerih je bil ustanovljen. Če pa te kon-
trole ni, potem tudi fondi nimajo pravice do obstoja.
S politiko fondov se mora nehati, ker pomenijo fondi preveliko novo obremenitev davkoplačevalcev, ne da bi res kaj pripomogli k dvigu našega gospodar-
stva. Naj se raje prepusti več besede samoupravnim telesom, ki bodo pač mnogo bolj pospeševale razvoj vseh gospodarskih panog, kakor pa se to danes dosega z dragimi in nepriporočljivimi fondi.
Vprašanje predvojnih rent
se mora
Spomenica	denarnih
in senatoriem
Organizacije vseh denarnih zavodov Slovpnije, Hrvatske, Dalmacije in Vojvodine, ki imajo svoj sedež v Ljubljani, Zagrebu, Splitu in Novem Sadu ter trgovinska zbornica v Zagrebu, Zbornica za TOI v Ljubljani in obe slovenski zadružni zvezi so izdali na vse poslance in senatorje kratko, a krepko utemeljeno spomenico, da se čimprej reši vprašanje amortizacije in obrestovanja predvojnih avstro-ogrskih državnih in deželnih posojil.
V to je naša država po mirovnih pogodbah tudi zavezana. Naša država je namreč po vojni prevzela velik del javne imovine na njenem ozemlju od bivše Avstro-Ogrske (železnice, drž. poslopja, ceste, drž. podjetja in druge koristne naprave) ter zato tudi določata obe mirovni pogodbi (saint-germainska z Avstrijo in trianonska z Ogrsko), da mora naša država prevzeti tudi del njunih predvojnih dolgov.
Brezpogojno pa mora naša država prevzeti (po ičl. 203,—205. saintgermainske ter čl. 186.—188. trianonske pogodbe) nezavarovane obveznice, nahajajoče se v posesti jugoslovanskih lastnikov. Prevzeti mora tudi obveznice, ki so bile zavarovane s posebnimi zastavami, zlasti železnicami, n. pr. železnico Ljubljana—Kamnik in Velenje—Spodnji Dravograd.
Najkasneje v 3 mesecih po uveljavljenju mirovnih pogodb (za saintgermainsko 16. IX. 1920. in za trianonsko 26. X. 1922.) bi morale države-naslednice žigosati in odvzeti svojim državljanom obveznice teh posojil. Ti so postali s tem upniki države-naslednice.
Naša država je te obveznice v svojo plačilno in obrestno obveznost tudi prevzela. Če so se stare o veznice glasile na zlate krone, se morajo nove obveznice, izdane v zamenjavo za prevzete, glasiti na zlate funte ali zlate dolarje, one pa, k. so se glasile na krone zamenjati za obveznice, ki se glase na dinarje.
Določbe mirovnih pogodb so torej jasne, da niso mogle biti bolj jasne in dolžnost naše države je bila, da izplača lastnikom teh obveznic, kar jim je bila dolžna! Vse druge države so to tudi že storile in le Jugoslavija ni tega storila. Da to tudi ni bilo v korist njenemu kreditu, se razume samo po sebi. Kdo naj vendar zaupa denar tistemu, ki ne izpolnjuje svojih najbolj evidentnih dolžnosti.
Lastniki teh obveznic so seveda ponovno zahtevali, da se jim izplačajo njih obveznice, a naleteli so vedno na gluha ušesa. Zbornica za TOI je nato 1. 1930. podvzela večjo akcijo za rešitev tega vprašanja in tudi dosegla, da je finančno ministrstvo (oddelek za drž. dolgove in kredite) priznalo s
v interesu kredita države, če se te zahteve izvedejo. Izjavilo je tudi, da je pripravljeno dejati na to, da se to vprašanje čimprej reši.
V resnici se je tudi poverila našemu delegatu pri reparacijski komisiji dr. Ploju naloga, da izdela načrt za rešitev tega vprašanja. Dr. Ploj je ta načrt tudi izdelal in predlagal, da prejmejo lastniki predvojnih obveznic (državnih in dfeželnih posojil) za 100 kron nom. glavnice 40 din, k temu še 4 % obresti od 1. 1919., oz. za deželna posojila od L 1924. dalje. Ključ za zamenjavo je bil torej za državo mnogo bolj ugoden, kakor pa je določala mirovna pogodba.
A še te znižane zneske ne bi bilo treba državi plačati v gotovini naenkrat, temveč bi jih izplačala z novimi obveznicami, ki bi se obrestovale po 4 % in amortizirale v 40 letih.
Kmalu nato je izšla tudi v finančnem zakonu za 1. 1930./31. določba (pod partijo 58, pozicijo 26), da se dovoli kredit 15,2 milijona din za obveznice, s katerimi se bodo zamenjale obveznice javnih posojil bivše Avstro-Ogrske ter
je bila, da niso dobile za svojo pomoč niti pare.
Jasno je, da so javne korporacije že večkrat zahtevale izplačilo teh obveznic in ureditev vsega vprašanja. Toda pri nas je že tako, da se za vse najde denar, tudi za najbolj nepotrebne luksuzne izdatke, ne najde pa se denar, kadar gre za stvari, ki se tičejo le pre-čanskih krajev. In vendar že seznam oškodovancev zaradi neplačila teh obveznic dokazuje, da bi bila tudi socialna dolžnost države, da se te obveznice plačajo.
In v resnici bi se mogle tudi plačati. Kajti za službo posojil bi
bilo treba le okoli 15 milijonov din na leto, če bi se začela izvrševati ta služba že 1. 1930., kakor je zahteval finančni zakon. Danes bo v ta namen potrebnih že 22 milijonov din, toda edino po krivdi onih, ki niso izvršili to, kar jim je zakon nalagal. Ali bodo ti poklicani na odgovornost?
Upamo zato, da bosta soglasno sprejetai resolucija banskega sveta v Ljubljani ter zlasti še spomenica denarnih zavodov dosegli svoj namen in da se bodo naši poslanci in senatorji potrudili, da pride še v letošnji finančni zakon določba o ureditvi zamenjave, obrestovanja in amortizacije predvojnih državnih in deželnih posojil na ozemlju bivše Avstro-Ogrske. A ne samo določba o rešitvi tega vprašanja, temveč da bo dovoljen tudi potrebni denar za izvrševanje te službe.
20 let stara krivda se mora popraviti in država mora začeti izvrševati svoje obveznosti do lastnikov predvojnih avstrijskih drž. in deželnih posojil. Tudi v tem je eden pogojev za pripravo sporazuma v državi.
Neuspeh	tvorn	pro-
daialnice	na
Kaj pravi o njem glasilo delavcev
Vsi apeli trgovstva na vodstvo K1D, da ne bi postavila na Jesenicah svoje tovarniške prodajal-nice, so bili zaman. KID se ni hotela zadovoljiti s svojimi nalogami industrijskega velepodjetja, deželnih posojil, ki so bile na na-j temveč je smatrala za potrebno, šem ozemlju.	|da poseže še v delokrog naših ma-
Proračun za 1. 1931 ./32. je pa jlih podeželskih trgovcev, predvideval v ta namen zopet | In kakšen je efekt te p jene 15.125.000 din.	konkurence	domačim	trgovcem? O
Toda kljub tem jasnim določbam zakona pa še niso prejeli lastniki starih obveznic niti novih obveznic, niti obresti, niti se niso obveznice izžrebale za amortizacijo. Zopet enkrat se je zakon na brezobziren način pogazil.
In komu na škodo?
1. Med imetniki teh obveznic so bili zasebniki, ki so imeli v teh obveznicah vse premoženje. Na stara leta so padli na breme javnih korporacij. Mladoletniki so izgubili denar, umobolni in vsi, ki niso mogli svobodno razpolagati s svojim premoženjem.
2. Občine, ki so izgubile fonde in ustanove.
3. Škofije in cerkveni uradi.
4. Najrazličnejše naše dobrodelne ustanove, skladi, bolnišnice in štipendije.
5. Banske uprave kot naslednice dežel.
6. Javne korporacije in socialni uradi.
7. Denarni zavodi vseh vrst. Mnogi zaradi teh izgub še danes niso aktivni. Mnogi so morali pobirati od dolžnikov čezmerne obresti, da so krili te izgube.
Posebno drastičen pa je primer slovenskih hranilnic, ki so kupile na priporočilo jugoslovanskega finančnega ministra za 56 milijonov kron teh obveznic ih s tem obvarovale Jugoslavijo, da ji ni bilo treba plačati teh obveznic v zlatu (vsaj v višini 27% v zlatu). Pri-
posebnim pismom upravičenost I hranile so torej državi veČmilijon teh zahtev in priznalo tudi to, da je J ske zneske. — Zahvala za to pa
lem zgovorno priča »Naš kovinar« z dne 5. marca, ki piše v članku »Kako je z draginjo pri nas« nasledil je.'
»KID je prve dni februarja odprla svojo že dolgo napovedano »Kašto«. Cene je postavila v marsičem zelo nizke, posebno manjšim predmetom, ki jih prodaja skoraj po lastnih cenah. S tem svojim korakom je hotela pritisniti na trgovce in obrtnike. Trgovci so hočeš nočeš morali slediti »Kašti« in znižati cene, če so hoteli obdržati svoje odjemalce.
Iz vsega konkurenčnega procesa, ki se je razvil in se še razvija med »Kašto« in trgovci, je vidno samo to, da so trgovci in zadruge odpravili tistih 4—5 %, ki so jih nudili svojim odjemalcem na koncu vsakega leta. Povedano bodi mimogrede, da je veliko takih odjemalcev, ki so med letom pozabljali na te odstotke, ki jih dobe povrnjene, ob koncu leta so pa radi in hitro izračunali, koliko bodo dobili povrnjenega, kar je seveda vsem prav dobro došlo.
Iz konkurenčnih cen »Kašte« se da vendarle slutiti, da se je tudi KID pri »Kašti« precej uračunala, posebno kar sc tiče velike režije, katero baje namerava natovoriti na ramena svojega delavstva. Vsaj cene nekaterim boljšim predmetom tolmačijo tako hotenje. Brez dvoma, <Ja bo tedaj »Kasta« lahko prodajala po lastni ceni. Obrtni zakon celo točno pove, da so industrijska podjetja, Če že otvorijo za svoje delavstvo nabavljalničc ži-
vil, dolžna prodajati po lastnih nabavnih cenah.
Ce bo KID s svojo »Kašto« v tem oziru res začela izvajati določila iz obrtnega zakona, bo to delavstvu gotovo v veliko korist, saj ima »Kašta« razen drugih ugodnosti tudi to ugodnost, da: enako kot delavski konsumi ne plačuje pridobninskega in poslovnega davka in taks.
Kaj se pa KID s »Kašto« ni posrečilo? Cene na debelo niso niti za 1 % popustile, kar je zelo slabo znamenje.	*
Prav bi bilo in tudi potrebno, da bi KID kot veliko, finančno močno industrijsko podjetje vplivalo na znižanje cen predmetov pri veletrgovcih in tovarnah. S tem korakom bi bilo resnično poma^-' gano vsemu življu radovljiškega ■ okraja. Nasprotno se pa bodo težave le odložile.
Res, nihče ne sme in ne more biti proti znižanju cen, toda res' je tudi, da delavstvo le ne sme preveč zaupati akciji, ki se še ni izkazala v svojem končnem učim-kovanju. KID, oziroma »Kašta« najbrže ne bo tisti napovedani regulator cen, kakor je to obljubila svojemu delavstvu, kvečjemu regulator naših mezd na nižje, če bo stremljenje podjetja šlo po v zadnjih letih vpeljani poti.
Pri tem moramo opozoriti tudi merodajna oblastva, da je nujno potrebno, da tudi trgovcem znižajo davke, tako da hi tudi oni mogli biti življenjsko sposobni v tej konkurenčni borbi. A veletrgovcem bi se moralo naložiti obvezo, da bodo tudi oni prodajali po znižanih cenah.
Naše geslo je: primeren zaslužek, primerne cene in temu ustrezajoči davki!«
Kakor se vidi iz tega Članka, ni delavstvo nad novo prodajalnico KID nič kaj navdušeno. Da tudi; niso trgovci, se razume samo po sebi.
Zato bi res radi vedeli, kdo je sploh navdušen nad to prodajal-nico? Ali morda le tisti, ki skrbe, da ni režija premajhna?
Sicer pa: Ali je res bilo treba KID, da je odprla to nepopularno prodajalnico? Saj more delavstvu pomagati na bolj hiter in mnogo bolj učinkovit način! Zakaj se tega ne posluži?
f Trg. potnik Fran Verbič
Nenadoma je umrl v Ljubljani trg. potnik tvrdke I. C. Mayer Fran Verbič. Številne njegove prijatelje in znance je vest o njegovi smrti pač živo pretresla, saj še ni dolgo, ko so uživali njegov vedno živi humor in pozabljali v njegovi prijetni družbi na skrbi življenja.
Pok. Franc Verbič je bil rojen 4. februarja 1888. v Mengšu. Zgodaj se je posvetil trgovskemu poklicu ter vstopil 15. I. 1910. kot trgovski pomočnik v veletvrdko I. C. Mayer ter ostal pri tej tvrdki do konca svojih dni. Med vojno je sicer moral prekiniti službo pri tvrdki, takoj po končani vojni pa je bil zopet nameščenec tvrdke. V tem, da je bil skoraj vse življenje le pri eni tvrdki, je pač najlepši dokaz njegove strokovne sposobnosti, zaradi katere ga je tudi tvrdka visoko cenila. Na drugi strani pa je tudi za tvrdko I. C. Mayer častno, da je njen personal tako zadovoljen, da z veseljem ostaja pri njej.
Franc Verbič je začel 1. 1915. potovati za tvrdko in je še letos v februarju zadnjič potoval za tvrdko. Potoval je predvsem po Štajerskem ter si tu pridobil številne znance in prijatelje, saj je bil povsod znan po svoji družabnosti, po svojem humorju in svojem veselem značaju. V prostih urah se je zlasti posvečal lovu ter bil tudi znan kot dober lovec. Vsi, ki so poznali rajnkega Frana Verbiča, bodo težko pogrešali njegovo družbo in ga ohranili v najlepšem spominu.
Pokojnik zapušča štiri otroke, ki pa so razen ene hčere, katera je tudi že maturantka, vsi preskrbljeni.
Lep spomin pok. Franu Verbiču, žalujočim pa naše sožalje!
Nove mestne
Stanje naših kliringov
Proti Italiji smo še pasivni za k	10	milijonov	din.
‘ Značilno za naše razmere je, kako so prejšnji teden vsi jugoslovanski listi po vrsti objavili napačno stanje našega klirinškega salda proti Italiji. V oficialnem obvestilu je bil namreč ta saldo zabeležen napačno in ta napaka je naravno prišla potem v vse liste. Na naša oficialna sporočila se pač nikdar ni dosti zanesti. Tudi v tem je eden onih žalostnih vzrokov, da se razmere nikakor ne zboljšajo. Ker smo postali sedaj v kliringu proti Italiji pasivni, je upanje, da bo naš izvoz v Italijo oživel. Dejansko se je to tudi že zgodilo. Sicer so v naših kliringih nastale naslednje spremembe (vse številke v milijonih dotične valute):
28. II. 22. II
Aktivni kliringi:
Bolgarska din
1,76
20,34
1,70
17,57
2,93
Nemčija RM Poljska din Turčija din Španija pezet Pasivni kliringi:
Italija din	10,86
Belgija belg	2,24
Bolgarska (tur.) din 0,29 Madžarska din 6,67 Romunija din	1,90
Ceško-Slovaška Kč 98,34 Švica šv. fr.	2,40
1,63
21,32
2,55
17,53
2,93
9,91
2,25
0.29 10,37
1,' 99,12
2,68
Dohodki mariborske
carinarnice
so v februarju znašali 7,963.975 dinarjev, in sicer pri uvozu 7 milijonov 943.515 din in pri izvozu 20.460 dinarjev. Depozitov je br lo za 1,922.718 dinarjev.
Mestni svet ptujski je imel te dni sejo, na kateri je podrobno razpravljal o proračunu za finančno leto 1939./40. in ga tudi sprejel. Izdatki so proračunani na 3,224.430 dinarjev, ki so s predvidenimi dohodki popolnoma kriti. Primanjkljaj v rednih dohodkih se krije s 50 % doklado na neposredne davke, ki bo predvidoma vrgla 508.590 din. Mestni svet je tudi sklenil najeti dvoje posojil, in sicer 600.000 din za zgradbo novega otroškega vrtca, v dosedanje poslopje pa bi prišld' hiralnica in javna kuhinja, ter 200.000 din za nov kotel v mestnem kopališču.
Nove dajatve se niso uvedle, pač pa so se dosedanje nekoliko spremenile; deloma so se znižale, deloma pa zvišale. Ker gre za važne zadeve gospodarstva, si bomo v naslednjem te spremembe taks nekoliko ogledali.
Občinska trošarina na vino je določena na 1‘25 din od litra in se v tej višini dejansko tudi sedaj pobira že od septembra meseca 1938. V tekočem proračunu je bila sicer predvidena trošarina na vino din 1*50 od litra, vendar pa se je tekom proračunskega leta z veljavnostjo od 1. IX. 1938. znižala na din 1’25, ker se je donos te trošarine tekom leta 1938. tako povečal, da je bilo znižanje omogočeno. Združenje gostilniških podjetij je sicer tudi letos vložilo prošnjo, da se zniža trošarina na vino na din 1'— od litra, te prošnje pa mestni svet ni mogel upoštevati, češ da so se potrebščine mesta povečale in da kažejo skoraj vsi ostali v proračunu predvideni dohodki občine tendenco padanja. Vendar se vinski mošt oprosti občinske trošarine, kot je tudi oproščen banovinske trošarine, ko bi se tekom proračunskega leta izkazalo, da bo finančno ravnovesje kljub temu podano. Obenem je mestni svet sklenil, da se osnutek proračuna za leto 940./41. izdela na bazi kalkulacije po din 1'— trošarine od litra vina.
Trošarina na šumeča vina, pivo, špirit in žganje, rum in liker-
e ostane nespremenjena ter se le toliko spremeni, da znaša trošarina od litra pelinkovca 2'50 dinarja.
Trošarina na živino in meso
ostane povsem nespremenjena.
Občinske takse ostanejo v glavnem iste kot v tekočem letu. Zvi-se le taksa za vsak razglas od 5'— na 10'— din. Taksa za stavbeno dovoljenje, ki je sedaj znašala 50'— do 100'— din, bi znašala v bodoče Vs % gradbene vrednosti. Ta sprememba je na mestu, ker se v okolici večkrat grade male hišice v vrednosti 5.000'— do 10.000'— din ter je bila dosedanja taksa po 100 dfn previsoka. V drugem oziru pa je po mnenju mestnih očetov spet umestno, ako se taksa zviša pri zgradbah večje vrednosti.
Za ogled mrliča je znašala do slej občinska taksa din 5'— ne glede na premoženjske prilike. Po proračunu ostane taksa din 5'— za pogrebe brez razreda in za pogrebe 3. razreda. Pri pogrebih 2. razreda pa se zviša taksa na 50 din, pri pogrebih 1. razreda na 75 din n pri gala pogrebih na 100 din.
Dosedanja taksa na pse je znašala 50 din. Ta taksa ostane odslej za lovske pse nespremenjena, za luksuzne pse pa se zviša na 100'— din.
Za domače plesne prireditve, kjer se ne pobira vstopnina, se je določila taksa na 20 din, medtem ko ostane za ostale plesne prireditve dosedanja taksa v znesku 100'— din.
V proračunu predvideni donos taks se je kljub povišanju neka terih postavk znižal za 10.000 din ker je donos taks na pse prenesen v proračun veterinarskega sklada, Odkupnina za ljudsko delo je predvidena v istem obsegu kot v
tekočem proračunskem letu, ter je le donos zvišan za 2.500 din po faktičnem donosu v letošnjem letu.
Pristojbine za javne tehtnice so se deloma spremenile že z novim letom, in sicer v tem smislu, da so se pristojbine za manjše teže znižale, za večje teže pa povečale. V bistvu je celotni efekt ostal nespremenjen ter je v proračunu predvideni večji donos pripisati okoliščini, da se je v tekočem letu promet na javnih tehtnicah zelo povečal.
Efekt uvoznine je predviden za 20.000 din manj kot v tekočem letu, ker ima uvoznina v splošnem tendenco padanja. V splošnem pa ostane višina uvoznine za posamezne vrste blaga nespremenjena ter so se sklenile le naslednje spremembe:
Uvoznina na usnje se zniža od 3 % na 1 % z ozirom na prošnjo trgovcev z usnjem. Besedilo tarife za uvoznino se ima pri čevljih in pri usnju popraviti v tem smislu, da se uvoznina ne računa od prodajne, temveč od fakturne cene.
V smislu prošnje Združenja mizarjev se ima za novo pohištvo pri kosovnih pošiljkah računati od kg po 1'50 din, pri vagonskih pošiljkah pa po 500'— din od vagona.
Prošnja tvrdke Bafa za znižanje uvoznine, kakor tudi vse ostale prošnje za znižanje oziroma črtanje uvoznine, so se odklonile, ker
sicer bi ne bilo mogoče vzdrževati proračunskega ravnovesja. Ugodilo pa se je prošnji tvrdke Bafa, da se ji tudi za prihodnje proračunsko leto dovoli pavšaliranje uvoznine v dosedanjem iznosu.
Višina najemninskega vinarja je ostala nespremenjena, pač pa je mestni svet sprejel novo besedilo pravilnika o pobiranju najemninskega vinarja, da se odpravijo nekatere nejasnosti pri odmeri.
Lastniki osebnih avtomobilov so predložili obširno spomenico, naj se zniža ali sploh ukine občinska taksa na vozila. Vlogo so utemeljili s tem, da avto dandanes ni več luksus, temveč potrebno prevozno sredstvo za izvrševanje poklica. Ker so nekateri sloji že sedaj oproščeni te takse (zdravniki in živinozdravniki), naj bi se iz navedenega razloga taksa na avtomobile sploh ukinila. Mestni svet ni upošteval te prošnje, češ da bi bilo sicer finančno ravnovesje proračuna ogroženo. Sklenil pa je, da znaša taksa na osebne avtomobile do 35 ks po 400 din letno in od 35 Ks dalje po 800 dinarjev ter da se ukine dosedanja oprostitev takse pri osebnih avtomobilih zdravnikov in živino-zdravnikov. Na ta način je bilo omogočeno, da se je taksa na osebne avtomobile znižala ter da je v proračunu predvideni donos ostal nespremenjen.
Zahteve Zveze slovenskih obrtnikov
»Slovenski obrtnik« poroča o zadnji širši seji Zveze slovenskih obrtnikov ter posnemamo iz njegovega poročila naslednje:
Seja je najprej razpravljala o letošnji jesenski obrtni razstavi, ki jo priredi Zavod PO na velesejmu. Predvsem naj pri razstavi sodelujejo obrtniki sami, ker da je udeležba na berlinski razstavi dokazala, da so bili stroški tako ogromni predvsem zaradi premajhnega vpliva obrtnikov na organizacijo udeležbe.
Seja priporoča, da obrtna združenja ustanove svoje prodajne in nabavljalnc zadruge.
Daljša debata se je razvila zaradi strokovnega šolstva, ki nikakor ne zadovoljuje. Pregledati treba ves učni material in dati šolam moderna učila.
Zelo zanimiva je bila debata
zaradi avtonomije obrtnega odseka v Zbornici za TOI. Sklenjeno je bilo, da se mora najkasneje do prve plenarne seje zbornice doseči popolna avtonomija obrtnega odseka. Ce se to do prve plenarne seje ne doseže, potem se »naj preide k odločni zahtevi po samostojni obrtni zbornici.«
»Slovenski obrtnik« objavlja nadalje pismo, ki sta ga podpisale dve tretjini obrtniških svetnikov, na predsednika odseka g. Ogrina. V pismu zahtevajo, da morajo dobiti najkasneje osem dni pred prvo plenarno sejo zbornice podrobno izdelan načrt za avtonomijo obrtnega odseka. Ce se to ne bi zgodilo, bodo odstopili in si pridržujejo pravico, da začno v Zbornici in na odločujočih mestih akcijo za ustanovitev samostojne obrtniške zbornice.
Rezultat volitev v beograjsko zbornico
Za večino odsekov trgovinske zbornice v Beogradu je bil dosežen sporazum ter so volitve odpadle. Za odsek uvozne in notranje trgovine pa ni bil dosežen sporazum in sta bili vloženi dve listi. Kakor ugotavlja sedaj glavni volivni odbor je bil rezultat volitev naslednji: lista Aleksandra I. Jovanoviča je dobila 1061 glasov, lista Nedeljka K. Saviča pa 912 glasov. Vsaka lista je dobila po štiri zbornične svetnike.
Obrtniška zbornica v Zagrebu
se je konstituirala. Pri nadomestnih volitvah v zagrebško obrtniško zbornico v februarju je zmagala lista predsednika zbornice, zaslužnega hrvatskega obrtniškega voditelja Milana Ramuščaka.
Dne 27. februarja se je nova zbornica konstituirala ter je bil z 31 (od 36) glasovi izvoljen za predsednika zopet Milan Ramuščak, za podpredsednika pa Ivo Miloševič in Dragotin Delač.
Nato so bili izvoljeni tudi vsi odseki in odbori zbornice.
S seje je bila poslana prisrčna brzojavko predsedniku dr. Mačku, kateremu zagotavljajo zbornični svetniki svojo brezpogojno vda nost.
Politične vesli
Romunski zun. minister Gafenco
je bil v Varšavi zelo prisrčno sprejet. Vsi poljski listi brez izjeme poudarjajo velik pomen tega obiska. Poljska in Romunija sta na straži evropskega miru med Baltiškim in črnim morjem ter železen jez med zahodom in vzhodom. Obe državi pa sta tudi daleč od vseh ideoloških front in blokov. Poljski listi tudi pišejo, da bo Poljska posredovala med Madžarsko in Romunijo.
Zun. minister Bonnet je imel v zun. političnem odboru parlamenta velik govor o zun. političnem položaju. Priznanje Španije bo Franciji v korist. Bliža se konec španske državljanske vojne, ker je tudi naslednik gen. Mlaje gen. Cassado izjavil, da je nadaljnja vojna nesmiselna. Gen. Franco ima iskreno željo, da bi Italijani čim prej zapustili Španijo. Na vojaški paradi v Barceloni je dejal, da naj bi bil delile italijanskih čet tudi poslovilna parada italijanske vojske v Španiji. O tem je gen. Gamiberra obvestil Mussolinija. Odnošaji i Italijo so se poslabšali, kar doka zujejo novi transporti vojaštva v Libijo. Francija je ukrenila vse potrebno za obrambo svoje kolonialne posesti. Bonnet je izjavil, da Francija ne bo šla na nobeno konferenco, na kateri naj bi se govorilo o kakšnem odstopu francoskega ozemlja Italiji. Francija se sploh ne bo pogajala z Italijo, ce bi ta zahtevala več, kakor je bilo dogovorjeno s sporazumom 1. 1935.
Predsednik Roosevelt je imel ob
1501etnici ameriškega kongresa velik govor, v katerem je zlasti na-glašal velike prednosti, ki jih daje ameriškim državljanom demokratična oblika vladavine in kakršnih ljudje v nedemokratskih državah ne uživajo. Demokracija nikakor ni zastarela, ker bi se sicer morali vrniti na sisteme, ki so bili pred 2000 leti in ki niso bili le tiranski, temveč tudi nestalni. Roosevelt je pri tem spominjal na poroto in na pravo v demokratičnih državah, ko je čisto nedopustno, da bi se jemala zasebna la-st.mnn Ameriški državljani so vami pred neodgovornimi preiskavami, imajo neomejeno pravico svobode govora in tiska, imajo zajamčeno svobodo veroizpovedi to svobodnih volitev, pri katerih glasujejo svobodni moški in ženske. Rooseveltov govor je bil sprejet z velikanskim odobravanjem to vsi ameriški listi so ga objavili v celoti ter v svojih komentarjih naglasili, da postaja predsednik Roosevelt spričo svoje svobodomiselnosti vedno bolj junak demokratičnega ameriškega naroda, ki bo znal braniti svojo svobodo in svobodo drugih narodov.
Angleški ministrski predsednik Chamberlain je prišel v sovjetsko poslaništvo na večerjo, ki jo je njemu na čast priredil sovjetski veleposlanik Majski. Prvič se je zgodilo, da je angleški min. predsednik prestopil prag sovjetskega poslaništva. To je naravno vzbudilo največjo senzacijo po vsem Londonu. Večerje so se udeležili tudi skoraj vsi člani britanske vlade ter veliko število angleških politikov in vojaških dostojanstvenikov.
O kolonialnem vprašanju, ki sta se ga znova dotaknila grof Ciano in min. Beck v svojih razgovorih, piše londonski list »Times« to pravi: Francija in Anglija ne nasprotujeta temu, da se reši vprašanje razdelitve surovin, nikakor pa ne bosta dopustile, da se ogroža njuna kolonialna posest.
Italijanska vlada je vpoklicala dva letnika vojske. Z uradne strani se odločno demantirajo vesti, da je Italija vpoklicala pet ali šest letnikov. Vpoklicani so bili le rekruti, ki bi letos itak morali pod orožje.
V tem vpoklicu ni prav nič nenavadnega.
»Dan nemškega zračnega orožja« se je v Nemčiji slovesno praznoval in pri tej priliki je imel maršal Goring velik govor, v katerem je med drugim dejal: Sanje so izpolnjene. Velika Nemčija z 80 milijoni prebivalcev je ustvarjena. Nemški narod je eden najodličnejših narodov, ki je kdaj koli živel na zemlji, čeprav je bil v svetovni vojni premagan, vendar pa ni bil premagan z orožjem. Vedno sem bil prepričan, da smo z oboroženo silo nepremagljivi. Skrbeli bomo za to, da bo iz teh 80 milijonov nastalo 100 milijonov. V onih septembrskih dneh je dosegla Nemčija to, kar je hotela samo zato, ker , e svet vedel, da smo bili pripravljeni. Eno samo povelje in pekel bi nastal za sovražnike. Mir je bil ohranjen samo zato, ker je vladala v Nemčiji železna volja, za to voljo pa so bila letala, divizije in bojne ladje. Strah pred našim nepremagljivim zračnim orožjem , e preprečil vojno. Nemčija ima danes najmočnejše zračno orožje in to prednost moramo ohraniti. Delati moramo letala tako številna in tako dobra, da jim ni para na svetu. Kot največji narod v Evropi imamo tudi pravico na največje zračno brodovje in tu ne moremo popustiti. Priznavamo Angliji pravico, da ima na j večje pomorsko brodovje, toda primat v zračnem brodovju gre nam.
Generalni maršal Goring je s soprogo odpotoval v Italijo na krajši dopust. Obiskal pa bo tudi maršala Balba v Libiji. Njegov obisk pa nima političnega značaja, temveč bo samo vrnil svoječasni obisk Balba v Berlinu.
Republikanska vlada je menda le sklenila, da se bo še nadalje borila proti gen. Francu. Vrhovno poveljstvo je prevzel predsednik vlade Negrin, gen. Miaja pa je odstavljen. Razglašena je mobilizacija vseh moških od 18. do 45. leta. — Gen. Franco pa je zbral velikanske sile za napad na Madrid. Nacionalisti so prepričani o svoji skorajšnji zmagi.
Socialistični senator Soudan ni mogel sestaviti belgijske vlade in je zato vrnil mandat za sestavo vlade. Kralj je nato ponudil mandat za sestavo vlade bruseljskemu županu Maxu, ki pa je mandat odklonil. Nato je kralj zopet poveril mandat za sestavo vlade katoliškemu poslancu Fieriotu in ga pooblastil, da tudi razpusti parlament in razpiše nove volitve.
Gen. Gayda, voditelj čsl. fašistov, je bil sprejet od predsednika republike dr. Hache. Sodijo, da bo gen. Gayda popolnoma rehabilitiran.
Opozarjamo na današnji oglas Prometne banke d. d. v Ljubljani
ter jo toplo priporočamo vsem cenjenim naročnikom.
Denarstvo
Ljubljanska kreditna banka
Dne 2. t. m. se je vršila plenarna seja upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke, na kateri je bil za predsednika zavoda soglasno izvoljen dosedanji njegov prvi podpredsednik, g. Ivan Jelačin, veletrgovec in predsednik Zbornice za TOI v Ljubljani. Za prvega podpredsednika zavoda je bil soglasno izvoljen g. Leo Souvan, veletrgovec v Ljubljani, drugi podpredsednik pa je g. dr. Ernest Rekar, industrialec na Jesenicah. Istočasno je bil kooptiran v upravni svet zavoda dosedanji predsednik njegovega nadzorstva, g- dr. Ivan Bole, predsednik Ju goslovanske zavarovalne banke >Slavije« v Ljubljani, ki je bil izvoljen obenem v eksekutivo banke, z g. inž. Tomom Knezom, podpredsednikom Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani.
Na isti seji je podal bilančno poročilo za 1. 1938. glavni ravnatelj zavoda, g. Hanuš Krofta. Iz njegovih izvajanj sledi, da je banka v minulem letu vsestransko napredovala. Gotovina in takoj razpoložljiva sredstva so narasla od 42 milijonov na 53 milijonov din in se je likvidnost novih naložb znatno dvignila. Povečala se je bilančna vsota od 325 milij. na 347 milij. din, debitorji od 189 milij. din na 192 milij. din, vloge od 236 milij. na 290 milij. din. Med temi so nove vloge, ki so narasle od 103 milij. na 150 milij. din, ali za 45 %, kar je dokaz rastočega zaupanja v ta naš domači zavod. Surovi dobiček se je povečal od din 4,360.000 na 4,920.000 dinarjev in je po izvršenih odpisih izkazani čisti dobiček po din 2.165.000 za din 96.000 večji kot v 1. 1937.
Uprava banke bo na občnem zboru, ki se bo vršil 1. aprila t L, predlagala izplačilo 4 % divi dende na prioritetne delnice, dotacijo 1 milijon din pokojninske mu skladu nameščencev in din 500.000 fondu za tečajne razlike poleg dotacije rednemu rezervne mu fondu po din 216.000'
Tečaji rastejo še nadalje
yes pretekli teden so bili tečaji drž. vrednostnih papirjev v dvigu, te v četrtek je bila trenutna reakcija, ki pa se je v petek že nehala. Povpraševanje po papirjih je večje ko pa ponudba in ostaja y®kal povpraševanj nepo-S °^vldno je že začela delo-a i uredba o nalaganju poslovnih rezerv. Drugo vprašanje je seveda, če je tudi res razveseljivo, da se ua ta način dvigajo tečaji, kajti takšen dvig je vendarle preče, umeten. Dvig tečajev kaže nasled-uja tabela:
Devize izven podloge so se zopet zmanjšale in so padle za 5,1 na 437,9.
Obtok kovanega denarja se je zvišal ter je vsota kovanega denarja v banki padla za 6,9 na 333,2.
Posojila stalno nazadujejo. Po zadnjem izkazu so se menična posojila zmanjšala za 11 na 1.613,9, loinbardna pa za 0,5 na 37,4, da so se skupno posojila znižala za 11,37 na 1.650,3.
Vrednosti rezervnega fondu so se zvišale za 2 na 236,7.
Razna aktiva so se zmanjšala za 6,47 na 2.019,7.
Obtok bankovcev se je zaradi ultima povečal za 153,87 na 6.539,6.
Obveze na pokaz so iz istega vzroka padle za 178,7 na 2.061,9.
Razna pasiva so se zmanjšala za 12,7 na 222,8.
Skupno kritje se je zvišalo od 28,49 na 28,58%, samo zlato pa od 28,33% na 28,42%.
Obrestna mera je ostala še nadalje nespremenjena.
^5% vojna škoda % investicijsko 2 % agrarne « % begluške ° % dalmatinske
l Z Blair
J * Blair ^ Seligman
24. II. 475-101-61'— 91-90'50 94'50 101-100'—
3. III. 477 102’50 '50
62'
91
91
'50
'25
102-101 — 99'50
se teča
7 ^ » 8man	—
J stabilizacijsko	99'50
ajbolj rentabilen je še vedno *er se obrestuje 7 % po 729%, 8% pa po 7'84%.
Delnice Narodne banke so
800O-a dvi^le ter dosegle tbv"J n«ai ~~ din za delnico, kasneje pa
Na6 na ?920‘- din-
benUi tnIUnem trgu ni bil° uu" uazadoval?memb’ le grški boni 90 aU °d 35 na 34'75 din.
Stanje Narodne banke
februarin^ar<>(Ble Banke z dne 28
la zan1!^ P°dtega se je poveča-‘a °»19 na 1.913,34.
Občni zbor Zanatske banke bo
19. marca. Cisti dobiček banke se je lani zvišal od 2‘57 na 3'23 milijona din. Zato se bo dividenda zvišala od 4 na 5 °/o. (Banka pa je izplačala že 7 % dividendo 1. 1930.) Država je zopet vplačala na račun svojega dela glavnice 3,5 milijona din. Plačati mora v vsem le še 4 milijone din. Tuja sredstva banke so se zvišala od 44,7 na 51,1 milijona din. Menična posojila so narasla od 74,7 na 82,5, v tekočem računu pa od 42,4 na 48,6 milijona din. Bilančna vsota se je dvignila od 129,1 na 143,9 milijona diin.
Izvozna banka je sklenila, da odpravi svojo podružnico v Albaniji, ki jo je odprla pred leti. V začetku je delovala podružnica zelo dobro, nato pa je vedno bolj prevzemala vse posle Albanska narodna banka, ki jo je pa v izvozni trgovini v zadnjem času izrinila Banca di Napoli.
Podružnica Narodne banke v Zagrebu je obvestila denarne zavode, da smejo do nadaljnje odredbe naši dijaki v Nemčiji prejemati na mesec le 95 RM, ker da bodo dijaki zaradi padca tečaja registrskih mark dobili za to vsoto itak okoli 200 registrskih mark.'Denarni zavodi se nadalje opozarjajo,
da vpišejo vedno v desni vogal na 1 vseh spisih, ki se tičejo izplačila za dijake »študentska vplačila«, da bi se preprečile nepotrebne reklamacije. Spise za dijaška vplačila je treba pošiljati Nar. banki ločeno od drugih klirinških vplačil. Zavodi smejo sprejemati dijaška vplačila do 12. vsakega meseca, da bi Nar. banka prejela sezname najkasneje do 14. vsakega meseca.
Demantirajo se vesti, da bi se nameraval francoski kapital umakniti iz Jugoslavije. Nasprotno se opaža močna tendenca, da se Francij a še bolj finančno in gospodarsko angažira v Jugoslaviji.
Za 1,453.000 funtov, t. j. za okoli 380 milijonov din, je kupila lani naša država zlata v Angliji.
Med Ceško-Slovaško in Nemčijo je bil podpisan sporazum o odstopu dela zlatih rezerv Nemčiji. Po nekaterih vesteh bo Ceško-Slovaška odstopila Nemčiji zlata v vrednosti 390 milijonov Kč. Zlata podloga Ceško-Slovaške znaša danes 2360 milijonov K.
Praška Poštna hranilnica je najela v maju 1937. pri švicarski bančni družbi v Baslu posojilo v višini 50 milijonov šv. frankov. To posojilo je 28. februarja zapadlo in hranilnica ga je v celoti povrnila.
Navodila Narodne banke
m*
o kupčiji s svobodnimi devizami
Navodila pa so le začasna
Narodna banka je objavila nova navodila o kupčiji s svobodnimi devizami na domačih borzah. Iz teh navodil se vidi, da se bodo povpraševanje po devizah za uvoz ko tudi ostala plačila za neklirin-ške države krila iz dotoka izvoz-niških in šalterskih deviz. Ti ukrepi, ki jih uvaja Narodna banka v trgovini z devizami, pa pomenijo dejansko le začasno rešitev. Kakor se je namreč že poročalo, pripravlja Narodna banka vrsto ukrepov, da se pospeši naš izvoz v ne-klirinške države. Dokler ti ukrepi ne stopijo v veljavo, je uvedla Narodna banka strožjo kontrolo glede prodaje deviz za plačilo v ne-klirinške države oz. uvaja neke vrste kontingentiranja deviz. Čeprav se more pričakovati, da se bodo povpraševanja po devizah z novimi ukrepi popolnoma krila s šalterskimi devizami, bo vendarle Narodna banka delno dajala potrebne devize, če se te ne bodo mogle kriti s šalterskimi devizami.
Nova navodila Narodne banke se glase:
Nakup deviz.
Vsi zneski svobodnih deviz, ki jih hočejo kupiti pooblaščeni za vodi na borzi za dejanske potrebe svojih komitentov, se morajo vsak delovni dan najkasneje do 11. dopoldne pismeno prijaviti teritorialno pristojnim borzam po pooblaščenih zavodih na sedežih posameznih borz. V teh prijavah borzam morajo zavodi navesti skupni znesek svobodnih deviz, ki jih hočejo kupiti ter mora biti ta izra žen v angl. funtih (druge valute se morajo spremeniti v angleške funte na bazi londonske paritete) Kot terjatev morejo pooblaščeni zavodi prijaviti samo one zneske, ki predstavljajo dejanske potrebe njihovih komitentov, kar pomeni, da morejo prijaviti samo primere, za katere imajo pooblaščeni zavodi pri sebi predpisane dokumente v smislu čl. 3. deviznega pravilnika, originalna pooblastila za uvoz in za plačilo Narodne banke, v kolikor so ta potrebna, ko tudi originalna pooblastila finančnega ministrstva, v kolikor gre za terjatve svobodnih deviz na tej podlagi. Ce zavod V trenutku prijave nima pri sebi teh dokumentov, ne sme vpisati dotično terjatev v seznam.
Zavodi na sedežu borz morejo prijavljati kot povpraševanje po svobodnih devizah zneske tudi na podlagi pismenih nalogov pooblaščenih zavodov (svojih korespon-dentov) izven sedeža borze, v katerih primerih ostanejo uvozni dokumenti ter ev. potrebna pooblastila za uvoz in za plačilo pri
zavodih v notranjosti. V pismenih nalogih korespondentov na sedežih borz morajo zavodi iz notranjosti izrečno naznačiti, da se uvozni dokumenti in ev. potrebna pooblastila nahajajo pri njih. V nasprotnem primeru se ne smejo vpisati v seznam dotičnega dne.
Za ev. prijave povpraševanja po svobodnih devizah brez izpolnitve v celoti prej naštetih pogojev, kar bo Narodna banka pregledala, bodo poklicani pooblaščeni zavodi na najstrožjo odgovornost.
Istočasno z vložitvijo poročil borzam morajo pooblaščeni zavodi v Beogradu dostaviti neposredno centrali Narodne banke v Beogradu, zavodi v Zagrebu in Ljubljani pa pristojnim bančnim podružnicam specificirano poročilo, iz katerega se razvidi: a) ime in bivališče domačega kupca svobodnih deviz, b) podlaga, na kateri hoče kupiti devize, c) državo tujega upnika-koristnika in č) znesek svobodnih deviz, izražen v angleških funtih. Skupna vsota se mora ujemati z vsoto, ki je bila za tisti dan sporočena borzi kot skupno povpraševanje po svobodnih devizah.
Prodaja deviz
Vse zneske deviz razen onih delov, ki se morajo obvezno ponuditi Narodni banki, morajo pooblaščeni zavodi ravno tako vsak delovni dan najkasneje do 11. dop. prijaviti teritorialno pristojnim borzam po pooblaščenih zavodih na sedežih borz, in'sicer na isti način kakor povpraševanja. Obvezni odstotek deviz se mora še nadalje takoj ponuditi Narodni banki na dosedanji način.
Kakor za nakupe tako se morajo tudi za prodaje dostavljati Narodni banki specificirana poročila z označenjem: a) imena in bivališča izvoznika-prodajalca deviz, b) osnova izvira deviz (izvoz, šal-ter) in c) znesek v angleških funtih, ki se prodaja. Skupna vsota se mora ujemati z vsoto, ki je bila sporočena borzi za dotični dan.
Izvajanje sklepov
Sklepi o nakupih in prodajah svobodnih deviz za prijavljene zneske borzam, se bodo mogli izvesti šele na naslednjem borznem sestanku (in ne istega dne, kot so vložene prijave). Na vsakem borznem sestanku bodo pooblaščeni zavodi obveščeni od borze o na činu in pogojih, po katerih se sklepi morejo izvesti.
Pooblaščeni zavodi, ki bi imeli presežke po pogojih, po katerih bi se na posameznih borznih dneh
mogli izvajati sklepi, morajo te presežke še isti dan ponuditi zavodom, ki bi imeli ev. primanjkljaje.
Obračunski tečaj
Pooblaščeni zavodi smejo obračunih v vseh transakcijah, za katere se smejo v smislu izdanih navodil delati sklepi na borzah, kakor tudi pri plačevanju ustrezajoče vrednosti v dinarjih za prodane svobodne devize domačim komitentom, kakor tudi pri izplačevanju ustrezajoče vrednosti iz vozniških in šalterskih deviz, upo rahljati samo svobodni tečaj za angleški funt z dodatkom odstotka, ki je naznačen v borznih skle pih, upoštevajoč pri tem borzno kurtažo in največ 2'5 pro mille na račun svoje provizije.
Nepokrito povpraševanje
Ev. nepokrite potrebe komitentov za svobodne devize na posameznih borznih sestankih morajo pooblaščeni zavodi — v kolikor komitenti med tem časom od njih ne odstopijo — vnesti v svoje prijave za prihodnji dan skupno z novimi povpraševanji. V poročilih, ki se dostavljajo Narodni banki, je treba navesti samo skupni znesek nepokritih povpraševanj prejšnjega dne (brez navedbe ostalih podatkov), v nadaljevanju pa je treba navesti vse podatke, ki so bili preje navedeni za nove terjatve. Na ta način mora biti skupni znesek povpraševanja po svobodnih devizah po teh poročilih ravno tako enak skupnemu znesku, ki je bil za tisti dan prijavljen na borzi.
Pobiranje stroškov od komitentov
Zlasti se opozarjajo vsi pooblaščeni zavodi, da ne smejo poleg svoje provizije v višini 2‘5 pro mille na račun svoje provizije zahtevati od komitentov v nobeni obliki kakšne posebne zneske, s katerimi bi se dejansko povečali tečaji oz. vrednost deviz, razen dejanskih stroškov, za katere bodo imeli pravilne dokaze. Pri prodaji deviz drugim pooblaščenim zavodom se ne smejo zahtevati v plačilo nikakršni stroški, temveč samo ustrezajoča vrednost odstopljenih deviz ter plačilo blanketov ter ev. brzojavnih stroškov za brzojavna izplačila. Vsako drugačno postopanje bo imelo za posledico odvzem pooblastila.
Prepoved kompenziranja
Prepovedano je pooblaščenim zavodom, da kompenzirajo pri sebi ponudbe in povpraševanja ter da se pojavljajo na borzah samo s povpraševanjem oz. s ponudbo razlike, temveč morajo prijavljati na borzi bruto povpraševanja in bruto ponudbe.
S tem se razveljavljajo bančne okrožnice dev. št. 93. z dne 3. decembra in dev. št. 98. z dne 9. de-Icembra 1938.
Zim. trgovina
pasivna za 59,3 miliiona dlnarlev
Po uradnih podatkih smo izvozili v januarju blaga za 319 milijonov din, to je za 37,6 milij. din manj ko v januarju 1938. Po vrednosti je padel izvoz za 10'55%, po količini pa za 22.296 ton ali za 10'76%.
Uvozili pa smo v januarju 84.018 ton blaga v vrednosti 378,2 milijona din, v januarju 1938. pa 78.566 ton v vrednosti 370,8 milijona din. Uvoz se je torej povečal za 5.452 ton ali 6‘94%, po vrednosti pa za 7,4 milijona din ali za 2‘01%.
Pasivnost naše trgovinske bilance se je v primeri z lanskim januarjem povečala od 14,1 na 59,3 milijona din.
Zlasti se je zmanjšal izvoz živine, živalskih proizvodov, koruze in tobaka. Tako je padel izvoz koruze za 25,8, moke za 2,6, otrobov za 2,3, tobaka za 10,6, svinjske masti za 15,2, svežega mesa za 15,0, jajc za 3,9 in perja za 1,0 milijona din.
Povečal pa se je izvoz pšenice za 9,6, konoplje za 12,5, svinj za 9,6, lesa za 3,3, bakra za 2,1 ter rud in kovin za 13,3 milijona din.
Naš izvoz lesa se je v januarju povečal
Lesa smo izvozili v januarju 74.074 ton v vrednosti za 61,8 milijona din. Lanski januar smo izvozili 70.157 ton v vrednosti 58,5 milijona din. V primeri z lanskim januarjem se je izvoz lesa povečal po količini za 571%, po vrednosti pa za 5'04%.
Po vrednosti se je povečal naš lesni izvoz (v milijonih din) v primeri z lanskim januarjem: v Nem-
čijo od 8,9 na 12,1, v Anglijo od 9,6 na 11,0, Madžarsko od 3,2 na 7,0, Palestino od 1,0 na 2,3, Belgijo od 1,7 na 2,0, Egipt od 0,1 na 1,7, Švico od 0,6 na 1,2 in v Alžir od 0,3 na 0,4. Zmanjšal pa se je naš izvoz v Italijo od 14,1 na 12,4, Maroko od 1,6 na 0,3, Grčijo od 2,0 na 1,9, Nizozemsko od 2,1 na 1,3, Tunis od 1,2 na 0,7, Francijo od 0,8 na 0,5, Albanijo od 0,5 na 0,2, Argentino od 4,5 na 4,4, v druge države od 5,3 na 1,5.
Nespremenjen pa je ostal naš lesni izvoz v Češkoslovaško (0,4) in Malto (0,2).
Tečaj za ličarje in pleskarje v Ljubljani
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi strokovni tečaj za marmori-ranje in imitacijo lesa za pleskarske in ličarske pomočnike. Tečaj bo v Ljubljani in se prične 13. marca t. 1., trajal bo okroglo tri tedne celodnevno. Poučeval bo posebni strokovnjak, ki ga je dal na razpolago Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Pragi, kjer poučuje na takih tečajih že dolgo vrsto let. Vabimo mojstre in pomočnike pleskarske in ličarske stroke, da se udeleže tega tečaja. Prijave s točnim naslovom je poslati Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani najkasneje do 9. marca t. 1. Pri-javniki dobijo podrobna pojasnila o pogojih za sprejem v tečaj v zborničnem uradu med uradnimi urami v Beethovnovi ulici št. 10, II. nadstropje, soba št. 27.
Naročajte »Trgovski list«!
Doma in po sveit
^'ža otvoritev svetovne razstave v New Vorku so pozdravili prebivalstvo U. S. A. po radiu knez-	c	x„_
namestnilr Pavie, min. predsedniki svoje prve očetovske besede. Pred-
predsedniku republike svoja poverilna pisma.
Papež Pij XII. je izdal svojo prvo
poslanico na vse vernike sveta. V poslanici pravi, da čuti pred veliko odgovornostjo, ki mu jo je dodelila bož.ia previdnost, potrebo, da brez odlašanja pove vsemu katoliškemu svetu svoje prve misli in
Cvetkovič in trg minister Tomič. | vsem pozdravlja in pošilja svoj
Knez-namestnik Pavle je v svo-jenfi govoru dejal, da je vesel, ker more izreči občudovanje narodu Združenih držav. Svetovna razstava. ibo najlepši dokaz njegovega napredka. Pozdravlja pa tudi vse Jugoslovane v U. S. A. Naš oddelek na razstavi jim bo dokazala, da njih stara domovina napreduje.
Min. predsednik Cvetkovič pa je v svojem govoru naglasil zasluge naših izseljencev za napredek U. S. A. in se s hvaležnostjo spominjal tudi pomoči, ki jo je dobila naša država iz Amerike. 0 gospodarskem sodelovanju obeh držav pa'je govoril minister Tomič.
Načelna proračunska razprava se je v skupščini končala ter je bil proračun v načelu sprejet. Posebno pozornost so vzbujali v razpravi govori opozlcionalnih poslancev, ki pripadajo združeni opoziciji. Ker nam je popolnoma nemogoče navajati vse te govore, omenjamo samo nekaj misli iz govora dr. Lazarja Markoviča, ker je vladalo za njegov govor posebno zanimanje.
Uvodoma je dr. Markovič govoril o samem proračunu.
Vsak trgovec mo-
ra biti naročnik
■■■■■■■■■■m
»Trgovskega lista«
blagoslov vsem vernikom, a tudi vsem onim, ki so izven Cerkve. Tej poslanici pa dodaja svoje želje za mir, za katerega je tako vneto delal njegov prednik in ki je naj-večji dar Vsemogočnega. Vsi ljudje, ki imajo srce, želijo mir, ker je mir plod pravice in usmiljenja. Zeli mir med narodi s pomočjo bratskega sodelovanja in prisrčnega sporazuma ter v interesu velike Ičloveške 'družine. V molitvi se obrača do Vsemogočnega in ga prosi za vse, ki stoje na čelu držav, da vodijo narode k blagostanju in napredku. Na svetu je mnogo zla in Vsemogočni nas pošilja na pomoč ne oboroženim, temveč onim, ki imajo popolno zaupanje. V tej
želji daje vsem svoj apostolski blagoslov.
Papeževa poslanica je napravila po vsem svetu kar najboljši vtis in vsi listi jo objavljajo z največjim priznanjem.
Novi papež Pij XII. si je izbral za svoje geslo: Opus iustitiae — pax! (Delo pravičnosti je mir!) Kronanje papeža Pija XII. je določeno na nedeljo dne 12. marca.
Zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac je izjavil o izvolitvi papeža Pija XII. naslednje: »Bom silno kratek. V izvolitvi papeža Pija XII. se vidi očitno prst božji. Izvolitev res ni mogla biti ,bolj srečna. Zahvaljujemo se Bogu iz dna srca. To je vse, kar morem reči in mislim, da je to dosti.«
Finančni minister je potrdil proračun celjske občine.
Na stavbi španskega konzulata na Sušaku je razobesil konzul Vilhar prvič zastavo nacionalistične Španije.
Dovršitev turistične avtomobilske ceste od meje savske banovine do Dubrovnika je odložena. V vsem je te ceste popolnoma gotove le 30 km, in sicer od Karlobaga do
dalmatinske meje. Za popolno dovršitev te ceste v savski banovini bi bilo potrebno okoli 150 milijonov din. Zbornice v Zagrebu, Splitu in Dubrovniku so podvzele skupno akcijo, da bi se ta cesta dogradila.
Most čez Donavo med Romunijo in Jugoslavijo se bo v smislu konvencije iz 1. 1936. začel delati in bo gotov do konca 1. 1944.
Proračun angleškega letalstva za leto 1939. znaša 220 milijonov funtov ter je za 75 milijonov funtov večji ko proračun za vojsko in mornarico.
V Brodu na Savi je začelo stavkati 1500 delavcev, ki so zaposleni v tamkajšnji tovarni za železniške vagone.
Obvezno cepitev psov, ki jih je v Zagrebu 5000, je odredil zagrebški veterinarski urad, ker se ponavljajo vedno novi primeri pasje stekline. ''
Romunska policija je odkrila novo zaroto proti podpredsedniku vlade Calinescuju, ki je danes dejanski vodja romunske notranje politike. Policija je aretirala celo vrsto bivših članov Železne garde.
Tezavraciia	zlata
V primeru voine zaseže vtaka država vte zlato
Dr. Markovič je nato govoril o vladni deklaraciji. Vlada g. Cvetkoviča ima posebno težko misijo, da pripravi sporazum. Prepričan je, da bi vsi hoteli, da se Srbi, Hrvati in Slovenci najdejo v skupnem delu. Pri hrvatskem vprašanju gre za to, da se Hrvati počutijo v tej državi kot v svoji domovini. Čeprav je višji ideal enotnost jugoslovanskega naroda, vendar je treba računati s tem, da se Hrvati čutijo kot narod in zato je treba njih tradicije in njih individualnost spoštovati. Glavna naloga vlade je, da omogoči, da se začne reševati hrvatsko vprašanje. Prvi pogoj za to pa je, da se izda volivni zakon, da po volitvah ne bo prav nobenega dvoma, kdo uživa zaupanje naroda, čisto nemogoče je, da bi nov volivni zakon mogel pomeniti kakršno koli nevarnost za obstoj Jugoslavije. Ta pogoj tudi ne ogroža niti en srbski interes. Vsi vendar hočemo imeti volivni zakon ki bi izključeval vsak pritisk tako na Srbe ko na Hrvate. Drugi pogoj je, da se po tem novem zakonu tudi volitve izvrše. Po volitvah pa se začne sporazumevanje in dogovor o ureditvi države. Izjavlja, da je trdno prepričan, da se bo sporazum tudi dosegel. V pogajanjih z dr. Mačkom se ni niti enkrat hrvatske strani izrekla namera, da se v katerem koli pogledu oslabi Jugoslavija. Obžaluje, da jim ni bilo mogoče v javnosti opisati tok
»Prager Tagblatt« je objavil zanimiv dopis iz Londona, ki nazorno kaže, kako brez smisla je vsa tezavracija zlata, zlasti če zbirajo zlato zasebniki. List piše: V L 1938. je bil dosežen nov rekord svetovne proizvodnje zlata. Največji del tega zlata gre v kleti emisijskih bank, znaten del pa tezavrira tudi zasebni kapital. Mnogi kapitalisti imajo strah pred mednarodnimi zapletljaji in težkimi socialnimi ukrepi ter so prepričani, da je posest suhega zlata najboljše jamstvo proti razvrednotenju valut ter proti tečajnim izgubam vrednostnih papirjev. Tezavracija zlata je znak nezaupanja v lastno valuto ter je zavzela posebno v Londonu in Parizu velik obseg.
Dne 6. februarja tega leta se je vodila o tem problemu v angleški spodnji zbornici zelo zanimiva debata, ki je bila od javnosti sicer zelo malo opažena, ki pa je velepomembna. V debati o Cur-rency and Bank Notes Bill se je postavilo vprašanje, če se naj pri višji cenitvi zlatih rezerv Angleške banke spremeni klavzula 11. valutnega zakona. Po teni zakonu ima Angleška banka še nadalje pravico, da rekvirira vse zlato, in sicer po tečaju 85 šilingov za eno unčo. Laburistični poslanec Nathan je predlagal, da se rekvi-zicija tega zlata ne sme izvršiti po tečaju 85 šilingov za unčo, temveč po dnevnem tečaju, to se pravi po znatno višjem tečaju, ker velja danes zlato 148 do 149 šilingov za unčo. Številne družbe, je izjavil zastopnik delavske stran-
sest zlata zavarovati kapitaliste pred tečajnimi izgubami in razvrednotenjem valute. To vprašanje Je treba na vsak način zanikati. V primeru resnih zapletlja-jev, naj bodo ti notranje ali zunanje politične prirode, bo vsaka vlada vsake države izdala kot eno svojih prvih odredb, da bo prepovedala vsako svobodno trgovino z zlatom, prepovedala vsak izvoz ali uvoz zlata ter rekvirirala za sebe vse zlato, ki je v rokah zasebnikov in sicer po tečaju, ki bo dosti pod svetovno pariteto. Posest zlata je torej v resnici samo trdno jamstvo za izgube v primeru krize. Nelegalna trgovina, črna borza in tihotapstvo morejo zaseči le razmeroma neznatne zneske. Velike transakcije so na črnih borzah na nelegalen način nemogoče. Cisto brez pomena je, če neka stara ženica skriva v kakem predalu dva zlatnika, ki jih more v času krize z dobičkom ali tudi brez dobička prodati v tihotapski trgovini. V poštev prihajajo predvsem velike zlate zaloge, ki pa se morejo hraniti itak samo v velikih oklepnih kleteh velikih bank in ki so torej prav dobro
LICITACIJE
Dne 16. marca bo pri ekonom, oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo kovin v blokih; 17. marca snažilne paste in sidola, smirkovega platna in smirka v prahu; 18. marca loja, smolnatih bakelj ter pocinkane in bele pločevine;
20. marca jekla za vzmeti, manga -kita in plastičnega materiala za mašenje v zameno za piroluzit;
21. marca pogonskih jermen, šivalnih jermenčkov in zatikačev;
22. marca cinkove pločevine in železnih podložnih ploščic: 23. marca raznega kavčuk, materiala in železa za izdelavo zakovic; 24. marca raznega usnja in železnih vijakov za les; 27. marca barv v prahu in medeninastih vijakov za les.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani na vpogled.)
pogajanj s HSS in njih vsebino, j ke, nalagajo svoje rezerve v zla-
Mnogo nezaupanja na srbski strani bi se na ta način premagalo. Sedaj je dobila vlada nalogo, da pripravi sporazum. Mi ji ne bomo delali nikakih težav. Prav tako pa so tudi vsi poslanci vladne večine dolžni, da podpirajo vlado pri reševanju hrvatskega vprašanja. Na koncu svojega govora je še enkrat poudaril, da je izdaja političnih zakonov nujno potrebna, ker se šele z njimi pripravi podlaga za reševanje hrvatskega vprašanja.
Dr. Sekula Drljevič, črnogorski federalist, je tudi obširno govoril o hrvaškem vprašanju ter poudaril zlasti naslednjo misel: Hrvatsko vprašanje je vprašanje, na kakšno stališče se bo postavil hrvatski narod: Ali je mnenja, da je njegov obstoj bolje zajamčen v svoji lastni državi ah v skupnosti z drugimi Jugoslovani. Če se hrvaški na rod postavi na drugo stališče, potem je hrvatsko vprašanje vprašanje vseh Jugoslovanov. In ker je hrvatski narod danes na tem stališču, zato je tudi hrvatsko vprašanje za vse nas odločilne važnosti. To je smisel dr. Mačkovih punktacij, da se moramo vrniti na 1. 1918., če hočemo dati svoji državi trdne in zanesljive temelje.
Dr. Tomo Jančikovič, ki ga je določil dr. Maček za zagovornika dr Dragoljuba Jovanoviča, je prišel v Beograd ter pregledal v državnem sodišču za zaščito države obtožni material.
Prvi jugoslovanski poslanik v Braziliji Fran Cvetiša je izročil
tudi silno drage, ker se ne obrestujejo, temveč je treba zanje plačevati še velike pristojbine za
shranjevanje.
Zlato je samo potrebna rezerva za države in emisijske banke. Za zasebnike pa nima pomena. Debata v spodnji zbornici dne 6. februarja je resen opomin za vse, Ju izpovedujejo politiko tezavracije, ker v resnici jim more ta politika prinesti samo izgubo. Beg v zlato se ne izplača.
Dobave • licitacije
Nabava kožuhov in delovne obleke. — Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje dobavo usnjenih kožuhov in delovne obleke. Z deset dinarji kolkovane ponudbe se sprejemajo do 13. marca t. 1. do enajste ure. Pogoji so na vpogled v ekonomnem odseku, Sv. Jakoba trg. štev. 2.
Gradbeno podjetje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 7. marca ponudbe za dobavo razne železnine in 130.000 kg negašenega apna; prometno komercialni oddelek pa do 6. marca 1.200 kg prašnega olja in 15.000 pol indigo pa plrja.
Nova uprava Združenja urarjev, optikov, graverjev in pasarjev
Na zadnjem občnem zboru Združenja urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev v Ljubljani se je izvolila nova uprava s predsednikom K. Jurmanom, kr. dv. optikom na čelu.
Radio Ljubljana
Torek dne 7. marca. 11.00: Od Ljubljane do Vame. Potopisne slike iz osebnih doživetij (gdč. K. šurova) — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13 20: Salonski trio — 14.00: Napovedi — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Spoštovanje do Bitja (Fr. Terseglav) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Deset minut zabave — 20.00: Me-lody-jazz — 20.45: Koncert radijskega orkestra — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Orglice in harmonika (gg. Fr. Petan in A. Stanko).
Sreda dne 3. marca. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13-00: Napovedi — 13.29: Godbe na pihala (plošče) — 14.00:	Napovedi —
18.00:	Mladinska ura:	Glasbena
zgodovina (g. dr. A. Dolinar) — 18.40: Angleško šolstvo (dr. Vinko Brumen) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Uvod v prenos — 20-00: Prenos iz ljubljanske opere — vi. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar).
Poročajte vedno o vseh važnejših dogodkih svojega kraja y>Trgovskemu listu«!
znane.
Zato je treba ugotoviti, da za zasebni kapital ni posest zlata nobeno jamstvo proti izgubi kapitala in to niti v najbolj liberalni deželi, niti v Veliki Britaniji. Vrhu vsega pa so te zlate rezerve
Ze v 24 tirali
to. Rekvizicija zlata po ceni 85 šilingov bi pomenila delno konfiskacijo premoženja.
Nad vse zanimiva je .ugotovitpv, da je ravno delavska stranka zastopala te interese družb, dočim je vlada ta za kapital prijazni predlog pobijala. Konservativni državni tajnik zaklada Captain E. Wallace je izjavil, da ima parlamentarni akt iz 1. 1928. ta namen, da se osredotočijo vse zlate rezerve v posesti Angleške banke. Tezavracija zlata je protisocialno dejanje, ki jo je treba zato pobijati. Sama možnost rekvizicije zlata v primeru vojne ne zadostuje. Da bi se kapitalisti preplašili, se ne sme rekvirirati zlato po dnevnem tečaju, temveč po znatno nižji ceni. Nato je bil predlog laburistične stranke odklonjen. Konservativna stranka je sprejela predlog, ki bi se na kontinentu označil za socialističnega, socialisti pa so se zavzemali za predlog, ki bi ga na kontinentu označili kot reakcionarnega. Angleška ban ka pa ima še nadalje pravico, da zahteva vse zlato, ki še nahaja v zasebnih rokah po tečaju 85 šilingov za unčo.
Nastaja vprašanje, če more po
barva, plesira in kemično snai obleke, klobuke itd. Skrobi in svctlolika srajce, ovratnike in manšete Pere. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-fi. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
POSOJILA
različna, proti priim rnemu iamsfvu
preskr&im
hitro in strogo kulanfno
RUDOLF ZORE, Uublisna
GLEDALIŠKA ULICA 12 Telefon 38 10 Znamka 3 Din
TVRDKA J. C. MAVER V UUBUAN|
naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni sodelavec in potnik, gospod
Franc Verbič
včeraj po krotki mučni bolezni preminul.
Tvrdka bo ohranila vestnega sodelavca trajno v častnem spominu.
Ljubljana 6. marca 1939.
PROMETNA
V LJUBLJANI
STRITARJEVA ULICA 2
Telefon 21-49
BANKA D. D.
Ugodni trgovski krediti Eskomot menic — Nakazila v inozemstvo
Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve
Obrestovanje vlog od ^°|o S
01
Izdajatelj »Konzorcij rrgovskega Usta«, njegov predstavnik dr Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«
d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.