Dopisi. IzŠt. Jurija naTaboru. (_lata poroka.) Redek je zakonaki par, kateremu bi bilo odločeno celih 50 let akupaj preživeti in po tem preteku obhajati veselo ,,zlato poroko". Tako redko poroko obhajala sta v naši farni cerkvi na av. Lukeža dan zakonska, kmet Gaaper Rožanc, po domače ,,Bokal" in njegova žena Marjeta. — Že nekaj dni poprej se je o tej zlatej poroki govorilo, že zavoljo tega, ker je bila, kolikor jaz vem, prva, ki ae je v našej fari obhajala. Pcaebno slovesna in imenitna je bila pa ta poroka še zavoljo tega, ker je ta erečni par porocal aivi 811etni ,,zlatomašnik", ki že črez 7 let to častno ime noai, namreč domači preč. g. žapnik Franc Globočnik, kn. šk. dah. avet. in odlik. z zlatim križcem s krono, oni ao, kakor je ,,Slov. Goap.a že poročal — razun preč. g. kan. Glaaerja — najstarejši duhovaik naae lavant. škofije. Že na vse zgodej omenjenega dne je močno atreljanje dalec okrog naznanjalo, da se takaj nekaj posebnega godi. Ob 8. uri zjatraj se je cerkev napolnila domačega ljudstva. Pred altarjem ai videl ženina in nevesto opravljena, kakor pred 50. leti. Zenin je imel v roki palico a križem na vrliu in neveata dragoceno ,,avbo", kakoršnje so prejšnje čase bile v navadi. Gospod zlatomašnik stopijo pred altar tudi z lepo palico v roki, ki je na vrhri imela tudi bliščeč križ in je bila a kraanim vencem okineana. Ginljivo je bilo videti 8ivčeke pred altarjem pri poroki, kjer ae navadno le mladi nadepolni ljudje vidijo. Nagovor, ki 80 ga zlatomašaik zlatima poročencema naredili, je gotovo vaacega navzočega do srca giail; videl si lahko obilne solze, ki so navzočim po licih rosile. Kakor lep venec obdajale ao arečni ,,zlati par" cvetoče družice in obilo aorodnikov, prijateljev in avatov. Tudi cerkev je bila primerno okinčana; marljivi mežnar je pred cerkvo postavil lepe amreke, iz katerih ,si videl dolge zaatave vihrati in nad cerkvenimi vrati v polokroga je bil napia ,,Caat, blagor zlatoporočenima!" Goapod žapnik ao v svojem nagovora spominjali zlatoporočenca na neštevilne nadloge in težave, katere sta morala preatati in tadi na marsikatere vesele dneve, ki sta jih okoli svojih pridnih (6) otrok preživela, pa ao ju tadi opominjali, zanaprej vdano in voljno vae preatati in na Boga zaupati. Rea krasen je bil ta nagovor. Po maai se je tudi zahvalna peaem pela. Pri goatovanju, ki ae je po poroki vršila, omeniti nam je napitnice domačega žapana g. Valent. Jažna, ki je zlatoporočenima v imena občine želel prav lepo srečo Ta zlata poroka gotovo ostane vsakemu navzočema v lepem apomina. Moje vošilo zlatoporočenima naj bo: Bog vaju ohrani zdrava in srečna še mnogo let! — o. lz Brežic. (Zakotni piaarin njegovi uspehi.) Hugon Petz, rojen iz Kranja. priromal je pred tremi leti v naše meatice ia pokojni notar g. Sirk ga je vsprejel zasebnim aradnikom. Mala pa poštena slažbica ni agajala lahkomišljenemn zaačaja, tako da je moral aedajni brežki notar odstraniti nesposobnega aradnika iz svoje piaarne. Od tega časa poprime ae Petz zakotne pisarije, lovi in hujska neapametne kmete, ter nadlegaje sodnijake ia politične oblaati in privatae oaebe; od tukajšaje sodnije bil je zbog tega kaznovan z zaporom. Ni namen tem vrsticam opisati životopisa člove(v-eta brez vaake občne važaoati; njegovo delovanje zakljačilo se je 15. p. m. pred c. kr. okrožao aodnijo v Celji. Takajšnji odvelnik g. dr. GSrebre primoran je bil tožiti nearamnega pi aana pred kazaijsko sodnijo; c. kr. Brežka aodaija obsodila je Petza tedaj že poprej radi žaljenja časti na 6 tednov zapora, c. kr. okrožaa aodnija v Celji pa po 15. p. m. dokončanej obravnavi radi zločiaatva obrekovanja na eao leto težke ječe. Anton Koprivc, kmet iz Pišec, kojega je Petz v svojo zanjko vlovil, dobil je zaradi istega zloeiastva 5 meaecev težke jere. Politične oblasti ao Petza izgnale iz Brežkega meata, ali on je pritožbe vlagal do najviaje inštance seveda brezvspešno, konečao jo je moral pobri8a,ti iz Brežic. Zaloatno je to. da ae vedno naše abogo a nepodučeao ljudatvo takim pijavkam težko zaalužene krajcarje privoači! Iz sv. Jakoba v Slov. goricah. (P o g r e b.) Med tem, ko je bela aakaja pokrila našo zemljo, in se je zananje delo večjidel končalo, da bi ae Ijudje od trada malo počivali — med tein smo žalujoči otroci zgabili našega skrbnega očeta Franca Lorberja. Bili ao nam vaem otrokom, vaakemu inalo poseatvo priakrbeli; njihovo poglavitno delo je bilo vinoreja, in viao ao v reda držali. Iz njega so 8i svoje dni nekateri goldinarček zaali pridobiti. So si pa ga aami radi semtertje kapico privoščili in z ajim drugim postregli. Tako so ae tudi pretečeni itjeden 2. dec. s avojo ženo zdravi v klet podali na kupico vina, toda še pol kupice ga niso izpili. Mrtvoad jih je zadel ter ao ae na tla zgrudili. V krila svoje ljube žene, s katero 8ta blizo 42 let lepo krščansko skapej živela, zdihnili so svojo dašo v 66. leta. Da so rajnega vsi farani, kakor tudi daleč okoli čislali in radi imeli, pokazal je aprevod. Če ravno je bilo neugodno, anežno vreme. veadar se je lepo število Ijadi zbralo ter ao rajnega eno uro daleč na pokopalifie k zadnjema počitka apremIjali. Oni ao ae toliko tradili do zadnje ure, da bi 8vojim otroko_ nekaj prihranili, naj bi ložej živeli, zato želimo jim vsi nebeško krono, da bi se od svojega trada lekko^ apočili. Bodi jim zemlja toraj prav labka! Žalujoči otroci, Iz Marenberga. (Ž a n d a r j i.) Marenberaki žanilarji s svojim vodjem Dornikom so dve tožbi izgnbili. Prvo zavoljo psa, ki je imel v necem nemškem liatu krivo ime ,,nemškutar", ker ae je zopet lajati predrznil na gospode žandarje, ki so z bajoneti proti njemu prišii, tega pa občutljiva atvar pretrpeti ne moi'e. — Akoravno je gospodar paa obljubil, da ga bo ali odstranil ali odvadil, vložil je vendai" žandarski vodja pismeno tožbo, toda pri sodniji v Marenbergn je bil zatoženec nekriv spoznan. Drugo tožbo pa so izgubili zoper gosp. Aleša Gregla. srenj. predstojnika na Remšniku. Ob piiložnosti sejma na Remšniku so žandarji srenjako pisarno zaprli in 50 stopiuj pred njo ,,živinske potne liste" terjali. Vsak, kateri ni imel lista s seboj, je bil tožen. G. Aleš Gregl je ua to rekel: ,,Ker ao se kmeti hudovali zarad prctirane tirjatve od strani žandarjev, za to pač nimam druga kot sitnobe", in zavoljo teh besed bi inoral pol leta v jeco, ker so ga tožili po § 312 na ,,žaljenje straže". Gospod Aleš Gregl pa je bil pri sodniji v Marenbergu nekriv spoznan, enako tudi pri okrožai aodniji v Celju dne 25. novembra. Zandarji so celo poročali aodniji, da bi baje rekel sr. predstojuik, da živinskefra potnega lista ni trebaimeti, toda le nasprotuo je bilo. Sr. predstojnik je velel pod lipo oznaniti. da mora vsaki, kateri živino prižene živinski potni list imeti. To so žalostni prigodki in že nestrpljivi. Od sv. Lovrenca pri kor. železnici. (Neskrbni mesar.) Vaem mesarjem je ukazano da morajo dati vsako živinče, katero mialijo zaklati, poprej pregledati, č-e je zdravo. To je gotovo paraetno in se je zato ukazalo, ker bi drugače brezvestni. nepošteni in ničvredni mesarji klali tudi bolano, morebiti že na pol cerktijeno živino in bi potem labko zboleli še ljudje, ki lu tako meso nživali. Prav ostro je toraj vsakemu mesarju zapovedano da se mora natančno po tej naredbi ravna::. hldor bi pa tega vendarle ne storil. tiatemu .vn zgodi tako, ka kor 8e je zgodilo tukajSujemu lucsarju iu kremarju Baumgartner-i.L On že dalj c':asa živine, katero je klal. ni dai pregledati, Pred kratkim pa so prišli tej nrredcoati ua' sied, iu nasledek je bil, fia se mn je v pričo I. ¦ obfcimV^ga Kvotovalca R. ^filleiroth-a vse meso v T.-snloi Lfht^1^ ;n potem pr^povedalo ga pro<invati. M jiiijt« pa se mi*1 y: zaprla in vsa st-var naznanila višji gosposki. Oua ima vse te reči razsoditi in tudi kazcn odmeriti. iz .Pvaslovč. (Sršn j^ani ji;)/,or!) Ker s tekoiii tega lela preteči^ trilctria doba aeda ujega občinakegn odbora, * pripravlja se tukaj ''.e vse na ..prihddnje voti^/e. Stranka, ki je pri adnjjh volitvah piopadla, jjotovo ne bode na novo pt^kiibiia Rvoje srefe. Vsekako pa mora narodna str.uika dobro pripravljena biti, da ae ne bode zopet nekim ljudem, ki ae pri volitvah narodnjake nlinijo, kje posrečilo v občinski zastop ae vtihotapiti. Od kraja bili so vsi navdušeni Slovenci, kakor bitro so se jim pa sedeži v občinskem odboru ogreli. začeli 80 narodno kožo alačiti ter pravo kazati. Ne le, da ti ,,narodnjaki" k novo ustanovljeni podružnici sv. Cirilo, in Metoda niso pristopili, še celo nasprotovali so ji in društvenike napadali. Tako je eden teh gospodov uda podružnice napal: ,,Sedaj si se mej otrobe zmešal, varuj se, da te svinje ne pojedo!" Rea lep način napadanja, vreden omikanosti teh ,,gospodov". — Tudi v verskem oziru bi ae dalo o teh ljudeh več povedati, posebno o Darwinovi teoriji glavarja te stranke gosp. ,,Feuerwebrhauptmanna"* — Na rodnjaki! glejte toraj pazno. da se taki in enaki ljudje odstranijo ter pravi in poateni slovenski možje izvolijo. Pozor tedaj volilci!