Štaierske vesti. —š— Ranjen je bil enoletni prostovoljec tovariš Anton Stefanciosa, učitelj pri Sv. Duhu na Stari gori, v levo podlehtnico in se nahaja v bolniščnici v Mariboru. —š— S severnega bojišča. Mariborska »Straža« poroča: »Učitelj Vid Jurko iz Dola pri Hrastniku, ki služi kot korporal pri 26. domobranskem pešpolku v Galiciji, piše svojemu prijatelju g. Rotterju: Kako nam gre, si lahko misliš. V neprestanem ognju smo že od 16. oktobra. Dnc 11. oktobra sem dobil «ognjeni krst«. Glavno je, da sem še živ, ker veliko mojih tovarišev je že pobrala bela žena. Bo& se nas usmili. če ne bo kmalu kake rešitve. Učitelja Zagar mlajši je ranjen, starejši se pa bori s smrtjo (obolel je na koleri). Vreme imamo žalostno, kot so žalostne naše misli in otožni obrazi. Bo& že daj konec naši pokori ter že skoraišnje snidenje na zelenem Štajerskem. Perilo bi rabil. Pisal sem že velikokrat domov, pa brez uspeha. Nemara, da se naša pošta izgubi na daljni poti. Kaj je novega v Mariboru? Z Dolinškom sem bil skupaj Te prav lepo pozdravlja. Sedaj je postal računski podčastnik. Ležimo v zemlji kakor krti. Zato smo več ali manj bolehni. Srčen pozdrav!« —š— Dr. Fran Rosina, odvetnik v Mariboru, ki ga je bil začetkom vojne nekdo denunciral, zaradi česar se je nahajal v preiskavi in ki se je moral zadnje čase zdraviti v graškem sanatoriju Haussa, je ozdravel in se že povrni! v Maribor. Številni znanci in prijatelji tega vrlega moža in prijatelja slovenskega učiteljstva pozdravijo gotovo to vest z največjim zadoščenjem. —š— PoJjska šola v Gradcu. Za otroke galiških beguncev so v Gradcu ustanovili posebno šolo s poljskim učnim jezikom. Oglasilo se je nad 200 učencev in učenk. —š— Prošnja. Kot poverjenik Slov. Sol. Matice za okraj celjske okolice se obračam do cenjenih tovarišev in tovarišic, do šolskih vodstev in krajnih šolskih svetov z vljudno prošnjo, da mi ^ uvažuje oklic predsedstva SIov. Š. Matice in tozadevni spndbujajoči članek tovariša Flereta v tem listu — blagovolijo naka,zati ali izročiti članarino za tekoge leto. Do zdaj sem. žal, prejel članarino šelc samo od dveh članov. — Priporoča se Franc Brinar, poverjenik. — V Gotovljah, dne 9. novembra 1914. —š— Marija Kvačeva f. Našeiga tovariša Ivana Kvaca, nadučitelja v Šmartnem v Rožni dolini pri Celju, je doletela strašna usoda; dne 2. t. m. mu je v celjski bolniščnici nenadoma umrla ljubljena soproga, ki je bila tudi poštarica in učiteljica ženskih ročnih del. — Srepa smrt, all ti ni dovolj, da kosiš na bojnem polju kar na debelo? Kako da si zašla ravno v mirno Rožno dolino ter zamahnila p(o najboljši ženi. jx> nenadomestni materi? In ravno letos. ko se je tvoja nesrečna žrtev veselila s svojim soprogom dvajsetletnice, odkar deluje v Rožni dolini. Jubileja, ki se ga je poleg presrečnega zakonskega parčka veselil ves Šmartin, podelivši jubilantu častno občanstvo! Slepa smrt, ali se ti ne smili petorica nedoraslih otročičev, ki se zdaj plaho stiskajo k obupanemu očetu? — Pretresljiv je bil pogreb pokojnice, ki so jo prepeljali s Celja nazaj v Šmartin, da počiva na domačem pokopališču. Tolažljivo in iz dna prijateljskega srca je govoril nagrobnico domači go~ spod župnik. Rosne so bile oči spremlje~ valcev, ves Šmartin je žaloval. — In Tvojl ožji tovariši in prijatelji, dragi in potrti iiam Ivan! Prijateljstvo, vdanost, ki smo jo gojili do Tvoje Micike, to vse je zda) posvečeno Tebi v podvojeni meri. Da Tc imamo radi, da sočuvstvujemo s Tabo, to Ti naj vsaj malo lajša Tvoje neizmerno gorje. — Z globokim sočutjem vdanl Tvoj Francelj. —š— Štajerski deželni šolski svet je imenoval na svoji seji dne 31. oktobra Sofijo Debelakovo za definitivno učiteljico v Št. Vidu pri Grobelnem; Antona Kovačeca za nadučitelja pri Sv. Andrežu v Slov. gor.; Franca Goleža za nadučitelja pri Sv. Kunigundi na Pohorju; prestavil je učiteljico Marijo Vučnikovo iz Makoi v Spod. Poljskavo; odobril je, da sta stopila v pokoj definitivna učiteljica v Vojniku Marija Košutnik in okrajni šolski nadzornik Jožef Supanek kot nadučitelj v Grižah. Sledniemu je izrekel deželni šoT. svet tudi priznanje za dolgoletno uspešno službovanje. —š— Iz Dobave ob Savi poročajo: Učiteljstvo tukajšnje šole je na prvi domači konferenci na predlag tov. nadučiteIja S. Gajška sklenilo darovati »Rdečemu križu« tekom vojnega časa 1% svojc mesečne plače. —š— Ranjen in v ruskem ujetništvu. Ranjeni učitelj na Rer.išniku, tovariš Andrej Visočnik, ki se nahaja sedaj v ruskem ujetništvu, piše svojemu tovarišu sledeče: »Dragi tovariš! Dolgo je že, odkar mi ni bilo mogoče pisati domačinom, a še dalje, odkar sem od domačih sprejel zadnje pismo, a vendar sem med Vami v lepi, hriboviti ljubi Štajerski vsak trenutek. Daleč sem od Vas, daleč v tujem svetu in o sedanjem boju ne vem ničesar, zakaj ranjen sem bil in ujet, in sicer §e daleč naprej od Moskve, kjer sem ležal dva tedna. Ranjen sem bil dne 9, septembra v desna prsa in v nogo. Z odličnimi pozdravi! Tvoj Andrej Visočnik.« —š— Iz Maribora uam poročajo: Tukajšnji časopisi pozivajo deželni šol. svet, naj bi se začel pouk na deželnem ženskem učiteljišču. — Na griži je zbolel na sevefnern bojišču gimnazijski veroučitelj in vojni kurat prof. J. Kociper. —š—-f Dva brata-vojaka. Tovariš Josip Ž a g a r, učitelj v Celju (okolica), ki smo čitali o njern, da umira na koleri, je bolezen prestal ter se vrnil 11. t. m. vdoinobransko bolniščnico v Maribor. Kruta spremljevalka vojne je grozno učinkovala na sicer močno postavo našega tovariša. — Zagar Franc, učitelj istotam in zgoraj- šnega brat, ranjen v desno nogo se tudi že počuti boljšega. —š— Poročil se je v hočki podružnici pri Sv. Lenartu na Pohorju učiteljvojak tovariš Radovan Mejovšek v Reki z gospico Marico Lebetovo, hčerko ondotnega župana in posestnika Franca Lebeta. —š— Slovenskim čebelarjem na Štajerskem! Zima preti, pa ne nam čebelarjem, ki smo doma, ampak hrabrim branilcem naše starodavne, slavne domovine. Marsikateri bo zbolel in v marsikaterem slučaju bo nudil med izdatno olajšavo. Darujte ga tedaj za »Rdeči križ« ter ga pošljite našemu blagajniku g. Josipu Kosiju. c. kr. poštnemu nadoficialu v Celje. On ga bo razdelil po bolniščnicah »Rdečega križa« na slovenskem Štajerskem ter imena darovalcev izkazal. — Slovensko čebelarsko društvo na Štajerskem. —š— 351etnica učiteljevanja v enem kraju. Koncem meseca oktobra 1.1. je tihoma minilo 35 let, kar službuje tovariš Peter W u d 1 e r kot nadučitelj na Ljubnem v Savinjski dolini. Dolga doba skrbi in truda! Kot vzgojevalec dveh rodov s ponosom lahko zre na svoje trudapolno delovanje. posuto skozinskoz s trnjem. Pod njim se je dvignila šola iz dvorazrednice v štirirazrednico, iz starega. nezdravega poslopja se je preselil v novo, lepo šolsko zgradbo. Kot spreten šolski vrtnar je dobil več priznanj višjih šolskih oblasti. — Četvero izmed njegovih otrok se je posvetilo učiteljskemu poklicu: eden sinov je nadučitelj v Libojah, drugi učitelj v Laškem trgu — zdaj kot c. in kr. praporščak pri 4. bos. herc. polku v vojni v Galiciji — ena hči učiteljica na Vranskem druga učiteJjica ročnih del v Rečici v Savinjski dolini; najstarejši sin je poročen z učiteljico. Torej prava učiteljska družina! — Tovarišu jubilantu želimo, da še zdrav in čil učaka 401etnico svojega učiteljevanja v boljših časih!