Ameriška Domovi iv a NO. 222 . aV. 'V__________ L -'n- i\JJy ”e National and International Circulation '7^ CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 17, 1970 ŠTEV. LX VIII — VOL. LXVIII Znanstveniki v ZSSR za človeške pravice Znani ruski fizik Andrej D. Saharov in dva njegova tovariša so ustanovili odbor za človeške pravice.____ MOSKVA, ZSSR. — Med inteligenco v Sovjetski zvezi postajajo nekateri znani znanstveniki vedno glasnejši v obrambi svobode in človeških pravic. Tako je javno in možato nastopil svetovno znani čelist Mstislav Rostropovic v obrambo pisatelja Aleksandra Solženicina s pismi vodilnim sovjetskim listom v Moskvi in obsodil sovjetsko o-mejevanje svobode na kulturnem področju. Pisatelj Andrej Amalrik je sodišču v Sverdlovsku, ki ga je sodilo zaradi “obrekovanja” ZSSR, mirno dejal, da je “obsojanje misli in idej” samo po sebi zločin in da zato sodišča in njegove sodbe ne priznava. To mu seveda ni pomagalo, obsojen je bil na tri leta “trdega dela” v delavsko taborišče v Sibiriji. Vse to ni oplašilo znanega a-tomskega fizika, “očeta ruske vodikove bombe” Andreja A. Saharova in njegovih dveh tovarišev, nastopili so z novim odborom za človeške pravice. Načelno izjavo o ustanovitvi tega odbora, ki sta jo poleg Saharova Podpisala še Andrej N. Tver-dohlebov in Valerij N. Chalid-ze, so dobili tu v roke koncem tedna sodelavci zahodnih listov in poročevalskih služb. Načela so sestavljena previdno in nočejo neposredno izzivati vlade in sovjetskega sistema. V svoj komite hočejo sprejemati le tiste, ki niso člani kake politične skupine. S tem se hočejo ogniti očitka, da bi bil njihov odbor kaka “protikomunistična organizacija”, kažejo preje voljo, da hočejo pri obrambi človeških pravic sodelovati s siste-znom in delati v njem ne proti 11 j emu. Istočasno z objavo usta-hovitve “odbora za človeške pravice” in njegovih načel so imenovani trije znanstveniki skupaj s 6 drugimi objavili pismo Vrhovnemu sodišču SSR Rusije, v katerem protestirajo proti obsodbi znanega leningraj-kega matematika R. I. Pimeno-va pretekli mesec. Ta je bil obsojen na 5 let izgona v Sibirijo. Izrael hoče podporo ZDA WASHINGTON, D.C. — Vla-da Izraela hoče doseči soglasje v stališčih, ki naj jih zavzame Pri novih pogajanjih z arabskimi državami v okviru ZN, predlo se bo za te odločila. V Jeruzalemu se boje, da morejo le na *a način doseči ravnotežje pri razgovorih, pri katerih bo Sovjetska zveza trdno podpirala a-Zabsko stran. Napovedujejo, da utegne”"pri" ii do obnove razgovorov še pred ®°žičem, morda v dveh do treh tednih. Novi grobovi Demokrafje se še ubadajo i dolgovi Vremensh prerok pravi: Sončno in nekaj toplejše. Najvišja temperatura okoli 45. Katherine Dolinar V Suburban Community bolnišnici je umrla 77 let stara Katherine Dolinar s 6164 Wilson Mills Rd., Mayfield Village Ohio, roj. Klinar v Ljubljani, od koder je prišla v ZDA pred 58 leti, vdova po 1. 1953 umrlem možu Antonu, mati pok. Betty Čebul in Valerie Hale, sestra Johane Pretnar in pok. Gertrude Božic, stara mati. Bila je članica SNPJ št. 5, Progres. Slovenk kr. št. 1 in Dramatske-ga društva Verovsek. Privatni pogreb je danes iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. Namesto vencev priporoča družina darove za Slovenski dom ostarelih na Neff Rd. Mike Vintar Včeraj je umrl v Euclid General bolnišnici 88 let stari Mike (Michael) Vintar z 19900 Newton Avenue, rojen v Sv. Križu pri Kostanjevici na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1906, oče Mrs. Thomas (Olga) Kato-sic, 4-krat stari oče, brat pok. Martina in pok. Petra Winters. Do upokojitve je bil zaposlen kot vlačilec žice pri U.S. Steel Co. Bil je član ADZ št. 1, eden od prvotnih članov in ' ustanoviteljev SDZ 1. 1910, ABZ št. 37 in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 8.15 zjutraj, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo. Mary Anderson Sinoči je umrla 73 let stara ivlary Anderson z 872 E. 73 St., roj. Miknis, žena Charlesa, mati Alice Hale, sestra Charlesa Miknis (Pa.) in Sarah Ribinski (Ela.). Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue v četrtek ob enajstih dopoldne na Highland Park pokopališče. Na mrtvaški oder bo položena v sredo popoldne ob treh. Glavni odbor stranke še ni uspel poravnati dolgove od predsedniških v o 1 itev od leta 1968. WASHINGTON, D.C. — Demokratska stranka je še zmeraj zavaljena z dolgovi. Samo glavni odbor jih ima še nad $9 milijonov, od tega je samo milijon dolarjev iz časov volivne borbe za zadnje predsedniške volitve. Letos se je dolg le malo zmanjšal, ker je stranka prepustila nabiranje denarja kandidatom za senatorje, kongresnike in guvernerje itd. Strankin glavni blagajnik je skrbel samo za to, da ima glavni urad potreben denar za kritje upravnih stroškov, ki znašajo nekaj mahj kot povprečno $150,000 na mesec. Sedaj so volitve končane in še pozimi bo stranka začela nove nabiralne akcije, največ v obliki strankinih večernih prireditev. Vodstvo stranke je glede nabiranja optimistično. Ko je nabiralo člane za finančni odsek, je prosilo 14 vidnih pristašev; 13 je to neprijetno dolžnost takoj sprejelo, samo eden še premišljuje. Vodstvo misli, da bo do konca prihodnjega leta znižalo dolgove na milijon dolarjev. Dolgove ima le pri bogatih podjetjih, ki bodo končno pristala na poravnave, da vsaj nekaj dobijo od svojih posojil. Politiki upajo, ,da se bodo nekateri veliki upniki zadovoljili tudi s 25% poravnavo. Taki kompromisi baje niso v politiki nič kaj nenavadnega. Nabiranje denarja bo kočljiva zadeva. Prav kmalu bodo namreč začeli svoje osebne nabiralne akcije tudi tisti demo-kratje, ki mislijo 1. 1972 kandidirati, med njimi bodo tudi taki, ki bi radi kandidirali za predsednika. Tako je nabiranje denarja v posvečenih krogih postalo prvo znamenje, kdo resno Pafiež obsodi! uiiorsiost ¥ Cerkvi žra brezbošivo VATIKAN. — Preteklo nedeljo je sv. oče Pavel VI. govoril z okna svoje palače zbranim na trgu sv. Petra o brezboštvu in nepokorščini v Cerkvi. Dejal je, da “odstopi v nauku, moralni škandali in nepokorščina v sami Cerkvi” delajo tej večje težave kot napadi od zunaj. Med temi je opozoril na “zakonsko preganjanje v mnogih državah, proti duhovniški posvetni duh, brezboštvo. ki se na zunaj kaže mirno, pa je bojevito tako v duhu kot v običajih”. Te stvari skušajo “povsod utopiti krščansko misel, vse mora biti posvetno, vse brez kakega znamenja pripadnosti kaki verski skupnosti, vse brez vsake poštene verske misli in čustva,” je razlagal sv. oče nekaj tisočem Rimljanov in drugih, ki so se kljub dežju zbrali na trgu sv. Petra, da ga vidijo in slišijo. Papež Pavel VI. se bori vseh 7 in pol let svoje vlade Cerkve za duhovno obnovo, za poglobitev krščanske misli, za vrnitev k duhovnim vrednotam, za stremljenje po dosegi božjega kreljstva proč od materializma, ki je začel vdirati globoko tudi med katoliško duhovščino in celo med redovništvo. “Life” začel objavljati spomine Hruščeva , J J . NEW YORK, N.Y. — Časopis na kandidaturo. “Life” je začel objavljati spomine N. Hruščeva pod naslovom “Hruščev se spominja”. Spomi- Nixona so slabo poučili WASHINGTON, D. 6. — V ni bodo ponatisnjeni v knjigi. Beli hiši trdijo, da so vladni or-Založnica še naprej odklanja gani vseh vrst opravili zelo sla-vsako izjavo, kako je do sporni- bo delo v poučitvi predsednika nov prišla. Žena N. Hruščeva ZDA o položaju v Čilu. Nekate-trdi, da njen mož ni napisal no- ri to označujejo kar naravnost benih spominov. I s “Svinjskim zalivom” 1970 ob Kanada hoče poživiti narodno gospodarstvo OTTAWA, Kan. — Brezposelnost je znašala po vsej deželi pretekli mesec 6.6%, za 3 desetinke odstotka manj kot v septembru, pa je vendar število brezposelnih harastlo. V vladnih krogih upajo, da se je položaj začel obračati na boljše, pa vendar nočejo le čakati in gledati. Vlada je izdelala podrobne načrte za zmanjšanje brezposelnosti v zimski dobi, ko vreme prisili ustavitev večine del zunaj. Napovedujejo, da bo načrl objavljen v najkasneje treh tednih, verjetno pa preje. Na eni strani naj bi pomagal zmanjšati število brezposelnih preko zime, na drugi pa povrnil poslovnemu svetu zaupanje v obnovo in poživitev gospodarstva v prihodnjih mesecih. spominu na polomijo, ki jo je doživel spomladi 1961 na Kubi predsednik J. F. Kennedy. IZRAEL )E PRIPRAVLJEN POPUSTITI GLEDE RAKET Predsednica vlade Golda Meir je v parlamentu Izraela včeraj izjavila, da je Izrael pripravljen začeti razgovore z Egiptom tudi brez popolnega umika raket s področja Sueškega prekopa. JERUZALEM, Izr. — Vlada se je sprijaznila z “novo stvarnostjo” in se pripravlja na obnovo razgovorov s svojimi arabskimi sosedi preko Gunnarja Jarringa v okviru ZN. Predsednica vlade Golda Meir je včeraj v knesetu (parlamentu) priznala, da ni nikdar računala s tem, da bi Egipt dejansko izpolnil izraelsko zahtevo po umaknitvi vseh protiletalskih raket, ki jih je postavil v nasprotju z določili obnove premirja ob Sueškem prekopu na svoji strani vzdolž tega v prepovedanem 32 milj širokem pasu. Predsednica vlade je sicer pripomnila, da bo boj za umaknitev teh raket Izrael nadaljeval in opozorila na dejstvo, da bi bil danes vojaški in politični položaj Izraela napram Egiptu dosti slabši, kot je, če ne bi Izrael nastopil tako odločno proti kršenje določil obnovljenega premirja. Seveda je tudi Izrael okrepil svoj vojaški položaj napram Egiptu, ko je spoznal, da je to storil Egipt. V Jeruzalemu so ob poteku 90-dnevnega premirja izjavili, da določil o tem premirju ne priznavajo več, da pa se bodo premirja držali, dokler ga nasprotna stran ne bo kršila. Egipt je pristal na podaljšanje premirja za novih 90 dni, pa izjavil, da je to zadnje podaljšanje, če ne bo prišlo do obnove razgovorov. Tako ni preostalo drugega, kot iskati pot k obnovi teh. ZDA so, da bi potolažile zrael in obnovile “ravnotežje sil”, poslale Izraelu novo, moderno orožje in ga mu še več obljubile, če bo potrebno. V Jeruzalemu se zato čutijo trdnejše in so v načelu pripravljeni obnoviti razgovore, pa hočejo seveda za to svoje “popuščanje” dobiti čim več. Povprečno delovno leto NEW YORK, N.Y. — Povprečen delavec dela 50 tednov v letu po 40 ur na teden. Skupno o-pravi torej 2000 delovnih ur. Republikanska stranka v Ohiu se ne bo hitro pomirila CLEVELAND, O. — Znani finančni škandali v republikanski stranki, ki so se dogodili letošnjo pomlad, še niso našli politične pozabe, čeprav smo mislili, da so z volitvami odšli v politično zgodovino. Niso samo pokvarili političnih računov republikanskega vodstva, spravili so na dan tudi vprašanje, ali ne bi bilo treba reorganizirati tudi strankinega vodstva. Na pobudo novega zveznega senatorja R. Tafta je ta problem prišel na vrsto preje, kot so pričakovali. Robert Taft je namreč naslovil na vse člane glavnega državnega strankinega odbora brzojavke, ki v njih predlaga temeljito “reorganizacijo strankinih organov”. Za tem predlogom se skriva tudi nekaj drugega. Med ohajskimi republikanci ni nikogar, ki ne bi pričakoval, da bi Taftova družina zopet rada igrala nekdanjo vlogo v ameriški politiki. O-snovo za ta cilj nudi družini le njena odločilna beseda med ohajskimi republikanci. Taftova družina je imela tak odločilen vpliv med ohajskimi republikanci že dvakrat: ko je bil senatorjev stari oče predsednik in ko je senatorjev oče resno mislil, da postane predsednik, pa mu je potem ta načrt prekrižala Ei-senhowerjeva k a n d i datura pri volitvah 1. 1952. Taft je na to mislil že pred 6 leti, pa ni imel poguma, da bi tvegal kandidaturo za senat. Sedaj se mu je prvi korak k temu cilju posrečil, postal je zvezni senator za našo državo. Volitve so pokazale, da ima družina še zmeraj odločilen vpliv na deželi zunaj velikih mest in industrijskih krajev, da pa ji tega manjka v večjih središčih, Do tega vpliva hoče priti Taft s pomočjo strankinega aparata, ki ga vodi glavni odbor. Zato mora dobiti v tem odboru odločilen vpliv. Zdi se, da ima Taft že načrt, kdo naj bo v glavnem odboru, da pa vseh imen še no- če povedati. Državni načelnik stranke naj postane Taftov zaupnik advokrat John Kelley iz Clevelanda, ki je letos vodil Taftovo volivno kampanjo. Taft je s svojo brzojavko dregnil v sršenovo gnezdo. Takoj so se oglasili prizadeti republikanski vodniki in predlagali — za kulisami — svoje kandidate, ali pa sami hočejo postati načelniki. Na prvem mestu je bivši guverner Rhodes, ki bi najbrže rad 1. 1974 zopet kandidiral za guvernerja. S Taftovo politiko se ne strinja tudi sedanji strankin načelnik Andrews, ki bi rad ostal še dve leti načelnik in ima dosti prijateljev med 48 člani glavnega odbora, čisto tiho tudi ni nekdanji načelnik Bliss, ki je po Goldwaterjevi zmešnjavi nepričakovano uspešno obnovil stranko. Senator Saxbe se je ob Taftovi nameri tako hudo namrdnil, da je jasno, da ni zadovoljen s taktiziranjem Taftove družine. Precej besede bo imel tudi republikanec Hughes iz Clevelanda. Kaj misli, še ni povedal. Taftova politika je torej vznemirila vodstvo republikanske stranke v naši državi, ki se ne bo hitro pomirilo. Republikanci se bodo spoprijemali tudi v ohajski le-gislaturi. Tam ima republikanska stranka večino, treba bo pa na noVo razporediti vodilna mesta v njej. Tam je pa mest manj, kot je želja po njih. Čeprav bodo volitve funkcionarjev šele po novem letu, se vodniki v legislaturi že sedaj prepirajo, kdo bo kaj. Najhujši boj se bo naravno razvil za mesta v predsedstvih legislature in v njenih glavnih odborih. Kako važna so ta mesta, se je pokazalo pri letošnjih finančnih škandalih. Demokratje ne bodo imeli nobenega povoda, da bi se trenja med svojimi tekmeci veselili. Bodo imeli dosti prepirov tudi v lastnih vrstah. Čilska zunanja politika že dela preglavice 0AS WASHINGTON, D.C. — Organizacija ameriških držav (OAS) je sklenila 1. 1954 bojkot Castrovega režima na Kubi. Ta bojkot je bil saj formalno v veljavi, dokler ni sedaj novi čilski režim obnovil diplomatskih stikov s Havano, kar je dalo povod za živahne debate med diplomati držav Latinske Amerike. Čile je s svojim postopkom kršil kolektivno pogodbo iz leta 1964, ki jo je podpisal in dose-daj tudi izvrševal. Čilski režim bi se bil namreč moral o tem preje posvetovati z OAS, tako stoji napisano v pogodbi iz leta 1964, pa OAS o svojem koraku ni niti obvestil. Pogodba predvideva dalje, da je prekinitev diplomatskih in gospodarskih stikov s Kubo mogoče končati šele takrat, kadar svet OAS ugotovi z dvotretjinsko večino, da Castrov režim ni več nevaren miru in varnosti držav Latinske Amerike. To je obvezno tudi za čilsko vlado, pa se čilski diplomatic na to obvezo ne menijo. Značilno je, da pa proti temu ni nobena država članica OAS do sedaj protestirala. Znano je, da bi Peru in Bo-licija tudi rada obnovile stike s Castrovim režimom. Vodilni organi OAS bodo morali o tem debatirati na svoji prvi seji. Ako tam ne bo prišlo do kompromisnega stališča, bo nastala nevarnost, da bo pomen OAS začel hitro padati. Diplomacija ZDA si beli glavo, za katero taktiko naj se odloči. Cene za polete preko Atlantika bodo višje ŽENEVA, Šv. — Pretekli teden je bil tu dvodnevni posvet Zveze mednarodnega letalskega prometa (I.A.T.A.), na katerem so potrdili povišanje cen za polete preko Atlantika, kot so bile predložene pretekli mesec na konferenci v Honoluluju. Cene bodo povišane povprečno od 2 do 5%. Povišanja ne bodo le za posameznike, ampak tudi za skupine vseh vrst. Nove cene bodo stopile v veljavo 1. aprila in bodo ostale v veljavi samo za eno leto. Objavljene bodo, kakor hitro bodo dokončno potrjene od vseh 36 vključenih letalskih družb. Iz Clevelanda in okolice Nedeljsko točenje alkoholi še daleč— Čeprav so volivci odločili, naj bo v sredi mesta, pa tudi v večjem delu 23. varde ob St. Clair Avenue ob nedeljah popoldne in zvečer dovoljeno prodajati alkoholne pijače, zadevnih dovoljenj verjetno ne bo mogoče dobiti pred prihodnjim februarjem ali celo marcem. Glavni vzrok temu je sprememba državne uprave v Columbusu. Zadnje slovo— Člani kluba slovenskih upokojencev za Waterloo okrožje so vabljeni nocoj ob pol osmih v Želetov pogrebni zavod na 152. cesti, da se poslove od umrlega člana Antona Novaka. Seja— Klub slov. upokojencev za senklersko okrožje ima v četrtek ob dveh popoldne redno sejo v SND na St. Clair Avenue. Vse članstvo vljudno vabljeno. Tisti, ki so v zaostanku s članarino, zo prošeni, da je poravnajo, da bo mogoče urediti knjige za konec leta. Koledarji 1971 na razpolago— Zak pogrebni zavod ima nove koledarje za 1. 1971. Kdor želi ta koledar, ga lahko dobi zastonj, če se le oglasi v pogrebnem zavodu in vpraša zanj. Švedska bo vojaškega begunca vrnila v ZDA STOCKHOLM, Šved. — Via-da je zavrnila ponovno prošnjo obsojenega ameriškega vojaške-* 1 ga begunca, 21 let starega Jose-! pha Parra, ki je pobegnil iz Vietnama in dobil politično zatočišče na Švedskem septembra 1968, naj ga po prestani kazni ne vrnejo v ZDA. Joseph Parra je eden od preko 400 ameriških vojaških beguncev na švedskem. Zaradi prodaje in uživanja mamil je bil prijet in obsojen na eno leto ječe. To bo sedaj prestal in švedske oblasti ga bodo vrnile v ZDA. Podobna usoda čaka še kak ducat drugih ameriških vojaških beguncev, ki so bili prav tako obsojeni na zapor. Zadnje vesti MOSKVA, ZSSR. — Uradna poročevalska služba Tass je objavila, da je vesoljsko vozilo Luna 17 danes ob štirih zjutraj pristalo na Luni in da vrši tam vrsto preskusov, med drugim tudi “potuje,” vse pod vodstvom z Zemlje. DAKA, Pak. — Doslej je število uradno ugotovljenih žrtev ciklona in preplave morja obrežne ravnine in otokov doseglo 55,900, računajo pa da utegne doseči pol milijona in postati tako največja naravna katastrofa, kar jih svet te vrste pomni. MOSKVA, ZSSR. — Bivši predsednik vlade in glavni tajnik KP Nikita Hruščev trdi v posebni izjavi, ki je bila tu objavljena da “Spomini”, ki izidejo te dni na Zahodu, niso njegovi, da so torej potvorba. Njihov izdajatelj v svobodnem svetu med tem vstrajno zagotavlja, da so verodostojni in resnični. SAIGON, J. Viet.—Odred kakih 7,000 južnovietnamskih rednih vojakov je udaril preko meje v Kambodžo in zasegel tam eno največjih skladišč orožja, skupno okoli 285 ton. Na kak večji vojaški odpor doslej še ni zadel. BERLIN, Nem. — Včerajšnji sestanek štirih velikih sil, na katerem so razpravljali njihovi poslaniki o položaju Zahodnega Berlina, je zahodne sile razočaral, ker je sovjetski zastopnik trdo zavračal vsako popuščanje, dokler Zahodna Nemčija ne omeji svoje dejavnosti v Zahodnem Berlinu. Belgija in Albanija bosta vzpostavili zveze RRUXELLES, Belg. — Tu je zunanje ministrstvo objavilo, da sta se Belgija in Albanija sporazumeli za vzpostavitev rednih diplomatskih stikov. Med obema je bilo v preteklosti komaj kaj vezi in komaj kaj skupnih interesov. Albanija je važna v Evropi največ kot glasnica in zastopnica Ljudske republike Kitajske. Ameriška Domovina 'V!V1»* IJ 1C-/V ■V 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18 n0 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO_______ "3 ~ No. 222 Tuesday, Nov. 17, 1970 Čile in Latinska Amerika V Latinski Ameriki se mora najti zmeraj država, ki se zanjo interesirajo vse dežele Latinske Amerike. Pred vec kot 10 leti je to bila Kuba, potem se je javnost zatopila v problem Venezuele, kmalu zatem pa v Dominikansko republiko. Nastopilo je zatišje, dokler se ni pokazalo na obzorju vprašanje bodočnosti Čilske republike. Vmes je bi o seveda par značilnih prevratov v Argentini in Braziliji toda ti niso napravili trajnega vtisa na splošno politiko Latinske Amerike. Drugačen je bil čilski vpliv na Latinsko Ameriko. Prvi znaki o njem so se pokazali, ko je pred dobrimi 6 leti nepričakovano zmagala krščanska demokracija s predsednikom Freyjem na čelu. Frey ni samo zmagal pri volitvah, je ustvaril tudi v Kongresu vsaj delovno večino, če ne pra-, ve vladne koalicije. Posrečilo se mu je utrditi javno upra-’ vo ker ni dovolil, da bi se v ta posel vmešavale druge prijateljske stranke in politične struje. Kot dober administra^ tor se ni dal zapeljati v domišljijo, je računal zmeraj s i stvarnostjo. To ni šlo v račun vihravemu čilskemu narod-, nemu značaju, ki ima zmeraj precej južnjaštva v sebi. Za-j to je Freyjev ugled doma padal, zunaj njegove domovine pa rasteh Njegov naslednik Allende je politik drugega kova, sto- kratov, ki so presedlali na lastne pozicije in jih Freyjeva skupina ne smatra več za svoje pristaše. Poleg tega so v vladni koaliciji še radikali in par manjših strank. Allende-jeva vladna stranka je torej zelo pisana tovarišija. Kako jo bo Allende mogel držati na vajetih, je veliko vprašanje. Vsekakor mu bo ta koalicija dala v Kongresu le 80 glasov, manjkalo do večine bo 21 glasov. Te bo Allende mogel dobiti le od krščanske demokracije, ki ima 75 glasov. Ker se je Freyjeva stranka že pred volitvami, še bolj pa po njih razbila v dve struji, morda Allendeju ne bo težko sestaviti večino v Kongresu. Seveda bo pri tem vse odvisno od tega, kakšna bo politika Freyjevih pristašev in tudi Freyja samega, ki še ne misli zapustiti politike. Vse to pomeni, da bo čilska parlamentarna politika zelo vijugasta in za tujino le težko razumljiva. Bojimo se, da bo pogosto tudi napačno razlagana in krivo sojena, v dobro in slabo stran. Neznanka v čilski politiki je vojaštvo. Allende ni hotel pristati na pogoj krščanske demokracije, da bodi vojaštvo tudi ustavno depolitizirano. Morda bo ravno to popu-ščajne krščanske demokracije usodno za čilsko politiko. Vojaški krogi so bili ob atentatu na njihovega glavnega poveljnika zelo razburjeni. Sedaj se je razburjenje vsaj na videz poleglo, izginilo pa najbrže ni. Ako bo Allende hotel menjati generale, bo med njimi takoj završalo. Saj jim je atentat pokazal, kako hitro lahko postanejo proti svoji volji političen faktor prvega razreda. Vse to ne bo motilo Latinske Amerike, da ne bo zelo verno sledila čilskim političnim dogodkom, saj bodo zanjo važnejši od kubanskih ali dominikanskih, kaj šele venezuelskih. Radi tega se tudi naša zunanja politika ne bo mogla odkrižati čilskih zmešnjav s tem, da jih ne bi poznala. Poznati jih bo morala, pa še kako in še preje, kot to želi. BESEDA IZ NARODA I 2 Haj ffcAVI tomiTTviris^ ___________ , _ _ ( Joliet, 111. — V mojem zad- ji pa obenem tudi pred drugimi nalogami kot Frey. Allen-'n.em dopisu sem omenjal, da de je spreten politik, ki je sicer v^načelu in na jeziku soci- bosta Jure in Nick šia p0gie-alist, toda v svojem dolgem političnem življenju je delal ze -e bi kje kaj gr0zdja dobi-nešteto kompromisov s stvarnostjo; kompromisi so mu po- la, ’da ne bodo sodčki v Juretovi magali do dvigov, pa tudi do padcev. Sklepal je začasne k^et. praznj ogtaii. Sla sta, ali koalicije z vsemi čliskimi političnimi pojavi, od zagrizene- peljala gta se z NickoVo ga komunizma do več kot zmernega socializma. Nihal je «^^0^ kj j0 je vodil in sukal semtertja med častjo predsednika političnih struktur do o- Nick Nekaj sta dobila, a ne do-čitkov, da se njegova politika bliža tipu izdajalske politi- gt. Grozdje je ietos drago in poke. Mož je torej okreten, pa tudi zvit, kar vse mu bo prav ^ tega -e nima tiste sladkosti prišlo pri njegovem režimu. ^ kakor včasih. Jure računa, da Ali se bo mogel držati na politični površini? Upa, da bo pri nekem italijanskem trse bo s pomočjo stvarnosti. Cilj njegove politike bo — tako govcu dobil še nekaj kalifornij-je izjavljal po volitvah — polaganje temeljev socializma. čana in bo skupaj zmešal, po-Kakšen naj bo njegov socializem in kakšni naj bodo teme- tem pa pravij da bo prepustil Iji, tega ni povedal. Pot, ki naj ga vodi do cilja, je močno Noetu jn ga prosil, da naj pri-obrabljena in meglena. Govoril je o nacionalizaciji indu- de]ek blagOSiovi, da bo dober in strije, o agrarni reformi, o socializiranju bančništva, pro- ugtten. meta, zavarovanja, o nalogah socialne politike itd. Ko jc je Jure 0 tem govoril, je človek bral njegove izjave, se je nehote spo™™!’°a J6,?0' še pripomnil: “Zdaj je na svetu dobno govoril tudi Tito, toda le v letih 1944-1946, dokler ^ zmešan0) p0iitika, ljudje, ni v svoji prvi petletki pokazal ne samo, kaj zna, ampa vremej pa s0 tudi pridelki ta-tudi, česa ne zna. ki» Allende si je s takim “načelnim” govorjenjem pustil Nick pa na to odvrne: odprto pot do praktične politike, ki jo lahko usmeri, kakor «y starem kraju bodo letos hoče. Ker vsi čilski sloji poznajo njegov značaj in vedo, tudi slabo “martinovali”. Sorod-kako vijugasta je njegova doslednost, so hitro spoznali, da njk da mu je pisal, da je poleti mu zaenkrat ne smejo zaupati, in so začeli bežati s svojim toča po nekaterih krajih tako premoženjem preko meje. Bežali so tudi strokovnjaki v ta- stolkla, da so ljudje kar jokali, kem številu, da je celo Castro opozoril Allendeja, naj stro- ko s0 hodili med polomljenimi kovnih ljudi ja ne pušča na tuje. Prehitra bi bila napoved, trtnimi brajdami, od viharjev koliko škode je ta beg že napravil deželi, ne bo pa dolgo in toče prizadetimi.” trajalo, da to pride na dan. Zaenkrat se bodo seveda potap- Bat.a pa je dostavila k temu: Ijale vse gospodarske težave v splošno inflacijo in stalno “ja, jaj bogme tako je. Vi mo^boljšo bodočnost, življenje je naraščanje draginje. žički računate in delate načrte^velika sola za posameznike^ in Allende bi se gotovo rad spoprijel z vsemi težavami na p0 svoje, čas, vreme in pa sv. narode. V tej šoli se človeštvo parlamentaren način, to je ob sodelovanju s Kongresom. Elija, o katerem pravijo, da se(že dolgo uči in vezba, a zgleda, Ali bo pa to tudi mogoče? nad oblaki vozi, pa vam račune da je še daleč od končnega izpi- Kongres šteje 200 poslancev in senatorjev. Je pravo prekrižajo in zmešajo.” jta, ki naj bi dal človeštvu zado- sračje gnezdo političnih struj, ki so tako močne, da jih niti Moški so se spogledali ob tej^voljivo spričevalo, da je dovrsi-stranke ne morejo obvladati. Tip take politične zmede je pripombi. Sami pri sebi smo mi-^o tisto, kar mu je potreba, da Allendejeva socialističn stranka. V njej SO socialisti vseh slili, saj je res nekaka tako. Obibi res živelo prav m tako, kakor vrst, pravi socialisti, pa tudi trockisti., maoisti in Castrovi teh mislih, ki jih je nam dala je potrebno, da bi bili zadovolj- kaplan oče Bertrand. Srbkinja oboževatelji, zelo malo pa takih, ki verujejo le v Allendeja. pripomba Bare, smo vsi kar ma- ni mi ljudje in Bog z ricimi. Bog j Nena Dethar ga je vodila čisto i xi. do kapehce ob levi strani, kjer je otac Vej novic opravil molitve. Od Slovencev go se teh molitev udeležili med drugimi Anton Babnik, inž. Simon Kregar, dr. Zdravko Kalan, dr. Božo Drnovšek, pevovodja naših “Fantov z Osme”, dr. Franjo Delak s svojo soprogo, bivši ofi- dovi jadrajo. Zanimivi problemi so to in zdi se, da se javnost, to je mi vsi, premalo zanimamo zanje. Le zabavljamo in jezimo se, kadar nas ščipljejo in grizejo, a preje pa ne storimo in ne zadostimo svojim dolžnostim, da bi poskrbeli, da bi bilo v teh razmerah in zadevah prav. To ne mislim, da smo nekaj krivi samo mi, ampak ljudje vseh narodov imajo pri tem odgovornost. In če se takih odgovornosti ne zavedajo, to je na podlagah poštenosti in pravičnosti, seveda nosijo za to odgovornost in narodi takih dežel zato večkrat nosijo posledice in zanje plačujejo drage račune. Ko smo govorili o tem, se je Nick oglasil: “Ja, ta nauk se lepo sliši, ampak kdaj pa mene kdo vpraša za moje mnenje o tem in onem, če se strinjam s tem ali onim?” Tu se je Jure oglasil: “Kadar se odloča o kakih važnih okrajnih, državnih ali zveznih vprašanjih, seveda ne pride nihče osebno pred vsakega posameznika, da bi mu razlagal potrebe in pa kako bi bilo najbolj pravilno reševati to in ono. Piše pa o tem tisk, poročajo na radiu in televiziji. Ampak na vsakemu je, da potem po svoji pameti in zmožnosti sodimo, kaj je prav in na mestu in da potem podpiramo tiste stranke, ki se po naši najboljši razsodbi trudi jo za prave namene in potrebe vse splošnosti. Zato je kriv vsak razsoden državljan, če je razsoden in če razume, če ob času volitev ne proučuje, kdo in katera stranka ima res prave načrte za okrajne in državne predstavnike, v katerih področja spada obdavčevanje posestev in drugo. Prav je povedal in dokazoval, kako se tu in tam troši denar, ki ga nosimo skupaj davkoplačevalci. Da se troši, kakor se, pada odgovornost na naše zastopnike, ki nas zastopajo v raznih zbornicah, kjer se take zadeve rešujejo. Tam seveda vsak politik dela in meša tako, da njegova slava ne zatemni in potem naglaša, kako mu je pri srcu to in ono, kar služi ljudstvu. Kdor ima oči in zna kaj računati, pa lahko izračuna, da politiki delajo tako, kar njim in njihovim strankam služi. Je med politiki nekaj poštenjakov in tem čast. Komentator je glasno poudarjal, kako v sedanjih časih molzejo zlasti stare ljudi. Od skromnih domov plačujejo visoke davke. Po bolnišnicah jim previsoko računajo za zdravniške postrežbe in še to in ono. Državne oblasti bi morale na to gledati in določati, kaj je upravičeno in kaj ne. V tem oziru so potrebne spremembe, ali pa bo draginja in inflacija iz nas vse izmolzla Temu poudarjanju komentatorja smo vsi pritrdili, da ima prav, da je res. Da bi ga le javnost vpoštevala in pa čuli tisti, ki se jih to tiče. Dal Bog, da bi, če ne bodo nas take sitnosti šči-pale naprej in naprej. Citateljem AD iskren pozdrav in pa prijeten in zabaven Zahvalni dan, katerega smo včasih pionirji imenovali “Chicken Day”. Tone s hriba ustvarili skupen dom. ne. Z začetkom druge svetovne In kdor je kdaj bil predstav- vojne in zlasti še z nacistično nik tega doma, mu moramo vsaj (okupacijo Maribora in vse slo-ob smrti izkazati čut osnovne venske Štajerske so se razme- človečnosti. re tudi za Melaherja temeljito O kralju Petru II. se je mno-’ spremenile. Začelo se je novo govorilo in pisalo. Največkrat j delo: organiziranje oboroženega zlonamerno. Vendar, kdor je odpora zoper nečloveškega na-vsaj malo zasledoval njegovo cističnega okupatorja. Melaher življenjsko pot, je lahko spo-'je pod imenom Zmagoslav zbral znal, da je od trenutka smrti okoli sebe veliko četo sloven-njegovega očeta šlo vse zoper/skih mož in fantov, jih povezal Nič mu ni bilo naklonjeno kot(v četniško organizacijo, ki je človeku. Del njegovih učiteljev, bila povezana s polkovnikom se ni zavedalo svoje dolžnosti in Mirkom Bitencem, poveljnikom naloge, del njegovih pribočni- Slovenske legije, in po njem z kov je užival, ko so ga navajali j jugoslovansko armado pod po-na stranpota. Domača, jugoslo-jveljstvom generala Mihajlovi-vanska politika v vojnem času ča. Ko so komunisti namesto je šla v glavnem zoper njega. | Nemcev začeli pobijati zavedne Zagrabil ga je še hud vrtinec Slovence-nekomuniste, se je boj mednarodnih interesov in izi-1 Zmagoslava in njegovih sobor-gravanj malih držav, katerim ni cev obrnil tudi proti komuni' bil kos. Bil je še premlad in bil | stičnim morilcem. Po koncu preveč odprt človek, ki se ni j vojne se je s svojimi četniki, nikdar vadil v intrigah. Umikal (kolikor jih je še ostalo živih (v se jim je, seveda včasih v na- bojih jih je padlo 121), srečno pačno smer. | umakpjl np Koroško, od tam v Za naš bratski srbski narod je | Italijo in nato je odšel v ZDA, bil on simbol, ker dinastično kjer živi v Clevelandu. Tudi tu mišljenje je bila ena od značil- je razvil živahno javno delova Svečka ekumesisfva nam še NEW YORK, N.Y. — Na letošnjo prvofebruarsko nedeljo smo jo prižgali. Smrt Slovenca polkovnika Andreja Glušiča je dala pobudo za takšno dejanje krščanskega bratstva pripadnikov dveh krščanskih cerkva, pravoslavne in katoliške, ki jih po drugi strani družita še krvna vez in pa zgodovinska nujnost: živeti v domovinski skupni državi kot tudi v zdomstvu — na svobodni ameriški zemlji. Takrat so bratje Srbi s svojim protom, otcem Vejnovičem prihiteli v našo cerkev. Vedeli so, da je bil Andrej Glušič borec za svobodo, demokracijo in bratstvo jugo slovanskih narodov. Otac Vasilije Vej novic je takrat izpričal svojo človečnost in krščanstvo. Včeraj pri deseti maši nas je naiš župnik oče Richard opomnil, da je pred tremi dnevi umrl jugoslovanski kralj Peter II., in da bodo zanj molitve v srbski pravoslavni katedrali sv. Save na 25. cesti ob pol enih. On je bil zadržan in ni mogel iti tja. V srbski cerkvi se nas je zbralo 14 Slovencev, seveda smo se v množici porazgubili. A bili smo tam in izpričali svojo zavest porekla in krščansko ljubezen, ki je vsekakor edino tolažilo ob takšnih težkih in kdajpakdaj celo usodnih momentih. K molitvam za pokojnega kralja Petra je prišel tudi naš nih črt srbskega značaja. O tem smo se lahko tudi prepričali v nedeljo, 8. novembra, v srbski njujorški pravoslavni cerkvi. Nobenih posebnih vabil niso poslali za nedeljski parastos. Srbi niso dobri obiskovalci svoje cerkve ob nedeljah, tokrat pa se jih je zbralo po moji presoji okoli 600. S kakšno žalostjo so prihajali. Smrt kralja Petra 11. jih je prepeljala v njihovo narodno svetišče — in vsakdo se je sam potožil Bogu za njihovo osebno in skupno bolečino. Brata razumeti v njegovi bolečini ni nič drugega kot izpričevan j e intimnega čutenja svoje lastne duše ter izpričevanje tiste človečnosti, ki dela človeško družbo resnično, toplo in prijetno. Prepričan sem, da večina Slovencev sočustvuje z brati Srbi, ko jim Vsemogočna Usodnost zaključuje zadnje vrstice tragičnega obdobja njihove in naše skupne zgodovine. Tone Osovnik SSC04LS MiSa novega gl tajnika m tri mm iarae načelstva Prevladujejo v stranki zagizene struje, ki so včasih celo lo utihnili in vsak sam pri sebi ve, če bomo kdaj piišli ljudje bolj radikalne kot uradni komunisti. Ne bo nič čudnega, mislili, kaj bi bilo na mestu te^do tega, da bi bili vredni kaj ta-ako bo Allende prisiljen od časa do časa poklicati komuni- mu dodati. Ne eden ne drugi se kega? ’ Ste na pomoč, da bo ukrotil lastne pristaše. 'ni oglasil k temu, zato smo ma-| Ob zadnjem vprašanju je Ju- Čilska komunistična stranka je zvesto vdana moskov- lo pozneje prešli na razmotriva^re umolknil in gledal predse, skemu komunizmu. Moskva bo dajala nasvet, vsaj tako se nja o drugih zadevah in proble-|Najbrže je iskal kar sam v du-zdi, naj čilski komunist; ne delajo tega, kar so Leninovi mih. jhu odgovor na njegovo vpiasa- pristaši 1. 1917 v Petrogradu. Naj rajše utrjujejo svojo par- Kakšnih? To je važno vpraša-(nje. Res veliko in težko vpraša-tijsko organizacijo in jo širijo, naj rajše skrbijo za ugled v nje. ivje za vsakega in za vso člove- deželi, naj nikar ne uganjajo vrtoglavih pustolovščin itd. i * POGLEDI NA DOMAČE ško družbo. Kako mislijo postopati,^ so pokazali pri sestavi sedanje via- IN RAZNE MEDNARODNE — Med tem in .prav ko smo cir v Dražinovem štabu Stanko de: zadovoljili SO se S tremi ministrstvi manjšega pomena, PROBLEME. — Za zgornjim utihnili o pomenu, da bi se mo-^Stojan s svojo ženo in svakinjo, zato SO Si pa zagotovili ne malo odločilnih položajev v jav- pogovarjanjem o starih časih, rala javnost zanimati za raznese nekaj drugih nas je bilo, da ni upravi, od koder bodo lahko po potrebi minirali Allen- sedanjih in drugem med nami, politične in druge zadeve, ki jih^smo sklenili vrsto ljudi, ki se dejev režim, če bo torej Allende polagal temelj za sociali- smo se začeli pomenjati o teh injživljenje postavlja pred nas, se.zaveda, da imamo vsi tudi neke zem, bodo komunisti polagali temelj za svoje politične od-,•snih mednarodnih svetovnihjje na radiu oglasil oznanjevalec|podedovane dolžnosti, izvirajo-skočne deske. zadevah in problemih in kam za njim pa nek komentator, ki če iz dejanj, ki so našim brat- V Sedanji vladni koaliciji je tudi del krščanskih demo- pravzaprav sedanji svet in ro- je začel bičati z močnim glasom^skim jugoslovanskim narodom BUENOS AIRES, Arg. — S smrtjo dr. Mihe Kreka se je izpraznilo mesto načelnika Slovenske krščanske demokracije — SLS. Glavni tajnik stranke g. Miloš Stare je v smislu določil pravilnika razpisal volitve novega načelnika. Strankin zbor zaupnikov, ki je naj višji strankin organ, je z nad dvotretjinsko večino v tajnih volitvah izvolil za novega načelnika dosedanjega glavnega tajnika g. Miloša Stareta. S to izvolitvijo se je izpraznilo mesto glavnega tajnika. Zato je načel stvo stranke razpisalo nove volitve za izpopolnitev mesta gl. tajnika in še treh članov načelstva, ki niso bila zasedena. Te volitve so sedaj končane in volilni odbor, ki so ga sestavljali dr. Alojzij Voršič kot predsednik ter Stanko Oberžan in Rudolf Smersu kot člana, je razglasil, da je bil za glavnega tajnika Slovenske krščanske demokracije — SLS i z v o ljen g. Jože Melaher iz Clevelanda, in za člane načelstva gg. Janez Ovsenik iz Clevelanda ter Božo Stariha in ing. Jože Žakelj iz Buenos Airesa. G. Jože Melaher ni novinec v slovenskem javnem življenju in še posebej ne v političnem. Že pred vojno se je živahno udejstvoval v slov. katoliških mladinskih organizacijah na Sta- nje. Bil je ves čas zvest sodelavec dr. Mihe Kreka in vodilni funkcionar organzacije slovenskih protikomunističnih borcev. Sedaj je padlo nanj težko in odgovorno breme glavnega tajnika naj večje slovenske politične organizacije v zdomstvu. Novi član načelstva g. Janez Ovsenik živi v Clevelandu. Ze v domovini je bil aktiven in u-gleden javni delavec. Udejstvoval se je v različnih orgaizaci-jah. Že zgodaj je stopil tudi na politično področje in bil že doma funkcionar SLS. To delo jc nadaljeval v emigraciji. V tesnem sodelovanju s pokojnim dr. Krekom je pomagal organizirati stranko v Clevelandu, kjer izdaja za članstvo zanimive informativne okrožnice. Članstvo ga je izvolilo za predsednika krajevne edinice SKD-SLS v Clevelandu. Sedaj je bil izvoljen v načelstvo stranke. G. Božo Stariha živi v Buenos Airesu. Med zadnjo vojno je bil domobranski častnik. Sedaj je predsednik največje nepolitične slovenske organizacije v zdomstvu “Zedinjene Slovenije” v Buenos Airesu (ki šteje nad 1000 članov). Se živahno u-dejstvuje v raznih slovenskih organizacijah. Je član zbora zaupnikov SKD-SLS in odbornik Poverjeništva za Argentino. Sedaj je bil izvoljen v glavni odbor stranke — v njeno načelstvo. Ing. Jože Žakelj živi v Buenos Airesu in spada v tisto mlado slovensko generacijo, ki je uspešno končala svoje študije in diplomirala v zdomstvu, pa se globoko zaveda svojih dolžnosti in svoje odgovornosti do svojega ljudstva in do domovine. Kot dijak se je živahno u-dejstvoval v mladinskih organizacijah. Potem se je posvetil tudi političnemu delu, postal član Zbora zaupnikov in sedaj je tudi odbornik načel stva SKD-SLS. Vsem novoizvoljenim političnim delavcem krepko čestitamo in jim želimo mnogo uspehov pri njihovem odgovornem delu. Rudi Smersu NEKAJ ZA SMEH “Potem sem se vrgel na tigra in mu odsekal rep.” “Oja? Kako pa, da mu nisi glave?” “Je ni imel več.” Zobozdravnik: “Ali bi lahko plačali zlat mostiček, če ugotovim, da bi bil potreben?” Pacient: “Ali bi lahko ugoto-jerskem. Na političnem področ-,vili, da je nepotreben, če bi ga ju se je začel udejstvovati leta jaz ne mogel plačati?” 1935, ko je stopil v tajništvo SLS v Mariboru, kjer ga je u-vajal v politično delo g. Marko Moji starši mi kot otroku niso nikdar dali niti kapljice alko-Kranjc, tajnik SLS v Mariboru .hola: alkohol namreč poneum- in bivši narodni poslanec. Na Ija.” tem mestu je Melaher ostal vse “Kdo vam ga je pa potem do začetka druge svetovne voj- dajal?” Iz slovenskega Toronta Kako nastajajo ta poročila Od časa do časa je treba bralcem povedati, kako nastajajo poročila, ki jih objavljam pod naslovom “Iz slovenskega Toronta”. Najprej in najbolj pogosto je vir teh novic osebno sodelovanje na prireditvah in v organizacijah, o katerih poročam. Ko pišem ta poročila, imam vedno pred očmi ljudi, ki naših razmer ne poznajo in bodo ta poročila brali. Ti morajo zvedeti resnico. Razumljivo je, da je vsako tako poročanje o dogodkih in o delu vsaj nekoliko osebnostno pobarvano. Važno je, da to “barvanje” ne potvarja resnice. Pri takem poročanju je treba tudi misliti na tiste, ki so bili zraven, ki so predmet poročila in bodo tudi njegovi ocenjevalci. Ozir nanje je poročevalcu naravnost kažipot, kaj je treba omeniti, koga pohvaliti, komu dati priznanje in o čem zapisati v poudarkom. Tako poročilo je kronika, je zapisovanje zgodovinskih zrn in kdor nosi v sebi čut odgovornosti, se ne bo "hvalil” in “bahal”, ker ga bodo tisti, ki so bili zraven, prijeli za besedo. Drugi vir teh poročil je oseben stik z ljudmi, ki so o dolo- kampanja. Zaradi te vzporednosti ni trpela ne ena ne druga. Baragov misijonski krožek je imel svoj redni mesečni sestanek v četrtek, 5. novembra. Po molitvi in rednem branju sv. pisma in po vzpodbudnih besedah duhovnika g. J. časla C.M. je bil razgovor o misijonski prireditvi. Članice in člani so vsi skupaj napravili obračun. Z u-spehom svojega dela so bili lahko ponosni. Tablic, ki jim tukaj pravimo vstopnice, je bilo prodanih za 1146.75 dolarjev. V času priprav so mnogi darovali v denarju svoj prispevek. Teh denarnih darov je bilo $738.13. Kuhinja pa je prodala dobrot za $136.00. Tako je bilo vseh dohodkov $2020.88. Izdatkov pa je bilo $290.34. Čistega je torej ostalo $1,730.54. V dobro udeležencev, ki jih je bilo vsaj 500, je treba tudi zapisati, da so darovali čez sto darov v materialu. Mnogi so se zanimali, kam bo šel ves denar. Treba je povedati, da je bil na istem sestanku razdeljem in sicer takole: 15 slovenskih misijonark in misijonarjev bo dobilo po 50.00, eden $90.00, eden pa $70.00. V novi slovenski misijon na Madagaskarju, kjer bo v kratkem dolo- čenih stvareh bolje poučeni kot val°. 12 slovenskih misijonskih Poročevalec. Razgovor z njimi,1™’ 30 cla™ dolocili tisocaka-v namenu, da se informacija ob-'^ako b° v blagajni ostalo samo lavi širšemu krogu ljudi, na- še nekaj za poštnino. Vsi darovi vadno tudi ne izzveni v kako|bodo odposlani se pred Bozi-Pretiravanje. Ta vir je navadno ^ “ Rh bomo objavili. Prav stik z odborniki raznih organi- Pred kratkim 'smo P^h Pism0 zaeij, ki me prosijo, da bi obja-lod slov; misijonarke, ki je previl, kdaj bodo imeli svoje prire-;Jela mal° denarno daril° od Ba' ditve. S tem vabljenjem v čašo-> raŠovega krozka in v Pismu ta' Pisju je pa tako: čim bolj važna ko leP° Pravi: “Denar mi ie zel° le prireditev, ki se pripravlja, tem večkrat je treba o njej pisati in njeno važnost ter zanimivost osvetliti iz najrazličnej- ših strani. prav prišel, zanj bom kupila mleko za otroke ...” Ker smo blagajno izpraznili, bi mogoče še kdo kaj prispeval v ta namen. Naslov krožkovega Tretji vir novic so razna piša- blagajnika je: Jakob Kvas, J ^ /10 C 4 rn---A r\v.4 43 Pendrith St, Toronto 4, Ont. Misijonski por. 14. redni občni zbor Upravni odbor Hranilnice in Posojilnice slovenskih župnij v Torontu sklicuje svoj 14. redni letni občni zbor. Poslovna doba traja od 1. oktobra do 30. sep- zasieuuje leto y ^ ^ slovenskega Toronta , bo lahko nato mora upravni od_ sam ugotovil, da vsa spadajo bor skUcati občni zbor. Pod zgoraj naštete kategorije. ^ bo občni zbor y dvorani Med nami se dogodi se marši- Marije p aj. Začel se bo ob kaj, o Cemer nihče ne zapise 3h ldne Na .dnevnem redu Pobene besede pa bi bilo prav, so predvsem tri glavne točke; tudi mJa. Jeh sprejmejo goste z vso pri- dostniki članice in člani bodo Prijateljsko sprejeti in tudi po-streženi. Odbor vabi na obilno udeležbo, ker je prav, da se o poslovanju lastnega denarnega zavoda vsak sam informira in to iz prvega vira. Občni zbor je taka prilika! Janez Marn, tajnik t'-abnih prireditvah v Kanadski B°movini nihče ničesar ne na-Mše. Včasih me naprosijo, da °bjavim kako kratko vabilo za' Mk banket. Por. ----" \ Posprava misijonske prireditve O misijonski prireditvi se lah- ko zapiše, da je bila nad vse Zagrebški nadškof v Torontu Te dni se mudi v Kanadi nad- ^eP uspeh. Pokazala je, da se škof iz Zagreba dr. Franjo Ku lovenci zanimajo za misijon-delo in da so do tega dela ar©žljivi. Misijonsko priredi- —-------------, Vev so pripravili in izvedli isto-1 nadškofom, je nadpastir velika casno, kot je bila župnijska'osebnost, duhovno zelo globok, harič. Obiskuje hrvatske naselbine po Kanadi. Po pripovedovanju očividca, ki se je sešel z L. Ambrožič st.: m«! CEU 0OLG umirjen in narodno zaveden. Ko je gledal pred oltarjem hrvatsko mladež in tako daleč proč od domovine, je jokal in to ob misli, kako mnogi zapuščajo hrvatsko zemljo in odhajajo na tuje, zemljo pa naseljujejo ne-hrvatski ljudje. Dobro se mu je tudi zdelo, ko je videl hrvatsko srenjo zbrano ravno v cerkvi, znak, da je še ostala zvesta Cerkvi. Nadškof je obiskal do sedaj Hrvate v Torontu, Sudburiju in Hamiltonu. Odšel je tudi v Ot-tawo, da se tam sestane s papeškim nuncijem. Por. Knjižne novosti Bralcem sporočamo, da so družinske pratike že na poti iz Celovca proti Torontu. Ko prispejo, bomo takoj izvršili vsa naročila in prosimo, da se še drugi oglasijo. To je prva novica. Druga pa je, da imamo zopet na zalogi dr. Pušovo zadnjo knjigo “Klasje iz viharja”. Prva pošiljka je bila na mah razprodana. Dr. Puš ima lep jezik; njegove knjige se prijetno berejo. Snov, ki jo opisuje, je pa vzeta iz resničnega življenja in je tako toplo opisana, da se človek težko loči od njegove knjige. Resnična knjižna novost pa je literarno veledelo Martin Fierro. Tega naj večjega argentinskega pesnika je prevedel v slovenščino dr. Tine Debeljak. Knjiga je resnično krasno delo in bodo o njem pisali literarni kritiki. Tudi na tem mestu bomo o knjigi še spregovorili. Slovenska pisarna je že sprejela prvo pošiljko. Knjiga je krasno božično darilo. Koliko v teh dneh zapravimo za različna darila! Zakaj ne bi vsaj polovico darilnih izdatkov obrnili v slovensko knjigo, ko imamo samo v emigraciji toliko knjižnih dr a-'Bolnike o domovih obiskujejo gocenosti. in jim strežejo. Starejšim in o- Cene omenjenih knjig: nemoglim pomagajo in jih du- _ v. , ^ hovno dvigajo in tolažijo. Vse ruzins a piatika .......$ O.aO opravjjaj0 starejše, mlajše asje iz vihaija $ pa hodijo v ljubljanske bolnice Martin Fierra .. $14.00 y sl^bo in s svojimi plačami an e (Velikonja) . $3.00 broš. ^g skupaj vzdržujejo. Mnogim $4.00 vez. boinikom v bolnicah nudijo Poštnina v teh cenah ni všteta, dušno pomoč, ki nekateri tako hrepenijo in prosijo zanjo. Po-Uprava Slovenske pisarne šiljajo jim duh0vnike ter lajša- S anning A ve. j0 zadnje ure Današnja uprava oronto 4, Ont. ige umijjy0 za kaj takega ne po- 0 ibriga, oziroma je naravnost na- Jabolčni hlapi [sprotna. Jabolka izpuhtevajo nekaki Lahko smo prepričani, da je etilni plin, ki je včasih tako Gospod Bog že takrat — pred močan, da ovene cvetje v va- 200 leti — v ta namen “podpiral zah. ■ |slabost” župnika Jerneja Zu- Mnogo reči je župnik Zupanc na prvotnem načrtu sam popravil in izboljšal. Znal je zidanje tudi tako varčno in modro voditi, da vse velikansko poslopje ni stalo več kot 6,796 gld. in 47 krc. Našel je sam nekje lahek kamen (lahkovc), ki so ga rabili pri vseh svodih in zidcih (simsih). Po izpovedi zidarskega mojstra se je s tem prihranilo 74,000 opek, kar bi stalo 680 goldinarjev. V knjigi je tudi zapisano, da ko je bilo delo končano, je bilo vse plačano in še v cerkveni tružici je ostalo tisoč goldinarjev. Stari farovž so podrli leta 1775 in les prodali za 15 gld. 35 krc. — Moral je imeti precej trd boj tudi z domačimi radi prostora. V od njega spisani matrikuli je pisano tudi o tem zidanju. A je neka nevešča roka, — da ne rečemo kaj hujšega —, ravno tam odtrgala pet listov, ki bi se iz njih lahko marsikaj zvedelo in pojasnilo. Iz nekaterih stavkov je razvidno, da se je moral veliko boriti z nevednimi ali pa celo zlobnimi ljudmi. Mi — Dobrovci — zlasti še oni doma, smemo biti zelo hvaležni temu gospodu, ki je zgradil to župnišče. Zakaj? Zato, ker je danes ta stavba Materina hiša Sester s Čudodelno svetinjo! — Kolik blagoslov je to danes za Dobrovo! To se kaže sedaj in se bo kazalo še v bodoče. In to se bo poznalo in kazalo še v poznejših, zelo poznih letih. Lahko smo prepričani, da bo dobrovsko ljudstvo ostalo dobro. Koliko duhovno oporo ima v njih današnja mladina, kako lep zgled doraščajoča mladina, kako zadovoljni so z njimi starejši ljudje. One opravljajo cerkev. panca, ko je v “trudu in trpljenju zidal” to veliko stavbo, da je vzdržal in jo dozidal. Verjetno so mu tudi Sestre čudodelne svetinje zelo hvaležne. Sicer je bilo tudi pri njih mnogo preganjanja, truda in znoja, predno so dosegle to stavbo in jo končno kupile. Saj ni bilo nikjer ni-kakega izgleda za kaj takega v primerni bližini Ljubljane, kot je tu. Prav gotovo je tudi pri tem pristopila v pomoč dobrovska Mati božja... Sicer še sestre nimajo vseh prostorov praznih. So notri še neke stranke, ki ne morejo ali pa nočejo poiskati drugega stanovanja. Pa s potrpljenjem bodo že tudi to dosegle. Zadnja desetletja je imela fara precej stroškov z upravo velikega župnišča. Najbolj je občutil to zadnji dobrovski župnik pred drugo svetovno vojno, rajni g. Klopčič. Streha je začela trohneti. Treba je bilo popravila, s tem so pa nastajali stroški. Pozneje, ko se je nastanila v tej stavbi laška vojska, ni nihče nič popravljal. Pač pa je še ves tisti les, ki je bil lepo pripravljen za ostrešje in popravilo župnišča in cerkve — po zaslugi partizanov zgorel, da ni o-stalo drugega kot pepel. Sestram je bilo v prvo dovoljeno vseliti se samo v tiste gornje prostore pod vso preluknjano streho, ter že na več krajih gnijočimi stenami in podom. Pa so poprijele, streho popravile in stavba je popolnoma varna pred zamakanjem. Počasi so začele premišljevati, da bi stavbo kupile. Ni šlo lahko, a z vztrajnostjo in potrpljenjem, za kar vedo same najbolj, se jim je posrečilo, da so le pričakale kupno pogodbo. Zdaj Jzgl^da, da — dokler ne pride do kakih novih burij in viharjev, bo ostalo to nekaj stalnega. Kolika dobrota je to za faro in vso okolico, pa povedo tisti, ki pridejo od tam sem na obisk ali pa ti, ki odhajajo tja na obiske domačih in domačega kraja. Pravijo, da so sestre pri vseh zelo priljubljene. In ljudem mnogo koristijo. Tudi taki, ki so jim bile prej odvratne, se sedaj obračajo nanje za marsikatero pomoč. One jo seveda nikomur ne odrekajo. Naj jih Marija Vnebovzeta priporoči Njemu, jih ohrani za stalno na Dobrovi. Ko mi uhaja spomin nazaj na otroška in fantovska leta, mi večkrat pridejo v misli šmarne maše in božja pot na Dobrovi. Povem naj takoj, da to ni iz ka- PRI PRANJU — Slona Gigi so pustili skozi pralnico avtomobilov v Bournemouthu na Angleškem. Seveda je bila potrebna za njegovo pranje še posebna krtača. Njegova ču-varica se je lotila tega posla. ke velike pobožnosti, saj sem včasih že prav težko čakal, da je re padalci so osvojili 4 zlate in 2 srebrni medalji. Na drugem bilo konec dolge latinske maše mestu je Sovjetska zveza: 3 zla-— in seveda med mašo navadno.te, 5 srebrnih in 2 bronasti mene prav kratke pridige —, pač dalji. Tretja Francija; Jugosla- mi je pa le bolj’ ugajala zunanja stran šmarnih maš. Saj je [bila vsa zunanja stran cerkve obkrožena od neštetih stojnic, na njih pa same dobrote in lepote. Še predno sem toliko od-lezel, da sem se začel dobro zavedati, in ko sem slišal druge o-troške pomenke o šmarnih mašah, sem se jih veselil in težko pričakoval, čeravno v cerkev še nisem stalno pohajal in za stojnice še nisem dosti vedel, ker, če sem šel z mamo ali atom, sva tako hitro prešla mimo stojnic in nisem imel dosti časa, da bi si zanimivosti podrobno ogledal. Najbrž sta si domišljala starša, vija pa je na petem mestu z eno srebrno in eno bronasto medaljo. časopisi dražji Dne 9. oktobra so jugoslovanski časopisi prinesli vest o sklepu izvršnega odbora poslovnega združenja časopisnih podjetij, da bodo z naslednjim dnem cene dnevnikov za 30 par višje. Namesto 50 par bo cena časnikov 80 par. Zvišanje opravičujejo s povišanjem cene rotacijskega papirja. Slovenska podjetja pa so sklenila, da bodo cene zvišala šele s 1. novembrom da bi postal preveč radoveden V Parizu filma niso marali m tud, zahteven. Zato se iz ti- v ,jubIjanskem .,Delu„ toži v»LPf wTV, SP°m:nJam 'Viegov pariški dopisnik Bogdan vel,kanskega lestenca, k, ,e v,- p bniki da znani BuIa*i5ev sel pred velikim oltarjem In ko fUm ,.Bitka na Nere(vl„ njJ 14» TVWCvH I ri v» c*Ir/-v tv* »-vrv * je med deseto latinsko mašo posijalo vanj sonce, so se odbijale od njega krasne mavrične barve ter drsele preko sten in oltarja nekaj časa na eno, pa se zaobrnile v nasprotno stran, kakor se je veliki svetilnik iz brušenega stekla premikal. To je bilo zame, otroka, neznansko lepo, kar ne bom nikdar pozabil. Nikjer na svetu še nisem videl tako lepih barvic. Naj se Eaton, Simson in še vse druge veletrgovine in razni kinematografi kar skrijejo pred onimi krasnimi barvicami, ki so se sprehajale po stenah naše cerkve preko oltarja in drugih predmetov, enkrat sem enkrat nazaj (Dalje sledi) tegnil Parižanov. Film je vrtelo v Parizu šest uglednih premierskih kinematografov, a so ga po treh tednih dali s sporeda. Obiskalo ga je le 80,000 gledalcev, kar je za devetmilijonsko mesto zelo skromna številka. Tudi kritika ni bila preveč ugodna. Kdor pozna pariške razmere, mora reči, da je film doživel neuspeh. šola samo pet dni Izmed 430 centralnih osnovnih šol v Sloveniji jih je večina (301) prešla na petdnevni delovni teden. Poleg tega je z novim šolskim letom uvedlo petdnevni pouk tudi 16 gimnazij in nekaj strokovnih šol. Britanski predsednik vlade pride v ZDA in v Kanado LONDON, Vel. Brit. — Predsednik britanske vlade Edward Heath bo v decembru potoval v ZDA in v Kanado. V Kanadi se bo ustavil en dan, 16. decembra, za razgovore s predsednikom vlade P. E. Trudeaujem v Ottawi, nato pa bo imel dva dni razgovore s predsednikom Nixo-nom v Washingtonu. E. Heath bo priletel v Ottawo sam, v Washingtonu pa se mu bo pridružil zunanji minister Alec Douglas-Home. V Ottawi se bo Heath razgovarjal o načrtu prodaje orožja Južni Afriki in o nevarnosti, ki jo ta predstavlja za Skupnost narodov, o konferenci Skupnosti januarja 1971 v Singapurju, o varnosti Zahoda in širjenju ZSSR, o medsebojni trgovini in še vrsti drugih vprašanjih, ki zadevajo obe državi. Razgovori v Ottawi bodo koristili vodniku britanske vlade pri razgovorih z vodniki ZDA v Washingtonu. ----o----- Kes// iz Slovenile železnica je ostala Vse je že kazalo, da bodo 22 kilometrov dolgo progo, ki veže Čakovec in Lendavo, zaradi ne-rentabilnosti ukinili. Lendavča-ni so dali analizirati ves promet in ugotovili, da je zaradi slabih cest promet po železnici gospodarsko ugodnejši. Prepričali so o tem tudi pristojne predstavnike industrije in glej, železnica je postala spet aktivna. Nameravajo jo tudi modernizirati. Nova tovarna v Lendavi Pred nedavnim so odprli v Lendavi sodobno tovarno formalina. Tovarna bo letno producirala 30,000 ton formalina, ki ga pridobivajo iz nafte in zemeljskega plina. Je to največja tovarna formalina v Jugoslaviji. Lastnik tovarne je lendavsko podjetje “Nafta”. Dražja pšenica in kruh Zaradi slabe letine in povečanja proizvodnih stroškov je Izvršni svet odobril sklep, da se cena pšenici poviša za 15 par pri kilogramu. Nova cena je povzročila tudi povišanje cen kruhu. Povprečno povišanje pri kg kruha znaša 25 par. Ker spadajo cene kruha v območje občinskih skupščin, dokončne cene niso še znane. Prispevajte V TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE ---TrmrTiun ~~ CLEVELAND, O. MALI OGLASI Stanovanje oddajo Štiiisobno stanovanje s kopalnico in ogrevom oddajo. Kličite po 4. popoldne tel. 432-3193. (223) Soba se odda Cista, prebarvana, opremljena soba se odda moškemu na 2549 St. Clair Avenue. Oglasite se osebno na tem naslovu. (222) V najem Oddamo 5 sob, spodaj, na 1012 E. 143 St. Kličite 333-6742. Tudi garaža, vse prebarvano. ________________-(224) Hiša naprodaj v Euclidu Lep bungalow, 2 spalnice, na Lloyd Rd. Se lahko razširi na drugem. Polna klet. Priključena garaža. Velik lep lot. Fara sv. Kristine $26,900 Dobro zgrajen bungalow, 3 spalnice, obita rekreacijska soba, garaža. 15 let star. Odličen. Dohodninski bungalow Pri E. 200 St., 2 spalnici spodaj, ena na drugem; nova dvojna garaža. Posamezni vhod. Znižano na $22,900. UPS0N 499 E. 260 St. Realtor RE 1-1070 UMLS Jugoslavija šele peta Od 6. do 20. septembra se je vršilo v Lescah blizu Bleda 10. svetovno prvenstvo v padalstvu za moške in ženske. Prvo mesto je zasedla Češkoslovaška, kate- (222) Naprodaj Bendix Duomatic pralni stroj in sušilnik v dobrem stanju. Kličite po 5. uri 944-1359. (223) ALEXANDRE DUMAS: Grof Monte Cristo Tako je končala stvar z abbe-jem. Ostal je v ječi, in mnenje, da je blazen, se je po tem dogodku še utrdilo. Kar se tiče Dantesa, je izvršil nadzornik svojo obljubo. Ko je prišel zopet v guvernerjevo stanovanje, si je dal pokazati zapisnik jetnikov. Pri Dantesovem imenu je stala sledeča opazka: “Edmond Dantes (Strasten bonapartist; vdeležil se je aktivno povratka z otoka Elbe. Ostati mora v največji tajnosti in pod najstrožjim nadzorstvom.” Ta opazka je bila pisana z drugo pisavo in z drugim črnilom kakor ostali zapisnik, kar je kazalo, da je bila pripisana pozneje, kakor so zaprli Dantesa. Obtožba je bila pregotova, da bi jo človek pobijal. Nadzornik je pripisal k temu: “Ni možno ničesar storiti.” Ta obisk je takorekoč vzbudil Diantesa v novo življenje; odkar je prišel v ječo, je pozabil šteti dneve, toda nadzornik mu je dal nove podatke, in Dantes jih ni pozabil. S koscem apna, ki se je odrušil od stropa, je napisal na steno: “30. julija 1816.” In od tega dneva naprej je napravil poleg tega vsak dan črto, da bi več ne pozabil, kako je s časom. Dnevi so minevali, potem tedni, potem meseci: Dantes je čakal še vedno. V pričetku si je postavil za svojo oprostitev rok štirinajstih dnij. Če se prime nadzornik njegove zadeve vsaj s polovico sočutja, katero mu je, kakor je bilo videti, vzbudila njegova usoda, mu mora štirinajst dnij zadostovati. Ko je minulo teh štirinajst dnij, si je rekel, da je bilo nespametno pričakovati, da se pobriga nadzornik za njegovo zadevo prej, nego se vrne v Paris; v Paris pa se ni mogel vrniti prej, da je CHICAGO, ILL. končal svojo nadzorovalno potovanje, in to je trajalo lahko je-den ali dva meseca. Podaljšal je torej rok štirinajstih dnij na tri mesece. Ko so minuli trije meseci, je podaljšal svoj rok pod( drugo pretvezo na šest mesecev. Ko pa je minulo šest mesecev in je dodajal od dneva, do dneva še vedno majhne roke, se je zgodilo, da je čakal deset in pol mesecev. Tekom tega časa se njegovo jetništvo ni nič predrugačilo; nobenega tolažilnega poročila ni dobil. Jetničar, katerega je popraševal, je bil nem kakor vedno. Dantes je pričel obupavati, misliti, da je bilo to, česar se je spominjal in kar ga je tako silno razburilo, le halucinacija njegovih možgan, da je prišel tolažilni angelj, ki se je prikazal v njegovi ječi, k njemu le na krilih snu. Po preteku jednega leta je prišel nov guverner. Dosedanji je dobil vrhovno poveljstvo forta Hama. Vzel je s seboj več svojih podložnikov, med njimi tudi Dantescjvega jetničarja. Novemu guvernerju se je zdelo prenerodno, da bi si zapomnil imena vseh jetnikov. Dal si je torej povedati njihove številke. Ves ta strašni grad je obsegal petdeset sob; njihovi prebivalci so se imenovali po številki sobe, v kateri so prebivali, in nesrečnega mladega moža niso imenovali niti po njegovem rojstnem imenu Edmond, niti po rodbinskem Dantes, ampak štev. 34. XV. Štev. 34 in štev. 27. Dantes je trpel vso nesrečo, katero je trpeti pozabljenim jetnikom. Pričel je s ponosom, ki ga dajeta upanje in čista vest; potem je dvomil sam nad svojo nedolžnostjo, kar je provzročilo guvernerju misel, da je bolan na duhu, in je zaradi tega postal miren; končno se je uklonil nje- IIELP WANTED HOUSEPARENTS Permanent oppty. for woman or couple in Chgo. suburban residence. School for normal, dependent boys. Comfortable lodging with meals provided. Good salary 4- fringe benefits, 9-5 M.-F. (312) 468-4131. (223) MALE HELP TRAILER MECHANICS Experienced only. Steady work. 40 hours. Call Ben or Roy at 247-2990 (222) gov ponos popolnoma, in prosil je, ne sicer Boga, ampak ljudi. Bog je poslednje pribežališče grešnikovo, ki bi moral pred vsem drugim upati na Gospoda. Dantes je prosil druge ječe, in če bi bila tudi še globokejša in temnejša. Izprememba bi bila vendar izprememba, dasi k slabšemu, in za nekaj dnij bi se bil razstresel. Prosil je dovoljenja, da bi se smel iti izprehajat na sveži zrak, prosil knjig in orodij. Vse so mu odbili, a vendar ni nehal prositi. Dasi je bil njegov novi jetničar še bolj kakor prvi, ga je Dantes vendar nagovarjal; bilo mu je v zabavo, govoriti s človekom, in če je bil ta tudi nem. Govoril je, da je slišal svoj glas: poslušal je govoriti, če je bil sam, a tedaj se je svojega glasu prestrašil. Ko je bil Dantes še prost, si je vstvaril v duhu strašno sliko družb, sestajajočih iz jetnikov, ki so prišli v ječo zaradi ropanja, umorov, potepanja po deželi: predstavljal si je, da vzbuja njihova nečista veselost ostudne orgije in strašna prijateljstva. Zdaj si je celo želel, priti v jedno onih sob, da bi videl vsaj še kak drugi obraz kakor oni svojega neizprosnega, vedno nemega jetničarja. Hrepenel je po galeji z njeno sramotno obleko, z njeno verigo na nogi in znakom na rami: jetniki na galejah so bili vsaj v družbi sebi jednakih, dihali prosti zrak ter gledali nebo: in tako so se mu zdeli zelo srečni. Nekoč je prosil jetničarja, naj posreduje, da dobi kakega tovariša, in če bi bil to tudi blazni abbe, o katerem je čul govoriti. In naj je videti zunanjost jetni-čarjeva še tako trda in neusmiljena, nekaj človeškega čustvovanja mu ostane vedno. In dasi novi Dantesov jetničar ni izdal tega nikdar, je vendar pomiloval v dnu svojega srca nesrečnega mladega moža, katerega jetništvo je bilo tako ostro. Sporočil je torej guvernerju prošnjo štev. 34, a ta, previden mož, je menil, da hoče Dantes hujskati jetnike, spletati zarote ali pa si dobiti prijatelja, s katerim bi skušal ubežati; in odbil je prošnjo. Dantes je poskusil pri ljudeh vse, kar mu je bilo mogoče, in zdaj se je obrnil k Bogu: rekli smo že, da je moralo priti tako. Vse pobožne misli, ki so razširjene po svetu in tolažijo po- trte nesrečnike, so osveževale njegovo dušo. Spomnil se je molitev, katerih ga je učila njegova mati, ter našel v njih slast, ki mu je bila do tedaj neznana, kajti srečnemu človeku se zdi molitev monotono govoričenje, dokler ne pokažejo nesrečniku bolesti tega vzvišenega jezika, potom katerega je mogoče govoriti z Bogom. Molil je torej, ne vneto, ampak strastno. Moleč čisto glasno, se ni več bal svojega glasu; potem je začel prihajati v ekstazo, videl Boga v njegovem sijaju pri vsaki besedi, katero je izrekel, daroval njegovi volji vsa dejanja in vse misli svojega ponižanega, izgubljenega življenja, dajal si je v njegovo čast naloge, katere si je prizadeval izpolniti, ter končaval svoje molitve: “In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.” Kljub svojim iskrenim molitvam je ostal Dantes jetnik. Toda njegov duh je pričel temneti, gosta megla mu je legla na oči; bil je človek priprostega rodu, brez odgoje; preteklost mu je bila zavita v gost pajčolan, katerega more odstraniti šele znanost. V svoji samotni ječi in svojih puščobnih mislih si ni mogel naslikati preteklih časov, ni mogel obuditi v življenje izumrlih narodov ali sezidati starih mest, katera domišljija poveča in olepša, da stojijo pred očmi gigantska in divno-krasna. Ničesar ni imel kakor svojo kratko preteklost, svojo temno sedanjost, svojo bolestij polno bodočnost: devetnajst jasnih let, o katerih mu je bilo razmišljati morda tekom večne noči. Ni mu bilo torej nobenega razvedrila; njegov močni duh’, katerega silno hrepenenje in moč bi bila obrnila njegov polet lahko na vse strani, je bil brez moči, potrt in vjet kakor orel v kletki. Oprijel se je jedne same misli, misli na svojo srečo, porušeno brez jasnega vzroka od krute roke usodine. Ta misel mu je bila grenka, delala ga je besnega, in ga takorekoč požirala kakor peklo. Enkrat je imel mimogrede v rokah moč; ali izgubil jo je, kakor jo izgubijo drugi, še predno jo dosežejo, in nikakega dobička m imel od tega. ; , (Dalje prihodnjič) ------o------ seje vsako četrto nedeljo ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje), soba št. 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsano sohoio ud z:3U do 5. ure popoldne. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič.— Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. DR. SV. REŠNJEGA TELESA Duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Mary Grden, nadzornice: Mrs. Mary Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Anthony Seršen, predsednik Edward F. Arhar, podpredsednik Anton Oblak, slov. podpredsednik John Ovsenik, zapisnikar John Hočevar ml. slov zapisnikar Anton Košir, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd„ blagajnik Stanley Hribar. — Skupno sV. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Louis Smrdel, podpreds. Jennie Primc, tajnik-biagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Angie Potočnik, Arhi-varki: Mary Pečjak, Jennie Primc, Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Mary Dolšak, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Veselični odbor: Sophie Bayok, Jeff Tolar, in Ann Dekleva, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanicb in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Ave. Anna Jesenko. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji. Dramatska društva 1‘HAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsednik Lojz.e Mohar, podpredsednik August Dragar, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, Ohio 44119, tel. 531-6196, blagajničarka Urška Štepec, zapisnikarica Marinka Hočevar, oder Slavko Štepec, France Jenko in France Dolinar; za program Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Ivan Hauptman, Stane Gerdin, Marinka Hočevar, Srečko Gaser in Miro Odar; arhivar Srečko Gaser; bara France Kastigar in Anton Medved; reditelji Peter Trpin, France Stanonik in Lojze Zupančič; knjižničar France Jenko; za šport Miro Celestina; nadzorniki Milan Zajec, Jože Ferra in Franček Urankar, članski sestanki prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v. Slovenskem domu na Holmes Ave. — Skupinsko življenjsko zavarovanje uporabljajo od leta 1911. »ODPIRAJ I R «LUV ENSK* tvnovev l X X X X X nxitlt X X TTTTTTTTT X X r YTTTTTXX^ITTTmXTTTXYTYTTTT-» CHICAGO, III BUSINESS OPPORTUNITY FOOD LIQUOR STORE — Fixtures & stock included. Established business SW suburban community. Heavy traffic area. 389-0455 Ask for Sam (223) REAL ESTATE FOR SALE GLENDALE Heights — 1 yr. old split-foyer, 2 car gar., 4 bdrm., liv. rm., din. rm., 2 has., all cptd., drpes., dsn w-firepl., patio, water softener, by owner. $39,000. 668-3343 HELP WANTED CLINIC DEPT. SUPERVISOR Openings for experienesd R.N. in non-appointment department on P.M. shift. You will be handling administrative areas such as: Payroll, scheduling, identification of training needs etc. Establish and evaluate priorities techniques and procedures: Supervise R.N.’s, L.V.N.’g Ward Clerks, Surgical Technicians, Receptionist and Orthopedic Technicians. OPENING ALSO AVAILABLE FOR: R. li’S All shifts open — shifts differential ALSO NURSE ANESTHETIST WRITE OR CALL: Kaiser Permanente Medical Center (213) 325-5111, Ext. 1378 1100 West Pacific Coast Hwy. Harbor City, California 90710 (223) Oglašajte v "Amer. Domovnu” ■mummmmutmtmmnmmffltmimtmmtniiiiiiitimuuumniuuniluniitntw Imenik raznih društev Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja: Rev. Rudolph Praznik; nadborštnar; David J Telban; podborštnar: Henry Gilles; bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1-226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzor, niki: Frank Kolenc, Albert Marolt, Albert R. Giambetro; sprevoditelja: Alois Erste, Anthony Babic; bolniški nadzornik: Alois Erste, 3813 Schiller Ave., Cleveland, G, Tel,: ON 1-3777; vratarja; Ray Persin, James Hočevar! Govornik: John Persin; zdravniki Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prija-el, telephone: 845-4440. D r u - štvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8.00 zvečer v šoli sv. Vila. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje. ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS Spiritual Director Rev. Victor Tome, Vice Chief Ranger Anthony Kushlan, Recording Secretary Louis Somrak, Financial Secretary John M. Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119, Treasurer John Osredkar, Youth Director Louis Jesek, Trustees: Louis Somrak, Anton Grosel, Larry Spilar, Past Chief Ranger John Petrie, Conductors Bastian Trampuš, Frank Mlinar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197. Meetings held every third Wednesday in St. Mary’s Study Club Room. 264 St., Euclid, O. 732-8930, pod-pi edsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive, Mentor, O. 44060, tel. 3:i7-7437; zapisnikarica Rose Intihar, blagajnik Stanley J. Bober. Nadzorniki: Jos. Braddock, Chas. Delsanter, in Melan Ulyan. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7-30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI Duhovni vodja župnik Rev. Viktor Tomc; predsednik John Buchanan; prvi podpredsednik Frank Hudak; drugi - slovenski 1 podpredsednik Rudi Knez; tajnik Steve Bolčevič, 650 E. 160 St., Tel. 681-2792; zapisnikar Louis Koenig; blagajnik: Mike Turpack, 2351 Green Road, C., O. 44121; načelnik za bol. oskrbo Frank Sluga, 1192 E. 176 St. C., O. 44119. Tel. 531-8622; njegova pomočnika Art Eberman in John Petrič; dopisnik Frank Žnidar; slovenski dopisnik Zdravko Novak; maršali: Jože Sajevec, Rbčco La Penta, Allan Spilar; vodja mladine Allan Spilar; duhovne vaje Art Eberman; načelnik programov: Henry Skarbec. Skupna sv. maša s svetim obhajilom vsako 2. nedeljo v mesecu ob osmih zjutraj, po maši sestanek v šolski dvorani. Vsi pdsrčste vahlfem m kokošjo večerjo v soboto 21. nov. od 5. do 8. ure zv. ob 9. uri se začne PLES Igrajo Vandrovci in Telban orkestri, v dvorani sv. Vida. VES DOBIČEK GRE ZA CERKEV SV. VIDA. Vstopnice v župnišču, ali pri vratih. GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 431-2088 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 GRDIMA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 Ameriška bratska zveza NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Tanko, 181 E. The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M Commander Pauline Debevec Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegax, Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.; Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Frances Tavčar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave Dues will be collected by the Rec ord-Keeper on meeting nights ONL'i from 6:30 to 7 p.m. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Olga Klancher, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss J o A n n Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Marie Skorich, Mrs. Mollie Frank, namestnik Robert Klancher. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mojstri odra: Frank Ivančič, William Mehaffey, Joe Novak. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Louis Dular, ta j. Frances Tavčar, 903 E. 73 St., blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. — Nadzorniki: Anton Zupan, Carl Stwan, Louis Dular, Frank Majer, Chapl. Jos Drobnick, Sgt.-at-Arms John Šuštar, F.M. of G. Joseph Može, S.M. of G. Leo Kolegar. Re-diteli Jacob Subel. — Društvene PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Turek. Arhivar Joseph Penko. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KAT0USKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI I sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladinci • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. I AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Ulinois G0431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME MESTO .....-............................- DRŽAVA .....................n CODE PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Franc Kovačič, podpredsednica Slavka Žitnik, tajnica Mary Sekne, 1144 Norwood Rd., blagajnik Frank Lovšin. Krajevni odborniki: Francka Gazvoda, Milan Gorenšek, Marinka Hočevar, Marija Kocjan, Leo Kokal, Rudi Lekšan, Zofi Malovrh. Nadzornika sta Ivan Hauptman in Vili Zadnikar. Pevovodja: inž. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103. ŠE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 / Moj stari naslov; XX