v grinU Leto XXII., št« 269 Ljubljana, nedelja 21. novembra 194*XX1 Cena cent. 80 wpn«uinvu. ciuMiaiui fucaniitn Tetetaa iL »1-21 H-13. H-24 Kucaniieva 31-* ta-eratni addelek i Lloblitu. a J - Telefoo k. 31-25. Podruintca Nova aiesto j Crubljatuka cen 42 ftačuai: a Lfubltanstcc potaaftno pri pofcno-čekovne® arodu k. 17.749, at ostale kraj« (talite Wmr (-T»rm Con Nr 11-M18 IZKLJUČNO MSIOCVIVO a wum a Ki. icaliie io inozemstva Im* Jntrm» »»nhhHrtf* iralhnt "i A NfTLANO (tki)i titji d a a nzeo poicdtljkl Niroioin mala m e a e l o o Ur 18.— M inozemstvo vključno * »Poneddjskim Jo-tromc Lir 36.90. Ultdtihto: UaMiua. Pnoaniieva ulica tan. 9. adctao feev. 31-22. 31-23. 31-24. _Boltopiai «e n vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet U pob- b lici ti di provenienza italiana ad estera: Union* Pubhlicirt Italiana S A MILAVO Zmagoviti boji Izvidnic ob alžirsko-tiiniški mej! Uničevanje sovražnih oklopnih vozil v puščavskem pasu Neprestani napadi na pristanišča, letališča in ladje v francoski Afriki Glavnj stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 21. novembra naslednje 910. vojno poročilo: V Cirenajkj intenzivno delovanje prednjih oddeikvv. Naša bojna letala so s strojnicami obstreljevala in zažgala sovražna oklopna sredstva v puščavskem pasu. Ko so poprej uničile vse vojaške naprave So osne čete Izpraznile Bengazi, k; prehaja s tem tretjič v tej vojni v sovražne roke. Spopadi s sovražnim; izvidnicami v področju ob alžirsko-tuniški meji so se končali v korjst osnih čet. sovražnik se je umaknil, pretrpevši izgube na cklopnjh vozeh in voznih sredstvih. Italijanska in nemška letala so v francoski Severni A9friki napadala letališča, pristaniške naprave ter zasidrane ladje. Pr; tem jc bilo na tleh uničeno 10 letal. Potopljena je bila neka trgovska fadja srednje tonaže težko poškodovanj so bili nekateri velik', parniki. Z operacij tega dne se eno naše letalo ni vrnilo. Turin je nocoj prestal napad britanskih letal, ki So delovala v več valovih ter metala zažigalne in rušilne bombe v znatni količini, osobjto na srednje dele mesta. Skoda je ogromna; ugotovljeno je 29 mrt- vih in 120 ranjenih med civilnim prebivalstvom. Tr; sovražna letala so bila zbita, eno od teh je sestrelil nočni lovec. TebfSia-, .--^-^^^"EMahdia r3"" j J/Sbeffla . ^ \ f-'r---lampedusali!) ^S- Medeni n EdDehibat ' [r, -- -V-1 *:; » 0 «00 protiletalskega ln Vsem njunim pripadnikom značaj KJm, 20. nov. s. šef glavnega stana Milice je objavil z datumom 18. novembra naslednje dnevno povelje: »Oficirji, podoficirj? in Črne srajce Milice protiletalskega topništva in Milico mornariškega topništva! Duce je odredil, da se vam prizna z vsemi učinki značaj borcev. Vi, ki že 30 mesecev v imenu svoje vere ■ čudovitim zgledom kreposti in privrženosti dolžnosti bdite marljivi in oboroženi med vrstami topov in posluševalnim omrežjem v svrho zaščite italijanskega naroda pred sovražnim napadom, ste ponosni na visoko čast, ki vam je bila podeljena Italijanski narod ve, s kakšno izkušenostjo in vnemo jačite tehnična sredstva, ki so vam na razpolago. Ve, da tvorijo topovi in srca eno samo orožje. Ve, da je med njimi na tisoče in tisoče mož, ki niso podvrženi vojaški obveznosti, pohabljenci Iz prejšnjih vojen, družinski očetje v sta- je z vsemi učinki prizaian borcev rejših ietdh, najmlajši, Ivi še ne morejo na nabor Narod vam sledi z moškim zaupanjem. Tovariši! Sovražnik, ki je skušal pred 7 leti zadušiti fašistično Italijo, divja danes s srditostjo proti našim hišam, našim cerkvam, našim šolam in našim bolnicam. Odgovorite mu s postoterjenim sovraštvom in storite, da bo sveto nebo naše Domovine zanj usodno.« * •a9S% psi vojnih ranjenci) Firence, 20. nov. s. Nj. Vis. Princesa Pie-montska je med svojim kratkim obiskom v Firencah obiskala bolnico »Villa Nafolia« in bolnice Rdečega križa. Naslovila je svojo tolaž-lno in vzpodbudno besedo slavnim vojnim ranjencem, ki so prišli z zadnjim bolniškim vlakom. Oster Lavalov nastop in Zedinjenim državam ,?Anglosasi se potaščajo francoskega imperija, da nado-meste ogromne Izgube na Daljnem vzhodu" VIchy, 21. nov. s. Predsednik vlade Laval je včeraj zvečer na radiu izjavil, da Francija ne more živeti v negotovosti, zlasti odkar Velika Britanija in Zedinjene Gržave, dva včerajšnja zaveznika, ki sta zatrjevala svoje prijateljstvo, trgata kos za kosom francoski kolonialni imperij, brez katerega Franciji ni življenja. To delo se vrši z isto sebičnostjo in z isto trdosrčnostjo, s katero Je Anglija v preteklosti vzela Franciji veličastne posesti v Kanadi in v Indiji. Anglosasi se pola-Sčajo francoskega imperija, da s tem na-domeste svoje nepopravljive izgube na Daljnem vzhodu. Laval je nato žigosal tiste, ki so zavlekli Francijo v vojno in vse tiste Francoze, ki kot emigranti služijo sovražniku in mečejo blato na svojo lastno domovino. Izjavil je nato, da je on sam hotel vedno mir in je bil nasproten vojni ter da je zato leta 1935. sklenil med drugimi znani sporazum z Italijo. Tudi z Zedinjenimi državami je hotel mir m je zato 27. aprila predočil ameriškemu poslaniku, da samo pomirjenje in sporazum z Nemčijo lahko rešita Francijo in njen imperij ter zajam-Cita Evropi mir. Nemčija, dasi je bila v vojni z Zedinjenimi državami, ni zahtevala od Francije nikoli kaj takega, kar bi slednjo oviralo pri vzdrževanju normalnih odnošajev z VVashingtonom. Laval je dalje izjavil, da je že prej orisal ameriškemu poslaniku boljševiško nevarnost in odgovornost Anglije za nesrečo Francije. Tudi mu je zagotovil, da se bo Francija branila vsakega morebitnega napada na svoj imperij. Predsednik Laval je nadaljeval svoj govor ter je zatrdil, da je francoska vlada držala svojo besedo, dasi so se nekateri nevredni politiki udeležili Rooseveltove zarote za napad na Severno Afriko. Govornik je zaključil, da vlada ne bo jemala poguma onim mladeničem, ki se hočejo bojevati proti napadalcem na Francijo. Darlan cinično zlorablja Petainovo ime Vichy. 20. nov. s Ministrstvo za informacije je v četrtek zvečer sporočilo: »Alžirski radio je pred kratkim objav:] novo Izjavo admirala Darlana. v kateri ta zagotavlja, da prevzema odgovornost za fran- coske interese v Afriki jn sporoča navodila. k jih je sam dal. Darlan je doslovno izjavil: Kot visoki komisar Francije v Afriki in v skladu z odločbami ameriških oblasti, kakor tudi po načel h. k; j:h je maršal določil, ko je lahko še svobodno izražal svoje misli, prevzemam obrambo edin-stva in suverenosti Francije.« Francosko ministrstvo za informacije izjavlja glede te Darlanove zjave: »Admiral Darlan zopet omenja v tej izjavi maršala Petaina v uri, ko ta naslavlja na Francoze radijsko poslanico, kj sega vsem v srca in s katero je ponovno postavi] na sramotni oder izdajstvo mož v Severni Afriki, k; so se izločili iz narodne skupnosti Trditvi, kakršno je izrekel Darlan. bo pripisana važnost, kakršna ji gre,« dodaja izjava francoskega obveščevalnega ministrstva ter nato nadaljuje: »Admiral Darlan zagotavlja, da :zvaja načela, ki jih je določil maršal, med tem ko se. kakor je izjavil predsednik Roosevelt. izpuščaj o iz ječ komunisti v Alžiru in Maroku, ki so bili zaprt; zaradi teror-.stičn h dejanj ter se odpravljajo zakoni, ki se tičejo Zidov v Severni Afriki. Tudi to zagotovilo se bo smatralo tako, kaakor zsluži.« Uspeli manevri španskih čet Madrid, 20. nov. s. Uradna agencija poroča, da so se zaiključillii vojašk manevri v področju Valencie, ki so trajali več dni. Manevrov, kri so imeli namen, preizkusit1 sposobnost španskih čet za odpor proti posikusoj izkrcanja, sio se udeleži e v<-e vrste orožja Veliko število generalov m oficirjev štaba se je udeležilo vežb. Izjavljajo, da je bi>l uspeh manevrov zeio zadovoljiv Vojaški poveljnik v Španskem Maroku Melilla. 20. nov. s. Novi glavni poveljnik X. armadnega zbora z giarnizijo v španskem Maroku general Yeague je prispel v Me-li o in prevzel svoje poveljniško mesto. Angleške bombe na francosko podeželje Pariz, 21. nov. s. Britanska letala so zopet preletela francosko ozemlje ter metala bombe na okolico Neversa. Bombe so povzročile znatno škodo v raznih kmetijah, kjer so zažgale 70.000 kg slame ter znatno količino poljedelskih strojev. Nov velik uspeh nemških podmcrnfc Na severnem Atlantiku in ob atlantski obali transportnih ladij s Ho«ooo tonami ter dva Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. novembra, s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo1 Nemške podmornice so napadle v severnem Atlantiku neki konvoj in potopile v srditih borbah, ki so trajale več dni, 15 ladij z 78.000 tonami' kakor tudi dva rušilca in eno korveto. Druge ladje so bile poškodovan s torpedi. Nemške podmornice so potopile pred obalo Severne Afrike in Srednje Afrike ter vzhodno od Capetowna 8 ladij z 42.000 tonami. Neka nadaljnja ladja ie bila zadeta s torpedi. Sovražnik je tako izgubil razen imenovanih zaščitnih pomorskih sil nadpliniih 23 ladij svojega trgovinskega brodovja s skupno 120.000 tonami. IVled bnrbo prnU konvoju se je posebno iska^olp podmornica ned novelj-«:H'nm ladijskega poročnika Schnei-deria. Dobra velikega konvsfa uničena Berlin, 21. nov. s. Glede zmagovitega napada, ki so ga nemške podmornice izvršile proti konvoju, plovečem v severnem Atlantiku ln o katerem je govorilo včerajšnje posebno poročilo, je podal neki vojni poročevalec v »Zwolfuhrblattu« nekoliko podrobnosti: Proti večeru je ena izmed podmornic ugotovila ploveči konvoj. Z nastopajočo temo so podmornice pohitele na lice mesta in takoj začele napad. Drugo za drugim so potopile tri trgovske ladje v skupni tonaži 15.000 ton. Ducati velikih zelenih raket, ki so jih metale sovražne spremljevalne enote, so zlokobno švigali v nočni temi, ki je na srečo zakrivala gibanje naših podmornic. Sovražne korvete in rušilci so otvorili peklenski ogenj na slepo. Zato je bilo treba za trenutek zapustiti plen. Nemški poročevalec nadaljuje: Komaj so se podmornice potopile, je bilo čuti tu in tam eksplozije globinskih bomb. Opoldne drugega dne se je napad na konvoj, ki ga napadalci niso izpustili z vidika, obnovil s še večjo silovitostjo. To pot je veljal napad skoro istočasno devetim parni-kom s skupno tonažo 48.500 ton. Po silovitih eksplozijah so se te ladje potopile. Ista usoda je kasneje zadela dva rušilca in eno korveto, ki so se bili ločili od glavnine konvoja ter skušali pobegniti. V nadaljnjem delovanju so torpedi hudo poškodovali še eno korveto in dva trgovinska pamika s tonažo 7000 in 6000 ton. Tako je bila dobra polovica velikega sovražnega konvoja uničena. Naslednji dan, pravi dalje poročevalec, smo bili zopet v napadu. Naloga je bi!a sedaj že lažja, ker razne ladje spremstva niso bile več sposobne za boj. Prva žrtev novega dne je bil 4000 tonski parnik, ki mu je sledil kako uro kasneje še en trgovski parnik s 7 000 tonami. Tretja ladja je bila zadeta s tremi torpedi. Četrta, kakih 3000 ton. je doživela isto usodo. Preostale ladje konvoja so razpršene skušal? pobegniti. Nekatere izmed njih so bile močno nagnjene na stran. Afrike so potopile 23 rušilca in eno korveto Nemški list o pomenu novih potopitev Berlin, 21. nov. s. Ves nemški tisk obravnava pod vidnimi naslovi na prv.,- strani novi veliki uspeh, k; ga je doseglo nemško podmorniško orožje na raznih morjih in ki ga je objavilo sinočnje izredno poročilo. Listi naslašajo. da se je ta akcija pro-tj nasprotniškemu trgov, brodovju posrečila vkljub silni obrambi sovražnih konvojev. To je — pripominja »Zwolfuhrblatte —peto izredno poročilo tega meseca, ki govori zopet o severnem Atlantiku in o vodah Južne Afrike, to se pravi o dveh pomorskih področjih, ki sta življenjskega pomena za anglosaško plovbo. »BOrzen-Zeitung« pripominja v tej zvezi, da je bil ameriški minister za mornarico Knox prisiljen priznati izgubo 572 trgovskih ladij, ki so jih osne podmorn-ce potopile v zapadnem Atlantiku od začetka letošnjega leta do danes. Isti list na-glaša, da so nemške podmornice razen zmagovitih operacij ob priliki izkrcavanja Angloameričanov v Severni Afriki dosegle še druge odločilne uspehe na oddaije-nih morskih potjh, ki jih je sovražnik smatral skoro za nedotakljive. Številka do sedaj ugotovljenih potopljenih ladij obeta za tekoč; mesec skupni uspeh, ki bo brez dvoma prekosil najbolj optimistična pričakovanja. »Voikischer Beobachter« poudarja tudi potopitve sovražnih vojnih ladij ter zatrjuje, da podjetja, kakršno je bilo anglosaško izkrcanje v Severni Franciji, samo poslabšujejo razmerje med potopljenimi ladjami :n možnostjo novih gradenj. sietaikov m veli en na Zss3agov!t2 bsfi ob Tereku — Sovražni napadal m poskusi psvsod izfglovlfeni — Pred Gibraltarjem p©tqjsljeste tri sovražne ladje s 15.020 tonami Iz Hitlerjevega gTavnega stana, 21. nov. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V ozemlju ob Tereku je sovražnik pod-vzc! trdovratne napade, ki so bjl- kakor vedno doslej spet odbiti z vel k'mj in krvavim' izgubami za Sovjete. Pri uspešnih napadalnih |n obrambnih boj»h v tem prostoru je b;lo od 25. ektobra do 19. novembra zajetih 18.3C0 ujetn kov ter uničenih ali zajetih 189 oklepnih vozil. 283 topov in 639 komadov težkega pehotnega orožja. Juino od Stalingrada in v Kal^šk; ste-p- je sovražn k z močn imi oddelki, poduj-ranimi od oklepnih sil, prešel k napadom. Neki motorizirani sovražni oddelek je bi; pr; tem uničen. Tudi ob Dolnjem Donu se trdovratni obrambn; boji nemških in rumunskih čet nadaljujejo. Neki ojačeni konjenišk polk sovražnika, ki se mu je posrečil vdor. je bi! odrezan in uničen. Sovražni poskus prekoračenja reke Neve, podvzet z večjim številom prevoznih čolnov, se je ponesrečil v koncentričnem nemškem ognju. V krajevnih bojih je bilo 60 trdovratno hranjenih sovražnih bunkerjev zavzetih. V napada nih operacijah je neki oddelek oborožene SS uničil večje število bojnih postojank in povzročil so-vrržn ku velike izgube. Nemška bojna !rta'a so z dobrim učinkom napadla na Dal jn jem severu del mur-manske 'eleznlce. V Cirenaiki in ob tuniško-a«žirsk- me.il se razvija uspešno udejstvovanje izvidni- ških oddelkov. Oskrbovalne kolone sovražnika so bile bombardirane. V boju prot; britansko-ameriškemu oskrbovalnemu brodovju je nemška podmornica zapadno od Gibraltarja potopila iz močno zavarovanega velikega konvoja tri sovražne transportne ladje zvrhano naložene z vojnim materi.falom s skupno 15.000 br. reg. tonam;; četrta ladja je bila torpe-dirana. Letalstvo je doseglo bombne zadetke na dve večji trgovski ladji pred Alžjrom in Philippevi iom ter v pristaniščih obeh mest. Letalski napad; proti sovražnim le-tal.ščem so se nadaljevali. Povzročeni po bili požari na hangarjih in na letalih na tleh. V zasedenem zapadnem ozemtj.i je bilo sestreljenih 6 angleških letal. V noči od 19. na 20. novembra sta dve angleški bojni Ietaii, vsako s po enim jadralnim letalom, prileteli nad južno Norveško. Eno bojno letalo in obe jadralni letali sta bili prisiljeni k pristanku, sovražni vojaki, določeni za sabotažo, prisiljeni k boju do zadnjega moža uničeni. V času od 1. do 20. novembra je britansko letalstvo izgubilo 249 letal, od tega 120 nad Sredozemljem in Severni Afriki. Protiletalsko topništvo in ediniee vojne mornarice so od tega sestrelile 40 letal. V istem času smo v boju proti Veliki Britaniji izgubili 79 lastnih leta!. V bojih proti sovražnemu izkrcevalnemu brodovju v Sredozemlju se je posebno odlikovala podmornica pod poveljstvom kapitana Domesa. Nad pa! milijona kaznencev bo uvrščenih v sovjetsko vojsko Večino težje nadomeščanje človeških izgub na sovjetski strani — Nemški uspehi na Kavkazu Berlin, 20. nov. Dopis, ki ga je objavil poročevalec »United Pressa« iz Moskve, vsebuje dve zanimivi novici, ki nista brez pomena pri oceni današnjega splošnega položaja v Rusiji. Prva izmed teh novic je ta, da sovjetska vlada pripravlja obširno pomilostitev vseh obsojcncev, ki sede v ječah zaradi običajih zločinov in ki so bili obsojeni v razdobju 1931 do 1941. Pomilostitev, dodaja dopisnik ameriške agencije. se tiče samo moških in tako bo prišlo na svobodo kakih 600.000 ljudi različne starosti med 20. in 50. letom. Da so po-miloščsnja deležni samo moški, dočim amnestije v vseh državah obsegajo vedno oba spola, se da pojasniti samo z dejstvom, da Rusiji primanjkuje vojakov in da je vlada prisiljena poseči po kaznjencih. da izpopolni občutne vrzeli v vrstah rdeče vojske. To dejstvo tudi moskovski dopisnik ameriške agcncije priznava brez ovinkov. Druga novica se tiče ustanovitev petih novih divizij, ki jo je najavilo sovjetsko vrhovno poveljstvo. Te bodo sestavljene izključno iz članov stranke, ki so vpisani že od leta 1925. Nove divizije bodo postavljene na najkočljivejše točke fronte ln bo njihova glavna naloga v tem, da bodo dvigale duh m požrtvovalnost rdečih bojevnikov. Po vsem videzu boljševiško poveljstvo že čuti silno potrebo, da bi nekoliko obodrllo svoje množice na fronti. To je nekako samo po sebi umevno, kajti vojska, ki že 18 mesecev doživlja poraz za porazom, je morala izgubiti svojo trdnost, veliko vprašanje pa je, ako bo injekcija petih divizij lahko še kaj popravila na brezupnem položaju. Dočim se v Moskvi izmišljujejo nova sredstva, da bi si zboljšali položaj, poroča Berlin o nadaljnjih hudih bojih, ki so se vršili na področju pri Tuapseju in so med drugim prinesli znatno skrajšanje fronte. Zasedba mnogih prelazov, ki so jih doslej držali boljševiki, sklenitev zveze z nemškimi oddelki, delujočimi v drugih smereh. trr bliskovito prodiranje v boljševi-ški obrambni sistem, vse to je dovedlo do bistvene izpremembe položaja, katerega strateški rezultati se bodo čutili že prav v kratkem. Ogražanje Tuapseja po nemških četah je stopilo sedaj v najnevarnejšo fazo za sovražnika. Iz zaporov v smrt Berlin, 21. novembra. Pred nekaj meseci je neki nevtralni l'st zapisal: j Rusija je na široko odprla vrata svojih zaporov in v krdelih izpustila iz njih najhujše zločince, da bi jih poslala kot topniško hrano v najbolj brezupne akcije. Naloge, ki j'h prejemajo ti zločinci«, so seveda absurdno divjafike, saj se v 99 ol sto primerov končajo z gotovo smrtjo, tako da ni mogoče govoriti o kakem plemenitem dejanju, ki naj bi se doseglo z gorečnostjo.« Ta trditev nevtralnega lista je našla sedaj kaj čudno potrditev na odseku pri Stalingradu. kjer se sedaj razvijajo poslednje krčevite akcije, preden bo zima utrdila položaje. Včeraj so namreč pripoveiovali, da so bili pri Sisifovem delu popravljanj na progi Stalingrad—Kaoalinsk, ki jo že 14 dni neprestano bombardirajo nemški bombniki. da bi preprečili ojačenja četam, ki so sedaj obkoljene sredi sialingrajskih ruševin, zaposleni sami kaznenci, od katerih odpadejo na. enega po sreči preživelega najmanj trije mrtvi. Podobno nalogo so zaupali ro-bijašem ob Volgi, na kateri nemško letalstvo dan za dnem potaplja brodove. Volga psžira ruske vojne sptavarje Berlin, 21. nov. Da bi oskrbovali Stalingrad, se sovjeti, ki nimajo na razpolago dovolj dobro zgrajenih ladij, poslužujejo splavov najnovejše poizvodnje, ki so seveda zelo primitivni. Njih naloga je, da ponoči prevažajo tovore po Volgi, jih naglo razto-vorijo in se takoj vrnejo spet ob Volgi navzgor po nove tovore. Nazaj se splavi pomikajo čez dan, kajti čim so odložili svoj tovor, nikomur ni več za usodo splavov samih ali ljudi na njih. Nemški letalci, ki že nekaj časa lahko delujejo tu skoro brez nasprotnega odpora, ! so povsem uničili bližnje sovjetsko letališče ! pri Serafimoviču ter zažgali več takšnih i splavov na povratku. še tragičnejša usoda pa je zadela splavarje, ko so se včeraj pomikali s svojimi tovori proti jugu iz severnih predelov, kjer je voda že zamrznila in so se po reki navzdol valile velike ledene piošče. Kak;h sto splavov se je na mah znašlo v objemu teh plošč, medtem ko so se v zraku nad reko pojavila nemška strmo-glavna letala. Bombe, ki so bile odvržene v reko, so pognale ledene plošče proti splavom ki so bili od pritiska takoj stisnjeni ali pa so se naglo potopili. Kaznenci s teh splavov, ki so opravljali posle splavarjev, bi se morda še lahko rešili s plavanjem, ko bi ne bili tako rekoč zasuti oi ledenih drobcev razbitih plošč. Tako se ni niti eden izmed njih reš'1. Boji v Stalingradu Berlin, 21. nov. s. Nemški udarni oddelki so včeraj v Stalingradu Izvršili nekoliko zmagovitih akcij proti sovjetskim četam ter so osvojili razne skupine poslopij. Kakor poročajo tukajšnji uradni krogi, je bilo nekoliko boljševiških napadov s severne strani mesta odbitih z velikimi izgubami za sovražnika. Nemško protiletalsko topništvo je učinkovito podpiralo borbe na suhem ter obstreljevalo topniške postojanke in utrdbe na nasprotnem bregu Volge. Pri tem so bile razpršene zbirajoče se sovražne čete ko so se ravno hotele prepeljati preko reke, da bi se udeležile napada. Mnogoštevilne lahke in težke sovjetske baterije, so bile razbite in veliko skladišče municije je zletelo v zrak. StaSiagrajska ,.Hudičeva stena" zavzeta Berlin, 20. nov. Na fronti ob Donu so v teku sovjetski napadalni poskusi proti položajem, ki jih drže Rumuni m Nemci. Vendar ne gre za podjetje velikega obsega. V Stalingradu se z železno doslednostjo nadaljuje očiščevanje. »Hudičeva skala« je že zavzeta, z njo vred pa je padla v roke zmagovalcem še neka druga strateško važna skupina hiš. Od 26 mestnih okrajev Stalingrada jih je 25 že v rokah Nemcev. Na finskih bojiščih Helsinki, 20. nov. s. V zadnjih 24 urah so bil,- na fronti Karelske ožine odbiti krajevni napadi majhnih sovjetskih oddelkov. Na fronti Aunusa obojestransko zasledovanje patrulj. Na fronti v Vzhodni Kareliji je sovjetski oddelek poizkušal vdret; v južnem odseku v finske prednje postojan-janke, pa je bil odbit. Severno od tod običajno udejstvovanje patrul. Eksc. Visoki komisar na obisku Davi je Eksc. Visoki komisar napravil važne obiske raznim šolskim zavodom in Šolskim kuhinjam. Obiskal je italijansko šolo, nekatere slovenske šolske zavode, v ljubljanskih šolskih zavodih šolske kuhinje GILLa in občinske podporne ustanove. O teh obiskih bomo spregovorili obširneje v prihodnji številki. Poročilo Eksc. Graziolija komisarjem okrajnih kapltanatov Ta teden je Visoki Komisar poročal Ko-nisarjem okrajnih kapitanatov Ljubljanske pokrajine. V navzočnosti visokih uradnikov Visokega Komisarijata so Komisarji podrobno in posebej poročali o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na politično, gospodarsko, socialno ter upravno življenje odnosnih področij svoje pristojnosti. Zelo podrobno so obravnavali vprašanja, ki se tičejo delovanja javnih služb, zdravstvenega položaja, javnih del, šolstva, pomoči v splošnem in prehrane v posebnem. Visoki Komisar je dal točna navodila glede nadaljnjega delovanja in je sporočil navodila za podpore potrebnim. Dal je na razpolago okrajnim Komisarjem potrebna denarna sredstva. Španija se klanja spominu ustm*-™*^'^ svoje falange Madrid, 21. nov. s. V samostanu E?co-riala je bila ob navzočnosti Franca, vseh ministrov, diplomatskega zbora, prvakov stranke, najvišjih civilnih, vojaških in verskih zastopnikov oblasti, zastopnikov falange iz vseh krajev Španije, oddelkov vojske, vseučiliščnike milice, sindikalnih organizacij in mladinskh organizacij ter zastopstva" Fašija in narodno socialistične stranke svečana 3lužba božja v spomin na Josea Antonia de Riviero. Pred verskimi obredi sta Franco in tajnik falange položila venec na grob ustanovitelja falange. Falangisti in ljudstvo je po svečanosti priredilo goreče ovacije Francu, čez dan so ministri in prvaki falange držali častno stražo ob grobu mučenika. Obletnica žrtvovanja Josea Antonia de Rivere je bila proslavljena svečano po vsej Španiji. V Barceloni je bila svečana maša ob navzočnosti vseh zastopnikov oblasti v pokrajini in italijanskih ter nemških zastopnikov. AHicante, 21. nov. s. Včeraj zvečer se je v jetnišnici v Allicanteu vršil ginljiv obred v spomin na to. da je bil tu zaprt Jose Antonio Primo de Rivera, preden so ga ustrelili. Odposlanstva falange iz vse Španije, odposlanstva mladinske fronte, ki jim je načeloval narodni poslanec Eloda, zastopstva oblasti in starešinstva ter velika množica ljudstva je prisostvovala slovesnosti. Na mesto, kjer je Primo de Rivera padel pod streli rdečih, so položili nekoliko zemlje iz grobov padlih, nabrane iz vseh pokrajin Španije. V teku dneva se je več kakor 30.000 ljudi zvrstilo na tem mestu in se poklonilo spominu pokojnika. Turška gospodarska stiska Po dveh neuspelih poskusila jih hoče vlada sedaj reševati po vzoru avtoritarnih držav Carigrajski poročevalec miHansikega lista »I! Popolo d'Italda« Emilio Ceretti je te dni takole prikazal notranje turške težave: Razširjenje vojne je pokazalo, da ne more nobena država, pa naj bo njena politika še tako nevtralna, ostati samo brezbrižen opazovalec. Nasprotno, ker se je vojna približala mejam, je tudd nekaj nevtralnih držav zgrabila gospodarska kriza, ki je pogosto še hujaa od gospodarske krize vojujoči h se držav. Turški primer je v tem pogledu zelo zgovoren. V Turčiji, kjer n' bojev in ki&r ima vojska samo previdnostno nalogo, da straži meje. je izbruhnila prava gospodarska vojna, ki je prisilila cfcržavo. da kolikor mogoče ojači svojo notranjo fronto. Turška gospodarska politika je zaradi vojne prebrodila tri različne faze, ki odgovarjajo trem različnim eksperimentom. Prvi poskus je izvršila letos sipomiladd in paleti tedanja vlada Refilka Sajdama v skladal z avtoritarno politiko nadzorstva cen, omejitve potrošnje in zvišanja proizvodnje. Biil je to sicer pogumen poskus, vendar prebivalstvo ni odgovorilo nanj z ono strnjenostjo in vzajemnostjo, ki bi mu mogli zajaimčiifci uspeh. Julija tega leta je nato Refi!k Sajdam umrl v Carigradu prav na začetku gospodarske kampanje, ki jo je Turčija začela, da bi pr omagala notranje težave- Sara-džoglu, ki mu je sledili kot predsednik vlade, je začal delovanje svoje vlade s povsem drugačnim programom. Ugotovil je neuspeh omejitvenih ukrepov prejšnje vfla-de in se vrnii.1 k liberalni politika z ukinitvijo nadzorstva cen in skoraj vseh omejitev. Le glede žita, ki ga Turčija prideluje več, kakor ga sama potrebuje, talko da ga je pretekla leta celo izvažala, je biilo uzakonjeno načelo, da mora sleherni kmetovalec odstopiti državi 25 °/o vsega pridelka po v naprej določeni eenii, ki naj bi vplivala tudi na tržne cene. A tudi to pot so sie pojavile razne težave, deloma v zvezti z napačnimi računi glede proizvodnje ter neiskrenimi prijavami in zlorabami kmetovalcev. Predvsem so kmetje, ki so za odstopljenih 25% svojega pridelka prejeli neko določeno vsoto denarja, ki jim je služila za kritje neposrednih po tr&b, zadržaili vse ostalo žito v nadli, da bedo medtem cene poskočile. In cene so zares kar vrtoglavo poskočile, to pa zaradi posega verižnikov, po večini Židov, ki so postala pravi gospodarji položaja. Vse to je seveda ustvarilo v Turčiji v nekaj mesecih zelo težaven in zmeden pofložaj.^ Turčija, ka je ena izmed redkih držav na svetu, ka bi mogla sama sebi zadoščati in ki razpolaga v dovoljni meri z žitom, nd imela primernih rezerv za potrebe mestnega prebivalstva in vojske, tako da ni biila kos vsem osikrbovallniim potrebam države. Medtem so s 1 * v - / =± n , i r ,r - - .O—• - - ■ 22. XL 1942-XXI- ronika — — * Japonska obletnica vojne. Dne 8. decembra bo prva obletnica, odkar je Japonska stopila v vojno. Obletnico bodo na Japonskem primerno proslavili z manifestacijami. Zlasti praznična bo proslava na Filipinih. Pod vodstvom ondotnega upravnika že pripravljajo obsežen spored svečanosti. * Italijanska odlikovanja za vodilne funkcionarje liudimpcs^e. Mestni župan Karel Szendv preime velik-' k^ž janske krone, podžupan Andrej Morway prejme komanderski križ, magistratni svetnik dr. Karel Nemethy veliki oficirski križec, vodja županove pisarne grof Emerik Say in magistratni notar dr. Koloman Am-brosy pa prejmeta oficirski križec reda Italijanske krone. * Vrnitev znamenite odprave. Dne 1. julija letos je odpotovala v grško vodovje Hassova odprava. Ki je imela s seboj nove instrumente, da bi z njihovo pomočjo raziskovala Egejsko morje. Preteklo sredo se je odprava spet vrnila na Dunaj. Hassova odprava je postala znana že po svojih vožnjah v Karibijsko morje. Tudi tokrat je prinesla s sebci mnogo znanstvenega gradiva o življenjskih zajednicah v mor. skih globinah. Posnela je edinstvene filme, ki bodo prvič seznanili javnost z morskim živalstvom. * Stoletnica rojstva znamenitega kirurga. Dne 9. novembra 1842 se je rodil znameniti kirurg prof. dr. Vincenc Czerny, ki je umrl v metežu prve svetovne vojne dne 3. oktobra 1916. Zlasti se je izkazai kot raziskovalec raka. Vzgojil je na kliniki v Heidelbergu vrsto odličnih naslednikov. Dr. Czerny je bil zelo ponosen na pridobitve modeme kirurgije in je kot učenec slavnega Billrotha nekoč izjavil v svojem akademskem govoru: »Brez pretiravanja lahko trdimo, da je 19. stoletje storilo za zdravstvo in njegov razvoj kot znanost na podlagi modernega prirodoslovja več kakor obe pretekli dvetisočletji od Hipokrata do ustanovitve kirurške akademije v Parizu.« * Gerhardt Hauptmann na Dunaju. V počaščenje 80-letnice pisatelja in pesnika Gerhardta Hauptmanna se vrstijo v Nemčiji številne prireditve. Posebno svečana pa je bila proslava na Dunaju, kamor se je pesnik pripeljal na povabilo mesta s svojo soprogo v ponedeljek zvečer. Iz Šlezije ga je dovedlo posebno spremstva Gerhardt Hauptmann. ki je kljub visokim letom telesno in duševno še zelo prožen, se udeležuje svečanosti v okviru njemu na čast prirejenega dunajskega tedna. * Okostje pradavnega orjaka so našli v nemški občini Mistersingu pri Gayi. Mož je bil resnično velikan, visok nič manj kakor 2.20 m. Kosti je imel izredno močne. Po legi, v kateri so našli okostje, sklepajo arheologi, da je orjak živel pred 4500 do 5000 leti. * Hotelske sobe morajo biti na razpolago za potnike, ki imajo za vojno važne opravke. Državni tajnik za tujski promet v Nemčiji je nedavno izdal odredbo, po kateri od 15. novembra naprej lahko' berlinski župan namesto najemodajalca odpove gostu sobo v roku dveh dni, če nima v Berlinu za vojno važnih opravkov. S tem je najemodajalec razrešen pogodbene dolžnosti. Dalje morajo hoteli z najmanj 25 posteljami na zahtevo državnega tujsko-prometnega urada 4% postelj do 9. zvečer hraniti za goste, ki jih tujsko-prometni urad dodeli hotelom. V izjemnih primerih morajo lastniki hotelov 10«/o postelj dati na razpolago gostom, ki jih pošlje tujsko-prometni urad. * Vojna dopisnica 27 let na poti V Op-penheimu je neki meščan prejel vojaško dopisnico, ki ga je močno presenetila. Na dopisnici je namreč slika, pod katero je zapisano: »Ruske čete skušajo zaman preprečiti strnitev avstrijskih in nemških čet.« Dopisnica je bila napisana 3. februarja 1915. Potrebovala je torej več kakor 27 let, da je prišla s takratne vzhodne tronte v Oppenbeim. če bi mogla ta dopisnica lzpregovoriti kaj več kakor je na njej napisano, bi pač vedela marsikaj pripovedovati o svojem dolgoletnem potovanju. * Kit je bil ukraden. Z Lofotov, ki so tako važni za norveško ribištvo, poročajo dnevniki v Oslu o nenavadnem dogodku. Nekaterim ribičem je bilo uspelo vloviti kita in ga spraviti na breg, kjer so orjaško žival privezali z vrvmi in jo začeli mesa-rjti. Ko je bil kit mrtev in so najlepše kose že pobrali, so delo prekinili, ker je bilo vreme ugodno za nadaljevanje ribolova. A kolikšno je bilo presenečenje ribičev, ko so se čez čas vrnili, kita pa nikjer več! Kakor so brž dognali, je bil kit — ukraden. Vsekakor pa je varnostna oblast prepričana, da bodo tatovi kmalu razkrinkani. Čeprav kit ni med največjimi, je vendar tako velik, da ga bo težko skriti in odstraniti sledove. * Kuriti je treba pravilno; Nemški listi poročajo, da se je tečajev, ki so jih po vsej državi prirejali pod geslom »Kuri pravil- no!« udeležilo nad 150.000 moških ln žena, ki imajo opravka s centralno kurjavo, a sami strokovno niso izvežbani. Na pobudo državnega urada za premog je bilo zdaj določeno, da se bodo morali do 30. novembra letos udeležiti tečajev vsi, ki imajo v svojih stanovanjih centralno kurjavo ali imajo kakršnega koli opravka z njo. ♦ Janko Kač, znani, avtor romanov »Grunt« in »Moloh« ter črtic jn satir »Pisane zgodbe«, »Med padarji in zdravniki« itd. je napisal novo izredno lepo in globoko zajeto pripovedno delo. povest »Na no-vinah«, kj izide med letošnjimi knjigami Vodnikove družbe. Na to pomembno novost v slovenski izvirni leposlovni tvorbi opozarjamo vse ljubitelje naše literature in prijatelje krepkega, izrazitega peresa, priljubljenega pisatelja Janka Kača! Naročite se nemudoma na knjižni dar Vodnikove družbe! * Novi komet Oterma. Kakor smo poročali, je finska zvezdogledka gdč. Oterma na opazovalnici Aboturku odkrila nov komet, ki se imenuje po njej. Odkriteljica se je takoj lotila rtatančnih računov in je dognala, kje se bo komet približno nahajal v naslednjih tednih. Novi komet leti v severni smeri, tako da bo sredi decembra v znamenju Bika čisto blizu Hial. Komet je trenutno od nas oddaljen SOOkrat več kakor mesec, vendar se naglo bliža zemlji. Bajazljivoem moramo takoj zaupati na uho, da zemlje nikoli ne bo dosegel. Vsekakor pa je njegova brzina velikanska in sicer 500krat večja kakor brzina povprečnega vlaka. Vendar ta približevalna brzina popušča od tedna do tedna v razmerju 3:2:1. Novi komet Oterma je sicer jako zanimiv, vendar ne bo veljal za kak posebno izreden pojav. Celo ko se bo tamle pred Božičem najbolj približal soncu, bo od njega oddaljen 60 odstotkov bolj kakor naša zemlja. - : Obednica v stari cukrarnl Plin ob letalskem napadu V primeru letalskega napada bo mestna plinarna takoj po sirenskem ali drugačnem signalu zaprla dovod plina v mesto, tako, da v omrežju in v hišnih vodih ne bo plinskega pritiska. Zato bodo pri strankah ugasnili vsi gorilci in tudi prižigalni plamenčki. Ko bo pa dan znak, da je nevarnost za napad minila, bo dotok plina zopet normalen. Zato, da ne bi uhajal plin iz odprtih gorilcev, ki so bili ob začetku napada v rabi, opozarjamo, naj bo prva skrb gospodinje, da ob letalskem napadu v stanovanju zapre vse plinske pipe in pi-pice, a če tega ni mogoče takoj storiti, naj to stori vsaj takoj po vrnitvi v stanovanje. Če je v stanovanju vonj po plinu, je treba najprej odpreti vsa okna, šele tedaj pa smemo odpreti tudi električno luč, ko ne diši več po plinu, da ne bo iskra v stikalu povzročila eksplozije. Opozarjamo, da je treba tako postopati tudi pri vajah za zaščito pred letalskimi napadi, ker bo tudi ob takih vajah plin na dano znamenje zaprt. u— Diplomirali so na pravni fakulteti ljubljanske univerze gdč. Jelenič Dušana iz TopLičic ter gg. Šimenc Tone iz Zg. Brnika in Barovjč Rudolf iz Sevnice. Čestitamo. u— Himen. V župni cerkvi sv. Petra sta se poročila v petek gdč. Tinca Pišek-Selja-kova ter g. inž. Franci Klopčič. Priči sta bila g. prof Lovše Anton in ženinov oče. Poročil ju je šempetrski župnik g. Košmerlj Alojzij. Bilo srečno! u— Slikar gospod Ivan Vavpotič bo imel današnjo nedeljo ob 11. uri vodstvo po razstavi četverice umetnikov: Zdenka Kalina, Kregrlja, Omerse in Putnika v Jakopičevem paviljonu. Razstava je v našem kulturnem življenju zbudila mnogo pozornosti. Umetniki opozarjajo cenjeno občinstvo, naj kupuje in naroča umetnine domačih umetnikov neposredno od umetnikov samih na razstavi, ne pa pri različnih prekupčevalcih. Izvajanja gospoda profesorja Vavpotiča bodo privabila gotovo mnogo občinstva, tudi onega, ki si je razstavo že ogledalo. u— Sivo jesensko vreme imamo, suho ln za ta čas ne prehladno. V petek se je temperatura spet dvignila nad 5» C in v sobotnem jutru smo zabeležili nekaj nad 2° C. Barometer se drži visoko, ozračje je mirno in vsa priroda je v vdanem pričakovanju zime. Zadovoljni smo, da imamo suho vreme, saj vemo, kakšne so v zdravstvenem pogledu posledice vlažnih jeseni. Današnjo nedeljo godujejo Cilke, ki jim želimo vse dobro. Po stari kmečki modrosti naj zapišemo ob njihovem godu naslednji rek: »če sv. Cecilija hudo grmi, dosti pridelka kmet ob letu dobi.« Krajše pravi drugi kmetski rek: »Svete Cecilije grmenje — je plodnega leta znamenje.« Upajmo, da nam bo prihodnje leto naklonjeno tudi brez Cilkinega treskanja. O jutršnjem gcdovniku Klemenu pa pravi star kmetski rek: »Sv. Klemen zaklene, sv. Katarina (15. t. m.) gru-šta, sv. Andrej (30. t. m,) pa pokriva,« — namreč s snegom. u— Spored jutrišnjega simfoničnega koncerta ima dva dela. V prvem delu se bo izvajala veličastna Beethovnova Tretja simfonija Op. 55 v Es-duru, drugi del pa prinaša Cherubinijevo uverturo k operj Anakreon in Smetanovo simfonično pesnitev Iz čeških logov in gajev. Velik simfonični spored. za katerega moramo biti naravnost hvaležni prirediteljem letošnj h simfoničn h koncertov, v pivi vrsti pa članom radijskega in opernega orkestra, ki sestavljajo simfonični orkester. Njihova resnična požrtvovalnost in ljubezen do stvari nam bo nudila letos vrsto pravih, umetniških večerov. Začetek koncerta bo jutri zvečer točno ob 18. uri v veliki unionski dvorani. Predprodaja v Knjigami Glasbene Matice. KLOBUČARNA »PAJK« vam strokovnjaško očisti. preoblikuje ln prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča RUDOLF PAJK. Sv. Petra c. 38 Delitev obeda v stari cnkrarni u— čevljarske moj.;tre iz Ljubljane in bližnje okolice obveščamo, da morejo dobiti na obrtniške bone še nadaljnjo enako količino sukanca, kakor so jo prejeli nakazano ob prv; razdelitvi. u— Naročajte takoj, najkasneje do 1. decembra inozemske časopise — strokovne in druge — za prihodnje leto preko knjigarne Kleimajr & Bamberg, Miklošičeva cesta 16. u— V gimnastični šoli Milene Govekar-jeve se bo vršil ob zadostnem številu prijav še en tečaj za otroke. Otroci, ki imajo šolo popoldne, naj se prijavijo čim preje v dopoldanski tečaj, ki se bo vršil dvakrat na teden. Vpisovanje popoldne, Muzejska ul. 3 priti. u— Starši dijakov srednjih, trgovskih, strokovnih in ljudskih šol — pošljite svoje sinove in hčerke v Korepetitorij pripravljamo dnevno dijake (inje) iz vseh predmetov (razlaga, izpraševanje, naloge). Za vsakega vodimo kontrolo na šoli, katero obiskuje. Po učnem načrtu pripravija-mo privatiste in one, ki ne obiskujejo redno šole. Prijavljanje dnevno: Korepetitorij: Mestni trg 17-1. cd 8—12 in 14—16. u— Težilo živite brez znanja modernih jezikov, zlasti italijanščine, nemšč ne in francoščine. Zato se prijavite čim prej v Korepetitorij na Mestnem trgu 17/1., kjer po dobri metodi poučujemo vse modeme jezike. Vodimo začetne, nadaljevalne in kon-verzacijske tečaje Honorar zmeren. Vpiso. vanje dnevno od 8—12 in cd 14—16. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Bleivveisova cesta št. 62. u— Proti ka&Iju in hripavosti Vam priporoča lekarna Hočevar v šiški svoje zdravilne karamele. u— Cenj. damam sporočam, da imam na zalogi borsalino klobuke, barete in modele iz perja. Se priporoča salon Truda, Ulica 3. maja 5. u— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično v kratkem Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacijskem oddel-kuč Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje ter informacije dnevno do 19. ure. n— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni strojepisni tečaji prično 23. in 24. t. m. Najuspešnejša desetprstna učn* metoda. Specijalna strojepisna šola. Največja modema strojepisnica, stroji raznovrstnih sistemov. Računski stroji! Vaje po diktatu. Učnina zmerna. Vpiše se lahko vsakdo, za dijeke-inje posebni oddelek. Zahtevajte nove prospekte s slikami: Trgovsko učilišče »Cristofov učni zavod«, Domobranska cesta 15. u— Naše prednosti: Umetniško izdelana fotografija, po nizki ceni, v najkrajšem času. Dijaki popust 20%. Ob nedeljah atelje odprt ves dan. Foto Kocmur Marjan, Prešernova 9, Društvena 34. u— Ročne hišne brizgalne. Rupena-Lutz, šiška, Bel jaška 4. Vse kovinske armature. u— Precej premogovnih ogorkov (Ješ3) ima mestna elektrana na dvorišču mestne električne centrale. Vsak interesent jih dobi zastonj, le nalaganje in prevoz mora oskrbeti sam. Z Gorenjskega Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: 24-letni prostovoljec pri SS Viljem Schilcher, planinski desetnik Franc Linder in 231etni planinski desetnik En-gelbert Rauter. Povišanje kamniškega deželnega svetnika. Z veljavnostjo od 9. novembra je deželni svetnik dr. Herman Doujak v Kamniku povišan za višjega krdelnega vodjo SS. Celovški dnevnik pripominja, da je bilo s tem povišanjfem izraženo priznanje obzirni in vzgledni izgradnji SS v kamniškem okraju. Uvedba nemškega občinskega reda. Z veljavnostjo od 1. oktobra 1942 je vpeljan v zasedenih ozemljih na Koroškem in na Gorenjskem nemški občinski red v skrčenem obsegu. Zaradi pomanjkanja pogojev, pravi gorenjski tednik, sicer še ne obstoji popolna občinska samouprava, vendar so z novo ureditvijo podane vse podlage, da se omogoči samouprava v okviru utesnitev. V Ratečah-Planici so se oktobra rodili trije otroci, umrli pa so: 641etna gospodinja Uršula Mešnikova, 541etna gospodinja Uršula Benetova, 781etna Marija Cuznerjeva in 791etna Marija Matjaševa. Poroke ni bilo v oktobru nobene. »Vesela .vdova« v Celovcu. V petek je bila v celovškem gledališču prirejena znana Leharjeva opereta »Vesela vdova«, ki bo v sezoni gotovo najbolj privabljala občinstvo. Meteor nad Koroško, 17. t. m. ob 19. uri so opazovali nad Koroško lep meteor. Pojav sta spremljala šumenje in močan svit. Ni še znano, ali je meteor padel kje na Koroškem. Podatke zbira vodstvo meščanske šole v Lienzu. Sinrt med vagoni. Na celovškem glavnem kolodvoru se je ponesrečil 19. t. m. 56-letni pisarniški pomočnik Valentin Jaritz. Pri- i W js med vagone, ki so jih na kolodvora I ranžiralL Z zdrobljenim prsnim košem Je obležal na mestu mrtev. h Hrvatske j Smrt uglednega muslimafjskega duhovni-j ka. V 76. letu starosti je v Mostaru umrl j Hadži Ahmed ef. Karabeg, eden izmed naj-| srtarejfiih muslimanskih duhovnikov in član j znane učenjaške rodbine Kai-3 begov. Hadži ■ Ahmed je študiral v Egiptu in Carigradu. | Dar knjižnici zagrebške džamije. Kakor j znano, sta se poleti mudila v Turčiji vrhovni šerijatski sodnik v pokoju Muhamed ef. J Mujagič in H. Ko&arič zaradi proučevanja j ureditve notranjosti zagrebške džamije. Ob i tej priliki sta obiskala tudi muslimanskega j verskega poglavarja v Turčiji Mehmeda še-refedina Jaikaja. ki je za knjižnico nove džam-je daroval 12 turških in arabskih knjig z njegovim lastnoročnim podpisom. 22Ietnica sarajevskega gledališča. Konec tega meseca bo minilo 22 let odkar je hrvatsko državno gledališče v Sarajevu uprizorilo svojo prvo predstavo. Zanimivo je, da ta n; bila v Sarajevu ampak v Tuzli' ker je sarajevsko gledališče prvo sezono prebilo na gostovanju v Tuzli, Brčkem m Dubrovniku. Najboljši pevec narodnih pesmi je Ibra- him Aščerič. Preteki iponedeljek je nramreč državna radijska postaja v Sarajevu priredila pevsko tekmovanje za najboljšega pevca narodnih pesmi. Zmagiafl je "Aščerič s 196 glasovi. Za nagrado je preje* radijski sprejemnik. Nova določila ra peko *mha. Dne 12. t. m. je bila objavljena naredba, po kateri je proizvodnja kakršnega koli peciva iz čiste pšenične, ječmenove, ržene ali sor-žične moke na vsem državnem področju prepovedana. Prepoved se nanaša tudi na zasebna gospodinjstva. Za proizvodnjo kruha, namenjeneg-a prodaji, se sme uporabljati zmes enotne pšenične kmšne moke in koruzne moke v razmerju največ 20% pšenične in najmanj 80% koruzne make. Pšenična moka se lahko zamenja z rženo, ječmenovo ali soržično moko. Naredba je stopila 14. t. m. v veljavo. V Dubrovniku se še kopljejo. Po poročilu »Hrvatskega Naroda« je bilo oktobra na vsem hrvatskem jugu izredno toplo sončno vreme. Tudi prvi dnevi meseca no-' vembra so bili zelo topli in ni redkost, da ne bi bilo vsak dan v mestnih kopališčih precejšnje število kopalcev. — Oljke so dobro obrodile, pa tudi vinska trta je dala najboljši pridelek. »Ruši tei ji miru«. Pred dnevi je jzSa v napadi zagrebške založbe »Evropa« knjiga K. H. Klaserja; »Morder am Frieden«. Obsega 112 strani in 52 celostranskih slik. Avtor prikazuje v njej uničevalno delo partizanov in četnikov na Hrvatskem, istočasno pa so prikazana tudj junaška dejanja borcev, ki so v najtežjih razmerah vztrajali na začrtani poti. Knjiga stane 70 kun. V kratkem izidejo prevodi v hrvaščini, italijanščini in francoščini, da bo zanimiva anov dostopna čim širšemu krogu čitate-Ijev. Izsuševanje močvirja. Na pobudo velike župe. Baranje so začeli izsuševati 375 oralov obsegajoče zemljišče na osiješki periferiji, ki je bilo ob visoki vodi vedno preplavljeno Zemeljska tehnična dela bodo končana v teku enega leta. 105 oralov zemliišča bo pretvorjenega v vzoren pašnik, 80 oralov v vzorne travnike, 190 oralov pa ga bodo uporabili za vrt, ki bo Osijek zalagal vse leto s presno povrtnino. Regulacija Mostarskega blata. Dela pri urejevanju Mostarskega blata teko normalno in brez motenj. Zdaj vrtajo predor, imenovan Darda, ki bo dolg poldrug kilometer. 600 metrov predora je že izvrtane-ga. Da bi dela hitreje napredovala, so pripeljali nove stroje in betonske mešaJnike. Za delavstvo so zgradili posebne stanovanjske barake in skupne kuhinje, kjer dobivajo obilno in tečno hrano za 26 kun dnevno, če bo delo napredovalo v dosedanjem tempu, računajo, da bodo prihodnje leto že pospravili žetev. Z oziram na veliko površino Mostarskega blaga sklepajo na 500 do 600 vagonov pridelka. GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja, 22. novembra: ob 10.30 Sneguljčica. Mladinska predstava Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 15. Deseti brat. Izven. Ponedeljek, 23. novembra: Zaprto. Jurčič-Golia: »Deseti brat.« Dramatizacija znanega ljudskega romana v 16 sOkab, ki jih veže z branjem proze bralka. Zanimivo inscenirana igra poudarja ilustracijo romana. Igro je zrežiral prof. O. šest. Predstava bo v nedeljo ob 15. uri. OPERA Nedelja, 22. novembra: ob 15.: Slepa miš. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol Ponedeljek, 23. novembra: Zaprto. P. G. Wodehonset 31 DIETNI SAM Humori stičen TontM »Prijatelj Braddock mi je pravil, da ste ga pred davnim časom nabili z izprehajalno palico.« »Tako je.« »Ali je bila debela?« »Palica? Dokaj.« »In ste ga pošteno naklestili?« »O, da. Iz vse svoje duše, vse svoje misli in vse svoje moči.« Kavina hvaležnost je prekipela. »Oh!« je vzneseno vzkliknila. Med pogovorom sta se bila počasi bližala drug drugemu, tako da v tem trenutku nista bila daleč vsaksebi; in ko je Kay začula zadnje sladke besede, je z izrazom prisrčnega, vdanega prijateljstva dvignila glavico proti Samu. Sam je vztrepetal kakor hladetina iz mleka in jajec. V tem, ko je njegov trepet še trajal, se je pokazal na dekličinih ustnicah smehljaj. Od tod naprej je poroeanje o nadalj-nih dogodkih za zgodovinarja kaj težka, odgovornosti polna naloga. Toliko drži, da je Sam kakor pijan omahnil proti Kayi, jo zgrabil z junaškimi rokami in jo divje poljubil na obraz. Lahko bi rekli, da je tak dogodek brez pomena, se naredili nevedne in ga preskočili. V poljubu samem po sebi ni ničesar takega, da bi bilo vredno obsojanja. Prvi kristjani na primer I so poljubljali drug drugega ob vsakem srečanju. Vendar se zgodovinar zaveda, da bi marsikateri či-i tatelj namrščil obrvi, če bi z očetovskim razumevanjem izrekel besedo odveze. Vsekako bo treba prej dokazati, da Sam Shotter ni izmed tistih, ki jih smemo obsoditi, ne da bi jim storili krivico. Ko se zgodovinar loteva te naloge, je njegova zadrega na dlani. Ni še dolgo tega, kar je moral predati brezumno dejanje mladega Clauda Batesa javni graji; zdaj pa naj išče olajševalnih okoliščin za mladega Sama Sliotterja. ki je obtožen istega zločina! Dejstvo je, da ni mogel ravnati drugače. Oglejmo si razloge. Prvič je na pisalni mizi gospoda Wrenna, kakor na vseh drugih pisalnih mizah v Tilburyjevi zgradbi, stolovala tablica v lepem okvirju, na kateri se je bleščal napis »NE ODLAGAJ NIČESAR!«. Kdo more reči, da ni prav ta napis usodno vplival na Samovo podzavest ? v Drugič: ako je človek štiri mesece nosil sliko lepega dekleta v tistem žepu, ki neposredno pritiska na srce, in jo sleherni dan nešteto kratov v duhu miloval, bo kaj težko gledal na to dekle kot na popolno tujko, če se po nepričakovanem naključju najdeta na štiri oči. Tretjič pa gre — in tu je koren zadeve — še za tisti nesrečni smehljaj. Ljubke deklice, kakršna je bila Kay Derrick, ki jim je obraz skoraj vsem prežet z nekakšno milo resnobo, se morajo pač devetkrat premisliti, preden se nasmehnejo. Smehljaj Kaye Derrickove je bil — kako naj rečem — takisto, kakor da bi solnce pretrgalo oblake. Naš malopridni svet se je mahoma zazdel človeku najslajši in najboljši kraj v vesoljnem svetovju. Mrki »policeman«, ki ga je vprašala za pojasnilo in ga pri tem obsijala s svojim nasmeškom, je hipoma oživel in še ves dan sam pri sebi tiho pobrundaval, ko je urejal promet; ubogi berač, ki je dobil ta nasmeh povrhu skromne miloščine, se je izprsil, kakor bi ga dregnila čaro dejna paličica, in glas mu je mladeniško zazvenel, ko je spet začel trgati mimogredočim ušesa s svojimi tožbami. Prav ta smehljaj se je bil utrnil tudi na Sama, in Sam, tega nikar ne pozabimo, je že mesece in mesece koprnel po njem. S tem smo po svoji vesti navedli vse, kar zmanjšuje krivdo; škoda le, da ni bilo tudi v pisarni gospoda VVrenna tisti hip kake dobre duše, ki bi se bila pred ogorčeno deklico podobno zavzela za mladega moža. Baš nenavzočnost take duše je zakrivila polom. Kay, docela prepuščena sami sebi, ni mogla najti nobene opravičbe za mladeničevo ravnanje in se ni domislila ničesar drugega, kakor da se je ko divja mačka iztrgala njegovemu objemu in planila na drugo stran pisalne mize, od koder je jela z očmi neusmiljeno bliskati po njem. Prsti so ji trepetali in le s težavo je sopla. Za las je bila podobna okrutnicam, ki bi bile zmožne dati vso letno plačo, samo da bi imele izvod Jerning-hamove knjige »Pekel tojej obstoji?« v neposrednem dosegu svojih maščevalnih rok. Kje je bilo zdaj tisto prelestno tovarištvo, ki je malo prej storilo, da jo je imel mladi človek za sestrsko dušo! Kje je bil izraz žive hvaležnosti za to, da je bil Sam izprhal zoprnemu Claudu Batesu hlače, čeprav je pri tem nemara poškodoval svojo palico! Kay je zdaj mislila, da je mladi človek brezsrčno razočaral njen prvi ugodni vtis in nizkotno zlorabil njeno zaupljivost »Naj se zdi še tako neverjetno, vendar je resnica: Sam je stal zdaj v Kayinih očeh na najnižjem klinu lestvice, prav tam, kamor je bila postavila Clauda Batesa Morda celo še za spoznanje niže! Po takem pripetljaju ni bilo ne zanjo ne zanj nič težjega kakor najti nit, da bi nadaljevala razgovor. Grozeč molk je polnil sobo vse do trenutka, ko ga je prekinila nenadna vrnitev blagega gospoda Wrenna. Gospod Wrenn ni bil opazovalec. Izprememb ozračja niti čutil nt Ne Kayin ne Samov obraz se mu nista zazdela nenavadna, niti se ni zavedel, da je zrak v pisarni do sitega nabit z elektriko visoke napetosti. Vljudno se je obrnil k mlademu človeku. »Stvar je v redu, gospod Shotter. Lord Tilbury želi, da pričnete svoje delovanje pri tedniku, ki mi je zaupan v skrb.« Sam se je obrnil proti njemu z bedastim pogledom človeka, ki se še ni do dobrega prebudil. »Lepo bo, da vas bom imel v svoji pisarni, dragi gospod Shotter,« je z zadovoljnim obrazom nadaljeval Wrenn. »2e dolgo mi je manjkalo dobrega pomočnika. In, da ne pozabim: lord Tilbury me je prosil, naj vam povem, da neutegoma pridite k njemu. H kosilu se odpravlja.« »H kosilu?« je zume, za kaj gre. vpra«?] Sam, kakor da ne ra- Major pilot Carlo Emannele Buscaglia (s čepico), as med vodji italijanskih torpednih letal, ki je padel v zadnji akciji proti anglo-amenskemu brodovju S P O RT Mars - Dopolavoro t. t. Danes ob 14.30 na stadionu v finalu za pokal Pokrajinskega Dopolavora Že včeraj smo izrekli nekaj dvomov — in tik pred zaključkom redakcije tudi izvedeli dokončno — da današnji spored na Stadionu ne bo popoln, temveč bo zadnji dan pokalnega turnirja v priredbi Dopofla-vora iz tobačne tovarne odigrana samo ena tekma, in sicer odločilna za priznanje glavnega darila, ki ga je za zmagovalca turnirja poslal Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljeni. TolaMno darilo, ki so ga pripravili prireditelja za moštvo, ki bi zmagalo med obema premagancema prvega kola, bo torej oddano brez boja na zelenem polju. Pri tem so se naše napovedi? glede te tekme izkazaile za netočne, ker so tekmo odpovedali organizatorji sami, ki so zavzeli stališče. da je enajstorica Žabjaka le prešibka, da bi lahko postavila nasproti Ljubljani v&aj za silo enakovrednega partnerja.. Tako bo tc»rej tolažiilno darilo prejela ona Ljubljana., ki se je v tem tekmovanju predstavila v neki neoficietlni kombinaciji, v kateri je bilo celo več igralcev iz drugih klubov. Toda to poglavje iz tega turnirja ni posebno razveseljivo in je zato najbolj primerno, da ga tudi zrni pokrijemo s širokim plaščem pozabe; zdaj nam je ostal samo še pravi finale, v katerem se bosta še enkrat v zadnjih petih tednih srečali enajstorici Marsa in Dopolavora tobačne tovarne. O obeh moštvih smo zadnji čas pisali v glavnem samo pohvalno, — ki velja v ostalem za vse ljubljanske nogometaše — da jima pač primanjkuje sistematičnega treninga in one prave igralske rutine, ki jo prinesejo samo številne in dobre tekme. Tega vsega je bilo letos za oba današnja nasprotnika razmeroma malo in ič to je eden tehtnih razlogov, da njihova igra tudi danes ne bo mogla nuditi nobenega razodetja gledalcu. Toda ne glede na to je v obeh setavah nekaj — več jih je go-vajen boljših užitkov. Toda ne glede na to je v obeh sestavah nekaj — več jih je gotovo v Marsu, kjer so se znašli med mlaj- šimi igralci tudi mnogi starejši letniki, ki jim .še zmerom bije nogometna žilica — prav dobrih posameznikov, ki bodo znali dvigniti nivo tega finala do primerne privlačnosti. Slednjič je treba še upoštevati, da gre v tej tekma tudi za lepo da-rillo in nov prestiž, za katem bosta oba nasprotnika gotovo vložila vse sivo je sile. Po vsem tem smemo torej le pričakovati da bo današnje slovo ood nogometnega travnika v Ljubljani dovotlj živahno1 in tudi s športne strani vredno ogleda. Tekma se prične ob 14.30. sodil bo gosp. Makov ec. VIII. kslo tekem za točke Z današnjo nedelja stopamo v italijanskem nogometnem prvenstvu vsaj v glavni skupini ali v diviziji A v drugo polovico jesenskega dela tekmovanja. To pomeni, da je 16 najvidnejših kandidatov za nogometne časti prehodilo četrtino poti do zadnjega cilja, ki ni nič več in nič manj kakor naslov najboljšega nogometnega kluba v Italiji. V teh okoliščinah postajajo odločitve cd sedaj dalje zmerom važnejše iin borbe za vsiako točko in vsak zgodi tek vedno bolj ogorčene. Med srečanji v tej elitni družbi zavzema to pot najvidnejše mesto dvoboj med dvema krajevnima rivalloma. in sicer Laziom in Romo, in siceT zato, ker ga splošno smatraj o za mejnik, ki naj sedanjemu državnemu prvaku še omogoči povmatek na staro mesto ali pa zapečati njegovo usodo, da bi si ponovno osvojil ta ponosni naslov. Po do sedaj doseženih uspehih pa bo treba seveda največ pozornost i obrniti na nastope prvih treh garnitur, cd katerih bo Torino igral doma z Milanom, ostala dva — Livorno in Genova — pa bosta morala po svoji piiki na tuje terene, in sicer prva v Milano (proti Ambrosiani), druga pa v Bologno. Triestinci pojdejo danes na igrišče v Benetke in nič kaj mnogo jim ne pripisujejo nad, da bi se vrniili z bogatim izkupičkom, tembolj, ker so zadnji čas zaigrali že nekaj ugodnejših priložnosti. Sicer pa je žoga okrogla po vsem svetu. .. Spored sam je za osimo kolo razporejen takale: INSERIRAJTE V „JUTRU"! KAJ VEM? 1KAJ Zl^AM ? 516. V kateri rod živali spadajo slepci? 517. Kako imenujemo telo, ki ne prevar-Ja elektrike? 518. Katera je trojica največjih evropskih rek? * 519. Križanka. Vodoravno: 1. kužna bolezen; 6. pripadnik nemškega plemena; 12. obleka (srbo- ško ime; 36. vprašalnica; 37. tečaj; 38. izumrla žival; 40. nikalnica; 42. prislov časa. * 520. Pes lovi zajca. Zajec je 90 skokov pred psom, ki ga podi. Zajec skače hitreje, napravi 5 skokov v istem času, ko napravi pes 4 skoke. Skoki zajca pa so krajši, 7 njegovih hrv ); 14. jesenska košnja; 15. korenasta zelenjava; 16. čebelni izdelek; 18. rumunsko mesto; 19. srbsko moško ime; 20. ime raznih krajev na Slovenskem; 21. tekočina, o kateri pravimo, da je najdragocenejša; 22. kemični znak za prvino; 23. neumnež; 25. dalmatinski otok; 26. rumun-ska poročevalska agencija; 27. tla, predlog; 29. moško ime; 30. izrastek iz gorovja nad nižino ali tudi pristajalna zgradba v morju; 32. zbor; 33. svečan cerkveni na-pev; 35. veznik v pesniški obliki; 37. klanje; 38. kazalni zaimek; 39. visok funkcionar; 41. vrednotnica; 42. strm gorski vrh; 43. tako bodi (hebrejsko); 44. hišno božanstvo; 45. pritok Save. Navpično: 1. oblika glagola kopirati; 2. ukrajinsko mesto; 3. ograjna vrata, lesena sušilna naprava; 4. žensko ime; 5. grška črka; 7. italijanski spolnik; 8. grška črka; 9. moško ime; 10. divje azijsko ljudstvo? 11. Sava v enem izmed svojih izvirov; 13. prislov časa; 16. snažilo za kovine; 17. naglo gibanje; 20. jasen, vesel; 23. plemenitaš; 24. pripadnik afriškega ljudstva; 26. členar; 27. mož, ki sprejema jamstvo; 28. manjša dolina; 30. igra s kartami; 31. mik; 33. voz (hrvatsko); 34. mo- v Benetkah: Veneri*—Triestina, v Torinu: Torino—Milano. v Genovi: Ligurio— Vicenza, v Bergamu: Atalanta—Fiorentina, v Rimu: Lazio—Roma, v Bologni: Bc/ogna —Genova, v Bariju: Bari—Juventus in v Milanu: Ambrosiana—Livorno. v duvtoiji B to pot nii partnje, ki bi bila izrazito velikega pomena. Vodilna Spozna bo na svojem igrišču bržkone brez težav obračunala s Fanfuilo, emaijstorici z 2. odnosno 3. mesta (Napela in Padava) pa poj-defca igrat drugam, toda tudli samo z nasprotniki, ki najbrže ne bodo mogli ustaviti njihove poti proti vrhu. Spored te nedelje obsega nasdednjih devet tekem: Pisa—Napoti, Pescara—Pro Patria. Savo-na—Novara, Cremonese—Alessandria, Udi-nese—Modena, Siena—Brescia, Anconitana —Palermo, Spezia—Fanfulla in Mater—Pari ova. skokov je ista daljava kakor 5 skokov psa. Koliko skokov mora pes še napraviti, da bo zajca ujel? * * * Rešitve nalog 21. t. m.: 511. V brezzračnem prostoru padata ptičje pero in enako velik kos kovine z isto brzino. 512. Švicarski avtomobil; imajo spozna-valno značko CH. 513. Največje število s tremi številkami je 999 (devetica na deveto potenco, poten- .cirano na 9). * 514. Šahovskj problem. 1. Sf5 itd. * 515. Za lovce. Lovec je ustrelil zajcev in jerebic skuhaj 16 glav in 46 nog. Število nog je vsota 4-kratnega števila zajcev in 2-kratnega števila jerebic. Polovica 23 je vsota 2-kratnega števila zajcev in 1-kratne'ga števila jerebic. Ker je glav skupaj 16, je število zajcev 23 — 16 = 7 in jerebic je 16 — 7 = 9. Hoiandski plavalci ln plavalke V Amsterdamu so pred kratkim slavili petdesetletnico, odkar so na Holtandskem začeli gojiti plavalni šport, z velikim plavalnim mitingom za propagando, na katerem so nastopili tudi vsi najboljši predstavniki te panoge obojega spola. Tehnični izidi — tako zatrjujejo poročila v vsej skromnosti — mnogo zaostajajo za pričakovanji. predvsem zaradi tega, ker letos poleti ni bilo pravega tekmovalnega življenja po hala.ndsk.ih bazenih. Sicer pa je tamkaj tako, da plavajo več pozimi kakor poleti, ker je taim na razpolago več lepo prirejenih zimskih bazenov, ki so zdaj tudi že otvorili svoje vhode. Izmed boljših izidov tega jubilejnega mitinga navajajo naši viri naslednje: pri moških: na 200 m prsno: Kruirthof 2:53, na 400 m prosto: Bogaerd 5:23.3. na 100 m prosto: Moolenaair 1:01.5, na 100 m hrbtno: Schouven 1:10.4; pri ženskah: na 100 m prosto: Van Schaik 1:08.5, na 400 m prosto: Ven Schaik 5:403, na 100 m hatrtao: Feg-geleen 1:16.6, na 200 m prano: Havelag 3:04. S. K. Zabjak. Moštvo naj bo ob 13.30 na Stadionu; tekma za tolažUni pokal. Sbil Ljudo, Muha, Sajovic in Lojze sigurna — Tajnik. _ Iz Spodnje štajerske Letalski naraščaj. Preteklo nedeljo so bili poslednji izpitni poleti jadralcev, ki so se vežbali v dveh tečajih. V prvem tečaju, ki je trajal 3 tedne, je bilo 1120 jadralnih startov, pri čemer je bMo opravljenih 10 B in 11 C izpitov. Drugi tečaj se je priključil prvemu in je trpel zaradi slabega vremena. Kljub temu so bili v treh tednih 1004 starti ter je bilo položenih 6 B in 9 C izpitov. V Mladinskem domu v Celju je bilo zborovanje mladinskih voditeljev iz vsega celjskega okrožja. Dobili so navodila za de'o v bližnjih tednih. Zlasti so obširno razpravljali o novem načrtu za letošnjo zimo. Umetnostna razstava. V prostorih Ker-bevčeve trgovine z umetninami v Mariboru je odprta razstava, na kateri so na ogled olja in akvareli Jožefa Petelna in olj? prof. Jiraka. Novi grobovi. V mariborski okolici je umrla 78-letna Ana Puklova, v Mariboru pa 65-letna zasebnica Marija Lorberjeva in hišna posestnica Marija Postružnikova. Dodelitev žganja. V okviru posebnih dodatkov za Božič, bo dodeljeno tudi žganje nad 18 let starim potrošnikom, žganje pa dobijo samo tisti, ki se spričo dobre sadne letine niso mogli sami ž njim oskrbeti. Nesreče. Levico si je zlomila 88-letna preužitkarica Klara Logaličeva od Sv. Miklavža pri Slivnici. 10 - letnemu šolarju Maksu Inkretu je v Mariboru padel kamen na glavo in je dobil dečko nevarno rano. 84-letna Mariborčanka Alojzija pl. Bewahl je padla v stanovanju in si med drugim zlomila roko. Poškodovanci so bili prepeljani v mariborsko bolnišnico. Posteljo železno, zložljivo, s modro-cem, prodam. Pod hribom 14. Zg. Šiška. 162.43-6 Prodam 1 voc govejega gnoja. Naslov v vseh posl. Juti^. 16226-0 Škornje štev. 44—45 prodam — Poljanski nasip -ini, des no. 16217-6 Otroški voziček krem, predvojni material skoro nov, prodam — Nasl. v v vseh posl Jutra 16269-b V zalogi imam: tovorno d..-o ua vzmeteh, ročne vozičke in zjpravljvčk'. Terleo Man ;a Jern<> cesta š;. 9i l«.'53-6 Pisalne stroje gramofone tn plo66e, dobro ohranjene ali p« v neuporabnem stanju. Kupuje ln plača najvišje dnevne cene EVE-REST. Prešernova ulica št. 44. J-129-M-7 V komisijsko .. okazi;sko prodajo spre-,emamo razne drobne dragocene predmete. Parfume-riia »Vcnus«, palača Bsta. 16183-7 Mati oglasi Kdor išče službo plača za vsako besedo L —JS0. za drž. m prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanj« iznos za te oglasa Je L 7.—. — Za ženitve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. in prov. takso L —.60. ea dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase je L 10.—. Štedilnike in peči nov sistem »Merkur« različne velikoeti 50 odntotkov pri-hrinka na kurivi — dobav l!a teko; za reklamne cene -.Merkur« Pulmrjeva štev. 6. 16251—C Lutzovo peč veliko, skoraj novo in peč Phebus prodam. Vprašati: Julij Zupan, Šiška, Fran-kopanska 5. 16303-6 Dve polit, postelji enaki, štiripredalno starinsko omaro. 1 Matador stekleno vazo in kuh. steUie prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16304-6 Razni fotografski inventar proda »Omnia« Foto, NVolfova 6. 16309-6 Jopa iz svetle jančje kože na prodaj. Redka prilika. Ho tel Metropol, soba 23^. 16310-6 »KONTAX« Tessar 1 :2.8 z osvetljeme rom in »ROBOT« Tessar 1 :2.8 ocasion proda »Inter promet«, Ulica 3. maja 10 16312-6 Prodam dober ruski biljard, in razno pohištvo. Flor.Trn ska ul. št. 9. 16285 6 Vaiencl (-tee) One male oglase, ki jih zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli uvrstiti v današnji številki, bomo priobčili v torek. Uprava »JUTRA« I Tel. 40 88 DRVA PREMOG G O M B A C Gledališka 14 Vezalka cvetja za cvetličarno se išče Predstaviti se v nedelje od 14. do 15. ure. Pran čiškanska ul. št. 10. Be nedik. 16082-1 Skladiščnik tudi kot gospodarski de lavec se sprejme takoj na stalno mesto poti boljšimi pogoji. Naslo\ v vseh posl. Jutra. 15971 1 Postrežnico iščem za popoldanske ure. Miklošičeva cesta 16-11., levo. 16164-1 Perico izvežbano v pranju in likanju sprejme kavarna »Emona« v Ljubljani. — Predstaviti se istotam dnevno med 10. in 12. uro. 16160-1 Brivskega pomočnika in vajenca sprejme Stranje Franc, Černeto-va ul. 23. 16178-1 Pridno postrežnico za torek, sredo, četrtek in soboto iščem za takoj. V poštev pridejo v bližini mestne vrtnarije. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 16131-1 Postrežnico iščem od 9. do 4. ure pop. za Rožno dolino, C. XVI1-20 16089-1 Nočnega čuvaja potrebuje tovarna v severnem delu mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čuvaj«. 16245-1 Postrežnico pridno in pošteno, iščem za dopoldanske ure. Skrabčeva ulica 4. 16242-1 Postrežnico mlado, pridno, pošteno, takoj sprejmem. Plača dobra. Ogrinc, Ulica 3. maja 7-11. 16239-1 Kroj. pomočnika za veliko delo in vajenca sprejme krojačnica. Gledališka 14. 16297-1 Kurjača za centralno kurjavo sprejmem. Prednost ima izučen ključavničar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kurjač«. 16141-1 Zakonca srednjih let brez otrok dobita zapcelenje, mož kot hišnik, 2erui kot po strežnica proti plačilu.. Prednost imajo uslužben ci mestne vrtnarije. Naslov v vseh posl. Jutra 16228 1 Gospa (dična) sama, z malo pokojnino bi dobila pri mali družini opremljeno sobo ter hrano za porr.oč pri go spodinjstvu in kuhi. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Miren dom«. 16223-1 Postrežnico za dopoldanske ure išče Pr. Khom, Kongresni 8. 16215-1 Kuharico popolnoma samostojno, ki z veseljem opravlja tudi druga hišna dela, sprejmem k mali trgovski družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra plača«. 16293-1 Iščemo za takoj čedno, mlado dekle z oskrbo pri stariŠih kot pomožno moč v slaščičarno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16148-1 Zobotehniškega praktikanta s predpisano izobrazbo, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veselje do dela«. 16043-1 Služkinjo za vsa hišna dela. ki zna nekaj kuhati, sprejmem takoj ali s 1. dec. Puharjeva 16-1. 16126-1 Spretna služkinja za vsa hišna dela in kuho dobi stalno službo. Naslov v vseh posl. Jutra. 16214-1 Služkinjo za vse hišne posle iščem Nastop s 1- deccmbrom Machiedo, Cesta v Rožno dolino 14. 16305-1 Krojaškega pomočnika za velike komade, tudi za damsko, sprejmem takoj. Gogala, Devica Marija v Polju št. 91. 16115-1 Iščem asistentko — začetnica, za zobozdravniSko prakso. Zahteva se vsaj delno znanje i talijo n§č;ne. Naslov v vseh posl. Jutra. uaia-i Kroj. pomočnika sprejmem. Karlin Mar 1an, modna krojačnica, Ljubljana, Beethovnova ulica 15. 16273-1 Gospa! Ali ste že poskusila čistiti madeže na oblekah s »Či stimadežem«? Jaz sem prav zadovoljna. Poskusite tudi Vi, bo pa tudi Vaš g. soprog zadovoljen, ker bo imel z malimi stroški vedno čedno obleko. »Čistimadež« dobite v vseh drogerijah in trgovinah. Glavna zaloga: »Petronafta«, Bleiweisova c. št. 55a. J-175-M-6 Zimsko suknjo marengo in dve moški obl -eki za srednjo postavo ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16129-6 Risalno garnituro (Reisszeug), etui. 13 koma dov, proda: ABC, Ljub Ijana, Medvedova c. 8 (po leg kolodvora Šiška). 16130-6 Frizerji! Elektroaparate za segrevanje škarij, moderne, praktične, z garancijo dobite: Medvedova cesta 4, Bitenc. 16159-6 Prodam otroško pisalno mizico s stolom in otroško šolsko tablo s stojalom. Stresen A., Cojzova c. l-II. 16134-6 Lisičjo boo, krasno, projam. Vpra» šati Vožnja kova 7-1, desno. 16123-6 Glicerin Sintet prvovrstni nadomestek prave ga glicerina, uporaben v raz ne fvrhe, tudi za negovan;* rimijevih polegov, Icattor tu ili za avtohladilnike. stalno i- zalogi: »PETRONAFTA« Ljubljana, Bleiweisova 15442-f Litoželezno peč primerno za skladišče, tovarno ali dvorano, prodam. Opekarska cesta 43. 16151-6 Prodam kompletno železno posteljo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16175-6 Foto Leica-aparat zelo ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16158-6 Prodam skorai novo stajico in otro ško košarico. Naslov: Sv. Petra cesta 83-1. 16161-6 PREMOG DRVA I. Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 Blago razparane črne (marengo) suknje, za večjo osebo in trenehkoat za 12-letnega dečka ugodno naprodaj. Gerbičev« ul. 19-1. Kolezija. 15995-6 Lepa postelja oblik« B:ederme:er s pa tent-mrežo ln nočna omarica naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 16055-6 Velik reflektor za fotografe proda tvrd ka A. Goreč, poleg nebo tlčnik*. 16032 6 Divji zajec! Sadjarji, škode na sad nem drevju vas obvaruje inžinjer Prezljevo LEPUS1N-mazilo. Ljub Ijana. Wolfova ul. 3. 16023-6 Paketne vrečice predpisane, za pošilja nje vojnim ujetnikom in internirancem ima stal no na zalogi. E. Zakruj šek. Miklošičeva 34. 16002-6 Prodam malo rabljene damske čev lje št. 42 z visoko peto. Enako nekompletno lončeno peč. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16143-6 Damski pliš-plašč staro blago, skoraj nov, za srednjo postavo, prodam poceni. Le ob nedeljah. — Sv. Petra nasip 41. 16146-6 Nekaj post. perila sifona, fino črno moško suknjo ter žepno nro prodam. Strossmayerjeva 4-1., desno (nasproti Poljanske gimnazije). 16142-6 Štedilnik za vzidati, novo železje, 2 in pol plošči, 21 eol, prodam. Rožna dolina, Cesta V., št. 4. 16138-6 Žimo za modroce vseh kvalitet kupite vedno najceneje direktno pri MILAN JAGER, mehanična predilnica žime. Kupujem vsako količino prediva po najvišji dnevni ceni. Trgo vina: Sv. Petra cesta 17, predilnica: Fužine. 16093-6 Preproga večja, in frak za srednjo, močno postavo, napro daj. Naslov v vseh pošlo-valnicah Jutra. 16147-6 Drva trda, popolnoma suha — par vagonov — prodam lastniku prevoznega dovolila.. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stiftna«. 16081-6 Prodam električni pralni stroj stroj primeren za pensi one, restavracije ali briv niče.A. Goreč, poleg Nebotičnika. 16033-6 Lepo peč za srednje veliko sobo ugodno prodam. Naelov v vseh posl. Jutra. 16022-6 Krznen plašč, popolnoma nov, prodnm. Cena 4000 lir. Naslov vseh posl. Jutra. 16125 6 Otroški voziček globok, dobro ohranjer.i prodam. Ogled vsak dan sd 12 do 14. ure. Naslov v vseh p06l. Jutra. 16038-6 Čevljarskega vajene« sprejmem takoj — Kutin Josip. Tr?a-ka c. 15. 16109-44 Zobotehniškega praktikanta s predpisano šolsko izobrazbo sprejmem Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Praktikant«. 1613'"44 Vajenko sprejme modistk.i Sinko vec, Pražakova 8 1. 16098-44 Fotoaparate n pr bor ter slične predmete kupujemo in sprejemamo v komisijsko prodajo »Fototehnika«. * 16224-7 Drsalke 7& 10 letnega dečka ku-o m takoj. Ponudbe pod -Led« na ogl. ods Ju-tr». 16212-7 Kupim pristno perzijsko preprogo P nudbe na ogl. odd. Jutr« pod sSamo iz prve roke« 15870-6 Otroške vozičke prod.ste, kupite ali zamenjate pri Prometu (naproti Križanke cerkve) 16267-7 Otroški voziček globok in šivalni stroj, kut>im Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »ontovi-na« 16266-7 Otroško banjico kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tatoj kupim«. 16257-7 Kupim šivalni stroj S;ncer ali pfaff, nov ali malo rabljen ln damsko kolo. čibažek Marija. Ko. lezijska ul. 19 II. Trnovo. 16280-7 Kupim kože za en krznen plašč. Ko-vafcič. Stari trg 21. 16275-7 Gospodična vešča plzščev in oblek, gre šivat na dom ali v salon. Delo sprejmem tudi na dom. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 16173-2 Uradnica z znaniem italijanščine, išče zaposlitve za popoldanske ure. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vešča«. 16165-2 Frizersko vajenko sprejme salon Bespn'"ar. Breg 14. 16C95 44 Vajenko za trgovino, Iščem. Hrana in stanovanje v hiši ali brez Naslov v vseh posl. Jutra. 16277-44 Kupim kompletno napravo ari centralno kurjavo. Milan Jager. Sv. Petra c. 17. 16056 7 Šelak svetli, vsako količino, kupimo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16171-7 Bele snežke za 2letnega otroka kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16177-7 Kupimo zaboje vseh velikosti. San Pelle-grino, Kolodvorska ul. 8. 16179-7 Stoječo blagajno kupimo. Everest Prešernova ulica 44. ' 16180-7 Mesto pGSlrežmce iščem za tri dni v tedna. Ponudbe na naslov: Sku-šek Rezi, Jinežičcva ul. 12. Prule. 16163-2 Za hišnika bi šel takoj, vaien vseh popravil, zakonski par brez otrok. Ponudbe na od. odd. Jutra pod »Takoi št. 100«. 16129-2 Ccspa nadvse zanesljiva, skrbna in čista, ki ima s mo eno spričevalo v ceiem trvo-jem življenju, k^ter* s« lahko zaup- ves dom m celo gospe I -stvo. IVo-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojni v gospodinjstvu in trgovini«. 16047-2 Gospodična z znsnjem slovenščine, italijanščine, francošč ne in nekaj nemšč;ne. išfe zaposlitve. Gre tudi v trgovino ali k otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra podn »Zanesljiva«, ----7-2 16092 : Lep krznen plašč kupim. Ponudbe: Kongresni trg 13-1. 16127-7 Kupim Leico, Sovre: Stari Grki in Mal: Zgod. Slov. (tudi posamezna dela). Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16132-7 Prodam voziček na 4 koles«, lm dolg in dirco 1 m X 70 cm na 4 kolesih. Ižanska 24. 16106 6 Otroške snežke, plašček in kapico (v belem), dobro ohranjeno ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 16105-6 Električni motor kratkostični, kil. 0.10 1400 obratov, prodam. Ndflov v vseh posl. Jutra. 16097-6 Šest peči prodam lončenih, novih, sobnih, še nepostavljenih, različne velikosti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri. 16189-6 Ročno gumi-diro do 600 leg, proda mehanik L. Ambrož, Bleiweisova 71. 16207-6 Otroški voziček globok, velik, bel, prodam. Mestni trg 3-II., levo. 16218-6 Škornje št. 37 ali 38, sarajevsko preprogo in polarno srebrno lisico kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno«. 16133-7 Kupim gašper-peč in sprejmem vsa krojaška na dom. Krakovski nasip 16. 16155-7 Leica m ali Kontaks optika 2:5 ali 2:8. kupim. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kon-taks«. 16100-7 Stalno kupujemo pro tu takojšnjemu ia-plačilu, otroške vozičke, postelce, g1:?nn v Ljub- ljani. Stritarjeva 6 Telefon 44-24. J-134-M Prodam mofto luknjo, dolgo h> kratko, prvorntno obleko za 141etnega fanti, ženski plašč za visoko postavo in snežke št. 38, v dobrem stanju. Demšar, Medvedova cesta 18. 16136-13 trgorato - atanormstcko, t centra prodam. Ponudbe na <«1. odd. Jutra pod »Ni konkurence«. 16196-20 Posestvo na Dolenjskem prodani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kmetija«. 16200-20 Gozd A v*« I smrekoiv, za sekanje, pro I dam na Dolenjskem. Po-motor D.e.-ei 60—100 Ks., nudbe na ogl. odd. Jutra 4 ali 6 cil s pre6tav»mi, I pod »Deske, trami«. kupim. Ponudbe n« ogl. odd Jutra pod »Diesel v I Ljubljani«. 16052-10 | 16204-20 Kupimo avto in trotoino kolo; plavamo zelo dobro M.rkur, Puharjeva štev. 6. 16248-10 Hišo enonadstropno, z garažo in vrtom, v Šiški, prodam za lir 250.0C0. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šiška garaža«. 16205-20 Novo motorno kolo | 125 cm. najbol.&t nemška znamka, za 45J0 lir naprodaj. l'resto. MikloJTCeva cesta 20. Ifi247-10 Parcelo do 50.000 lir kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina takoj«. 16241-20 Puch motor 200 ccm I Parcelo ali hišo prodam Nnslov v vseh | kupim s hipoteko. Ponudbe Dosl Jutra. Kupimo biciklje, bicikelj-guir.e ii motorna kolesa; plačamo dobro. — »Merkur«. Puharjeva 6 16250-11 16261-10 1 n» o«'- <>dd. Jutra pod »300.000«. 16240-20 Hišo s 1650 m2 zjemliišča prodam, 10 minut od tramvaja za Lir 195.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sve-tokriški«. 16201-20 Polovico hiše KqIo I stanovanjske in z lokali ter * f^ » I ro^beTa^oV^dT- Ponudbe z ceno _ in opi-. d ,s j- § som n« ogl. odd. Jutra j r m->a pod »Dobra«. 16265-11 16298-20 Mlad gospod išče mlado gospodično ali gospoda, ki bi nudila nemško konverzacijo na sprehodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren uspeh«. 16153-4 Profesor Italijan t znanjem slovenščine, bi privatno instruirai, ali v tečajih v zavodih, društvih. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16139-4 Vse denarne in trgovske posle /višini nltro in točno Obrnite se na. RUDOLF ZORE Gledališka ul 12. Telefon 38-10. □□□□□□□□□□□□□C Iščem posojilo na 1. mesto visokovredne posesti v Ljubljani, v iznosu 100.000 do 600.000 lir. Po- Zemljišče ob tramvajski progi, cca. 2500 m2, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ~ els " Prostora« | Lepo sobo 3-aotao stanovanj«, komi« kopalnico in posebnim tortam, ▼ oentru, ume-1 vbodom m odda. Malga-njam na enoaobno ali Jeva 4 (tik Celovške), vi garsonjero. Ponudbe ca so ko pritličje levo. ogl. odd. Jutra pod I 16282-23 »Udobno stanovanje«. I lSMS-a Toplo kurjeno sobo 2-sobno stanovanje ir^^ko^S l v vili s kopalnico in vr- I minut od Evrope. Naslov tam. nizka najemnina, v vseh posl. Jutra. zamenjam za pro- do šti-risobno stanovanje v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno«. 16121-21 16284-23 Stanovanje ene ali dveh sob s kabine- j Sobe išče Dve sobi tom in kuhinjo ter soupo- Is 4 posteljami, s soupo rabo kopalnice, v centru rabo kuhinje in kopalni-mesta odstopim boljši do- I ce v moderni hifii iščem bro situirani družini, katera I za takoj. Ponudbe na ogl. bi kuhala za dve osebi. Po- I Odd. Jutra pod »16029«. nudbe na ogl. odd. Jutra I 16028 23a pod »December«. ________,623Il21 I Dijak Oddam V najem trgovske šole išče sobo enodružinsko novo hi- f J „de »Potreben«. 1*39-13 Krznen plašč kupim. KovačiC, Stari trg 21. 16274-13 Kompleks v predmestju, tudi za industrijske svrhe, prav blizu železnice ali za parcelacijo, poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepe parcele«. 16198-20 Hišo novo, trinadstropno, z garažo, modern komfort, skoraj v centru, prodam. Even-tuelno tudi samo polovico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ca. 700.000«. _ 16199-20 Prodam hišo v bližnjem centru, pripravno za kako podjetje manjše industrije ali gostilne. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Sedaj stanovanjska« _ 16299-20 Vilo veliko, v predmestju, z garažo in velikim vrtom, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Primorec«. 16202-20 HISo dvostanovanjsko. t vrtom, prav blizu tramvaja, prodam za Lir 196.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Grem v Gorico«. 16203-20 Kam pd,kam ? Gostilna Balkan Sv. Petra c. 25. javlja cenj. gostom, da smo dobili novo pošiljko dobrega vina. ter vsake sobote. nedelje ln ponedeljek se dobe pečeni dobri čevapčiči Za cenjeni obisk se priporoča I Ra-dilovlč. 15681-18 Lokali Manjši lokal iščem za čevljarstvo, lahko tudi na dvorišču. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Dobra točka«. 16167-19 500 lir nagrade dam onemu, ki preskrbi v centru dva manjša prostora (plin, voda. elekt.). oziroma en večji' prostor ali lokal za zobotehn-ško obrt. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svetel lokal«. 16042-19 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, y centru. išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljii«. 16184-23a Opremljeno sobo ali opremljeno sobo s po- I v centru, s posebnim vho-sebnim vhodom, brez po- I event- s hrano, išče stelinine, kjer se postavi I boljši gospod. Ponudbe na lahko štedilnik. Ponudbe na Jutra pod »Ljub-ogl. odd. Jutra pod »Sam- liančan«. 16295-23a ski železničar«. 16174-21a |----------— Opremljeno sobo 500 lir nagrade I s posebnim vhodom, nudim onemu, ki mi pre- I v bližini Trnove- skrbi eno- ali dvosobno I §a Zabjaka. Ponudbe stanovanje za tako) ali I. I P°d »Čedna« na ogl. odd december. Po možnosti s 1 Jutra 16234 23« kopalnico in ne predaleč od centra. Ponudbe na ogl. J Opremljeno plačnik«" ^ 16162°m l?*™ *ob? < __________ 0 I kuhinje šče zakonski par. — Ponudbe pod »Dr. Maribor« Kravo s teličkom prodam. Potsve te: TriaJka cesta 105. 16296-27 Petelina In kure teike, za lakoj ali pleme _ naprodaj. Gosposka 10-1. 16254 27 Najboljše Šivalne stroje dobite pn znani tvrdki Ivan Jaz {n sin, Via Blelwelsova 36 nJsko kredenco — poslovalnicah Jutra. I g™nodično"*V'Ili ""vdovo i fci1,plin" Ponudbe pod j gospoa.cnn an vaovo »piačam« na ogl. odd Ju Cilinder stroj prodam ah zamenjam aa levoročni Poizve se pri Brodnik. Rimska c. 21. 16219 29 Ekscenterico 5—30 tonsko kupim. Ponudbe po,l »»Etosenterica« na oglasni oddelek Jutra 16283-29 Nov voziček 65 cm dolžine, za Triumph 10. prodam. Simandl Horis Knafljev? 3. 16288-29 Prodam: pisalni stroj Ideal stan djrd in športni voziček dobro ohranjen in 2 para ženskih čevliev št 39, sko raj novih. Mirje št. 29. 16306-29 Tajnika osebnega, veščega upravnih poslov in Italijanščine, po možnosti s prakso v upravni službi — se sprejme. — Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda« pod označko »Perfekten«. Puh id perje prodaja I R. SEVER, Marijin trg 2 J VABILO Dražbeni oklic! Dne 25. novembra 1942 ob deveti uri bo pri okrajnem sodišču v Logatcu soba št. 3, dražba nepremičnin, zemjiška knjiga Ble-kova vas vlož. št. 572, mizarska delavnica s Sušilnico za les in dvoriščem za izklicno cena lir 46.666.67. Po končam nepremičninski dražbi se vrši istotam prostovoljna javna dražba 5 mizarskih strojev za izklicno ceno lir 25.000._. Obe kupnini je položiti v roke sodišča in sicer glede nepremičnin v osmih dneh. glede strojev pa takoj po domiku na dan dražbe. Stroji so dobri in se lahko ogledajo pri hranitelju g. De Gleria Antonu v Dolnjem Logatcu št. 59. Dražbenl pogoji so na vpogled pri sodišču v Logatcu in pri podpisanem kot konkurz-nem upravitelju, ki daje tudi potrebna pojasnila. Logatec, dne 12 novembra 1942. Dr. Rraševec Ciril, odvetnik, Logatec n a izredni občni zbor POSOJILNICE, z. z o. j. v RIBNICI ki bo dne 2. decembra 1942 ob 1. uri popoldne v zadružni pisarni. DNEVNI RED: L Otvoritev in konstituiranje občnega zbora- 2. Poročilo nadzorstvenega odbora. 3. Predlogi ln pritožbe. 4. Volitve: a) 6 članov upravnega odbora in treh namestnikov, b) 3 članov nadzorstvenega odbora ln treh namestnikov. 5. Slučajnosti. Opomba: Ako občni zbor ob napovedani uri ne bo sklepčen, se bo začel v smislu § 38. pravil čez pol ure drugi občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov. S male Anton, s. r. predsednik nadzorstvenega odbora Zahvala Za vse izraze sočutja ln za darovano cvetje ob priliki smrti našega ljubljenega moža in očeta poštnega podnradnika v pokoja izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem onim, Id so blagopokojnega spremili na njegovi poslednji potL Ljubljana, dne 19. novembra 1942. Rodbine: PRISTOV, KR2IČ, JUSTIN Sobo svetlo, zračno, s posebnim ""™n mne ponudbe s vhodom in souporabo kopalnice oddam za 1. december. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16191-23 cl:ko. ki se vrne. na •!?1 oddelek Jutra pod Udobna bodočnost 16010 25 tra. 16264 ?r Opremljeno sobo lepo, sončno, oddam dvema osebama s 1. decembrom. Cesta Ariele Rea 13/50. 16181-23 Prazno sobo separirano, oddam. — Mar-montova 45, pritličie. 16233-23 Sobo Koncertne citre s škatljo in notami ter I brač prodam. Ogled od 9 do 14. ure. — Sternad. Hranilniška ulica 5-II. 16152-26 Bohm-flavto souporabo kopalnice od- ugodno prodam za 1800 dam takoi boljšemu gospo- lir. Ogled v trgovini »Produ v centru mesta, tram- I met«. 16140-26 vajska postaja. Strossmayer-leva ul. 8, pritličie. levo. 16209-23 Oddam lepo opremlieno sobo 5 souporabo kopalnice, nairaje uradniku. — Božič Jernej, Bleiweisova 37a, Liubljana. 16244-23 Opremljeno sobo sredini mesta, z dvema posteljama, oddam. Osled od pol 12. do 13. ure. — Vhod s stopnišča Židovska ul. 3-II. 16238-23 Opremljeno sobo ločenim vhodom oddam. Nebotičnik VII-701. 16270-23 Harmoniko ld;atončuo, dobro ohr« ! njeno kompletna tasta Pisalne stroje rabljene kakor tudi tn-uporabne, kupi S*mand! . Boris, Knflfljeva 3. 16287 2P Krznar ki modernizra,, čisti, po pravlja kožuhovlno in iz deluje prinešene kože Prot: garanc ji. Star' tr? 21-II. Kovačič. 16276 o0 BANCO m ROMA BANCA 01 INTERESSE NAZIONALE - BANKA DRŽAVNE KORISTI ANNO DI FONDAZIONE 1880 LETO USTANOVITVE FILIALE D 1 PODRUŽNICA v LUBIANA Marijin trg 5. teleL 4316-4317 TUTTI LE OPERAZIOK! D! BANCA - VSI BANČNI POSLI f nformacije Prestave, prošnje, vloge in druge trgovsko-gospodariko posredovalne posle pover te O O PREVODI IN VLOGE v italijanščini PISARNA L. VOLČIČ Knafljova 13 tura. kupim Ponudb;! komercialni p-surm Zaje Boljšo sobo udobno opremlieno, za eno ali dve boljši osebi oddam. Moderna kopalnica. mir, red, snaga, boljša hiša. — Reslieva c. 18-11. 16294-23 Dve sobi sprejemnico m spalnico, lepo opremljeni, pripravni za višjega častnik/., ali umdnika, oddim z souporabo kopalnice. Na-slov v vseh posl. Jutra. 16230 2o Prostore za delavnico in skladišča oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Elektrika in vo-Rožna doMna. Ce sta III. št. 18. 16262--33 Dve prazni lepi vezani sobi, « strogo sepan ranim vhodom oddam s 1. de cembrom v novi hiši v Par movi ulici. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod Šifro »Dve prazni sobi«. 1856S-2K Veliko sončno sobo z dvema posteljama takoj oddam. Marmontova 41. 16313-23 nt, ogl. odd. Jutra pod »Cist glas«. 16111-26 Klavir trpežen že'e zu» angleške konstrukcije, prodam. Cen* 5500 lir. Ni-slov v vseh posl. Jutra. 16110-26 Prodamo več prvovrstnih gramofonov. ter večjo izb'ro dobro ohranjenih plošč pi ugodni ceni. Trgovina »Og'ed-. Mestni trg 3. vhod skozi vežo 16033 26 Klavir ali pianmo dobro ohranjen, novejše konstrukcije, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novejša konstrukcija«. 16268-26 Lojze. Gledališka ul. 7. 16080 31 Klav. harmoniko skoraj, novo, eler> nten model znamke »Pil. Soprani« ugodno prodam Homan. Sv. Petra 81 16229-26 Tvrdka Slamič je zvefltla. da ot-ka orrba noei j« hi?an «t-ankam razm konzerve in paste.". čeS da -o bile naročene pr' Slamiču. Tvrdka Pnriiič prodaja svoje i/.d-ike izključno ?amn v fvo VSAK naš naročnik ie zavarovan A L 1 ste ooravnali naročnino? ih .prodajam v t, t'- ne pošilja ' riikojrar na dom 16211-31 I imnut Ditta ORBENTO ] MILANO — Via 8. Gregorio 8 f T n 11 o per 11 eiclo J Elencateci 11 fabbisogno, 1 /1 comunicheremo 1 prezzi | Vse za bicikeljf Povejte nam potrebe, J sporočili Vam bomo cene -J iinminaiM illlllltlMlJ>lJutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Je ran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani