Posamezna Številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini.
Stev, 56.	V Liolllaol, v telrlet dne 10. morca m
Lete EIX.
»SLOVENEC« velja
po poitl na vs9 atranl Jugo-
slavila In v LJubljani: sa oalo leto naprej. K 240-— sa pol leta * •• » 120--sa četrt leta « • • „ 80"— za en mesec H . • a 20-—
Sa Inozemstvo oeloletno K 420*> e— Sobotna izdaja: &
Za oeio leto ..... K 40 —
sa inosemstvo
55-
mriw

Enostoipna petltvrsta (69 min ilrolca in 3 mm visoka ali nje
prostor) sa enkrat . . . po K Odposlana itd. . . po K O'—
Pri več|em naročilu popust
HalmanjSI onlas j9/9mm K15.
Iztaajn vsak dan IzvzemSl ponedeljka fn .reva io praz« niku ob 8. ari sjatinj.
--Uredništvo je v Kopitarjev! nI i o! iteT. 6/111.
Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemalo. Uredn. teleL itv. 50, upravn. Itv. 328.
Uprava |e v Kopitarjevi al. 8. — Račun poštne bran. IJubl|aaake St. 650 za naročnino ln št 34il za oglase, avstr. ln češie 24.797, ogr. 23.511, bosn.-liero. 7563.
Somišljeniki! Nasprotniki krščanske misli so začeli kulturni boj. Zasužnjiti hočejo Cerkev, razkristjaniti šolo. Največje nasilje delajo verski svobodi krščanskih staršev. Siopnjema hočejo uresničiti svoje namene. Krščansko ljudstvo, dvigni se v obrambo svojih svetinj! Zberi se na protestnem shodu, ki bo
v nedeljo, 13. marca ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hoteža Union.
NAČELSTVO S. L. S.
t. S i
V rapallski pogodbi se je rešilo reško vprašanje tako, da postane Reka popolnoma samostojna država, ki se uredi sama po volji svojega prebivalstva. Temu prebivalstvu so se zajamčile vse državljanske svoboščine in v tujini živečim reškim beguncem se je dalo zagotovilo, da se bodo mogli pravočasno in neovirano vrniti na svoje domove in sodelovati pri volitvah v konstituanto. Kaj je iz vseh teh pogodbenih določb, jamstev in zagotovil nastalo, nam jasno povedo ta-le dejstva, ki jih je v seji reškega mestnega zastopstva dne 22. februarja 1.1. navedel predsednik začasne reške vlade dr. Grossich, ko je odgovarjal na razne interepelacije. Dr. Grossich je povedal:
>Ko je sedanja reška vlada prevzela oblast, je svoje imenovanje naznanila v Rim in prosila generala Caviglio za pomoč pri obnovi mest«.
Dalje je sedanja vlada prosila v Rimu, da naj kr. italijanski karibinirji ostanejo tudi v bodoče na Reki v službi reške vlaae. Z veseljem naznanjam, da se nam je ta želja izpolnila in kralj, karabinierji dobe te dni na rokavu poseben trak, ki bo označeval njihovo posebno službo.
Generalu Cavigli je vlada odposlala spomenico, v kateri je znova naglasila, da je reško prebivalstvo z glasovanjem zahtevalo ane-ksijo Reke; mesto more sprejeti začasno samostojnost edinole pod pogojem, da ga Italija smatra kot gospodarsko pripojenega Italiji, da reška luka sodeluje z Italijo in z njo za trgovinsko življenje naroda z ostalimi lukami visokega Jadrana. Spomenica opozarja Italijo, kakšna nepopravljiva škoda bi bila zanjo, ako bi nad Reko zagospodoval kak tuj narod in posebno Jugoslavija.
Ko je bila odposlana spomenica, so odpotovali v Rim reški rektorji. Bili so kar najbolje sprejeti in že danes morem (dr. Grossich) izjaviti, da v kratkem dobimo posojilo za zameno, za izplačilo odškodnine tistim, ki so bili ob dogodkih v decembru oškodovani, kakor
tudi za ureditev javnih služb. Na račun tega opsojila nam je conte Caccia Dommnioni (posebni odposlanec ital. vlade) ob slojem prihodu že izplačal milijon lir. Rektor Rubinich se vrne v par dneh, kakor upam, z denarjem.
Začasna vlada je tudi pri contu Caccia posredovala, da se na noben na*in ne dovoli vmešavanja Jugoslavije v reško vprašanje. Conte Caccia je zajamčil, da se bo ta zahteva v polni meri vpoštevala.
Kar se tiče volitev v konstituanto, je. le v interesu sedanje vlade, da se z njimi kolikor mogoče požuri ter se bodo vršile koncem marca ali začetkom aprila tekočega leta.«
Iz teh izjav je za vsakogar jasno, da je sedanja začasna reška »vlada« izigrala Reko popolnoma v roke Italije, da ofieielna Italija te igre ni zavrnila ampak se z njo strinja in z njo sodeluje. Iz teh izjav je tudi jasno, da se hoče s pomočjo Italije t. j. s pomočjo italijanskih karabinicrjev in z italijanskimi lirami mastno plačanih fašistov še dalje izvajali nasilje nad poštenim prebivalstvom, ki ne mara od Italijo in še nadalje zabranjevati vrnitev stotinam beguncev. Vse to pomenja da je Italija popazila rapallsko pogodbo, še predno se je na le-tej dobro posušilo črnilo. Svojo besedo je sne-del tudi general Caviglia in od svoje strani po-gazil svoječasni opatijski dogovor.
Kako so zamišljene bodoče reške volitve v konstituanto, nam povedo volivne listine. V teh listinah so kot volivci vpisani P' Annun-zio, Tamaio, Priolo in drug' 1)' Annunzievi oprode; vpisati se more dati vsak italijanski državljan, ki se začasno mudi na Re«i. Nasprotno so pa izpuščeni stari prebivalci in občani Reke, ki sedanjim mogotcem niso po volji. Po zadnjih vesteh se je D' Annunzio tudi osebno zopet vrnil na Reko. kjer njegov režim sploh ni bil odpravljen.
Vse to so stvari, ki se nas iu naše države krvavo tičejo. A vendar se v Belgradu nič ne gane in naša diplomacija ostaia nasproti vsem tem dogodkom tako brezbrižna, kakor bi se vršili kje na luni. Kje so sedaj Vesnič in njegovi pomagači, ki so sklepali rapallsko pogodbo in jo nato povzdigovali pred celim svetom kot največjo pridobitev Jugoslavije in sebe kot največje dobrotvorce države SHS? Ta pogodba je v eni najbistvenejših točk — v točki, ki naj bi dala Jugoslaviji za vse njene nezaslišane žrtve vsaj videz protižrtve — ta točka je danes najresneje ogrožena, celo že pogr.žena. Z reškim vprašanjem je v najtesnejši zvezi luka Baroš, ki jo rapallska pogodba priznava nam, ki nam jo pa hočejo sedaj tiste italijanske imperialistične sile, ki delujejo v reškem vprašanju, ugrabiti, nas zanjo ogoljufati. Kje je Vesnič s svojimi pomagači, da brani sedaj svoje »ogromne pridobitve«, da brani veljavnost rapallske pogodbe? Na dan z vami! Pri sklepanju te pogodbe ste izključili vse zastopnike hrvatskega in slovenskega plemena, ravnali sle s Hrvati in Slovenci kot z narodom, ki
ni sposoben za diplomatske posle — sedaj pokažite, da vaše pogodbe — naj so že še tako slabe — vsaj drže! Ali pa naj se slovensko iu hrvatsko ljudstvo tudi topot prepriča, da se n a š i interesi ne smatrajo za državne interese in da teh interesov država tudi braniti noče? To bi bilo pač usodno in kaj takega od tistih, ki toliko govore o narodnem edinstvu, vendar-le ne moremo verjeti. Trdno pričakuje-. mo, da bodo poklicani krogi vedeli obraniti ■ vsaj to, kar nam je nesrečna rapallska pogod-i ba pustila. Belgrad, zgani se!
i (Od našega inozemskega poročevalca.)
Glasom državne statistike se je katoliška cerkev v Združenih državah tekom zadnjih deset let pomnožila za 5 milijonov vernikpv. Doberšen del tega prirastka odpada vsekakor na izseljence. S tem napredkom katoliške cerkve se ne more meriti nobena druga veroizpoved v Ameriki, Tako so pridobili metodisti v istem času samo 1 milijon novih vernikov, baptisti pol milijona in ravno toliko presbite-rianci, da o drugih 165 sektah niti ne govorimo.
Ogromni napredek katoliške cerkve v zadnjih desetih letih se pozna tudi na zunaj. Saj se je v tem času število cerkvenih poslopij zvišalo od 10 rta 17 tisoč: cerkev, kapel in misijonskih postaj. Dalje imajo danes katoličani nad 1000 svojih srednjih in visokih šol z nad 300.000 dijaki (presbi-terianci, n. pr. samo 250 s 50.000 dijaki). V 33 državah Unije imajo sedaj katoličani relativno večino; tako v državi Nevv York, kjer štejejo 3]/2 milijona, v Pennsvlvaniji, kjer štejejo nad 2 milijona, v Massachus-sets, kjer imajo 16 milijona in v Illinois, kjer štejejo poldrugi milijon duš. Izmed mest ima največji odstotni postavek katoličanov Boston, ki šteje 75% katoličanov; nato sledita Filadelfija z 72 in New York i z 52'~r, katoličanov.
Kljub temu velikemu, vsakomur oči-temu napredku katoliške cerkve v Ameriki se pa nikakor ne more reči, da tamkaj materielni napredek ne cvete, ker ga »na-zadnjaštvo« in »mračnjaštvo« ovirata. Pa tudi tega se ne more reči, da bi država vsled tega napredka cerkve na kakoršen-koli način trpela, škodo — nasprotno, stoje Združene države trdno in polne moči pred nami, tako da jih zavida večina evropskih držav. Seveda pa Amerika tudi ne izgublja časa s tem, da bi z otročjo nestrpnostjo posegala na cerkveno področje, i.aplenjala cerkveno premoženje in v imenu svobode branila ljudem živeti po svojem verskem prepričanju. Severoameriški katolicizem
je za svojo deželo kulturni činitelj prve vrste in zdrav skozi in skozi. Ako so mu preje očitali pomankanje notranje globine in topline, imamo sedaj dovolj znamenj, da tudi v tem oziru odločno napreduje. To kažejo zlasti vedno številnejši duhovniški, redovniški in misijonski poklici. Pred približno desetimi leti sta svetna duhovnika Walsh in Priče ustanovila prvo ameriško misijonsko družbo, ki šteje danes že 25 duhovnikov, 65 gojencev, 75 dijakov, 25 bratov in 55 sestra. Lani so odpotovali na Kitajsko prvi štirje misijonarji, katerim je pred kratkim sledilo nadaljnjih šest, V Ossiningu grade tačas novo misijonsko hišo za 300 dijakov.
Dotaknili smo se že kratko šolskega vprašanja. Zadnje leto je naraslo število učencev na katoliških farnih, srednjih in visokih šolah za 100.000 in znaša sedaj število katoliške šolske mladine blizu dva milijona. A dočim je na državnih šolali pouk skrajno obtežen in omejen vsled pomanjkanja učnih moči, se to pomanjkanje na katoliških šolah niti nc čuti. V San Franciscu, Ncw Yorku in St. Paulu začenjajo celo protestanti pošiljati svoje otroke v katoliške farne šole. V Nevv Yorku uživa na državnih šolah 60.000 otrok le še znatno skrčen pouk. Ni čuda, da so se začeli prostozidarji vznemirjati, češ, da so državne šole v nevarnosti, da jih ne izpodrinejo katoliške. Poleg teh neizprosnih nasprotnikov katoličanstva se pa oglašajo tudi pošteni, objektivni možje, ki priznavajo katoliškim šolam njihove velike zasluge. Tako je nedavno izjavil metodistič-ni pastor Spencer v Jackson, Mich., da imajo protestantski otroci na leto po 25 do 30 ur veronauka, katoliški pa 225—260, »Nihče se ne bo upal trditi,« — je ob tei priliki rekel Spenccr, — »da jc verski pouk v protestantovskih šolah resen in uspešen. Nehati moramo boriti se proti farnim šolam, a namesto tega moramo zahtevali, da se našim otrokom tudi v državnih šolah podaje veronauk. Naši dečki in deklice si ustvarjajo svoj ideal v kinu, na cesti, iz cenih romanov ali v zabavnih lokalih, torej žal ne pod dobrodejnim vplivom šole, družine in cerkve.«
Tudi na karitativnem poprišču se odlikujejo severoameriški katoličani z veliko vnemo. Na zadnjem občnem zboru Zveze dobrodelnih društev je bilo zbranih nad 1000 delegatov iz vseh držav Unije. Med njimi so bili poleg duhovnikov zdravniki, sodniki, odvetniki, visoki državni uradniki, vseilčiliški profesorji, učitelji, delavci in zastopniki drugih stanov, ki so v raznih odsekih obdelali vse razne socialne rane in potrebe, ki zahtevajo pomoči /.asebne dobrodelnosti. Vsa katoliška dobrodelnost se vrši pod vodstvom škofov.
LISTEK.
Fran Radcščeks
fDalje.)
Črez nevaren hudournik.
Kolona se je pomikala sedaj le sunkoma naprej in pri vsakem drugem koraku smo se ustavljali zdaj manj, zdaj več časa. V globoki obgorski vseki, po kateri je drvil močan hudournik iz gorovja v reko, je namreč kolona morala prebresti deroče slapovje. Ko sem se že precej približal prehodu, sem šele mogel po glasovih in vpitju nad konji razločevali, da broclitev črez ta hudournik in ob takih okolriostih v popolni temi pomenja premagati ovire, na kakršne dosedaj še nismo naleteli. Pričakati jutra ob robu prepada ni kazalo, zato je bilo treba napeti vse sile, da pridemo na drugo stran hudournika. Nekateri so poskušali prižgati svečo, kakor sem sklepal po malih žarečih in nemirnih točkah, ki so za hip zopet izginile v vetru in pojemajočem dežju. Tudi ognje so poskušali zažgati, da se razsvetli okolica. Toda vsi ti poskusi so ostali brezuspešni, ker je le redko in nizko grmičje bilo popolnoma mokro.
Končno pride vrsta tudi name, da pre-bredem hudournik. Grozeče se je penilo razdivjano valovje čez skalovje navzdol.
Že itak premočen do kože, nisem čutil toliko vode, kolikor njen nevzdržljiv pritisk. Z obema rokama sem se grabil za kamenje in nekolikokrat me je voda spodnesla in zdrčala po meni odskakujoč s kamna na kamen navzdol. Sreča je bila, da so močni skalnati bloki v vodi nudili precejšnjo za-slombo brodilcu. Najtežje je bilo s konji. S silo jih je bilo treba spraviti v vodo, v kateri so padali med kamenjem kot muhe. Gruča vojakov je takorekoč na rokah prenašala otovorjene konje čez hudournik. Tisti vojaki, ki so po večkrat prebredli slap sem in tja, so z vpitjem opozarjali druge, na katerem mestu je prehod lažji.
Ko sem prišel na drugi breg, sem se znašel pod skalnatim obokom, ki ga je pri-reda izklesala kot edin mogoč prehod nevarne obvodne poti k — Skadru. Obok jc zelo kratek in ozek in takoj nato se pot v ovinku na levo k reki in potem naravnost po položnem bregu razširi v kolsko pot. Kolikor sem mogel dognati v temi po drevju ob poti, smo dospeli v bližino človeških bivališč. Naša kolona se je zelo raztegnila, ker je broditev čez hudou,mik šla zelo počasi izpod rok.
Kot nepovabljen gost v hanskem hlevu.
Kmalu smo zagledali medlo svetlobo pred seboj in skoraj nato podolgasto poslopje. Kljub bolečinam v ranjenih nogah sem se lazeč končno privlekel do mesta, kjer sem upal najti počitka iznemoglemu
telesu. Čelo kolone se je ustavilo pred poslopjem, ki je že bilo zasedeno po vojakih nekega drugega poveljstva. Morali smo čakati, da sc pribore ccla riaša kolona. Sicer se pa nisem dosti brigal kje bo kolona prenočevala, pač pa kje naj položim svoje utrujene kosti do jutra, ki ne more biti več daleč. Ne meneč se dalje za druge, pomešam se med vojake v hlevu in se zavalim v seno izza vrat. Nekaj vsled mraza, nekaj pa vsled tega, da me ne izženejo vojaki, če me najdejo kot pripadnika drugega poveljstva v njihovem senu, sem se globoko zaril v dišečo krmo in sladko zadremal.
Toda, glej ga kleka!! Smola je hotela, da je neki vojak grabil seno za konje, za katere se mu moja bosa noga ni zdela primerna hrana, ko jo je odkril. Radovednost ga je gnala, da najde še lastnika te noge, kar mu ni zadalo preveč truda.
»Ej, bre, iz koje si komande?« — me nahruli ne ravno prijazno.
»Iz komande trupa novih oblasti« -r-mu odvrnem mencaje si oči,
»Pa šta češ onda tu, hajd, izgubi se« — se razkorači »domačin«,
»Mani se čoravog posla i ostavi me, da spavam; moja komanda je svakako ov-clc u bližini.«
Toda mož se ni dal pregovoriti. Najin precej glasen razgovor je privabil še druge in jih vmešal v najin spor, Uvidel sem, da so moči neenako razdeljene in da
bi se moglo zgoditi, da začutim trda tla pod seboj šele pod kapom, Vstal sem torej in mirno vprašal moje »prijazne gostitelje«, če vedo, kje se je ulaborila moja komanda. Nekdo se je oglasil, da je naša kolona že davno odšla naprej. Neki narednik na pragu mi je še povedal napol resno, napol v šali, da je ura duhov že minula in da lahko brez skrbi iščem svoje tovariše na prvem pokopališču, na katerega naletim. Da sem mu, verjel, bi si takrat vsekakor prihranil dokaj truda in muk.
Neprostovoljna kopelj v Drimu.
Noč je bila kakor v rogu. Po položni rebri med drevjem se je sicer svetlikal kak pojemajoč ogenj, ki pa me je še bolj slepil. Nevede sem zavil s pota v travo, po kateri sem lažje hodil, kot po izprani peščeni poti. Šumenje reke mc jc vedno bolj vleklo na levo, češ, tod mora vsekakor voditi pot. Naenkrat začutim pod nogami koruzno strnišče. Koruzna stebla so morala biti posekana zelo nizko, ker mc jc pri vsaki stopinji, najsi sem še tako vlekel stopali ob tla, bodlo v noge kot igle. Zato sem zavil še bolj na levo, kjer sem zaslutil grmovje, ob katerem morda vodi pot. Pot sicer ni bila, vendar pa se je po mokri travi vendar lažje hodilo kot po strnišču in kamenju. Zamišljen in zaspan nisem več mislil na nobeno stvar, ampak sem kar mehanično prestavljal noge. V takem stanju nisem pazil na ničesar pred seboj.
Stran 2.
SLOVENEC, dne "10. marca Y92f.
Stev. 58.
Vsepovsodi torej, kamorkoli se ozremo, opažamo v severoamcriški katoliški cerkvi najlepši razcvet in napredek. Zato je le prav in umevno, da jim je Rim priznal še tretjega zastopnika v kardinal-skem zboru.
O £l?ssfc8 inl ml nd.
(Dalic)
Kandidatne liste, ki ne zadoščajo prelpsom §§ 15, 16 in 16 a ali pri katerih ;;e e vrčila zloraba splošne označbe že obstoječih političnih
r-,li drugih strank, mora politično oblastvo, omenjeno v S 9, odstavku 5 , tekom treh
(•■fj,- r-o vložitvi z navedbo razlogov vrniti v
nopravo.
Poziv se n~ora proti dostavnici izro-rit; pooblaščenemu zislr.-niku ali njego-\ m;i namestn'ku [§ 16 a, odstavek 8\ ■1 o se oozlvu ne zadosti tekom treh dni, '■ s.nclidatna lista neveljavna
§ 18.
Ako ima več kandidatnih list enake, no 'cbr.e ali take označbe, ki bi utegnile novzročili zamen;avo, mora oolitlč. ob'ast-vo. omenjeno v § 9, odstavku 5., pozvati zastopnike pozneje vloženih kandidatnih list, oai izoremcnc označbe.
Ako so pa bile enako označene liste v'ožene istočasno, se je s tak'm pozivom obrniti r.a vse zastoonike teh list. Če se pozivu ne zadosti v določenem roku, ali če r? taka kandidatna lista vloži sploh brez take označbe, se označi kandidatna lista uradoma z imenom zastopnika vseh pod-pisancev, ozir. prvega podpisanca.
§§ 20 in 21
se spreminjata le v toliko, da dodeljujeta revizijo kandidatn'h list in določitev even-tuelnih novih kandidatov političnemu oblaslvu, določenem v § 9, odstavek 5., dočim po prejšnjem zakonu to vs^ ""^an-stvo.
§ 23.
Kandidatne liste ustrezajoče zakonitim zahtevam (§§ 15 do 22), potrdi politično oblastvo, omenjeno v § 9, odstavku 5,, jih označi s tekočimi številkami 1, 2 itd. po redu kakor so bile predložene, ter upo-šlje njih prepise (§ 15, odstavek 4.) županu (mestnemu magistratu), ki jih mora kot liste strank objaviti najkasneje osmi dan pred volitvijo na občinski deski, ozir, v mestih z lastnim statutom tudi z razg'asom v Uradnem listu. En prepis kandidatnih lijt izroči župan (mestni magistrat) na dan volitev volilnemu odboru (§ 30, odst. 2.).
Samo kandidatne liste, objavljene na ta način, je smatrati pri volitvi za veljavne kandidatne liste (liste strank).
Pro*i Nemčiji.
LDU London 8 .marca. (Reuter) Nemško odposlanstvo je danes odpotovalo s posebnim vlakom. Dr. Stamer, nemški poslanik se odpravi danes v Berlin.
LDU Mainz, 8. marca. (Dun. KU) Zavezniške čete, ki so zasedle Diisseldorf, so ponoči dospele semkaj in zasedle mesto. Postopale so tako, da po možnosti niso rabile orožja. Belgijske čete so prišle v mesto, francoske in angleške pa so zasedle desni renski breg in vkorakale v mesto od južne strani. Na reki se je zbralo zavezniško rečno brodovje, ni se je pripravljalo k napadu.
LDU Berlin 9. marca (DunKU.) Listi poročajo iz Diisseldorfa: General Degoutte je izdal odredbo, s katero se proglaša obsedno stanje nad Dilsseldorfom in zasedenim ozemljem. Vse stavke so prepovedane. Uradniki imajo vršiti nadalje svoje posle pod kontrolo zasedbenih oblasti. Z izjemo mednarodnih D-vlakov in delavskih vlakov je ves promet v zasedeno ozemlje in venkaj ustavljen. Vsak potnik se mora izkazati z osebmmi dokumenti. Poštni, brzojavni in telefonski promet je dovoljen le pod kontrolo. Število poJ ■ c i islcili uradnikov so določile zasedbene oblasti. Število francoskih zasedbenli čet v Diisseldorfu znaša od 3000—4000 mož,
LDU Duisburg, 8. marca. (DunKU.) Ob 17.40 popoldne. Ob 14. popoldne se je brez in-c - en tov izvršila zasedba mesta po francoskih četah. Poštni in brzojavni uradi so zasedeni.
Dunaj, 9. marca. (Izv.) Listi iz Nemč'je rr.rr v,-?:.o, da je stalšče državnega tani-i za zunanje zadeve dr. Simonsa oma-
LDU Koblcnz, 8. marca. (Wolff) Med-v eaniaka perenska komisija je izdala • rovi c-redbi, ki stopila takoj v velja-: o prvi odredbi uvedejo zasedena ob-j telefonsko in brzojavno cenzuro za i dni 'l'a cenzura se more vedno zo-t re.lajšiati za osem dni. Cenzura velja za vesti o premikanju čet. Po drugi i se za?e~;ejo na nemški zapadni 1 rej. te carine. Komisija si je pridr-na 'aljnjo odredbe. Začasno so bodo aio dosedanjo carine. Carinska upra-a, "i k i izvozni in uvozni urad in urad rcianje iznasanja kapitala, ki so lanovljenl v zasedenih krajih, bodo i • > ']■:,ni medzaveznlški porenski ko-irbiji.
"j DU K-ihlenz, 9. marca. (Havas) Po 1. . .iti vrhovnega »veta je medzavezni-
1 ška komisija nemško osobje carinskega urada in osobje izvoznega in uvoznega urada postavila pod povelje komisije. Carinske blagajnice so zaklenili in delegatje komisije so prevzeli nadzorstvo nad carinskimi uradi.
LDU Duesseldorl, 9. marca. (Havas) Redarji, ki so bili včeraj razoroženi, so dobili danes zopet orožje. Njih število se bo zmanjšalo na toliko mož, kolikor jih je treba za vzdrževanje reda. Življenje je normalno. Časniki izhajajo. Podvrženi so cenzuri.
K a| se godi v usi ji I
LDU Varšava, 9. marca. (Brezžično.) Vesti iz Rige potrjujejo, da sta bila Zinovjev in Kallnin aretirana.
LDU Varšava, 9. marca. (Brezžično.) Proti Kronstadtu poslana rdeča armada, po številu 50 000 mož, ne kaže posebnega veselja za bojevanje. Iz gubernij Orlov Harkov, Saratov in Kaluga javljajo o kmetskih uporih.
LDU London, 9. marca (Brezžično.) Iz Helsingforsa javljajo, da je bil spričo resnega položaja Trockij imenovan za diktatorja z ne-mejeno močjo in da se je polal v Pelrograd. Tudi v Odesi so baje izbruhnili upori proti sovjetski vladi.
LDU Stockholm. 8. marca. (DunKU.) Ne potrjuje se vest, da so rdeče čete zasedle fort Krasnaja Gorka. Semkaj prihajajo obširna poročila o obstreljevanju Petrograda.
LDU Moskva, 9, marca. (Brezžično) Ljud~ki komisar za zunanje posle Čičerin je objavil vladno izjavo, da poročila inozemskih listov o velikih nemirih v Petro-gradu in Moskvi niso resnična. Tudi ni v Kronstadtu splošnega upora, temveč uprlo se je samo moštvo vojne ladje »Petropav-lovsk«. Drugi pomorščaki se upora niso udeležili, razen nekaterih, ki so bili pod vplivom carističnih častnikov. Vesti o obstreljevanju Petrograda in o uporu moštva v fortih so izmišljene.
$o«mski ministrski pred-sedHk umore?*.
LDU Madrid, 9. marca. (Havas.) Ko je sinoči ministrski predsednik Dato zapustil zbornično ooslopje in se odpeljal z avtomobilom, so ga neznani storilci usmrtili s streli iz samokresov.
LDU Madrid, 9. marca. (Havas.) Listi objavljajo podrobnosti o umoru ministrskega predsednika Data, Sodijo, da so storilci delavci. Ko je zapustil v avtomobilu zbornično poslopje, so se atentatorji peljali za avtomobilom na motornih kolesih. V ulici Calle Ccranno so dohiteli avtomobil in oddali 27 strelov iz samokresov na Data. Šofer si je takoj mislili, da gre za atentat na predsednika, in je vozil z največjo hitrostjo na rešilno postajo v Calle Olosado. Tamkaj pa so mogli zdravniki konstatirati samo. da je ministrski predsednik mrtev. Dato ie imel vse polno ran, od teh tri smrtne. Ena krogla mu je prodrla prsi, druga pa mu ie razmesarila čeljust. Morilci so kroglam odpiHli osti, da so potem učinkovale kot dum-d^m-krog^. Vest o umoru se ie takoj raznesla po mestu. nakar se je več ministrov podalo na rešilno postajo, notraivi minister pa je obvestil o atentatu kralja Alfonza. Storilci so ušli in jih doslej še niso mogli izslediti.
LDU Madrid, 9, marca. (Havas) Ko je kralj izvedel o smrti ministrskega predsednika Data, se jc hotel odpeljati na rešilno postajo k mrtvemu ministrskemu predsedniku. Ker so mu to odsvetovali ie opustil svojo namero. Ministrski sve' je finančnemu ministru začasno poveril predsedstvo v ministrskem svetu.
Polltline novice.
+Nada!'n;a odkritja o dr, Bošnj-Jru. »Hrvat« od 8. t, m, objavlja doslovno akt št, 495, v katerem se cir. Bošnjak, dosedanji poclban Hrvatsko-Slavonije, kot zaupna oseba vojaškega poizvedovalnega urada 1. 1913. za svoje zasluge v tem poslu predlaga za red železne krone 3. razreda. Akt nosi številko: Priis. No. 1195,1. K (Kun.lschaftcrdlenst) No. 495,1, — Naslovljen je na Vojno ministrstvo na Dunaju. — Pošilja ga C. in kr. zborno poveljstvo Zagreb. Podpisan gerrral Rhemen. — Predmet: Predlog za odlikovanje za sekcljske-ga šefa dr, Iheodorja Bošnjaka. — Datum: 27. III. 1913. — Sestavil ga je častnik poizvedovalnega urada Solarz. — V tem spisu se zasluge dr. Bošnjaka, ki je bil takrat že vodja prezidialnega urada hrvatske vlade, zelo obširno popisujejo. Bilo je to v najbolj kritični dobi za hrvatski narod, ko sta Tomašič in Čuvaj komisarila in se je spričo balkanske vojne začelo nadziranje in preganjanje vseh vladi neljubih elementov, zlasti pa onih, ki jih jc vojaška oblast imela na sumu kot nepatriotične elemente. Najznačilnejše mesto tega akta slove; »Prav posebne vrednosti pa jc njegova (Bošnjakova) pomoč in sodelovanje v službi vojaškega poizvedovalnega oddelka (K.-undschafterdienst), katero službo je v tako veliki meri pospeševal, da se je za razne pridobitve, ki jih je vojaštvo do-
seglo, največ zahvaliti temu od najčistejšega patriotizma prežetemu uradniku. Pri poostreni poizvedovalni službi v 1. 1911/12 je moglo zborno poveljstvo doseči, da je deželna vlada izdala poostrene odredbe, še preden so prispela tozadevna navodila od vojnega ministrstva, za kar se mora zahvaliti njegovemu izrednemu sodelovanju.«
—	»Hrvat« konča: To je eden onih aktov pbd številko K. 495, na temelju katerih je bil dr. Bošnjak uvrščen v imenik »poizvedovalnih častnikov, konfidentov, zaupljivih oseb in denuncijantov«. V isti številki »Hrvata« izjavlja poslanec Drinkovič, da je ta akt imel 1918. leta v rokah, ko je po naročilu Narodnega Viječa spise zbornega poveljstva z dvema drugima gospodoma večkrat pregledoval, — Kaj pa poreče na to »Jutro«, ki je imenovalo naše poročilo v tej zadevi neresnično in — falotovsko? Kdo je poročal resnično, mi ali »Jutro«? Ost, ki jo je obrnilo »Jutro« proti nam, naj sedaj nastavi proti samemu sebi in naj zdaj najde pravilni izraz za svojo pisavo!
-(- Anton Lajovic, ki je med drugimi podpisal znano avtonomistično izjavo slovenskih kulturnih delavcev, priobčuje v »Slov. Narodu« od 10, t. m, članek, v katerem zavrača stališče, ki sta ju zavzela nasproti tej izjavi tako taisti »Slov. Nar.« kakor »Jutro«, češ, da so kulturni delavci s svojo izjavo imeli namen podpreti klerikalno stranko, A. Lajovic konštatira, da so kulturni delavci zgolj principielno izrekli, da so za avtonomijo, česar jim niti »Narod« niti »Jutro« ne moreta šteti v greh, ko je vendar sam dr. Tavčar lani v »Narodu« izjavil, da jc nam Slovencem treba »mnogo, mnogo avtonomije«. Kar pa se »Jutra« tiče, je nekoliko dni po napadu na kulturne delavce urednik »Njive«, ki je sourednik »Jutra«, ponatisnil dr. Žerjavov članek iz »Domovine«, kjer ta trdi, »da smo (JDS-arji) branitelji krepke avtonomije!« — V nadaljnjih izvajanjih brani A. Lajovic zahtevo po avtonomiji s stališča narodne individualnosti, ki je kot duševni faktor pripomogla k zjedinjenju Jugoslovanov in mora zato tudi priti do veljave v ustavi.
-f Spor med samostojnimi in zemljoradniki. Srbski člani zemljoradničkega kluba so stokrat pametnejši kakor njihovi slovenski tovariši »samostojni«, pa tuji doslednejši. Tudi Srbi že uvidevajo, da »3 samostojni zgolj nesamostojen privesek demokratov, ki se skrivajo pod samostojno kapo, da bi lažje varali javnost. Samostojni pritiskajo na srbske tovariše, da bi podpirali reakcionarno vlado in njen reakcionarni ustavni načrt. Dr. Vošnjak se pač boji, da sicer ne bi dosegel tako vroče za-željene diplomatske kariere, Puclju pa silno u£aja naslov »minister Pucelj«. Zato silita v vlado, srbski zemljoradniki pa se ljutijo.
-f Sprejet predlog po-L Sršn^ka. Finančni minister te spreiel, kakor smo že poročali, predlog posl. Su?n'ka, da se nobena podpora, ne stalna, ne začasna, ne more dati iz državne b1aga'ne, ako ni osnovana na zakonu. To ie bil zelo v žen oredlog, ker je naperjen proti korupciji. Demokratke in zemljoradniki so k predlogu
—	molčali.
-j-Radlčova deputacija Radičeva stranka je dovršila svoj ustavni načrt, ki ga ponese posebna deputacija v Belgrad do 14. t. m. in ga vroči predsedniku konstituante. Deputacija bo vrnila obisk srbskim republikancem in se bo razgovarjala z vsemi ki so za — sporazumno ustavo.
-f- Reška patriotična zveza »Imlcfic:.en'er« je v svoji seji 1. t. m. v Zagrebu sklenila oster protest proti nakanam samozvane začasne reške vlaoe in Italije, ki hočeta Reko proti določbam rapallske pogodbe in proti volji ogrom ne večine pravih Refanov ogoljufati za njeno neodvisnost in jo prej ali slej pripojiti Italiji. Protest poziva jugoslovansko vlado in velesile sporazuma, naj posežejo vmes in končno na Reki ustvarijo razmere, da bo moglo prebivalstvo svobodno izraziti >n uveljaviti svojo voljo. Italijanski karabinierji naj se odstranijo z Reke, a namesto njih naj zasedejo Reko zavezniške čete, dokler se ne izvrše volitve in sestavi zakon.ta vlada. V interesu vseh narodov je, da so končno spravi s sveta reška sramota.
+ To so zavezniki. O ostankih bivše av-stroogrske mornarice, katere so nam zdaj izročili Francozi, ki so nam prideljene ladje v Boki Kotorski od lela 1918—1921 »čuvali«, piše belgrajska »Epoha« 5. t. m. sledeče: >Naši zavezniki so nam od celega avstro ogrskega bro-dovja pustili nekoliko lupin, ki predstavljajo dahe.s prej količino starega železa nego vojno mornarico Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Te ladje so tako zdelane da se morejo pač še vporabiti kot navadna prevozna sredstva, ako sc preje radikalno popravijo, kar bi pa stalo več, nego če bi zgradili nove ladje. Očividec, ki je pred kratkim obiskal te ladje v Boki, trdi, da njihovi stroji pač niso slučajno postali neuporabni, temveč, da jo nekdo namenoma demontiral in nekam odnesel celo dele ki se sedaj ne dajo nadomestiti. Na velikih ladjah, s katerih njihovi čuvaji niso mogli odnesti velikih topovskih cevi, so jih pa taka poškodovnli, da ne bi bilo mogoče iz njih •ndnti niti enega strela. Od desetih torpedovk, ki so nam pripadle, nam je ostalo samo deset korit, ki jih uioieino porabiti, ako jim na-
pravimo jadra, za prevoz pomaranč iz Italije. Kar tiče arzenalov v Kotoru in okolici, ki so predstavljali milijardno vrednost, bo nam od njih ostala samo mesta, kjer so stali. Vse drugo je do temelja odneseno. Kdo je vse to odnesel, ni težko uganiti. Storili so to — stražarji.«
-f- Razmejitvena komisija v Dalmaciji
Dne 8. t. m. opoldne so se v Splitu vršila pogajanja, pri katerih se je dosegel soo-razum glede evakuaciie Dalmacije, ki jo bodo Italijani izpraznili v treh obrokih in sicer dne 1. aprila, 20. aprila in 1, maja. Na podlagi sporazuma glede modalitet evakuacije je sklenjena posebna konvencija z ozirom na uporabo železnic.
Dnevne novice.
—	Umrl je v Njivici pri Podnartu g. Vinko Mohorič, star 27 let. Naj v miru počiva!
—	Razmejitvena komisija nas je naprosila, da objavimo vsem interesentom naslednja navodila. V zadnjem času prihajajo iz različnih krajev, kjer bo tekla prihodnja meja med našo državo in Italijo, de-putacije s posameznimi prošnjami ali tudi s prošnjami cele občine. Ker ti osebni razgovori za sedaj nimajo nikakeršnega pomena in veljajo dotične deputacije le čas in denar, naj od sedaj naprej izostanejo vsi osebni obiski. Pač pa naj občine in posamezniki sestavijo popolne elaborate, ki se tičejo njihovega katastralnega posestva, ki leži sedaj morda za provizorično italijansko mejno črto. Razmejitvena komisija bo osebno pregledala v vsaki občini posestno situacijo in bodo ob tej priliki vsi faktorji ime'i dovolj prilike, da izrazijo svoje želje tej komisiji. Prihod komisije v posamezne občine naznanila bo komisija toliko dni poprej, da bodo imeli občinski predstojniki dosti časa, sklicati na določen dan vse interesente. Dobro bi bilo, da občine že sedaj sestavijo stalen odbor, ki se bo pečal s posestnim vprašanjem dotične občine. Razmejitvena komisija bo začela s svojimi obiski približno začetkom aprila.
—	Ameriški darovi. Slovenski frančiškani v Čikagu nam poročajo: Zadnje čase nam vedno pogosteje dohajajo iz stare domovine razne prošnje, bodisi naravnost na naše liste, ali po kakem rojaku, na katerega se je dotični obrnil. Vemo da gre za same plemenite namene, za nove zvonove, orgije, društva itd. Se razume, da gremo radi na roko. Doslej nismo še nobene prošnje v koš vrgli, ampak vsako brezplačno priobčili. Tudi naši ljudje, kar je dobrih, imajo srce za to, saj ga je vsak več ali manj doma pustil. Radi bi dali, a nimajo. Pomislite, že od jeseni sem se zelo slabo dela, sto in sto-tisoči so brez dela. Kdor si ni med vojsko, ko se je dobro delalo in služilo, kaj prihranil, ali še od prej kaj imel, mora stradati, ker imamo tudi tu draginjo. Tisti ki rabijo stare prihranke, pa tudi 110 morejo šariti z njinu, ker se ne ve, kdaj se bodo r nore ztoljšale.
—	Umrl je in bil dne 1. t. m. pokopan Jernej Bole, posestnik v Kočeh pri Postojni. Bil je poznan kot priden in marljiv gospodar. N. v m. p.!
—- I. splošno društvo jugoslovenskih vpokojencev s sedežem v Ljubljani opominja tem polom svoje člane, ki še niso poravnali mesečnih prispevkov, da iste takoj poravnajo zaradi zaključitve računov, ki se bodo predložili ta mesec na občnem zboru. Na svoječasne zlobne napade gotovih društvenih »prijateljev« je dalo nai-boljši odgovor društvo samo s svojim nepričakovano lepim napredovanjem, ker se je brez agitacije in posebnih vabil v tem kratkem času vpisalo 962 članov jaznih stanov. Naravnost razveseljivo pa je zanimanje vpokojencev v Mariboru, Ptuju in Novem mestu, ki so društvu pristopili, od-nosno osnovali podružnice, katere imajo že čez 300 članov. Društvena uprava je tudi v gospodarskem oziru zadovoliiva, ker izkazuje v tej kratki dobi že par tisoč kron društvenega premoženja. Kako ie bilo društvo potrebno in kako je bila koristna naša zveza z bratskimi društvi tovarišev vpol.ojencev v Zagrebu, Saraievu, Splitu in Belgradu, ki imajo čez 15 000 članov, dokazujejo od države izposlovane odnosno priznane draginjske doklade vpo-kojencem. Tovariši, skrbite, da bo vsak vpokojenec č'an našega društva, ker s tem koristite sebi in vpckoiencem sploh! Gospode odbornike in namestnike vabimo k važni odborovi seji, ki bo v nedeljo, dne 13, t. m., ob 3,c3. uri popoldne. — Društveni odbor.
—	»Slovenec« se ustavi dne 15. t. m. vsem naročnikom, ako do tega dne ne poravnajo zaostale naročnine oziroma obnove za naprej. Položnice so prejeli vsi ti naročniki v zadnjih par tednih.
—	Lepe velikonočne razglednico ima v zalogi Slovenska i-traža. Komad 80 vin, pri večjih naročilih 25 % popusta. V Ljubljani se vrodajajo razglednice v prodajalni KTD in v trafiki gospo Modic. Na debelo se naročajo pri osrednji pisarni Slovenske Straže, Miklošičeva cesta 8.
—	Vojno stan[c vlada v Lab nju v Istri če ne formalno, pa dejansko. Najprej so tamošnji rudarii stopili v štrajk vsled faši-stovskega nasilja, zdaj so pa proglnsili mezdno stavko, Minirali so vse dohode k
Stev.
SLOVENEC, dne 10. marea 192t
S»rsn 3j
glavnim zalogam premoga, zasedli vse galerije in rove in pretijo, da poženejo stroje v zrak, če bi jih skušala prepoditi oborožena sila. V Pazin je došlo nekaj vojaštva s tremi poljskimi topovi za slučaj, če bi bilo treba rudarje pregnati.
—	Hruševje pri Postojni. Dne 27. februarja t. 1. se je zgodila v Dilškem klancu strašna nesreča. Avto je trčil ob voz gosp. Antona Milharčiča, župana hreno-viške občine. Gosp. župan je bil na mestu mrtev, gosp. Avgust Lovrečič, tajnik hre-noviške občine pa hudo poškodovan. Blagi pokojnik, ki je pred dvema letoma prišel iz 4 letnega ruskega ujetništva, jo kot mož v najlepši dobi življenja zapustil ženo in sedem nepreskrbljenih otrok. — Kako daleč naokoli je bil poznan in priljubljen, je pričal krasen pogreb dne 1. marca t. 1. Pokojnika so spremili kot svojega bivšega večletnega načelnika hruševski gasilci pod vodstvom sedanjega načelnika Jakoba Br-ncta ter prostovoljni gasilni društvi iz Senožeč in liazdrtega. Orehovski pevski zbor pa mu je na grobu zapel par krasnih ža-lostink, pod pevovodjem g. Franom Starmanom.
—	Balkansko metode pri orožn. intenSanei.
Neverjetno, a vendar resnično Z polževo hitrostjo uradujejo orožniške intendanture. Evo slučaja: Orožniku, ki je bil premeščen, pripadajo dnevnice. (Jlede zaračunavanja potnih stroškov in dnevnic obstoji naredba brigade po kateri se je strogo držati. Orožnik sestavi račun ter ga službenim potom predloži na pristojno mesto, kjer obtiči celih 5 mesecev, dokler nekega lepega dne počasi nazaj priroma z motivacijo: »Ni pravilno sestavljen«; izšla je namreč med tem časom, ko je račun ležal v kakšnem zaprašenem predalu orožmškega poveljstva.. nova naredba. Obrazec se je sicer iz-premenil, a bistvo je ostalo eno in isto. Račun *e v sm.slu novega povelja spet nanovo sestavi in predloži. Orožnik, ki je že tako izmed vseh državnih nastavljencev za svojo težko, nevarno m odgovorno službo najslabše plačan, čaka željno na pripadajoče mu dnevnice. Pa glej ga spaka. Preteče celo leto. kar se je potovanje izvršilo, pa od zaželjenih par uinarčkov ni duha ne sluha, pač pa priroma dotični spisek spet nazaj, češ, da obstoji novo povelje glede zaračunavanja dnevnic. Bre? godrnjanja se tretjič sestavi račun in odpošlje s trdnim prepričanjem, da sedaj gotovo priromajo že dolgo pričakovani dinarji. »Ne hvali dneva pred večerom«! Cez 14 dni se ti računi vrnejo s pripombo, da je tozadevni spisek brezpomemben, ker se je potovanje izvršilo ?e januarja 1920 in ker je že tozadevni kredit zaključen in se potni stroški vsled tega no morejo za-računiti. S svojim: »Ima vremena«, so odtrgali orožniku težko zaslužene vinarje. Komu bi pri tem ne pošla potrpežljivost Dan na dan dežujejo naredbe. v katerih se orožništvo spodbuja k vztrajnemu delu, a da s svojim polovičarstvom sami širijo nezadovoljnost med orožnike, tega se gospodje ne zavedajo. Zato rej v bodoče več hitrosti in odkritosrčnosti; če orožniku res ne pripadajo dnevnice, potem pa i resnico na dan, da se ne bo brez potrebe kritiziralo, ker s tem trpi samo služba.
—	Pošten berač. Stražnik France Me-dvešček je v ponedeljek prijel v Rožni ulici v Ljubljani berača Janeza Podstudenčka iz Podstudenca pri Gozdu, kateri je na policiji »pošteno« povedal: »Nimam poltenega dela in se z beračenjem preživljam. V Kamniku so me že večkrat kaznovali, ker sem pijančeval in se pretepal.«
—	Ker je prepeval nemške pesmi, sta vrgla trgovca Kramar in Zulič iz neke gostilno v Celju 57 letnega vpokojenega izprevodnika drž. železnic Blaža štimeca, kateri se je ob padcu težko poškodoval in se zdaj zdravi v ljubljanski bolnišnici.
Koroško.
»Karntner iugolatt« prinaša v št 47 od 27. svečana t. 1. na naslovni strani to ie čr-TlOOU robijeno vest: Trbiž bo dne 27. marca 1921 na slovesen način priklopijen Italiji! Pride sviuenje! (Ls gibt ein Yviedersehen!) — laiivO si preustavljuiO ivemci to svidenje, »K. T.« zaiuo.či. Ah iiiinjo avstrijski Nemci tudi i.a..e revanchiueje — celo proti Italiji, — »dočri pi.jalcljici« izza neuavno pr oteklih i. m ?
u naiOvlnega sovraštva od zloglasnega »llc.niaiodiciioia« aranžirani morilski napad g ueuana Lunpeia je vendar nekoliko dre-.. » v rebra tuui celovško gospodo. Zganil se „._' :-aui t-eujtš.ti okrajni glavar, o kojem bomo .-..tu- v posebnem odstavKu nekaj več povedali, . er giau.vo unaino. Torej : zganil se je ta dič-sii repieztiitant državne oblasti s srcem »Hei-uiaisu.eust« osim. Uradna »K. Z.< prinaša u..nnce pod št. 410/ ta-le »Razglase
Z ozirom na obžalovanja vreden dogodek ou ivojega jo bil zadet župnik iz Kaple nii jl> smatra okrajno glavarstvo za potrebno, ua izua odredbo ki naj predoči prebivalcu, ua se mora v sedanjem času in položaju brezpogojno izogniti vsakemu povodu za izglede aii prepire med pripadniki različnih narodnosti.
Vsled tega se določa temeljem § 15 razglasa deželne vlade na Koroškem..., da motajo biti od nedelje, dne 20. februarja 1921 vse gostilne v župniji Kapla ob Dravi ob 8. mi zvečer zapite. Proti onim, ki bi delali proti temu predpisu, bi se postopalo po določbah
z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96 (cesarska naredba), oziroma po ministrski naredbi z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št 198, — v kolikor bi njihovo dejanje ne spadalo pod splošni kazenski zakon.
Okrajno glavarstvo se sklicuje pri tej priliki še na ponovna svarila pred izgredi, kakršna je izdalo prebivalstvu tekom zadnjih osem dni po gospodu županu občine Podlju-belj in po orožniški postaji v Kožentavri, kakor tudi na uradnem dnevu v Borovljah dne 16. februarja 1921, — in jih ponavlja iznova danes s tem razglasom.
Okrajno glavarstvo Celovec, dne 18. februarja 1921. — Dvorni svetnik: Rainer.
Ut aliquid fecisse videatur!
Bomo videli, kaj pa pravi gospod dvorni svetnik, kadar odloži uradno masko, in govori v drugi druščini, kakor mu veleva njegovo nemško srce. O tem kot rečeno — prihodnjič.
»Karntner Tagblatt« pristavlja k temu razglasu (št. 42, 22. febr.): Vroči petelini (Heiss-Sporne) naj se na obeh straneh ohla-de. (Kakor da bi bili morda napadalci tudi Slovenci, ki se ne smejo niti ganiti!)
Sicer se pa koroški, zlasti celovški Nemci neprestano gibljejo. Naš dopisnik nam sporoča, da bo imel 23. sušca t. 1. znani profesor dr. Wutte predavanje (seveda agitacijsko) o nemštvu na Spod. Štajerskem, na Kranjskem in v mežiški dolini. — Iz tega se razvidi, da koroškim Nemcem vedno uhaja pogled preko meje na svoje »neodrešene« brate. Tudi mi ne smemo obrniti pozornosti od delovanja Nemcev posebno glede na Mežiško dolino.
Naj bode omenjeno še eno izmed zadnjih tržnih poročil v »Karnt. Tagbl« s trga v Celovcu. Tam piše: Na današnjem tedenskem trgu je — v prvih dopoldanskih urah prevladovala »dekorativna« stran, kar je lepo, je odtehtalo, koristno je bilo v drugi vrsti. Ne polje in vrt, temveč log in gaj in gozd ao bili life-ranti. Poleg vedno zelenega brusničevja in konifer se je dobilo vzlic ostremu mrazu reso, zvončke in cvetoče vrbine mladike, tzv. palo-nove mladike. Bilo je to pač prav lepo in razveseljivo, — toda tako prav nič užitno. — n—■
UubUanske nov ce.
lj Lujo Vojnovič v Ljubljani Včeraj je dospel v Ljubljano g. conte Lujo Vojnovič, naše delegat za kulturna pogajanja z Italijo. Conte Vojnovič je o slovenskih razmerah dobro poučen. Njegova soproga izhaja iz slovenske rodbine. V Ljubljani bo ostal še par dni.
lj Z našega vseučilišča. Dno 8. marca je začel na ljubljanski juridični fakulteti svoje predavanje o »Pravni zgodovini južnih Slovanov« bivši profesor kijevske, sedaj kontrak-tualni redni profesor ljubljanske univerze g. profesor Jasinski-Niketič. Predavanje se je vršilo v nekdanji deželnozborski dvorani in mu je prisostvoval tudi dekan juridične fakultete dr. Krek z večjim številom profesorjev. Kako zanimanje vlada med visokošolskim dijaštvom je pokazalo dijaštvo s svojim številnim obiskom in z ovacijami, ki jih je prirejalo predavatelju na koncu predavanja.
lj Starešinski sestanek se vrši v pelek 11. t. m. ob 8. zvečer v dvorani Akademskega doma. O važni zadevi poroča dr. Kulovec. Predsednik.
lj Cerkev sv. Jožela v Ljubljani. Predstojništvo cerkve sv. Jožefa v Ljubljani se obrača na vse prijatelje cerkve sv. Jožefa, da ji prihite na pomoč s prispevki, da jo bo mogoče čimprej blagosloviti in posvetiti.
lj Odborova seja S. K. S. Z, se bo vršila danes, v četrtek, zvečer ob 8. uri v Jugoslov. tiskarni, I. nadstr. (v posvetovalnici).
lj Odborova seja Slovenske Stražo se vrši danes, 10. t. m. ob pol 5. uri popoldne v društveni pisarni, Miklošičeva cesta 8.
lj Proti plačarini, to je davku, ki ga je plačevati zasebnim uslužbencem poleg osebne dohodnine, hočejo zavzeti stališče zasebni nameščenci v Ljubljani. V ta namen sklicujejo shod za četrtek, dne 10. t. m., ob V26. uri zvečer v dvorani Mestnega doma. Na željo Društva zasebnega uradništva Slovenije v Ljubljani poživlja trgovska in obrtniška zbornica služboda-jalce, da se udeleže tega zborovanja.
lj Vojnim invalidom, vdovain in sirotam. Vsi organizirani člani in članice sodnega okraja Ljubljana se v lastnem interesu poživljajo, da do uključno 10. t m. pismeno ali ustno prijavijo sledeče podatke: 1. številko članske knjižice, 2. natančen naslov in število družinskih članov. Gre za zelo važno vprašanje. Prijave sprejema poverjeništvo splošne organizacije vojnih invalidov, udov in sirot za Ljubljano in okolico v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica štev. 3. pritličje levo.
lj KakEno mleko se pije t Ljubljani. Mestno tržno nadzorstvo ie preiskalo v svo.em preisku-icvalnem laboratoriju mleko, katero se je odvzelo t raznih mlekarnah in so je ugotovilo pri mleku Antoniie Lotrič v Sv. Florijana ulici Jt. 7 30 odstotkov, Marije Podicd v Sv. Florijana ulici it. 9 20 odstotkov, Ane Cotman v Gradišču 30 odstotkov, Antoni e Jeie na Rimski cesti It. 8 20 odstotkov in Ferdinande Nefima ▼ Križevniiki ul. 7 50 odstotkov prideiane vode. Dal,'e sc je tudi na trgu dobilo močno posneto mleko pri Mihi Ku-Jarju iz Podutika, Ivanu Snoju iz Stoic: vode so pa pridelale mleku Antonija Mrhar i z Dvora 15 odstotkov, Ivanka Smraic is Jari 30 odstotkov, Frančitka Podgoriek iz Bukovca 25 odstotkov in Ana Camernik Iz Gamcl:nov 25 odstotkov. Navedeni se bodo zagovarjali pri okr. sodiiču.
lj Kako M zida ▼ Ljubi ani. Pri ljubljanskem okr. »odilču se je pričela velezanimiva pravda. Stavbenik Andrej Cerne je toiil stavbnega mojstra Franca Živeča zaradi raržaljenja časti, ker je g. živec rekel g. Zoriču, lastniku hotela Triglav, da je g. Cerne naročeval delavcem, nai le počasi delajo. Toženi g. Živec ie rekel, da je res to rekel, ker so mu to povedali zidarji g. Černeta v gostilni njegove iene. G, Živec je tudi povedal, da bi bil on zgradil g. Zoriču prizidek za 360.000 K; g. Cerne je pa zaračunal g. Zoriču za prizidek 1,400.000 K. G. Zorič je izpovedal, da ko ie nekoč priiel na oder in ko so zidarji posedali, da mu je rekel polir: *Tako je zdaj moderno, da se ne delal« Černetovi gospe sem rekel, da je g. Cerne r. mojim denarjem zidal svojo vilo. Razprava se je preložila, da se bodo ie zaslišali zidarji, kateri so povedali g. Živcu, da jim je g. Cerne rekel, naj le počasi delajo. G. Zorič je ie izjavil, da bo toiil g. Černeta za milijonsko razliko.
lj Nočni napad. Z ozirom na notico, ki je pod gorenjim naslovom izšla v torkovi številki »Slov. Naroda«, nam pošilja očividec sledeče pojasnilo: Ni res, da se je korektor »Delniške pisarne«, g. Janko Žagar v soboto zvečer pozno v noči vračal domov. Res pa je, da so trije hudo pretepali četrtega in med temi je bil tudi g. Janko Žagar in sicer ne v temni ulici, ampak v zelo razsvetljeni. Ker je bilo tako grozno vpitje na ulici, so ljudje vstajali iz postelje in hiteli na ulico gledat, kaj je. Videvši, da je četrta oseba v nevarnosti, je letel za njimi na ulico proti šoli v »Slov. Narodu« imenovani napadalec, nakar je tudi proti temu, ki je hotel rešiti napadenca, nastal prepir in se je moral braniti proti trem. Branitelj pa ni bil odgnan v zapor, temveč je bil na policiji zaslišan in takoj izpuščen. — Očividec.
lj Izgubil se je znesek K 880, in 6icer med drugim 2 bankovca po 400 K, od Bleivveisove ceste, po Erjavčevi cesti mimo dramsk. gledišča, Ililšerjevi ulici, Turjaški trg, Mestni trg. Sadni trg, Mestni dom, Streliška ulica do Strme poti. Pošten najditelj se prosi, da izroči najdeno v našem uredništvu proti primerni nagradi.
lj Mestni tržni in policijski urad bo vsled snaženja prostorov v soboto, dne 12. marca 1921, za stranke zaprt.
Nainovejia psročita*
SEJA OŽJEGA USTAVNEGA ODBORA.
Belgrad, 9. marca. (Izvirno) Ožji ustavni odbor je danes razpravljal o zadnjem členu, ki govori o suspenziji ustavnih pravic državljanov v slučaju vojske in revolucije. Večina je sklenila, da ima o tem odločevati narodno predstavništvo, ki mora potrditi tozadevni posebni zakon. — Pri debati o prekih sodih je član Jugoslovanskega kluba dr. Dulibič predlagal, da naj se isti ukinejo. Večina je njegov predlog odbila. — Pri razpravljanju o sedmem oddelku, ki govori o upravnih oblastih, je bil po dolgi debati sprejet predlog vlade, da se lahko imenujejo tudi ministri brez portfelja. Pri predlogu, da smejo ministri imenovati in nastavljati tudi nižje uradnike, je dr. Dulibič zahteval, da so to vprašanje odgodi, dokler se definitivno ne reši vprašanje glede samoupravnih edinic. Večina je dr. Dulibičevo zahtevo odbila.
SKUPNI NASTOP JUGOSLOVANSKEGA IN NARODNEGA KLUBA.
Belgrad, 9. marca. (Izvirno) Jugoslovanski in Narodni klub bosta v vprašanju glede avtonomije pokrajin nastopila skupno. — Narodni klub bo delegiral mesto dr. Pavičiča v ustavni odbor dr. Šurmana.
VLADNI TPJKI.
Belgrad, 9. marca. (Izvirno) Danes popoldne so se radikalci in demokrati posvetovali glede samoupravnih edinic. — I? vladnih krogov se razširjajo vesti, da bo vlada v vprašanju administrativne razdelitve zemlje popustila. Vse te vesti pa širijo le zato, da bi opozicija popustila.
LOV NA GLASOVE.
Belgrad, 9. marca. (Izv.) Pogajanja r. muslimani so obtičala na mrtvi točki, dasiravno jo precej poslancev, ki jim je več do osebnih ambicij kot pa do načel. Izmed teh je odšel Kor-kut v Sarajevo, da pri glavnem odbora sondira teren za vstop v vlado. Isto funkcijo izvršuje v Belgradu Kurbegovič. Vendar je ves trud teh političnih pustolovcev ostal brez vspe-ha. ker je večina odločno proti oporlunistični politiki. — V krogih opozicije vlada veliko ogorčenje nad vlado, ki hoče za državne milijone kupiti glasove, da vprežo ljudstvo v centralistični jarem. Ta pogajanja z muslimani jasno razkrinkavajo demokrate, ki jih podpirajo slovenski samostojneži, in njihovo dema-goško politiko v agrarnem in drugih važnih vprašanjih.
ZEMLJORADNIKI.
LDU Belgrad, 9. marca. (ZNU) Člane zem^oradničke stranke iz Bosne je vodstvo poklicalo v Belgrad. Informirani krogi soravljajo to, v zvezo s pogajanji med vlado in muslimani.
SEJA NARODNEGA KLUBA.
LDU Belgrad, 9. marca. (ZNU) Narodni klub je imel sejo o položaju Hrvatov v zvezi s pogajanji z muslimani r ozirom na zadnje sklepe Radičeve stranke. Referi-rala sta dr. Šurmin in Pavičevič,
ODKRITJA O Dr. BOŠNJAKU.
Belgrad, 9. marca. (Izv.) OdKritja o dr. Bošnjaku, ki jih je prinesel »Hrvat« v štev. od 8. t. m. in kjer z avtentičnimi dokumenti dokaže avstro-patrijotsko delovanje tega »demokratskega« veljaka, je napravilo na vse politične kroge velik vtis in je delovalo na vlado naravnost uničujoče. Radikalci zahtevajo, da dr. Bošnjak odstopi. Demokrati pa ga branijo, vendar pa v svojih vrstah že iščejo naslednika.
BOLGARSKI MINISTER NOTRANJIH ZADEV V BELGRADU.
Belgrad, 9. marca. (Izv.) Bolgarski minister notranjih zadev, dr. Dimitrov, je prišel v Belgrad. Belgrajski šovinistični krogi delajo na tem, da ga naša vlada nei sprejme v avdijenci,
PRIHOD PAVLA KARAGJORGJE-VIČA.
Belgrad, 9. marca.' (Izv.) Tekom te*® tedna pride v Belgrad Pavel Karagjorgje-vič, ki se je dosedaj nahajal v Londonu.
FRANCOSKI POSLANIK PRI PAŠIČU.
Belgrad, 9. marca. (Izv.) Danes je bil sprejet v avdijenci pri Pašiču novi francoski poslanik Simon.
ČEŠKOSLOVAŠKA MOBILIZIRA?
LDU Praga, 8. marca. (DunKU.) Glede govoric, ki so se razširile o mobilizaciji, poroča »Pravo Lidu«, da so socialnodemokratični poslanci od merodajnih strani dobili zagotovilo, da se je treba pripraviti na eventual-nosti spričo dogodkov na Nemškem, ako bi dogodki na Nemškem imeli posledice za češkoslovaško republiko.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA V LONDONU.
Dunaj, 9. marca. (Izv.) Jutri zjutraj se odpelje avstrijska delegacija pod vodstvom zveznega kanclerja dr. Mayrja v London, da predloži vrhovnemu svetu obsežno, podrobno poročilo o gospodarskem položaju Avstrije. Predložila bo vrhovnemu svetu tudi gospodarski načrt za saniranje Avstrije. Prelom londonskih pogajanj z Nemčijo bo, kakor se je izrazil neki tukajšnji diplomatski zastopnik entente, vplival tudi na rešitev avstrijskega vprašanja.
ČEŠKI KONZULAT NA DUNAJU,
Dunaj, 9. marca. (Izv.) V kratkem se bo tu ustanovil češkoslovaški generalni konzulat.
BORZl.
LDU Zagreb, 9. marca. (ZNU.) Devirfc^ Berlin 230-236, Italija 544-r»45, London 578 do 580, Newyork kabel 148-149.50, ček 147— 147.50, Pariz 1000-1063, Praga 190.50-192, Dunaj 19.60—19.70. Valute; Ameriški dolarji 144.50—145.75, avstrijsko krone 20—21, carski rublji 56—70, francoski franki 1050— .1058, napoleondori 490—494, nemške marke 226— 236, romunski leji 190—196, italijanske lire 0—536, bolgarski levi 150—0, češkoslovaške krone 182—190.
Cerkv&ni vcstašfc.
c Jezuitska kapela. V nedeljo, dne 13. f.
I m., ob 5. uri popoldne propoved in litanije. Predmet propovedi: Ženska moda.
c Duhovne vaje za žene se začno letos v cerkvi sv. Petra v nedeljo, dne 13. marca ob 7. uri zvečer in končajo v petek, dne 18. marca, na praznik Žalostne Matere božje, zjutraj ob pol 6. uri s skuo-nim sv. obhajilom. Premišljevanje bo vsak večer ob 7. uri v cerkvi sv. Petra. Vstop dovoljen izključno le ženam.
c Novi kardinali. S šesterimi novimi kardinali je število italijanskih članov kar-dinalskega kolegija v razmerju s številom neitalijanskih članov v manjšini, tako da je sedaj razmerje 29:34. S tem je nastopil v cerkveni zgodovini redek slučaj, ki so si ga mnogi želeli, da naj bi pretežno italijanski značaj kardinalskega koiegija izginil in naj bi se v kardinalskem kolegiju bolj odražal mednarodni značaj cerkve. Novoimi. novani kardinali so same markantne osebnosti. Msgr, Francesco Ragonesi se je rodil 21. dec. 1850 v Bagnaii pri Viterbu, v katerem je deloval tudi kot duhovnik in dosegel dostojanstvo generalnega vikarja. L. 1904. mu je sv. stolica podelila nadškofijsko dostojanstvo in ga poslala kot apostolskega delegata in izr. poslanika v republiki Kolumbiji v Južno Ameriko,. Vsled njegove sposobnosti ga jc papež imenoval za nuncija v Madridu. Na svojem novem mestu je msgr. Ragonesi uspešno pobijal proticerkveno politiko ministra Canaloje in vsled svojega takta vžival tudi pri naslednjih vladah največje spoštovanje in zaupanje. Že pred leti sc jc imenoval kot kandidat za purpur, ker pa bi njegovo imenovanje imelo za posledico odpoklic in je španska vlada želela, da ostane v Madridu, se je njegovo imenovanje zakasnilo. Msgr. dr. Mihael von Faulhabcr se je rodil 5. marca 1869 v Kloster Heidenfeld na Bavarskem. Njegovi starši so bili peki. Kot gojenec wurzburškcga škofijskega zavoda Kilianeum je dovršil tamošnjo gimnazijo z odliko in postal bavarski častnik. Nato je. šel na univerzo, kjer je bil član katoliškega dijaškega društva »Normania«. L. 1892. je bil posvečen v duhovnika; promoviral
je za doktorja summa cum laude nakar sc je .odal v Rim v koleg St. Maria Jell' Ani-raa. V študijske svrhe je potoval tudi v Palestino, na Angleško in Špansko. L. 1899. se je habilitiral kot privatni docent na ■vvurzburški univerzi, hkrati je pa nadaljeval svojo pastirsko službo, vodil duhovne vaje, misijone in pomagal kjer je mogel. L. 1903. je bil poklican za profesorja ekse-geze novega zakona na strassburško univerzo. Profesor Faulhaber je opetovano govoril na nemških katoliških shodih, kjer je zlasti obravnaval moderno žensko vprašanje. Bavarska vlada ga je 1. 1920. predlagala za škofa v Speyerju in ga je sv. stclica tudi imenovala. Po smrti kardinala Bettingerja je zasedel nadškofijsko stolico sv. Korbinijana v Monakovem, kjer deluje štiri leta. Neustrašeno ie pobijal stremljenja socialističnega revo'ucijskega ministra Hoffmanna na šolskem lolju in jc osebno s prižnice zagovarjal prava Cerkve. Ko je v Monakovem razglasil Kurt Eisner sovjetsko republiko, je ostal nadškof na svojem mestu in je zopet s propovednicc pobijal boljševizem, ki je začel posegati v cerkveno področje. Spartakisti so se posvetovali, naj ga li aretirajo, pa se končno le niso drznili. Uspešno je Faulhaber deloval na znanstvenem polju in kot socialni prooo-vednik.	(Dalje.)
pr Bachovo: Trpljenje Jezusovo po Mateju. Dr. Čerin bo izvajal največje Bachovo delo dveh zaporednih koncertov dne 15. in 16. t. m.; vsak dan bomo imeli priliko slišati en del te veličastne, temelje duše pretresu-joče umetnine. Koncert se bo vršil v frančiškanski cerkvi.
Izvajanje zahteva velikanski aparat: dva čveteroglasna zbora, orkester, orgle; soliste: evangelista (visoki tenor), Jezusa (bariton), Juda, Petra (bas) .velikega duhovna, Pilata, Pilatovo ženo, deklo, krive priče, posebej še soliste za arije: sopran, alt, tenor, bas. Ustroj oratorija samega je sledeči: Poglavitno ogrodje tvori r e c i t a t i v: to je evangelist, pripove-dovavec pojoč pripoveduje evangelijske dogodke. V njegovo pripovedovanje posegajo zopet pojoč evangelijsko besedilo osebe, ki so dotične besede govorile: Kristus, Peter, Juda, Pilat, dekla itd. Vmes so vpletene arije, na-pevi, ki v prosto zloženi besedi povzemajo čuv-stva, ki jih ima verno srce, ko te gododke iz trpljenja Kristusovega premišljuje. Ko se n. pr. Juda jezi nad Magdaleno, ki je mazilila Jezusa in mu izlila na glavo dragoceno dišavo, prosi alt: Ti ljubi Zveličar! Ko se tvoji učenci nespametno prepirajo, da hoče ta žena tvoje telo za v grob pripraviti, mi med tem dovoli, da iz potokov solza, ki teko iz mojih oči, raz-lijem vode nad tvojo glavo, da ti kaplje mojih solza pripravijo prijetne dišave. Po Judovem Izdajstvu poje sopran: Le krvavi, ljubo Srce; saj dete, ki si ga ti vzgajalo, ki je iz tvojih
prsi pilo, grozi hranitelja umoriti, zakaj v kačo se je izpremenilo.
Za uvod in sklep in po važnejših oddelkih pripovednika pa nastopa zbor posamič ali oba skupaj. Včasih podaja v dramatičnem izrazu besede, ki jih je govorila množica (učenci, ljudstvo), druge krati (izpočetka zlasti in koncema) pa čuvstva skesanega srca. Vmes poje zbor tudi »korale«, to je mirne, resnobne nabožne pesmi. Po skladateljevi nameri, bi morali te zbore peti vsi navzoči poslušavci. Pif nas je to pač nemogoče, toda če so to delali v Lipskem, kjer so Matejevo »Trpljenje« peli do leta 1780. leto za letom, je moral vtis biti nepopisen, če so n. pr. po Petrovi zatrditvi, da ga nikakor ne izda, vsi ljudje zapeli: »Pri tebi hočem ostati, ne zavrzi me nikar, od tebe nočem iti, ko li bo počilo srce.« Ali po pripovedi o bičanju' »O glava, polna krvi in ran. polna bolečin in poroga! O glava, v zasmeh povezana s krono trnjevo!«
Sicer moramo pa resnici na ljubo ugotoviti večno novo dejstvo, da sodobni glasbeni svet tega dela ni mogel prebaviti. Jezili so se in pohujševali > nad to izumetničeno, gledališko glasbo«, nad »množico instrumentov«, vin niso vedeli, kaj naj bi z njo počeli«.
Seveda, saj ni čuda. Stari mirni polifonični tok, ki je dosegel Bacha, je pogosto tekel, samo da je tekel; Bach ga ie pa združil z novo se porajajočo glasbo in ie presenetil s svojim čuvstvenim, dramatičnim, v ljudskih zborih skoro brutalnim realizmom, rekel bi hipno ujetim impresionizmom. (Primerjaj zbor po uietiu Jezusovem: ^Ali so bliski in gromi v oblakih izginili?«) Res, da je ostal osamljen kot mogočen gorski velikan, dva rodova sta prešla za njim, preden je svet Bacha doumel v vsej veličini (žena njegova je živela — in menda umrla — od miloščine kot ubožica). Iz Bacha so vzrastli ali se vsaj pri njem v prvi vrsti oplodili novi orjaki: Liszt, \Vagner, Brahms. Zato smo tem bolj veseli, da bomo imeli^ po več nego dvajsetletnem presledku (dr. Čerin je izvajal Matejevo Trpljenje 1 1898.) zopet enkrat priliko v Ljubljani slišati to veličastno tvorbo.	Dr. K.
pr Pevska zveza. Odborova seja bo v ponedeljek, 14. t. m. ob A. uri pop. To pa za to, ker bo zvečer tega dne glavna skušnja za Pa-s i j o n , in sicer za oba dela skupaj. — Na razna vprašanja, kdaj izide »Pcvec« izjavljamo, da se jc pošiljatev, ki pride z Dunaja, zakasnila vsled nenadnih transportnih ovir in uradnih tržkoč. Ko počiljatev dospe, začnemo takoj razpošiljati! — Ker oddamo v kratkem 2. zvezek v tisk, prosimo vse dopisnike, naj nam dopise nemudoma pošljejo, sicer nc bodo mnčli priti v 2. zvezek! — Uradne ure pri tajništvu P. Z. in upravi »-Pevca« v Ljudskem domu do preklica v ponedeljkih, sredah in petkih od 14. do 16. ure.
pr Redni občni zbor pevskega društva »Slavec« se vrši v soboto dne 12. marca ob 20. uri v društvenih prostorih v Narodnem domu. Poživljamo ustanovne, podporne, kakor izvršujoče člane, da se zborovanja polnoštevilno udeleže.
pr Geometrija za 4 in 5. razred srednjih šol. Spisal prof. Ji. Matek, izpopolnil ravnatelj Josip Mazi, popravil in razširil prof. Fran .Teran. Odobrena z razpisom poverjeništva za uk in bo-gocastje rine 21. februarja 1021, št. 903. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1921. Cena 50 kron. Srednješolske knjige se nam kaj vrlo množijo in morda se vendar ubranimo vsake bojazni, da bi usahnile. Za čedno Mazijevo »Geome-
trijo«: za nižjo razrede je zagledala v Jugoslovanski knjigarni beli dan Matuk-Mazi-Jeranova Geometrija za srednjo stopnjo naših srednjih šol. Knjiga se odlikuje po vzorni preglednosti, točnih pojmih in definicijah. Marsikatera zastarela metoda in snov se je nadomestila z novo, moderno pridobitvijo kakor n. pr. pol in polaza, harmonično trnkovje itd. Naravnost izvirno je poglavje
0	podobnosti, ki jo v stari izdaji bilo dokaj zavoženo. Svojevrstno posebnost kažejo mnogobrojne naloge: ne samo, da jih je pisatelj prikrojil za praktično življenje, ter jiosnol tu in tam z drugih ved, ampak tudi to prednost imajo, da so v njih vsi podatki izraženi z določenimi števili. Na ta način doseže pisatelj v načrtovalnih nalogah, da vsi učenci narišejo enake velike slike. Seve je pri tem determinacija načrtovalne naloge, katere namen je za njo določiti pogoje, nekoliko otežko-fcena. A to so malenkosti. Lepi in čvrsti so novi izrazi kakor n. pr. preniičje (ravninsko in prostorsko), prenu niz itd. vendar mi n. pr. razgloba za analizo ne ugaja namesto razglabljanja. Posebno priprost in čist je jezik, kakor ga to veda za se zahteva, katero je sam Spinoza stavil drugim vedam za vzgled, zlasti kar se tiče njene de-duktivne metode in sinteze. Točne in nazorno slike krasc knjigo in tisk ne zaostaja. Marljivi prof. Jeran je na naslovni strani dostavil »popravil in razširil«, kar moramo v polnem obsegu pritrditi, da odgovarja goli istini. Niso to prazne besede, zgolj iz uljudnosti ali iz prijateljskih razlogov zapisane, kakor se more vsakdo na podlagi primerjanja stare in nove izdaje izdatno prepričat'. Tudi okrasek : marl jivi': more vsakdo priznati, kdor le ve za pisateljevo, lansko leto izdano, enako dobro ocenjeno »Opisno geometrijo«. Upajmo, da bo profesor Jeran tudi ostali del ..Geometrije* za višjo stopnjo enako srečno priredil, ter dobimo na ta način geometrijo iz enega kova, iz trdnega in dostojnega kalupa!
Prof. Simon Dolar.
Orlovski vestaik.
Ljubljana, Sv. Jakob. Pogreb našega člana br. F r, K r a g 1 j a se vrši danes ob 4. uri pop. iz mrtvašnice deželne bolnice. Bratje sc poživljajo, da se pogreba po možnosti udeleže. Zbirališče ob 3. popoldne v Šentjakobski prosveti. — Tajnik.
Seja odbora Ljubljanskega okrožja se vrši v petek ob 6. uri v tiskarni. Vsi predsedniki in načelniki vabljeni! — Tajnik.	(k)
Dekl'ški večer za Orliški krožek Krekove prosvete se bo vršil v petek, dne 11. marca ob 7. zvečer. Udeležba tudi za podporne članice obvezna. Dobrodošle so tudi prijateljice krožka. — Tajnica.
Orlovskim odsekom in okrožjem ljubi anske okolice! V nedeljo, 13. marca 1921, ob 10. uri dop. se vrši v Ljubljani v veliki dvorani hotela Union protestni shod, na katerem sc zbero krščanski možje in fantje in krščanski starši sploh, da dvignejo glas proti zasužnjenju kat. Cerkve, proti so-kolizaciji šole in proti nasilju, ki ga izvaja;o nasprotniki nad našim verskim prepričanjem. Bratje! Samoobsebi umljivo je, da so Orli pod orlovsko disciplino dolžni udeležili se zborovanja polnoštevilno ter poskrbeti za čim večjo udeležbo od strani naših prijateljev. V nedeljo dopoldne vse druge ozire vstran, naj gre glas od Orla do Orla! Vsi v Ljubljano! Pridite skupno (ne v krojih), odločno, korajžno! Skličite fantovske večere, da se pomenite o tem. Do petka poročajte, kako sle stvar uredili in koliko vas pride. Na delo! V tem boju
1	gre tudi za obstoj orlovske organizacije. Bog živi! ' — Jugoslovanska orlovska zveza.
Turistika In spor*.
Slovensko planinsko društvo ponovno opozarja, da so vse planinske koče, razen koče v Kamniški Bistrici in Valvazorjeve koče pod Stolom, čez zimo zaprte in da ni v kočah nobene oprave in tudi ne drv. Poset koč je dovoljen samo v spremstvu oskrbnika ali za to določenega vodnika. Informirali se je pri Osrednjem odboru. Ker se dogajajo zopet vlomi v koče, bo društvo vse, ki brez privoljenja izsilijo vstop v koče, kazenskim potom zasledovalo.
g Za zavarovalne družbe. Ministrstvo za trgovino je izdalo nastopno naredbo za vse zavarovalno družbe: 1. Police vseh zavarovalnic, ki se sklepajo v naši državi, morajo biti izdane v našem službenem jeziku. 2. Vsote zavarovanj morajo biti označene v naši domači valuti. 3. Kot kraj izdaje mora biti naznačeno mesto, v katerem ima družba svoj sedež; če pa družba nima sedeža v naši državi, pa mora bili naznačeno družbino zastopstvo v naši državi.
g Dohodki državnih monopolov v mejah stare Srbije so znašali 31. dcc, preteklega leta preko 165 milijonov dinarjev. Gotovina v upravnih blagajnah je znašala tega dne 15.550.925 dinarjev.
g Padanje cen železa. Naš generalni konzulat v Pragi je obvestil ministrstvo za trgovino, da je češkoslovaška zveza tovarnarjev radi padanja cen železa ?ni-žala cene za 15%.
g Irvoz kuponov. Finančna delegacija v Ljubljani objavl:a uradno: Po odloku generalne direkcije državnih dolgov D br. 1832 z dne 3. marca 1921 je dovoljen izvoz kuponov založnic avstro-ogrske banke ter kuponov ostalih državnih in zasebnih vrednostnih papirjev bivše Avstro-Ogr-ske monarhije.
g Monopohka taksa na sladkor. Monopolska taksa na sladkor v iznosu S K za kilogram, se pobira samo od sladkorja iz sladkorne pese in , sladkornega trsa, bodisi da jc siro aH rafiniran. Na vse druge vrste sladkorja, ki se uporabljajo namesto sladkorja v svrho oslajenja, kakor: škrob-ni sladkor, sadni sladkor, kakor oA grozdja, sladni sladkor itd., se pobira razen trošarine monopolska taksa po 1 K 60 vin. od kilograma.
Mefeorologicno $
i.jnblinmi 3C6 ni n. m. viš.
Cas opazovan ia	Baro-mutoi v min	ln r iii o-motor » C	LJslbrum 'litorenon T 0	Nebo, votruv	1'ailavine v mm
8., 3. 21 h	736 6	24	2	d. obl. j- J!.	
9. 3. 7h	7381	0-8	2	jasno v.	—
D./3. 14 h	7387	5-3	2-7	jasno s. v.	
					
ZBatosrog
podaljša irajnosi svojega perila.
Glavno zastopstvo za Kranjsko:
&tevu 7.
Zlaforog
Za dvakra-no obiavo v tedna se račana 8 kron.)
ELEKTROTEHNIKA Verbajs A,, Gosposvetska c. 13.
FOTOGRAFSKI ATELIJEs Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6.
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L Ljublj. javno sklad , Dunajska c. 33. (TeL 366.) KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. uL 13.
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna. Pred škofijo.
^riporolalo se sledeče domače i¥rdk@:
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Resi j. c. 1.
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7.
PARFUMER1JE IN KOSMETIKA »Uranns«, Mestni trg 11.
TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11.
SLIKE ZA LEGITIMACIJE. Rtbšer Hugon, fotograf, Valvazor jev trg 7, naspr. Križ. cerkve.
STAVBENA PODJETJA
Bren Pave!, mestni stavbenik, Novo mesto—Gradac. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. Jakob Vodopivcc, Zagorje ob Savi.
SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15. Žuran Martio, Mestni trg 12.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F- & A., Selenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wo!iova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št. 20.
(Za dvakratno obavo v tednu se računa £3 kron.)
TRGOV. Z DE2N. IN SOLNČN. Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOVINE Z ŽELEZNIN9 IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«
Valvasorjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta 21.
ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesla 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT.
Scbuster Anton, Stritarjeva ul. 7.
•rt prva moč z daljšo prakso
„..,.„____l](l perfekten v slov. nemški,
srbohrvaški in laški korespondenci, ste-nograf in strojepisec išf e službe. Nastop z aprilom ali preje. Cenjene ponudbe pod »Knjigovodja 2212" na upravniStvo Slovenca.	828
je p3r sto komadov lepih, divjih kostanjevih sadik različne velikosti. Islotam se prJda še dobro ohranjen acetellnski aparat za 150 svetilk, radi pomanjkanja prostora se prav ugodno kupi. Poizve se pri: Al. Zajc-u, Šiška, Bellevue.	837
•Mk/t/er.1 „■ ....—V. ■■■_ __- ._:___: I

Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc danes, dne 8. t. m., po daljši bolezni, ki si jo je nakopal v vojni, umri nas iskrenoljubljeni sin, ozir. brat
inko Mohorič
posestnika sin
v 28. letu starosti.
Pogreb preblagega poko;nika bo v četrtek, dne 10. marca ob 10. uri v Selcih nad Skofjoloko.
NJIVICH PRI PODNARTU, dne 8. marca 1921. Matija in Marija, starši. i'v>:"ka, sestra; Franc, v ujetn. v Sibiriji in dr. Jakob, konc. v Ljubljani, brata.
mm lospoii s^a
škanskem mostu pobral listnico in jo oddal neki ženski s pelerino, se prosi, naj se oglasi v odvetniški pisarni g. dr. Švigelja.
Iščem v nojem podstrehe
katero bi se dalo
prenarediti v stanovanje s kuhinjo in sobo. Naslov pri upravništvu pod St. 870.
j Zahtevajte proračun za objavo oglasov.
Hrano s slonovonjem Eraa?,nikPz0!
zneje. Ponudbe na upravo lista pod šifro „Hrana".	880
y«| se odda v naiem ali prodi. Naslov "II pri upravništvu pod St. 860.
Na prostovoljni dražbi se bo prodala 20. t. m. v Ponikvah št. 41 pr, Dobrepoljah
dvonailslropiia hiša S^t^i}..
zraven je 2 orala zemlje. Prikladno tudi za večje podjetje.	878
Saroiajte .Slovenca'!
Mestni stavbenik
JAROSLAV 8REUER
Ljubljana, VojaSka ulica 16 a
(za prejšnjo belgijsko vojašnico) IzvrSuje vse podtalne in visoke stavbe ter izdeluje
tozadevne načrte. | Brzojav: Brcuerstavba. — Int. tel. št. W.
Barva za jajca različnih barvah 100
zavitkov K 140-—. Barva za obieko najfinejša, zanesljivo dobra, v vseh barvah, 100 zavitkov 200 K. Razpošilja vsako množino Kari Lo.btter, Csijo.
Ne zamudite!
ZAHVALA.
Vsem onim, ki so mi stali ob času mučne bolezni in prezgodnji smrti nepozabnega mi soproga, gospoda
dr. Ivana Zabnkovška
vsem, ki so ga spremili na zadnji poti k večnemu počitku, mariborskemu in šmarskemu Sokolu, posebno pa g. dr. Sernecu za njegove tolažilne in vzpodbujajoče besede ter vsem sočustvujočim, izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo.
SMRRJE PRI JELSflH, dne 9. marca 1921.
Anica dr. Zabukovikova.
izdaja konzorcij >Slovenca<.
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.